262. številka.
Ljubljana, petek 14. novembra.
XII. leto, 1879.
LOVENSKINAROD
Izhaja \ .s;ik dan, izvzemal ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po pošti prejenian za a v s tr o - og er a ke dežele za celo leto Iti gld., za pol 1. ta 8 gl., M četrt leta 4 gld, — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gid., za četrt leta 3 gld.      kr., za en mesec 1 jrld  10 kr.   Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih Šolah in ■a dijake velja znižana cena in sicer: Za LJubljano za Četrt leta 2 gld. 50 kr., po pošti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od cetiristopne petit-vrste 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, 6 kr., ce bo dvakrat, in 4 kr., če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole trankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši st. 3 gledališka stolba". Opravništvo, na katero naj se Dlagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodnoj tiskarni"  v Kolmanovej hiši.
Iz državnega zbora.
Z Dunaja 12. nov. [Izv. dop.] Včiraj je imela zborn.ca poslancev zopet sejo, dvanajsto te te sije. Predsednik je naznanil, da je nj. veličanstvo cesar adreso državnega zbora na /nanje vzeti blagovolil. Poslanca Monti in Vi lc/, ii- sta interpelirala prvi justičnega ministra zaradi tega, ker ddba porot v Zadru predolgo traje, drugi pa grofa Taafleja zaradi zidanja železnice Sisek-N o v i. Preidoč k dnevnemu redu, je zbornica najprej volila predsedstvo; volilo se je po imenih, ter je bil grof C uro ni ni voljen od 330 glasov b 32G glasovi, volili sta ga obe stranki. Za prvega podpredsednika je bil dr. Sinolka s 17G glasovi zopet izvoljen, in za druztga podpredsednika slovenski poslanec baron Gbdel-Launoy s 172 glasovi. Aao se primerja prva volitev predsednikov z zdanjo, tedaj se opazi, da je dobil pri drugej dtfiai-tivnej voli t vi grof Coronini 12 gla.-ov menj dr. S mol k a štiri glasove, baron Gddei-Lannov dva glasu menj, nego prvikrat. Pri glasovanji je manjkalo 24 poslancev. Druga točka dnevnega reda, vladna predloga o vo-jaškej taksi, se je izročila odseku obrambenim zakonu. Potem je sledilo prvo branje Steudelovega predloga o odpravi patenta Od dne 25. maja 182iJ o už tninskem davku. Steuuel je utemeljeval svoj predlog, rekoč, da se mora tudi užituinski davek popraviti, ki najhujše teži delavca. Steudelov predlog se je oddal davkovskeuiu odseku. Nadalje je sledilo prvo branje Heilsbergovega predloga o uravnavi računske in kontrolne službe. Pri utemeljevanji svojega predloga je poudarjal Ileilsberg potrebo te uravnave, katero potrebu je uže Marija Terezija pripoznala s tem,
da je vspostavila dvorno račuusko kam6ro, ki je nadzirala, kako se ravna z novci javnih /akladov. Uže leta 1849 se je obljubil neodvisen računsko-kontrolen urad. Tudi državni zbor se je izjavil za neodvisen kontrolen urad On je predlagal, da se njegov predlog izroči ouseau 15 udov, ki se ima še le voliti. Zbornica je njegov predlog sprejela. Za tem je sledila volitev v odsek ca Poukov predlog o arosnjarstvu ali pro.iajanji blaga po hišah.
Zadnja točka dnevnega reda je bilo tretje branje vladne predloge o odpravi pristojbin in koleka pri uravnavanji zemljišč. Zakon ta se je tudi v tretjem branji brez premembe sprejel. To je prva predloga, ki je bila sprejeta in ki bo našim kmetom in posestnikom mnogo koristila, ker zdaj bode posestnik, ki ima okolo raztreseno zemljišče, lebko z druzimi posestniki zamenjal, ne da bi mu trebalo pri tem imeti denarnih stroškov za koleke in druge pristojbine.
Prihodnja seja državnega zbora bode v petek.
Največjo važnost, ima v zdanjem trenotku brambovski zakon, ki Be v raznih klubih pretresava. Glede tega zakona so tudi mej ustavoverci različna mnenja, in čuje se, da bodo tudi nekateri ustavoverci glasovali za podaljšanje brambenega zakona na deset let in da bode ministerstvo vendar dobilo za bvojo predlogo dve tretjini glasov. Sicer bi za podaljšanje brambenega zakona na deset let t. j. do leta 1890., nikakor ne bilo treba dveh tretjin vseh glasov, kajti trditev, da je ta zadeva ustavno vprašanje, je samo nazor 6oe stranke, katerej se to v njih kramo prilega. Brambovski zakon od leta 1868 je dosti jasen; v paragrafih 11 iu 13 določuje 800 000 stalne  vojake;   ustavoverci so koncem vlan-
skega leta veljavo onega brambenega zakona podaljšali za jedno leto, to je do konca t. 1., a letos se njihovi organi upirajo proti temu zakonu. Zakaj neki V Za to ker so v manjšini; da bi pa imeli oni večino, preverjeni smo, da bi vso postavo sprejeli in Se knj povrh, kar bodo v odločilnem trenotku s cer tudi zdaj morali storiti. V ustavi pa nij nikjer do-Id eno, da morata število stalne armade odobriti dve tretjini poslancev. To je samo želja Taalfejeva, da za zdaj u-tiv/e ustavovercem, ali če se vojaška postava tndi z dvema tretjinama glasov ne sprejme, on odstopil ne bode od ministerstva.
Politični razgled.
Motrunje dežele.
V t- i; . • '.   i 13. novembra.
Našega «-#irr/«» mhnrtt odsek za
upravo v Bosni in Hercegovini je imel vtorek zopet sejo, h katerej so pri Ali tu li ministri Tauffe, Streiutivr, Pražak, baron Korb in Chertek. Dosle še nij prišlo do nobednega sklepa. Poslanec Sturm je predložil poseben načrt zakona o tej zadevi, ki se jako razlikuje od vladne predloge.
M*otf<aki bodo baje glasovali za vojaško postavo, kako pa bodo glasovali Čehi in pravna stranka, o tem nam je le toliko znano, da večina Cehov nij zoper to vladno predlogo. Kakor pa denašnji dopis z Dunaja kaže, je bilo dozdanje nasprotovanje coutralistov zoper ta zakon samo na videz, kajti tudi oni bodo baje z vlado naposled potegnili.
„Agramer Zeitg." poroča, da bodo hr-ruf.iki poslanci v peAttnskem saboru glasovali zoper vladno predlogo o upravi Bosne in Hercegovine; tako misli ln je tuli liberalna stranka in celo osobni ministerski pristaši storiti, za to namreč, ker ta vladna predloga hoče, da redne troškove za Bosno in Hercegovino dovoljujejo delegticije,  uredne pa pe
Pravljica.
Zapisal V. J a r c.
V nekej vasi sta živela mož in žena ; bila sta varčna m delavna; a pri vsej tej varčnosti in pridnosti si vendar Bvojega imenja nij&ta mogla pomnožiti, ime.a sta sicer svojoj leseno bajtico z malim hievcem, v katerem je krava dimka privezana stala in zastonj pričakovala tovaršije svojej enakosti, a ona sta si želela več; žeiela sta si veliko in lepo hišo, velik hlev poln živine in široko rodovitno polje.
Mož reče nekega dne svojej ženi: Veš kaj, ljuba moja, meni je nekaj pametnega padlo v glavo; midva prav lehko obogativa, /ena se mu kar čudi in nestrpljivo pričakuje moževe modrosti; a mož pripoveduje: Večkrat sem uže shsal, in še zadnjo nedeljo bo gospod
župnik v cerkvi v svojem govoru rekli, da če kdo kaj uboga j me da, se mu tisto desetero povrne. Dajva midva najino dimko ubogajmo iu potem dobrva destt krav I Kaj ne, bo to lepo ? Žena kmalu uvidi veliko korist, katera bi iz tega sledila: vesela je modrega sveta ia ta. oj privoli, da se dimka da, ubogajmo. Mu/, otseze kravo, da bi jo gnal, — pa kam ž njo V Kdo jo bo ubogajmo vzel, da bi jo desetero povrnil, ta misel jima je delala skoraj preglavico, a mož, kot modrejsi, si kmalu ve pomagati iz zadrege, uganil jo je. Dimko žene po s te/i do velike ceste, a potem po cesti, dokler ne srtča pravega moža. Sklenena iu potrjena je bila moževa modra beseda. Ko uže dalj časa žene svojo dimko po cesti in ga je uže marsikdo srečal, pride mu tudi neki vesel, pošteno oblečen človek nasproti in ga vpraša, kam da je namenjen s bvojo kravo. Mož mu dobrovoljno odgovarja, da hoče kravo ubogajmo dati. Tujec ga čudeč Be pogleda, se
mu nasmehne, ter ga še vjiraša, Če je to njegova resnićaa volja, kar mu mož s kravo resno potrdi. Po kratkem pogovoru da mož dimko tujcu ubogajme. Tujec bil je gradščinBki hlapec, odžene kravo domov, ter jo dene v nradštinski hlev. Mož pa koraka brez krave tudi domov, kjer svojej ženi razpoveduje, kako da se je zgodilo z dimko.
Ko je druzega dne gradščinski kravar živino na vodo spustil, se dimka začne okrog ozirati, ter jo vzkokote ubere po cesti od koder je prej ta dan prišla, naravnost proti — domu ; a gradska živina, spočita, udere jo za njo. In tako je prišla dimka uže črez en dan nazaj, in za sabo pripeljala devet lepo reje-nih gradščinskih goved. Mož in žena od Bamega veselja niJBta vedela kaj storiti; da bi ae njina želja tako hitro uresničila, tega nijsta pričakovala. Ker Bta pa imela prem al hlevec, sta nekaj živine morala prodati. (Če je od gradščinskih hlapcev kateri kaj po ubežnej
štanski in dunajski parlament. Preje ko ne, bode ta predloga v peštanskem saboru propala.
T it tanje država.
Denes se zopet odločno vest potrjuje, da bode » uski carjevič naslednik najprej pohodil Dunaj, a potem še-le Berlin, tako da pride v Berlin se-le v nedeljo. S cer so pa Se po-Bamnosti in okolnosti pohoda ruskega prestol-nega naslednika v tajnost za k rte.
Ruski poslanik na angie'kem dvoru, grof Suvalo v,  je  prosil   za  svoje odstavljen je. Car je njegovo prošnjo usliiil, priznal z lastno ročnim  pismom njegove zasluge, ter mu podaril Vliidamirov red prvega razreda.
Tudi Gorčakov je baje odstopil in začasno prevzel Giers vodstvo vnanjih zadev. Germanstvo se veseli tega dogod|aja — mo goče da prezgodaj, kajti čuje se, da je Gorčakov samo imenski odstopil, a Giers da je dal samo ime.
Od Turči/e Angleži res veliko ne za htevajo; oni zahtevajo samo, da Turčija ua-stavi v Mule j Aziji angleške davkarje in angleške davkovske nadzornike, angleške Bodnike in angleške sodstvene nadzornike, pri turškej armadi angleške poveljnike, angleške častnike in angleške podčastnike, naposled pa angleške nadzornike, ki bodo redno potovali po Milej A'.iji. Anglež je res vrlo oskromen človek, a Turek ima tudi prav, ker misli, da mu preti ta angleška oskromnost s poginom.
Včeraj smo priobčili v posnetku govor Beaconsfiidov pri banketu Ivntivnskefj** lord majorja. Ta govor ni) zadovoljil niti Angležev samih, kakor se izružajo Angleški časopisi, še manj pa ostalo Evropo. B^acon-field je preveč razkril angleško sebičnost in hlep-nost po gospodarstvu, kar se kaže osobito v frazi njegovoj „imperium et libertas" kajti ves svet ve, kaj pomenja angleška „svoboda" v tujih krajih, kjer imajo kaj besede. Da pa niti Batu ta angleški mož ne veruje na .evropski mir" vidi se iz tega, ker ni z besedico ne omenja ni Turške ni Ruske, kjer je Anglija najbolj engažirana.
Dopisi.
Iz JCrškegrifr 11. novembra. [Izv. dop.] (Predavanje o vinoreji.) Kar so Bkrbni domoljubi, prijatelji boljšega gmotnega stanja našega kmeta uže davno želeli, to se Trši te dni po Dolenjskem. Dolenjci imamo namreč prav lep in rodoviten kos sveta, ki je ugoden vsem panogam kmetijstva. Lehko bi namreč imeli tu izvrstno živinorejo, lepo poljedelstvo in zvlasti mnogo boljšo sadje- in vinorejo. Za vinorejo je naše podnebje morebiti ravno tako ugodno, ali pa še ugodnejše, nego na Doleniem Avstrijskem, kjer se toliko dobrega vina pridela.  Toda naš narod potre
buje še pouka, in Bicer prav obilo pouka. Želeli bi si bili Bicer kmetijske šole, ali vsaj sadje- in vinorejske šole, pa zadovoljni bi bili za zdaj še z manjšim, naj bi se namreč vsaj potovalni učitelj kmetijstva večkrat k nam pošiljal. Kar je v druzih deželah uže davno običajno bilo, to se je pri nas še le te dni izvršilo. Prišel je bil k nam vsled prizadevanja slavne kmetijske družbe, ki ie v ta namen pri kmetijskem miniBterstvu nekaj podnore izprosila, g. Rib. Dolenec, ravnatelj Hadje-in vinorejske šole na Slapu. Minoli teden ie bil v Ratečah, a v Bohoto, nedeljo in ponedeljek ogledoval si je ta teoretično in praktično zelo izurjeni vinorejtski strokovnjak vinograde v našej okolici, avlasti na Tržkej gori ter predaval in razlagal o pomanjkljivostih tukajšnje vinoreje in priporočal boljše metode. Dasiravno se je bilo to nameravano predavanje le malo poprej zvedelo, vendar je bilo prav mnogo poslušalcev došlo.
V nedeljo, 9. t. m. je bil prvi govor pri sedeži naše fare in kmetijske podružn'ce, namreč v Leskovci, v šolskem poslopji. Bla je tu po popoludanskej hožiej službi natlačena izba poslušalcev, največ kmetskoga stanu. GoBpod ravnatelj je razlagal najprej razne vrste vin, potem priporočal vinnke trte. ki bi bile za Dolenjsko primerne, in način, po katerem se naj trte pomnožujejo. Poudarjal ie posebno način pomnoževanja z živinami (ož5v-Ijenimi ključi), ter silno toplo prigovarjal za napravo trtnic. Do mraka ie trajal zanimivi govor. V ponedeljek je bilo pa predavanje v Krškem, v prostornej sobi 1. razreda. Dopolu-dne je razlagal gospod ravnatelj z ozirom na včerajšnje nauke še kopanje in sajenie vinogradov, obrezovanje, cepljenje in žveplanje trt. Popoludne pa je bil govor o kletarstvu. Tudi tu je bilo obilo poslušalcev, zvlasti inteligence. 01 nas se je podal gospod ravnatelj, kateremu Brno za izvrstne govore prav hvaležni, dalje v Kostanjevico in Rudolfovo. Mi samo to želimo, da bi takovi strokovnjaki v kmetijstvu večkrat k nam zahajali.
Ie Postojne« 9. novembra. [Izviren dopis.] (Domesticae res.) Marsikateremu so gotovo naše razmere v obče znane, a ne toliko, da bi mogel naše socijalno življenje presojati. Namen moj je tedaj, to stvar nekoliko pretresati in socijalne razmere našega trga opisati.
Kakor skoro povsodi pri niis v večjih občinah nahajata se tudi tukaj žalibog dve na-
sprotni si stranki, prva navzeta strastne želj« gospodovati nad vsemi z nenavadnimi načeli, druga in prava stranka navdana z domoljubjem in požrtvovalnostjo za narodno st*ar. Prva, namreč stranka „verfassungstreuleriev", (kakor se Rami imenujejo) vneta za izveltčuioče nem-štvo, se poslužuje nezaslišanih sredstev, da kaže svojo moč. Nien voditelj je naH znani C'ceron; on ima v svojej pisarnici podložnih ljudn, ki se potrudijo vsakej želii visokega gospoda ustreči. Pisar, ki je uže mnoeo posel prebil v Rvoiem življenju, nekoliko štndiral, potem krčmar bil in nekdaj kranjsko kamžolo nosil, pridobil si je s tem, da Be je svojej narodnosti izneveril, od svojega gospoda toliko, da je lahko kamžolo Blekel in frak pa cilinder oblekel. In ko Re je dal gospodar njegov voliti v deželni zhor, bila je milost gosnodar-ieva velika, kaiti ag'tator dobil je za svoi trudi zlato urno verižico, pa toliko zaslužka, da so uže more imenovati pnseRtnikom. — Umcje se samo ob Rebi, da je tudi učenost njpgova nppredovala, ker kmet ga imenuje le gospo** dohtarčka.
Drugi z našim E lijem Remkai privandravSi pisar bi pa vse v Palati pojedel, kar je slovenskega. Kot rojen Nemec ie ves navdušen za „rajha tam gori;  tudi on pospešuje namene   svoiega   gospoda.    Odkar   je chefu tolikanj  pripomogel  v   deželni zbor,   mu je ta  zelo   naklonien,   pripusti mu,   skoraj hi rekel vodstvo svoje pisarne.   Poniža  Re naš Eli, ob č«ru vsakterih volitev, da ob'šče bvo-jega podložnega, in ž niim manevre pretresa. Pa ravno ta prevelika naklonienoRt gospodarjeva, ki je tudi temu pisarju pipomogla h krčmarskomu poslu, rodila je v njem naouh in iz napuha hudobijo, ki se javi v nesramnem denuncirani!. Pregovoril ie ta človek kmetico, ki je prišla v njegovo krčmo, da je ona od neke narodne družine OBlepariena, in pripravil jo je tako daleč, da je privolila v tožbo proti tej časti vrednej družini. V tej tožbi, katero je on sam spisal, posluževal Re je nezasitnih izrazov, takih, da se mora vsacemu praveo-liubnemu človeku gniuRiti   Pa to mu nij bilo zadosti, kadar je  kak človek v njegovo gostilno prišel, precej začel je denuncirati omenjeno družino, misleč si, da nemSkutariji uže dosti koristi, če zaupanju nnrodne uplivne družine škoduje.   Ko se je na to sin te družine pritožil pri njegovem chefu, izražal je ta se ve" da svojo nevo'jo o nepremišljenem postopanji svojega p sarja. Okregal ga je sicer do-
Živini povpraševal ali jo celo nazaj terjal, o tem nij meni nihče nič povedal.)
Imela Bta  zdaj živino in denar.   To bo pa nevošljivi sosedje kmalu zvedeli; povpraševali so ja radovedni,  od kod da imata vse to. Mož pa jim je dobre volje odgovarjal, da je dal svojo jedino kravo  ubogajme  in Bog mu je to dobro delo desetero povrnil. Sosedje misleči, da j*m bo tudi Bjg desetero povrnil, od-Žei 6 svoje krave po raznih cestah na vse strani, ter jih ubogajme ponujajo; lehko so se krav iznebili, a ljudje so se jim smijali. Čakajo in čakajo,  a od nikoder nij hotelo deset krav nazaj   priti,  da,  niti  onih,  ki so jih dali ubogajme, nijso dobili več nazaj.   Razsrde se nad možem,  rekši, da jim je on kriv te ne-Brete. m mu od gole ječe hišo zažgejo. Mož in žena žalujeta nekaj časa; a kmalu si mož v*' pomagati.   Oj vzame malo pepela od po žgane In e, ga dene v škat.ljc > in se poda z njim po svetu. Ko v nekej hiši prenočuje, da.
gospodinji škatljico spravit, rekši jej,  da naj io pač prav skrbno shrani: v njej  so Rami zlati — velike vrednosti.   Zlati pa imajo to lastnost, da ako jih le pregrešen človek pogleda,   se  pri tej priči spremene v prah in pepel.   Žena mu skrbno  spravi  škatljico v stransko sobo; a silno jo  radovednost tare, da bi pogledala bliščeče zlate ; kakšni morajo vendar biti,  ker imajo take čudne lastnosti. Žena krčmarica se dolgo premaguje,  a naposled jo zvedavost le premaga. Ona škatljico prav varno in pogasi odpre, pa glej I oh pri tej priči — pepeli  Takoj se spomni, kaj jej je tujec rekel,  in ona nij  po polnem brez ure ha.   S nun  ne ves, kaj jej je zdaj početi! Da bi se ne imela pred tujcem zagovarjati in da bi ne imela kakih sitnostij, strese pepel iz škatljice, in vanjo dene svonh zlatov, mi sleča, da tujec vsaj ne bo tega spoznal. K je druzega  dne  tujec  odhajal,   mu prinese škatljico; on jo odpre in jej smijaje se izreka
zahvalo za skrbnost in poštenje. Ženi je bil ta izid, da si drag, vendar po volji; a še bolj zadovoljen in vesel je bil mož, ki je odnesel škatljico z zlati-
Nevoščljivi sosed'e pa so zopet kmalu opazili, ko je mož domov prišel, da ima veliko zlatega denarja. Radovedni so ga povpraševali, odkod da ima toliko zlatov. On pa jim pripoveduje, da te za eno samo škatljico pepela od svoje po hudobnih sosedih mu požgane hiše dobil vse te zlate, pa koliko bo še dobil, če bo ves pepel tako drago prodal.
Poieljivost po zlatih denarjih je lakom-neže tako daleč zaslepila, da bo svoje biše oo?gali, pepela na c»nte okrog vo/.ili in ga v malth škatljicnh za zlate ponu;ali. Toda vsakdo se jim je le m -I, in nikdo nij hotel pepela iz hišnega pogorišča tako drago kupiti. Spoznali so, da so zopet nasmojeni, in sicer tako, kakor Še dosedaj nikdar ne. Hudo se raz-je/e, in sklenejo  tega moža b pota spraviti.
volj, pa akopram mu je žugal, da ga iz službe odpuBti, če mu še kaj tacega naredi, se pisar vendar tega ustrašil nij.
Po državnozborskih volitvah namreč pisal je le-ta očetu nekega fanta, ki je tukaj v Solo hodil, da je bil njegov *sin od gospoda učitelja veroznanstva pretepen,  svetoval mu  je, naj proti  katehetu,  narodnemu   gospodu, tožbo ▼loži. Oče ne popolnem prepričan  o  tem do-godjaji,  vložil je tožbo, in gospod katehet je bil obsojen na 5 gld. globe. Ker pa je ta na-rodojak dosti k našej  zmagi pri drživnozbor-skih volitvah  pripomogel,   napravil je pisar o tem precej dopis v  „Tagblatt*,  in toliko laži še pridejal, da se je uredništvu tega lista potrebno zdelo, dopis njegovemu chefu v pregled poslati in ga vprašati, aH je poročilo re-Bnično. 1/8*1 je na to vendar tist dopis, in veliko  razburjenost prou?roČil,  premda   je bilo mnogo izpuščeno. Za letošnjo biro žita poslal je tukajšnji duhovni pomočnik, kakor po navadi,   slovensko pobotnico našemn Ciceronu. Ker pa njega nij bilo doma, nij hotel imenovani pisar kolekture izplačati, ker je bila pobotnica slovenska!   GoBpod duhovnik je bil primoran pritožiti se pri tukajšniem c. k. glavarstvu zaradi tega na podlagi postavo o ravnopravnosti vseh jezikov, tedaj tudi slovenskega, in naš Edi dobi drug dan v resnici strogi ukaz od c. k. glavarstva, da mora v treh dneh ko-lekturo plačati, če nehče biti rabljen. To spet nij bilo po volti Ciceronn in pisar je dobil z nova „verbeiss" od svojega chefa. Denunciranje tega piBarja pa ne Bega samo na mirne tržane, izpodtika se ta pi^ar v svojej predrznosti tudi nad sodmjskimi in upravnimi uradniki in uže ie tako  dale?: prišlo, da se ga vsak miroljubiv človek ogiba, če neb če s su-rovostimi traktiran biti. Neki večer je prišel ta nebodigatreba v krčmo tukajšnjega narodnjaka z namenom, da bi imel porod proti narodnemu  krčmarju pri sodniji tožbo vložiti, ako bi ga hotel ta iz svoje krčme izpoditi. Vse tii navedeno je faktum. Nij-li to škandalozno? Kako je to, da se obnašanje tega pisarja nič ne prime debele kože njegovega go spodarja ?   Je-li ponosen na čast, katero mu oba njegova pisarja delata? Kaj je u'.rok, da jih ne odpravi? Ali se mari boji  svojih podložnih, ka bi mu ne delala kakih sitnostij, če ja odpusti? Ali je morebiti toliko na tem ležeče, da se manevri od deželnozborske volitve ne odkrijejo? Zakaj ja ne dene proč? Uzrok
mora vendar imeti, da bo ne odloči za tak korak !
Razen našega Elija, voditelja postojnske .ustavoverne" stranke, se prišteva k tej stranki tudi par tržanov, ki pa nemajo pojma o usta« voverstvu, ampak samo v Bvojej slepiti frakcijo podpirajo. Oni menijo: tako je in ne more biti drugače, ne vedo pa, kake namene s tam pospešujejo. In ravno taki tržani fungirajo kot občinski odborniki in svetovalci v našej cose-ski. Nemci hočejo biti, pa še nemški ne znajo. Da je res taka, naj priča ukaz, ki ga je poslalo Županstvo tukajšnjej posestnici: Frau N. N.
in Adelsberg, Es ist zuvviederholten Malen errinnert wor-den, dass Ilir Wachthund stetts an der Kette, vvegen Bbsvvilligkeit und Gefiihrlichkeit der Pas-santen (Fremder) wie E nheimischen zu hal-ten ist. Der Fall ereignete sich gestern, dass Ihr Hund frei im Markte harum liet, und bei dieser Gelegenheit einen kleinen Fund durch Beissen lhm todtete, desgleichen hatderllund den Strasseneinreimer A F. aogegangen, \vo-durch s ch dieser vor dem Biess des Hundes nur durch die Schaufel die in der Hand trug retten konte.
Um keine Unannehmlichkeiten betreff des Hundes zu haben etc. etc.
Geimeindeamt Adelsberg am 7. O it. 1879.
Burger m. p.
Vsled naredbe tukajšnjega c. kr. glavarstva mora sedaj vsak večer kak občinski odbornik policijsko službo opravljati s tem, da naznanja c. kr. glavarstvu krčme, katere so črez 11. uro odprte, posebno take, v katerih se kak nered godi. Pravijo, da se pri prihod-njej občinskej volit.vi ne bode pustil nihče v odbor voliti, ker nikogar ne veseli službo po-nočnega čuvaja opravljati. Preveč bi bilo, da bi Be dalje spuščal v pretres delovanja občin skega odbora, le mimo grede hočem še omenit', da s tolikimi troški napravljena razsvit-Ijava postojnskega trga rabi se samo v svetlih nočeh, v temnih pa naš odbor petrolej — štedi!
Glavni temelj našej nemčurskej stranki je, kakor večji del povsodi, uradništvo, katero se pa zdaj vendar bolj pasivno drži in tudi zavoljo gori omenjenih uzrokov, popolnem ignorira ravnanje C ceronovih pisarjev, ki stranki ne delajo ravno časti.
Potegneio mu vrečo črez glavo in ga odpeljejo k velikej reki, da bi ga tam v vodi utopili. Pot pa jih pelje mimo cerkve. Tu stopijo notri, da bi par očenašev zmolili za njegovo dušo, a ubozega moža puste v vreči zavezanega ob cesti. Mej tem pa prižene neki meBar klavno živino mimo in sliši moža v vreči zdihovati. Mesar stopi bliže in povprašuje, kdo in zakaj tu notri zdihu e. Tožnim glasom mu mož iz vreče pripoveduje o velikej imenit-nosti, ki se ima vršiti. nZa kralja me hočejo postaviti," pravi, „a jaz uboga sirota ne znam niti čitati niti pisati; sam ne vem, kako se mi bode obnašati na kraljevem prestolu!4 Ko je mesar še zvedel, da so šli kraljevi voblci v cerkev, novemu kralju sreče prosit, ponudi vso svojo živino možu, če bi pustil njega na kraljevo mtsto; mož se dolgo ne da prepro-siti. Mesar odveze vrečo, da namenjeni krat iz Dje izleže in potem mesarja vanjo zaveže. Ra/kralj pa odžene hitro lepo rejeno živino domov in je veBel, da je svojim sovražnikom
tako srečno pete odnesel. Ko se hudobni so sedje iz cerkve povrnejo, reče eden v vreči zavezanemu „kralju": „Ziaj boš imel pa zrni rom dosti srebra in zlata.u „Nu, to si bum živine nakupil, nailepših iu najdebelejših si hočem nakupiti, kakor hitro pridem na svoje mesto.u Ko ga na most pripeljejo, ga vržejo v vodo. Mesar pa je v vreči zakričal nekaj neumevnega; a potem so sli-ah „bik, bik, bik, vol, vol/ ko je voda v vrečo hehvala Oni na mostu pa so poslušali in dejali: ngiej ga. glej ! mu uže spet bike iu vole vkup ženo u
Kako pa se začudijo, ko domov pridejo in svojega soseda, katerega so v vodo vrgli, (vsa; tako so mislih) naidejo doma, pas« čega toliko tako lepe živine ! Mož pa jim pripoveduje, da ju v vodi, kamor so njega vrgli, še mnogo m debele živine, in da jo t.st, kdor sam po njo pride, dobi zastonj. Hudobni sosedje gredo iu poskačejo v vodo, kjer potonejo. Mož in žena pa sta zdaj bila bogata, kakor sta si želela hudobnih sosedov sta bila pa rešena za vselej
S tem končam razpravo o iednej stranki, in bi bil vesel, ko bi mogel drngo samo hvaliti. Žal, da mi to nij mogoče. Narodna stranka je v opasnosti, da popolnem zadrsmlie; nje voditelji ne kažejo prave energMe. Kie so Časi, ko je narodna čitalnica tako lepe veselice da-ala, ko ie toliko udov brojila? Niisi več tista narodna Postojna, ki ie pred 8 leti |o vo-itvi v deželni zbor narodnemu kandidatu 132 glasov oddala, nasprotnemu pa samo 26; zdaj zmasuieš samo z jednim glasom večine! Poglejmo po trgu, kje naid^mo (razen jednega) kak slovensk napis? Mar nij to žalostno, da uprašuje uže tujec, obinkovalec naše sloveče jame; „sini denn Iver n:oht Slovenen?", in nevedni „grotar" devetoaisteca stoletia mu odgovori: „hier sind nur Deutsche und — Krainer!!" In kdo je vsega tega kriv? Mlač-nost narodne omikane mladine, in kar ie naj-bu'?o. nesloga! Ne-docra, ta strupena kača se mej nami redi s tem, de imamo ljudi, ki zaradi malenkostne osobnosti rajši narodno stvar zanemarjajo, da, Še celo jej nasprotujejo. D*-iejo pa si le sami slabo spričevalo, ker tako ravnanje je znamenje breznačajnosti. In kaj je lepša čednost pravega moža kot značajnost? Imenujeio se sicer ti lin 1 je še narodne, pa samo na jezuu kajti kadar pride čas, kaj za narodno stvar storiti, narodnost ti možje na žrebeli obešajo. D dcaz nam je zadnja državno-sborskft vol tev, pri katerej smo se varali o možeh, kojih smo bili najbolj gotovi. Žalostno ie, da je priprosti kmetic, kar se tiče besedo drtatf, bolj značajen, kakor olikani, popolnem neodvisni tržan.
Na stran tedaj osobnosti, zjedmimo se ker le v ied'nosti je moč. Imejmo le narodno stvar pred očmi in izpolnu jttio z veseljem sveto nalogo: svoj mili narod bistriti in ga za resnično našo stvar navduševati. Omuimo druHvo, katero naj mej naše uže tako sprideno, pa vendar še ne po polnem izgubljeno tržanstvo, širi slovensko časopisje. Sai vsak rad čita v dolgih nočeh dolgočasne zime, rad bo tudi mnogokateri kaj daroval, da se tako narodno tržansbo dru'tvo vzdrži. Sai nij treba določevati previsoc h mesečnih doneskov, ampak po zmožnosti V8akaterega, in vpisalo bi se gotovo dosti tržanov. Začetek je se ve da vsak težak, pa če je prava volja, se tudi te težave premagajo. S tem, da smo vsaj z jednim glasom večine pri zadnjej volit vi zmagali, zadobili smo si uže več zbupanja pri priprosten tržanstvu, in p Sprosti volilec, ki je narodnemu kandidatu dal glas po svojem prepričanji, hotel bo tudi vedeti, kaj se v državnem zboru godi, kako poslanci interese svojih volilcev zastopajo. Časopisje pa ravno delovanje državnega zbora opisuje in mej avet raznaša. B lo bi torej s takim društvom tudi tej želji volilcev ustreženo. Še je železo vroče, še je lahko kujemo, porabimo tedaj priliko. Čo se bode priprosti volilec zmirom bavil s pravično našo stvarjo, potem se je bode tudi verno držal; če ga pa izpustimo, poreče: Ti ljudje me najdejo Bamo ob času volitve, drugače pa me ne poznajo!
Poglejmo si naposled našo čitalnico. Ta narodni zavod ne bo sicer nikoli prestal, ker ie sredimv narodnega tržanstva, pa če se ozremo na čitalnično delovanje prejšnih let in je primerjamo ^'danjemu, kaka razlika! Tudi tu je narodna mlačnost kriva nazadka, pa tO se da še vse popraviti. Čitalnični odbor naj si prizadeva odličnejše tržane vabiti, da Be bodo vpisali, naj skrbi za potrebne vesel.ee o zimskem času pa pojde vse. Ugovarjajo neka-
ter i: za veselice nemamo pripravnega prostora, igro moramo popolnoma izpustiti. Na to moram odgovoriti: prostor se uže dobi, le preskrbeti Hi ga j.- treba. Pa igralnih moći nj! se spet nekdo oglasi. Če jih mej odličnejšo mladino nij, naj se pa ozir jemlje nekoliko na bolj priprosto tržuusko mladino, saj se da tudi v to Hviho i/uriti, pa se natoduei Btvari v obče se bode s t* m koristilo Druge priprave, kakor oder i. t. d. imamo. Če napravimo namesto tisth suhih veselic, ki jih imamo zdaj uze skozi nekaj Itt, zopet veselice z igrami, videli boste, kako lepe prihodke bode imela čitalnica, koliko več občinstva bo na naše besede dohajalo, in vse bo bolj živahno. Torej složno delajmo, pokažimo slovenskemu evfctu, da Postojna nij izgubljena, izbrišimo črno piko, katero ima ravno naš trg mej drugimi slovenskimi trgi, posnemajmo tako hitro preobrnem, sedaj popolnem narodni Kamnik m — čast naša, če se boiie naš trg zopet prišteval prvim slovenskim mestom in trgom na Kranjskem I Podsovičnik.
Do muce ni vari.
— (Dobra vest.) 1 i Metlike se nam piše dne 12. t. m.: Ravnokar je šel g. okrajni glavar Weiglein z živinozdravnikom g. Perua-nom Dule razkužit. Ta vas je pri nas prva, ki je zaprtijo srečno prestala. Bila je pa tudi straža izvrstna. Jutri ali pojutršnjem upamo, Odpre se Draganja vas. /alibog, da se narobe mora zapreti vas Maline, kjer so te dni 9 glav govede pobili.
— (Kamniška narodna čitalnica) napravi v nedeljo dne 16. t. m. veselico se sledečim programom: 1. A. Nedved: „Moj domu, zbor. 2 Hajdrih: „Pri oknu sva moke slonela1', čveterospev. 3. Hajdrih: „Jadransko morje", zbor. 4. „Trnje in lavor", drama v 2 dejanjih. 5. Pies. Vstopnina za ude 10 kr., za neude 30 kr. Začetek ob '/a8. uri zvečer. K tej vesebci prav uljudno vabi odbor.
Razne vesti.
* (Po nedolžnem zaprt.) Meseca maja letos je bil na Dunaji zaradi tatvine na 15 mesecev uječe obsojen neki delavec Albert Maj, dos;e poštenega imena. On se je sicer rotil, da ni) kradel, a Bedem prič ga je pod prisego spoznalo za tatu 1 M moli teden pa ue je izkazalo, da je bil — po nedolžnem Obsojen. Sodmja je bila dobro jej znanega izmikalca Fran Oberhauerja spet v pest dobila zaradi nekaterih novih tatvin, ki so bile izvedene vse na jednak način. Tat je hodil po Btanovanjih vprašat, ali je v najem dobiti „posteljo", in pri tej priliki je ugrabil, kur mu je ravno v roke prišlo. Ker su bila dejanja vsa dokazana, Obeihauer torej nij imel upanja, da bi se izvil iz klešč, je naposled rekel, da bode obstal še nekaj drugih podobnih tatvin, Češ, zdaj je itak vse jeduo! Potem je navel bas tistih pet dejanj, zaradi katerih je Albert Maj — uže sedel. SoUuik s prva nij verjel Ooerhauerju misleč, da ga hoče prevariti, pa preiskava je pokazala, da je resnico govoril. Vseli tistih sedem ženskih prič, ki 60 prej prisegle, da je Maj bil pri njib, je zdaj izpovedalo soglasno, da je Obeihauer pravi tat. Prvosedn k sodišča, pred katerim je bila on teden obravnava zoper Oberhauerja, je neumne babnice uobro oštel zaradi njihove lehkomiselnosti. Maj in Oberhauer bta bi bila sicer res nekoliko podobna, vendar nij moći razumeti, kako je to, da so se ženske tako motile. Dve sta pač povedali, da ji je zoper Maja Ščuval neki birič pn policiji v Sechshausu rekoč, da je le ta gotovo pravi tat. Maj, sicer nekoliko slaboumeu človek, je bil se ve da nedolžnim spoznan in ta-
koj oproščen. Mož je bil s tem zadovoljen, samo rad bi bil imel kaj o iškodovania.
' (Čuden s v e t n i k.) V Budimo je umrl bogat meščan, ki je v Pešti in v Budimu imel Atirnajat hiš, poleg tega celo reč nogradov v raznih krajih. V njegovem stanovanji je bilo v vsakem kotu kaj denarja ali vrednostnih papirjev. Mej drugim so našli nad 50 hranil. • ii;■/■('• in vmes take ki so bile naložene po 35 let, potem cele mošnje cekinov, tolarjav in dvajsetic, COOO srebernih goldinarjev in 2000 bankovcev po goldinarii. Glavni ded či so trije budapeštanski ded či. Tistemu kmetu, ki je varoval vinograde, je volil 1000 goid„ pnrtirju tiste hiše, kjer je stanoval, pa do smrti 5000 gld. na leto.
Javno zahvalo
izrekam slavnoj družbi sv. Mobora, ki mi jo za tukajšnjo kmetijsko nedeljsko šolo prav koriBtnih knjig poslati izvolila.
V Krškem, 11. novembra 1870.
Ivan Lapajno.
V »tir J.
Rvropai Pmolnkar iz Livna. — Schcrks iz Dunaja. — Fuchs iz Pariz m.
Pri N.una< Bertiheimer iz Trsta. — Tissen iz Dunaja. — Pechani iz Olovca. — Schliober iz 8olc. — Ho fina an iz Kranja. — H ogne r, VVieaner iz Brna. - Dolenec iz Trata. — OiiVino iz 1 urina — de Rosa iz Trst«,
Pri Hali«! t BUnnan iz Kočevja. — Reiter lx Dunaja.   —  Jevnikar u  Dolenjskega. — N-uinai.
it l<unaja.
Dunajska borza	13 novembra.			
(Izvirno tnlegrafično poročilo.)				
Enotni drž. dolg v bankovcih	«8 gld. 20			kr.
Enotni drž. dolg v srebru	.   . 70		90	
''.lata renta	80		35	
860 drž. posojilo	127		_	
Vkcije narodne banke	■437		_	L-
kreditne akcijo	268		75	
.ondon	. 116		35	
Srobro                 .   .        , .	_		_	
Sapol.                      .  , , 0, kr cekini	9	rt	30	rr
	5		54	
Jržavne marke	67	n	60	n
Ana Šuklje,
učiteljica, na grlaso-vir-o.,
poučuje temeljito
v igranji na glasoviru.
Naslov: Kolodvorske ulice Nt. II, v !*<»-gacarjevej (531—2)
v 3 letu, ki ima prav dobra spričevala, želi dobiti mesto domaČega učitelja ali stenografa v kakej odvetniškej pisarni. — Pouudbe naj se blagovoli poslati pod naslovom: P. It. I niicrsiiai Wlen.
(532-2)
• p—^ O
U »
H
4j o o ^
o mM.:-'
B -d S. 9 3 .£  o *- .h hJ
^JS s >
^ • r. N
n
rt <= cU
no o rt
>o
>w
a
rt
CD =
m .3
.5 o
9
- 5 5r*
00 0
IMS! ^ »3p
i
fec g
5 1 •fl s
m —
6 a
0 p,
p o p p.
> p.
O 0
i z:*
p..« 9
JB B d) n D n
a
M
o ,
s
co
ISJ
131
"o si S oi • •■-» — — t-
'.    TJ U ■ -_- _^
1 > ^ 1
V soboto due 15. novembra 18711 a« bodo
prodajali ostali deli podrte peU< v-ke hiše v Schellenburgovih ulicah, kbkor hranilna o{(iiji«tča itd.
(537)
Kranjsko stavbeno društvo.
o
E
'Os«
Ter^o-eljita, pomoč
vsem, ki so v želodci ali trebuhu bolni.
Ohranjenje zdravja
naslanja so večjim delom na čiščenje in snaženje aokrovico in krvi in na pospeševanje dotrega prebavljenja.   Najboljše za to sredstvo je
dr. Roza
življenski balzam.
Življonski l»..l/.am dr. Itozov odgovarja popolnom vsem tem zalit o vam; isti oživi vse predavanje, nareja zdravo in čisto kri, in truplo dobi svojo prejšnjo muc in kdravje Kopat Odpravlja vso teško preba-vanje, osobito gnjus do jedi, kislo riganje, napetost, bljevanje, krč v želodci, zaslinjenost, zlato žilo, preobteženje želodca z jedili it L, jo gotovo in dokazano domačo sre<lstvo, ki t>u jo v kratkom zaradi svojega izvrstnega upiivanja občo razširilo.
1 velik«* m k len i ca M ,«//<#.. skleni ee .iO k t:
Na stotino pisem v priznanje jo na razgled pripravljenih. Razpošilja se na frankirane dopise na vse kraje proti poštnemu povzetju svote.
Volespoštovani g. Fragnerl Prosim vas udauo, pošljito mi za priloženih 18 mark zopet „dr. Kozov življenski balzam". Ta balzam je prav posebno sredstvo zoper gnjus do jedi, shujšaujo, in ako se no more Spati. Ljudje, nad kojimi so uže obupali zdravniki, postali so po tem „življonskem balzamu" zdravi in kropki.   Prosim za takojšnje pripodlauje.
V štovanju vam udam U. Stolzenberg.
Loos-Ileinersdorf poleg Milncheborga 14. avg. 1875.
Nvarjonje!
Da so izogne neljubim napakam, zato prosim vse p. n, gg. naročnike, naj povsodi izrecno «lr. Itozov ilvljeuakl balaani iz lekarne E. Fragner-Ja v Pragi zahtevajo, kajti opazil s,-m, da bo naročniki na već krajih dobili neuspešno zmes, ako so zahtevali samo življonski balzam, m ne izrecno dr. Hozovega življenskega balzama.
dr. Rozov življenski balzam
dobi se samo v giavuej zalogi izdolOValoa 1*. !■'»'*»f/nei'-ja. lekarna
„k črnemu orlu" v Pragi, Ecke dor Spornurgasae Nr. 2Uo—3. V Ljubljani: G. Piccoli, lekarna i Jos. Svoboda, lokama. V Novem mostu: Dom. Kizzoli,  lekarna.   V K amen i ku: Jos. Moćnik, lekarna.
Vse lekarne in večje trgovine z materijalnim blagom v Avstro-Ogerskej imajo zalogo tega življenskega balzama. 1 s t o t a m:
Pragska občna domača maz,
gotovo in izkušeno sredstvo za ozdravljenje vsacoga prisada,  rano in otekline, a v5 in 3.» kr. av. v.
llalzam za uho.
Skuše no in po mnozih poskusih kot najzanesljivejšo sredstvo znano, odstrani nagluhost, iu po njem so dobi tudi popolno užo zgubljen sluh.  1 sklonica 1 gld. a. v. (270—ilj
IzdateJj in uieunik Makuo Armič.
Lastnina in tisa MNbiouue tiskarne4*.