The Oldest and Most Popular Slovene Newspaper in United States of America. ŠTEV. (No.) 140 amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI. Geslo: Za vero in narod—za pravico in resnico—od boja do zmage! GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGIj ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH (Official Organ of four Slovene Organizations) Najstarejši in najbolj priljubljen slovenski list v Združenih Državah Ameriških. CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 21. JULIJA — THURSDAY, JULY 21, 1932 LETNIK (VOL.) XLI ŽENEVSKA RAZOROŽITVE NA KONFERENCA NA TEM, DA SE V KRATKEM RA ZIDE.— EDINI USPEH ŠESTMESEČNEGA ZASEDA NJA SO BESEDNE FRAZE, SESTAVLJENE V BREZPOMEMBNO RESOLUCIJO. — DRŽAVE ČAKAJO, KAJ BOSTE STORILI ANGLIJA IN FRANCIJA. TURČIJA SE BLIŽA ZAPADV Ženeva, Švica. — Edini re-Zultat, ki ga je dosegla razo *'ožitvena konferenca na svojem šestmesečnem zasedanju, Je resolucija, ki so jo sestavile preteklo nedeljo delegacije Amerike, Anglije, Francije in Italijo s pomočjo čehoslova-skega zun. ministra Beneša in zastopnikov nekaterih manj- Ženeva, Švica. — Med tem, ših držav. S tem besednim u- ko je turški vladar Kemal pa sPehom je prvi del razorožit- ša uvedel z raznimi moderni Turčija stopila kot 56. država v Ligo narodov. — V vseh ozirih so ta država približuje zapadu. vene konference tudi takore-koč končan. Delegati so že mi odredbami pravo zapadno civilizacijo v Turčiji, jo je bližal zapadu. V ponedeljek je namreč uradno dobila Turčija svoj sedež v Ligi narodov ki je v Ligi zastopana. Turčija je tudi zadnja izmed držav, ki so se med časom vojne borile na strani Nemčije, da se trudni; naveličali so se dolgih zdaj tjivdi politično še bolj pri-zasedanj, ki ne vodijo do nikakih stvarnih rezultatov, in želijo, da se konferenca čim-Preje zaključi, kar se bo tudi in je s tem postala 56. država, bržkone zgodilo tekom par dni. Dosti se je besedičilo na konferenci, mnogo spletkari- lo> a da bi zgrabil problem 'se pridružile Ligi. — Izmed ^azorožitve naravnost pri je- | vplivnejših svetovnih držav o-dru> za to ni ime! nihče ko- 'stanejo pa zdaj še samo Zed. ^^Jftrti .temu je med dru- j države, Brazilija in sovjetska gim tudi nedavna pogodba ' Rusija, ki niso včlanjene v sklenjena med Anglijo in j „jej. Francijo, ki je evropsko poli- , ' predno je bila Turčija pri-ticno situacijo postavila na po- 'puščena v Ligo, je morala popolnoma novo stališče. Vse dr- 'dati izjavo, da se strinja z nje-zave, enako tudi Zed. države,1^ določbami, obenem pa so se zdaj umaknile v ozadje tudi, da ni med njo in kako m čakajo, kaj se bo izcimilo iz drugo državo nikakih tajnih PRIPRAVE NARODOV ZA OLIMPIJADO Iz Jisgoslavife« TEŽKE GOSPODARSKE PRILIKE VSLED ZASTALE IN-DUSTRIJE V GORNJI SAVSKI DOLINI. — STRELA UBILA MLADEGA MOŽA NA ŠTAJERSKEM. — SMRTNA KOSA. — RAZ NE NESREČE IN NEZGODE. ----v. I iUIIIiIIHIHiIIIIIIIIHI ' "C"- -'- - -■ ,,») Skoraj vsi civilizirani narodi bodo zastopani na olimpijskih igrah, ki se bodo vršile v Los Angeles, Cal., pričenši s 30. julijem. Gornja slika kaže pripravljanje za otvoritveni "pohod narodov", v katerem bo plapolalo 58 različnih praporov. te francosko - angleške entente, predno podvzamejo kake nove korake. Da se izognejo očitku, da so Nasprotne razorožitvi in stalnemu miru, se je sprejela, ka-«or že gori omenjeno, neka resolucija, ki ne vsebuje nič ^fcega kakor besedne fra-e- Tako govori resolucija, da So države, zbrane na konferenci, globoko prepričane, da Prišla ura, da se zedinijo Za dalekosežno redukcijo o- a ter s tem zagotovijo sveto pogodb. Take tajne pogodbe so namreč po določbah Lige j prepovedane, in sumilo se je, da obstoja med Turčijo in Rusijo neki skrivni pakt, kar pa je zdaj Turčija uradno zanikala. Šla bo Turčija , tudi za tem, da dobi sedež v izvrševal-nem svetu Lige, četudi ne stalno. Četudi se ne more reči, da je Turčija kaj posebnega pridobila s tem, da je bila pripu-ščena v Ligo, se mora vendar priznati, da ne bo brez vsega VETERANI IŠČEJO PRISTAŠEV Pridobiti si skušajo vse brezposelne v deželi. Washington, D. C. — Tukajšnja armada veteranov je menda izpremenila svoj prejšnji načrt, da bi namreč počakali v Washingtonu do prihodnjega zasedanja kongresa. V čimdalje večjem številu namreč zapuščajo prestolico:1 Pri tem imajo poseben namen. Razkropiti se namreč nameravajo po celi deželi in tamkaj pomnožiti svoje vrste s pridobivanjem novih pristašev. V svojo organizacijo bodo skušali uvrstiti vse brezposelne, s čimer bi si pridobili ogromno silo pri prihodnjih volitvah. vni mir, pospešijo ekonom- j haska za njo. Kolikor toliko ž ° ozdravitev in olajšajo dr- si bo pridobila na vplivu v finančna bremena, ki izapadnem svetu, ki si ga je I ^ imajo z oboroževanjem. , pričela vstvarjati pred nekaj v a Se ne zamerijo Ameriki, se J leti z raznimi modernimi od-^ ^soluciji tudi navdušeno po- redbami v svoji notranjosti.: javlja Hoovepjev razorožit-. Tako je Kemal paša dosegel, eni načrt in se zatrjuje, da £a mora na vsak način odo- da se je uvedla latinica v turško pisavo, predvsem pa, da Dalje se v resoluciji tudi ■ se je odpravilo mnogoženstvo k liti. ^aVaja, da se odpravijo neka-! in se pripomoglo turškim že-ere Vrste orožja, kar pa se bo , nam do mnogih pi-avic, dočim atančnejše šele "poznejše' jih prej niso imele nikakih. ^ločilo". — Sam o lepe bese- Kako zelo se je izpremenila e,> jih pa nobena država ni nekdanja Turčija, se razvidi n VoUi uresničiti. iz tega, ko bo na prfrodnjem mednarodnem kontestu lepotic nastopila tudi Turkinja, o čemer bi se pred nekaj leti niti misliti ne moglo. -o- DOBlČKANOSNO BERAČENJE Chicago, 111. — Na oglu in Mndison ceste je v po- State iek Policija aretirala 19-Se?e?a Ed»arja Smitha. De-k Je slep in je bil aretiran J)06d beračenja. Na policijski staji se je zahtevalo za nje-• Vo izpustitev varščine $50. fant AKTIVNOST BRAZILSKIH UPORNIKOV Rio de Janeiro, Brazilija. — Kakor je bilo že poročano, se je v začetku tega meseca .pričelo v tej državi uporniško gi-panje, ki gre za tem, da se prevrže sedanja vlada in se u-postavi vlada po ustavi. Sedanji pi-edsednik Vargas je prišel do moči v revoluciji pred dvema letoma. Uporniki do zdaj niso bili uspešni in jim je vlada pri napad,u' pretekli ponedeljek vzela tri mesta. "V-v pu _ la^jega kot to," se odre-n potegne iz hlačne $50 v bankovcih, iz1 pa je prejel. V zadnjem tre- SREČA ALI NESREČA? Chicago, 111. — Mestnemu sodniku Th. Greenu je bil 18. maja ukraden avto, ki ga je imel zavarovanega proti tatvini. Po preteku dveh mesečev, torej 19. julija, bi bil u-pravičen do zavarovalnine. Ni kov°V P* drobiža za $47- Ban-:1G oddal za varščino, '• 3e pa Z0Pet spravil v j ' m obljubil, da bo drugi pr'Šel pred sodišče. notku, v ponedeljek, je namreč policija izsledila ukraden avto in ga še pravočasno vrnila lastniku, da ne bo mogel dobiti zavarovalnine zanj. "REVNA" IGRALKA New York, N. Y. — Iz Hol-lywooda je prispela semkaj filmska igralka Ann Dvorak, ki ve povedati pretresljive storijo, kako jo filmska družba, s katero ima kontrakt, izrablja. Na teden ji namreč plača "samo" 250 dolarjev, ako kaj dela ali pa ne. Ker pa zadnje čase ni imela družba nikakega posla za njo, plačevati pa jo je morala kljub temu, jo je posodila drugi družbi za odškodnino $1000 na teden. To je pa igralko tako ujezilo, da je postala "bolna" in je odšla na počitnice. KRIŽEMJVETA — Berlin, Nemčija.— Kljub ostrim odredbam, ki jih je izdala vlada, se še vedno pojavljajo pretepi med komunisti in fašisti po raznih nemških mestih. — Atlantic City, N. J. — Ameriška delavska federacija bo pri predsedniških volitvah zavzela strogo nevtralno stališče, kakor se je izrazil nje predsednik Wm. Green. Omenil je, da ni nobena stranka sprejela nič povoljnega za de^ lavstvo. — Oslo, Norveška. — Že več let traja med Norveško in Dansko spor glede vzhodne Greenlandije. V torek pa je Norveška predložila ta spor svetovnemu razsodišču' v kon-čnoveljavno odločitev. — Santiago, čile. — Povabilu nove čilske vlade, ki ga je izdala pretekli teden vsem zastopnikom tujezemskih držav, da jo priznajo, so se doslej odzvale Kuba, Uruguaj in Bolivija. -o—— PROTI PREMEMBI IMENA CESTE Chicago, 111. — V mestnem svetu je neki alderman stavil zahtevo, da se Clark Street iz-premeni v Broadway, češ, da tako zahtevajo trgovci, ki imajo svoje lokale na tisti cesti. Trgovci motivirajo svojo zahtevo s tem, da je Clark St. tako razvpit, da škoduje njih trgovini. Neki alderman pa ga je zavrnil, rekoč, da je new-yorški Broadway s svojimi nemoralnimi gledišči še bolj razvpit, in odglasovalo se je nato, da ostane ime pri starem. -o--- EKSPLOZIJA OLJNIH KOTLOV Chicago, 111. — Strahovita eksplozija je v torek zgodaj zjutraj raznesla v bližini mesta Wilmette oljni kotel, v katerem je bilo 20,000 galonov olja. Ogenj je povzročil, da se je nemudoma nato zgodilo isto s sedmerimi drugimi kotli enake velikosti, ki so stali o-krog prvega. Ogromen požar, SUHACl PRIPOROČAJO HQ0VERJA Označajo ga kot moža, ki je vreden njih glasov. —o— New York, N. Y. — Kako zelo je suhačem pri srcor, da bi bil pri prihodnjih volitvah zopet izvoljen Hoover in da je to pravi mož za nje, se razvidi iz poziva, ki ga je izdal v ponedeljek F. A. Victor, načelnik protisalunske lige za New York, v katerem obsoja I demokratsko mokro platfor-, mo, nasprotno pa hvali repu-' blikansko stališče glede prohi-bicije in toplo priporoča vsem suhačem, naj oddajo svoj glas za Hooverja, češ, da se je ta mož celi čas svoje administracije odločno zavzemal za strogo uVeljavljenje prohibi-cije. --o- SUROVOST POLICISTOV New York, N. Y. — Začasno je bilo suspendiranih od službe enajst tukajšnjih policistov, ki bodo prišli tudi pred 13odnijo vsled surovosti, katere so se posluževali proti trem jetnikom, od katerih je eden na posledicah takozvane "third degree ' tudi umrl. Pomožni okrožni pravnik trdi, da se je eden teh policistov pohvalil napram njemu, kako je mučil nekega jetnika. Dejal je, da je s celo svojo težo — tehta 200 funtov — stopil na jetnika, z eno nogo na trebuh in z drugo za vrat ter se gu-gal na njem. Jetniki pa v svoji obdolžbi trdijo, da so jih policisti priklenili k stolom ter jih nato bili z gumijastimi palicami, jih suvali in vlačili za lase. ki je sledil, je privabil na tisoče okoliških prebivalcev. — Kakor trdita lastnika, Jos. in Frank Kutten, je bombni napad povzročil eksplozijo. Že prej se je namreč enkrat izvršil tak napad, ki pa ni bil u-spešen. Gospodarske težave na Go- ■ letnico, kar je sprejel dušno renjskem ; pastirstvo v Slovenjgradcu. — Mojstrana, 2. julija. — Val Župan dr. Bratkovič je ob tej splošne gospodai-ske krize tu- priliki priljubljenemu dušne-di marljivemu in delavnemu mu pastirju izročil krasno di-gorenjskemu ljudstvu ni priza- plomo častnega meščanstva, nesel. Znano je, da se tukaj- katero je mojstersko izdelal šnje ljudstvo prežilja zvečine. akademski slikar Gaspari. od zaslužkov v tovarni, lesni | -o- industriji in železnici na Jese- j Nesreča nicah. Plodne zemlje je zelo j Recljev Lojze iz Šmalčje malo, ker je dolina ozka in , vasi pri Št. Jerneju je nesel svet bregovit, zato zemlja le koso na rami, pa mu je zdrk-malo rodi. Redki so kmetje, ki nila navzdol in mu prizadejala bi mogli živeti samo od zem- hudo rano. lje in živinoreje, zato so pa ! -o- po večini le posestniki in ko-' Požar čarji, ki so močno navezani na i Zadnji dan junija je v Za-zaslužek v barvarni, lesni in- logu gorela hiša posestnika dustriji in železnici.— Cemen- Franceta Škrjanca. Gospodi-tarna, ki je v času dobre kon- nja je zakurila v kotlu, kjer je jjunkture zaposlila do 150 de- kuhala pičo za živino in obe-lavcev, dela sedaj le s 25 de- nem je zakurila v štedilniku, lavci in še ti niso stalni, ker se kjer je kuhala kosilo. Po ne-lahko zgodi, da bodo vsak čas srečnem naključju so radi ve-Tj.'talimi.yrqd n.5..c?sti - Les !rr, b;.-,h.?jJ1J' or.kro. v podstrešje, na industrija, ki je bila v teh kjer so užgale suho deteljo in krajih zelo živahna, tudi sko- slamo in požar se je pričel. O ro popolnoma stoji in temu pravem času so še rešili živi-zlu se je pridružila še reduk- no iz hleva in nekaj premič-cija delavcev na železnici in nine. tovarni na Jesenicah. Prejem- -o- ki onih, ki so še ostali v službi, S češnje je padla pa komaj zadostujejo za naj- Iz Št. Jerneja poročajo, da bolj skromno življenje posa- so češnje prav lepo obrodile, meznika, kaj šele velikih dru-J Ljudje jih obirajo in prodaja« žin. j jo po 2 Din kilogram. Pri tem Dela bi bilo sicer povsod do-J se dogajajo tudi nesreče in ta-volj, le denarja manjka. Mno-jko je padla s češnje Ana Kugo se je že govorilo, da bodo: har posestnikova žena v Vr-regulirali Savo in Bistrico, ki bovcih. Peljali so je v bolnico se ob deževjih spremeni v de- v Novo mesto. roč hudournik, ki leto za le- -o- tom pustoši in odnaša zemljo i Smrtna kosa skoraj po vsej širini doline, j V Karmelu na Sel,u' je umr-katero spreminja v pustinjo., la karmeličanka sestra Mari-Da ni prišlo že do regulacije,' ja Eufrazija (Ana Woss), sta-so bili tudi veliko krivi neka- ra 58 let. — V Motniku je u-teri domačini, ker se regulaci-, mrl Franc Karo, gostilničar in ja ni dotikala njihovih intere-j posestnik. — V Celju je umrla sov in jim ni bilo na tem, da,Marija Zdoučeva, žena upo-| bi občina prispevala svoj del, kojenega železničarja. — V i za stroške. — Tako čakamo . Mariboru je umrla Elizabeta na boljše čase in trpimo. j Rožanc, trgovčeva soproga. i -o--j -o- Strela ga je ubila j Reven kmet I Po vročem in soparnem dne-/ Po en dinar (okoli 2c amer. ,vu, tako poročajo iz Št. Lov- denarja) žive teže, tako poT renca pod Prožinom, se je o- ročajo iz Ptuja, je ponujal I koli 3. ure popoldan 1. julija mesar nekemu kmetu za dva i začelo oblačiti. Tudi ploha se težka vola. Kmet je n,ujno po-| je vlila in strela je udarila v treboval denar, pa je vola za-|gospodarsko poslopje Gregori- klal sam doma in bil za 200 ija Krofliča, posestnika na odstotkov na boljšem.— Kma-I Straži, občina Št. Lovrenc. — lu ne bo imel kmet niti za ob-j Ravno takrat so imeli v po- leko. jslopju opravka trije ljudje, in. -o- .sicer ena ženska in dva moška. I Ta pa ni znal meriti Ženski ni strela razen nekoli-l 461etni posestnik Jurij Jako strahu prizadejala popol-j vornik iz Vrhol, tako poročajo noma nič, gospodarja Krofliča iz Maribora, je šel nekega le-je pa omamila in je čez nekaj pega popoldneva streljat vra-časa prišel k zavesti, sicer je ne. Revež je tako slabo meril, pa odnesel zdravo kožo. Ubilo da je mesto vran obstrelil sebe je pa 381etnega Franceta Ko- in še precej hudo, da je moral .šec, ki je obležal na mestu mrtev. Nastal je tudi ogenj, katerega so pa prihiteli sosedje i kmalu udušili, da se ni razši-Jril in nesreče še povečal. -o- v bolnico. Brez glasu se je sesedla Med procesijo je v Pobrežju pri Mariboru zadela kap 72-letno Jožefo Vračko. Kar sesedla se je na tla brez besede Srebrni jubilej mašnika Mestni župnik v Slovenj-',in umrla. gradcu, Alojzij Čižek, je ob-| -o—— ihajal v čtrtek, 30. junija, 25- ŠIRITE AMER. SLOVENCA! SMERMAHMI SLOVENEC Četrtek, 21. julija 1932 1 AMERIKANSKI SDO VENEC ' s~vo J'e sicer> da likajo o valutni politiki odločati države same, ven- ^ , - . OT ' ! dar priporoča delegacija zopetno uvedbo zlate valute, toda na The first and fhe Oldest Slovene i , , . . m , . , , . . ' .. New a er in America* .mednarodni podlagi. Treba pa je tudi, da se prej izpolnijo po- , trebni predpogoji za normalno funkcioniranje zlate valute. Pred-| vsem je treba uvesti zopet svobodo v mednarodnem prometu bla- f-'rvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891, Uhaja vsak dan razun nedelj, pone-ieljkov in dnevov po praznikih. Established 1891. Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays. Izdala in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111 Phone: CANAL 5544 Naročnina: Za celo leto _ Za pol leta _ Za četrt leta _...:$s.oo __ 2.50 _„ 1.50 Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celo leto_________$6.00 Za pol leta ________3.00 Za četrt leta ___________1.75 Published By: EDINOST PUBLISHING CO, Address of publication office: ' ga. Drugič je treba zadovoljivo urediti reparacijsko vprašanje | in vprašanje vojnih dolgov. Ureditev tega vprašanja je v ozki I zvezi z zopetnim gibanjem dolgoročnih in kratkoročnih kapitalov j v mednarodnem obsegu, poleg tega pa je ureditev tega vprašanja izredno važna za funkcioniranje zlate valute. Končno bi se mo- žavo, za narod. Rabimo danes može, ki imajo pogum, svojo poštenost uveljaviti v javnem delovanju! B. W. -o- V SPOMIN IN PRIZNANJE Brooklyn-Ridgewood, N. Y. Malo prostora bi rad, da malo napišem o naši dobri somiš-ljenici. — Čeravno je že ne- rekoč vsilila in ki je dala ne - čer in ob nedeljah, ki so sella biti, da vejo, kod hodi nji-pošteno zabavali ob dobri hla-}hova mladina, in nikakor ni dilni pijači in zastopnost je bila med njimi po salonih in po družinah. Žganja tiste čase ni bilo veliko in policija je imela veliko manj dela kakor ga ima sedaj pod to blaženo prohibicijo, ki se nam je tako- m pametno, da mnogi tako puste svoje hčere, ,da na pol oblečene hodijo na razna zakotna plesišča in niti potem ne vedo, s kom se vozarijo. Marsikatero dekle je že bilo na ta način umorjeno in dostikrat tudi do smrti ponesrečeno, ali pa po- 1849 W. 22nd St., Chicago, 111.' raje osrednje emisijske banke zediniti na sodelovanje pri funkcio- koliko pozno pa je vendar po-1 katerim priložnost, da si gro-| škodovano za celo življenje, Telefon CANAL 5544 j niranju zlate valute. Emisijske banke ne bi smele ovirati toka trebno, da se spomnimo naših'madijo milijone, med tem ko i ker kjer mladina pije takoime- zlata. Nadalje bi bilo treba v mednarodnem obsegu znižati za-' delavcev, ki so veliko delali za! drugi vsled teh sadov umirajo, novani „munšajn", tam je go- Subscription: For one year ..$5.00 konski minimum za odstotek kritja. Če bi se znižal sedanji od-'cerkev in za narodno korist. J Koliko srečnih družin je radijtovo, da prej ali slej izgubi pa- For half a year................................2.50' st0tek kritja nasvetu, ki znaša povprečno 35%, na 25%, bi preo-:če že več ne, vsaj priznanja j prohibicije izgubilo svoj prej- met. Vseh takih nesreč so For three months______________1.50 Chicago, Canada and Europe: stalo nad 6 milijard dolarjev zlata, ki bi prišlo v poštev za medna- za dobro stvar smo jim dolžni, šnji mir in zastopnost in koli- For one year__ For half a year _ For three months $6.00 ^ rodni plačilni promet. To znižanje odstotka kritja se lahko izvr- 3-00 ši, ne da bi bila pri tem likvidnost emisijskih bank oškodovana. 1.75' pac krivi po večini tudi starši, ki jim ni mar za njihove lastne čas do četrtka dopoldne, uredništvo ne vrača. Na dopise brez podpisa se ne ozira. To bi bili ukrepi mednarodnega značaja. Seveda pri tem stvo. j pa vse delajo suhaški agenti, Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredni-jne smemo pozabiti na gospodarstvo posameznih držav. Bistven Zasluga ne gre samo kmetu, j ne bom popisoval. Saj vsi pre-itvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list—Za zadnjo številko ^^J® j predpogoj za funkcioniranje zlatega standarda pa je tudi, da vsa- ki je dal seme za sejati; hvala dobro vemo, kako lazijo in Vojka država zase ima svoje gospodarstvo v ravnotežju. To velja m Priznanje gre tudi delav-; hajo okoli, celo po privatnih tudi za državne finance in finance javnih korporacij, ki morajo cem> ki 80 pridno kopali in o-; hišah, da izvejo, kaj se pije in ! biti uravnotežene po javnih načelih. Sploh je treba narodno go- rali> ker le na ta način je bila'če se kuha in prodaja prepo-i spodarstvo v celoti, posebno pa produkcijske in življenjske stroške žetev popolna. jvedana pijača. Ti agentje pa POZOR!—Številka poleg vašega naslova na listu znači, do kedaj imate'list plačan. Obnajvljajte naročnino točno, ker s tem veliko pomagate listu. prilagoditi mednarodnemu finančnemu in gospodarskemu položa- Dne 9- julija se je odpelja- itak niso preveč vestni, ker tu- Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at j jU) da se tako zopet povrne ali pa vzdržuje ravnotežje v plačilni'^ v staro domovino vsem do-idi sami večkrat kršijo postavo Chicago, Illinois, under the Act of March 3. 1879.__1 bilanci. ~ bro znana gospodična Katie \ 18. amendmenta in je že nad ' Y7- v , , .. „ , v . , , Paulič, ki je nad 20 let nad'3000 oseb padlo pod njihovim .5f"°,S!_Je,deSC,ia obsirno pecab z vprasanjem. kako vrg požrtvovalno delaIa za< orožjem Bodočnost zlata Po odpravi zlatega standarda v Angliji lanske jeseni je mno-gokje nastala diskusija o pomenu zlate valute. Pojavila so se tudi ekstremistična stališča, ki so zagovarjala uvedbo tako zvane manipulirane valute, katere glavni cilj bi bil stabilizacija cen. Toda ta teza je našla sicer velike strokovnjake za svoje zagovornike, vendar v danih razmerah še ni čas misliti na to. Z vprašanjem "zlata se je mnogo pečal poseben odbor strokov odpraviti fluktuacije velikega obsega v kupni moči. Če izvzame-: ^eVin dobrobit naroda in i „ ri _ . , rao razdelitev zlata med posamezne države, je bilo doslej dovolj' , m „„ •• ^ ,____- i Koliko zla je pa ta neumest- , ... ,., . t s uCm bvojiin QGiom vciiko pn-; ...... 1 zlata na svetu, ki je služilo za podlago kreditni stavbi, katero sQiiT)om la do na„redka v new_!na prohibicija napravila med pogojevale legitimne potrebe svetovne trgovine. Stabilizacija' župniji "Sodelovala jeimIadino> ni skoro-za omenjati, pri vseh katoliških, narodnih in kulturnih društvih. Priznanja ali hvale za to ni nikdar , „ . . , . 'iskala. Zato ji pa poklanjamo nje, m mogoče misliti na uspesnost kakršnihkoli ukrepov. Ko se cdnosno zvišanje sedanjega nivoja een je zaželena, vendar pa se ne da doseči samo s sredstvi valutne politike, ampak s celo vrsto! najrazličnejših ukrepov. Seveda je najvažnejši predpogoj psihološkega značaja, kajti dokler ne bo izginilo mednarodno nezaupa- ker to se spodobi in to zahteva'ko drugih zapravilo zdravje in | od nas narodno in versko čuv-! težko prisluženi denar. Kaj otroke, naj le ti po svoji lastni volji živijo. Prepozno je potem po nesreči ali celo smrti se kisati in tarnati. — Tudi mnogo bolnikov po bolnišnicah se ima za svoje bolezni zahvaliti ravno današnji pro-hibiciji. Koliko jih je, ki so izgubili vid vsled strupene pijače, katero izdelujejo razni butlegerji, katerim je mar samo denar. Koliko ljudi vseh stanov je po norišnicah, katerim se je pamet zmešala radi nezdrave pijače. Tisoče in tisoče Ijivdi vseh slojev pa krije prerani grob, ki bi bili še se daj lahko zdravi, ako bi ne bilo 18. amendmenta. — Kolikim razporokam je pripravil ,te vrstice, katere naj blagovoli njakov pri Društvu narodov, ki je že pred leti izdal dve provizo- , bo vrnilo zaupanje, se bo svetovna konjuktura obrnila na bolje na' S13?ejetj skr, rični poročili. Pred nedavnim pa je odbor ponovno zasedal ter se bodo začeli izboljševati življenjski pogoji, izdal svoje definitivno poročilo, v katerem se zavzema za nadaljnjo ohranitev zlata kot podlage za valuto. Argumenti, ki jih odbor navaja, so prav tehtni in zaslužijo vso pozornost. Preden pa se pečamo z zaključki odbora, je prav, da našim čitateljem podamo par splošnih opazk o zlatu. O kvalitetah zlata, ki služi za denar, se ne da dosti razpravljati, ker so že dovolj priznane. Pač pa je treba ugotoviti, da je sedaj zlati denar popolnoma izginil iz obtoka in se nahaja sedaj zlato v blagajnah emisijskih bank globoko pod zemljo. Zaradi tega ne obstoja več možnost zamenjave bankovcev za zlato v notranjem prometu, pač pa služi zlato predvsem za izravnavo saldov v mednarodnem prometu. Ker pa je nadalje zaradi političnih in drugih vzrokov gibanje kapitala med posameznimi državami sko-! omno priznanje za njen dolgoletni trud. i Bog naj bo njen plačnik. — ! Trudna od napornega dela, ker je že toliko mladine pokvarjene, moramo s strahom glodat v bodočnost. — Ker so saloni po veliki večini odprav I Ijeni in so se namesto teh usta- fPot ravno 18. amendment in novili takoimenovani "Rot!koliko družinskih prepirov, u-hauzi', v katerih se pozno Vjmorov 111 samomorov je kriv noč zbira mladina, kjer dosti-' današnji strupeni munšajn, I krat zapravlja svoje zdravje: kateremu se je svet prodal na KDO SE BRIGA ZA ČLOVEKA Lemont, lil. j Časnikarji danes veliko pi-! ro popolnoma prenehalo, je razumljivo, da so se v mednarodnem šejo o gospodarski krizi. Pisa-prometu namesto s kapitali in krediti izravnavali saldi s prome-!telji neizprosno bičajo grdo tom zlata. Zato smo ravno zadnji dve leti doživeli preseljevanje; izkoriščevanje, umazano kori-zlata. Po3lediee tega preseljevanja so bile vidne v tem, da je iz-,tarstvo, korupcijo in demora- so vsled vsestranskega uživa-Jnja. Kakšno je obličje zemlje dane>3? Včasih smo imenovali tri sladke reči in te so bile: slad m svoje poštenje. — Kot do-l^ost m nemilost. — Se iz naj bo se vedno vesela, takoji omenim gamQ glučaj jstare domovine vemo, da je Klice io njeni prijatelji cez sir-.. gem g& ^ nekaj dnevi|bilo v starem kraju bolj neka-ni ocean. Alojz Rupnik. j gam vidgL j ko sramotno piti žganje, vsaj a™ r^T^T^rt ,J Neko soboto večer sem bil!Pred mladino, in kdor je ved-JE BiLo NEkDAJ IN ^ nek. glavn.h uHc y Milwaujno žganje pil, so ga imeli za KAKO ShDAJ kee> ki pelje proti chicagi. Bil malovrednega. Tukaj je pa se- Milwaukee, Wis. sem nekoliko slab in tako sto-jdaJ vse drugače. Tukaj je se-Nad 12 let je že preteklo, pim v tam se nahajajoči "Roti daj sport igrati golf, tenis, ba-akr imamo prohibicijo v Ameriki in sedaj upamo, seveda samo upamo, da je to leto zad- kor, med, tržaške fige. Če nJe leto brezkoristne prohibi- smo jih dobili, smo bili zadovoljni in srečni. Z malim so icije. Kakor se razbere iz raz-jnih časnikarskih poročil, čeda- T)im v tam se nahajajoči hauz', da se malo pokrepčam. Ilo in Piti munšajn. To je da-Bilo je že precej pozno, po 8. j našnii sistem modernega spor-uri, ker se je že jelo mračiti.jta> ki Pa ne bo imel dobrih po-Pametnih gostov nisem opazil, Isledic' če se kako drugače ne le tu pa tam sem pri kaki mali zaobrne. — Pozdrav čitate- mizici opazil kak mlad par, ljem. Poročevalec. redno narastel zlati zaklad nekaterih držav, dočim je v drugih pa- lizacijo. Kdo se zmeni danes ^ \ ^a^tri^stvari del. Ta neenakomerna razdelitev zlata je tudi povzročila, da -slav J zfe ' dostojanstvo sočloveKa ? T aJ ^j ^ denar če o ti standard v nekaterih državah ni več normalno funkcioniral. Robert Owen, angleški Člove-! f^a ^ ^jfp!" Nekateri gospodarski strokovnjaki so tudi v tem videli vzroke za poljub in posestnik predilnic,1 ^ ^^ ^ g^°rc CUr"ad^' je obrnil hrbet znani Ročke- "drink'. Okoli 10. ure pridrvi, je že v prvi polovici 19. sto- u*___K„„ ' ' feller, ki je dal za uveljavlje-j cela gruča mladih fantov in i deljo se bo otvorilo v tukajšnjem Ije bolj slaba prede suhačem, ki se je po mili volji zabaval, kakor mu je pač prijalo. Lastnik itak nič ne rece nobenemu, samo da mu plačujejo po 25c ko jih njihovi ( največji podporniki zapuščajo, Velik udarec za suhače je bil ta, da jim ostrino sedanje gospodarske krize. Ob tako razrvanih razmerah, kot vladajo danes po vsem sve tu, je razumljivo, da mehanizem in funkcija zlatega standarda od nar mora biti za show, , y ,. . » . , baseball. ■j let j a opozarjal svoje stanov-, nje 18< amendmenta nad 100 ■ ske tovariše, da se čudi, kako; Kakšnega srca je sedanji tisoč dolarjev. — Drugi suhač poved ujeta. Danes je prav za prav faktično na svetu samo še podjetniki skrbijo za pravilno človek? Modernemu človeku jg naš sedanji predsednik Mr šest držav, kjer funkcionira zlati standard brezhibno in brez ome- snaženje in posluževanje stro-Jse smili stroj, čuti-z živaljo., Hoover, ki zdaj ne ve, kaj bi jitev. Kmalu po vojni smo tudi doživljaji velike spremembe v va- jev, za človeka pa, ki je, ako Bolnišnice zidajo za živali.1 storil, da bi si obdržal svoj lutnih tečajih, toda polagoma je cela vrsta držav prešla k zlato- smemo tako govoriti, najbolj Psičkom stavijo spomenike na j predsedniški stol še za nadalj-devizni valuti, katero je priporočila genovska gospodarska konfe- komplicirani (zamotan) Stroj,1 grobove. Za trpečega človeka- 'nja štiri leta. Dobrove, da renca. Sedaj pa se v hudi krizi obrača zopet na slabše in doslej pa se nihče ne briga. j siromaka sedanji poganski ljudstvo ne mara prohibicije, so opustile zlato valuto te-le države: Argentina, Uruguay, Bra-j Mnogi zatrjujejo, da je iz- človek nima čuta. Se ni dolgo, zato je pa postal bolj naklo-zilija, Chile, Venezuela, Paragauy, Peru, Avstralija, Nova Zelan- med vseh kriz, najstrašnejša ko sem bral v časopisu, da je'njen mokrim, posebno sedaj, dija, Anglija, angleški dominioni brez južne Afrike, tri skandinav- kriza zdravja. Tuberkuloza redek ptič, imenovan pragozd-'ko se bližajo volitve, ske države, Portugal, Egipt, Bolivija, Finska, Japonska in končno ali jetika je ena najnevarnej-' ni kosec, stal Ameriko pol mi-j Mnogo naših slovenskih rose še prav gotovo spo- . - j— —^ - ------------ miALjcL na tiste čase, ko smo ho- razkroja. ^ ^ j prezgodnji dobi za jetiko. — je na svetu poleg redkih pti-idili s "pelami" po dobro pivo Zato priporoča sedaj delegacija zopetno uvedbo zlatega stan-' Mnogokrat je jetika bolezen čev tudi še nekaj milijonov| in plačali komaj po 5c za lepo darda, ker je v sedanjem gospodarskem razvoju zlata valuta še bede in pomanjkanja. Če ke-1 ljudi, ki danes ne vedo, kaj'merico ječmenovca. Po truda-jkor poštenim fantom in dekle-na.jboljši denarni sistem, katerega imamo. Nadalje so praktične daj, je sedaj med dolgotrajno bodo jutri dali v usta. Torej,1 polnem delu, domov grede, si i tom. Munšajn je dekleta tako tažkoče in nevarnosti za valute, ki ne bazirajo na mednarodno depresijo ugodna prilika, da človek, kdo se briga za tebe, j lahko stopil v bližnji salon, omamil, da so se komaj po enaki podlagi, tako velike, ker še ni enotnih metod za funkcionira- se povsod hitro razširja jetika,;če od lakote in od nagote gi- popil vrček piva za 5c in polije drugih denarnih sistemov, čeprav moramo priznati, da imajo ker je človeštvo izstradano; neš in izgineš? Takšna je to-j leg piva si dobil še dober pri- SUHAČI PRIPRAVLJAJO KAMPANJO Chicago, III. — Prihodnjo ne- . ..v ^ jjunvija, j,-Hišici, oaijuiioiva in iyuiiuuu ,ui jeuKu je eiiči iicijiit:\ aiiit;j- in Kosec, sun AmeriKo poi mi- ivlnc Grčija. Poleg tega pa je cela vrsta držav uvedla devizno gospo- ših nalezljivih bolezni. Sedmi- lijona dolarjev. Časnikar kon- jakov darstvo in omejitev, tako da nudi svet sliko splošnega valutnega'na vsega človeštva umre v ča svoj dopis z besedami: Saj min j a deklet, starih kvečjemu od 16 j mestu zborovanje vseh suhaških do 19 let. Slišal sem, da so go- jraoči države Illinois, na katerem spodarju rekli, da prihajajo ,se namerava izdelati načrt za z Wisconsin Roof, s plesišča. | !^uto kampanjo proti^ preklicu Dekleta so imela tako kratka ali modifikaciji suhaške posta- krila, da jim še do kolen niso j segala, nogavic pa sploh imele niso. Hišni gospodar jih je najbrž dobro poznal, ker jim je prinesel kar cel kvart mun-šajna in škatijo cigaret, kar je dandanes jako imenitno in moderno med napredno mladino. Kmalu so bili vsi v rož-cah in kar na pol divji in bolj podobni nefivmnim teletom ka- • ve. Kakor se je neki suhač izrazil, ni mokra platforma demokratov suhačev nič ostrašila« marveč, da jih je prebudila k novemu delu, da bo med njimi zavladal isti bojeviti duh, ka-koršen jih je navdajal 1. 1918. li sistemi teoretično mnogo zase. V slučaju uvedbe drugih de- da, človek hira in hitro umira, narnih sistemov bi imeli računati s stalnim spreminjanjem med-1 Kdo naj pomaga? narodnih valutnih tečajev, kar bi bilo ravno stalna ovira za med-1 Pomehkuženi Rimljani so narodno trgovino in sploh vse mednarodno gospodarstvo. Končno svoj čas klicali: panem et cir-bi bilo to v protislovju s stremljenji zadnjih deset let, ki so ravno j censes! Mi hočemo jesti! Mi hotela odpraviti fluktuacijo mednarodnih valutnih tečajev. Dej-'se hočemo zabavati! Poginili rej toliko hvalisana človeko-jgrizek, ne da bi plačal kaj ljubnost moderne dobe! | več. Tudi se dobro spominjate, Danes rabimo može, ki nam, da so imeli po salonih povsod bodo pomagali. Rabimo danes domače muzikante, ki so krat-može, ki so dostojni, ki imajo kočasili goste, katerih je bilo vest za sebe, za družbo, za dr-; posebno veliko ob sobotah ve- koncu držala. Okoli polnoči se pa cela drhal pobere na prosto in zasede mašine, da jo ubere na "wild ride" po kontri. — V koliko takih slučajev se mladina dušno in telesno pokvari, kar občuti potom celo življenje. Dolžnost staršev bi mora- ROJAKE IZ ZELENEGA ŠTAJERJA opozarjamo, da smo prejeli v prodajo krasno knjigo, ki opisuje Celje in razne štajerske kraje. Prečitajte tozadevni oglas v današnji številki tega lista in potem takoj pišite po knjigo, dokler zaloga ne poide -o- Katoliški Slovenci oglašajl« svoje prireditve v "Amerikan-skem Slovencu"! TARZANOV SIN (90) (Metropolitan Newspaper Service) Napisal: EDGAR RICE BURROUGHS Ko je karavana izginila, je izginil v džunglo tudi veliki lovec Bwana. Na enkrat je bil na velikem drevesu. Plezal je, kakor malo kdo. Visoko v drevesu se je razpravil. Oblekel se je v kožr.ato obleko podobno plavalni obleki. Prepa-sal se in za pas je vtaknik ostro bodalo. Vse druRo je pustil na visokem drevesu. Ko se je zravnal na visoki veji širokopleči visoki mož se jo nasmejal in neka misel ga nrevzela. . . Stoječ na visokem drevesu je vrgel nazaj svojo plavo in potegnil vase -;ozdni zrak džungle. Njegove oči so se mu stisnile, in skočil z drevesa v drevo in potoval, kakor ni mogel nihče. Kmalu je bil globoko v dž ingli. Tam ie zagnal silni gorilski trik, da je poJastno odjeknilo vse križem džungle. Prisluškoval je, li pride od kie odziv — odgovor. Iz globeke džungle je začul gorilski odziv, poznal je, gorila se mu je odzvala. . . In Korak je bil že skoro ves opešan. Bil je lačen, žejen, in tako privezan že nad 30 ur. Slon je bii vedno pri njemu. Korak je začel govoriti slpnu, kazal mu je z kretnjo svoje glave in zdelo se je, da ga je slon razumel. Dvignil ga je s svojim rilcem in nesel proti reki. Medtem, ko ga je slon nesel je Korak kolikor so mu dopu-ščr,'e moči glasno klical v džunglo, misleč, da gabo zaslišal Akut in bi ga ta kako rešil. . . Svoj čas je bil Akut rešil Koraka, ko je bil hudobni Paul v Londonu ujel malega Jakca. Korak je zaupal vanj, da rtu' pride na pomoč. Križanje Koraka je Akut zaslišal in je odgovoril. Korak je čul odgovor in novo upanje se mu je vrnilo. Slišal pa je te glasove še nekdo drugi in zgodilo se je, da so hkratu šli skupaj trije na kiieanje, ki so ga čuli. Stari Akut ,ie napeto prisluškoval In bila je'zanj uganka, či^av je bil oni drugi glas. Vendar anan se mu je zdel. . . ^-OO(K)<>()OO^O<)O<}(>(KK>O<)OO Wj6g0V je stalo nekoč mesto Si-Hen-Haj, j vso noč prečepeti v kotu brez j Živalski velikani, kakršne na-nekdanje ljudske naselbine. i Popoldne omenjenega dne sta katero je v zgodovini znano, pa spanja. L. 1859 je izkonstruiral ( hajamo v pravljicah, pa so, ka-j & ge ^ -pa naša čč/gg. duhovnika ne vedo vec, kje je stalo. To me-1 (tedaj je bil še mlad inženjer) kor znano, v resnici obstajali. bilo to ozemlje kakofustv^eno sprejela nad 200 otrok v Ma-sto je ležalo najbrze ob sedaj iz-.prvi spalni voz, ki pa je bil kur-!samo da takrat o kakšnem člo-jza mikensko Akropolo in da ^ vrtec. Jako lep je bil Širom Jugoslavije Koroška Bela1 Na Koroški Beli so pričeli delati nov vodovod. Podjetnik, ki je delo prevzel, je toliko pameten, da predvsem zaposluje domače delavce, za kar so mu domačini hvaležni. Lepa starost V Grabovnici pri Kurš-ivmlji v Srbiji je nedavno umrl kmet Radenko Stevanovič v izredno sušeni rečni strugi. Tu je našelM-en še z železnimi oečmi na dr-'veštvu bodisi maihnem bodisi'"" "u . m da . ^■ »v T, , v. , . ... J e pečmi na ai- vebtvu, uoujm mdjnnem, ooaisi smatra j0 mn0gj raziskovalci za Prizor> ko so se nedolžna otro- i^ereman obširno nnslorne. ki iei-.ro „ 5„ 1 ,-„i;i,„™ „1.. J b o^^uvcuu za _ ^tajcev, posebno pa kitajskih i Bergman obširno poslopje, ki je!va in razsvetljen s svečami. Še-'velikem, ni bilo ne duha ne slu-'® • , ° T ff 'alC1 ,Za gka °Jakov v tistih časih. bilo zelo dobro ohranjeno. Poleg u nozneie so vnpliali nptrnlpikp h* P.-pH ™iliirmi rr.iliinni J ' . 0 VJaaarJ1 otoka ' Bergman je izkopal dalje tudi lesenih posod, lončevine, °oro ohranjene puščice z bro-ostmi, železne sekire, nože in tudi zelo lep nož . vl,Stl3ati nožnici. Kitajski kro-je živel tam pred 2000 le-' .1« med drugimi stvarmi iz-Subil ali pustil nekje iz suknja jiarejen pisemski ovitek, v katerem je imel spravljene tudi ši-vanke. Sedaj po 2000 letih je to Hašel Bergman. Ker tedaj pisemskih ovitkov še niso lepili z an 1 eno. Poleg tega ooslopja je našel cel kup odpadkov. Ta kup je bil narejen iz samih rokopisov, iz česar Berman sklepa, da je obširno srca s pevSmico izročila sin je sedaj star 96 let, -o- Okradli so ga Neznani vlomilci so neke noči obiskali daleč znanega rešetarja Ivana Zobca v Dolenji vasi in mu pobrali vse s tru- le pozneje so vpeljali petrolejke,,ha. Pred imhjoni m milijoni let.tuk . ^ gvojo prestolni ni Marijinemu varstvu. - Drugi doni pridobijene prihranke v med tem ko so zelezne peci se so pripadali zemlja nebo m vo- ' e dyomiti da so ' ^ veseli dan meseca junija je bil USkrnad 4o!ooo SrkaterI dolgo ostale. |da ogromnim rephlom med ka- y pmkati f] -anski osta ^ dan 18. junija> ko je naš pre. mM daZ Koliko je verjetnosti, da se(tenmi je meril strašni krvoloc-j sejeve lače_ v jami p Udl vzvišeni nadpastir prvič irtopil Itoij dandanes človek ponesreči na m ropar, tiranozavrus 6 m. Di-;naš]i na dnu yode ^ mikenskih' med nas, da potrdi nase malo | vasi, ki izvirajo iz dobe 1200 do v sv- veri z nebeškimi darovi! v poslopje bila kaka vladna pala- železnici? Moderna statistika je'plodocus Carnegiel, pohleven I ča m da so birokratje pred 2000 j iZračunila, da se ena huda nesre-! rastlinojedec, je meril — 30 m. leti svoje ogromne pisane proiz-jga primeri v splošnem na vsakih| Takšnih velikanov naše dana- L°i',:kLSv "0S!ali 1,reZ pomena'! l21 milijonov prevoznih kilome-jšnje kopnine ne poznajo več. trov. Zatorej bi se moral človek Zrak je obvladoval letajoči za-voziti 121 milijonov kilometrov ver pterodaktilus, ki je meril z (pri sedanji hitrosti naših via- razprostrtimi krili približno tokov bi se po tej progi vozil 150 liko, kolikor manjše letalo naših let dolgo), da bi mogel z goto- dni. Največji sesalec vseh časov varni kakor na banki. Umor s šivanko metali za hišo na kup. ——o- SPOMINI NA STARO ŽELEZNICO , , . Zublju pri Novem Sadu 1052 pr. Kr. Lahko se domne-isv" Dllha- Kak« prisrčno «no je biI lzvr,en roparski umor va, da je bilo tukaj piebivalcev Itake. grobišče, nase6'n 'sprejeli, prevzv. nad pastirja nad Mitrom Conkičem, boga- Pred 107 leti je stekla prva. železnica na progi Liverpool-jvostjo Pričakovati, da se bo sko-, je bil baluhiterij. Vse te živali ANEKDOTA b,,^.. . , , 1 , -, i ^ciczaiiuci Hrt piogl ijiverpoui-! jtomjem, kakor to delamo dan- MancheBter. Za poskušnjo so do-lro ponesreciL Jnasnji, so pisma pečatih z ne-jvclili 30 potnikom vožnjo> ki pS( ako tvarmo, narejeno iz mesa-1 nesme biti hitrejša kakor 40 'ee brona, roževine in lesa. Iz km na uro yendar ge je vkljub n pečatov bo mogoče razvideti tej omejitvi Vse upiralo taki tUdi razvo-i visoko stoječe kitaj-1 stragni hitrosti. Rekli m " " " ' ^tnikc pa so živele davno pred človekom, ki je bil po postavi sicer ORJAKI MED ZEMELJSKI-j manjši, a si je zemljo pokoril s Ril BITJI j svojim razumom. Dunajski anatom prof. Tan-dler je nekoč izpraševal ne-da je revež Pri izpraše- Velikani in pritlikavci, ki jih dicinske fakultete, ki si ni mo- ^ ]umja 'ie pa bii dan gel kaj, da bi kandidate ne11ZBlo3t1' po spremili k več- šepetal odgovorov. Kandidatu Sti"ahovo mater je bilo to prav, Tandlerju pa S Cff.e' kl f a ™ b1olnir"ki ne. Zato je stavil vedno težja! posteljl cela tri eta m vprašanja. Nekaj časa je lcan-l mesfe" Blla ie clan!ca z j Marijine družbe zena, katere dekanovo pomočjo, končno pa,30 f pravile jako lep po- pragozdih so še vedno človeški parissisa, da je ta otok mogoče'je Tandler vprašal nekaj tako ?rt . oko]na zaPUsca moza n,.., "iT* 1 .- ,.1 Ko so v Ameriki uvedli v br-j vrstniki, kakor nam je dobro' smatrati za domovino Odiseja, težkega da nista vedela od |ln troje otrok" ~ Istl čas so iz '"^e. V izkopanih papirnatih ZOvlakih prve jedilne vagone, so znano. Pač stP „ ------- ;sirasni nurosu. Kekii so, da je,poznamo iz ljudskih pravljic, so umetnosti v izdelovanju pe- taka hitrost škodljiva za tiste, j nekoč v resnici živeli in živijo še P <°y'.kl Je vblla brez ?voma ki se bodo vozili v vozu in tudi danes, dasi ne vedno v človeški ^hodnica našega današnjega za nedolžne gledalce ob plotu, ki v varstva. Eden od najdenih pe- bodo dobili omotico od take brzi. »v (v premeru 1 in pol do 2 ne ali pa bodo celo znorelL '' nam kaže obliko male pisalne - )v'tkih so našli vdolbine, v ka-'se ODISIJEVO PALAČO NAŠLI Izkopavanja na jonskem oto-obliki. Dedi na Celjonu, pig- ku Tiaki potrjujejo domneve mejci v afriških in brazilskih grškega starinoslovca prof. Ky- ne morem popisati, iin-. Amerikancem. Morilec je Ccnkiču porinil v vrat veliko šivanko, kakoršne rabijo pri šivanju vreč. Šivanko je tako spretno porinil v vrat, da pri prvi obdukciji, šivanke še opa- predolgo bi bilo. Nad 300 bir-mancem je podelil zakrament sv. birme, med katerimi so bili tudi štirje moji vnuki. Vsa čast in hvala našima čč. duhovnikoma za ss ves njun trud'žili niso. Cunkič je pred kratki sta ga imela z našimi ma-|kim prinesel iz Amerike večjo kega kandidata, krvavi pot potil. ^ .. - , vanju je bil navzoč dekan me.|1,m'- Bo* j.ima. bodi Plfčni.k. (svoto denarja. Katoliški Slovenci oglašajte svoje prireditve v "Amerikan« tkem Slovencu"! didat še lahko odgovarjt pa je težko za veli- ki jo Homer opeva pod imenom VT -1"13" ;uu':':c',; temu poskusu najsilovitejšejkane dobiti primerne vzore med Itaka. Vredn PnS.e! P Velike j uprli vsi kolodvorski restavra- j živečim človeštvom, če odšteje-! Vodja britske arheološke od-to , ostl Je na'den pisalni co" i ter j i. Protestirali so v interesu, jmo redke ljudi nadnormalne ve-'prave Heartley, ki je svojčas ki so ga našli popolnoma do- Ci)h'?n'lenef„a,S! Z bLse taka nora noy?st d?I°")d'e nekoč -večji nego danes,' ni tenskem listu "Hestia" člaif*, zdravja potujočega občinstva, (likosti. Naziranje, da so bili lju-'raziskoval Tiako, priobčuje v a- To j6. dosleJ , najstarejši lila. V protestu so rekli: "Uži-, točno. Že Neandertalci in drugi, v katerem piše, daje docela ver-]e 111 pisalni copic, ki je morda - " ■ 1 .. .. I^^ldrugo stoletje mlajši kakor Kompolj prinesli kar dva mrliča. Eden je bil Rupniški oče, ki je umrl že v precej visoki starosti, druga je bila Kra-Zadosti. Če dekan ne ve, ni L mar jeva Barbika, deklica sta- ira šele 12 let. Smrt je pač po- govora nitji dekan niti dijak. Tedaj je Tandler tega pogledal in je menil: treba, da veste vi. Hlavatyjeva Lekarna 1858 W. 22nd St., Chicago Tel. Canal 0151—0IGU SLOVENSKA LEKARNA Izvršuje zdravila točno in zanesljivo po zdravniških predpisih, Prodaja vse druga zdravila in toalete. v. CHS, ko je živel kitajski ge- vati hrano v tresočem se in ma- pral j udje so bili po postavi v jetno, da sta Tiaki in Itaka iden- jajočem se železniškem vozu je ^splošnem tolikšni kakor današnji tična otoka. Na severu otoka, v ( M nevarno na zdravje, ker lahko(ljudje, mogoče celo manjši; vi- Pilikati, v jami Polisa in v Pi-! f.?1?;. fgradl11 novzroči, da se čreva zmešajo." teške oprave iz zgodnjega sred-' zodetu, na jugu so odkrili arheo- . 11 kitajski veliki zid ter po- Železniške družbe ROJAKI IZ ZELENEGA ŠTAJERJA so ta protest kolodvorskih restavraterjev u-krotile na ta način, da so jih povabile k sodelovanju pri družbi, j 1 katera se je osnovala za vzdrža- Rergmanovih najdb je tudi j vanje jedilnih vagonov. No, in knjj 110> kakšne so bile kitajske kolodvorski restavraterji so se-v času dinastije lian, ko j^' proti koncu 3. stoletja <3o • ! tudi pisalni čopič, najču-pisalno sredstvo vseh bjfci Se niso poznali papirja. j(1 )r° ohranjena knjiga, ki so ^ašli h iz tistih časov, nam to irja, ostanki rumene, modre in zelene svile, kos tigj, vezenin, to vse so med Ka množino c- daj uvideli in proglasili: "Silna dobrota je za vsakega potujočega, ki se resno briga za svoje t zdravje, če more mirno sedeti v Bte pojasnjuje. Že znane jedilnem vagonu ob pogrnjeni Meet denarja: 08tanki rumene, mizi ter ,v miru in z dobrim te-' . 1 :>- kom uživati obed, zraven pa sko- zi okno gledati vedno menjajočo se sliko pokrajine." L. 1860 je pruski minister za delo v posebni okrožnici vprašal vse podrejene organe za svet, ali ne bi kazalo v železniških vlakih vpeljati stranišča. Skoro vse njegove podložne kanci je so Jacob Gerend Furniture Co. 704-706 West 8th Street. Sheboypan, Wis. Priporočamo naš pogrebni zavod Dobite nas podnevi in ponoči Imamo tudi vsakovrstno pohištvo po zmernih cenah. Telefon: 377-J — 4080.W. . ■'. x 1 *jr?~.~r--rjTC 1 ?ti:BB> JšltSB^Tfni^Sri^flSSi^ftES:; .iiBSai'FIOIIi^lEB:1 f'ZEB!">r9S9:!'['B3i!i !f : !M!l!"Qu že ugotovili. j. Pa van je se je vršilo na ob-ozemlju starih utrdb in stolpov. Prekopal je X;rtije Han- nekaj sto razvalin iz . kakor čas dinastije vse njegove pomožne kancije so ;u)>.u'!'.lako zvano mrtvo mesto odgovorile, da se kaj takega sko-Voto'katero .ie v severni in; ro ne spodobi. Ker pa je občin- -v^j, -...»v^iu jc v nvvci ni in j id ne »puuuui. ner pa je ODCin-i Hi .c,ni smeri prekopal že stvo le zahtevalo, da se vlaki o-t^r'aziskovalec. Bergman je premijo tudi s stranišči, se je ^estu našel 150 razvalin j pruska vlada udala in sprejela! svetišč. Vse pa je slabo kompromis, ki se je glasil:' ln KADAR POTREBUJETE BANČNO POSTREŽBO, Vam je naša na razpolago. Kadar želite vložiti denar, kupiti denarno nakaznico, preskrbeti si Travelers' check, najeti varnostno shrambo, ali potrebujete nasvetov v finančnih zadevah, Vam bodo naši uradniki in uslužbenci nudili vljudno postrežbo. Merchants & Miners Bank Calumet, Michigan DVE PRIROČNI PODRUŽNICI Hecla Street, Laurium S«xth Street, Calumet smo prejeli prvo knjigo: Hm DRAVSKE BANOVINE' Ta knjiga vsebuje krasni opis mesta Celje in raznih krajev iz Zelenega Štajerja. Knjigo krasi nad 30 lepih pokrajinskih krajev. Morda bote našli svoj rojstni kraj v njej, če ste iz teh krajev doma. Vsak Slovenec, zlasti pa rojaki iz prelepega zelenega Štajerja, bi morali imeti to zanimivo slovensko knjigo v svoji hiši. Knjiga se prodaja z ozirom na sedanje tnalo ceno samo slabe case za centov s poštnino vred Pišite še danes ponjo in v pismo priložite znamke, pa poštni Money Order ter pošljite naročilo na: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. ali Mlinarjev Janez SLOVENSKI JUNAK ALI UPLEMENITBA TEHARCANOV \ Sestavil po narodni pripovedki iz srede petnajstega stoletja F. Kočevar wttf»f»»w»m»wt»f»wi»»»w»w«»w»«»»»»f<»w»»»w»w«»»»»»»»»»t»» ^mwwwwmwww Celo stara Martinaška se je pririla skozi ljudsko gnječo do Janeza. Trepetajoč obstoji pred njim in moli tresočo roko, po obrazu pa ji lijo solze radosti: "Saj veš, Janez," pravi starka ihte — "pa mi ne smeš zameriti, če te še vedno tikam, ker so te danes povitezili — saj veš, da sem te nekdaj pestovala. Kot majhnega dečka sem te jemala vedno s seboj na pašo, na peri-šče, v cerkev in v vas, kamorkoli sem šla, povsod si bil z mano. Ali še veš, kako sem ti pela mične pesmice in ti pravila lepe povesti o stekleni gori, o izdanih gospicah, o babjem semnju v Govčah, o treh bratih, ki so bili vsi trije vojaki, o Pesoglavcih in groznih Turkih, ki so hiše požigali, ljudi morili, dekleta lovili. No — in sedaj so te povitezili. Nikdar bi si ne bila mislila, da mi bo Bog dal tolikšno srečo. Če dovoliš, prerokovati ti hočem srečo v novem dostojanstvu. Glej, prav v tem trenutku, ko so te oklicali za načelnika, je sfrfotala velika sova iz naše lipe. Ljudski vrišč jo je bil spla-šil. Mene je pri tem stresla groza. Vem, da današnja mladina za tako znamenje nič ne mata, ali moja rajnica mati, Bog ji daj dobro, so se teh mi*ačnih ptic silno bali. Kadar so imeli zlasti v gradu kaj opraviti, so se vselej vrnili, sovo ugledavši, ali pa staro babo sreČavši. Zato sem danes tudi prav dobro pazila na sovo, kam se je obrnila. Slabe imam že oči in blestelo se mi je tudi, vkljub temu pa sem vendar dobro videla, kako je planil na njo orel iz sinje višine, ter jo zgrabil in se dvignil ž njo nad oblake. Vidiš, to je jako dobro znamenje." Martinaški zmanjka sape, zatorej gre globoko po njo in nadaljuje: "Ali se še kaj spominjaš, Janez, kako je bilo. . ." Martinaška ni imela več prilike dovršiti stavka, kajti fantje so Janeza zopet dvignili in odnesli dalje. V grofovem šotoru se je pričelo velikansko gostovanje, na katero so bili povabljeni župan, starešinstvo in novoizvoljeni načelnik. Tudi grofica Katinka je prijezdila po dovršeni vo-litvi iz Celja v Teharje. Vsa gospoda jo je spremljala, kolikor jo je tedaj živelo v Celju in okolici. Čvrsti mladenič ji je bil takoj na prvi pogled tako všeč, da ga ni več izpustila iz oči. Že čez malo časa vpraša žatipno svojo dvorki-hjo: "Kako ti je všeč ta priprosti Teharjan:" "Svetla grofica," odgovori prostodušno dvorkinja, "tako zalega korenjaka še nisem videla med Slovenci, da o naših nemških vitezih niti ne govorim ne. Ako se ne motim, je pač ta novi načelnik?" "Ravno prav," se posmehlja na to grofica zvito, "kot načelnik bo moral priti dostikrat po opravku v grad in ondi mu hočeva za kratek čas staviti mreže!" "Gotovo nama ne uide, ako ga bova združeni zalezovali. Že drugi korenjaki so se ujeli na-frna na limance, pa bi se tak prostak ne?" spo-$olni prilizljivo dvorkinja. Kako vse drugače, kako čisto je mislila in čutila v tem trenutku prosta Teharčanka — naša Marjetica, ki je vso Volitev skrivaje opazovala izza zakajene kuhinjske ulice. Pengarjevi se je zaradi grofa niso upali pustiti med ljudstvo na vas. Sijajna rdečica ji je zarila nedolžno lice in srce ji je hitreje bjlo kakor sicer pod kipečimi prsi. Globoki zdihljaji so se dvigali združeni z gorečimi molitvami iz deviškega njenega srca v nebesa in temnomodre oči so se ji svetile v solzah veselja in rajske radosti. Gostovanje v grofovem šotoru je trajalo do pozne noči ter se je polagoma med ondi zbrano gospodo in vitezi prelevilo v nepopisno popivanje. — Edini, ki ni čez mero pil, je bil novi načelnik Janez. Molče je sedel med živahno druščino in se je pogosto oziral proti Pengarjevim. Najrajši bi bil že zdavnej zapustil neprijetno mu družbo kar molče in hitel k Marjetici, toda žal, zadrževala ga je šega, čakati na šentjanže-vico, katera je končno vendar tudi prišla na vrsto, na kar se kmalu nato cela družba dvigne na pot proti Celju. Divji krik in vik sta spremljala pijanega grofa in njegovo druhal v temno noč in nesramno govorjenje ter zbijanje surovih šal je bilo čuti mesto veselega petja in živahnega ukan j a. Janez se je znebil družbe in jo ubral k Pengarjevim. Ondi je našel zbrane fante, svoje tovariše, ki so ga pričakovali. Jako so bili radovedni, kaj se je govorilo v šotoru glede na teharske zadeve. Martinaška je hotela celo vedeti, kaj so jedli, kdo jim je na mizo nosil, v katerim redu itd. Šimkov Tone je pa prebiral svoje ci-tre, da je bilo veselje. Da pri takih okoliščinah ni nihče mislil na spanec, je razumljivo sa-tno po sebi, toda pozna ura jih je končno vendarle zopet ločila. Na ogleduha v svinjaku ni živa duša mislila. Ko prinese gospodinja pujskom hrane in odpre zatvorjenico, plane lopov venkaj in zbeži. Hitel je na volišče, kamor je ravno došel, ko so fantje Janeza po taboru nosili. V grad povr-nivši se, je grofu vse povedal, kar je pri sv. Ani izvohal. Tudi mu je ovadil, da je novi načelnik bil kolovodja napada pri mlinu. Le da je bil toliko in toliko ur v svinjaku zaprt, je molčal. Grof pošlje vsled tega takoj drugo jutro Janezu ukaz, naj prevzame začasno stražo v Bežigradu. — Tako ga je mislil najlaglje dobiti v svojo oblast. r i V. UBEŽNIK IN UJETNIK. Hrum in šum včerajšnjega praznovanja je potihnil. Nastopil je navadni delavnik in vse se je vrnilo zopet v navadno življenje. Tudi naš novi načelnik se je pripravljal, podati se v gozd drva sekat, kar mu nenadoma pride od grofa povelje, da mora še danes prevzeti stražo v Bežigradu. Janez odloži sekiro, ter se oboroži. Nato hiti pod lipo in zatrobi. Kmalu se zbero fantje okoli njega, radovedni, kaj da bo! Janez si zbere izmed njih deset najčvrstejših, med temi tudi prijatelja Šimkovega Toneta ter odrine ž njimi proti Bežigradu. V Bežigradu so imeli biriči tudi že ukaz, da naj stražo ujetnikov nemudoma izroče teharskem načelniku. Tega s« Janez pač ni nad j al, temveč je mislil, da mu bode ondi opravljati častno stražo. Ko mu torej veliki birič izroči ključe od ječ, jih vrže Janez bled na tla, rekoč: "Pojdi h grofu Urhu in reci mu, da ga pozdravljamo, obenem pa mu sporočamo, da mu za bi-riče ne bomo služili. Tega mu riismo prisegli. Do večera ostanemo tu, ni trenutka ne dalje in tudi mu nismo porok za njegove ujetnike." Veliki birič se je tega predrznega govorjenja tako prestrašil, da so se mu kar kolena šibila. Le z glavo je neverjetno zmajal in odšel. "Dobro si se odrezal, Janez!" pritrdi mu Šimkov Tone. "Pač res, grofovi biriči vendar ne bomo! Nikdar in pri moji veri, če se vsi teharski fantje do poslednjega pobiričijo, jaz se ne bom!" (Dalje prih.) TISKARNA Amerikanski Slovenec izvršuje vsa tiskarska dela točno in po najzmernejših cenah. Mnogi so se o tem prepričali in so naši stalni odjemalci. Društva'— Trgovci — Posamezniki (r dobijo v naši tiskarni vedno solidno in točno postrežbo. Priporočamo, da pred-no oddate naročilo drugam, da pišete nam po cene. Izvršujemo prestave na angleško in obratno. Za nas ni nobeno naročilo preveliko, nobeno premalo. Amerikanski Slovenec 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. ENERGIČEN ZDRAVNIK V Pragi je prišlo do neljubega incidenta med zdravnikom dr. K. in delavsko zavarovalnico, pri kateri je bil nastavljen za ordinacijo bolnikov. Zavarovalni urad je zahteval od zdravnika, da predpisuje bolnikom samo cenena zdravila. Zdravnik pa se ni uklonil diktatu in je zapisoval bolnikom zdravila, ki so jim res nekaj pomagala za zdravje. Zato je zavarovalnica odpovedala zdravniku pogodbo, bolniki pa so se zavzeli zanj in so celo sklenili, da bodo izanj posredovali pri ministrstvu j a zdravje. — New York, N.Y. — Zlate vloge in rezerve v Združenih državah zopet naraščajo. V prvem četrtletju tega leta so vloge padale, ker so tujezemske države dvignile svoje vloge. V zadnjih treh mesecih pa so zlate vloge porastle za $2,698,400.00. -o- Samo cent in pol stane "Am Slovenec" naročnike dnevno In vendar koliko zanimivosti in koristnega berila najdete •» njem za ta cent in po*. V uradu "Amer, Slovenca" —lahko kupite Money Ordre od American Express Company; —lahko pošljete denar v stari kraj po dnevnem kurzu; —lahko plačate vaše račune za luč in plin; —lahko dobite raznovrstne informacije kot: —o potovanju v stari kraj, ali kamorkoli, in —o dobavi povratnega dovoljenja za priti nazaj iz starega kraja; —o dobavi potnih listov, bodisi jugoslovanskih ali ameriških; —izdelujemo vsa notarska dela za tu in stari kraj, kakor tudi prestave na slovenski in angleški jezik Se priporočamo! Amerikanski Slovenec 1849 WEST 22nd ST., CHICAGO, ILL. Društva ki oglasijo svoje prireditve, veselice, igre, itd. v amerikanskem slovencu imajo vsikdar dobro udeležbo in dober uspeh. ■C3IIIII1I ItllllllHI ([litimi lomil« umiinii' "AMER. SLOVENCA" ne č>ta samo vaše članstvo, pač pa mnogi naši rojaki po vaši okolici. IZŠLA JE 1. marca povestna knjiga od škofa Baraga v angleškem jeziku. "The Apostle ofChippewas" katero izdaja Baragova Zveza. Kritiki, katerim je bh predložen rokopis pred tiskom pravijo: "Nisem mogel nehati dokler jo nisem vso prebral. Knjiga je mnogo bolj zanimiva, kakor povest. .." in "Veliko veselje, mi je povzročilo, da sem prebral povestno življenje škofa Barage, svetniškega misijonarja ..." TA KNJIGA je v prvi vrsti namenjena naši mladini, da bi bolj spoznala in se seznanila z našim velikim Slovencem Barago, ki je igral tako veliko ulogo v zgodovini Amerike. Knjiga vzbuja veličino svetniškega življenja misijonarja pijonirja Barage, kakor tudi ugled in spoštovanje slovenskega naroda. Ta knjiga bi morala biti v vsaki katoliški hiši, zlasti tam kjer so otroci. Knjigo je sprejela v razpečavanje in v razprodajo naša knjigarna in bo stala s poštnino vred samo 75 centov Naši zastopniki in slovenski trgovci ki želijo to knjigo razpečavati naj pišejo po isto na našo knjigarno. Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. i » ijiiutiiii >IIUIUUI W1IUDII IHIIUIl IIUIIUII; Oglaševalne cene v "Am. Slovencu" so zmerne. PROBLEMI PRISELJENCA Izlet v Kanado VPRAŠANJE: Nisem ameriški državljan, ali sem bil zakonito pripuščen v Zdr. države. Želim obiskati rojaka v Kanadi. Ali lahko grem tja brez permita (dovoljenja za povratek) ? Kake dokumente moram pokazati ob svojem povratku ? ODGOVOR: Permit ni potreben za ljudi, nastanjene v Zdr. državah, ki gredo v Kanado. Ali, ako kdo ima čas, da zaprosi zanj, stori najboljše, ako ga ima, kajti permit je najboljši dokaz legalnega bivanja v Zdr. državah. Priseljeniški nadzorniki vprašujejo vsakega človeka, ki se vrača iz Kanade, naj dokaže svoje bivanje v Zdr. državah. Pismena izjava delodajalca, bančna knjiga, davčna potrdila, najemninske pobotnice itd. utegnejo biti zadostne, da se dokaže bivanje v Zdr. državah. Ali priseljeniški inšpektor u-tegne vprašati za dodaten dokaz, da je bil povračajoči se inozemec zakonito pripuščen v Zdr. države. Oni, ki so bili pripuščeni od 1. 1928 naprej, storijo najboljše, ako imajo s seboj "Immigrant Identification Card", ki so jo dobili od priseljeniške oblasti ob svojem pri h o dp*. Oni, ki so zaprosili za registracijo, naj pokažejo svojo "Registration Card". Tudi prvi državljanski papir, izdan po 1. 1928, je zadosten dokaz legalnega bivanja. V vsakem drugem slučaju mora inozemec ob svojem povratku iz Kanade biti pripravljen navesti natančni dan svojega prihoda v Zdr. države, kakor tudi ime parnika. Jako nespa-letno ravna vsak inozemec, ki se poda v inozemstvo, in zato tudi v Kanado, ne da bi bil siguren, da more zlahka ugotoviti iz' priseljeniških zapiskov, kdaj je prišel v Zdr. države. Nepretrgano bivanje v Združenih državah VPRAŠANJE: Živel sem v Zdr. državah od 1. 1914 naprej. Pred trefni leti sem si vzel prvi državljanski papir. Lani sem šel na obisk v stari kraj s permitom in ostal sem tam štiri mesece. Ali bo ta odsotnost v starem kraju povzročila mi sitnosti, ko zakon zahteva petletno nepretrgano bivanje pred naturalizacijo? ODGOVOR: Brez drugega vložite prošnjo za prvi papir. Kratka odsotnost iz Zdr. dr-vav ne pretrga bivanja. Le, če kdo ostane v inozemstvu več kot šest mesecev, nastane vprašanje, da li legalno bivanje ni bilo pretrgano. Ako navede zadostne vzroke, zakaj je ostal več kot šest mesecev, naturalizacijska oblast sme smatrati, da bivanje ni bilo pretrgano. Ako je kdo ostal v inozemstvu več kot eno leto, ne velja nikak izgovor in petletno bivanje pred naturalizacijo mora začeti znova. , Zguba državljanskega papirja VPRAŠANJE: Zgubil sem državljanski papir in se ne spominjam niti številke niti dneva, ko je bil izdan. Kako naj dobim duplikat? ODGOVOR: Vložite prošnjo za izdanje duplikata pri najbližjem naturalizacijskem uradu. V tiskovini, Form 2600, DR. ALLAN j. HRUBY Specialist za pljučne in srčnt bolezni Tel. Rockwell 3364 Stanovanje: 1130 No. Lorel Avo. Tel. Austin 2376, Chicago Urad: 3335 West 26th Street Uradne ure: 5 do 9 zveč. razen sred, ob sredah 9 do II dop.; ob sobotah 1 do 4 pop. navedite vse potrebne podatke, ki se jih spominjate. Treba prošnji priložiti pristojbino od $10 (potom Money Ordra). Ako ti podatki niso zadostni, utegnete čakati precej dolgo na duplikat. Ako naturalizacijska oblast ne bi mogla najti zapiska naturalizacije, se vam pristojbina ne povrne. Vsakdo pametno ravna, ako si kam zapiše številko prvega ozfo drugega papirja, tako, ako se dokument zgubi, človek lahko najde vsaj številko in datum. Važno za one, ki so prišli v Ameriko pred 1. 1906 VPRAŠANJE: Prišel sem v Ameriko kot otrok 1. 1905 in nikakor se ne morem spominjati, kdaj sem prišel in kako. Poskusil sem dozvedeti na razne načine, ali dosedaj brez uspeha. Reklo se mi je, da e-(dina pomoč je registracija. Ali je zares treba vseh teh izdatkov in zamude? ODGOVOR: Dosedaj je bilo to potrebno. Ali kongres je pred kratkim sprejel nov zakon, po katerem vsi oni, k' (so prišli v Zdr. države pred dnem 29. junija 1906, ne potrebujejo takozvanega spričevala prihoda (certificate of j arrival), ko zaprosijo za na-jturalizacijske papirje. Zato vsi oni, ki so prišli pred zgoi'-njim datumom, pa ne znaj0 natančno kedaj, smejo sedaj zaprositi za papirje brez nadaljnjih sitnosti. Deportirani inozemci smej0 sedaj1 zaprositi za zopetno pf' pustite v Zdr. države VPRAŠANJE: Ali je res, da po nekem novem zakoi^ sme oseba, ki je bila deporti' rana, priti nazaj v Združenj države ? , ODGOVOR: Novi zakon, ki ga imate v mislih, pooblašča tajnika dela (Secretary of bor), da sme dovoliti osebaifr ki so bile deportirane, da sme" jo zaprositi za pripustitev v Zdr. države. Zakon povdarja-da se to sme dovoliti le osebam 'dobrega moralnega značaja • Nikakor pa ni mogoč povratek pred pretekom enega leta P° deportaciji. Ako je bila vzrok deporta-cije tehnična prekršitev prise' ljeniškega zakona ali kaka telesna vslabost, ki je bila med tem odpravljena, ali celo ne' zakonit prihod v Zdr. držav« ob olajšujočimi okolnostm1 (kot radi žene, da pride k možu, očetu itd.), se bržkone dovoli prošnja za pripustitev. Na drugi strani, ako je bil kd° deportiran radi kriminalno' sti ali kakega težkega vzroka, se to ne bo dovolilo. — Central Falls, R. I.—Waf poyset Manufacturing Co. izjaV' lja, da je dobila precejšna tek9' tilna naročila in da bo te dni P0' klicala nazaj na delo 500 delav' cev. Delo v tekstilnicah polag0' ma oživlja. -o- ŠIRITE AMER. SLOVENCA' DENAR v Jugoslavijo in druge drža*4 ošiljam zanesljivo in točno P° dnevnem kurzu. Včeraj računali: Za 100 Za 250 Za 500 Za 1000 Za 2500 Za 5000 din din din din din din ..$ 2.25 ..$ 5.05 ..$ 9.50 ..$18.50 ..$46.15 ..$91.50 Za 100 lir ........................$ 5.90 Za 500 lir........................$27.00 Za 1000 lir .........................$53.25 Pri večjih svotah primere" popust. Money Order in pi«1*1' naslavljajte na: JOHN JERICH 1849 West 22nd Street, Chicago, III.