VENEC Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta[8 gld., za' rt leta 4 gld., za jeden meBec 1 gld. 40 ^ V administraciji prejeman velja: g Za eelo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 (ld. * V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Po8amne Številke po 7 kr. Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema upravnlStvo 'in ekspedlcljajv ,,Katol. TIskarni", Vodnikove ulice St. 2. Rokopisi »e ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vrednistvo je v SemenlSklh ulicah it. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6 uri pepoldne. Štev. 46, V Ljubljani, v ponedeljek 25. l>bruvarija 1895. Letnik XXIII Liberalci — in celjska gimnazija. Večkrat smo že imeli priložnost slišati in brati, da se sedanji liberalci nikakor ne morejo primerjati z nekdanjimi in vzlasti v opravičenje koalicije se je večkrat povdarjalo, da se da z današnjimi liberalci vse doseči. Mi smo bili vedno druzega mnenja in smo v liberalizmu videli vedno najbolj hinavskega, najbolj podlega in vsled tega najbolj nevarnega nasprotnika cerkvi in vsemu družabnemu življenju. Politični dogodki so vedno dokazovali, da imamo prav; vzlasti jasno se je to videlo pri vprašanju glede celjske gimnazije in danes moramo vrsti dokazov za liberalno nestrpnost pridejati še novo, liberalcev vredno pričevanje. V soboto dne 23. t. m. je namreč klub zje-dinjene nemške levice jednoglasno sklenil tole : »Zjedinjena nemška levica ostaje glede slovenske gimnazije v Celju z največjo odločnostjo pri svoji vlauski izjavi meseca vinotoka, ki se vjema s prejšnjimi strankarskimi izjavami v Brnu in Pragi in naglasa tudi svoje soglasje z jednoglasnim sklepom štajarskega dež. zbora. — Liberalci v Pragi in v Brnu so sklenili to le resolucijo: „Mi pričakujemo od svojih poslancev z vso odločnostjo, da se bodo odločno uprli ustanovitvi slovenske šole (Unterrichts-anstalt) v Celju." In celi klub je skleni), da bo glasoval v smislu te resolucije. Povdarjati moramo, da se je zadnji sklep nemške levice sklenil, ko je že grof Hohenwart potegnil ee za celjsko gimnazijo, ko je brez dvojbe s privoljenjem celega ministerstva potrebna svota za njo že v proračunu, ko so slovenski poslanci braneč samo kulturni razvoj svojega naroda, ne pa naglašajoč narodno stališče, morali ostaviti preširne nemške Štajarce same v zboru, kjer ne morejo dobiti ni-kake pravice. Tista vse razdirajoča stranka, katera se je pri smrtni postelji Taaffejevega ministerstva imenovala zmerno meščansko stranko, s katero je ložje hoditi, nego z drugimi novimi ljudmi, je s tem svojim sklepom pokazala, da je najsvetejša dolžnost vsakemu pravicoljubu z vsemi silami pobijati liberalizem. Najjasnejši dokaz, kako nespravljivi so naši nemški liberalci, je pa poziv nedeljske „N. Pr. Pr." o Hohenwartovem klubu. T>m beremo namreč: »Konservativci Hohenwartovega kluba naj sedaj premišljajo kaj je več vredno, ali ohraniti zmerno in za delo sposobno večino, ki so je sami pomagali ustanoviti, ali zadovoljiti dnbčkino skupino narodnih poslancev, ki so v nasprotju z lastnimi pristaši » deželnih zborih pričeli pasivno politiko in katerih vedenje se ne more imenovati niti zmerno, niti konservativno. K sreči je še čas iskati spora-zumljenja, če je le volja za to. Poskusi naj se le ločiti narodno potrebo ou narodne oholosti, jedni vstreči, drugo odločno odbiti, potem ne bo več celjskega vprašanja". Po teh besedah, v katerih se zrcali mišljenje nemških liberalcev, smemo pač vprašati: A 1 i je še dal jemo ž na koalicija če njen obstanek zahteva, naj se prestolu zvesti in vernistražnik na jugu — slovenski narod uvrsti med brezpravne hejote? Govor poslanea dr. Žitnika v deželnem zboru dne 16. t. m. po ste-nografskem zapisniku. (Dalje.) Ker že govorim, naj mi visoka zbornica dovoli, da odgovarjam še na nekatere opazke č. gosp. pred-govornika Hribarja. Govoril je o tej in oni stvari, vodilne misli nisem mogel zaslediti. Glavna stvar je bila ta, da je očital takozvanim »klerikalcem", da so zapustili narodno zastavo, katero je ranjki dr. Bleiweis krepko nosil v svojej desnici. Gospoda moja, to je fikcija, izmišljena fraza, s katero se hoče našemu ljudstvu metati pesek v oči. Geslo gospoda dr. Bleiweisa je bilo: „Vse za vero, dom in cesarja", in tega gesla držimo se dosledno tudi mi. In kaj pa Vi ? Kako ste Vi pisali o »očetu slovenskega naroda" ? Reči moram, da je častitljivi in od vsega naroda spoštovani gospod ravno še o pravem času umrl, ker bi ga Vi sicer ravno tako napadali, ko bi bil še nekaj let živel, kakor danes napadate gospoda deželnega glavarja in gospoda dr. Papeža. In kako je deloval pokojni dr. Bleiweis? Jaz imam vse starejše letnike »Novic"; z veseljem sem jih čital in jih Še prebiram, pa nikjer ne najdem, da bi bil blagi pokojnik kedaj napadal in sramotil duhovniški stan. (Poslanec dr. Tavčar: »Take duhovnike, kakor ste Vi!") Kaj hočete s tem reči? Dobro, povem, kakšen sem. Dr. Bleiweis mi ostane vsikdar v blagem spominu, njegovemu, to je staremu slovenskemu programu ostanem zvest. Njegove zastave sploh nismo nikdar zapustili ? Obžalujem, da moram odkriti neke tajnosti. Mi Vas nismo zapustili, ampak Vi ste nas ven vrgli iz narodnega kluba. (Klici v središču: »Saj ni res!" — Poslanec Hribar: »Kdo?") Povem Vam takoj. Takrat, ko smo se »limali", rekel je gospod dr. Tavčar: »Tam kjer Žitnik sedi, jaz ne sedim I" (Ugovor v središču.) In isti gospod poslanec je nasproti gospodu Pakižu imenoval kmetiške poslance »kmetavse". (Poslanec dr. Tavčar: »Vi ste imeli svoj klub!") Trije gospodje, ki sede v visoki zbornici, so pri dotičnem posvetovanju v mestni hiši odločno naglašali, da ne moremo dalje skupno hoditi. Gospod dvorni svetnik Suklje je rekel tedaj: »Naša pota gredo narazen 1" Gospoda poslanca Hribar iu dr. Tavčar, katera veljata kot voditelja radikalne stranke, sploh nista hotela skupno z nami se posvetovati. Gospod poslanec Hribar je prvi izstopil iz tedanjega narodnega kluba, iu še danes ni niti v Vašem, niti v našem klubu; on si meuda hoče varovati prosto roko. Kakor vse kaže v zadnjem času, je on jedini resnični radikalec LISTEK Troje bridkosti iz zapuščine starega Cilindra. Nikjeropolje, o. iganjetoka, 99 let po dozidanji mesta. II. Oj prekuhana nesreča! Prav so povedali oni, ki so trdili, da nikdar ne spiš. Noč in dan laziš okrog kakor mačka in se zakadiš sedaj temu, sedaj onemu v obraz. Tu potiplješ tolstega bogataša, tam pa uvelega, nagega berača, prosečega ob eesti milodara. Tudi meni napravila si prasko preko nosa, katere ne zabim nikdar. Jaz nisem, da bi komu kaj očital ali podtikal, tudi nimam navade tožiti in javkati. A to ti vendar lahko vržem v zobe brez vsake zamere, da si me le prerobato potipala. Jaz, ki sem se pred kratkim še sukal po bliš-čečih gosposkih dvoranah, ki sem ravnokar še sto-loval na maziljeni glavi, moram sedaj osebenkovati in samotariti v zaduhli, trohleni skrinji I — Vprašam te, nesreča, je-li to pravično, da si me prodala za sramotno plačilo staremu penzijonirju? Na njegovi glavi čepim sedaj od časa do časa,; kakor Je- remija na jeruzalemskih razvalinah, in premišljujem in plakam na groblju porušene sreče in slave. Nekoč potegnil me je moj stari iz temnega zapora in poveznil me na glavo, tako, da sem mu s krajci ušesa jezdaril. Vsakdo bi sodil potem, da sem bil starcu prevelik, ali pa, da je bil on zi-me premajhen. A temu ni tako. Stari je imel še predebelo butico za mojo votlino. Zlezel je le zato do uh vanjo, da bi ga ne izpulila burja tako lahko ven, ker godilo se je vb« to burnega meseca žga-njeluka. — A ker je bil starčev kapus predebel in moj lonec preozek, jela so se kmalu kazati na meni sumljiva in nevarna znamenja. Skelelo me je vedno bolj okrog pasu, Obhajale so me razne slabosti in razne polti so me spreletale. Tema delala se mi je pred očmi kakor v začetku sveta. Sam nisem vedel, kdaj sva prišla z gospodarjem v krčmo — žganja-rijo, kje se toči že od pamtiveka dobrim pivcem slaba pijača. Se-le močni in čarodejni vonj raznih .špiritov" predramil me je iz nezavesti. Gospodar ukazal je merieo žganega, vzel v roke veliko počečkano plat papirja ter jo razgrnil meni prav pred nosom. Na tisti plati morale 80 biti, kakor bi sodil jaz, jako učene in skrivnostne reči, ker večkrat moral je gospodar mazali kolesca svojega razuma z žganim balzamom. Tudi ona steklena ko-lobarčka, ki sta mu nos jahala, moral je pogostoma čistiti, tako močno je puhtela iz one pomazane plati para učenosti. Nazadnje jelo mi je že presedati gospodarjevo tuhtanje in zalivanje in želel sem si skoraj domov v svoje temno, leseno gnezdo. Ko je prikipela moja potrpežljivost že trikrat do vrhuuca in trikrat zopet splahnila, pobral je vendar gospodar svojo osebo izza mize in se odpravil iz krčme. Ne vem, kaj mu je bilo onega večera. Po ulici ni mi šel nič kaj naravnost. Skrbno in dosledno ogibal se je vsake bližnice in le v ovinkih gugal se od ene strani ceste na drugo. Iz glave ven pa se mu je odmevalo neko čudno vretje in premetanje. »Bog nas varuj punta in vojske!" vzdahnil sem pobožno sam v sebi in pogledal milo v luno, ki je tako belo gledala z neba v&-me. Se nisem dobro zgovoril, ker zgine gospodar izpod mene. Zagledal sem ga vznak ležečega v jarku, sam sem bil pa sredi ceste. K sreči priletel sem na noge, zagugal se malo, pokimal z glavo in dejal sam pri sebi: »Heucaj, hencaj, čudne reči! Ka-li se mu meša ali se mu je potrlo kako kolesce, da gre in se mi z dušo in telesom prekucne ondi t jarek? — Heucaj, tako me je zmešal, da ne vem, slovenski, kajti on je dosleden, a s tem še ne rečem, da so prava vsa njegova načela, katera dosledno naglaša in zagovarja. To opažam na njem, da je dosleden, neupogljiv, nikogar se ustraši, in v tem oziru ga spoštujem, akoravno sva si politična nasprotnika. Sicer se pa vidi v javnih krogih, da je nekaj naraščaja v Vaši stranki, ki se ue strinja z najnovejšim programom napredne stranke in ki skuša odstraniti oba dva sedanja voditelja. (Poslanec dr. Tavčar: »Bo-deva šla v klošter, pa bodeva zopet voditelja! Žitnik vse za vse ima dokaze!") Gospod poslanec Hribar nam je potem z nekimi izrazi, katerih ne morem dobrovoljno prezreti, očital, da hodimo po deželi kot nekaki politični gonjači in kapucini — kakor vidite, jaz nimam brade (Veselost) — da ljudstvo hujskamo. Ne, gospoda moja, nikdar nismo hodili ljudstvo hujskat; če pa organizujemo kmetski stan, je to nujno potrebno v teh nemirnih in slabih časih. Ne tajim, da tu pa tam v ognju zgovornosti je bila izgovorjeua kaka rezka beseda, ali namen dotičnih shodov je bil in je, ljudstvu oči odpirati za ono, kar mu je potrebno, da ve, kje ima iskati pomoči in sveta. To je naša pravica, katere si ne damo odrekati od Vas. Oponaša se nam očitanje, da je nar. stranka kapitalistična. Za to imamo mnogo dokazov. Tako je nekdo hotel nedavno predlagati, da naj se Raiff-eisenove posojilnice ustanavljajo same tam, kjer ni hranilnic in posojiln c. To je znak kapitalističnih načel! Jaz naravnost priznavam, da so te posojilnice, ki poslujejo po naši deželi, mnogo pripomogle, da se je zboljšal kredit kmetskega ljudstva. Take pa vendar niso, da bi popolnoma zadoščale potrebam in koristim kmetskega prebivalstva. Osnovane so na kapitalistični podlagi. Združi se pet, šest ali deset oseb, ki vlagajo svoj denar, da se razposojuje, in od tega imajo sami ti svoj dobiček. Jaz jih imenujem »potrebno zlo" v današnjih razmerah, nasproti pa imajo Ruiffeisenove posojilnice boljši, plemenitejši namen in donašajo večjo korist manjšim posestnikom. Vzemite dalje hipotečno banko, katero priporoča in zagovarja gospod poslanec Hribar. Hipotečne banke so po mojem prepričanji tudi osnovane na podlagi kapitalističnih načel. (Klici v sred.šči: — „Saj ni res!") Prvi poskus za take zavode zasledimo koncem sedemletne vojske v Sleziji. Ustanovili so si kreditno društvo šleski graščaki. katerim je vojska opustošila posestva in pobrala denar. Udje so bili graščaki, društvo je izdajalo zastavne listine, katere je ali samo prodajalo ali pa jih dajalo v prodajo svojim članom, ki so potrebovali denarja. Kapitalisti so radi društvu posojevali denar, ker so ga varno nalagali. Pozneje pa, ko se je proglasila „svoboda" kmečkemu stanu, prostovoljno razkosavanje zemljišč, začeli so kapitalisti ustanavljati take kreditne zavode za zadolžene kmetiške posestnike. Banke tržijo s temi zastavnimi listinami, in tako postajajo posestva mednarodna, ker je kapital mednaroden ali brezdomovinski. Velika nevarnost bi bila za naš mali narod, ko bi na tak način postal odvisen od kapitala, ki je večinoma v tujih rokah. S takim zavodom bi po mojem prepri- čanju zadolženim posestnikom le podaljšali smrtni boj, a smrti bi jih ne obvarovali. Najboljše sredstvo v pomoč propadajočemu kmetu bi bilo razbremenjenje posestev po načelih poljedelskega miuistra grofa Falkenhayna. Se neka druga, važnejša stvar priča, da gospodje zastopate kapitalistična načela. Spomnite se tiste tajne seje, v kateri se je razpravljalo o tem, ali naj dežela prevzame pobiranje naklade na žganje v lastno režijo ali ne. Kako ste me takrat napadali, ko sem govoril za lastno, deželno režijo! Reklo se nam je: „Vi delate umazano, konkurenco privatnim zakupnikom, to je umazana špekulacija, katere naj dežela ne pričenja (poslanec dr. Tavčar: — „Nevarna špekulacija je bila, ker se ni vedelo, kako se bode posrečila!" — Poročevalec Klun: — Žitnik ima čisto prav!) ali danes, ko nam tisti grdi davek, ki ga pobiramo takorekoč od slabosti našega prebivalstva, nese nad 290.000 gld. na leto, vidimo, kako prav je imela naša stranka, ko je zahtevala lastno režijo, (poslanec dr. Tavčar: — „ Vaša ideja ta grdi davek!") Ne moja, bila je ideja g. dvornega svetnika Sukljeta, a mi smo jo zastopali! Gospoda moja, nazivljate nas — ne v pravem, ampak v zaničljivem pomenu besede — »klerikalce", in jaz protestujem proti temu izrazu v zaničljivem pomenu, ki mu ga dajate. Ce vas imenujemo »liberalce", užaljeni ste do dna srca (poslanec Hribar: „0 ne !"), vsaj gospod poslanec Svetec s tem ni zadovoljen; a če trdite, da slovenskih »liberalcev" ni, kar pa ni resnično, potem pa priznale, da tudi »klerikalcev" ni na Slovenskem v smislu in pomenu dunajskih židovskih listov, to je namreč podlih duš. ki zlorabljajo svoj upliv v sebične in umazane namene. Kaj tacega se meni in mojim somišljenikom ne more očitati in tudi onim ne, ki urejujejo in pišejo list, ki je naše glasilo. Ce govorite o »šen-klavškem kurzu", rečem vam, da ti, kateri goje »šeuklavški kurz", so pravi zmerni naprednjaki, ki zastopajo pravo napredno načelo in kažejo isto pot, po kateri naj ljudstvo hodi, do svojega dušnega in telesnega blagra. Vi ste na zadnjem svojem zaupnem shodu proglasili kot svoj program krščansko socijalna načela, katera zastopa dr. Lueger s svojimi tovariši. (Poslanec Hribar: V narodnogospodarskem oziru !) Vi doslej torej niste imeli pravega, jasnega programa. Gospod Hribar je namreč trdil v svojem govoru, da on in njegova stranka delujejo po starem slovenskem programu. Cemu pa.ste sklicali shod zaupnih mož? Zakaj pa ste v svojem glasilu uteme ljevali potrebo zaupnega shoda s tem, da »določi točke narodnega programa". Torej ga niste imeli, vi ste ga šele skovali, iu sicer ste si prisvojili večino točk iz programa dunajskih krščanskih socijalistov in deloma iz sklepov I. slov. katoliškega shoda, katere smo mi že več let zagovarjali v javnosti. Mene le veseli, ker ste nehote prišli do prepričanja, da so naša načela prava, ker ste spoznali, da sama narodnost v ožjem pomenu besede, to je ma-terni jezik, ue redi človeka in da narodnost kot taka ne more biti smoter, temveč le sredstvo trezne politike. (Konec sledi ) Volilna pravica. (V deželnem zboru govoril poslanec Klun.) > (Dalje). Ako bi volilno pravico priznali samo delavcem, ne pa tudi davkoplačevalcem sploh, bi se utegnilo zgoditi, da bi šel delavec volit, njegov mojster pa ne. In ko čez nekoliko let dotični delavec postane samostojen mojster z uižjim davkom, zgubi volilno pravico, ki jo je prej imel. In to je tem pomenlji-vejše, ker se bo po dovršeni davčni preosnovi marsikateremu malemu davkoplačevalcu, ki sedaj plačuje 5 gld. dohodka in ima vsled tega volilno pravico, davščina znižala in s tem odvzela volilna pravica, ako se pri premembi volilnega reda ne raztegne ta pravica na vse davkoplačevalce. Namesto zaželjenega miru, ki ga hočemo doseči z volilno reformo, imeli bi toraj veden nemir in prepir. Dalje vidimo, da je mnogo državljanov brez volilne pravice, da si so dovršili kako višjo šolo, do-služili vojaštvo in sedaj služijo v raznih javnih ali zasebnih službah, pa nimajo volilne pravice, ker na plačujejo nobenega davka. Gotovo je toraj prav in pravično, da se s takimi olikanimi ljudmi ue ravna slabeje kakor z delavci, in da se jim ne odreka volilna pravica, ako se dovoljuje navadnim delavcem. Povdarjam pa, da dovršitev kake višje šole, ali je-dnoletna prostovoljna vojaška služba sama po sebi ne more dajati volilne pravice, ampak da mora dotični imeti gotovo službo, katera njega in njegovo družino preživlja, ker je olikan proletarijat veliko nevarnejši od neolikanega in da je najbolji in naj-pripravnejši živelj za jako nevarne socijal demokratične agitacije. Iz vsega tega toraj sledi, da nikakor ue gre volilno pravico dovoljevati samo delavcem, ampak da jo treba raztegniti na vse davkoplačevalce in na nje, ki so dovršili kako višjo šolo in imajo gotovo službo, sicer bi se morda mislilo, da je volilno premembo narekal zgolj le strah pred delavci, kar bi | pa utegnilo v istini roditi slabe posledice. Ko je sprevidela vlada, da po njenih načelih ne bode mogoče spremeniti volilnega reda, umaknila je svoja načela in rešitev tega vprašanja izročila volilnemu odseku, samo to je poudarjala, da po nobeni ceni ne bi mogla pritrditi splo&nji direktni in jednaki volilni praviai, ampak da se morajo obdržati interesi, skupine. S tem je bil dan odseku kažipot za njegovo ravnanje. Splošnja in jednaka volilna pravica ni mogla priti v poštev, da si so mnogi poslanci načelno za njo, in bi bila za mnoge dežele jako koristna, ker bi bilo namreč vse delo zastonj. Povdarjala so se torej v odseku prav ista načela, kakor so se kazala pri zaupnih pogovorih in kakor sem jih razvijal v svojem govoru. Glavno vprašanje obračalo se je v odseku na to, kako naj se vredi ta volilna pravica, ali kam in kako naj se uvrste novi volilci ? Ze omenjena vladna načela priporočajo, da naj se za vse nove volilce osnuje nova skupina. To načelo sprejel je pri dotičnih razpravah v volilnem odseku poljski poslanec Rutovski, kateremu so se pridružili tudi zastopniki levičarskega kluba. ali sem prismojen jaz, ali on, ali sva oba. — Gospodar, no, le pamet, pamet pa na noge se postavite !" A on ui hotel slišati mojega prigovarjanja. Jezno otepal je okrog sebe z vsemi štirimi, stegaval pest iz jarka proti nebu in neprenehoma klel, ošteval in zmerjal nedolžno luno. Cez nekoliko časa prikorakala sta po cesti dva kosmata možaka. Imela sta nekaj svetlega za pasom. Eden njih zagledal me je sredi ceste in me sunil z nogo, da sem postavil tri kozolce in se nazadnje prekopicnil v blatni jarek. Ko sem se ves zasopljen vstavil in malo zravnal polomljene koščice, zapazil sem, da spravljata možaka gospodarja na noge in da ga tirata za seboj. »Stopi, klada pijana, stopi! Kadar te zopet sreča pamet, te že izpustimo" renčala sta kosmatinca nad gospodarjem. »Hej, Cilinderček, zapreti ga hočejo, da ga pamet sreča. Hencaj, da bi le mene pustili na miru, da bi me ne peljali ž njim. Saj res tudi! Kaj imam neki jaz ž njimi ali pa oni z mano? — Nedolžen sem, vest mi je čista, kakor bi jo bil danes vzel iz perila in v glavi mi je vse v pravem redu. Torej, kaj naj bi imeli z mano? — Gospodar je vsega kriv. On me je pustil sredi ceste, on je hotel vse pretepsti in premikastiti, on je klel in zmerjal luno, a jaz sem nedolžen, čist. He . . . he . . . glej ga, ga že imajo, ga že peljejo. No, vidi se, da sta možaka razumna in pametna, ki vesta, na kateri strani je krivda. Le hodi, gospodar, le hodi naproti pameti!" Še nisem spravil zadnje besede do dobra iz goltanca, ko je planil jeden možakov k meni, me ubral za krajce iu me nasadil gospodarju na glavo. Tako sem sedel zopet na starih razvalinah. Preklinjal sem usodo, kakor bi orehe vsipal. Dajal sem ji vse zmerjalne pridevke. Zmerjal sem jo potuhnjeno babo, štorkljo, kurjo smrt, vragovo teto in še grše in hujše. Kmalu sva bila z gospodarjem v kletki. Ključavnica zaškripala je trikrat, zaropotal je zapah in vse je bilo tiho. Le smrčanje gospodarjevo odmevalo je zamolklo in jednakomerno po pustem prostoru. Jaz sem stat v kotu. iu premišljeval gorje tega sveta in svoje nesrečno življenje, Imel sem že dva gospodarja, jednega je spravila v preran grob vrtoglavost, drugi živi, a živi v sramoto sebi in ljudem. Smrad-Ijivi, strupeni pijači žrtvoval je mošnjo, čast in zdravje. Povejte, ni li žalostno in pomilovanja vredno, da človek, kateremu je Bog dal zdravo pamet, tako neumno živi? — Ce bi počenjal kaj takega kdo nas cilindrov, spregledalo bi se mu lahko. Saj mi nismo ustvarjeni, da bi bili sami pametni, ampak le, da bi bili pokrov pametnim. Iz tega razmišljanja predramili so me udarci ure v bližnjem zvoniku. Bila je enajsta. Ob enem sem začutil, da me nekaj ščiplje in šegeče po glavi. Zakričal bi bil gotovo kakor je amen v očenašu, če bi se ne bil bal probuditi gospodama. Strah me je bilo, da so mi vstale vse dlakice kakor ježu. Rojiti so mi začele po glavi vse strahovite dogodbe, kar se |ih godi od enajste do ene popolnoči. Komaj sem čakal, da bi udarila v zvoniku ena ura, ko morajo strahovi zbežati, odkoder so pr šli. Bila je zaželjena ura in odbila, a pošast mi je še vedno razgrebala in brskala po glavi. Hencaj, mislil sem si tiho, da nisem samega sebe čul, ta duh mora imeti pravice, ker se sme čez uro muditi na zemlji. Po dolgi, strašni noči posvetil je vendar zlati zor skozi omreženo okno. Trdaj sem videl iz obličja v obličje duha, ki me je mučil celo noč, bil je velik, slokobeder — pajek. Bog me varuj odslej sramotne ječe in pošastnih pajkov ! (Konec sledi.) n Ali mnogi drugi zastopniki, t prvi vrsti slovenski in nemški konservativni poslanci, so se prav odločno protivili temu predlogu, ter zagovarjali načelo, da nikakor ne gre, malih davkoplačevalcev in drugih novih volilcev z delavci tlačiti v novo volilno skupino, volijo naj marveč v že obstoječih kmetskih ali mestnih skupinah z drugimi 'volilci dotičnega kraja vred, v katerem prebivajo, delavci pa naj volijo sami za se bodi si že v posebni skupini, ali pa kot posebni pododdelki v skupini trgovinskih in obrtnih zbornic. (Dalje sledi.) Politični pregled. V Ljubljani, 25. februvarja. Hohenivartov klub je sklenil, kakor poroča Graz. Volksblatt. da se z vlado prične dogovarjati, kako bi se po vseh gimnazijah slov. Sta-jerja uvedle določbe, po katerih bi se vsi dijaki naučili obeh deželnih jezikov. Ma»arski državni »bor. Dn« 23. t. m. je ministerski predsednik Bauffjr pokazal, da ni uiti za las bolji od svojega preduika. Zagotavljal je, da bo vedno skušal izvesti liberalni cerkveno-politični program, da bo pogodbo z 1. 1867 natanko branil in tako tolmačil, kakor se je dozdaj tolmačilo iu ko-nečno je de;al: »Liberalna stranka in vlada ostaneta na tistem stališču, kakor sta bili dosedaj in se ne čutita samo opravičeni, marveč tudi dolžui še dal|e voditi deželne zadeve. Narodni razvoj Oger-ske se morezagotoviti samo, česevzdrži liberalizem, ki mora predreti vse stanove". Lepemu namenu »narodnega razvoja" služijo seveda tudi lepi pripomočki — liberalizma. Va-terland v svoji nedeljski številki po pravici šibama-žarski liberalizem in novo ministerdtvo, a prav tak je tudi — naš! Zanimiva je tudi novica, da je iz-podletcla poskušana zveza liberalcev z »narodno" Apponyjevo stranko. Nemški državni »bor. V razpravi o bogo-častnem oddelku se je v berolinski zbornici čulo več želja iu pritožb Posl. Dauzenberg je omenjal, da se pri oddajanju služb ne postopa ravnopra-no s katoličani. Poslanec Hneremaun je zahteval, naj se da cerkvi več vpliva na šolo, ker ima država samo postransko pravico na šolo. Posl. dr. Jazdzevski je zahteval na| se še bol) razširi pouk veronauka v poljskem jeziku. Naučni minister dr. Bosse je odgovarjal, da sedaj ui čas, da bi razpravljali cerkveno-politične zadeve ; protestantov je zato mnogo več v državni službi, ker jih je tudi mnogo več na vseučiliščih, nego katoličanov. Vlada ne misli ničesar izpremeniti glede poljskega učnega jezika. Nemški učni jezik mora ostali ker je sodnijski in armadni jezik. Rusija bode pomnožila svoje vojno brodovje v vzhodni Aziji. Povod temu je dal v prvi vrsti boj med Kitajci in Japonci, ker hoče Rusija pri sklepanju miru govoriti resno besedo. Turčija. Druži ob Libanonu so napali hišo guvernerjevo in mu pretili s smrtjo. Guverner je ubežal v Damask. Vsak trenotek utegnejo nastati resni nemiri. Angleška spiduja zbornica je s 304 glasovi proti 109 zavrgla predlog poslanca Jamesa, da se ne vpelje uvozna carina na angleško bombažarsko blago iz vzhodue Indije. Proti predlogu so glasovali tudi mnogi konservativci, ker niso hoteli provzročiti iniuisterske krize. S tem je večina pokazala, da višje ceni skupne državue, kakor pa lokalne interese velikih tovarnariev. V Egiptu hoče angleška vlada pomnožiti svojo armado, da za slučaj nemirov varuje svoje koristi. V sili bode uporabila vojaške posadke na Cipru. Ob Nilu prevladuje mnenje : Egipt Egipčanom. Ladije, ki so jih pri Vaj-haj-vaju dobili Japonci od kitajcev, so te-le : Oklopuik,Chen-yuen (7350 ton), križnika Cbi-yutn (2300 ton) in Piug yuen (2850 ton), torpedni križnik Kuaug-tmg (1030 ton) in 5 topnih ladij (200—300 ton). Kitajci bodo vzdigniti skusili svoje ladije, ki so jih japonske torpede potopile. Cerkveni letopis. Šematisam klera nadbiskupije zagrebačke za 1. 1895. (Cena 1 for. 30 uo»0.) Izdanje je prav ukusno iu pregledno. 2« lani je po najnovejših iziskavanjih neumorni zgodovinar prebendar Ivan Tkalčič napisal: »Series Kpiscoporum Zagrebiensium", a to leto je očrtal na kratko uteme-Ijenje škofije zagrebške. Te črtice so vrlo dragocen prinos za domačo cerkveno zgodovino, saj jo pa tudi razuu Ivana Tkalčiča nobedeu tako natanko ne pozna, kar je posvedočii že tudi z mnogimi drugimi spisi. Prav vredno bi bilo, da se sčasoma tudi pri poje-dinih župah določijo leta uteineljeuja, a morda pristavijo še kakšni zgodovinski podatki, kakor se že nahajajo pri nekih župah, saj je zgodovina mnogih hrvatskih žup vrlo bogata in zanimiva, četudi premalo preiskana. Tabelni pregled nadškt lije zagrebške pokazuje sledeče: Kanonikov prvostolne crkve zagrebške je 14, a prebendarjev 10; kanonikov eazmanskih je 6. Na 347 župah, ki jih šteje zagrebška nadškofija je 311 župnikov, 36 upraviteljev in 131 kapelanov. Umirovljenih duhovnov je 29. Vseh duhovnov se šteje tedaj 605, a število klerikov izuaša 129. V obsegu nadškofije zagrebške se nahaja rimokatolikov 1,183.437, grškokatoiikov 761, grškoiztočuih 120.912, protestantov 6991, Židov 10.083. Dnevne novice. V Ljubljani, 25. februvarja. (Za župnijo Šmartno pri Litiji) je imenovan č. g. Ivan Lavrenčič, župnik v Boštanju. (Vtopljenec.) Od Fare pri Kostelu: 21. februvarija ob 10. uri zvečer utonil je v reki Kolpi tukajšnji učitelj g. Frančišek Sever. Pokojnik bil je občinski tajnik in hodil občinske posle opravljat v pol ure oddaljeno selo Potok. Tako je šel nesrečnež tudi 21. februvarija zvečer od župana domov; pot je bila slaba, gosta megla ležala je nad Kolpo in bližnjo okolico tako, da se je ka) lahko zašlo. Ker je bil nesrečui, usmiljenja in pomilovanja vredni učitelj še slabega vida, je zgrešil pot in prišel do reke Kolpe, kjer je na neki strmini padel v vodo. Bredel je še nekoliko časa po vodi, dokler ga ni odnesla deroča reka. Ker ga ni bilo dolgo časa domov, šli so ga domači, žandarji in drugi ljudje iskat, ali vsled pregoste megle ga niso mogli najti; še le drugi dan so ga našli vsega zmrznenega v vodi, zapletenega v vrbove veje. Grozna in strašna nesreča, katera je zadela blagega pokojnika, je vznemirila vso faro. Ob njegovem mrliškem odru plaka in žaluje nesrečna vdova pokojnikova in osmero otrok, ki so razven jednega še vsi nepreskrbljeni. Pokojnik blazega spomina bil je v 53. letu in tukaj učitelj 13 let. Natančen in vesten v svoji službi iu pri učenju otrok ni nikdar preziral verskega mo-meuta; bil jo izvrsten učitelj pa tudi odličeu odgo-jitelj. Ker mu je tako nenadoma in na tako strašni način odsekala smrtna kosa uit življenja, zato ga vsem prijateljem in znancem priporočamo v molitev in blag spomin. Svetila mu večna luč! (Iz Krope.) Pri nas se je ustanovilo Kroparsko-Kamuogoriško pevsko društvo »Zora". Novemu društvu želimo obilo vspeha. — Pogosto se berejo pritožbe o samonemških poštnih pečatih v pristno slo-veuskih krajih. Tudi pri nas v zgolj slovenskem kraju ima poštni pečat, vkljub enkratnemu ustmenemu opominu, še vedno samo nemški uapis. Ne moremo si kai, da bi tega nedostatka očitno ne grajali, zahtevajoč narodno pravico. Koliko časa še Slovenci saini ne bodimo spoštovali svojega maternega jezika! (Za »Glasbeno Matico") podaril je č. g. Valentin Aljančič, župnik na Dobravi 20 kron mesto venca na grob nebeških pevcev Tončka in Miuke Aljančič. (Goriške novice.) Letošnji postni list razpravlja prav poljudno vzvišeno krščansko resnico: Sv. Duh razsvitljuje s svojo milostjo po grehu zatemnjeni um, krepča in jači oslabljeno voljo. — V Gorici bode imel prevzv. uadvladika — na dosedaj še nedoločen dau — pontifikalno mašo za nadvojvodo Albrehta. — Mesto Gorica je darovalo znanemu raznarodovalnemu društvu : »Lega nazionale" znesek 200 yld. Ker se steka v mestno blatjajnico denar tudi iz žuljavih slovenskih rok, bi moralo mesto — ako je pravično — tudi družbi sv. Cirila in Metoda pokloniti vsaj enako svoto. — Za pustne burke dalo je mesto 20 gld. Za reveže bojda nima denarja. Je čudo? (Bridki udarci.) Poroča se nam: Javljam Vam o težki poskušuji božji, ki je zadela duhovskim krogom dobro znano hišo .Mršlinarievo", v Bistrici pri Tržiču. Sedanji vrli gospodar g. Lovro Aljančič brat g. župnika na Dobravi, pokopal je, kakor znano dne 16. tega meseca svojo drago sestro, nečakinjo lani v Celovcu umrlega prelata A. Aljančiča. Dne 22. t. m. pa sta mu v e n e m dnevu umrla dva otroka, ljubeznjiva kot angeljca božja. Grozna morilka nedolžnih otročičev — difteritis — končala je s strupeno svojo sapo tudi ti nežni cvetki. Zakaj ? Nebeški vrtnar Jezus jo je poslal, da je utrgala ti nedolžni cvetki iz tega sveta ter ju presadila v rajske vrtove. — Dovolj! Vklonimo se božji previdnosti, ki nam vsikdar le dobro želi. To bodi tolažba silno potrtim starišem in sorodnikom. — Tudi z naše strani iskreno sožalje preblagi krščanski družini! (Za velikovško šolo.) »Veseli prijatelji zbrani v Konjiški kaplani ji" 12 kron. — G. Lovro Aljančič st. 10 krou mesto venca na grob nepozabljivih unukov. — Rodbina Pogačnik na Dobravi 10 kron mesto venca na grob sorodnikov-angeljcev. — Bog plačaj stotero blagim dobrotnikom. (Pustna veselica) kat. društva rokodelskih pomočnikov se je zadnjo nedeljo prav prijetno izvršila. Društveni pevci so zapeli v splošno zadovoljnost nekaj pesmi. »Lovski tat", dvospev s spremljevanjem na glasoviru sta dobro vprizorila gg. Kosmač in Boučar. Mnogo smeha provzročila je igra: »Stara škatlja", obraz iz življenja v enem dejanju. Za domači oder priredil Mih. Bulovec. Ta igra ima mnogo pristnega humora in jeklenega zrnja v sebi, zato se bo gotovo kmalu vdomačila po diletantskih odrih vzlasti ondi, kjer v vlogah ne nastopajo ženske. — Igralci društveniki so prav dobro pogodili svoje vloge. Vsi brez izjeme želi so obilno in zasluženo pohvalo. — Prostorna dvorana je bila polna občinstva, ki še je prav zadovoljno radovalo lepe društvene pustne veselice. Telegrami. Nadvojvoda Albreht f. Celovec, 24. februvarija. Dvorni vlak s truplom nadvojvode Albrehta je prišel med gromenjem topov in zvonjenjem ob pol 12. uri dopoludne. Na kolodvoru so bili zbrani: Gre-nerali, častniki, deželni predsednik z vrhovnimi oblastvi, knezoškof, deželni glavar, odbor občinskega sveta, gospe rudečega križa, veteransko in vojno društvo, mnogo izbranega in priprostega ljudstva. Jutri dopoludne ob 10. uri bode slovesna vojaška zadušna maša. Na vseh postajah, zlasti kjer so okrajna glavarstva, je sočutno vsprejemalo vlak urad-ništvo, občinski zastopi, društva in mnogoštevilno ljudstvo. Berolin, 24. februvarija. Cesar Viljem odpotuje v posebnem vlaku jutri zvečer z velikim spremstvom na Dunaj, da se udeleži pogreba Nj. e. in kr. visokosti nadvojvode Albrehta. Cesar pride na Dunaj v torek ob 11. uri dopoludne. Budimpešta, 24. februvarija. Uradni list objavlja imenovanje dosedanjega velikega župana Mihaela Zsilnszkega državnim tajnikom v ministerstvu za uk in bogočastje. Madrid, 23. februvarija. Zbornica je izvolila komisijo, ki naj prične preiskavo v pomorski upravi. Canovas bode predsednik komisije. Petrograd. 24. februvarija. Kakor poročajo časopisi, imenovana je bila na carjevo povelje komisija, ki naj bi se posvetovala, kako bi se osnoval poseben zavod v oskrbovanje starih in bolnih pisateljev, umetnikov in igralcev. Zavod bi se imenoval po carju Aleksandru III. in bi bil sezidan na carskem apanažnem posestvu. Saragossa, 23. februvarija. Vnel se je v neki shrambi za smodnik zaboj patron in Najbolje priporočena Menjalnica bančnega zavoda "Wieu, za preskrbljenje vseh •» c ^^ ISsu Schelhammer & Schattera -»Sr pet deklet je bilo težko ranjenih, ki so imele pri strelivu opraviti. Washington, 23. februvarija. V senatu je predlagal Wolcott, naj se imenuje odbor, ki bode zastopal združene države na mednarodni denarni konferenci, ako bodo ptuje države povabile Ameriko k posvetovanju. Volitev v dolenjskih mestih. Ribnioa, 25. februvarja. Višnikar je dobil 61 glasov, Tomo Zupan 14. Krško, 25. februvarja. Od 78 volileev se je vdeležilo 58; od teh jih je dobil prof. Zupan 53. iKočevje, 25, februvarja. Višnikar je dobil 87 glasov, Zupan 7. Metlika, 25. februvarja. Zupan 14 glasov, Višnikar 101 glas.*) *) Brzojavna poročila iz drugih volilnih krajev nam ob sklepanju lista še niso došla. Vremensko »poročilo. a & Cas Stanje Veter Vreme i- S s« b S rt a ........i. i zrakom«* opazovanja T mm toplomer* po Celzija 23 7. u zjut. 2. u pop. 9. w zveč 736-3 736-4 738 1 -14-ri -08 -72 brezv. sl. svzh. megla jasno 0 00 17. u. zjut. 737-1 —13-8 24 2. u. pop. 733-9 —2 6 i 9 «. zvoč. 733-7 —3-5 Srednja temperatura obeh dni za 7-2 in 9-2° pod normalom. brezv. sl. vzh. sl. zapad 7-5° jasno 0 00 in —6-6°, oziroma Umrli so: 22. februvarija. Martin Gorenc, užitninski paznik, 60 let, Konjušne ulice 1, kap na možganih. 23. februvarija. Mihael Brišelj, delavee, 50 let, Kravja dolina 11, sušica možgan. Tujci. 22. februvarija. Pri Slonu: Kreutner, Kriitzer, Heublum, Weinberger, Kreiner, Singer z Dunaja. — Maulwurf iz Barcztelep-a. — Koschir iz Beljaka. — Majdič iz Kranja. — Miiller iz Gradca. — Praschnikar iz Kamnika. Pri Maliču: Verthhainmer, Spitz. Hofmann, Klotzl in lieuter z Dunaja. — Baroch iz Smihova. — Pergler pl. Pergles iz Pulja. — pl. Cuzzo-Cuzzogna iz Lolling-a. Pri Jnittem kolodvoru : Bojane is Št. Petra. — Kaissr in Hali z Dunaja. — Eigner iz Wildon-a — Kline is Dobrepolja. Pri avstrijskem čaru: Stoffel iz Gradoa — Blažon iz Begunj. 114 1 Žalosti vsi potrti naznanjamo pretnžno vest, da je Vsemogočni v svoji neskončni modrosti sklenil v jednem dnevu nam po kratki, silno hudi bolezni vzeti srčno ljubljena otroka — jedinca — v nežni starosti 3 in 2 let Tončka in Minke Aljančič ter ju poklicati v vrsto svojih angeljcev v nebesa. Pogreb nepozabnih liubljencev se je vršil dne 24. t. m. ob »/jlo- uri v Križih pri TTržiču. V Bistrici pri Tržiču, dne 22. febr. 1895. Lovro Aljančič in Marija Aljančič roi. Pogačnik, s t a r i s i. — L. Aljančič, stari oče. — Marija Pogačnik, stara mati. — V. Aljančič, župnik, stric. S prežalostnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom prijateljem in znancem tužno vest, da je Bogu j vsegamogočnemu dopalo našo preljubljeno soprogo, oziroma mater, staro mater in taščo, gospo Josipiuo Stoeckl roj. Lcnasi danes ob 5. uri popoldne v 63. letu njene starosti, po kratkem trpljenju, okrepčano s sv. zakramenti za umirajoče, poklicati k sebi. Pogreb predrage rajne bode v torek, dni; 26. t. m., ob na 6. uro popoldne iz hiše žalosti, Pred škofijo št. 5, na pokopališke k sv. Krištofu. Nepozabno pokojnico priporočamo v pobožno molitev. V Ljubljani, dne 21. februvarija 1895. 122 i Žalujoči ostali. Še prav dobro itoji Kranjska vinarna v Ljubljani, Slonove ulice it. 52 115 4-4 ter toči dobra vina po 24, 82, 40 kr. sladek pro-sekar po 48 kr., zelenibo in teraneo po 56 kr>. fini marsalec po 80 kr. Prepriča naj se vsakdo sam. ----—-- Vsak dan dobi se prav okusna prirejena polenovka (štokš) s kislim zeljem pa tudi surova polenovka na vago Sv. Petra cesta Št. 19. K obilnemu obisku vabi Ivana Šušterftič 119 2-1 vulgo Bobenček. B5 Lekarna Trnk6ozy, Dunaj, V. H Kri čistilne krogljice so se vselej sijajno osvedočile pri zabasanju človeškega telesa, skaženem želodcu, pomankanju slasti do jedij. Ker to zdravilo izdeluje lekarna sama, velja škatljica samo 21 kr., jeden zavoj s 6 škatlji-cami 1 gld. 5 kr. Dobiva se pri 569 16 Ubaldu pl. Trnkocz.y-ju lekarnarju v Ljubljani. Pošilja se z obratno pošto. 120 1 Bog vaegamogočni sklenil je v svoji neskončni modrosti našo preljubljeno, nepozabno soprogo, oziroma mater, staro mater, sestro, teto, svakinjo iu taščo, gospo Marijo Snoj roj. po dolgotrajni in jako mučni bolezni, večkrat prevideno s sv. zakva menti za umirajoče, danes ob 8. uri zjutraj v 48. letu svoje starosti, poklicati k sebi v boljšo bodočnost. Pogreb drage pokojnice bode v torek, dnč 26. t. m., ob 9. uri dopoldne iz hiše žalosti Dolenje Gamelje št. 16. Sv. maše zadušnice darovane bodo v župniški cerkvi v Smartnem pod Šmarno Goro. Blago pokojnico priporočamo v pobožno molitev in blag spomin. Dolenje Gameljne, dne 24. februvarija 1895. Rodbine: Snoj, Pečnik. Mally, Jeras in Velkaverh, Vizitnice priporoča Katol. Mama. Kranjska vinarna v Ljubljani vabi pustni torek ob 8. url zvečer na splošno izvanredno pustno zabavo povodom mnogih imendanov taisti dan. — Komičen program izvrsten. — Vstop pri durih. 123 1—1 Štev. 3491. 106 3—3 Mesnice v najem. V četrtek dne 28. t. m. dopoldne ob 10. uri oddale se bodo pri podpisanem magistratu a) jedna mestna mesnica v poslopju za shrambo mestnega gasilnega orodja v šolskem drevoredu in b) tri mestne mesnice v mestnem poslopju št. 8 v Vodnikovih ulicah za dobo od 1. maja letos naprej potom očitne dražbe v najem. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane, 12. dan februvarija 1895. I> u ii a j 8 k a bor« Kreditne srečke, 100 gld................200 gld. 4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. 160 „ Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. 18 „ Budolfove srečke, 10 gld.......23 „ Salrnove srečke, 40 gld................71 „ St. Gen6is srečke, 40 gld.......74 „ VValdsteinove srečke, 20 gld......51 „ Ljubljanske srečke..................25 „ Akcije anglo-avstrijske banke. 200 gld. . 181 „ Akcije Ferdinandove sev.železn., 1000 gl. st.v. 3465 . Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. ... 559 „ Akcije južne železnice. 200 gld. sr. . . . 106 . Dunajskih lokal, železnic delniška družba . 8> „ Montanska družba avstr. plan.....90 „ Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 168 „ Papirnih rubljev 100 ................132 „ Dn6 25. februvarija. Skupni državni dolg v notah.....101 gld. Skupni državni dolg v srebru.....101 , Avstrijska zlata renta ......125 „ Avstrijska kronska renta 4$, 200 kron . 101 „ Ogerska zlata renta 4%.......124 „ Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . . 99 „ Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . 1086 „ Kreditne delnice, 160 gld............408 „ London vista...........123 „ NemSki drž. bankovci za 100 m. nem. drl. velj. 60 „ 20 mark............12 „ 80 frankov (napoleondor)............9 „ Italijanski bankovci........46 „ C. kr. cekini......................5 „ kr. 80 80 „ 40 „ 05 „ 10 „ 20 „ n 25 „ 80 „ 42'/,. 09 „ 81 „ 55 „ 81 „ Dni 23. februvarija. 4% državne srečke 1. 1864, 250 gld. . . b% državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . Državne srečke I. 1864, 100 gld..... 4 % zadolžnice Budolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4%, 100 gld....... Dunavske vravnavne srečke b% ... . Dunavsko vranavno posojilo L 1878 . . Posojilo goriškega mesta....... 4% kranjsko deželno posojila..... Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banke4% Prijoritetne obveznice državne železnice . . „ „ južne ieleznice 3% . „ „ južne železnice b% . n * dolenjskih železnic 4% 152 gld. 50 1H4 50 199 50 99 50 153 — 134 50 108 25 111 25 100 n 20 229 — 175 25 132 50 98 n 50 75 25 50 50 90 50 Nakup ln prodaja vsakovrstnih driavnlh papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanj« za zgube pri irebanjlh, pri Uirebaoja najmanjšega dobitka. K s 1 a n t n a izvršitev naročil aa boni. Menjarnična delniška družba „H ERCU Wollziil« it. 10 Dunaj, Miriatiilferstrasse 74 B. 66 A£~ Pojasnila v vseh gospodarskih in Inančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh ipskulaeilskih vrednostnih papirjev in vastai sviti za dosego kolikor je mogoče visooega obrekovanja pri popolni varnosti w naloženih iC 1 avnie. H tsdajateli Br. "vita Msužia Odgovorni v> «