126 Posamezna številka 20 stotink V Trstu, v nedeUo 29. mala 1921 Posamezna številka 20 stotink letnik XLVI lZhaja __ izvzemši ponedeljek — vsak dan zjutraj. — Uredništvo: ulica sv. Frančiška Asiškega štev. 20, L nadstropje. — Dopisi naj se pošiljajo uredništvu. — Nefrankirana pisma ae ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. — Lastnik konsorclj lista Edinosti. — Tisk tiskarne Edinost- — Naročnina znaša na mesec L 7.—, pol leta L 32.— in cel t leto L 60.—. — Telefon uredništva in uprave štev. 11-57. Posamezne številke v Trstu in okolici po 20 stotink. — Oglasi se računajo v širokosti ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev ln obrtnikov mm po 40 »tot. osmrtnice, zah/ale, poslanice ln vabila po L 1.—, oglasi dena.niti zavodov mm po L 2. — Mali oglasi po 20 stot. beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi naročnina ln reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv Frančiška Asiškega štev. 20, L nadstropje. — Telefon uredništva ln uprave 11-57 . BREZ PROGRAMA! Kar je pisal g. Virgilij Šček v »Edino* sticc preteklega četrtka o programu Poli? tičnega društva »Edinosti« in Jugoslo* venske narodne stranke, ne sme ostati brez vsaj kratke zavrnitve. Predvsem bodi povedano z vso jasnostjo, da je program Političnega društva »Edinosti« in Jugoslovenske narodne stranke nujno istoveten. Politično društvo »EBiinost« ga zastopa in izvršuje kot društvo, Ju* goslovenska narodna stranka ga bo mo< rala uveljavljati kot stranka. Prvo je ožja, intenzivnejša, druga je širša, eks* tenzivnejša organizacija. Politična dru* štva nudijo svojim strankam ogrodje, jim dajejo moči in sredstva, jim priprav* ijajo, poglobujejo in stopnujejo delo. Ni vsak za društveno delovanje, vendar ne more biti aktivnega političnega de* laven v stranki, ki ne bi hotel in ki ne bi moral biti zato predvsem tudi sotrudnik pri njeni društveni organizaciji. Iz te vzajemnosti društva in stranke sledi nujnost istovetnega programa. V našem primeru« pa ta nujnost sledi tudi iz na* čina. kako je prišlo do Jugoslovenske naredne stranke. O tem mi ni treba tu* kaj govoriti, hočem marveč kar nada* ijevati o glavnem predmetu. Kdor po* greša program, komur je nepopoln, ko* mur je zgrešen, ta naj torej ve, da mu bo vsekakor treba uveljaviti svojo za* htevo po začrtanju, dopolnitvi, popravi programa i pri Političnem društvu »Edi* nosti« i pri Jugoslovenski narodni stran* ki, in sicer, menim, najprej pri prvem Prvo nam je predragocen, a tistim, ki so ga v težkih časih dali na razpolago za skupno našo stvaT izven tržaških mej, tudi preveč k srcu prirasel organizem, da bi mogli dovoliti, da se sedaj pole<* Jugoslovenske narodne stranke eno* stavno postavi v kot. Ne gre za društve* niško ali celo odbomiško občutljivost, nego za to, da se ne spravi iz ravnotežja naš organiazcijski ustroj, ki se osredo* točuje v Političnem društvu »Edinosti« in se je tako vkljub težavam in hibam, izkazal za najboljšega. Za* vračam torej predvsem vsak poskus, da bi se v organizacijskih, programa* tičnih ali drugih takšnih ozirih prezira* lo Politično društvo »Edinost«. Ponav* I jam poziv, naj se različnost mnenj, ki je neogibna in potrebna, uveljavlja, raizpravlja in rešuje v društvu, ne zunaj njega, predvsem pa ne proti njemu. Vem, da je v tem ogromna množina vseh nas od Kanalske doline do Lošinja istih misli. In sedaj k očitanju brezprogramnosti. Kar se tiče preteklosti, gre v glavnem za delovanje Političnega društva »Edino* sti« na. Tržaškem. Tu ne bom g ubav al besedi. Opozarjam samo na to, kar se je doseglo in kaT predstavlja ne program lepih gesel, nego program konkretnih pridobitev. Kar se pa tiče sedanjosti, vprašaan tiste, ki očitajo našemu diru* štvu brezprogramnost, ali zares ne mo* rejo razumeti historične misije, ki mu je naložena; ne razumeti, da jo je moglo vzeti na se, ob soglašanju ogromne ve* čine našega ljudstva, samo radi tega, ker je imelo čisto, namreič nestrankarsko preteklost, ker je bilo edina naša nad* strankarska politična organizacija; ne ra* zumeti neizmerne koristnosti tega, da smo mogli v najbolj kritičnih momentih poveriti svojo narodno zastavo takšni nadstrankarski organizaciji, na mesto da bi- si to zastavo ponujale ali pa tudi dru* ga drugi trgale iz rok razne naše stran* ke, seveda z natančno izdelanimi stran* karskimi programi. Zahteva po enem ali drugem takšnem strankarskem progra* mu ne more pomeniti nič drugega ne<*o to, da naj se naša skupna poetična orga> ni^acija, Politično društvo »Edinost« in Jugoslovenska narodna stranka, postavi v službo ene ali druge struje, ene ali dru* ge bivše ali nove stranke, enega ali drugega naziranja, in da se s tem od* tegne ravno svoji edini bistveni, in s ponosom ponavljam, zgodovinski nalogi, da služi vsa predvsem našimi skupnim narodnim interesom. Take struje, take stranke, taka naziranja imajo svojo upravičenost, svoje polje in svoja sred* stva in bodo, če se njihovi predstavniki zavedajo odgovornosti' nasproti skup nosti, tej skupnosti tudi koristile. Ali da bi se jim naša skupna organizacija izs ključno podredila, proti temu bi mo* rali jaz in drugi premnogi, ki jih znam enakih misli z menoj, nastopati vsikdar in povsod z vso odločnostjo. Dr. Josip Wilfan. Čehoslovaška Vse slovaške stranke, tudi komunisti, proti Madžarski PRAGA', 27. Na' erw zadnjih sej po* sianske zbornice so oddale vse slovaške stranke, vštevši tudi komuniste, izjavo, v kateri odrekajo budimpeštanski vladi in madžarskim mogotcem pravico, da govore pred svetom v imenu Slovakov. Pri tej priliki je sedanji slovaški posla* nec dr. Vavro Šrobar tako*le opilsal po* litione in gospodarske razmere na Slo* vaškem. Slovaško se deli po narodnostih na dva milijona Slovakov 660.000 Madža* rov, 140.000 Nemcev, 140.000 Židov in 140.000 Rusinov. Političnih strank na Slovaškem je več kot 12. Največja stranka je socialno?demokratična, ki se deli kakor na Češkem v desno in levo, katera je sedaj že komunistična, slo* vaško, madžarsko in nemško. Narodna, agrarna in ljudska stranka) imajo enako število zastopnikov v narodni skupšči* ni. Manjše politične stranke so mad* žarska stranka malih kmetov in malih agrarcev, madžarska in slovaška kr* šča-nsko * socijalna, nato. židovsko s na* cijonalna in sedaj se ustvarjajoča ži* dovsko*slovaška stranka. Avtonomistični programi imate mad* žarsko*nemška krščanska stranka in stranka madžarskih malih posestnikov. Ti dve stranki želite, da maij ima Slo* vaška svojo lastno avtonomijo, tudi v teritorijalnem, gospodarskem in politič* nem oziru. Slovaška ljudska stranka je izjavila na zadnjem posvetovanju v Bratislavi, da je sicer za avtonomijo Slovaške, toda v okvirju čehoslovaške republike. Desna, kakor tudi leva social* nodemokratska; in narodno * agrarna stranka so proti vsaki politični in terito* rijalni avtonomiji. Tudi nova narodna stranka se je izjavila v svojem programu zia teritorijalno enotnost Slovaškega v okvirju države. Z ozirom na to, da ima Slovaška svojo posebno zgodovinsko razvojno dobo, toliko v administrativ* nem, političnem, gospodarskem in po* sebno kulturnem oziru, priznavajo tudi državotvorne stranke, d/ai se morajo za čas, dokler se ne poravnajo razlike med Čehi in Slovaki, z ozirom na te po* sebne slovaške razmere ustvariti neka* tere institucije, ki bi pomagale politično* gospodarsko * kulturnemu izenačenju. Kot taka institucija se mora smatrati ustvaritev pooblaščenega ministrstva za Slovaško in deloma tudi ministrstva za izenačenje uprave in prava. Največja razlika se je doslej pokaza* la v upravi na Slovaškem in na Če* škem. Upravni zakon v nekdanji Ogrski je bil posebna politično*gospodarska in pravna ustanova in je imel v ziaičetku precejšnjo avtonomijo v prašanju u* prave, financ, zakonodaje in vojska. Po prevratu in ustanovitvi čeho*slova* ške države sta ostala na Slovaškem praksa in zakon nedotaknjena od novih zakonov- Avtonomistično gibamje na Slovaške.ii izvira na eni strani iz tega drugačnega zgodovinskega razvoja, a na dragi stra*. ni iz nezadovoljstva onih državi sovraž* nih elementov, ki se po prevratu nL>» orientirali kot zvesti državljani repu. blike ter so bili podpirani v tem sovraž* nem duševnem razpoloženj u potoni tuje agitacije in tujega densarja. Ti ljudje so bili pred prevratom kot uradniki, sod* niki, vojaki, železničarji, učitelji, du* hovniki eksponenti pomadžarjevanja na Slovaškem in od naroda- obsovraženi. Po prevratu se niso mogli znajti v ok> virju državnega življenja. Mnogo jih je zbežalo v Italijo, a tisti', ki so ostali pri nas, posebno tekom boljševiškega vpa* da, so širili mržnjo proti državi in dr* žavnim ustanovam. Tudi danes širijo mržnjo, posebno pri meščanih, ki so bili pomadžarjeni tekom zadnjih 50 let in katerih mesta tvorijo središča mad* žarske kulture v čisto slovaških krajih na Madžarskem. Večina slovaškeag naroda in slovaške inteligence si ne želi nikake avtonomije, ki bi mogla škoditi našemu edinstvu s Češko. Nezadovoljstvo pri slovaškem ljudstvu in pri njegovi inteligenci je na* stalo vsled težav pri državni upravi pri dobavljanju1 živeža za vse sloje prebi* valstva. Slovaška inteligenca je bila ob prevratu maloštevilna, tako m al oš t cvil* na, da se ni mogel z njo izpolniti en od* delek pri upravnih, šolskih, prometnih i sodni j skih ustanovah. Upravnih uradni* kov je Slovaška imela in ima še zelo malo. Madžarska je pogoltnila vso slo* vaško inteligenco in slovaški strokov* njaki so bili razsejani po celi Ogrski. Mnogi teh strokovnjakov se niso iavili v prvih dneh prevrata za službo na Slo* vaškem; šele sedaj so prišli in se javili za mesta, ki so že oddana češkim stro« ko vn jak om. To daje pogostoma povod očitanjem, da ne morejo Slovaki dobiti službe v slovaških uradih. So to pač ljudje, ki so čaklai tri leta, preden so se odločili za povrnitev na Slovaško. Toda celo tem ljudem gredo slovaški poli tki na rcuko in jim preskrbujejo mesta na Slovaškem. Madžarski narod je obsolutno lojalen nasproti državi. Gospodarski in politi* ški mu gre dobro, njegovim kulturnim in jezikovnim zahtevam je odstotno v še večji meri zadoščeno nego slovaškim. Nemci n. pr. niso imeli na Slovaškem nikakih srednjih šol, a v čehoslovaški republiki so dobili več, nego bi jim šlo po njihovem številu. V madžarskih krajih je uradni jezik madžarski, v nemških nemški. Naša dr* žava je dobesedno izpolnila obveze vseh pogodb v jezikovnih in kulturnih vpra* šanjih. Vsled tega; so vse slovaške stranke, vštevši komuniste z ogorčenjem zavrni* le govor nekdanjega ministra Andrassy* j a v madžarski zbornici, kjer se je zav* zemai tlačenih Slovakov v čehoslovaški renubUtkL Majdlžareka vlada pa ni nare* dala od prevrata nič za Slovake na Ma* džarskem, ni jim dala niti ene edine šole, ne srednje, ne visoke* ne učiteljišča« Govornik je nato zagotavljal da bo če* hoslovaška republika že poskrbela, da Madžari ne zanašajo protidržavne pro* pagamde na Slovaško po sklenjenih g o* spodarskih pogodbah in po vzpostavit* vi svobodnega prometa. Najvažnejše gospodarsko vprašanje na Slovaškem je izvedba zakona o agrar* ni reformi. Vse stranke na Slovaškem, delajo na to, da se ta reforma čim prej izvede. Posebno narodna in meščanska stran* ka imate agrarno reformo kot poglavit* no točko svojega programa. Slovaško ljudstvo v resnici nima zemlje. Znano je, da se nairod severnega in vzhodnega Slovaškega ravno zatradi tega dejstva seli v Ameriko, kjer je pred vojno živelo okoli 800.000 Slovakov. Razen tega je bilo zaposlenih okoli 150.000 slovaških kmetov pri madžarskih veleposestnikih. Tudi pašnikov ni imel slovaški narod dovolj pred prevratom za svojo živino, ker je bilo vse v rokah erar j a in vele* posestnikov. Prvo delo govornika kot ministra je bik>, da se je dalo slovaške* mu ljudstvu toliko pašnikov po obsež* nih hrib ovih in gozdovih, kolikor, jih potrebuje. Veleindustrijska kriza obstoja tudi na Slovaškem in ima isti značaj kakor na Češkem in druigod, toda splošen položaj na Slovaškem je ugoden. Prehranjevalne težkoče so prenehale, ljudstvo se z veseljem opri* jemlje dela, uprava posluje precej do* bro, promet se vrši v redu. Toda gospo* darsko življenje trpi veliko vsled po* manjkanja dobrih železniških prog, ki bi omogočite zvezo med severnim in južnim prebivalstvom in zvezale Slo* vaško z Brnom in Prago. Občinske volitve se vrše na' Slovaškem 25. septembra; govornik smajtrai, da bodo te volitve gotovo prinesle pomir* j en je med prebivalstvo in politične stran* ke, ker na podlagi* izida teh volitev bo gotovo dobila vsaka stranka moč, ki ji pritiče. _ Italija Reško in baroško vprašanje RIM, 28. »Piccolo Giornale d' Italia« pravi, da smatra za neutemeljeno razširjeno vest o odstopitvi Reke Italiji in luke Baroš Jugoslaviji. »G. Zanella — pravi list — je prišel v Rim z reškim odposlanstvom za novoizvoljeno ustavodajno skupščino, ki se še ni mogla sestati zaradi kritičnih notranjih razmer na Reki. Javna varnost v mestu je vkljub prisotnosti orožnikov tako slaba, da se je moralo na tisoče družin izseliti v Jugoslavijo, samo da se izognejo tatvinam, ropom in pustošenju s strani podlih individuov, ki so sc ustanovili na Reki in v okolici. Mesto trpi pomanjkanje in nujno potrebuje vzpostavitve normalnega življenja in stikov z notranjostjo, kar se ne bo moglo zgoditi, Če se bodo nadaljevale sedanje nesigurne razmere. Na konferencah z Zanello se nikakor ni govorilo možnosti odstopitve luke Baroš Jugoslaviji in priklopitve Reke Italiji, in je tudi izklju čeno, da bi se bilo o tem razpravljalo mec našo in jugoslovensko vlado, z ozirom na^ten-denco Belgrada.« Odhod jugoslovenske komisije za izs praznitev Dalmacije iz Italije RIM, 28. Dr. Ribar, član jugosloven ske komisije, ki je prišla v Rim, da ure* di vprašanje izpraznitve Dalmacije i strani italijanskih čet, je odpotoval si noči v Belgrad. Pred svojim odhodom je imel dr. Ribar dolg pogovor s sena* tor jem Salato, italijanskim delegatom in mJh. Sforzo. V pogovoru z nekaterimi časnikarji je izjavil dr. Ribar, da so vzroki, zaradi katerih je komisija preki* nila svoje delo samo tehničnega značaja in da vlada popoln sporazum med jugo* slovenskimi in italijanskimi delertati. Glede izpraznitve Dalmacije se govo* ri, da bo izpraznjena druga zona s Ši* benikom in bližnjimi otoki junija, a za-d* nja zona z zadrško okolico šele jeseni. Fašistovsko protimonarhistično gibanje RIM, 28. Polemika zaradi Mussolini* jevega nastopa se nadaljuje in je dala povod gibanju med fašnstovskimi vrsta* ini, ki mu ni namen le odpor proti Mus* solini j evemui stališču, da se fašistovski poslanci ne smejo udeležiti svečane otvo* ritve poslanske zbornice, katera bo imela popolnoma dinastičen značaj, tem* več tudi odpor proti poglavitnim toč* kam Mussolini jevega političnega pro* grama sploh. Prišel je pač čas, ko mora tudi fašistovska stranka prenehati s svojo dosedanjo poulično, politiko in si postaviti točen program kot cilj. Mus* solini se je — kakor kaže — odločil, da vztraja na svoji poti, četudi prav dobro ve, da se bo število pristašev, ki so mu doslej slepo sledili, prav občutno zmanj* šalo. Posebno bo občutila fašistovska stranka pomanjkanje onih svojih čla? nov, ki so bili podlaga njeni organizaciji in njenemu delovanju, in ki ne bodo ni* kakor mogli slediti Mussoliniju na nje* govi poti, ker je njihovo politično na* ziranje v popolnem navzkrižju z njigo* vim; — mislimo na vojake. Ali se bo morda vendar našel spora* zum med različnimi stru jami v fašistov* skih vrstah, je težko reči, ker ne gre — kakor omenjeno — samo za udeležbo ali neudeležbo pri svečam otvoritvi zbor* niče — glede te točke bd se lahko našla rešitev, po kateri bi bil »volk sit in koza cela« —. temveč za kardinalne točke programa stranke. Veliko je, seveda, odvisno tudi od tega, kakšno stališče bo zavzela vlada nasproti fašizmu, to je ali ga bo še nadalje podpirala ali pa ne. Ve* sti o stikih, ki jih baje išče Giolitti s so* cialisti in ljudsko stranko kažejo, kakor da bi nameravala vlada izpremeniti svo* je dosedanje stališče v tej zadevi. V tem slučaju bi bil razkol med fašisti neizo* giben. Medtem se množijo izjave posamez* nih fašistovskih organizacij, ki se izra* žajo za Mussolinijev program ali proti njemu. Število teh poslednjih se zdi več* je, toda prvi nastopajo — kakor po na* vadi — bolj odločno in brezobzirno. Ta* ko objavlja »AVvenire d' Italia« zani* miv dogodek, ki se je pripetil 24. t. m. v bolonjskem gledališču ob priliki prošla? ve obletnice italijanske vojne napovedi Avstriji. Ko je vstopil general Sani v gledališče, je glasba intonirala kraljevo himno. Vse gledališče je vstalo in odo* bravalo s ploskanjem iri mahanjem z za* stavami. Toda v tem hipu se je pripeti* Že j ni maščevanja so hoteli nato faši* sti strahovito kaznovati vas Cezare in tu so izvršili brezštevilne nesramnosti, Sedemdesetletni starček je bil ubit z re* volverskim strelom, trije otroci so bili brutalno pretepeni. Fašisti so nato začeli strahovito pustošiti, vdirajoč v hiše in zažigajoč jih. Šest hiš in en skedenj so popolnoma zgoreli. V svojem slepem besu so nato vrgli eno bombo tudi proti neki hiši, kjer niso vedeli, da stanujejo Italijani — vas je namreč skoraj popoln noma slovenska —i ter so naredili silno škodo. Ena vdova s tremi otroci se je vrgla skozi okno, in neki fašist jo je hotel ubiti... Prebivalstvo je zbežalo terorizirano, prepadeno in vse iz sebe ter napol nago. Večina ljudi se še sedaj skriva po <*o* zdovih, ker se boji ponovnih fašistovskih pohodov.« Avstrija Kongres delavskih svetov na Dunaju DUNAJ, 27. Tukaj se je sestal v pa* , i . .. , r, .. .... lači deželnega zbora kongres delavskih lo nekaj nepričakovanega. Fasisti, arditi svetoVt katerega se je udeležilo 122 so* m reski legionarji so dvignili zastave na- j cialističnih in 9 komunističnih odposlan, robe, to je zastavo doli m droge gon,' ter začeli na ves glas peti arditsko him* no. V gledališču je nastal grozen krik, ki je prnehal, še le ko so utihnili zvoki kraljeve himne ... Incident med republiko San Marino in italijanskimi fašisti RIM. 28. Kakor znano, so pred krat* kim fašisti pozvali italijansko vlado, naj izposluje pri republiki San Marino, da izroči italijanske politične begunce, ki so se tja zatekli. Zagrozili so, da bodo v nasprotnem slu/čaju izvršili pohod v re* publiko. Vlada republike San Marino je vsled tega gotovo posredovala pri italijanski vladi, ker agencija »Štefani« je objavila 0 tej zadevi to*le poročilo: Že nekaj časa se širijo v nekaterih italijanskih krogih in listih žaljive in opra vi j ive vesti ter več ali manj odkrite grožnje proti republiki, katerih namen je postaviti v malo simpatično luč san* marinsko vlado in prebivalstvo. Regent* stvo stremi, kakor vedno, za ohranitvi* jo dobrih odnos a j ev z italijanskim kra^ ljestvom in deluje tako, da se izogne možnosti ustvaritve težavnega položaja za državo. V Rima se je otvoril shod krščanske delavske inter nacionale RIM. 27. (S.) Izvrš. odbor (Bureau International) mednarodne zveze krščanskih sinda-katov se je sestal k večdnevnemu zasedanju pod predsedništvom g. Scherrerja, župana mesta St. Gallen na Švicarskem. Prisotni so odposlanci vseh držav v Evropi. Glavni tajnik Serrareno Utreshy (Nizozemsko) je na dolgo poročal o delovanju internacionale po zadnjem sestanku izvršilnega odbora, ki se je vršil 2. februarja 1920 v Kolnu. Od tedaj so se ustanovile mednarodne zveze v sledečih industrijah: v tvornicah živil, v tvornicah tobaka, v lesni industriji^, v kovinarski industriji, v zidarski obrti, pri železnicah itd. Odposlanci zvez posameznih držav so poročali o položaju v dotičnih državah. Za Italijo je poročal dr. G. B. Valente, ki zastopa zvezo internacionale. Rekel je, da je gospodarska kriza v Italiji še vedno ostra in da ogroža koristi delavcev. Seja se je nato bavila z mednarodno delovno konferenco, ki je bila v Ženevi. Izvršilni odbor je bil pooblaščen, da se stopi v zvezo z mednarodnim uradom za delo in se z njim sporazume o nekaterih važnih vprašanjih. Položaj delavskih organizacij v Avstriji, katere zastopa Ternallen, se je na dolgo pretresal. Ravno tako tudi položaj krščanskih sindaka-tov na Ogrskem, katere zastopa Aszar, bivši ministrski predsednik ogrske republike. Izvolil se je posebni odbor, ki mu je bilo naloženo, naj prouči način, kako bi se dala pomoč delavskim zvezam v omenjenih deželah. Shod je sklenil, da se bo vršil mednarodni shod krščanskih delavk v Bruslju v mesecu septembru t. 1., na katerem se bodo proučevala vprašanja delavk posebno vprašanje mednarodnih zakonov o varstvu delavk. Izvršilni odbor bo poslal vsem vpisanim zvezam svetovni gospodarski program, h kateremu bodo priloženi posebni predlogi posameznih zvez. Te načrte bodo proučevale posamezne zveze in bodo poslale izvršilnemu uradu svoje opazke. Izvršilni odbor bo potem vse te predloge uredil in jih predložil mednarodnemu shodu v 1. 1922, ki bo odločil o končnem programu. _ ITALIJANSKI GLAS O NASILJIH V ISTRI Prinašamo zopet eno poročUo o naši* 1 jih, katerim je izpostavljeno naše^ pre* bivalstvo v Italiji, in sicer ne naše in izmišljeno — kajti gospoda pri nam do* broznanih nekaterih tukajšnjih listih prepričujejo sami sebe, da je vse, kar mi pišemo, izmišljeno in napisano v zlob= nem namenu kot hujskanje — temveč italijansko in torej resnično. iVcerajšnji »Lavoratore Socialista« ni? še: »Tragični dogodki tekom volitev v koprskem okraju še niso bili dovolj opi= sani, čeravno smo se z njimi bavili, ob= javljajoč brezštevilne nesramnosti. Se= daj, so prišle vsled delovanja komisije, ki jo je poslal koprski civilni komisar v vasi Marezige in Cezari v svrho preiskan ve glede dogodkov, ki so se tam vršili, na dan grozne podrobnosti. Marezige, vas, ki se nahaja za Ko= prom, so vzeli fašisti na zob, ker so bili tam blizu ubiti v nekem spcupadu trije mladeniči, člani naskočnih skupin. Faši* stovski srd se pa ni mogel popolnoma utešiti na:d vaščani vsled posredovanja varnostne oblasti. cev, ki zastopajo 508.350 delavcev. Za? nimiv je bil govor predsednika Fridrika Adlerja, ki je rekel med drugim o ko* munistični stranki: »Ta stranka ne tvori element moči za avstrijski proletariat. Kmalu se snide v Moskvi III. kongres, ki bo našel komunistične stranke v vseh dražavah razkosane vsled moskovsko razdiralne taktike. Na Čehoslovaškem se bo zgodilo isto, kar se je zgodilo v Italiji, kjer je dobilo glas ljudstva le kaj kih 15 poslancev, in. sicer zaradi tega, ker mase zapuščajo komunistične vodje. V Franciji komunizem cvete, toda za* dostuje, kar je rekel Cachin o odškod* ninske m vprašanju, da se razume, kako znajo biti tudi komunisti social * patrio* ti.« Kar se tiče moskovskega kongresa je rekel Adler: »Mi ne bomo poslat no« bene proučevalne komisije n.a moškov* ski kongres, ker so nam ruske razmere zadosti znane in ker avstrijski socialisti nočejo biti gostje ljudi, ki jih na najbolj trivialen način žalijo.« Nemčija Kancelar Wirth prepričan o mir olj ub* nosti zaveznikov BERLIN, 28. Kancelarja \Virtha je vprašal dopisnik nekega hamburškega lista: Verujete li, da hočejo državniki zavezniških dežel mir? Kancelar Wirth je odgovori1: Trdno sem prepričan. Na* daljevanje vojne, naj bo tudi v obliki mirne invazije, bi povzročilo gospodar* sko razdejanje vse Evrope. Politika ka* enskih odredb ni nikaka politika ob* novitve. Korfanty uradno naznanil, da se poda zavezniški komisiji OPPELN, 27. Medzavezniška komisij ja^i dela vse mogoče napore, da bi od* vrnila prelivanje krvi in deželo pomiri* la, je prejela od poljskega konsula v Beuthenu obvestilo, ki vsebuje sledečo izjavo Korfanty#ja: »Pripravljeni smo dokazati, da sprejemamo odločitev za* veznikov, s tem, da izročimo upravo za* sedenih krajev med^avezniški komisiji. Da bi se to zvršilo v redu in brez nevar* nosti za življenje in imetje prebivalcev, naj komisija določi način predaje obla* sti in naj ukrene potrebne korake, da se dežela čim prej pomiri. Korfanty.« Za* vezniška komisija je takoj zaleela pro* učevati potrebne mere, posebno glede zasedbe nevtralnega pasa med obema strankama potom medzavezniških čet. Ta zasedba pa se bo mogla izvršiti še le, ko pridejo nove angleške čete. Angleži in Italijani za vzpostavitev oblasti medzavezniške komisije PARIZ, 28. Angleško poslaništvo je objavilo sledečo noto: Listi so poi^očali, da sta angleški in italijanski zastopnik v medzavezniški komisiji za Gornjo Šlezijo predlagala poslaniški konferenci, naj se razdelitev industrijskega okraja odloži na nedoločen čas. Listi so dodali, da bo moralo vse, kar se takoj ne priso* di Poljski, pripasti Nemčiji. Angleško poslaništvo naglaša, da sta angleški in italijanski zastopnik šla s svojim pred* logom samo za tem, da se vzpostavi oblast medzavezniške komisije, ki mora ostati nedotakljiva na vsem ozemlju ljudskega glasovanja. O kaki delni raz* delitvi Gornje Šlezije pred končnim sklepom poslaniške konference se sploh ne more govoriti. Pred premirjem v Gornji Šleziji. — Po* ljaki bodo zopet priznali medzavezniško komisijo PARIZ, 28. Agenci;~ Havas poroča: V Gornji Šleziji napetost ponehuje in bliža se premirje. Poglavar poli skih vstašev Korfantv je naznanil, da bo po* ložil orožje in priznal oblast medzavez* niške komisije. - Francija t Emile Combes Dne 25. t. m. je umrl bivši francoski ministrski predsednik Emile Combes. Combes J®' znana politična osebnost iz zadnjih 30ih let francoskega javnega življenja. Z njegovim imenom je združena zgodovina borbe tretje francoske republike proti katoliški cerkvi. Combes sc je rodil 1. 1835 v Rocquebourdu. Bil je temeljito izobražen mož In je imel dv* Stran U. »EDINOST« V Trstu, dne 29. maja 1921. sod je so ostali vsi drugi člani bivše vla* de na svojem mestu. Program odstopivše v*ade se da ta&o?Ie orisati: Celotnost ozemlja, politična, gospodarska in fi* nančna neodvisnost države. Sestava no? ve angorske vlade dokazuje, da niso uradni Lavoratore Socialista«. Ne sodi, da ne bodo drugi tebe sodili! V razgovoru z našim človekom jc izjavil neki italijanski častnik, da so mu Jugrsloveni sicer zelo simpatičen narod, ali škoda je, da sc kulturno tako zaostali. Na vprašanje, kake se neki razodeva ta kulturna zaostalost, jc odgovoril častnik, da so Jugoslovcni tako slabo, prav po neevropejsko oblečeni in pa da nimajo — žepnega robca! Kako lahko prihajajo nekateri ljudje do resnih sklepov in s kako gibčnostjo izrekajo sodbe! Mož je videl morda albansko gorsko luknjo in si sedaj do-mišljuje, da pozna ves jugoslovenski narod? Je pač prestavnik znane latinske in francoske površnosti v zcmljepisju in narodoznanstvu. Ne poznajo narodov, pa vendar sodijo o njih. Jugoslovenom je n. pr. dobro znano, kako neevropsko življenje živijo ljudje v nekaterih krajih južne Italije in kaka je stopnja njihove kulture. Ne manjka jim samo žepni robec, ampak tudi marsikaj drugega, kar zahteva kulturno življenje. Stopnja njihove kulture se vidno odraža v 50, 60 in tudi 70 odstotkih a-nalfabetov. Kaj bi rekli Italijani, če bi mi na podlagi takih izjemnih razmer izrekli sodbo o kulturni stopnji vsega italijanskega naroda. Označali bi nas za nesramneže in nevedneže. Naši slovenski kraji — in mi pripadamo vendar etniški skupini Jugoslovenov — sa jim pred nosom. Kljub temu jih ne poznajo prav nič ali pa so preračunjeno zlobni. Će bi poznali naše kraje in spoštovali resnico, b! vedeli n. pr., da je to naše ljudstvo prepreženo s kulturnimi organizacijami in napravami, in povedali bi svojim ljudem resnico, ki je častna za naš narod. Resnica pa je, da se skoraj ne more več govoriti o analfabetih med Slovenci, In to dejstvo je menda nekoliko drugačna podlaga za presojanje kulture kakega naroda, nego žepni robec pri Arnavtih v albanskem skalovju! Naj se torej ne razkoračijo tako, marveč naj rajše mislijo na tisti zlati nauk: Ne sodi, da ne bodo drugi tebe sodili! Reka Italiji, luka Bar oš Jugoslaviji? Zad' nje dni se je razširila doslej še nepoLrjena vest o predstojeći sklenitvi pogodbe med I-talijo in Jugoslavijo, po kateri bi se rapalska pogodba izpremenila v toliko, da bi Reka pripadla Italiji, a luka BaroŠ Jugoslaviji. To bi se moralo zgoditi še ta mesec. Vsled te vesti je nastalo silno razburjenje med tukajšnjimi fašistovskimi poslanci, ki so sklicali zborovanje tukajšnjih industrijalskih in trgovskih krogov, ki naj bi dvignili svoj protest prot! odstopitvi luke Baroš Jugoslaviji. Na zborovanju, ki se je začelo predvčerajšnjim in se nadaljevalo včeraj so ugotovili, da bi pomenila odstopitev luke Baroš Jugoslaviji silno nevarnost za razvoj Trsta in Reke, ker bi Jugoslavija monopolizirala vso trgovino, ki fo imata sedaj Trst in Reka. Razpravljalo se je tucH o korakih, ki jih morajo podvzeti tržaški poslanci proti odstopitvi luke Baroš Jugosla-viji. Demonstracije delavk tovarne jute po šentjakobskih ulicah. Včeraj zjutraj se je zbirala večja gruča delavk, uslužbenih v tovarni jute pred tovarno ter so zabranile vsakomur vhod v njo. Po kratkem razgovoru so se uvrstile kakor vojaki ter odkorakale prepevajoč internacionalne pesmi proti Sv. Jakobu. Demonstracija je vzbudila pri Sv. Jakobu veliko zanimanje. Delavke so se za hip ustavile pri Sv. Jakobu ter kmalu nato odšle proti ulici Mu-donnina, kjer ima sedež delavska zbornica. Misli se, da so ženske zato demonstrirale, ker jc vdrla preteklo noč v tovarno gruča fašistov in razbila nekaj Leninovih slik, katere so bile obešene po zidih. Do demonstracije je prišlo najbrže, ker so delavci v tovarni, kl so deloma komunisti deloma faišsti, zato agitirali. V delavsko zbornico so šle, d^ izvejo, kaj je sklenil njihov tajnik. doktorata, iz književnosti in iz medicine. Njegovo politično daJovanje se je začelo 1. 1885., ko je bil prvič izvoljen za senatorja. Od I. 1894 - 96 je bil minister za uk in bogočastje. L. 1902 je postal ministrski predsednik. Kot takšen jc z vso vnemo nadaljeval politiko svo-jpga prednika \Valdeck - Rqusseau-a, ki ji je bil cilj, da popolnoma izpodkoplje vej vpliv katolicizma na francosko javno mnenje. Verskim bratovščinam so bile zaprte vse šole. Ravno tako je nastopil tudi proti redovnikom. Več kot 3000 redovnikov in redovnic je moralo tedaj zapustiti samostane in deloma tudi deželo. Ker pa je bilo po verskih selah vec kot en miljon učencev in učenk, in občine niso imele svojih lastnih posvetnih šol, se zakon proti verskim šolam ni mogel dosledno izvajati in precejšnje število teh šol je ostalo odprto še celih 10 let. Politika Emila Combesa je zadela ob srdito nasprotovanje vseh katoliških krogov na Francoskem. Francoski škofje so svečano protestirali, toda zaman. Tudi papež je povzdignil svoj glas. Combes pa je tudi njemu napovedal vojno. Pripravil je načrt zakona za ločitev cerkve od države. S svojo protikato-liikp politiko pa je bil postal že malenkosten. Vsak državni uradnik, ki je hodil v cerkev, jc bil že politično sumljiv in vojno ministrstvo je zahtevalo o častnikih v tem oziru natančne podatke. Vsled tega je republikanski blok sam proglasil Combesovo politiko za nestrpljivo, in Combes je v januarju mesecu 1. 1505 moral odstopiti. Sledil mu je sedanji ministrski predsednik Briand, ki je izvedel zakon o ločitvi cerkve in države in s tem dopolnil Combesov program. Combes je umrl v 86. letu svoje starosti. Za ratifikacijo trianonske mirovne pogodbe PARIZ, 28. Poslaniški konfercnci je^ bilo naznanjeno, da je angleška vlada potrdila tria-nonsko mirovne pogodbo, dočim jo bo japonska vlada potrdila v teku tega meseca. G. Jules Cambon je naznanil, da bo to vprašanje na dnevnem redu prve seje poslanske zbornice. Nemška vlada bo dala material za popravo 25.000 francoskih hiš PARIZ, 28. Včeraj popoldne so imeli nemški strokovnjaki pogovor z zastopniki tehniškega urada ministrstva za razdejane kraje. Francoski strokovnjaki so dali nemškim odposlancem podrobne podatke o materialu, ki se mora nabaviti za zidanje 25.000 razdejanih hiš in katerega je ponudila nemška vlada. Drugi sestanek strokovnjakov bo danes. V ponedeljek bodo nemški odposlanci predložili ministru za razdejane kraje Loucheurju predloge, ki jih bo minister dal proučiti in bo odredil nadaljno postopanje. Francija dovolila uvoz žita PARIZ, 28. Ministri so se sestali da? i cs predpoldne pod predsedništvom Millcrand ovim in so sklenili, da bo že z današnjim dnevom dovoljen uvoz žita v Francijo, _ Anglifis Vršijo sc uradna pogajanja za prenehanje stavke Stališče vlade LONDON, 28. V ministrstvu za trgovino in obrt je bilo včeraj posvetovanje med vlado, rudarji in lastniki rudnikov. Lloyd George je izjavil, da noče vlada sodelovati pri nobeni rešitvi, ki bi bila samo začasna. Vlada bo dala nodporo samo tedaj, ako se doseže trajen sporazum. Podpora vlade, t. j. 10 miljonov funtov, rC ne bo višala. Vlada predlaga sklenitev po-fodbe; ko poteče ta pogodba, se bodo plače določile v navadni višini. Z razdeljevanjem podpore se bo kril primankljai za dobo treh mesecev. Ta predlog pa je odvisen od sklenitve pogodbe, s katero bi'se dosegla končna ureditev vprašanja. Konferenca se je nato odgodila. Anglija pošilja nove čete na Irsko LONDON, 28 »Daily Mail« poroča, d^so bile brzojavne zveze med Meanstowncm m nekaterimi irskimi pokrajinami pretrgane. Trinajsti huzarski polk je pripravljen za odhod na Irsko,____ Afrika Zcglul paša o krvavih dogodkih . v Aleksandriji KAIRO, 27. Zaglul paša je izjavil, da bo Egipt sprejet ponudbo za mir, ki jo vsebuje poročilo maršala Allemby*a in da želi skleniti z Anglijo pogodbo na podlagi pravičnosti. Vsled tega — je dodal Zaglul paša — morajo imeti od? poslanci, ki pojdejo v London se poga? jat o predlogih Lorda Milnerja, pop> no zaupanje egiptovskega naroda. Po •mnenju Zaglul paše sama domača vlada ni v stanu odstraniti sedanje težkoče. Zaglul paša je nato razpravljal s poro* čevalcem Reuterjevega dopisnega urada o zadnjih dogodkih v Aleksandriji. Pri tem je rekel, da nimajo ti dogodki na sebi nikakega verskega sovraštva ali sovraštva proti tujcem. On misli, da s d izgrede povzročili Grki, ki so streliali na domače manifestante, ker so ti po? slednji nosili sliko Mustafa Kemal paše. Angleži pravijo, da je varnost inozemcev zajamčena LONDON, 28. Spričo skrbi glede var? nosti pripadnikov raznih držav, kateri se nahajajo v Egiptu, pravi »Daily Te* legraph«, da je pooblaščen izjaviti, da ščitijo angleška oblastva enako vestno vse inozemske naselbine. Nekoliko voj* nih ladij je priplulo v Aleksandrijo, da bodo sodelovali z vojaštvom pri varova* nju državljanov._• Azila Nova angorska vlada. — Nepopustljivost nasproti Grški CARIGRAD, 27. Nova angorska vla* da je sestavljena tako?le: General Fezi paša, komisar za vojsko, Monsul Kemal beg, komisar za zunanje zadeve, Ata beg, komisar za notranje zadeve, Fon? hio beg, komisar za verske zadeve, san beg, komisar za gospodarstvo, dr. Refiki beg, komisar za javno zdravstvo, Refiko Khever beg, komisar za pravo* sod je in Luften beg, komisar za uk. Fev beg je bil izvoljen za predsednika sveta ljudskih komisarjev. Razen komisarjev za notranje zadeve, finance in pravo-, nekaj zgodovine isrlisksgo rudnika Zdravništvo O zdravniški pomoči ni nobenih poro? čil v prvih 2 stoletjih. Prvič se omenja nek ukaz dvorne kainore z dne 27. 3. 1709., naj rudniško vodstvo poišče do? brega padarja in naj v tej zadevi stavi kak predlog. Nastavljen je bil Peter Arnhold kot padar, pa rudarji niso bili z njim zadovoljni, ker je bil sam brez pomočnika. Leta 1718 pa je dobil iz D%? naj a veščega pomočnika, ki je bil zelo priden in spreten in ljudje so bili zado* voljni. Leta 1728. je Arnhold umrl. Za izpraznjeno službo so prosili Janez, Bol* težar Walter iz Ljubljane, Janez We* siak, padar v Vipavi in Josip Lampe po= močnik in zet Arnholdov. Vse so po? zvali, naj pridejo v Ljubljano k skušnji Deželni vicedoin Franc Seyfried grof Thurn je v Idrijo poročal da- bosta dne 3. marca 1729. izpraševala kandidate doktorja medicine Wolfgang Vidmar in Janez ZanettL K skušnji sta prišla Wal? ter in Lamne in napravila izpit. Ker ie bil Lampe tu poznan so nredlagali njega za padarja-, a med tem so se oglasili še drugi prosilci: Fischer, meščanski zdrav* nik v Kranju, Filip Ekart, sluga ^ri ^o* fu Kobencel in Dominik Cotič, padar pri Sv. Križu, ki' so vsi zase skušnjo na* pravili, a Fischer je bil star, Cotič tudi že prileten, in ni znal puščati kri, zato so predlagali Ekarta za padarja in Lanu peta za njegovega pomočnika. Bila sta oba imenovana od višje oblasti. Leta 1740 se je pritožil rudniški kirurg Josip Gut, da ne more več shajiati s se* dan j o plačo. Dobiva 123 gl. iz rudniške blagajne in od vsakega delavca tri dni? ne a 87 fl. torej skupno 384 gl. Na videz je videti lepa svota in vendar ima zgubo. S tem mora vzdrževati ženo m otroke, pomočnika, 2 brivska pomagača, 1 učen? ca m eno ali 2 dekli. Iz svojega mora ku* povati vsa zdravila, milo itd. in plaču* joče delavce mora zastonj striči, briti, spuščati kri, kopati, zobe dreti in jih sploh z?d!raviti. Dovolili so mu 600 gl. iz rudniške blagajne in kos platna za ob* vezila iz bratovske skLadnice. Znesek od 3 dnin se je za naprej plačeval v rud* nižko HUjJtaino HVraii no vnel i ali bol* niške liste, ki so še dandanes v navadi. Pravega zdravnika torej Idrija ni imela par sto let. Kirurgi ali padarji so bili le bolj za rane in zunanje bolezni, več od njih sc ni moglo zahtevati. Ka? dar je pa kateri opasno notranje obolel so,klicali zdravnika iz Gorice ali iz Ljubljane. To je stalo ogromne svote in še je večkrat zdravnik dospel pre* pozno. Leta 1752 pa je tu razsajala epidemi? ja. Nad 100 oseb je zbolelo. Poklicali so iz Ljubljane zdravnika dr. Knee, ki se je s takim uspehom trudil, da je le 20 oseb umrlo in še ti, ker so imeli še kako dru? go bolezen, ali pa ker se niso držali zdravnikovih navodil. Nagradili so bo* gato vse. Leta 1792. se je dohodek od vinskega daca na Kranjskem oddal deželnim sta* novom. Rudnik se je pritožil, da s tem izgubi dohodke za šolo, zdravnika, le* karno in za rudarsko kopališče. Dosegli so res toliko, da se je dohod prodanega vina pri zgornji in spodnji gostilni pustil se nadalje rudniku, ei druge gostilne so plačevale davek deželnim stanovom. Dac se ie dal v naiem. Leta 1822 ie zna« Šal 324 gl. 30 kr. Colninska oblast pa je ravno to leto, za celo idrijsko okolico in za idrijsko mesto, razpisala očitno dra2* bo za vino in pivo. Zastonj je rudnik ugovarjal. Janez Rudolf iz Črnega; vrha je na javni dražbi dobil v najem ves dac za 600 fl. Radi tega dohodki od vin* ske kupčije niso več zadostovali za pia* čevanje stroškov za znane izdatke. Zato so vpeljali šolnino za tuje učence, plaZČa zdravniku se je nakazala pri rudniški blagajni in javna kopel, se je opustila. Prišla je nova postava za užitnine, ki Idriji ni dovolila prejšnjih olajšav. Ruci* nik bi bil rad shranil za svoje ljudi vin? sko trgovino v svoji režiji, a ni imel pa* tenta po novi* postavi. Leta 1848. so po* slali prošnjo z 163 podpisi v Celovec naj se ohrani in dovoli rudniku vinotoč, a že leta1 1851. so videli, da gostilna ne more vzdrževati šole, ter zato prosili, naj rudiiLško ravnateljstvo prevzame stroš* ke za šolske potrebščine. 1852. so pn> dali svojo hišo in gostilno v Spodnji Idriji, leto pozneje ono pri Zlati kroni — sedaj Didičev hotel — m leta 1S7S. &a kupčijo z vinom prenehali. (Dalje prih.) V Trstu, dne 29. maja 1921. »EDINOST« Stran ni!" Naznanjamo občinstva, da urad za v olivni protest (odsek Političnega društva »Edinosti«) v raduje tudi danes v nedeljo in sicer od 9. do .12. ure. Popoldne je urad zaprt. Dela išče mož, ki se je ravnokar povrnil iz ruskega ujetništva. Doma v Soči je našel mesto hiše ruševine. Vsi njegovi ljudje so med vojno pomrli. Mož govori slovensko, nemško, angleško in francosko in je pripravljen sprejeti vsakršno delo, da se le reši brezposelnosti in bede. Ako potrebuje kdo pridnega delavca, naj piše na upravništvo našega lista pod šifro A. K. Učiteljsko društvo za Trst in okolico sklicuje za v nedeljo, 5. junija ob 9. uri zjutraj v ljudski šoli na Opčinah izreden občni zbor s sledečim dnevnim redom: 1.) Volitev delegatov za prihodnjo delegacijsko zborovanje; 2.) Slučajnosti. — Po končanem zborovanju izlet, ki se določi na zborovanju. - Predsednik. Pevski zbor »Glasbene Matice«. Pevske vaje se bodo vršile ob torkih in petkih, za ženski zbor ob 19'30, za moški zbor ob 20'30. ga tukajšnjega bivanja neustrašno branil proti vsakomur pravice naroda in nas je tudi v narodnem trpljenju neumorno povzdigoval s svojim zdravim optimizmom. Zaslug njega kot politika se naj spomnijo Goričani... Njegov spomin v našem okraju ostane neizbrisen in še naši potomci bodo govorili s hvaležnostjo o plemenitem sodniku, ki je deloval samo štiri tedne med nami, a si v tem kratkem času priboril srca vseh, kar drugim ni mogoče doseči niti v desetletjih... POHIŠTVO sobe in kuhinje, skoraj novo, se proda v ulici Galleria 6, pritličje, Bra-daschia. 873 Iz tržaSkega iivlienia Zasledovanja o skrivnostnem umoru v ulici delle Ombrelle. Varnostni organi, ki so pooblaščeni, sprejetju dela brezplačno. HISA blizu jugoslovenske meje, velika, zgrajena leta 1886, z gospodarskim poslopjem, koncesijo i gostilne, pripravnim prostorom za trgovino, ki je že uspevala dobro nad 30 let, zemljiščem, nekaj gozda, sadnim in sočivnatim v*-tom ter z vsem premičnim inventarjem — je vsled selitve takoj na prodaj. Več se po-izve pri gospe A. Kreč, posestnici in gostil-nlčarki v Crnemvrhu nad Idrijo. (401 j A. De Hnsl s G. Slmn I Mavricija Wackvltza nasledniki Trst, ul. Torre bianca 32. Telefon 29-33 Velika izbira majoličnih in železnih peči, ekonomskih ognjišč in štedilnikov. — Izbira majoličnih plošč za kuhinje, kopeli in closet Zaloga cementa, cementnih plošč, pečic, ražnjev, vratic iz litega železa vsake velikosti 13 OMib o Ljubljani I sprejme čim preje kOltClpIJenfta s subst pravico ali družabnika (ev. emer. sodnika), izvežbanega solieliaforja ter stenografa ali Stenografinjo z znanjem slov. in nemške stenografije in strojepisja. Soba s kurjavo in elektr. razsvetjavo je na razpo-392 lago. — Naslov pove upravništvo. VELIKO SKLADIŠČE KLOBUKOV dežnikov, belih in pisanih, žepnih robcev, možkih nogavic itd. k. rana. tri. ira i. l u itn. 24 j ZA BIRMO! Srebrne ure z verižico od L 85«— naprej Srebrne ure z zlato ve- 1 rižlco ..... od L 200.— . Zlate ovratne verižice s priveskom ... od L 85«— „ Dvojne zlate verižice od L 200. — , Srebrne torbice in vsa druga zlatanina in sre-brnina po najnižjih cenah samo v prodajalni FRANCESCO SUDA g Trst — Via Scalinata 1 — Trs« Pozor na naslov! SC0Z USMJE ter vsi v čevljarsko obrt spadajoči predmeti ulica lldlne $1.49 (prej Belvedere) Priporoča se (27» F. CINK Nareliite en širite .EDINOST" Zaloga domaših vin: belega ulpavca, Istrskega Moška in kraJkega terana na debelo in za družine. Postrežba na dom. Cene zmerne. IIL Cunicoll štev. 8. Strancar. hm kava JflIE 99' neprekosljiv sladkornat proizvod, ki popravi kavo Dobiva se povsod v zavojčih po 2SO gramov, medtem ko vsebujejo Škatle kavine primesi (cikorije), kl se prodaja po isti ceni, samo 200 gramov. BT POZOR NA ZKAMKO I H Prodaja na debelo vTrSaikl tovarni figova „levante*1 Trst« ul. Carplson 10*12 LOSER a LUTTA »nik dr. Alojzu Pontoni o Gorici, 361 bivši primarij mestne ženske bolnišnice in zdravstveni svetnik, se je preselil v ul. 9 Agosto (prej. ul. Usina) št. 7 in sprejema od 8 do 9 zjutraj in od 2 do 4 pop. — Zdravniške nasvete daje vsak dan v lekarni Pontoni v Raštelu in sicer ob 10 zjutraj. naiđete g veliki izberi In po najnižjih cenah o urarnlcl ALBERT POTH, via Hazzini štev. 46 (prej via Hcova) i F i i i i i imiHMIHnilllMI IIIIMHBII TV1ĐKA Via Hazsini (vogal Via S.ta Caferina) naznanja svojim cenjenim odjemalcem, da nadaljuje prodajo vseh bombaževin, ki jih ima v svojih skladiščih, po Muli, bel, 90 cm za obleke. „ 90 cm, boljša vrsta . „ 90 cm, fina vrsta Etamine fantazija, za obleke, 70 cm „ fantazija, novost, za obleke » » tt »t 70 cm 100 „ 100 Zefir za srajce „ boljša vrsta . angleški, fina tkanina . „ najfinejša tkanina . Oxford, debela tkanina za srajce Panama Črtan, jako fin, za srajce Madapolavn črtan, za bluze in srajce n #» n tt tt tr » » »J ti bel 80 cm najfinejši finejši najfinejŠ tt n n tt • • 90 „ J\J n „m , batist 80 cm . Platno belo 80 cm, debelo „ „ 80 „ jako fino . „ „ 150 „ za rjuhe, debelo Perkal so cm, več barv .... II Ji It H II finejši . ,i angleški, 80 cm, več barv n n 80 n n n finejši „ tiskan na obeh straneh za predpasnike francoski, za obleke, fantazija originalno japonsko blago za obleke jako fine vrste, za moške srajce n n angleški, najfinejše vrste, 90 cm Foulards bombaževinast 80 cm Batist bombaževinast, 80 cm „ bel in barvan..... Satin črn, jako lepe vrste 80 cm „ barvan - „ „ 80 cm BlapO bombaževina, za moške hlače 130 cm Triižf kosmat, debel, 120 cm * „ satiniran, „ 140 cm „ damaskiran, jako fin B~a30 S3I prte belo, močno, 150 cm Prtici 66X66 komad .... Namizni prti iz blaga .... Prti barvani...... i i i i i i i i i izven tega bogata izbera svilenlne, tipk, veznln, moder- = cev, zaves, prtov, volnenega blaga za moške in ženske | obleke. — USE PO JAKO znižanih cenah. g □□ i 1 Vsako blago. wM\m v mojih oki. je pmtoo. § □□□□□□ a Da se prepričate, obiščite prodajalno, § ne da bi bili vezani kaj kupiti. „ ,, najfinejše vrste Odeje piquet, za eno osebo „ „ dve osebi fine vrste 240X300 Brisalke crepe, debele 58x100 „ „ bele „ gobaste, bele „ „ debele „ „ z robom, 70X120 Žepni robci, beli z robom „ „ „za jour-jem „ „ „ z robom po L n n » n n n n n n ii n j* n iy )i »» yi »> ?j fi it ii n n it it ii n it tt >» n ji n n n n » n » n n n II n it n i> n n n n n n jI ii ti n n n n n ti n ti n u »i ti n ii tt )» n 11 tt tt u tt »» tt fi tt V tt tt tt 7t 11 tt tt tt tt tt fl »I tt tt ti tt tt tt tt tt tt tt tt tt tt tt It tt 2.50 2.80 3.50 4.10 6.20 7.— 8.50 3.85 4.50 5.50 6.50 5.50 7.70 4.40 5.20 6.80 4.80 5.20 5.50 8.50 5.20 5.50 9.90 4.50 5.20 5.80 6.20 3.50 6.20 7.50 7.— 8.50 16.— 7.70 8.— 4.80 5.80 6.40 13.-9.— 10.20 18.70 1650 3.30 35.— 24.— 34*— 42.— 49.50 79.— 120.— 4.60 5.50 7.— 8.50 18.50 16.50 16.50 17.50 □□□□□□ i i i i i i i i i i i i i i