Posamezna Številka stane 30 vinarjev.
.m—mm —m......................................iillljfrftSSilMBgBBMWMWWMfcMBMMMIKgMMMf
73. številka.	Maribor, dne 12. septembra!!919.	Letnik XI.
®.; Vesenjak’.
jy^ps$|ssaii© im odgowop.
/1. LAN CKenseJ
Vprašanje carine.
Da bi preslepili kratkovidne in politično nezrele ljudi, pišejo sedaj naši nasprotniki, da je bil Jugoslovanski klub proti znižanju carine. Večje neumnost* si paC.ni mogoče izmisliti. Iz stenografičnih zapisnikov Narodnega predstavništva je razvidno, kakršno stališče smo zavzemali, kako smo kot prvi javno in odločno nastopili proti neprimerni carini, nikjer pa ni zapisano, koliko smo osebno pritiskali. Na podlagi naših nastopov in posredovanj se je dosedajni finančni minister Ninčič Jjljub najtežavnejšemu finančne -mu položaju naše države odločil, da predlaga opustitev, odnosno, da vsaj omili carino. To je prevzel tu-, di sedanji minister Velikovič in mi smo glasovali za ie izpremembe.
Sicer pa je Jugoslovanski klub preskrbel za to, da se bodo vsi, ki hočejo pri nas ljudstvu res dobro, lahko izkazali s tem, da bodo morali biti za naš načrt, kjer zahtevamo osvoboditev od carine za obleko, Trse vrste potrebščin in surovin za izdelovanje oble -ke — izvzeto seveda svilo, ki za delavsko in kmetsko #bleko ni potrebna, pa tudi za oprostitev carine za /nekatere druge vsakdanje potrebščine našega ljudstva. Prezgodaj so nam prišli naši nasprotniki s praznim očitanjem, da smo za carino, odnosno proti znižanju! Ako že govorim o carini in o državnih dohodkih sploh, moram omeniti, da stoji Jugoslovanski klub ma stališču, da je treba vse davke pošteno, pametno in pravično razdeliti, posebej pa določiti progresiv -nost vsakemu davku. Ravno to bo ena glavnih naših nalog pri urejevanju naše nove države, kjer je bilo v obdavčenju v stari Avstriji, pa tudi v bivši kraljevini Srbiji veliko napačnega in kmetskemu ljudstvu naravnost krivičnega. Samoposebi je razumljivo, da t>omo zahtevali posebej še nov pregled in preosnovo zakona o osebni dohodnini. To bomo Storili na pod -lagi žalostnih izkušenj, ki jih imamo o predpisovanju iega davka ravno letos na Štajerskem. Naravnost je neverjetno, kako na slepo se vrši predpis posebej tega davka in kako rado se pozabi vse, kar bi prišlo kmetskemu ljudstvu v prid. Na podlagi dejanskih kri-
^ftCTawawMMBawHnwtiMMWfiiiiyiMfflBwnwtin'     ...........■»■■■■ him
LISTEK.
-Nadpor. Vauhnik:
Naii ujetniki > Italiji,
Novemberski prevrat je postavil italijansko vr-iiovno poveljstvo pred eno najtežjih nalog, katere niso bili v nobenem oziru zmožni in nanjo nikakor ne pripravljeni, namreč na razdelitev teh neštevilnih u-jetnikov, kateri so jim na naravnost čudoviti način padli v roke. Posebno je pa zadela usoda ujetništva tirolsko fronto, kjer se je nahajalo največ jugoslovanskih polkov (od slovenskih polkov ljubljanski 17, št. 117, mariborski domobranski pešpolk 26, deli 47. pešpolka in cela artilerija nekdanjega 3. kora). Toda ta prevrat je zbudil v vsakem vojaku narodni čut in ko so vse avstrijske organizatorične čete razpadle, so se začeli vojaki zbirati po narodnostih pod vodstvom svojih častnikov. Tako so bili v Tridentu že dne 4. in 5. oktobra jugoslovanska, češka in poljska zbirališča vojakov. O delovanju 17. pp., kateri je kot prvi razvil jugoslovansko zastavo in kot tak stopil tudi pred Italijane, nočem natančneje pripovedovati, kajti knjižica g. župnika Škerjanca pove dovolj resnice in tudi žalostne krivice, ki so se zgodile tem prvim junakom naše nove domovine.
Res naravnost čudno jn neverjetno se je nam vsem zdelo nastopanje italijanskih komand v prvih dneh prevrata napram jugoslovanskim oddelkom. Povsod so jih sprejeli kot svoje „alleate“ in jim obiju -
Čečih slučajev, katere imamo, bomo dokazali potrebo varstva našega malokmetijstva v tej zadevi.
Agrarno vprašanje.
Agrarno vprašanje tvori tudi izredno važno javno zadevo v naši novi državi. Tudi tukaj hočejo z zavijanjem in naravnost z lažjo očrniti naš Jugoslov. klub in s tem Kmečko Zvezo pred ljudmi, češ, da ne zastopa ljudskih interesov. Kaj je na tem resnice?! Nepobitno dejstvo je, da mora v prvi vrsti imeti vsakdo, ki ljubi zemljo in hoče živeti od nje in od dela svojih rok, toliko zemlje, d^a preredi sebe in svojo rodbino ter s skrbnim in vestnim delom tudi lahko nekaj prihrani. To je podlaga, na kateri se mora -a-grarna reforma zgraditi. Ta način reforme pa zahteva dobrih predpriprav in ureditev po krajevnih razmerah. Mi pa ne^elamo prav nobene izjeme med veleposestnikom grofom ali vojnim dobičkarjem ali tudi škofom. In tukaj nam je kot najlepši vzgled zopet naš slovenski ljubljanski škof dr. Jeglič, ki je prvi v naši jugoslovanski državi iz lastpega nagiba izjavil, da je za agrarno reformo. Ne izdam tudi nobene tajnosti, ako posebej povdarim, da so bili v našem klubu posvetni in cerkveni veleposestniki iz raznih krajev našega kraljestva ter se zavzemali za svoja posestva, toda naš načelnik dr. Korošec jim je tako odkrito in pošteno, kakor je za našo stranko samoumevno, izjavil z vso odločnostjo, da naš klub in naša stranka veleposestev ščititi noče in ne more. Ščiti pa pošteno, pravično, mirno razrešitev tega težkega v -prašanja. Pisati tukaj podrobno o agrarnem vprašanju, ne kaže. Storili bomo to v posebnih člankih in še bolj natanko označili tudi naše stališče. Le to zagotovilo naj dam: Naša štajerska Slovenska Kmečka Zveza še ni nikdar izdala ali zanemarjala ščititi koristi našega kmečkega ljudstva, delavstva in obrtništva, pa ga tudi pri agrarnem vprašanju ne bo. Dejanja bodo pokazala, kdo je pravilno in mirno delal, in kdo je samo prazno hujskal in celo obrekoval.
In sedaj?
Naši politični gasprotniki so posegli, kot sem rekel že uvodoma, po nepoštenem orožju blatenja in namenoma lažljivega poročevanja. Delajo to iz gole maščevalnosti, ker Jugoslovanski klub in njegov načelnik noče bifi peto kolo pri „demokratskem“ vlad-
v-iW-wr.*r*•*Ä»«it^5B£-äti£$hkaiB8HBliaKK£etiSaDKZ#ig8I
bili najboljšo preskrbo in vzbudili upanje na hitri povrat v domovino. Toda dokazi prevare in nesramnega maščevanja so prišli žalibog še prerano. Kakor sem že omenil, niso imeli Lahi nobenih priprav za u-jetnike. Z obljubami in precej dobro hrano so.držali naše vojake v prvih dneh mirne, kajti le tako se jim je posrečilo vzdržati v redu in pokorščini to velikansko maso. Ko bi naši vojaki vedeli za prave namene teh „zmagovalcev“, bi gotovo poskusili prodreti v domovino in bi se jim bilo to v takratni zmešnjavi tudi posrečilo.
Proti koncu novembra so še le začeli Lahi odpošiljati naše oddelke v provizorična taborišča v okolici Verone. In tukaj se je sedaj začelo nepopisno trpljenje naših siromakov. Po tisoče so jih segnali na velike planjave, razdelili med nje šotore in jih potem pustili tam životariti brez vsake oskrbe. Ubogi, ki so itak že toliko trpeli poprej v strelskih jarkih pod avstrijskim režimom, so morali sedaj, nezavarovani proti neskončnemu deževju in tudi precejšnjemu mrazu, prestati najhujša pomanjkanja. Znana sta bila tabora „Grezzano“ in „San Francesco.“ Šotori so bili postavljeni in razvrščeni v globokem blatu, o sanitarnih potrebščinah se sploh ne more govoriti in te velikanske vasi šotorov so bile obdane z gostimi žičnimi ovirami. Hrano so dajali našim vojakom enkrat na dan in takrat še neprebavljivo in ostudno avstrijsko suho sočivje (Dörrgemüse), katero je še edino bilo preostalo v avstrijskih vojaških zalogah in skladiščih. Cele noči so ob žičnih ovirah brusile in drdrale strojne puške z namenom, da bi s streljanjem preprečili pobeg ujetnikov. Žalibog je v teh taboriščih na prostem našlo mnogo naših fantov, ki so tako hre-
nem vozu. Noče pa tega, ker bi bilo v škodo naši državi in ker smo že doprinesli za,, domači spora^um več kot dovolj strankinih žrtev. Prav značilno je za neresnost in neodkritosrčnost ter vihravost naših domačih političnih nasprotnikov, kako odrekajo zdaj posebej dr. Korošcu zmožnosti in ne priznavajo ogromnega poštenega, napornega in uspešnega dela, ki ga je opravil kot politik in posebej kot minister za pre -hrano. Le brezmejna nevednost ali brezmejna nezna-čajnost je zmožna zapisati trditve, kakor smo jih čitali zadnje dni v nasprotnih listih. Posebej bi bilo za naše politične odnošaje bolje, ako bi se razni glavni uredniki raje zopet poskušali z mastjo in ječmenom , kakor da kramarijo v Beogradu s političnimi spletkami. Zastrupljevanje javnosti je prav lahko: ali pa je dobro in koristno, o tem naj premišljujejo oni, ki jim je na tem, da se naše razmere čim prej in čim najbolj temeljito ustalijo. Gospodje, vzemite na znanje: ali v vladi ali v opoziciji, to je za nas postranskega, podrejenega pomena. O tem smo in bomo odločali mi. Žalostno bi bilo za našo stranko, ako bi njena bit in njen procvit bil odvisen od tega, ali ima naš voditelj ali kdo drugi ministrski portfelj. Glavno za nas je dosledno, žilavo izvrševanje in udejstvovanje našega programa v korist našemu ljudstvu. Sredstva in pot bomo vedno po svoji najboljši vesti volili sami in u-pamo, da se ne bomo zmotili, kakor smo se takrat, ko smo mislili v smislu Krekove oporoke poglobiti državno misel in pritegniti k poštenemu, sporazumne -mu, pozitivnemu delu za njo vse sloje in sile, a smo v svoji veliki popustljivosti okrepili le osebno slavo -hlepje in dvignili one, ki jim je stranka vse in državna misel le dekla v dosego osebnih in strankarskih ciljev. Našim pristašem veljaj geslo: mirno, odločno in samozavestno, kakor so vredni tega naši ideali, za katerimi stremimo, pojdimo svojo pot! Ljudstvo bo spoznalo, kaj je kleno zrno in kaj pleva.
Našim sodržavljanom nemške narodnosti«
Mir v Saint Germainu je podpisan, Avstrija je, ker ni mogla drugače, sprejela vse pogoje zmagovalca, a reparacijska komisija bo skrbela, da se bodo i
peneli po svoji domovini, žalostno smrt od glada ali od bolezni.
V	teku prosinca in svečana se je konečno izvršila razdelitev na nove tabore v Srednjo in Južno I-talijo. .Več kakor polovica pa je morala odriniti spet nazaj na zapuščeno fronto, zakopavat jarke in zbirat artilerijsko municijo, kjer so zaposleni še danes. Kar se tiče teh delavskih oddelkov, njihova usoda še ni prehuda. iTi dobe tudi samo enkrat na dan hrano, a že konzerve in večkrat drugo meso ter se jim izdaja po % do 1 hleb kruha na dan. Bivajo v starih barakah ali šotorih ter imajo nekaj več prostosti.. Tudi njihovi poveljniki, laški tenenti (oziroma tenenčki, neizkušeni, mladi, otročje-naivni fantje), se malo brigajo za nje in ne kažejo istega sovraštva,.kakor drugi, ki izvršujejo svojo službo po strogih predpisih. Zadnji, katere sem srečal pri Ali, so bili čisto zarumeneli, toda so še imeli zdravo obličje in so bili še čili na zunaj.
Drugi vojaki se pa nahajajo ali v taborih v Južni in Srednji Italiji, ali pa na delu pri laških vla-stelinih in deloma tudi v rudokopih. Da zasebni delodajalci naše ljudi izrabljajo do zadnje kaplje krvi, je pri njih samoobsebi umevno.Tako sem videl, ko sem se peljal severno od Rima, na polju delati oddelek , močen približno 100 mož, za njimi je jahal in dirjal od ene strani do druge laški civilni nadzornik z bičem v roki.
V	bolniški baraki na rimskem kolodvoru sem govoril z ujetnikom nekdanjega ljubljanskega planinskega polka. Ta mi je pripovedoval, da dela okoli 50. mož v neki žveplarni, kjer pa jih mučijo tako, da ža-
pošteno izvršili. Bili smo radovedni, kakšno stališče bodo sedaj zavzeli naši Nemci. Pri tem sicer nismo posebno prizadeti, kajti na veliki razvoj dogodkov nima njihovo stališče nobenega vpliva, vendar ni brez pomena za naše krajevne razmere. „Marburgerica“ je prinesla predvčerajšnjim uvodni članek, kjer po -jasnjuje svoje stališče in se prvič tekom celotnega i razvoja prizna k jugoslovanskemu državljanstvu. — I „Marburgerico“ smatramo resničnim glasilom štajer- 1 skih Nemcev in radi tega je njena izjava pomembna j dovolj, da tudi mi napram njej izrazimo naše mnenje j in stališče.	j
• t '
' Izjava štajerskih Nemcev je prišla jako pozno, j prav v zadnjem trenutku dvanajste ure. Koliko bolje ; bi bilo zanje, koliko nepotrebnega razburjenja bi pri- j hranili prebivalstvu, ako bi bili že preje skušali z j nami narediti sporazum. A hoteli so raje uporabiti in j izčrpati preje prav vsa sredstva, do zadnjega trenot- j ka so bruhali ogenj sovraštva in nespravljivosti, na -vse umetne načine so obujali zadnjo iskrico upanja, da bo slednjič vendar še mirovna konferenca sank - ■ fiijonirala tisočletno krivico in pustila, da nemška j manjšina še nadalje vlada nad ogromno slovensko \ večino. Se le, ko je ta poslednja iskrica ugasnila , j jim je sila razmer iztisnila to priznanje k naši dr - i žavi.
Izjava štajerskih Nemcev je sestavljena skraj- j no rezervirano in hladno, pove za našo državo koli- j kor mogoče malo, nič več, kakor da se uklonijo sili j razmer, - obenem pa predlože velik krožnik svojih za- , htev. Cesar si mi v blagopokojni Avstriji nismo upali niti v sanjah pričakovati, to smatrajo naši Nemci kar za samoobsebi umevno.
Ako bi Nemci takoj ob razsulu Avstrije ali vsaj tekom nastopnega razvoja zavzeli napram nam bolj konficijantno stališče in bi ne čakali zadnjega trenot-ka in še v zadnjem trenotku nastopili s tako nerod -no gesto, bi tudi naš odgovor bit bolj lahak in spo -razum prisrcnejši.
Med nami in Nemci leži več kot tisočletna zgo-dovina zatiranja in hlapčevanja, gorja in krvi, leži več kot polstoletna preteklost trdih političnih bojev , ki je naša srca napolnila s trpkostjo in zapustila tu polno bolestnih spominov, ležijo še nepozabljeni dnevi ob izbruhu vojne in preganjanja tekom vojne. Naše žrtve niso dobile nobenega zadoščenja, od nemške strani nismo slišali nobenega glasu obžalovanja in priznanja.
Ako Nemci sedaj pričakujejo od nas, da naen- j krat pozabimo vse to in kljub takemu zadržanju Nem- S cev še sedaj v zadnjem trenotku dvanajste ure seže- § mo v roke kot svojim sodržavljanom in jim damo po- \ polnoma enake pravice v tej naši državi, katero smo j zgradili s tolikimi žrtvami, trpljenjem in krvjo — | potem pričakujejo od nas v resnici heroičnega samo- | zatajevanja. Toda mi smo pripravljeni tudi sedaj do- f prinesti največje žrtve — kakor bi jih Nemci nikdar | ne bili doprinesli. Ako bi Nemci zmagali, bi mi ne \ samo, da ne mogli sanjati o ravnopravnosti, ampak jj izgubili bi bili še ono malo pravic, katere smo imeli doslej. Izjavo štajerskih Nemcev vzamemo na znan -je, razumljivo je pa, da toliko bolestnih spominov ne more naenkrat brez sledu iz naših duš in da nam v jako pozni uri priobčena in tako previdno sestavljena izjava ne more vzbujati zaupanja. Ako bodo ži -veli med nami kot dobri državljani in po močeh do -prinašali k kulturnemu in gospodarskemu razvoju dr-
žave, bo slednjič tudi čas "zacelil'rane v dušah in ' razvilo se bo med nami in našimi Nemci najlepše raz- j merje. Vse je odvisno od Nemcev samih. Njihovo iz- j javo jemljemo na znanje. Spomini preteklosti ostane- ! jo, dosedanje postopanje Nemcev in njihova izjava ne j vzbuja mnogo zaupanja, vše je odvisno od postopan- | ja Nemcev, čas lahko zaceli tudi rane preteklosti. 1
Politika w ljudskih šolah, j
„Bogoljub“ št. 9 prinaša pod napisom „Rešimo ! mladino.“ sledeče:
„Danes sicer govorimo, da je vojska preneha -la, da je konec prelivanja človeške krvi, toda iz bo - ! jev še nismo in ne bomo prišli. Ne mislim na boje z j morilnim orožjem, ampak na boj, ki ga bijemo za — mladino. Glavni naval vseh sovražnikov Cerkve in krščanstva je obrnjen na mladino, na naraščaj ne le pri nas, marveč po vsem širnem svetu. Mreža, ki love vanjo svobodomiselni krogi našo slovensko mladi- ; no, so n. pr. tudi sokolske telovadnice. Nedavno je še s celo višji šolski svet v Ljubljani kljub odločnemu u- f govoru cerkvenega zastopnika sprejel nevarni pr e l- jj log, po katerem se bo moralo otrokom po naših šolah ; priporočati, da se vpišejo kot telovadci pri Sokolu, a , seveda tudi pri Orlu. Jasno je, kako dalekosežne po- j sledice utegne imeti ta prav malo modri in še manje I vzgojni ukrep večine šolskega- sveta.“
Znano je, da stoji sokolstvo na temelju verske- jj ga indilerentizma, ker „spoštuje vsako versko prepri- I Čanje“, *kakor beremo v resolucijah o načelnih vpra- I šanjih Sokola, sklenjenih v Ljubljani dne 6. prosinca I 1919. .V glasilih SLS, kakor tudi v glasilu Orlov, v „Mladosti“, se pa naravnost zatrjuje, da vodi sokolstvo boj proti Cerkvi ter odtujuje svoje Člane veri, če tudi v programu tega ne čitamo, pa vidimo, da se v življenju to resnično udejstvuje. Kako hoče n. pr. u- I eitelj delovati na deželi za Sokola? Ljudje večinoma | ne nadzirajo njegovega obnašanja in vzgojevanja v. i šoli, se ne brigajo, če ima z otroci telovadbo po predpisanih učnih načrtih/ ali ne. Pa vendar je dejstvo , da se poslužujejo učitelji pravice, ki jim jo daje od- : redba višjega šolskega sveta ter govorijo otrokom o Sokolu, jim razdeljujejo sokolske znake, jih vadijo v telovadbi po pet in še več ur na teden .in jih vpisujejo med Sokoliće. Namen teh svobodomiselnih „vzgojiteljev“ je, zmanjšati, oziroma uničiti ves upliv duno- ■ vnika-kateheta do otrok. Nekateri so se celo upali, i- j meti za dečke in dejklice skupno telovadbo in telo ved- j ne igre. V začetku se sicer notranji čut deklic upira skupni telovadbi, pa če je učitelj zapovedal, se otoci pač udajo in potem je velika zabava za otroke in u-čitolja. Stariši in pametni ljudje majejo z glavo, češ, to ni prav, pa nikogar ni, ki bi se upal temu usta -viti, razun — duhovnika.
Pa gorje mu, če se res opogumi, da posvari stariše! Razbobnajo ga kot nazadnjaka, kot sovraž -nika narodnosti itd. Ker se najde povsod dovolj lju -di, ki se duhovniku sicer dobrikajo in ližejo, v res -niči bi mu pa najrajši oči izpraskali, je očividno, da najde tudi učitelj kot vaditelj Sokoliča nekaj prista -šev. Ce je ljudstvo istega mišljenja, kakor učitelj, potem seveda lahko prospeva Sokol med njim. Kaj pa, če se ljudstvo ne strinja z nazori svobodomiselnega učiteljstva in Sokolstva? Ali sme pustiti, da mu učitelj otroke odtujuje Cerkvi in veri ? Po nedeljah se u-deležuje ljudstvo službe božje, učitelj pa se med mašo sprehaja okrog cerkve. Ali bo užival tak učitelj
čez en teden vsi smrtno zbolijo — in potem pridejo novi. —
Laški narod pozna sedaj samo enega sovražnika in ta je Jugoslovan. Ubogi ujetnik, ki izpove svojo narodnost! In tudi civilisti, nahujskani od laškega časopisja, vprašajo vsakega ujetnika, je li Jugoslo -van. Zelo zanimivo je čitati vsakdanje novice laških časopisov „Giornale d’Italia“, „Tribuna“, „Matino“ o naših razmerah. Ne pišejo drugega, kakor o nemirih v državi, posebno na Hrvatskem, v Bosni in na Cr-nigori. Pisali so meseca aprila, da so celo v Ljub -ijani kričali „Eviva Tltalia.“
Sedaj so ujetniki večinoma že deljeni po državi v tabore. Tudi na prejšnji fronti so takozvane „centime“, sestavljene iz moštva iste narodnosti. Naši fantje so sedaj večinoma na Tagliamentu in na Piavi. Nekaterim se je posrečilo od tam pobegniti v domovino. Večji del, ki je poskusil uteči, je pa bil zopet zajet in potem nazaj prepeljan. Najhujši sovražniki naših ubežnikov so tamošnji civilni prebivalci. Izšolani po postopanju madžarskih čet izza naše o -fenzive, sovražijo vse, kar nosi avstrijsko obleko in ali ubijejo sami ubežnika ali ga pa izdajo karabiner-
jem.	Ime „Bosnaco“ je pa že italijansko vojaštvo raztrosilo po celi deželi in to ime povzroči povsod — poprej strah — sedaj veselje maščevanja. Italijanski vojak, ki vedno govori s spoštovanjem o hrabrosti na -šib fantov, ne najde besed, da bi opisal strah, katerega so imele laške čete pred bosanskimi oddelki — Tez je bil znamenje pogube. Seveda si sedaj lahko
predstavljamo njihovo zadoščenje. O Srbu govorijo danes Italijani samo zaničevalno, imenujejo jih za -veznike izdajice. Seveda je to delo in sad laškega Časopisja.:
Kar sem lahko izvedel od izdanih povelj višjih komand glede ujetnikov, je bilo povsod razvidno, da so hoteli Lahi res zboljšati stanje ujetnikov. C ital sem povelja, kjer je ministrstvo zapovedalo, „da se zboljšajo častnikom in moštvu prehrana in bivališča, da bodo sedaj, ko se bliža njihov povrat v domovino, odnesli seboj samo prijetne spomine in čut hvaležnosti.“ —	:-#f
V mesecu juliju so se širile vesti, da se moraj vsi jugoslovanski ujetniki odposlati v okolico mesta Bari (na iztočni obali), ker se bode od tamkaj začelo njihovo odpošiljanje domov. Upamo, da je nekaj resnice na tem, čeravno se sme Lahom zelo, zelo malo ali pa — nič verjeti.
Kar se tiče častnikov, je bilo ravnanje meseca novembra do prosinca isto, kakor z moštvom. Potem pa so prišli vsi jugoslovanski častniki v okolico Nea-polja (kakor: Ottaiano, Amano, Casagiore itd.), kjer so najstrožje zastraženi. Hrano si vodijo v lastni režiji in tako je njihovo stanje s tega stališča še za u-trpeti. Toda duševno, ta sedaj že devet mesečni za -por, zvezan z vsakdanjimi sekaturami laških častnikov, brez upanja na skorajšnjo rešitev, samo gibanje med štirimi zidovi in še druge neprilike, so jih popolnoma potrle.
Da se transporti vrnivših' se ujetnikov ne bodo
zaupanja vernega ljudstva? Ali se mu lahko izroči v.
vzgojo svojo mladino? Kaj naj poreče ljudstvo, ako učitelj obroke vpisuje k Sokolu ter jim vcepljuje po -
lagoma veri in pobožnosti sovražnega duha v mlada srca ?
Jasno je, da zavedno krščansko ljudstvo tega ne more in ne sme pripustiti za nobeno ceno. Sicer si pa lahko pomagamo na ta-le način:	višji šolski
svet ni dovolil le Sokola naraščaja, temveč tudi Or -lu. Stariši morajo dati otroku izrecno dovoljenje, h kateri organizaciji sme pristopiti. -Ker je Orel katoliška in narodno delujoča organizacija, bodo stariši dali otroku dovoljenje, da sme pristopiti le k Orlu, a ne pa k Sokolu. Ta izjava se napiše na kos papirja in otrok jo odda šolskemu vodstvu. Na ta način bodo seveda otroci razdeljeni v dva tabora, pa ne samo o-troci, temveč prepad nastane med katehetom in med liberalnim učiteljstvom, prepad med stariši, prepad med katoliško zavednim ljudstvom in.. svobodomisel -nim učiteljstvom. Že prej smo imeli sicer ta nasprot-stva, pa boj se je vršil izven šole. Zdaj je boj vržen tudi v šolo in je zato tem bolj usodepoln in obžalovanja vreden; pa zmagalo ne bo svobodomiselstvo pri katoliškem ljudstvu, četudi deluje pod pokroviteljstvom višjega šolskega sveta. Zahtevamo, da se pusti .šolska mladina pri miru in se je ne vlači v strankarski boj! Dokler pa ima veljavo dosedajna odredba višjega šolskega sveta, skrbite vsi katoliški * stariši, da se vpiše vaša mladina k Orlu in ne k Sokolu, ob enem pa protestirajte proti temu, da bi se pri poučevanju telovadbe kršile dosedaj veljavne šolske postave in določbe, ki zahtevajo, da se od 12. leta naprej poučuje mladino ločeno po spolu. Proti prepričanju starišev se ne bo vzgojevalo naše mladine!
K&m Je za earlu© ?
Liberalno in socialistično časopisje se zadnji i čas zaganja v Jugoslovanski klub in „klerikalce.“
I „Ljudski Glas“ n. pr. piše o klerikalnem izdajstvu 1 našega kmeta, češ, da so klerikalci glasovali proti ! znižanju carine. To je naravnost obrekovanje. Kedaj \ že je Jugoslovanski klub zahteval znižanje, oziroma ■ odpravo carine. O tem pričajo stenografski zapisniki Narodnega predstavništva. Meseca avgusta je Jugoslovanski klub v finančnem odboru dosegel udejstvi-tev večine svojih tozadevnih zahtev. Popolnoma opro-\ stili so carine med drugim kmetijske in obrtne stroje \ in dele, katerih pri nas ni dovolj, če jih uvažajo in-dustrijci, kmetje, obrtniki; tudi mazilno olje za stroje. Po najmanjšem tarifu naj bi se zaračunala čari -na za eno leto n. pr. za stavbniško gradivo, katerega pri nas ni, za kuverte in papir za tisk in pisanje, svinčnike, črnilo. Jugoslovanski klub je tistokrat predlagal, naj se oproste carine tudi obleka, obutev in klobuki in odpravi državni monopol za petrolej in. sol. Finančni minister pa je tozadevno vendar pristat na carino. Kljub vsem t temu prizadevanju Jugoslc finskega kluba za znižanje, oziroma popolno oprostitev carine so liberalni in socialistični lisii lažnjivo črnili naše poslance, češ, da so za carino. %
9.	septembra pa je seja narodnega predstavništva jasno in nedvomno pokazala, kdo je proti carini, m kdo je za carino. V tej seji je v imenu Jugoslovanskega kluba njegov član finančnem odseku poslanec Vesenjak ponovil zgoraj omenjenii predlog, da se
redno odpravljali, smo lahko prepričani. Lahu se ne more odrekati dobra volja, toda kar mu manjka, to je: vsako razumevanje za organiziranje kateregakoli večjega podjetja. Le tako more eden izmed nas razumeti njihove neuspehe med vojsko. K temu pride pa še neprestano ostro vrenje v nižjih in delavskih krogih in lahko smo prepričani, da laški polom ni več daleč.
Domovino pa še čaka velikansko delo glede u-godne rešitve vprašanja ujetnikov. Koliko pride na* zaj brezposelnih, koliko pa še težko bolnih, ncsposob-nih trajno ali začasno za delo. Za te bo morala do * movina preskrbeti bolnišnice, prehranjevalnice, posredovalne urade in v prvi vrsti podpore. GotovO bo zahtevala strašna „malarija“ veliko število žrtev. Tu bodo morali prispevati država in rodoljubi milijone in milijone, da ti siromaki najdejo pri svoji vrnitvi do-movino tako, kakoršno si predstavljajo in po kateri tako hrepene.
INaša dolžnost pa je, da jim pripravimo časten sprejem. Sprejem, katerega so vredne „prve žrtve našega osvobojenja.“ Ne morem Vam popisati, kako ža-jj trepeče ubogemu ujetniku srce, kako se mu zarosijo I oči, in kaka hvaležnost ga obda, če vidi, da so nje-I govi domači mislili na njega in storili vse, kar je le bilo v njihovih moč&h, da mu olajšajo njegovo ujetni-ško trpljenje. Mislimo torej sedaj v prvi vrsti na u-jetnike, storimo vse, bodimo prepričani, da nam bodo hvaležni.
popolnoma oprosto carine, oziroma monopolskih pristojbin petrolej, sol, obleka, obutev, klobuki in druge nujne potrebščine, za katere jo v proračunu predlagan minimalni carinski tarif. Zdaj se je pokazalo, da vlada tega predloga prvič sploh ni odkazala v pretres finančnemu odseku, kakor je to pri prvem čitanju. vlada obljubila. Poročevalec dr. Marinkovič se je opravičeval, češ da so se poslanci šele vrnili in torej ni bilo mogoče o njem pred glasovanjem v zbornici razpravljati v odseku. Z ozirom na ponovni predlog aašega poslanca Vesenjaka, da se oproste carine nujne potrebščine, pa je poročevalec dr. Marinkovič izjavil, da predlog odklanja, češ da.finančni minister nikakor ne more pogrešati dohodkov, Ki bi pri tem predlogu za oprostitev carine odpadli. Poslanec Vesenjak je izjavil, da Jugoslovanski klub od svojega predloga ne more odstopiti, ker so ljudske potrebe nujne, zlasti obleka in obuvalo. Socijalistički minister Kristan, ki bi kot zastopnik ubogih delavskih slojev v prik vrsti moral podpirati ta predlog, se začne smejati! Poslanec Fon mu je po pravici zabrusil: „Kristan je oblečen!“ Seveda, Kristan, ki ima vilo, in vleče dvojne: plače, si lahko oskrbi obleko, obutev in druge potrebščine, če še tako zacari-nane, njegov proletarijat in nago delavstvo na si naj pomaga, kakor si hoče. — Poslanec Vesenjak je predlagal dalje: „Ako finančni minister, ne more pogrešali dohodkov, ki odpadejo vsled predloga Jugoslovanskega kluba, naj predloži) vendar enkrat zbornici zakon za primerno obdačenje vojnih dobičkov, ki je bil v odboru že davno, sprejet.
V	tretjič je v tej seji liberalno-soeijalistična vlada pokazala, koliko so ji mar ljudske potrebe. Predsednik zbornice je namreč dal na glasovanje samo vladni predlog, ne pa tudi predloga poslanca Vesenjaka glede oblekel obutvi in drugih nujnih potrebščin. To je vzbudilo upravičeno ogorčenje pri poslancih Jugoslovanskega kluba, ki so šli k predsedniku zbornice protestirat zoper njegovo neparlamentarno postopanje.
A še ni konec! Vladna večina je pri seji tudi zakrivila, da zbornica pri poimenskemu glasovanju za vladni predlog- ni bila sklepčna, dasi jo je podpirala opozicija. Vladna večina, ima dolžnost skrbeti za sklepčnost in bi morala poslati k seji vse svoje člane ali pa.vsaj naprositi opozicijo, da ji pomaga; toda poslanci liberalno-socijalistične vladne večino so bili zmožni za delo samo prve dni, ko je šlo za to, da se obdrže na krmilu. Tako vladna večina vsled lastne malomarnosti niti svojega lastnega proračuna ni mogla spraviti pod streho.
In ti ljudje, ki so naravnost odklonili predlog za oprostitev carine, so tako predrzni, da po svojih listih črnijo in obrekujejo Jugoslovanski klub, j češ, da je on za carino!
Samostojna ffmetijska
Stran Uta«
(Konac.]
Omenili smo zadnjič, da Samostojna vedno govori o tem, da je pri naš med vsem ljudstvom nad 80% kmetov. Poglejmo tiste odstotke še malo natančneje.	i •
Nad 80 o d s t o t k o v !
V	kmečki hiši živi številna družina, morda lastnica lepega posestva. Gospodarju in gospodinji pomagajo pri delu polagoma naraščajoča deca, poleglega še hlapec in dekla. Vsi ti so splošno rečeno kmetje, če tudi ne — samostojni. Kaj taceg.i bi pač -Oda oea in mati. Starejši sin ima tudi precej utemeljenega upanja, da postane enkrat samostojen kmet. Drugi in tretji in četrti itd. imajo mnogo manj upanja. Tudi oče ve, kako je s to rečjo. Zato je že sam posrbel, da si bodo mogli ti na drug način ustanoviti svojo samostojnost, ker svojega posestva ne more dati vsem. Zato je šel morda eden v mestne šole. drugi se uči rokodelstva, tretji odide kam v službo ali kaj podobnega. Na enak način si -poiščejo tudi dekleta svoje poklice, ako jim srečna možitev ne prinese zgodnje samostojnosti.
Recimo, da pridejo ti otroci po več letih skupaj, da obiščejo svojega očeta, ki je svojo samostojnost že oddal sinu in uživa miren kot do smili. Eden je moreta trgovec kje v trgu ali mestu, drugi imeniten mojster, tretji doktor ali duhovnik. Torej sami „gospodje“ ! Kako se bodo ti bratje počutili pod streho svojega brata, ako bo ta ves — „samostojen“?
„Kmetijski lisi“ bo dejal, da so lahko vsi ti tudi „samostojni“, da so le prijatelji kmečkih koristi. Debro! Toda kaj pa, če se tudi oni preveč zavedajo svoje stanovske samostojnosti in jo postavljajo v nasprotje samostojnosti kmetov? Vse, kar je pretirano, rado odbija. Medsebojne vezi, ki so utemeljene že v naravi, je treba jaöiü in krepiti, ne pa rahljati in u-metno rušiti. In za okrepitev teh vezi ni .primernejšega sredstva, nego je krščanski solidarnem. In na tem temelju je zgrajena na VLS.
Pa hlapec in dekla pri hiši? Lahko se vpišeta med „Samostojne“, to je res. Kaj pa, če rajši poslu-
šata 'socijalne demokrate, bi pravijo, da morajo hlapci iti dekle, pa tudi kočarji in gostači, viničarji in obrtniki in drugi taki „proletarci“ pri njih organizirali? Ce jim ta misel bolj ugaja, postanejo pač | „rdeči“ — in „kmečkim koristim“ bo slaba predla!
I Ali bodo taki ljudje radi in z veseljem delali s\ojim I gospodarjem, rdi bo mir pri hiši, ako bodo pri istem f delu in pri isvi skledi ljudje tako različnih misli in I načel?
Ako se 'no na ta način skušalo pretrgati prija-j teijske vezi med ljudstvom na deželi, ako so; bo tako I dvigal stan zoper stan, bo beg ljudi z dežele v mesta 'j vedno večji in sila na kmetih se bo povišala. Malim s ljudem je treba ntrchli ljubezen do kmečkega dola, smisel zn lepoto kmečkega življenja. To se
-1
vzbujati
pa ne bo doseglo z razrednim l ojem, temveč le z or-, ganiziranim, smotrenim delom na podlagi ljubezni, ki jo uči krščanstvo.
Pravijo, da je razredni boj že povsod vpeljan, da ga ni treba šele uvajali. Ce je to res, s tem še ni rečeno, da je tudi opravičen. Cim več ga je, tem bolj glasno ga je treba obsojati. Saj vidimo širom sveta, kako žalostne življenske razmere nastajajo v krajih, kjer divja brezobzirno sloj zoper sloj. Zato pa ne nehamo glasno klicati in vabiti pod zastavo medsebojne krščanske ljubezni!
Poglejmo še v kmečko vas!
Pridni gruntarji z lepimi hišami in gospodarskimi poslopji; male hišice bajtarjev in kočarjev; vmes delavnice malih obrtnikov; tu pa tam izložbeno okno trgovine ali oblaniea, vabeča na okrepcTo v gostilnico. Kratko: zelo pisana slika! Ravno ia pisanost dela sliko lepo — vendar je vsaka slika lepa le tedaj, ako vso različnost spaja posebno medsebojno soglasje, notranja harmonija. Najlepša sloga vlada v vasi, ako vsi ti razni „odstotki“ lepo po krščansko skupaj d rž'jo in se medseboj vzajemno podpirajo. Pn tem lahko vsak v svoji stroki napreduje. Napredek e-nega koristi drugemu in ga vspodbuja k lastnemu napredovanju.
Vsak drug poizkus, bo', rodil nezadovoljstvo.
Stajici z slapnikov Si K. Z. za Štsfersko v üapib©™»
Dne 11. septembra se je vršil v Mariboru dobro obiskan shod glavnih zaupnikov SKZ. Zastopani so bili vsi okraji. Shoda se je udeležil zastopnik iz-vrševalnega odbora VLS in poverjenik dr. Verstov -šek. Shodu sta predsedovala- člana predsedstva KZ, župana Schöndorfer in Galunder. O političnem položaju je poročal dr. Kulovec iz Ljubljane. Shod je soglasno odobril taktiko Jugoslovanskega kluba in mu je izrekel popolno zaupanje, zlasti še njegovemu načelniku dr. Korošcu. Zavzel je odločno stališče proti politiki Demokratskega kluba, ki ne uvideva težkega položaja naše države in uganja zgolj strankarsko politiko. Shod zaupnikov se je bavil temeljito z organizacijo stranke in je sklenil važne ukrepe glede organizacije in taktike. Zavzel je tudi odločno stališče proti Samostojni Kmetijski Stranki.
Zaupniki so poročali tudi o domačih političnih in gospodarskih vprašanjih. Debata je bila zelo ži -vahna. Enoglasno so protestirali proti načinu, kako izrablja davčna oblast davek o dohodnini proti kmet« ■ skemu ljudstvu.
Iz poročil glavnih zaupnikov je razvidno, to lahko povemo davčni oblasti, da se naj ne igra dalje s potrpežljivostjo kmetov. Sklenjena je bila ostra re -solucija v tem oziru in izvoljeni zastopniki, ki jo naj izreče s pojasnili davčni in politični oblasti, posebno pa deželni vladi in Jugoslov. klubu.
Na zaupnem shodu se je izvolil tudi izvršilni odbor VLS za Štajersko in Prekmurje, ki bo vodil interne strankarske zadeve.
Sprejele so se te-le resolucije:
1.	Zaupniki SKZ izražajo popolno zaupanje Jugoslovanskemu klubu in njega načelniku dr. Korošcu za neustrašen nastop v interesu naše celokupne države.
2.	Se zahvaljujejo vodstvu VLS za smotreno delo v prid slovenskemu ljudstvu.
3.	Odobrujejo delo Jugoslovanske Kmetske Zveze in izjavljajo, da hočejo roko v roki ž njo se boriti ža dobrobit kmetskega ljudstva.
4.	Zahtevajo ustanovitev kmetske zbornice kot stanovske organizacije kmetov.
5.	Hočejo po načelu samopomoči potom zadrug doseči cenejši nakup potrebščin in izdatnejše vnovče-vanje kmetskih pridelkov.
6.	Zahtevajo sklicanje pokrajinskega zbora za Slovenijo.
7.	Protestirajo proti krivični odmeri davkov in zlasti vinskega in dohodninskega davka, ter visoki carini, ki podražuje najnujnejše potrebščine.
8.	Protestirajo proti predloženemu načrtu šolskega zakona, ki. je za krščansko kmetsko ljudstvo nesprejemljiv.
9.	Zahtevajo, splošno, jednako in tajno volilno pravico za vse moške, kakor tudi za ženske, ki so dopolnili 21. leto. Volitve naj se izvedejo v najkraj -šem času.
Politični prapfed«
V gradu St. Germain se 'je podpisala dne 10. t. m. predpoldne mirovna pogodba med avstrijsko republiko in ententnimi državami. Ko so zasedli delegati entente svoje prostore, se je pripeljal v grad državni kancler dr. Renner v spremstvu sekcijskega
šefa Eichhoffa in dveh uradnikov zunanjega ministrstva, šefa francoske vojaške misije in'italijanskega kapitana Della Rocca. Kratko je nagovoril Rennerja Clemenceau in ga pozval, naj podpiše pripravljeno mirovno pogodbo. Dr. Renner je nato podpisal mirovno pogodbo in predložene protokole. Njegovemu podpisu je sledil podpis ameriške delegacije, potem Angleške, Francije, Italije in Japonske. Za vetesilami so podpisale manjše države po aliabetičnem redu. Le Rumunov in Jugoslovanov ni bilo v St. Germainu k podpisu. Podpisom so se pridružili tudi Foljaki in zastopnik čehcslovaške republike. Sejo je zaključil Clemenceau in izjavil, da je mir v St. Germainu podpisan. Se v noči due 10. t. m. se je odpeljal dr. Renner na Dunaj, v St. Germainu še ostane le konzul Meierhofer z nekaj uradniki, da se bodo lahko reševale tekoče reči. Protokol te mirovne pogodbe ostane v St. Germainu za Jugoslavijo in Rumunijo v podpis do sobote.
Po cele tlneve in noči se je naša vlada v Beogradu pogajala z opozicijo, da se preustroji demokra-tično-socijalistični kabinet. Dosegel se je bil že sporazum, imenovala se je po listih že celo nova vlada, ki bi posedala min sirske zastopnike iz vseh večjih strank in klubov. Dne 9. t. m. pa je prejel Davido-vič od bivšega ministrskega predsednika Protiča pismo, v katerem mu ta izjavlja, da radikali ne morejo vstopiti v koalicijsko vlado, ker smatrajo demo -kratsko zajednico kot nemogočo za vsako skupno de-
lo.	Vsled tega pisma je zopet zavit celi preustroj vlade v plašč negotovosti, kako se bodo razvila pogajanja med vlado in opozicijo v prihodnjih dneh.
Ze v seji Narodnega predstavništva dne 9. t. m. zbornica ni bila sklepčna, ker je bila udeležba poslancev nezadostna. Razdelitev v sekcije se ni mogla izvršiti. Čitanje zakonske predloge o dvanajstinah je bilo dano na glasovanje. Glasovanja se je udeležilo 140 poslancev, od teh je glasovalo 103 za in 37 proti. Glasovanje je bilo vsled pomanjkanja udeležencev nezakonito, radi tega se je seja zaključila in napovedala druga z istim sporedom za 10. t. m. Pri tej seji so se odtegnili glasovanju nekateri člani Jugoslovanskega kluba, drugi so pa glasovali proti. Nar. klub sploh ni glasoval, tudi od radikalcev in od ostale o -pozicije je bilo prav malo navzočih. Z vlado je gla -sovalo 106 poslancev, proti 35. To- je torej drug po -razni udarec za vlado, ker tudi ta seja ni bila sklepčna. Prihodnja seja bo prihodnji pondeljek.
Ministrski svet je sklenil, da vlada ne poda ostavke. Vsled tega raste ogorčenost med opozicijo, zlasti v Jugoslovanskem kluba, katerega smatrajo demokrati in socijalisti kot nevrednega, da bi ž njimi sedeli odposlanci demokratov in radi tega zavratno napadajo in vlačijo naš klub po časopisih^
Nemci na dajo na Dunaju čeških šol. Istega dne, ko je Avstrija v Parizu podpisala mirovno pogodbo, je doma na Dunaju prekršila eno njenih bistvenih določil. Čehi imajo po mirovni pogodbi pravico do lastnih sol, a Dunajčani ne dovolijo odpreti čeških šol šolskega društva „Korn ensky“. Istega dne pa zahtevajo štajerski Nemci kot nagrado, da priznajo našo državo, pri nas zase popolnoma nemško šolstvo ne samo z nemškim učnim jezikom, ampak tudi z nem* škim in nemško mislečim učiteljstvom. Radi bi torej dvojno mero in priviligirano stališče za sebe celo še sedaj! To je gotovo, da ne dobijo pri nas večjih pravic, kakor jih bodo imeli na primer Slovenci v Gradcu.
!z Reke je odšel 10. t. m. zadnji del italjan-skega pomorskega polka, odišlo bode tudi vse poljsko topništvo. Bojni ladiji „Dante Alighieri“ in „Emanuel Filibuto“ ste pripravljeni na odhod. V Reko je došla ameriška križarka.
Lahi trosila po svojih listih nečuvene laži o smrtno krvavih spopadih med našimi in Francozi v Zagrebu. Zahtevajo po časnikih, naj se odpošlje misija generalov v Zagreb, da razpusti ondotno policijo in postavi jugoslovansko vlado j pod kuratel Angležev ia Amerikančev, ker so I dogodki -y Reki in Zagrebu enaki.
Italijani zahtevalo, da se uveljavi na Reki I nov volilni red za mestni svet. Po tem zakon-jj skem načrtu bi imel volilno pravico vsak reški j podanik po dokončanem 20. letu bodisi moški \ ali ženska. Teh reških podanikov je bilo prvega j prosinca v mestu samo 17:000. Reka pa šteje j trikrat toliko prebivalstva. Ako se bo potrdil ta I volilni red, se Jugoslovani ne bodo udeležili vo-I lilnega boja.
Jugoslavija, Čehosiovaška in Romunija podpiši šejo mirovno pogodbo. Z Rumunijo upajo, da se s pogode, jugoslovanske zahteve hočejo vsaj napol I zadovoljiti, Čehoslovaška pa, tako je izjavil Be-neš, lahko mirno podpiše mirovno pogodbo, ker v njej ni tešinskega vprašanja, ki se bo moralo pozneje rešiti s posebno pogodbo.
Slovenci širite „Stražo“.
V Prekmurju.
Kako je v Prekmurju*
Razmere v Prekmurju so zelo drugačne, kakor po drugih pokrajinah in vsled tega bo treba tam tudi cisto posebnega postopanja.
Ljudstvo je z izjemo majhnih delov ob Spodnji Lendavi popolnoma slovensko, čisto nič madžarsko, a V narodnem oziru zelo zanemarjeno. Prebivalstvo je zelo verno, konservativnega razpoloženja, delavno in od prirode jako inteligentno. Inteligenca je deloma madžarska, deloma madžaronska, zavednega Slovenca boš iskal med njo zastonj. Duhovščina razume in. govori splošno slovensko, zavednih Slovencev je pa med njimi bore malo. Učiteljstvo je deloma madžarsko, deloma slovenskega rodu, a vseskoz boljševiške-ga mišljenja. Dokler ne dobimo našega učiteljstva , morajo biti vse šole zaprte, ker s temi ljudmi ni mogoče pričeti poduka.
Madžarska vlada je sicer zelo zatirala narodni duh, v gospodarskem in kulturnem oziru je pa storila zelo veliko. Ljudstvo je premožno, polje dobro obdelano, vsepovsod so lepe cerkve in šole, dobre ceste, pošta, železnica, sploh cela uprava je bila zelo dobra. Treba bo torej velike previdnosti, da ljudstvo tv, gospodarskem oziru ne bo stalo na slabšem in ne bo videlo v nas kulturno manj vredne ljudi. V tem oziru bo imela naša uprava zelo težko stališče in bo treba velike previdnosti. Slabo vpliva tudi, da ni takoj za vojaško zasedbo sledilo prevzetje uprave od civilnih oblasti, ter so nekaj tednov pod našo vojaško oblastjo uradovali dalje madžarski uradi. V tem jčasu so Madžarji in madžaroni agitirali proti naši državi in sejali nezaupanje, ljudstvo je pričelo dajati vero, ker ni videlo nobenih sadov naše uprave. Upajmo, da se bo to polagoma popravilo
Tudi agrarno vprašanje bo tam postalo hitro pereče. V Prekmurju je nekaj madžarskih veleposestnikov, ki imajo ogromno sveta, kakor: groi Szapary, grof Batthiany, grof Saint Julien, grot Zichy, gro! Szeczeny, knez Esterhazy. Na ljudstvo bo gotovo dobro vplivalo, ako zadobi prepričanje, da bomo kmalu rešili agrarno vprašanje v njegovo korist.
Velika zmešnjava je tudi z denarjem. Ljudje i-majo najrazličnejše vrste denarja. 1. Stare avstrijske nežigosane krone. Te je dala Jugoslavija takoj žigosati. a to se je izvršilo zelo slabo. Deloma niso ljudje prinesli žigosat denarja, deloma so bili uradniki z žigosanjem zelo zanikrni. Tak gospod si je izbral za žigosanje najbolj pripraven kraj, ljudje so prišli na stotine, uradnik je žigosal v svojih uradnih urah, potem pa zaprl urad in pustil na stotine ljudi čakati do drugega dne, ali pa sploh odšel, namesto da bi žigosali v vseh občinah in če treba noč in dan. Tako mnogo prebivalcev ni moglo dati žigosati denarja, ilmajo torej: 2. nežigosane avstrijske krone. 3. Od madžarske vlade izdane krone druge izdaje. 4. Od madžarske banke izdane bankovce. 5. Boljševiške krone. 6. Od boljševiške vlade ponarejene krone. Pod številko 1. in 2. navedeni denar je naša vlada priznala, pod 3. in 4. ga mi ne priznamo, a madžarska vlada ga priznava, pod 5. in 6. je tudi od Madžar -jev nepriznan, vendar ga sprejema za 20% vrednosti, na katero se glasi. To denarno zmedo bo težko u-rediti.
Naša uprava stoji torej v Prekmurju pred težkimi nalogami, katere bo zamogla izvršiti le, ako se jih loti z velikim taktom in razumnostjo.
- i >	*
Prekmurje. Ljudstvo v Prekmurju je veselo, da pripada k Jugoslaviji, da je doseglo svojo samostojnost in neodvisnost. Ker je madžarska vlada popolnoma zanemarjala te kraje, ker se ljudstvo ni smelo organizirati, ker ni imelo nobenih pravic, zato je treba z organizatoričnim delom začeti z nova. Voditelji prekmurskih Slovencev so naprosili SKZ, da izvede organizacijo. V ta namen sta se vršila dne 7. in 8. t. m. dva shoda, in sicer y Crensovcih in Turnišču. V Crensovcih je bilo nad 1000, v Turnišču nad 2000 ljudi, bili so pravi ljudski tabori. Na obeh taborih sta govorila gg. Godina Jož. in Vlad. Pušenjak. Prvi je govoril o pomenu ujedinjenja in izrekel zahvalo vsem činiteljem, ki so si stekli zasluge za osvobojen-je Prekmurja. G. Vlad. Pušenjak pa je razpravljal o 'gospodarskem položaju Jugoslavije, o pomenu organizacije^ KZ in o, najbližjih nalogah, ki čakajo organizacijo v Prekmurju. Vsa izvajanja so bila z navdušenjem sprejeta, soglasno se je ljudstvo izjavilo za Jugoslavijo in za organizacijo v krščanski kmečki stranki. Po shodih so ljudje prihajali, k govornikoma in se informirali o vseh perečih vprašanjih.
Prve slovenske predstave v Prekmurju. Dne
7.	in 8. t. m. so uprizorili dijaki, člani Dijaške zveze za Prekmurje v Turnišču 3 burke, in sicer ,.Sata n“, „Dva gluha“,- „Kmet in fotograf“. Udeležba je bila velika, ljudstvo navdušeno in željno pričakuje, nadaljnih prireditev.
ötuoritey telefonske centrale v Murski Soboti. Dosedaj so se zgradile v Prekmurju sledeče telefonske zveze: 1. telefonski vod od Radgone čez Mursko -Soboto do Beltincev. 2. telefonski vod od Murske Sobote do Prosenjakovcev, v vodu od Radgone do Beltincev sta se otvorili dne 31. avgusta t. 1. telef. centrali z javno govorilnico v Murski Soboti in Beltincih za krajevni in medkrajevni telef. promet, V vodu od Murske Sobote do Prosenjakovcih za krajevni in med' krajevni telefonski promet.
V bolnišnici. V Murski Soboti se nahaja lepa bolnišnica, ustanovljena s kaznenskim denarjem. Bolniki so pač po veliki večini Slovenci, denar, s kate -rim se vzdržuje, je istotako večinoma slovenski. V nji so šolske sestre, takozvane „Kreuzschwestern“ , ki so vse rojene Slovenke, prednica je doma iz Ljubljane. Vodstvo bolnišnice je izključno trdo madžarsko. Sestre imajo materno hišo v Gradcu in iz nje veje hud nemški duh. Tako imamo torej čudno sliko: vse slovensko, a vodstvo je nemško in madžarsko, kakor je pihal veter iz Gradca in Budimpešte. Razume se, da bo tudi tukaj moral takoj zapihati drug veter.
Skrb advokatov. Ko so naši prevzeli sodnijo v Murski Soboti, je prišlo k novemu sodniku dr. Irgoliču korporativno in skrbipolnih obrazov vseh sedem tamošnjih advokatov z vprašanjem: „Kaj bo sedaj z nami?“ Bili so vsi potomci onih rodov, ki so nekoč peš korakali čez Rdeče morje. Sodnik ni mogel drugega, kakor odgovoriti po predpisih: „Pri nas mora vsak advokat biti vpisan v advokatsko zbornico v Ljubljani in uradovati mora v državnem jeziku.“ Ali bo naša slavna vlada dala za te gospode izjemne določbe? Ce ne, bo dobro prekmursko ljudstvo brez pravnih zastopnikov, madžarsko-židovski advokati pa brez zaslužka!N
Kraljica madžarskega kraljestva. V Murski Soboti je v resnici krasna katoliška cerkev, čisto nova v lepem romanskem slogu. Tudi notranja oprava je zelo okusna in slogu primerna, krasen krstni kamen, umetno rezljane klopi, celo kropilni kamen je umet -nina. Na stranskem oltarju se nahaja velik, lep kip Matere božjo s krono sv. Stefana na glavi in podpisom : Kraljica madžarskega kraljestva, prosi za nas! Ker je madžarskega kraljestva konec in je samo ne-* beško kraljestvo večno, bo treba pač tudi ta napis razmeram primerno spremeniti.
Prekmurski Slovenes v Ameriki od zamorcev
ubit. Koncem julija so izbruhnili v Chicagu veliki nemiri roei belokožci in črnci. Pri tej priliki je bil od Zamorcev ustreljen, ko se je vračal zvečer domov z dela, tudi prekmurski Slovenec Štefan Horvat, po domače Kozarjev iz va si Žižek, fara Čresovci. Delal je v klavnici, vra čal se je domov z omnibusom, Zamorci so napadli voz, ubili sprevodnika in več potnikov, Horvat je dobil strel v glavo, nezavestnega so prepeljali v bolnišnico, kjer je črez dve uri umrl. Doma so mislili, da se radi nemirov ne upa domov in je ostal v klavnici. Še-le četrti dan sta ga pričela njegov svak in rojak Andrej Glavač iskati po bolnišnicah. Spoznala sta ga po uri, ker je bilo telo že tako spremenjeno, da ga ni bilo mogoče spoznati.
Tedenske novice
Civilni komisar za Prekmurje dr. Lajnšlč se je preselil s svojim uradom iz Radgone v Mursko Soboto.
Prevoz koroškegga junaka, v torek popoldne
je bila pripeljana iz Sinčevasi v Maribor in od tu v Braslovče krsta v zadnjih bojih pri Velikovcu padlega kadetnega aspiranta Srečkota Puncerja, bivšega urednika „Slov. Korotana“. Krsto z zemeljskimi ostanki koroškega junaka je v Polzeli okrasilo s cvetjem in šopki odposlanstvo častnikov. Pogreb se je vršil v sredo popoldne v Braslovčah. Padlemu junaku bodi lahka rodna gruda!
Proški nadškof. Za nadškofa v Pragi je bil imenovan monsign. Kordač.
Kardinal Marder je đošei v Njujork.
POZiV- Medicinec Erman Dinko se poživlja, da takoj naznani „Zdravstvenemu odseku za Slovenijo in Istro v Ljubljani“ svoj natančni naslov, radi neke, za njega zelo važne zadeve.
Krekova sodjaino-poiitična šola- Poseben odbor, sestoječ iz 6 jugoslovanskih škofov, naših narodnih poslanikov in predsednikov vseh naših osrednjih zvez in društev, je izdal proglas, naj se ustanovi soeijalno-politična šola, ki jo je v duhu zasnoval Krek. Šola ima namen, podati našim kmečkim in delavskim fantom toliko pozitivnega znanja v narodnem gospodarstvu, zgodovini, pravu in vseh vedah, ki se dotikajo politike, da bodo sposobni samostojno presojati javno življenja in ne bodo samo brezmiselno ponavljali razna politična rekla ali „šlagerje,“
Državno moško uMiišee» Mariboru. Na drž. m.
učiteljišču v Mariboru se vrši vpisovanje za šolsko leto 1919/20 za gojence in gojenke, ki na novo | hočejo vstopiti na ta zavod in za tiste, ki imajo položiti sprejemne, ponavljalne ali dopolnilne izpite, dne 22. t. m. od 10. do 12. ure. Gojenci in gojenke, ki nadaljujejo svoje študije in redno prestopijo v višji letnik, naj se zglase 23. t. m. od 10—12. ure. Vpisovanje v vadnico se vrši
23.	t. m. od 14—16, ure (2—4).
Deška meščanska šola v Mariboru. Natančnejših podatkov o novem ustroju deške meščanske šole v Mariboru še nimamo. Šola bo imel® skoraj gotovo temeljne slovenske razrede z nemškimi vzporednicami. Naval zunanjih učencev bo, kakor vse kaže, izredno velik. Vzprejeti bodo v kolikor bo na razpolago prostor s pripombo, d® plačajo učenci, ki niso doma v mestu, prispevek za učila v znesku 50*— kron. Prispevek se pred vpisom plača pri mestnem šolskem svetu, ki na utemeljeno prošnjo lahko odpusti. Vpisovanje v deško meščansko Šolo je dne 16. in 17. sept., po potrebi tudi še 18. sept. Radi natančnega vpisovanja je potrebno, da prinesejo vsi učenci seboj zadnje izpričevalo, krstni list, domovnico, in spričevalo o cepljenih kozah. Pričetek šole je v pondeljek, dne 22. kimovca t. 1.
^ Začetek pouka na javnih ljudskih in meščanskih šolah v Mariboru. Redni pouk za šolsko leto 1919 —20 se začne dne 22. septembra 1919. Vsprejem in vpisovanje učencev in učenk bo dne 15. in 16. sept dopoldne od 8. do 12. ure in popoldne od 3. do 5. ure po naslednjem vsporedu: 1. za dekliško ljudsko in meščansko šolo I v Kazino-ulici v poslopju le-te šole, Kazinska ulica 1. 2. Za dekliško ljudsko in meščansko šolo v Reiserjevi ulici (šteta dekliška meščanska šola II in dekliška ljudska sola IV) v novem šols -kem poslopju v Reiserjevi ulici. 3. Za dekliško ljudsko šolo III na Tappeinerjevem trgu (prej vadnica razpuščenega ženskega učiteljišča v poslopju te šole na Tappeinerjevem trgu. 4. Za vse v Magdalenskemt predmestju ter v takozvani delavski koloniji južne železnice stanujoče deklice v poslopju dekliške šole III na Cerkvenem trgu in dečki pa v deški ljudski šoli III v Jožefovi ulici. 5. Za dečke, ki bodo obiskovali deško meščansko šolo na Kaiserjev! cesti, v poslopju te šole, Kaiserjeva cesta 1, za deško ljudsko šolo I v, poslopju prejšnjega deželnega ženskega učiteljišča na Tappeinerjevem trgu. 6. Za dečke, ki stanujejo v področju ljudske šole II na Stolnem trgu v šolskem poslopju na Stolnem trgu 2. 7. Za dečke, ki stanujejo v šolskem okolišu deške ljudske šole IV, v poslopju te, šole v Samostanski ulici.
Določitev okoliša obeh dekliških meščanskih šol v Mariboru, a) K dekliški meščanski šoli št. I v Kazino-ulici spadajo vse ulice, ceste in trgi mesta na levem bregu Drave, zapadno od Gosposke ulice in to od novega dravskega mostu pa do mestnega parka, (pri tem je všteta leva vrsta hiš v Gosposki ulici), dalje celo Magdalensko predmestje ter delavska ko -ionija južne železnice, b) K dekliški meščanski šob II v Reiserjevi ulici spada celi vzhodno od Gosposke ulice ležeči del mesta (z všteto vzhodno vrsto hiš v Gosposki ulici) od mestnega parka do novega dravskega mostu. V ostalem pa veljajo glede vsprejema tujih, ne tukaj šoloobveznih otrok pri izprememb? šolskih okolišev in vsprejemu otrok, ki še niso šest let stari itd., dosedanja določila. Ravnateljstva, oziroma šolska vodstva se imajo ravnati po vposlanem raz -glasu mestnega šolskega urada z dne 30. avg. 1919 št. 1597. Starši ali pa njih namestniki se opozarjajo, da imajo otroke osebno privesti k vpisovanjh in morajo tam predložiti rojstni list in spričevala o cepljenju otroka in po možnosti tudi domovnico. Za tuje o-troke, ki niso tu šoloobvezni, katere se želi dati v tukajšnje mestne šole, je vložiti z 2 K kolekovano prošnjo za vsprejem pri mestnem šolskem svetu (Stolni trg št. 5) in ravnotako tudi tam založiti za učni prispevek za šolsko leto znesek 50 K. Revnim staršem se lahko ta znesek zniža ali pa celo povsem odpusti, če dokažejo svojo ubožnost. Nova določitev oaolišaza dekliški ljudski šoli III na Tappeinerjevem trgu In št. IV. v Reiserjevi ulici se bo dne 14. septembra v tukajšnjih novinah objavila; na vseh ostalih šolah pa ostane dosedanji okoliš.
Na ill. deški ljudski šoli pri Magdaleni vrši
se vpisovanje učencev po sledečem redu s
15.	septembra v ponedeljek od 8. do 12. ure predpoldne v I. in II. razred, od 15. do 17. ure popoldne v III. razred. 16, septembra v torek od
8.	do 12. ure popoldne v IV. in V. razred. Opozarjamo na določbo mest, šol. sveta, da na| starši ozir. njih namestniki privedejo otroke osebno k vpisovanju, ter predložijo rojstni list, spričevalo cepljenja, zadnje šolsko naznanilo, po možnosti tudi domovnico.
Na drž. realni gimnaziji v Celju se prične novo šolsko leto 1919/20 s 1. oktobrom. V novem poslopju, kamor se preseli zavod, je še tolike popravil, da bodo komaj do konca septembra končana. Starišem in dijakom se radi tega naznanja sledeče :	Vpisovanje na novo vstopivših
učencev v I. razred se vrši 1. oktobra od 8, do 9. ure. Kar nato je sprejemni izpit iz slovenščine in računstva, iz veronauka pa le pri zadostnem ali pri nezadostnem redu. Zadnje šolsko izpričevalo in krstni list je na vsak način predložiti. Vpisovanje od II.—VIII. razreda je 1. oktobra od 8. do 10. ure. Učenci s ponavljalnim izpitom se oglasijo pri svojem strokovnem učitelju 2. oktobra ob 8. uri. 3. oktobra je slovesna služba božja; 4. oktobra se prične redni
pouk. I ...	; ■! OM • «S 9
Preizkusile zs pomočnike, v smislu odloka Dolar pa stane mnogo več, danes n. pr. celo bivše deželne vlade za Kranjsko z dne 15. februarja 1918, št. 3515, se naznanja, da se vrše
preizkušnje za pomočnike pred obrtno-oblastveno preizkuševalno komisijo v Ljubljani meseca marca, junija, septembra in decembra vsakega leta.
Oddali S@ bodo podpore eventuelno štipendije v omejenem številu za medicince, medicinke, farmacevte in farmacevtke. Dotični, kateri jeflek-tirajo na tako podporo eventuelno štipendijo, naj vlože s potrebnimi listinami (krstni list, domovinski list, ubožni list, dokazila o dosedanjih študijah) opremljene prošnje, v katerih mora | biti označeno tudi mesto, kje da bodo nadalje j študirali, do 20. septembra 1919 pri zdravstve- \ nem odseku za Slovenijo in Istro v Ljubljani. |
Shodi SKZ se vršijo: Dne 14. septembra: po j prvi božji službi v Poljčanah v šoli (dr. Leskovar, Marko Krajnc), pri Sv. Rupertu v Sl. gor. (Žebot), v Kamnici (Hlebič) in pri S v. Urbanu pri Ptuju (Brenčič. Goleč), popoldne po večernicah v Makolah (dr. Leskovar, Krajnc) in pri Sv. B a r-b a r i v Slov. gor. v šoli (Žebot). — Dne 21. septembra po rani službi božji v S e 1 n i e i ob Dravi v Kroisovi hiši (Goleč, Žebot), na Ptujski gori pred cerkvijo (Marko Krajno, Hlebič), pri Sv. M a r-k n niže Ptuja (Brenčič), po pozni sv.- maši pri S v . Marjeti (Brenčič), po večernicah v M a j š p e r -g u pri g. Sagadinu (Krajnc, Hlebič), v Domovi (Brenčič.) — Dne 28. septembra: po rani božji službi v Zavrču v šoli (Goleo, Žebot), na Hajdinu v Društvenem domu (Brenčič), v Zibiki (Pušenjak), po večernicah pri S v. L o v r e n c u na Dravskem polju -Brenčič), v Podčetrtku (Pušenjak), po rani sv. maši pri S v. L o v r e n c u v Slov. gor. v šoli (govornik iz Maribora).
¥ nedeljo In pondeljek dne 7 in 8 septembra so se vršili 3 shodi za viničarje in delavce sploh. Eden je bil pri Svetinjah v nedeljo, drugi popoldan isi dan pri Sv. Miklavžu pri Ormožu, ter tretji shod na Malo gospojnico po rani maši v Ljutomeru. Shodi so bili zelo dobro obiskani, posebno shod v Ljutomeru, kjer je bilo okroglo 500 poslušalcev. Govorila sta veleč. gosp. Anton Komlanc, organizator od Jugosl. Strok. Zveze, ter Dragotin Novak iz Stročje vasi. Oba govornika sta žela burno odobravanje.
Vsem delavcem na polju krščanskosocialne izobrazbe in organizacije v mariborskem okrožju. Slovenska krščansko-socijalna zveza (SKSZ), Jugoslov. Strokovna Zveza (JSZ) in Orlovsko Okrožje v Mariboru žele dosedaj po vojni započeto organizatorično delovanje! posameznih raztresenih skupin v maribor- | skem okrožju, ki obsega ozemlje ob Dravi (Ptujsko j Polje, Slovenske Gorice, Kozjak, Pohorje in na jugu | do razvodja med Dravinjo in Savinjo), spraviti v or- I ganično zvezo in obstoječe vrzeli izpolfiiti, šploh po- 1 živiti to, kar je med vojno tu tako lepo vscvetelo in kar je vojni vihar zatrl. Nešteta poročila o delovanju naših organizacij v preteklih mesecih nam dokazujejo, da so stari in novi organizatorji pridno na delu in vrlo razumevajo potrebe in naloge časa. Povsod se vidi, da bi bila tudi po vojni za nas žetev bogata, le samo delavcev vedno primanjkuje. Temu je deloma krivo dejstvo, da je inteligenca našemu prizadevanju odtujena, deloma pa tudi to, ker dosedaj to delovanje ge nima svoje centrale. Tako centralo vsega krščanskega kulturnega delovanja lahko ustanovimo v Mariboru. :Tu imamo vsa sredstva (bogoslovje, semenišče, šole, knjižnice, inteligenco) na razpolago. Tako središče naj bi bila v prvi vrsti SKSZ in skupaj ž njo JSZ in 00. Treba nam je najprej dobiti pregled A7sega obstoječega, da pričnemo s smotreno akcijo . Prosimo torej, da izpolnite vprašalne pole, ki smo jih te dni razposlali vsem župnijam, in jih izpolnjene v-pošljete na tajništvo SKSZ, Maribor, Cirilova tiskarna. — Tajnik SKSZ za mariborsko okrožje.
Sprememba imen poštnih uradov. Spremenila j so se imena sledečih poštnih uradov: Bela cerkev v Bela cerkev na Dolenjskem; Miklavčevo se naziva odslej Žitara ves; Sveti Andraž v Leskovcu odslej Sveti Andraž v Halozah; Šent lij v Slovenskih goricah; Šmartno pri Gornjem gradu odslej Šmartno ob Dreti; Zagradee-Fužine pa se bo nazival odslej Zagradec na Dolenjskem.
Razpis tobačni trafiki. Razpisana je glavna tobačna trafika v Lokah št. 98 pri Trbovljah. Tozadevne ponudbe je vložiti do 6. oktobra t. 1. na okrajno finančno ravnateljstvo v Mariboru, kjer so na vpogled tudi natančneji podatki o donosu trafike, isti se dobe tudi pri priglednem okrajnem vodstvu finančne straže v Celju.
¥ najam se da gostilna in mesarija v Narodnem domu v Velikovcu s 15. oktobrom t. 1. — Prošnje naj se vložijo do dne 20. septembra na Hranilnico in posojil rico v Velikovcu. Ta daje potrebna pojasnila.
Svarilo in Poziv. Zvedili smo,- da neki slovenski denarni zavod v Ameriki kupuje od v Jugoslavijo vračujočih se izseljencev dolarje in sicer dolar po K 24'—. Za znesek v kronah da ček na enega zagrebških denarnih zavodov.
I K 49'—. Nato se opozarjajo vsi oni, ki imajo ! svojce v Ameriki, kateri se nameravajo vrniti, j Opozorite jih takoj pismeno na to razliko v j ceni ter jim pojaznite, da koristijo sebi in svoji i domovini, če prinesejo dolarje seboj, če pa noji čejo ali ne morejo vzeti seboj gotovine, pa naj I založe denar v kakem popolnoma zanesljivem denarnem zavodu v Ameriki in prinesejo seboj čeke, ki se glase na dolarje in ta se jim bo izplačal znesek v kronah.
Iz obmejnega kraja. Neki dopisnik je v 71.
številki „Straže“ orisal naš žalosten položaj ob meji. Pa to še ni vse. Pred kratkim je nekdo, tudi vemo kdo, po naši okolici raztrosil goro-stastno laž, da sta v nekem gozdu dva vojaka ubita in da so nju mrtva peljali v Radgono. In kaj je temu sledilo? Naš napredno dober učitelj si je popolnoma na svojo pest privzel tri vojake, pa so šli v občino Rožengrund, da bi tamošnje ljudstvo razorožili. Kaj da so ti vojaki počenjali vpričo učitelja, bo zvedela vojaška obirat. V kateri oddelek narodne vlade pa je uvrščen ta učitelj ? Šentlenartski šolski svet, ki si prilastuješ tudi nad nami neko pravico, kje si? Gospodje renti, kaj porečete Vi na to? Vi ste zato postavljeni, da skrbite za varnost in branite imetje Vaših občanov. Vi imate vplivno besedo pri okr.
I glavarstvu. Pa tudi telefon v bližini Vam je na i razpolago. Zakaj takih reči takoj ne naznanite I na pristojne oblasti?	-
Kar se tiče notice „Slovenskim lovcem na me*
I ji“, se uredništvu poroča, da podpisano glavarst-I vo dr. Mravlaggu ni izdalo orožnega lista, pač I pa Paskoli in sicer na priporočilo občinskega u-I rada, češ, da ima Pikolo dva lova v najemu in j da divjačina dela na polju veliko škodo. — Za okrajno glavarstvo: Mulaček.	§S| ■ _--'§f|p
Mislinjska podružnica „Slovenjgradec“ javlja vsem ljubiteljem planin, da se vrši dne 13.—14. septembra 1919 izlet na goro sv, Uršule. Isto-tam se vrši planinska veselica in planinski ples ob zvoku tamburic. K mnogobrojni udeležbi se vabi.
I OZfföm na dejstvo, da se je kuga slinovka in parkljevka, pojavila v mnogih občinah sod-nijskih okrajev Maribor in Slovenska Bistrica pa se je bati splošnega okuženja dragocenih domačih dvaparkljarjev, prepove okrajno glavarstvo sporazumno z mestnim magistratom mariborskim do daljne odredbe govejske in svinjske sejme v okraju in mestu Maribor. To naj se splošno razglasi po krajevni navadi.
Zveza jugoslov. Železničarjev podružnica Maribor prirddi v nedeljo dne 14. septembra 1919 ob 9. uri dopoldne v veliki dvorani Narodnega doma v Mariboru društven shod s sledečim sporedom : 1. Poročilo predsedstva; 2. Slučajnosti (nabavni prispevek itd.) Tovariši udeležite se polnoštevilno važnega shoda. Poživljajo se posebno novi člani, da pokažejo zanimanje za stanovsko narodno druuštvo. Kdor je službe prost, naj pride vsak na shod.
Umrla Je dne 4. t. m. na Spodnji Polskavi po dolgi mučni bolezni tukajšnja v obče spoštovana gostilničarka in posestnica gospa Marijana Lampo. Bila je dobra mati svojim otrokom in vedno narodno vrlo zavedna žeaa. V. v. m. p..
Mi listi za Italijo in zasedeno ozemlje.
Strance, ki želijo dobiti potno dovoljenje za potovanje a7 Italijo in zasedeno ozemlje, se opozarjajo, da francoska misija v Ljubljani ni pooblaščena dajati tozadevnih potnih dovoljenj, marveč da smeta take potne liste izdajati sam« italijanski misiji na Dunaju in v Celovca.
Glasnik ministrstva narodnega zdravja. Pod
tem naslovom izdajat če ministrstvo narodnega zdravja svoj organ, ki bo izhajal po potrebi od časa do časa, ki bo prinašal članke v cirilici, latinici ter v vseh treh jugoslovanskih jezikih in ki se bo delil na dva dela, na službenega in razpravnega. Slednji bo posvečen svobodni javni diskusiji vseh zdravstveno-politiških vprašanj in predlogom o praktičnem izvrševanju in izpolnje vanju zdravstvene službe. Glasnik se bo brezplačno razpošiljal \rsem uradnim zdravnikom, zdravstvenim odsekom, bolnicam in zdravniškim korporacijam, V smislu ministrskega naročila vabi zdravstveni odsek za Slovenijo in Istro slo venske zdravnike in sploh vse one, ki se bavijo z zdravstveno-politišk!mi vprašanji in sodelovanji, tako da bo Glasnik pravo ogledalo naše zdravstvene politike in delovanja naših zdraanikov.
Grofa Thurna posestva na Koroškem, v štev.
212 „Jugoslavije“ piše nekdo o sekvestraciji
posestev obeh grofov Thurnov in barona Hell-dorfa. Izvajanja o delovanju barona Helldorfa, že od nekdaj znanega srditega sovražnika vsega slovenskega, podpišem z obema rokama. Malokdo ali nihče je škodoval slovenski misli v veliko vški okolici toliko kakor ta baron in njegovi uradniki. Češe poteguje kak jugoslovanski častnik zanj, da naj vlada sekvester dvigne, je to škandal brez primere. Proti temu treba odločnega upora prebivalstva velikovškega okraja. Precej drugače pa bo treba presojati grofa Donglasa Thurna. Ta naš nasprotnik ni bil; mogoče pač posamezni njegovi uradniki. Tudi socialno je deloval dobro. Kupil je n. pr. konje za vožnjo lesa ter jih izročil vozniku, češ:	„Konji so tvoji
Skrbi zdaj zanje!“ Seve so vozniki skrbeli za živino zdaj čisto drugače, kot če bi bili grofovi in bi jih smeli vozniki le rabiti. A to omenimo le mimogrede. Vprašati pa hočemo to: „Ali je resnica, da je od naše vlade postavljen upravitelj ki se zdaj v obče sili na Koroškem povsod v ospredje, dasi ga nihče ne mara in nihče poprej ni vedel zanj, kupil za ta dela konje od svojega brata in sicer po izredno visoki ceni? Ali je resnica, da je ta upravitelj nekajkrati pregledal grofove gozdove ter si je za to zaračunil 49.000 kron?“ Ne moremo skoro verjeti! Zakaj pri takem gospodarstvu bodo snedli vsa sekvestrirana posestva ti upravitelji, da naposled ne bodo od njih ničesar imeli ne lastniki sami in ne država, ki bi bila ogromnih gozdov, katerih grof v ti množini vendar ne rabi, pač lahko vesela in tudi zelo potrebna. Če so sekvestri le zato, da si nekaj posameznikov napolni žepe, bi bilo to velikega obžalovanja t redno- Naj vlada premisli, kaj dela in koga postavlja za upravitelje.
Glasbena Matica Maribor nujno prosi rodoljube, da ji posodi za glasbeno šolo gosli, katerih sedaj ni mogoče kupiti. Vodstvo jamči, da se gosli vrnejo nepoškodovane. — Odbor.
Glasbena šola Glasbene Matice Maribor se o-tvori s 1. oktobrom. Podučevali bodo prvovrstni učitelji konservatoristi v slovenskem in za učence, ki slovenščine niso zmožni, v nemškem jeziku. Podučavalo se bo po oajnovejših metodah. Vabimo na vpis. Vse podrobnejše razglasimo pravočasno po lepakih. — Odbor.
Državno moško učiteljišče v Mariboru. Na državnem moškem učiteljiščuv Mariboru se vrši vpisovanje za šolsko leto 1919—20 za gojence in gojenke, 1 ki nanovo hočejo vstopiti na ta zavod in za tiste, ki
! imajo položiti sprejemne, .ponavljalne ali dopolnilne izpite, dne 22. t. m. od 10. do 12. ure. Gojenci in gojenke, ki nadaljujejo svoje študije in redno prestopijo v višji letnik, naj se zglase <23. t. m. od 10. do 12. ure. Vpisovanje v vadnico se vrši 28. t. m. od 14. do
16.	ure (2—4).
IZVOZ fesa. Vse prošnje za dovoljenje izvoza lesa, se morejo nasloviti na Šumsko centralo v Beogradu in vložiti pri podružnici Centralne U-prave v Ljubljani. V prošnji mora biti natančno navedeno naslov pošiljatelja, nakladalna in namembna postaja, naslov prejemnika, množina, vrsta, kakovost in vrednost lesa in zadnja žel. postaja v Jugoslaviji.
Dopisi.
Št. Ilj v Slov. gor. Pri nas se pridno gibljemo. Vedno imamo kaj novega. Soboto, dne 30. avgusta pred šentiljsko nedeljo smo slovesno blagoslovili dva jeklena zvonova, ki ju je kupil g. Polak iz Strihove.-Bila je lepa slovesnost, katero je povzdignila godba in pokanje topičev iz vseh gričev okoli cerkve. Zvečer okoli 8. ure so že peli zvonovi tako milo in lepo, da se nismo mogli načuditi. Nihče ne bi verjel, da so to jekleni zvonovi in da se tako daleč slišijo. Zvone-nje je jako lepo harmonično. Na šentiljsko nedeljo so zvonovi celi dan' pritrkavali in zvonili. — Pondeljek,
Idne 8. septembra, smo imeli občni zbor naše kmetijske podružnice. G. načelnik je poročal o delovanju podružnice. Volili so se trije odposlanci za glavno < skupščino v Ljubljani. Izvoljeni so bili: župnik Ev. Vračko in posestnika Mirko Bauman in Lilek Franc. G. župnik je utemeljeval dva predloga, ki se predložita letošnji glavni skupščini. Prvi predlog se nanaša na povzdigo svinjereje in nabavo plemenskih dobrih merjascev, drugi pa na elektrarno v Fali, da bi tamošnje električne moči prišle v prid tudi našemu kmečkemu ljudstvu. Na koncu je govoril g. nadživi -nozdravnik Pirnat jako poljudno o svinjereji. — Tisti dan popoldne ob treh smo pa šli v slovesni pro -cesiji k novi Stelcarjevi kapeli v Strihovcu, ki se je
1 blagoslovila. Kapelica je postavljena dobremu očetu in blagi mamici v spomin in Bogu v čast ter je po -svečena Žalostni Materi božji. Dvakrat na leto se bo v, tej kapeli brala sv. maša in sicer 1. maja (smrtni 'dan matere) in 16. avgusta (smrtni dan očeta).
SV. Rupert v Slov. gor. Bralno društvo je pi’iredilo v nedeljo, dne 31. avgusta 1919 ob 39 letnici svoje ustanovitve tukaj veselico. Na
programu sta bili dve igri „Mala pevka“ in j
„Stotnik in njegov sluga“, ki sta se prav dobro | obnesli po zaslugi č. g. Franca Pauiiča, ki je uloge dobro razdelil. Oče Benko (g. Škorjanc), Jošt in vsi drugi, se celo otroci, so rešili svojo nalogo izborno. Občno pozornost in občudovanje je žela domačinka g. Muršec.
Sv. Benedikt v Slov. goricah. V zadevi ropa Radgone se je vršil tu na Marijin praznik 8. septembra velik zaupni shod v društvenem domu po večernicah. Predsedoval je župan Zupe. Krivico, ki se nam je zgodila, je vsestranski pojasnil župnik Gomilšek. Soglasno in ob vsestranskem odobravanju sla bili vsprejeti sledeči resoluciji: 1. Obmejni Slovenci, zbrani iz okrajev lenarškega in ■, gornjeradgonskega na zaupnem protestnem shodu pri Sv. Benediktu v Slov. gor. dne 8. septembra prosimo narodno predstavništvo v Beogradu, da v javni seji protestira proti ropu Radgone,-in najodločneje posreduje pri mirovni konferenci v Parizu, da se Jugoslaviji storjena krivica popravi in v smislu prvotnega sklepa mirovne konference Radgona zopet vrne naši državi. 2. Obmejni Slovenci zbrani na protestnem shodu pri Sv. Benediktu v Slov. gor. iz severnega lenarškega in iz gornjeradgonskega okraja protestiramo proti ropu Radgone, ki je naša od nekdaj, ki je glavno tržišče severnih Slov. goric in Prekmurja in nam jo je že priznala kot neoddatno, last mirovna konferenca. , Odločno tir jamo Radgono nazaj, tirjamo nazaj oba j mosta v Radgoni, brez katerih ni mogoča zveza s j Prekmurjem ia protestiramo proti vsaki nakani od j naše ali nasprotne strani, da bi avstrijska republika I kjerkoli prestopila Muro. Obenem prosimo vse zave- j dne Jugoslovane, naj se izjavijo solidarne z našimi j tirjatvami in protesti. — Obe rezoluciji so v polnem j obsegu odobrila,županstva: Sv. Benedikt v Slov. g., ! Drvanja, Ihova, Sv. Trije kralji v Slov. gor., Trot-kova in Osek.	^	j
Ptuj. V Rogoznici pri Ptuju je dne 2, sept. umrl previden s sv. zakramenti g. Mihael Brenčič, oče gerenta okr. zastopa ptujskega in dež poslanca Mihaela Brenčiča, star 71 let. Rajni je bil neumorni narodni delavec. Svoje otroke je vzgojil v narodnem duhu. Pogreb se je vršil ob obilni udeležbi dne 4. sept. Svetila vrlemu pokojniku nebeška luč!
Ljutomer. Dne 5. oktobra predpoldan ob 10. liri je važna seja zaupnikov SKZ za ljutomerski okraj v Ljutomeru, popoldan ob 2. uri shod SKZ za ljutomerski okraj, Prekmurje in Medžimurjq na Cvenu v gostilni pri veselem kmetu. Govorijo gg. posl. dekan los. Oznec, nadrevizor Vlad. Pušenjak, Jak. Rajh, Drag. Novak in drugi. Po shodu tombola gasilnega društva z krasnimi dobitki.
Ormož. Tihotapstvo s tobačnimi izdelki, često
se slišijo pritožbe, da ni tobaka in ne smodk. V četrtek po noči pa je orožniški nadstražmojster Leskovar na dravskem mostu v Ormožu vjel dva moška, ki sta celo vrečo tobačnih izdelkov hotela spraviti na Hrvatsko. Tihotapci so ponudili nadstražmojstru 500 kron odkupnine, a zvesti služabnik se ni dal premotiti in je kon-fisciral tobačne izdelke v vrednosti 2000 kron. Dognano je, da je glavna trafika v tem času dobila in razdeljevala tobačne izdelke, kako je izvršila svoje naloge, o tem naj govorijo tihotapci, katerim se je vzel tobak. Konečno pa ta slučaj ni prvi in zato je želeti, da se tobačne trafike oddajo le zanesljivim ljudem.
Konjice. Dne 1. septembra so se oglasili pri Skrbinšeku v Konjiški vasi med tem, ko so bili domači na polju, boljševiki tatovi in so pokradli vso obleko, perilo, nekaj denarja, zlatnine in srebrnine, če bi kdo videl koga take reči prodajati, se prosi, da to takoj naznani bližaj! orožniški postaji. Ne puščajte domov brez varuha!
Stranice. Shod socijalne demokracije se je pri nas vršil v nedeljo 7. t. m. Sklical ga je Jerčin, delovodja pri premogovniku, preje pristaš štajercijanske stranke, nemškutar prve vrste, sedaj seveda jugoslovanski! ? socijaldemokratski sodrug. Govornik iz Celja je povedal par „krepkih“, kakor smo jih navajeni slišati iz ust soci-jalistov. Dejansko je naše ljudstvo vsled neprestane draginje vlekla le obljuba cenejšega, najrazličnejšega blaga po konzumu, ki bi se naj ustanovil in baje prinesel takoj odrešenje vsega hudega. Na te limance so se seveda vsedli vsi „zavedni“ Straničani, in bodo baje že jutri po 60 v kupovali turšico, moko, obleko, železo, sladkor, petrolej itd. itd. ?! Hvala Bogu, kmalu bo po socijalistih konec pomanjkanja ! Če bo le res ? !
Stranice. Pri nas se bo še letos ustanovilo „Bralne in izobraževalao društvo.“ Temeljni kamen temu društvu bomo položili na mladeniškem shodu v nedeljo dne 14. t. m. na Brinjevi gori, kamor bomo veselo pohiteli, in tam dana navodila doma udejstvovali.
Vitanja. V nedeljo 31. avgusta je imela Jugoslovanska Strokovna Zveza in Slovenska Kmečka zveza pri nas dva krasno uspela shoda
STRAŽA.
po prvem in drugem sv. opravilu v cerkveni
hiši. Na shodih je govoril okrožni delavski tajnik
J.	S. Z. Vekoslav Zajc. Govoril je tudi g, Poprask ter navduševal vse navzoče, da se vsi organizirajo v svojih stanovskih organizacijah. Uspeh shodov je bil ta, da takoj pristopilo 150 članov k S. K. Z. in k J. S. Z.
Vransko. 21. avg. se je pri nas ustanovil orlovski odsek, ki ga je zamorila vojska, zopet poživil. Po navduševale etn govoru č. g. kaplana J. Brvar ja je takoj pristopil,> 27 članov. Priglašajo se še novi člani, gj Is
Solčava. Dno 14. t. m. se vrši ustanovni shod Kmetijske zadruge v Solčavi, na katerem ohvori g Vlad. Pušenjak.
h Suhe Ud Koralfcsm, Naš shod v nedeljo, due 31. avgusta je vspel sijajno. Grad, cerkev in cela vas je bila v zastavah. Slavoloki z mičnimi napisi so že od daleč pozdravljali cenjene goste iz Mariborain zborovalnico. Ljudstva je bilo na tisoče. V krasno oklnčanih vozovih so se vozili na tabor od blizu in daleč. Vozovi, v kate rih so se pripeljala naša dekleta, so imeli napise, kakor jugoslovenke iz Dobja in narodna dekleta iz Vogrč. Govorila sta koroška rodoljuba gg. dr. Müller iu dr. Ravnik. Narod je navdušeno in glasno pritrjeval. Mariborski gg. pevci pod vodstvom g. svetnika in skladatelja Dev a, ktere imamo že vdrugič čast pozdravljati na koroških tleh, so izborno peli pri sv. maši in na taboru. G. župnik Uranšek iz Žvabeka se je vsem prav prisrčno zahvalil ter jim klical na svidenje. Tudi \ eselica, ki se je vršila popoldne, se je dobro o nesla, kakor srečolov, šaljiva nošta. dražbanje dobitkov, Hvala gg. pevcem, njihovemu pevovodju g. svetniku iu skladatelju O. Devu za njih trud. Hvala gg. dr. Müllerju in dr. Ravniku za njuno požrtvovalnost. Nasvidenje.
Orlovski, tečaj. Pričetek je v nedeljo zjutraj ob
7.	uri, ko bode skupna sv. maša v cerkvi sv. Alojzija (bogoslovnica). Po sv. maši se otvori tečaj v dvorani J SZ (FloserjOva ulica 4). Telovadba se prične ob pol 9. uri v gimnazijski telovadnici. V nedeljo popoldne napravimo izlet v bližnjo okolico. Udeleženci tečaja naj pridejo po možnosti'že) k skupni sv. maši, ali pa pozneje naravnost v telovadnico.
Nov orlovski odsek. Pri Sv. Lovrenca v Slov. gor. se ustanovi dne 28. septembra po večernicah Orlovski odsek. Pride govornik iz Maribora. Mladeniči agitirajte za obilno udeležbo.
V Beltincih še je vršil dne 10. t. m. privi sestanek voditeljev prekmurskih Orlov, na katerem so se razgovarjali o delu orlovske organizacije v Prekmurju.
(eŠkO-SlDVBŠki Orel neustrašeno deluje za katoliško misel. Njegovo delovanje je tem znamenitejše, ker na Češkem in Slovaškem ravno Sokoli najbolj rujejo za odpad od vere.
Vestnik S. K S. Z.
Vprašalne pole, ki smo jih razposlali pretekli teden, se polagoma vračajo. Po večini so vestno izpolnjene in vedo povedati marsikaj zanimivega. Zlasti lepa poročila smo dobili iz Hoč, Cirkovc, Sv. Lovrenca, Sv. Lenarta, Vel. Nedelje, Sv. Jurija itd. Splošno se opaža med delavci na prosvetnem polju veliko veselje, da se je osnovala v Mariboru centrala za vso okolico. Toda tudi druga plat je zastopana — nekatere pole so se vrnile nazaj celo prazne — brez pripombe! Ko bomo imeli ves pregled v redu, bo imel „Vestnik SKSZ“ mnogo zanimivega poročati. Prosimo, j izpolnite pole kar moč, natančno in jih hitro vrnite !
Želje ill siasueis, ki jih povzamemo iz do poslanih vprašalnih pol, bomo sproti oddajali na pristojna mesta. Kar zadeva n. pr. Orla, bo dobilo v pretres Mariborsko OO. Želje glede ustanovitve ali vodstva JSZ — v mnogih krajih si je žele! — oddamo istotako okrožju JSZ za Maribor. Kakor hitro bomo stvar oddali kompetentnemu odboru, ne moremo več mi nositi odgovornosti za izvršitev ali neizvršitev. Mi bo-j mo zadevo ohranili v evidenci in ako ne boste I prejeli odziva, se utegnete pritožiti na našo cen-I tralo, da podrezamo zopet.
„Raztreseni smo kakor ovce. Vsak dela f le na svojo lastno pest, navezan je le na svojo
12.	septembra 1910.
lastno moč. Trebamo nujnih nasvetov, pouka, tudi nas samih, sploh enotnega, smotreaega dela. Ljubljasa pa nam je v vsakem osir m preoddaljena. Zato iskreno pozdravljamo mariborsko centralo kršč. prosvetnega dela“.
Take in podobne izjave, ki prihajajo ob enem s polami, nas jako veselo. Upamo, da naše delo ne bo zastonj, Zato kličemo z nekim drugim gospodo n: „Organizirajmo se, pomagajmo drug drugemu“ ! — Naslov : Tajništvo SKSZ. Cirilova tiskarna I.
flazgrlcd po »vet«.
O 120Mlometerskih topovih. „Baseler Nachrichten“ prinašalo dopis svojega dopisnika s francoske; fronte, kjer med drugim omenja tudi znane nemške 120kilometerske topove. List piše: Popoldne sem obiskal ge- er v el a Dižen. Vedel sem, da se nasproti te armade nahajajo dalekosežni topovi, ki Nemci z njimi obstreljujejo Pariz. Ker so vsi molčali o njih, pa sem vprašal generala, kaj misli o teh topovih, A r, francoskem glavnem stanu se zadovoljujejo s kratko pripombo, da Nemci lažje iz daljave 120 km pogodi -jo cilj, ki je 10 km dolg in ravnotako širok, kakor pa Francozi iz oddaljenosti 20—30 km cilj, ki je komaj par kvadratnih metrov širok, S prisluškovalnimi na-’ pravami se je kmalu posrečilo dognati, kje stoje oni nemški topovi. S. nami ec za višino 167 in pred našim ognjem, jih ščitita točki 189 in 190, Nemci so pripel -• j ali topove na njihovo mesto z železnico. Da preva * rijo francoske poslušata e apr rate, sprožijo zdaj isto časno z dalekosežnim tudi par mornariških velikih topov. Proti francoskim letalcem jih brani nebroj baterij in moštvo vojnih letal. Francosko topništvo je enega teh velikih nemških topov, uničilo, kaiti strelja samo eden in še ta zelo redko, tako da čutijo Fran *•. cozi še zelo malo bombard'rani a. Kaliber tega topa ie 210 mm, a top sam je dolg 31% ni. Krogla je dolga 90 cm, a od teh odpade 40 cm na kapico, ki je pritrjena na krogli samo zato, da bolje leti. Krogla lahke preleti 148 km in se more dvigniti 38 km.
Prireditve*
¥ nedeljo, dne 14. septembra:
Gasilno društvo v Braslovčah priredi veliko vrtno veselico. Tem potom opozarjamo sosedina društva, da blagovolijo našo veselico upoštevati. —*• H o č k i Orli priredijo ob pol štirih popoldne pri g* županu Antonu Vernik igro „Trije ptički.“ — Veliki mladeniški shod na Brin jevi gori pri Zreča® z začetkom ob 10. uri. — Pri Sv. Tomažu pri Ormožu se vprizorijo v šoli dve igri „Vse naše** in „Čevljar.“ Med odmori udarjajo domači tambura^ ši. Po igrah prosta zabava na vrtu Cafove gostilne:! srečolov, šaljiva pošta itd. Začetek ob 15. uri. — Izobraževalno in bralno društvo pri Sv. Rupertu m Slov. gor. ponovi igro „Mala pevka“ s petjem in tudi „Stotnik in njegov sluga“ ob 3. uri popoldne v po-»
I slopju nove šole. — Izobraževalno društvo pri Sv<
I Andražu v Slov. gor. priredi ob priliki slovesa©-i otvoritve „Krekovega doma“ ob pol treh popoldne na*
I rodno igro „Deseti brat“ s petjem iu tamburanjem ir* r narodno veselico (srečolov, šaljiva pošta, licitacija), j: — V S r e d i š č u priredi Slovensko katoliško izobraževalno društvo ob 15. uri na vrtu Društvenega doma veseloigro:	„Pri gospodi“ in „Zupanova Mi»
cika.“ — Po rani službi božji priredijo učenci ljudske šole pri S m a r j e t i ob Pesnici prvo šolarsk© veselico in sicer v šolskih prostorih. Na vsporedu s@ deklamacije, petje ter igri „Darežljivi otroci“ in „Kaznovani šaljivec.“ Vse Smarječane, posebno stariše , vabijo k obilni udeležbi prireditelji. Vstopnina prosta, prostovoljni darovi se hvaležno sprejmejo, — Jareninsko bralno društvo priredi v Framu pri gos« pej Turner veselico. Na sporedu je: igra „Moč uniforme“, med odmori nastopa pevsko društvo, moški ir* mešan zbor. Po igri prosta zabava z godbo, šaljivo pošto; srečolovom, licitacijo itd. Prireditev se vrši v. prid dijaški kuhinji v Mariboru. K obilni udeležbi s® vabi. — Jugoslovanska Strokovna Zveza priredi zopet dva viničarska shoda za stanovsko združitev viničar jev in sicer pri Sv. Tomažu pri Veliki ne ■+ delji po ranem opravilu in popoldne po večerniaaB pri Mali Nedelji. Viničarji, udeležite se vsi Vašega shoda!
¥ nedeljo, dne 21. septembra:
Fantje in dekleta iz S t. R u p e r t a in T r * j nove prirede veliko narodno igro s petjem v petill I dejanjih ter vrtno veselico v St. Rupertu pri Gomil« i skem. — Slovensko katoliško izobraževalno društvo I Rajhenburg priredi dve igri: „Tri sestre“ iß S „Dva gluha“, burko v enem dejanju. Kdor se hoče to I popoldne pošteno razveseliti, naj pride to popoldne vs j našo kaplaniisko dvorano! — Prostovoljno gasilno j društvo na Polzeli priredi veliko vrtno veselico z ja»
I ko bogvtim vsporedom. K obilni udeležbi vabi odbor,,
¥ nedeljo, dne 28. septembra:'
I	Prostovoljna požarna bramba v Gomilški
j priredi ob treh popoldne gledališko predstavo in vrt-1 no veselico z zanimivim vsporedom. Sosedna drgštva ! se prosijo, da se naj ha to ozirajo.
Zahvala
Povodom prebridke izgube našega dragega očeta, gospoda
Mihael» Brenčič
izrekamo tem potom najprisrčnejšo zahvalo preč. duhovščini za slovesen kondukt in mrtvaške obrede, g. kaplanu Čirič-u za ganljivi nagovor na grobu, ptujskemu pevskemu društvu za mile žalostinke doma in na grobu, vsem, ki so darovali na krste prekrasne vence in ki so se udeležili v tako obilnem številu pogreba. Bog plačaj!
PTUJ, dne 10, septembra 1919,
Žaluj-oča. rcMlfoloži Brenčič
Poslan®.*)
Gospodu B. Weixlnu zdravniku
Sv. Trojica v Slov. gor.
Vaši želji v „Poslanem“ 216. številka „Ju-oslavije“ ne morem ugoditi, dokler ne zaiostujete mojim zahtevam objavljenim v „Poslanem“ 59. številki „Straže“. Da to ložje storite, Vas vabim da pridete tekom 8 dneh z Vašimi pričami k meni ter mi dokažete, da so vse Vaše trditve, objavljene v 156. štev. „Jugoslavije“ resnične. 'S tem smatram zadevo zame končano.
Sv. Trojica v Slov. gor., 9. sept. 1919.
•g'
■3.6-20
J os. Mavrič,
nadučitelj.
* Zi vsebino pod tem naslovom ne prevzame areduiStvo nobene
«ojgmornoiti.
€
Proda se
dvonadstropna hiša
17 let stara, Lessingova ulica 29, kakor tudi 11 stavbiše, ležečih •okrog te hiše med Tržaško, Lessing-ovo in Državno cesto. Vpraša se pri upravništvu lista.	1611
Proda 38 hrastove stebre, stopnje (sta’.le.) letve ali late, zvezane in navadna strešna opeka, tudi ope-fea za zidavo Nekrep Jožef v Mozartovi ulici št. 59, Maribor.
1477
(cvirn)
1 klopčič, (špula) 366 m črn št. 24, 30, 36 bel št. 24, 30, 36 1 klopčič ... K 6-—
1 ducat .... K 69 —
Som. sfelsdišče
ALOJZIJ GNIUŠEK,
Maribor, Glavni trg št. 6.
Krznarskega učenca sprejme takoj B!až Rogina, Gosposka ulica št. 26, Maribor.	1501
Kravarski malar
se sprejme vlastelinstvo Brandhof pri vojaški realki, Maribor.
1816
Gospodična srednje starosti z v« č-letnimi spričevali želi službo blagajničarke ali prodajalke v trgovini. Naslov v upravi.	1617
IÜtä<?X»L
3 viničarje z večimi delavskimi močmi in 3 oženjene hlapce. Kje, pove uprava.	1618
Raznai
Pekarno na lepem prometnem kraju z opravo ali brez oprave vzamem v najem do 1. novembra ali decembra. Klavora, Maribor 1.
Dijaki (mali) se sprejmejo na stanovanje in brano. Naslov v upravi.	1622
Vabilo
na zborovanje članov društva .„Verein zur Unterstützung in Sterbafällen in Innsbruck“ v nedeljo ob 15. uri (3. uri popoldan) dne 23. septembra 1919 v dvorani gostilne „Vlahovič“ v Ma-riboro, Tegetthoffova ceKa št. 38 z sledečim dnevnim reiom:
1.	Poročilo poslovodstva o prevzetju in ustanovitvi jugoslovanskega dela društva v Mariboru.
2.	Volitev poslovilnega odbora in
sicer:	predsednika, tajnika,
blagajnika in 6 odbornikov kakor teh namestnikov.
3.	Sklep o staleža proti centrali v Inomostn.
4.	Sklep o visokosti članarine in odprav.
5.	Gratifikacija funkcionarjev.
6.	Slučajnosti.
Ker je zborovanje za vsakega člana zelo važno, naj se ga udeleže po možnosti vsi v Mariboru stanujoči člani.	1619
Maribor. 10. sept. 1919.
Odvetnik dr. Ferdo Miler
poprej v Celovcu, naznanja, da otvori s 25. avgustom svojo odvetniško pisarno v Tegetthoffovi ulici štev. 11 (Stara okraj, sodnija) v Mariboru.
1530—307—167
OKOVI
-za postelje se prodajo na drobno in debelo pri
„Mizarska Zadrwgl“ •Srsjsfel trg 8» Marts»®?.
Sober iivalni stroj
■>':	za l!vii]e
«e proda po nizki ceni. Mozartova ulica št. 46, II. nadstr. vrata 16, Maribor.
Hiše na prodaj:
Dvonadstropna hiša, solnčna Btran, hišnega in občinskega davka prosta se proda za 120.000 K še ena '-tska se proda za 100.000 K. Vida na vogalu dvonadstropna, primerna za gostilno se proda za X 140.000 K. Dvonadstropna hiša z gospodarskim poslopjem primerna za pekarijo, imeniten prostor s prodajalnico se proda za 150.000 K. Josip Nekrep, Mozartova ulica 59, Maribor. 1570
B&lml Juta«»!»,
tovarna finih likerjev In žganja 1 v Knitne (Jägerndort) |
Šlszija
Čeho-slovaška republika.
Priporoča svojo prvovrstno blago. 1609
Rjavi ženski kostum, rjava Židana bluza, 7 parov belih usnjatih rokavic št. 7 in pol se proda. Stolni trg 16, partere levo, Maribor.	1615
V dravski vojašnic! v Maribora se proda večja množina konjskega gnoja takoj.	1614
Gostilna 18 oralov njiv, travnikov, gozd in živina pri Radgoni. Cena K 200.000 se proda. Dopisi Maribor, poštni predal 8.	1612
Službe i
Potrebujem
več drvarjev in ogljarjev. Plača in hrana po dogovoru. Drago Kobi, lesna trgovina, Franc Jožefova ul. 15, Maribor.	1628
Stavbena pisarna
FRANJO NERAD,
mestni' zidarski mojster v CEUU.
Prevzema vsa zidarska in druga stavbna dela. Izdaja strokovna mnenja. Izvršuje načrte in proračune po dnevnih cenah 1028
Vsakovrstno špecerijsko in kolonijalno blago na debelo in na drobno razpečava ::	na novo ustanovljena trgovina ::
Ant. Močnik
CELJE, Glisti trg 8.	329
Najboljša žgana in surova kava, cikorija, milo, vseh vrst, moka, riž, pristno bučno olje, rozine, mineralne vode, petrolej, vžigalice, barve za ::	obleko, konjak itd. ::
iki dan straži kvas.


Proviantura 44. polk. okrožna komande v Mariboru
(mestna vojašnica) ima približno
40 vozov gnoia
na prodaj. Reflektanti naj se oglasijo.
Cene po dogovoru.	1626
Š O TA
za kurjavo, izolacijo, stelivo in druge svrhe uporabljivo dobavlja v vagonih in na drobno
F■ fit JU« U Bier ® L lub j®««.
d*
Telegr. ühersped.	Inter. Telef. 117.
Podružnico « Mariboru
Gosposka ulica št. 68,
je ustanovila tOWUfSl® za	1624
barvanje in kemično čiščenje vrstnega blaga svetlolikanle
ovratnikov, srajc, zapestnic itd).
Josip Reicli9
Ljubljana, Ilovo mesto. Maribor.
Gostilna
S»rl „SOLNCU * S*et»rah
v pondeljek 14, t. m. godba na vrtu. Izborna pekerska, bizeljska in ljutomerska \>ina, topla in mrzla jedila, sveže pivo, točna postrežba.
Vstop prost i	184
KONCERT
nsi «i*tu gostilno pi*l „BRODU11 «sako nedeljo šn prašnik pop,
Izborna stara in nova bizeljska vina lastnega pridelka, topla in mrzla jedila itd. — za mno-gobrojen obisk se priporoča
169	IP. BnJoii, gostilničar.
FERDO BABIČ
edini slov. kjučavnjčar v Mariboru, Flosarjeva ui. 3
se priporoča cenj. občinstvu za najrazličnejša ključavničarska dela. Izvršuje tudi vsa raznovrstna popravila. Cene skrajno zmerne, delo točno in solidno ter se priporoča za obilna naročila.
1486—151
M» rsairrtmg.inr—mmn.»« i—ri
Otvoritev gostilne!
Naznanjam cenjenemu občinstvu, da sem prevzel in otvoril
gostilno pri „Kmetski posojilno!“ v Kamnici,
(poprej gostilna Assinger zur schönen Aussicht). Telefon 35/VIB.
Točil bom stara in nova vina prvovrstne kakovosti, izborna topla jedila. Ob nedeljah in praznikih popoldne koncert na krasnem vrtu. Cenjenemu občinstvu iz Maribora in okolice se priporoča za mnogobrojan obisk
M. Vidovič, gostilničar.
Naznanjam cenjenemu občinstvu, da sem otvoril
mesarijo ne Glavnem trgu v Mariboru.
Cenjenim odjemalcem bom nudil blago prvovrstne kakovosti. Postrežba točna in solidna! Za obilen obisk se priporoča
Franjo Uršič, mesar.
Križevska
OPEKARNA
v Križevcih pri Ljutomeru,
ima veliko zalogo
dobro ožgae zidne opeke
na razpolago.	Cena po' dogovoru.
Križevska opekarna.	3ii
Rezana In okrogel les9 Iramove^ drva, oglje
kupuje vsako množino
„13 JE*.	««■
lesna trgovska in industrijska družba z o. z.,
Maribor.	202
Glavna zaloga in zastopstvo ::	poljedeljskih strojevi!!::
Ivan Hajny sa Maribor f
tusüsmiis&r 'sm**#* ■ -‘■"'•«tr* - ,	_
Tegetthoffova cesta it. 45.^^®
TÜÄ (nasproti glavnemu kolodvoru)

priporoča vitelne, žitne odbiralnike ali trijerje, mlatilnice, žitne čistilne mline, ter tudi sadne in grozdne' mline, koruzne robkarje, repo* reznice, stiskalnice ali preše, slamoreznice, pluge, braue, posebno izvrstr o pocinkane brzoparilnike, drobilne mline kakor tudi inštaliranje električne luči in pogona. Postrežba točna iz zaloge brez carine in tovornine.	1586-349
FRANC MARINI, Maribor,
Gosposki ulica.
Kolomaz la jasnoplavi v zabojčkih ä yt, 1, 2, 5, 10
in v celih sodih.
Kremo fino za čevlje v vseh velikostih.
Voščilo „	„ (biks) v okroglih in oglatih škat-
Ijicah.
Vaselin-kožao mast.
Kožno apreturo Kožno črnilo Indigo modrilni esenc
*	„ papir in druge potrebščine.
Razpošilja se vsaka množina samo na trgovce. Prosim zahtevajte cenik!
NEKREP JOŽEF
tesarski mojster, stavbeni podjetnik,
Haribo % Mozartova ul. 59
se priporoča za vsakovrstna nova stavbna dela ter sprejema tudi popravilna dela.
Na
Legatovem zaseb. učilišču
v Mariboru
1582	se prično
1. oktobra 1919 novi ležali
za stenografijo, strojopis, pravopis in poslovni sestavki, raönsstvo v zvezi s temeljnimi pojmi navadnega knjigovodstva, lepopis ter slovenski in nemški jezik.
Vpisuje se in daje pojasnila vsak dan od 11. do 12. ure dopoldne Zasebno učilišče Legat v Mariboru, Vetrinjska ulica 17,1.nadstr. Prospekti brezplačno.
HMELJ a
kupi vsako množino Rudolf Po®©c v Mozirju, Cena po dogovoru z vzorci.
Ekspedicija blaga iz Nemške Avstrije,
v
Nemčije in Cehoslovaške v 1641
MA R IB O R
in okolico
v direktnih zanitanih železniških vozovih s spremstvom, (največja varščina zoper oropanje) izvršujejo po naročilu s popolno varščino :
Caro&Jeliinek
druida %. o. s.£l&editerli
Praga Dunaj I Trst

Biskupska ul, 7, Deutschmeisterpl. 4. Via Trento 18
»tim*	.---■***#*&•*
Preskrbuje dovoljenja, za izvoz in prevoz.
Zastopstvo v Mariboru: A. Malty naslednik.
Kupim vsako množino	iso
sena slame in ovsa
ter plačam isto takoj po najvišji dnevni ceni.
E. Konjedic, Maribor, Koroška cesta 80.
Zavarovanje
zoper škodo
po požaru!
Edina slovenska zavarovalnica zoper škodo, povzročeno po požaru je ljubljanska 1503
davni zastop za naše obmejne kraje je v Celja (Breg); v Maribora daje pojasnila zastopstvo „Vzajemne“ v pisarni Augasse št 10; V Kamnici pri Mariboru pa v pisarni Posojilnice. Jugoslovani, zavarujte se pri domači zavarovalnici.
“To e 3
Slovenci širite naše liste!
SPODNJEŠTAJERSKA
LJUDSKA POSOJILNICA
w
sp« z. z o. z.
V 1ARIBORU, STOLNA ULICA 6
Obrestuj© hrinlhe «loge po 3 edstot.
Daje posojila pod ugodnimi pogoji na vknjižbo, po-::	roštvo in zastavo ::
Pojasnila daje vsak dan od 8. do 12. ure dopoldne in od 2. do 5. ure popoldne
U rfiss ure sredo »u eetHtels c>d 9.
d*» 12- ure, v soboto g*dl 8. d» 12» ure
ČEVLJE
fine, moderno izdelane in sandale ima v zalogi in jih razpošilja po pošt. povz.
mirenski „Čevljarska zadruga“ v Vrbovci
—■■■	pri Mozirju. ---—
čevlji so iz lahke šavro-media kože, boksa in teletine. Dobite visoke, nizke in salonske moške, ženske, deške in otročje čevlje ter sandale. Cene usnja se dvigajo, zato naročite čimpreji Pri večjem odjemu primeren popust 1
Prodajalna tudi m Celju „Marodni dom**.
Zmerne cene! Zahtevajte cenike !	1288
NaJnoveiše!
Sv. Evangelji in
je knjiga, kakor je Slovenci dozdaj še niso imeli. Obsega cele evangel j e in dejanje apestolov z razlago. Oblika molitvenika lična. Vezava prikupljiva. Cena s poštnino vred K 6‘90, :: Naroči se v
tiskarni sv. Cirila
v Mariboru.
Slovenci! Sežite po znameniti knjigi!
Prva jugoslovanska tovarna za poljedelske stroje, stavbeno in umetno ključavničarstvo, mehanična delavnica za kolesa in avtomobile
POBREŽJE PRI MARIBORU
NASIPNA ULICA 20.
Specijalitet© s
Izdelovanje peči za kemikalije, motorjev na bencin in olje, finih železnih in lončenih štedilnikov, železnih ograj, inštalacija plina in vodovodov. Popravljalnica
vsakovrstnih strojev, spojevanje strtega litega železa ter sploh vsa v to stroko spadajoča dela.
Vlivanje železa in medenine v lastni tovar ni. — Kupim staro železo! — Lastni inženirji za izdelovanje narisov
v tovarni.	1514—293
Ce razpošiljate
sadje zelenjavo itd.
....m—..
VzfioJatelJ in založnik: Konsorcij „Straža.*
Odgovorni r rednik: Vekoslav Stupan.
rabite košare,
te pa dobite takoj, tudi v naj večjih množinah v
FLETÄRSK1
v StrniSču pri Ptuju Slovenija,
ki pa izdeluje tudi druga, v pletarsko stroko sspadajoča dela.	i663 Zahtevajte ponudbo.
Tisk tiskarne sv, Cirila v Mariboru.