Poštnina plačana v gotovini.
Leto XV.. štev. 68
Ljubljana, sobota 24. marca I934
Cena 2.— Din
upravuišivo: Ljubljana, Knailjeva ulica 5. — leielon št 3122, 3123, 3124, 3125, 3126.
tnseratni oddeleR: Ljubljana, Selen-burgova ul. 3. _ Tel. 3492, 2492.
Podružnica Maribor: Gosposka ulica st. 11. — releton št. 2455.
Podružnica Celje: Kocenova ulica št. 2. — Telefon št. 190.
Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842, Praga čislo 78.180, Wien št 105.241.
Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.—.
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 3122. 3123. 3124, 3125, 3126 Maribor Gosposka ulica 11. Telefon št. 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1. Telefon St. 65.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu.
Ponovne občinske volitve
Kakor 1. 1931. po volitvah v Narodno skupščino, tako je bila tudi lani po občinskih volitvah prva in največja skrb strahovito poraženih opozicijskih voditeljev in podvodileljev, kako bi omilili svojo blamažo m olepšali svoj polom, obenem pa vlili vsaj nekaj novega poguma svoji razredčeni in zbegani vojski. Obakrat je bila prva tolažba ta, da poraz v resnici ni tako strahovit, ker so se pri volitvah vršile goljufije in vse mogoče druge nepravilnosti. To lajno so zlasti vrteli po občinskih volitvah, ko je bil njihov polom še hujši kakor dve leti poprej pri skupščinskih volitvah in so začeli spregledovati še oni, ki so se do takrat dali še hujskati in zapeljevati.
Da bi svojim izmišljotinam o slepari-rijah in nasilstvih dali več poudarka in vsaj videz verjetnosti, so poraženi voditelji inscenirali celo poplavo pritožb na upravno sodišče v Celju. Pritožbo napisati in vložiti ni težko. Kakšna formalna napaka se kmalu najde, posebno pa še, ako se volitve vršijo, kakor so se lani vršile, prvič po novih in vrh vsega še dosti kompliciranih zakonskih predpisih. Voditelji pa si s pritožbo, če je še tako neosnovana, vsaj začasno operejo roke in nasujejo razočaranim pristašem peska v oči, da se tolažijo, da so bili res po krivici poraženi.
Toda priznati moramo, da so se tako tolažili morda tudi nekateri višji in nižji voditelji sami. Saj je umljivo, da jim tako popoln prevrat v ljudskem mišljenju ni šel v glavo. Niso mogli razumeti in ne verjeti, da se je razpoloženje njihovih nekdanjih velikih armad tako iz temelja spremenilo in da so ljudje res definitivno obračunali s staro nesrečno miselnostjo strankarske nestrpnosti ter se izrekli za novo nacionalno politiko, katere nosilec je vsedržavna Jugoslo-venska nacionalna stranka. Zato je ta ali oni voditelj in podvoditel.j morda res tudi sebe samega prepričal, da pri volitvah ni bilo »vse v redu« in da je pritožba proti volitvam res utemeljena. Taki ljudje so zato stavili vse nade na upravno sodišče v Celju in trdno pričakovali. da bo ugodeno vsem njihovim pritožbam, nakar se bo pri ponovnih volitvah »pravica izkazala«.
Naj je bila špekulacija, ki je diktirala pritožbo proti volitvam, že taka ali taka, prvo hudo razočaranje so pritožniki doživeli že s samo usodo svoje pritožbene akcije. Celih 143 pritožb je prejelo celjsko upravno sodišče, v katerega nepristranost pač ne dvomi nihče. Med temi 143 pritožbami jih je 16 takoj zavrnilo, ker niso bile vložene ali festavljene tako, kakor zahtevajo zakonski predpisi, o ostalih 127 pa je razpravljalo. Od njih je 102 pritožbi odbilo, ker so bile vse neosnovane. le 25 pritožbam je ugodilo in po § 125. zakona o občinah odredilo ponovne volitve. Iz razlogov, ki jih je sodišče navajalo za utemeljitev razveljavi jen ja volitev, je razvidno, kako strogo je sodišče postopalo in kako rigorozno tolmačilo zakon. Ti razlogi so najboljši dokaz, da so morale biti res skoz in skoz iz trte izvite one številne pritožbe, ki so bile od sodišča odbite. Za te občine pač sedaj ne more in ne sme nihče več trditi, da bi se volitve ne bile izvršile popolnoma pravilno in v redu.
V 25 občinah od skupnega števila 368 občin se torej morajo vršiti ponovne volitve. Ako bi sedaj pri vseh teh volitvah zmagali opozicionalci, bi to na končnem rezultatu prav nič ne spremenilo. Še vedno bi bile štiri petine slovenskih občin v nacionalnih rokah. Toda že sedaj se vidi, da bodo stari zakrknjeni ln nepoboljšljivi strankarji pri obnovljenih volitvah doživeli še hujši poraz in še večjo blamažo, kakor so ju doživeli s svojimi pritožbami.
Po občinskem zakonu se morajo volitve ponoviti na osnovi istih kandidatnih list, ki so bile vložene za prve volitve dne 15. oktobra 1933. V treh občinah se je to že zgodilo. Razumljivo je, da je bilo klerikalnim voditeljem ravno na teh prvih obnovljenih volitvah največ ležeče in da so osredotočili na nje vse svoje sile. Ugodni rezultati naj bi služili za vzgled in v vzpodbudo drugim občinam, ki še pridejo na vrsto. A namesto tolažbe in vzpodbude prihajajo nove blamaže in novi porazi.
O volitvah v Motniku (srez Kamnik) in Cerkvenjaku (srez Maribor levi breg) smo poročali že včeraj. V obeh občinah sta Usti JNS zmagali še mnogo bolj sijajno kakor pri prvih volitvah. Včeraj smo prejeli poročilo še iz tretje občine. V Ščavnici pri Maribom je nacionalna lista z nosilcem Francem Breznikom dobila lani 312 glasov. Volitve so bile razveljavljene in so se te dni ponovile. Rezultat je bil, da .je dobila Breznikova lista 349 glasov, torej 37 več, nasprotna lista z nosilcem Josipom Soindlerjem pa. le 272 glasov. Torej enako kakor v Motniku in Cerkvenjaku tudi v Ščavnici še lepši rezultat od prvih volitev!
Te številke in ti rezultati govore- sami tako jasno in glasno, da je pač vsako podčrtavanje nepotrebno.
BENEŠ IZPREGOVORIL VNOVIČ
Za podunavski sporazum z Italijo, Madžarsko in Avstrijo, toda ne
brez Francije in Male antante
Praga, 23. marca, g. Debata o ekspozeju zunanjega ministra dr. Beneša v zunanjepolitičnih odborih poslanske zbornice in senata je pokazala skoraj soglasno odobritev ekspoze ja. Na razna vprašan ia in iniciativne predloge ie dr. Beneš odgovoril v zaključnih izjavah.
V zunanje-političncm odboru senata ie cir. Beneš izjavil med drugim: Stremeti moramo predvsem za tem, da se o srednjeevropskih zadevah sporazumemo z Italijo, kakor tudi z Madžarsko in Avstrijo. Zaradi tega nočem otežkočiti možnosti tega sporazuma. V zvezi s tem ie dr Beneš pozdravil dejstvo, da se zadnji govor italijanskega mm istrskega predsednika Musso-Pnija v debati ni kritikoval. Vsekakor je nadaljeval, se bo sku«al doseči sporazum o sredn je-evropskih vprašanjih v tem smislu. Smo proti Anschlussn in v tem se strinia-mo z drugimi državami. Pole« te političnp edinosti v naz'raniih, glede katerih soglašamo tudi s Francijo, pa je tudi potrebno, da dosežemo gospodarski soorazum. 7 dobro voljo bomo proučili rimske protokole. Ha omogočimo tudi ffspodarsko sorfHovc-n'e da s tem stabiliziramo politični in gospodarski položaj v Podunavju. Doktor
razne države ne bodo imele poguma priznati, da se mora ta integralnost in neodvisnost Avstrije spoštovati za vsako ceno in v vseh okoliščinah, kakor jo brani Francija. pa tudi Italija in Mala antanta. — kar tudi poudarja politični de! rimskega protokola, — toliko časa ne bo reda in mira. toliko časa ne bomo prišli do sigurnega gospodarskega sodelovania. Zaradi tega smo tudi pokazali pripravi ienost, da sodelujemo v tej smeri ter smo v zvezi s tem ponudili Avstriji in Madžarski pogajanja za trgov'nsko pogodbo. Pri tem smo podčrta-vali dvoje vzporednih poti: politični mir in gospodarski sporazunv z-i izgraditev sistema gospodarskega sodelovanja v srednji Evropi. Verujemo v možnost uspeha in v tem obstoji na moji strani gotova količina opt:mizma.
Glede vprašanja Društva narodov ie iz-iavU dr. Beneš, da se je ideal seda i nekoliko potisnil v ozadie. v kratkem času pa se bomo, ko bo prešla kriza in bo vzpostavljen mir, v-nili k starim načelom D ru~ štva narodov. Prišli bodo časi. ko bo Društvo narodov zopet itfralo važnr> vlogo ter določalo politiko kakor orej. V ostaiem ie naravno ec se vsi veliki politični, soci-
alni in gospodarski ideali ne razvijajo v ravni, temveč v valoviti črti, kar naj nikogar ne vznemirja. Kdor pravilno gleda zgodovinski razvoj, bo imel en sam ideal, pa naj nastopijo kakršnikoli spori in se naj zgodi karkoli, namreč hrepenenje po organizaciji miru. Mi se bomo za ta ideal borili dalje kljub vsem težkočam in vsem razočaranjem. Borba za ta ideal je skoraj važnejša kakor njegova realizacija, zakaj, kadar se ideal praktično doseže, zaostaja vedno z zaželicn;m. ker popolnost ni od tega sveta. Tudi v zunanji politiki igra problem raznih političnih režimov važno vlogo, čeprav bomo smatrali in priznavali režim vedno kot zadevo, v katero se druga država ne sme vmešavati. Z veliko natančnostjo bomo vedno spoštovali načelo nevmešavanja.
Ker so v debati onozariali, da je Češkoslovaška postala v srednji Evropi zad-nia demokracija, je dr. Beneš podal zgodovinski pregled razvoja demokracije v Češkoslovaški ter je opozarjal, da češkoslovaška država svoje prebivalce, in sicer tudi nemške, bolj ohranjuje zapadno-evrop-ski civilizaciji, kakor njena okolica. Zato ie izmed najvažnejših nalog Evrope, da
očuva v interesu miru in reda demokracijo v tej državi.
Tudi v zunanje-političnem odboru poslanske zbornice je imel dr. Beneš gov>or, v katerem je navajal predvsem vzroke, zakaj se je v svojem ekspozeju bavil zksti z avstrijskim vprašanjem. Srednje-evrop-ski problem in vse politične akcije, ki s« nanašajo na Avstrijo, so velikanske važnosti za mir Evrope. Drugi vzrok, da se je bavil tako obširno z avstrijskim vprašanjem, je ta, ker se bodo vsa ostala vprašanja srednje Evrope rešila po tem, kako bo končnovcljavno rešeno v srednji Evropi avstrijsko vprašanje.
Glede zadnjega govora italijanskega ministrskega predsednika je izjavil dr. Beneš. da so vsi češkoslovaški govorniki, tudi nemški poslanci, vztrajali pri protirevi* zionističnem programu. V tem pogledu je potrebno, da računa v bodoče vsak činitelj mednarodne politike s tem dejstvom. Dr. Beneš je tudi izjavil, da ne soglaša z izjavo nekega poslanca, da se evropska solidarnost nahaja v bankrotu. Prav borba za avstrijsko in srednie-evropsko rešitev kaže, da se v bistvu vendarle strerrr po sodelovanju.
Na koncu svojega govora je dejal dr. Beneš: Danes sem moral reči, da se »Ansehlussu na noben način ne bo izvedel. Ako se ne bo našel sporazum za drugo rešitev, se bomo še dolgo prepirali o organizaciji sodelovanja v Podunavju. Prav zaradi tega mora ta borba dovesti do zaključka ter pametne in logične kooperacije podunav-sk;h držav.
ie pmm
V
Včeraj je zaključi! splois® razpravo in pri prvem glasovanju proračun odobril z ogromno večino
Beograd, 23., marca p. Senat je tudi danes še ves dan nadaljeval in zvečer končal načelno razpravo o proračunu. Ob koncu popoldanske seje se je vršilo načelno glasovanje, pri katerem je bil državni proračun z ogromno večino v načelu odobren Jutri dopoldne se bo pričela podrobna razprava o proračunu posameznih resorov.
Dopoldanska seja
Na dopoldanski seji je prv> govoril senator Gavrilo P e r o v i č, ki je kritiz;:ai po-litiso finančnega ministra in končno zahteval, naj posveča vlada večjo pozornost zet-ski 'banovini.
Senator Jovan N e š k o v i č, je izvajal, da hoče imeti naše ljudstvo dobre uradnike in tudi želi, da bodo uradniki dobro plačani, zahteva pa, da vestno vrše svoje dolžnosti. Ne more se dopustiti, da bi brezvestni uradniki razsipavali državno in javno imetje. Osebni izdatki v proračunu niso veliki zaradi tega, ker bi bile uradniške plače previsoke, pač pa zaradi prevelikega števila uradništva. V tem pogledu je po mnenju govornika na vsak načij potrebna redukcija, najti danes imamo toliKo od države plačanih uradnikov, da pride na vsakih 70 prebivalcev po en uradnik.
Zaradi osebnega pojasnila je govoril nato bivši prosvetni minister senator dr. Ra-denko S t a n k o v i č, ki je zavračal nekatere trditve v včerajšnjem govom senatci ja Djordjeviea. Za njim je dobil besedo senator Peter Z e c, ki je zelo ostro replici-rai na včerajšnje izjave senatorja dr. šu-perine. V svojem temperamentnem govoru je naglasi), da v naših vrstah ni mesta za take meglene Jugoslovene, kakor je dr. šu-perina, niti za one ljudi, ki skušajo vedno znova razpihovati partizanstvo ter podžigati verske in plemenske strasti, da bi mogli priti na svoj lastni račun.
O kreditni krizi
Nato je govoril bivši finančni minister senator dr. Stanko Š vrl juga. Bavil se je v prvi vrsti z gospodarskim in finančnim položajem ter izjavil, da so gospodarske razmere od dne do dne slabše. Skrajni čas je, da se reši kriza gospodarstva, predvsem pa kriza denarnih zavodov in kredita sploh. Sanacijo lahko izvedemo brez tuje pomoči. Sedanja finančna politika bi morala računati z možnostjo, da nas čakajo še hujši časi. Ce se bodo prilike izboljšale, bo tem bolje, šteduja se mora izvajati povsod, toda biti mora dobro premišljena ter se mora izvajati po načrtu Potreben je pred vsem jasen državni finančni program in potrebne so sistematične reforme v državnih financah. Tudi sistem državnih monopolov se mora reformirati. Uvede naj se monopol za prodajo alkoholnih pijač. Obširno je senator dr. Švrgljuga nato ra.-avijal 0 ki:*' bankarstva in sploh denarnih zavodov.
žavni upravi in postavijo pod kap vsi oni državni uslužbenci, ki ne vrše svojih dolžnosti. Brezobzirno naj se reducirajo vsi posebni honorarji, tantijeme. dnevnice in kar je druge take navlake v raznih predpisih za plačkanje državne blagajne.
Nato sta govorila še senatorja Ahim Alibegovič in Stevo M i h a I d ž i č, nakar je bila dopoldanska seja ob 14.30 zaključena.
Popoldanska seja
Na popoldanski seji, ki se je pričela i.'j 16.30, je prvi govoril senator dr. Oton Frangeš. Izjavil je, da je v pogledu notranje politike predvsem potrebna upravna decentralizacija v najširšem smislu. Po izjavah, ki jih je podal predsednik vlade, je odveč še posebej razlagati to potrebo. Kar se tiče zunanje politike, smemo sami sebi čestitati. Po zaslugi neumornega prizadevanja in. modrega vodstva naše unanje politike smo danes v zadovoljivem položa ju. Ekspoze zunanjega ministra v Narodni
jih zahteva vlada, se v normalnih prilikah res ne dajejo. Toda mi vsi vemo, da ne živimo v normalnih prilikah in da «-0 sedaj v dobi težke gospodarske krize v "jeh parlamentih sveta dajejo vladam obsežna ;A>ob-lastila. Tako je na primer irancoski par'a-ment, ki najbolj ljubosumno čuva svoje pravice, z zadnjim finančnim ?,akcnom dal vladi taka pooblastila, kakor jih nima nobena druga vlada na svetu.
Gosp. šuperina je bil proti tem pooblastilom. zahteval pa je ob enem vlalo močne avtoritete, ki bi ji bil pripravljen žrtvovati vso svojo demokracijo. Naj samo aove, kdo so tiste avtoritete v tej državi izven vrst
JNS! Menda ne misli samesra sebe. Da tako govori bivši minister in imenovani senator s tribune tega visokega doma je dovolj žalostno. Senator Ba.njanin je žel za svoja izvajanja vsestransko priznanje.
Glasovanje
Ob 18.45 se je začelo po'.nian»so glasovanje, ki je trajalo skoro četrt ure. Senat v načelu odobril proračun z 62 proti 6 glasovi. Zbornica je sprejela rezu'tat z d 1-gotrajnim aplavzom. Seja je bila nato zaključena, jutri pa se bo Lakoj nrčela -> -drobna razprava. Na dnevom re.4u je proračun vrhovne državne uprave.
Odgovor Francije Angliji
Francija odklanja z vso odločnostjo predlog za ponovno oborožitev Nemčije
Pariz. 23. marca. AA. Ajjemciia Ilavas je objavila vsebino uradne six>menice z dne 16. marca 1934 kot odirovor na britansko spomenico z dne 29. januarja 1934 o razorožitvi.
V odaovoru na britansko spomenico ugotavlja francoska vlada, da eta obe vladi sporazumni. v kolikor gre za cilje, ki naj dosežejo. Britanska in francoska vlada hočeta zaiamčiti mir pred vsakršnim nasiliem. Francija je sjx>ntano 6voji vojaški onjaniza-
Prisilno posojilo milijonarjev
Senator šerif A r n a v t o v l č *i zavrač a nekatere izjave predgovornika in trdil, da Jugoslaviji za ozdravljenje sedanje gospodarske krize ni treba prav nič iskati pomoči v inozemstvu. Treba .r-. 4 poiš.c-doma denar tam, kjer je. Mi imamo mnogo siromakov, imamc pa tudi precejšnje šte vilo milijonarjev. Od njih si je treba izposoditi. Toda tu ni treba prav nič prositi, marveč je treba vzeti Izda naj se zakon o prisilnem posojilu Vsak jugoslovanski državljan, ki ima več kakor en milijon, mora dati državi 50 odstotkov svojega premože nja kot brezobrestno posojilo za dobo 20 let. Senator Arnavtovič je pri tem prečita statistiko jugoslovenskih milijonarjev i.n dokazoval, da bi se na osnovi niegovega predloga dale doseči prav čedne vsote, s katerimi bi se dala izvesti mnoga javna dela S tem posojilom naj bi se zaposlili iz ključno le brezposelni. To naj izve le vlada Nikakor naj nihče ne misli na k(w0 reduk cijo uradniških prejemkov Pač pa je potrebno, da se napravi najstrožji red v dr-
skupščini je bil tako odličen in je tako iz- ciji dala značaj izključno defenzivn"tra črpno podal sliko našega zunanjega položaja, da ni treba govoriti o podrobnostih Jugosiaviji se danes ni treba bati ne an šlusa ne povratka Habsbužanov Friprav ljeni smo sodelovati z vsemi, ki iskreno žele, da se urede prilike v Podunavju Balkanski pakt je skupno s paktom Male antante ustvaril tudi možnost, da v skrajni potrebi izvršimo tudi preorientaeno smernic naše zunanje politike.
Zahteva po novi ureditvi kmečkih dolgov
Senator dr. Slavo U 1 m a n s k y je predvsem naglasil, da se pač senatu ni treba spuščati v brezplodne politične debate, kajti narod je tega sit in zahteva kou struktivno delo. Z združenimi močmi mora nio iskati izhoda iz sedanje krize Prora čun je na eni strani prevelik, ker Je našt gospodarsko stanje težko, na drugi strani pa je premajhen, da bi mogli kriti vse potrebe države. Zniževanje izdatkov je šlo že tako daleč, da so v nevarnosti mnoge potrebne ustanove. Siromaštvo mf-d kmečkim prebivalstvom se vedno bolj širi in bodo v tem pogledu potrebni nujni ukrepi. Kljub lanski uredbi bi bilo vseeno treba na novo urediti kmečke dolgove v okviru Agrarne banke. Glede na to, da druge države ovirajo naš izvoz, bi bilo treba tudi pri nas uvesti uvozne kontingente in takQ izenačiti izvoz in uvoz
Nato sta govorila senatorja Pavle V u-jič in dr. Ljudevit Gaj. ki sta oba ijja-vila, da bosta, zaupajoč vladi g. Uzupoviča. giasovala za proračun.
Odgovor senatorju Šuperini
Zadnji govornik v -lačeici razpravi je bil senator dr. Jovo B a n j £ n i n ki je ostro polemiziral z včerajšnjimi zvajauji dr. šuperine in primerjal njegov govor z govorom Srbijanca dr. Momčile Ivkoviča. ki je v senatu opisal svoje vtise 'ivomeseč nega potovanja po državah ub Sredozem skem morju* in predlagal celo vrsto novih tržišč za naše proizvode V cem svojem govoru je dr. -Ivkovič z neverjetno ljubezni jo in simpatijami govoril 0 težkem polo žaju naših Primorcev, ki po vetru in hurji s poaosom vodijo iugoslovensKo zastavo Z zadovoljstvom je dr Banjann ugotavljal da je dr Ivkovič kot SrbijaiiPc; s to-ikc jubeznijo govoril o naših pomorščakih, ki so skoro izključno Hrvati V s/oj h nadalj njih izvajanjih je senator rtonjn; !n pod ob no analiziral izvajanja ^uai.or.ta *r. .Sup* rine ter točko za točko yOb'j*. njegnv navedbe baš z onimi starUtifin^n poiatk s katerimi je operiral dr '■"jperi^n obšii no in dokumentirano je kritizirat tud. ju gnslovenstvo dr Superine .n nj^sovih 'r-varišev.
V svojih nadaljnjih izvaj.. nji I) j« ? F>& njaain med drugim izvaja.': Jk/ublatstila, k,
orožja, kjer lahko iorraio r?zerv; samo postransko vloao. Znižala ie od 1. 1920. jo 1932. za 66°/o vojaški rok. za 500/o število svojih divizij, za 25 "/o svoje vojaške afek-tive. od junija 1930 do junija 1933 pa je znižala za 2 in pol milijarde kredite za narodno obrambo.
Britanska spomenica ugotavlja, da ie popolna sprava stališč med Francijo in Nemčijo bistveni poooi za splošni sporazum Tudi francoska vlada tako misli. Obe njeni noti. od 1. jan tarja in od 14. februarja, sla iasno pokazali francosko stališče in začrta-'■i meje. do katerih je mocroče iti. in o čemer so imeli tri vlad? razgovore v Ženevi 14. oktobra 1932. Francoska vlada ne misli iz-piv-miniati svojega stališča, toda Franciia mora računati z možnostjo, da more odhod iz Društva narodov prinesti Nemčiji nove pravice, niei pa nove žrtve.
Franroskn vlada priznava prizadevanja V>lik> Britanije za kompromisno ureditev razorožitvfne^ra vprašanja in pripominja, da ni nikoli opustila načel čl. B. pakta, da se ima ustvarili kontrola oborožitve, ki nai bi ee postopno znižala do višine, ki bi omoso-
1 rstv.iritev enakopravnosti v režimu varnosti. Toda sistem, na kateresa i? Franciia pristala, h prišel navzkriž z izvedbo programa, ki sa Nemčija pojavlja v na-
meri. da spravi svojo oborožitev na višino, ki bi bila mnoao večja, kakor jo dovoljujeva pogodbe.
V spomenici od 29. januarja je šlo britanski vladi za to, da spravi v sklad načela, ki jih zagovarja Francija, in stališče, si ga je zavzela Nemčija. Na ta iačin fiela Velika Britanija za to, da se nekaterim državam naloži takojšnje znižanje oborožitve, dočim pri tem dovoljuje neposredna povečanja oborožitve drugim državam. Francija ne more niti pojmiti niti ne more pristati na to, da bi se zahteve po ponovni oborožitvi formulirane z ene strani, mogle razumeti kot argument za zahtevo napram drugim državam, naj znižajo svojo oborožitev, kar očitno krši interese njihove varnosti. Tako britanska vlada ni niti opazila krivice v tej metodi, zakaj kar se tiče letalskega oboroževanja, smatra britanska spomenica od 29. januarja za začasno prepovedano za države, ki so po mirovnih pogodbah raz-orožene, da bi smele razvijati svoje vojaško letalstvo. Temu stališču se tudi francoska vlada brez pridržka pridružuje. Toda Francija se nikakor ne strinja z zahtevo nemške vlade, ki hoče imeti brez jdloga 300.000 mož v kadru z ustrezajočim vojnim materialom, pri čemer se ne bi upošteval sedanji položaj v Evropi. Sprejetje tega ua-či\a o ponovni oborožitvi Nemčije bi imelo za posledico ugonabljanje vseh doslej sprejetih načel o razorožitvi, kakršna "o v paktu Društva narodov in ki so služila za osnovo vsem razpravam na razorožitveni konferenci. Takšen sklep bi imel brez dvo. ma strašne posledice tudi na polju omor-skega oboroževanja. Edini splošni odbor razorožitvene konference je po^Bcan povedati, seveda v prisotnosti vseh zainteresiranih držav, ali naj se ta načela opuste ali pa sprejmejo.
Nesoglasja v švicarski vladi
Ostavka dolgoletnega finančnega ministra - Koalicija katoliške in radikalne stranke v nevarnosti
Bern, 23. marca d. Po odklonitvi zakona za zaščito države s plebiscitom dne 11. t. m. in po odstopu zveznega svetnika Haber-lina je predlagal finančni minister Musy ostavko celotnega zveznega sveta, proti čemur pa se je izreklo vseh ostalih 6 članov vlade. Ti dogodki so imeli za posledico, da so v Narodnem svetu vložile razne stranke interpelacijo o bodoči politiki zveznega sveta. Zvezni svet je včeraj dop. sklenil, da bo odgovoril na interpelacije še v teku sedanjega zasedanja. Naslednje seje zveznega sveta se finančni minister Musy ni več udeležil, ker je med tem podal ostavko.
švicarski listi so mnenja, da bo imela ostavka Musyja za posledico tudi ostavkr zunanjega ministra Motte, Kar bi lahke povzročilo krizo oelotne vlade.
Ostavka Musyja je napravila tem večji vtis ker je bil finančni minister celih 14 let Minister Musy je motiviral ostavko s tem. da ne more več ostati na svojem me stu. ker ni bil sprejet zakon o zaščiti države Ni izključeno, da bo imela njegova ostavka zelo pomembne politične posledice, ker bo zaradi nje postala problematična
dolgoletna koalicija katoliške tn radikalne stranke.
Kar se tiče švicarske valutne politike, ni pričanovati, da bi imela ostavka finančnega ministra kakšen poseben vpliv nanjo.
London, 23. marca AA. V tukajšnjih borznih krogih mislijo, da bi ostavka švicarskega finančnega ministra mog.a mtli posledice za tečaj svicarskega frank-*
Nova svetovna gospodarska konferenca?
London, 23. marca AA. Zunanji minister John Simon je sprejel Rooseveltovega odposlanca Childa in konferiral z njim o možnosti novega sklicanja svetovne gospodarske konference.
Arbitražna pogodba Švice in Francije
Pariz, 23. marca AA. banes sta zunanji minister Barthou in švicarski poslanik izmenjala ratifikacfjske dokumente francosko - Svicarskega pakta o obvezni arbitraži.
r * JUTRO" *f 68
Sobota, 24. m. 1034
Begovič »osvoboditelj"
Nova razkritja v procesu proti „ustaSkim teroristom" Živahna kontroverza med Orebom in Begovičem
Beograd, 23. marca. č. Pred sodiščem za zaščito države je bilo danes dopoldne v procesu proti Orebu in tovarišem zaključeno zasliševanje obtoženca Josipa Bego-viča. nakar so pričeli popoldne govori državnega tožilca Djadrova in braniteljev obtožencev.
Dopoldanska
razprava
Takoj ob početku je predsednik dr. Ar-nerič stavil obtožencu Begoviču več vprašanj
Predsednik: Povejte, do kedaj ste pričakovali Herenčiča in Oreba, ki sta imela priti, kdaj ste sami čakali in kdaj v družbi Podgorelca?
Obtoženec: Do 1. decembra, kakor je bilo napovedano Obveščeni smo bili da pri deta iz Madžarske Ker se pa do 1 decem bra pri nas ni nihče zglasil, sva s Podgo-relcem čakala še dalje Singcr nama je sicer naročil, da Herenčiča in Oreba m treba pričakovati prej nego pet dni pred 17. decembrom toda moja naredba se je gasila drugače
Prihod Herenčiča in Oreba v Zagreb
Na vprašanje, kako je prišlo do sestanka s Herenčičem in Orebom, je Begovič odvrnil: Prišla sta nekega dne. ko ju nisva s Podgorelcem niti najmanj pričakovala. V stanovanju se je zglasil Šarič in dejai. da sta prišli dve osebi, ki hočeta takoj v sobo. Zataknil sem si v smislu dogovora takoj košček papirja v gumbnico in jima šel naproti Pozdravila sta me: Dobar večer! Bil sem presenečen, ker smo se vendar domenili, da me bosta nagovorila s pozdravom »Slava Bogu«, a jaz da jima bom odgovoril »Bog i Hrvati«. Zato sem okleval Oba sta bila zelo osorna in sta zahtevala naj ju takoj spustim v stanovanje.
Preds.: Zakaj pa sta se obrnila najprej na Šariča in ne na vas?
Obt.: Ker je Herenčič Sariča bolje poznal Vprašal sem ju: »Kaj bi storila, če vaju ne pustim notri«, pa sta mi odgovorila, da bi me ubila Njunega nastopa sem se ustrašil in sem jih zato takoj spustil v stanovanje. Dejala sta, da sta prišla izvršit atentat, kar naj hi se zgodilo na proslavi 17 decembra. Dodala sta, da imata ukaz ubiti Nj Vel kralja Aleksandra, ko se bo udeležil proslave Odvrnil sem jima. da imam napisano naredbo. da bi bila morala priti pred 1. decembrom in izvršiti atentat na dan U edin jen ja Herenčič mi je nato odgovoril, da dvomi o avtentičnosti te naredbe, ker bi »poglavnik« {Pavelič) gotovo vedel zanjo Bržkone jo je Singer izdal na svojo roko, kakor je to že večkrat napravil
Preds.: Pa zakaj ste ju pustili v hišo ko ste vendar imeli ukaz, da pustite na stanovanje le ljudi z domenjenim znakom
Obt.: Grozila sta mi, da me ubijeta, če ju ne spustim v stanovanje, čeprav sem ju opozoril na »po glavnikov o« naredbo.
Pavelič zahteval atentat
Preds.: Ali vam je Herenčič naročil, da povedete Oreba na postajo
Obt: Dejal je, naj ga takoj popeljem na kolodvor, da bi tam kaj zavžil. Vsekakor ni šlo za to. da bi motili proslavo kra Ijevega rojstnega dne 17. decembra, temveč ubili kralja Herenčič je tudi zahteval, da naj pokažem Orebu pot za morebitni beg ob železniški progi do Kustosi je (za-padno zagrebško predmestje) in pot na Markov trg
Preds.: Ali je Herenčič povedal, kdo je naročil, da naj se izvrši atentat?
Obt : Kakor sem slišal od njega, je zahteval dr Pavelič, da naj odpotuje v Zagreb Oreb Osebno mu je dal revolver in mu naročil, naj ubije kralja. Tako je Herenčič večkrat dejal.
Preds.: Ali vam je Oreb povedal, da je prišel baš zaradi tega v Zagreb, da izvrši atentat?
Obt.: Da. reke! mi je tako. Dejal je. da za Hraniloviča nič ne ve.
Begovič je nato opisoval, kako je Oreb na stanovanju razpostavil bombe in revolverje po mizi Herenčič in Oreb sta tedaj tudi dejala, da jima je »vodja« dal še eno bombo, ki pa je bila nerabna, ker ni imela vžigalnika Herenčič je obenem pripovedoval. kako mu je Pavelič naročil, nai se takoj vrne
Preds.: Ali je dejal, da je že vse pripravljeno? Ali je bila organizacija dobro izpeljana in vse preskrbljeno za beg?
Obt.: Nisem pričakoval teh ljudi, marveč druge, ki so bili napovedani iz Madžarske, zato tudi nisem ničesar vedel o pripravijajočem se atentatu.
Preds.: Odkod pa sta Herenčič in Oreb prišla?
Obt.: Dejala sta. da iz nekega taborišča v Italiji Pravila sta tudi, da leži taborišče nekje v hribih povedati pa nista hotela ničesar, češ. da ju dana beseda sili k molku. Herenčič je še pripomnil, da Italija razmeroma več izda za vzdrževanje in opremo »Usta^ev«. nego za prehrano in opremo lastnih vojakov.
Bolgarski „ustaši"
Preds.: Ali vam je Herenčič dejal, da je bilo »Ustašem« prepovedano nastopati v Italiji kot Hrvati.
Obt.: Imeli smo nalog nastopati kot Makedonci, kot Bolgari. Hrvatje se niso smeli niti omeniti, ker je to prepovedal Mussolini.
Preds.: Kdo vam je to rekel?
Obt.: Oba, Herenčič in Oreb.
Preds.: Al' vam je Herenčič naroči1, da poved'te Oreba po mestu?
Obt : Da hote' sem Oreha voditi po Za-ffrebu in pripravljen sem bil. da ga odpeljem tudi do avtomobila pri bencinski črpalki Šphings ob Černomercu (potoku na žagrebški mestni meji). Potem bi se sestaja spet v Celju.
Preds: AH niste predlagali, da bi oba naenkrat izvršila atentat z bombami Eden ia eni drugi na drugi strani ulice
Obt : Gospod predsednik to ni resnično Ce ie Oreb to povedal je lagal Oreb je imel tri bombe, dva revolverja -n en nož Ko se pripravlja atentat je treba ra ?unati z vsemi okoliščinami in Oreb ie de 'al. da bo sam vrgel dve bombi eno pa si -iridrža' za vsak primer Ce seda' trd- da M mora! vreči tudi jaz eno bombo, tedaj
bi njemu ostali dve: ena za atentat, druga zanj, da se v danem primeru z njo ubije. Kaj bi pa preostalo meni, če bi mi dal eno bombo:
Srečanje z orožniki
Nato je obtoženec pripovedoval podrobno, kako je nagovarjar-^šoferja Zajca, da bi z avtomobilom št. 272 odpeljal njega. Ore ba in Podgorelca v Celje. Zajcu je dejal, da se bo tiste dni zgodil zelo važen poli tičen dogodek. Zato naj se odloči, ali jim bo služil s svojim avtomobilom. Zajca so rabili že prej za druge stvari in je bil vse le j na razpolago.
Predsednik: Ali ste Oreba kaj popeljali po mestu?
Obt : Da. Prvič, ko sva šla nakupovat perilo in klobuk za Oreba Blago sva ku pila pri Kastnerju in Oehlerju. Nato sem šel z Orebom. da mu pokažem pot ob progi iz Zagreba vse do mitnice (v bližini Ku stošije) Potem sva šla do Maksimira Naslednji dan sem peljal Oreba na Markov trg. V Visoki ulici so naju ustavili orožniki Pokazala pa sva jima najini izkaznici in zato so naju pustili mimo.
Obtoženec nadaljuje: Herenčič je od mene zahteval, naj Oreba popeljem okrog Ku-stošije in nato od tam spet nazaj proti za grebški postaji, da si bo toliko bolje zapomnil pot.
Na nadaljnja vprašanja pravi, da sta bila dvakrat na železniški postaji, enkrat na Markovem trgu. na Jelačičevem trgu pa se nista nikdar ustavila.
Preds.: Zakaj ste na Jelačičevem trgu imeli pri sebi smuči Čemu je bilo to treba?
Obt.: Zaradi tega. da mi je mogel Oreb slediti Jaz sem šel naprej s smučmi iz Stoosove ulice do Jclačičevega trga. S smučmi sem Orebu. ki je hodil nekai korakov za mano, kazal smer Enako bi mi morale rabiti smuči tudi tedaj, ko bi Oreb bežal do avtomobila pri Černomercu
Na posebno vprašanje predsednika je nato obtoženec obširno popisoval kako sta šla z Orebom na Jelačičcv trg. Orebu je naročil, naj dobro pazi na rrjecove smuči in gre vedno za njim.
Kdo je bil v prvi vrsti
Preds.: Gredoč od tramvaja na Jelačidev trg st« rekli, da ste šli naprej. Oreb pa za vami.
Obt.: Da. tako je, sledil mi le v oddalie-nosti kakih 10 korakov.
Preds.: Kaj pa po prihodu na Jeladčev trg?
Obt.: Gospod predsednik, kralj je btl že odšel, ko sva prišla tja z Orebom Nič točno ni. kar on pravi, da kralj takrat še ni prišel. Tudi ni res, da bi se bil on preril skozi množico v prvo vrsto. Jaz sem stal v prvi vrsti in ne on Kasneje sem izvedel, da je Oreb pri zaslišanju dejal: da je bil on spredaj. Če bi bil to takrat vedel, bi še na policiji zahteval od dr. Špilerja. nai naju ponovno zasliši.
Predsednik ironično: Če kdo že hoče priti prekasno, bo šel peš, ne pa s tramvajem. V tramvaju ste Orebu dejali: Eh, sa« je že prepozno za na postajo.
Obt.: Da, to sem mu dejal
Preds.: Vi torej pravite, da Oreb ni bil v prvi vrsti, nego vi. On pa temu oporeka.
Obt.: Oreb ne govori resnice.
Tedaj predsednik pozove Oreba. naj Begoviču pove v obraz kako je bilo. Oreb pristopi k Begoviču in mu pravi: »Ti, dragi moj. Predvsem nisi povedal vsega. Tu so še stvari, ki jih je treba razložiti, kar pa si povedal, mnogo ni bilo resnično.«
Begovič zamahne z roko in se obrne od Oreba rekoč: »Pojdi z milim Bogom, s tabo se ne da govoriti!« Pri tem pride do prepira med obema obtožencema. Oreb izjavi. da je stal blizu nekega policijskega organa.
Predsednik: Pri policistu ste stali in pri sebi ste imeli tri bombe?
Oreb smeje: Da, stal sem tik njega in tri bombe sem imel. da, da. V dvorani nastane smeh
Begovič: Ne, to ni res.
Oreb: Resnica je, dragi, ko sva stopila s tramvaja, si šel naprej, jaz pa nisem šel za tabo. nego v štric tebe. na levi strani.
Mali Begovič osvoboditelj
Begovič Orebu: Zakaj pa nisi potem izvršil atentata, ko si bil vendar v prvi vrsti kakor praviš.
Oreb: Zato, ker okrog mene ni bilo tako kakor si mi ti prej pripovedoval. To ni bila deca, marveč sami resni ljudje, ln tudi žvižganja ni bilo, pač pa so vzklikali. Ti si me prevaril. Zato nisem hotel izvršiti atentata. Če bi ga, bi bilo ubitih mnogo nedolžnih ljudi. Atentata nisem hotel izvr šiti tudi zaradi tega, ker sem dognal, da bi moral umreti tudi sam. Tega pa kar tako zlepa nisem hotel. Pač pa je Begovič dejal, ko sem mu vse to povedal, da bo on izvršil atentat in da bodo potem ljudje o njem govorili: »Mali Begovič je osvoboditelj. Njemu bomo postavili spomenik na najlepšem mestu.«
Begovič odločno zanika, da bi govoril kaj takega. Toda Oreb ostaja pri svojih izpovedih in zatriuie. da ga je Begovič še zadnji hip nagovarjal k atentatu.
Ti si spretnejši atentator
Na predsednikovo vprašanje Begovič prizna, da je po ulici hodeč mahal s smuč mi, da bi ga Oreb bolje videl. Priznal je tudi, da je nagovarjal Oreba. naj gresta skupaj na Markov trg, kjer naj bi se izvršil atentat, a tega Oreb ni hotel. Prigovarjal je Orebu, naj ostane v Zagrebu še do naslednjega dne, češ, da bosta skupaj vrgla bombe med oficirje pred katedralo, kar jt Oreb istotako odklonil. Obtoženec sam it hotel izvršiti atentat na častnike zaradi te ga, ker je bilo tako naročeno v »poglavn kovi<r odredbi ki jo je dobil iz Madžarske
Med prerekanjem j"s Oreb še zabrusil Begoviču v obraz: Ti si bil spretnejši aten tator nego jaz. Ti si prenašal peklenske stroje, pa tudi sicer več veš nego jaz
Koliko je „ustašev"
Na vprašanje predsednika odgovarja Br govič, da je na Madžarskem okrog 30* »ustašev«, v Italiji pa kakih 200. Vsa tabo rišča so stalno medsebojno v zvezi Več krat jih obišče tudi Pavelič Na Madžar skem so morali zaradi tega gotovo vedeti če so iz Italije poslali kake atentatorje v Jugoslavijo.
Predsednik ob 13. url prekire razpravo, ki se je- ob 14.30 nadaljevala. Na popoldanski razpravi so se pričeli govori državnega tožilca dr. Djadrova in braniteljev obtožencev.
Govor državnega tožilca
Ob pričetku popoldanske razprave povzel besedo državni tožilec dr. Djadrov, ki je v obširnem govoru ugotovil, da se okrog naše države, kakor okrog vseh mladih držav, zbirajo grabežljivi elementi, ki se nadejajo plena. Vse veliko število zločinov, izvršenih proti naši državi, je bilo organizirano v tujini. Pri vseh teh zločinih sta se pojavili kot glavni zločinski figuri zdajalca Pavelič in Perčec. V njuni organizaciji so sc v poslednjih letih zbrali razni sumljivi elementi, ki so pobegnili iz naše države. Perčeceva o-f!anizacija je o«i svojega nastanka pa do danes v raznih tu jih državah organizirala proti naši držav umore narodnega delavca Toni Schlcg'n novogradiškega župana Andreja Perič" bivšega ministra Ncudorferia in še ce' vrsto drugih Kot v=ek svo5ih zločinov r so sedaj organizirali atentat na Nj. Vel kralja.
Atentat so pripravili v severni Italiji baš v krajih, ki so se prvi postavili v boj za svobodo in nezavisnost svoje domovine, ki so prvi sledili velikemu državniku Cavour ju. V Italiji so imeli kar celo omrežje ta borišč. Krivda obtožencev je popolnoma dokazana Dvignili so roko proti svoii domovini, ki so jo s svojimi trupli zgradili tisoči padlih Kazni ne zahteva sedaj samo državni tožilec, marveč vsi oni naši he-roi in mučeniki, ki so dali svoje življenje za narodno uedinjenje.
Govori braniteljev obtožencev
Ex offo branitelj obtoženega Oreba, beograjski odvetnik Dušan Ilič. je poudarjal, da je Oreb siromašnega stanu in da je moral zaradi bede bežati v tujino. V naši dr žavi ne more. odgovarjati za kazniva dejanja. ki jih je izvršil v tujini. Glavna ob tožba, poskus atentata, pa prav tako ne drži. ker je opustil svojo namero. Za priprav ljalna dela pa zakon določa posebno kazen
Branitelj ostalih dveh obtožencev odvetnik dr. Mladen Zujovič, je naglašal, da je vseh zločinov predvsem kriva neka tuja država, ki je zelo ponosna na svoj mednarodni položaj in še bolj na svoj vpliv, ki ga ima danes v Evropi. Kršila je načela mednarodnega prava in mednarodnih pogodb ter zlasti § 10. statutov Društva narodov, ki določa, da so suverene pravice posameznih držav na njihovih teritorijih nedotakljive. Glavna krivca sta dr. Pavelič in Derčec, ki zbirata okrog sebe obupance in socialne žrtve, ter se pri svojem delu naslanjata na državne oblasti onih držav, ki so iu gostoljubno sprejele na svoie ozemlie Ker do atentata ni prišlo, predlaga, da naj '»dišče pri odmeri kazni upošteva olajševalne okoliščine.
Mirim kraljica čokolade
KE^KPl m panikt »M r nic-iiHce. Napre-ri w*fc> * 14 d^ mon<J«ljix>T. 14 d<kg e^dkor ,'», . M	oaatrgiMie kulrin„*ke tokoUne »Mirim«,
iiioe ruma 1 beljaka cimeta io kliitčka Zva;«j >/> &rn i^beio. ponraii z l^dom. razrezi t 8 cm doge ie l ean i:rok«, trbice ter jih o#u*i t ohlajeni pWS:ci Led: Meš«j 1 beljak in 8 dkg presej«.ti*ga alaakorja »to dolgo d« tt kaplja, ki jo kaneS na kroinii. n« rair-eie. tvioifi«.' I*r kapljic soka o<l Mm^m- iM malin-ovea.
KUHAJTE 1 »Mirim« kubra>ko tokolad«.
Načrt zakona proti korupciji
Beograd, 23. marca. p. Komisi ja, ki je bila imenovana pri ministrstvu pravde z nalogo, da sestavi načrt zakona za pobijanje korupcije in v kateri je bilo poke pravnih strokovnjakov tudi več parlamentarcev, je da-n«s končala svoje delo. Za osnovo ie služil komisiji predlog zakona, ki sa je svoječa-sne vložil v senatu senator Ilidžanovič. Načrt zakona bo sedaj proučil še ministrski svet. nakar bo takoj predložen Narodnemu predstavništvu. P red los zakona predvideva zeio ostre sankcije in se ne bo nanašal samo na primere korupcije v bodoče, marveč se bo uporatbil tudi za dokazan? zlorabe v preteklosti.
Oboroževanje Amerike
Washington, 23. marca. AA. Poslanska zbornica in senat sta prištela na zakonski načrt o kreditu 580 milijonov dolarjev za gradnjo 102 vojnih ladij in 1140 letal. Sedaj pričakujejo objavo predsednikovega odloka, kar je edino še potrebno, da se takoj prične izvajanje programa o gradnji novih pomorskih enot
Odprava minimalnih mezd v Rušili
Moskva. 23. marca d. »Izvestja« so objavila odlok osrednjega izvršilnega odbora in sveta ljudskih komisarjev, po katerem se ima v bodoče odiejati višina delavskih mezd v ruski industriji glede na kakovost in količino izvršenega de'a Odlok določa tudi odtegljaje za primere ako se ne izvrši predpisano delo Doslei zajamčene mi nimalne mezde ne glede na izvršeno del odpravljene.
Voina v Arabiji
London. 23 marca d Po avtentičn-l ve steh so bila mirovna pogajanja med vaha bitsk;m kraljem Ibn Saudom in iemenskim imamom prekiniena Vahabitsk' kralj je izdal ukaz za pričetek vojaških operacij Odredil je prestolonasledniku naj preko rači mejo.
^održavlienje petroM«!/ yrp'(|ov v
London. 23 marca AA Danes je izše novi zakon o petrolejski proizvodnji po katerem ie postala država nstnik vseh pe trolejskih vrelcev v Veliki Britaniji Trgo vinski min:ster Runciman ie včeraj v spod nji zbornici 'zjavil da ie ta zakon posle dica interesa ki ga kaže vlada za petru 'ejska najdišča v VHik; Rritaniji Strokov ni«' " -odMo d* <o 7"'nne petroleja v an gleških vrelcih zelo velike-
Hakodate kup razvalin
Silna beda prebivalstva SO milijonov
Tokio, 23. marca w. Po dosedanjih uradnih poročilih je požar v Hakodatu zahteval 647 smrtnih žrtev, dočim je bilo okoli 400 ljudi hudo ranjenih. Polovica hudo ranjenih se bori s smrtjo. Pogrešajo še 2000 ljudi, med njimi mnogo žensk in otrok, za katere se boje, da so prav tako našli smrt v plamenih. V času požara so se odigravali obupni prizori. V divji paniki so skušali ljudje rešiti v zadnjem trenutku svoje najdragocenejše imetje, vendar pa so premnogi rešili le življenje. Na cestah je nastala tako nevarna gneča, da je na mnogih križišč.ih došlo do divjih bojev, v kadrih je izgubilo življenje mnogo ljudi, po večini žensk in otrok. Množice so bežale iz gorečega m°sta na prosto preko trupel.
V°č'na hi$ v mes'u je bila zgrajena iz ■^a zaradi Ce«ar je imel požar obilen plen. '"d begnnci. ki so ?e utaborili zunai me-a ie zavladala vel;ka beda. Le malok*-T' ®o si moa-M Dostaviti šotore in zasilne Harake. večina pa je brez krova. Položaj ''e tem bolj obupen zaradi hudeea mraza, ki v^da že n«»kaj dni na severnem Japonskem.
Reševalna dela se izvajajo z vso naglico. Iz okolice so poslali v nesrečno m^to vse razooložh'i"e čete. da bi pomagale ori reševanju. Iz Tokna je prispelo z leteli večje ,®tevilo zdravnikov in bolniških strežnic. ki so se takoj lotili dela, druga eska-
opustošenega mesta — Nad jenov škode
drila letal pa je prinesla obvezila ln zdravila. Ker ponekod še vedno gori in se od časa do časa ponavljajo manjši požari, ao reševalna dela izredno težka in nevarna. Ponekod je še vedno toliko dima, da morajo gasilci delati z maskami.'Pri razko-pavanju razvalin odkrivajo neprestano nova trupla.
škodo cenijo približno nad 50 milijonov jenov. Med vpepeljenimi poslopji je zelo mnogo velikih trgovin, več bank in tudi raznih cerkev. Požar ie uničil tudi jetniš-nico in sedaj stražijo jetnike na prostem čete, ki so bile pozvane na pomoč. Ogenj so moeli lokalizirati £el<? včerai zjutraj.
Katastrofalen tajfun
Tokio, 23. marca d. Po dosedanjih poročilih je tajfun, ki Je divial nad vso Japonsko zahteval samo v Tokiju in okolici 80 smrtnih žrtev, dočim ie bilo ranjenih nad 300 ljudi. Po viharju povzročena škoda je izredno velika Pretrgane so bile mnoge brzojavne zveze, pa tudi železniške pro?e. Vlada je za prizadeto prebivalstvo uvedla posebno n^^r^no ikciio ^osVi t>o-srrešajo 13 ribi*k'h čo^ov s 145 momar-ii Parn'k »Uida Maru« Je v hl;*ini Hako-de^a zašel v taifun ter se potopil. Na par-n'ku je biio 82 oseb Niihova	nI
znana.
elektrifikacija Vranskega oKraja
Vransko. 23. marca
2e pred leti sestavljeni pripravljalni odbor za elektrifikacijo sodnega okraja Vransko, ki vse doslej zaradi težavnih gopodar-skih prilik, ki so posebno zadele savinjske hmeljarje, ni mogel uspešno delovati, je sklica! 11 t. m. v gostilni pri Kumru v Kapli svojo jejo, h kateri so bili povabljeni zastopniki seh krajev vranskega sodnega območja. Sejo je otvoril banovinski zdravnik g dr Serko Edvard Onravičil je odsotnost dosedanjega predsednika g. Josipa Kladnika. ki je zaprosil, da se ga te težke, a odgovornosti polne funkcije zaradi prezaposlenosti odreši Nato je očrtal namen sestanka, izražajoč prepričanje, da bo pripravljalni odbor sedaj, ko si je stavila banska uprava v Ljubljani nalogo elek-trificirati vso banovino, gotovo lažje in uspešneje vršil zaupano mu nalogo.
Na predlog g Ludvika Plav^aka iz Sv. Jurija ob Taboru je bil nato soglasno izvoljen za predsednika g. dr. Jože Gračner. odvetnik na Vranskem ki je takoj zanrosil za poročilo g Maksa Cukalo o rezultatih informacije pri ravnatelju KDE g. inž. Miklavcu v Ljubljani G Cukala je izvajal. da KDE želijo elektrificirat itudi vran-ski sodni okraj ter da bodo vse v to usmerjene akcije podprle ter rezervirale tudi del kredita, ki so si ga v to svrho najele pri Pokojninskem zavodu v Ljubljani. Kratko je razložil tehnično in denarno
stran zamišljene elektrifikacije ter pr.po-ročil način likvidacije Jesenikove elektrarne v Brodeh. Po živahni debati, katere so se udeležili skoro vsi prisotni, je bilo sklenjeno prositi KDE za načrt in proračun elektrifikacije ter pribaviti vse potrebne podatke o potrošnji toka.
Na predlog g. Plavšaka se je sklenilo ustanoviti zadrugo ter se je v svrho sestave pravil in vršitve predhodnih del izvolil ožji odbor, sestoječ iz gg. dr. Grač-nerja. dr. Šerka. Košenine. Grčarja in Jo-vana. Ožjemu odboru se je naročilo stopiti v stik z g. Jesenikom. lastnikom elektrarne v Brodeh v svrho ugotovitve njegovih zahtev, pod katerimi bi bil pripravljen svoje podjetje likvidirati. Sklenilo se ie pa, da se v kaka obvezna pogajanja z njim ne bo spuščalo, ker je to stvar in naloga KDE kot bodoče podjetnice G dr. Gračner je nato zaključil dobro uspeli sestanek s pozivom, da vsi navzoči po svojih močeh pripomorejo k skorajšnji elektrifikaciji sodnega okraja Vransko ter je izrazil prepričanje, da bosta banska uprava kakor KDE storile ^se. da se splošno koristna zamisel čimprej realizira, kar bo v korist tudi KDE kot neposredni odjemalki velenjske elektrarne zaradi povečanja kon-suma toka. sai so dosedanje prijave kon-sumentov, ki jih je zbral pripravljalni odbor, že nad pričakovanje številne.
Gibanje JNS v Poljanski dolini
Gorenja vas, 22. marca.
Lep dokaz politične zrelosti m narodne zavednosti Poljanske doline jc vsekakor, da so vsi občni zbori JNS zelo številno obiskani. Tudi v nedeljo. 18. t m., ko je polagala obračun o svojem delovanju občinska organizacija JNS iz Gorenje vasi— Trate, se je v zborovalni dvorani kar trlo mož in fantov.
Občni zbor je otvoril ugledni domačin, trgovec in župan g. Franc Jelovčan. ki je najprej pozdravil navzočega narodnega poslanca g. Ivana Lončarja in zastopnike sreskega odbora JNS iz Škofje Loke, poročal nato kratko o delovanju organizacije v Gorenji vasi ter opozoril na ponovne občinske volitve dne 25. marca, ker je upravno sodišče prejšnje iz formalnih razlogov razveljavilo. Razpoloženje v vrstah narodnih volilcev je izborno in bodo zato nasprotniki nedvomno doživeli v nedeljo še hujši poraz kakor 15. oktobra.
Po poročilih društvenih funkcionarjev, ki so podrobno navajali napore gorenje-vaške JNS za razširjenje stranke, kakor tudi pozornost, ki jo je organizacija posve* čala vsem slojem prebivalstva, je bil v najlepšem sporazumu izvoljen novi odbor organizacije. V njem so sami ugledni možje, gospodarji in delavci, katerih imena so naiboliše jamstvo, da bo delo JNS v Poljanski dolini tudi v bodoče tako živahno in uspešno kakor doslej.
Pred zaključkom občnega zbora »e je oglasil k besedi narodni poslanec g. Ivan Lončar, ki je v jedrnatem govoru opisal mednarodni politični položaj in naše notranje prilike, posebno važnejše stvari iz proračunske razprave v Narodni skupščini. Zborovalci so sledili izvajanjem svojega poslanca z največjo pozornostjo in zanimanjem. Po shodu je g. poslanec sprejemal še posameznike, ki so se obrnili nani z raznimi težnjami in željami.
S?iodi narodnega poslanca Spindierja
Šmarje pri Jelšah, 20. marca.
V nedeljo, 18. t. m. je nar. posl. g. Ve-kosav Spindler takoj po povratku iz Beograda prispel v naš srez ter je zboroval ta dan zjutraj po maši v šoli v Slivnici, popoldne pri Es^hu (Pungeršku) v Sv. Štefanu, včeraj, na Jožefovo. pa po maši v šoli v Zibikl. V S!:vnem se je zbralo v šola iad 300 oseb. zlasti tud' mnojro mladine, v Sv. Štefanu k:jub deževnemu vremenu ikrog "0 oseb. v Z;bik pa okrog 100 kar dokazuje veliko zanimanje prebivalstva za vsa peresa gosrodarska in socalna vprašanja. Za to ie naibo'iš' dokaz tudi dejstvo. da so vsa tri zborovanja traiala po več ur in da so ljudje povsod tudi stavili lairazHčnejša vprašanja in iznašali pr'-ižbe.
Nar poslanec Spindler je z njemu astno ikritostio. ne da bi iskal cenenih dema-: iških efektov razpravljat o vseh oroble-r.ih današnje do^e. ki zlast' zanimaio naš metski in detavsk' stan. razrrav'ia' n no--3ni:h :p 7U"*"" rvo't;črr'b	b n
ukrep h vlade m Narodnega predstavništva
v borbi proti krizi in njinim težkim posledicam. o raznih zakonih, s-klenjenih v interesu narodnega gospodarstva, r trgo -skih pogodbah itd. Na vseh teh zborh sta mu bili izrečeni zahvala in zaupanje
Za poplavljence v logaškem srezu
Ljubljana. 23. murca. AA. Namestnik ba,na poelban sosp. dr. Pirkmajer je daroval 10.000 Din jiodpore za najbolj pri^adi^te po-plavljetnce v logaškem srezu za nabava živil.
Iz državne službe
Beograd, 23. marca p V višjo skupino so napredovali profesorji sreanje tehniške šole v Ljubljani inž. Viktor Turnšek, Fran Kralj in Josip Klemenšek ter profesor trgovske akademije Fran Sič.
Proslava lOOletnice rojstva D. I. Mendelejeva
Ljubljana. 23. marca
Ruska Matica in kemični seminar sta nocoj priredila v zbornični dvorani ljubljanske univerze akademijo v proslavo lOOletnice rojstva slavnega ruskega kemika D. I. Mendelejeva. Obiskovalci so prostorno dvorano napolnili skoro do zadnjega kotička. Med zastopniki raznih kulturnih korporacij je bilo opaziti ler»o število naših naiollič-nejših znanstvenikov, univerzitetnih in srednješolskih profesorjev in drugih javnih kulturnih delavcev. V zlasti velikem številu se je pa odzvala naša akademska mladina.
Proslavo je s kratkim pozdravnim nagovorom otvoril univ. prof. dr. Spektorskij, poudaril pomen velikega ruskega kemika, se spominjal nekaterih odličnih slovanskih kemikov, ki so svoie delo posvetili evoierrvi velikemu ruskemu tovairišu in se na koncu svo jega govora top! o za h va 1 i 1 gg. profesor j em ;7. kemioncitra seminarja za sodelovanje na t,vi prireditvi.
Za niim je povzel	g. univ. prof
dr. Marii Rebek. ki je nazorno prikazal življenje in delo slavnega ruskega znanfrtv^ni-ka. zlasti ni^ovo naiveci* delo: Periio-dični sistem elementov. — Zad-nii ie govoril v ni-čini prof. dr. Bilimovič
0	M«ndele>>vu kot stnti«fiku in nacionalnem ekonomu, ki ie prvi pričel smotr*no indti strial>zirati svo in vei-ko domovino, in sire' s temeliitim raziskovanjem nafte.
Vsi oredavnt-lii po bili za svoja izvnin. n'a deležni iskrenega nriznanja.
R^nOVed
i Zagrebška vremenska napoved za danes:
Oblačno ponekod deževno. 6Dlošno nestalno. _ Situaciia včr»ajšnieisra dne: Visoki pritisk se ie razširil od Slovenije v jugovzhodni smeri or^ko Bosne. Nižji pritisk prevladuje le nad severnim delom Jadrana. V zadniih 24 urab ie pritisk nadel nad srednjim Jadranom za 2 do 3 mm nad ostalimi kraii na ie ostal nespremenjen ali pa ie narasel za 1 mm Na severozaoadu so temperature ostale n^spr°menime ali so za eno stopinio padle. V ostalih krajih so padle za
1	do 3 stopinj®a
Dunajska vremenska napoved za soboto?
Večinoma oblačno zlasti na mgovzhodu. Temperatura ee ne bo mnogo spremenila.
Naši kra|i in ljudje
Inž. Franjo Dedek — doma
Po šestih mesecih se je sinoči pripeljal iz Trsta ▼ Ljubljano — Izkazala se je njegova popolna nedolžnost
Ljubljana, 23. marca Z nocojšnjim brzovlakom se je čil in zdrav pripeljal iz Trsta v Ljubljano gradbeni podjetnik inž. Franjo Dedek. Novica o njegovi vrnitvi se je naglo razširila po mestu in so jo vsi številni znanci in prijatelji ugledne družine sprejeli z odkrito radostjo in zadoščenjem. Nad vse srečna pa je svojega ljubljenega sina sprejela sivolasa mamica v svoj objem.
Pravni zastopnik gradbenega podjetja inž. Dedeka je bil že v petek zjutraj tele-fonično obveščen iz Trsta, da je iz Rima prispela v Trst odločitev, da se inž. Franjo Dedek izpusti iz preiskovalnega zapora, ker se je izkazala njegova popolna nedolžnost. In tako je bila Dedekova druži-
na oba dneva vsa v radostnem pričakovanju njegovega povratka.
Inž. Franjo Dedek je prebil v italijanskih preiskovalnih zaporih vsega skupaj pol leta in štiri dni. Kakor je znano, je ta mladi, ugledni gradbenik zgradil v Karagjor-gjevem pristanišču na Sušaku ogromna carinska skladišča in z njimi vred poslopje za luško kapetanijo. Vsa gradbena dela je redno sam nadziral. Zaradi manjše izgube časa se je posluževal avtombilske ceste iz Ljubljane preko Planine, Postojne in Reke na Sušak. 17. septembra pa so obmejni organi na Reki pridržali inž Dedeka in njegovega šoferja. Vzrok? Inž. Dedek je mesec dni prej za svojo zabavo fotografiral italijansko vojaško kuhinjo. — Preiskava se je nato zavlekla posebno zato, ker je inž. Dedek imel (kakor vedno) s seboj svoje spise in skice. Zdaj so se preiskovalni organi vendarle preverili, da so to res le njegovi gradbeni načrti in računi in prav nič drugega. Šofer Lojze Bešter je bil izpuščen iz Italije že pred mesecem.
Ker se natanko le ni vedela ura prihoda, ni inž. Frana Dedka nihče pričakoval na kolodvoru. Vzel je torej sam izvoščka, naložil nanj kovčege in se popeljal do kavarne Evrope, kjer je našel «vojega naj-zvestejšega pomočnika g. prokurista Ivana Podlesnika. Temu je nato pripadla radostna naloga, da je gospo mamko pripravil na sinov nepričakovani povratek ... Ob ganljivem svidenju je pa bilo vsem v največje zadoščenje, da se je g. inženjer vrnil čil, zdrav in prav tako veder, kakor pred veliko življenjsko preizkušnjo, ki jo je moral po nedolžnem prestati v težkih, dolgih šestih mesecih.
Ob jubileju dr. Viktorja Murnika
veza Slovanskega Sokolstva«. Kaj je Sokol-stvo in kam gre njegova pot je pokazal Murnik na I. vsesokolskem zletu v Ljubljani. in še v večji meri na zletu v Beogradu. Murnik je vodil naše tekmovalce na mednarodne tekme in se vračal z njih
Jutri. 25. marca, poteče 60 let, odkar se je rodil preporoditelj našega Sokolstva dr. Viktor Murnik. Usoda je postavila med nas v pravem času pravega moža. Saj pred njegovim vstopom v sokolsko telovadnico ni bilo niti očetovskemu društvu čisto jasno, da ima Sokolstvo nalogo, vzgajati in dvigati narod duhovno in telesno, razvijati v vsakem posamezniku telesne, nravstvene in duševne moči do skrajne meje, da se narod ohrani in dviga vedno više ter živi zdravo in krepko, polno in častno življenje. Dr. Murnik je bil, ki je prvi na slovanskem jugu oznanjal in širil to pravo sokolsko misel.
Podatki njegovega sokolskega življenja so preveč obsežni, da bi mogli biti izčrpni. V telovadnico »Ljubljanskega Sokola« je vstopil dr. Murnik kot 191etni visokošolec. Po enem letu je postal predtelovadec, leta 1895. je zmagovito tekmoval na vsesokolskem zletu v Pragi, naslednjega leta pa je bil že izvoljen za načelnika. Kakor Tyrš, ie začel tudi Murnik svoje širše delo z vari it oljskim zborom, katerega je ustanovil 1396 ir ga vzgoji! v pravem sokolskem duhu. Njegovi učenci so se razkropili na vse strani ter tam navdušeno nadaljevali delo svojega učitelja. Po prvih desetih letih krepkega in najvztrajnejšega dela je dove-del Murnik Sokolstvo do popolne preosno-ye in tolikšne okrepitve, da se je mogel 1. 1904. vršiti mogočni vsesokolski zle t" v Ljubljani. Bilo je to prvo svidenje z brati Cehi, z brati Hrvati in Srbi pa so se prijateljske vezi vsestransko poglobile.
Po zletu je Sokolstvo jadrno napredova- i ovenčan z lovorjevimi venci. Osnoval in iz-lo. Kastoce soko sko gibanje je omogočilo, j peljal je nov način izvajanja in sestavljala so zrasle Sokolu dovolj močne peruti j nja prostih vaj, uvedel v naše Sokolstvo za sirsi in višji polet. Ustanovljena je bila i čisto na svoj posebno lep način jugoslo-
» Slovenska Sokolska zveza«, kateri je bil -----' - .....- ..........■
duša in srce Murnik. To gibanje je bilo
treba tudi utemeljiti idejno in znanstveno. Murnik je napravil to nelahko nalogo kot mož, ki je že v svoji mladosti zagledal pravo zvezdo vodnico cele svoje življenjske poti. Poglobil se je v Tyrševe ideje, kakor
vansko »ritmično telovadbo«. V tem pogledu je prvi, v svojih telovadnih skladbah, ki so znane že širom naše domovine, pa je dokazal, da je tudi velik telovadni pesnik in umetnik obenem.
Dr. Viktor Murnik šteje komaj 60 let starosti, za seboj pa ima že 40 let krepke-
redki drugi. Pa Murnikov tvorni duh ni ga in plodonosnega sokolskega dela. Koli
raril	tisočem je vlival življe-1-1' ■- ,!1
rodov je šlo mimo njega!
mogel dolgo samo posnemati. Ustvaril je ko tisočem je vlival življenjski lik, koliko samostojno sokolsko telovadno nazivoslov- —' ■
jo; Leta 1904. je osnova! sokolsko glasilo »Slovenski Sokol«, ki ga je urejeval do svetovne vojne.
Ko bo zbrano vse Murmkovo literarno delo, bomo še le znali ceniti zasluge njegovega pisateljskega peresa. Koliko samostojnega mišljenja in obsežnega znanja je doslej že dal Murnikov tvorni duh. Te-
Čestitka m in voščilom se pridružujemo tudi mi s prisrčnim: Zdravo!
Pri pokvarjenem želodcu, plinih v črevesu, slabem okusu v ustih, čelnem glavobolu, mrzlici, zapeki, bljuvanju ali driski učinkuje že kozarec naravne »Franz
lesno vzgojo je postavil na znastveno pod- Josefove« grenčice sigurno, naglo in pri-lago. Njegove razprave o sokolskem telo- i jetno. Znameniti zdravniki za želodec iz-
Direktor PZ dr. Anton Sagadin gre v pokoj
Ljubljana. 23. marca Upravni odbor Pokojninskega zavoda je na svoji današnji seji upokojil zavodove-ga direktorja g. dr. Antona Sagadina na njegovo lastno prošnjo iz zdravstvenih razlogov. Z vodstvom direktorskih poslov je bil poverjen poddi-rektor g. dr. Janko Vrančič.
Upokojeni direktor dr. Anton Sagadin je bi! rojen 18. maja 1S88 v Bohovi pri Mariboru. Takoj po gimnazijskih študijah v Mariboru je vstopil v službo pri novoustanovljenem deželnem zavodu Občega pokojninskega zavoda v Gradcu. Na graški pravni fakulteti je položil izpite za doktorat in istotam promoviral.
Takoj po prevratu je takratna narodna vlada poklicala mladega doktorja Antona Sagadina v Ljubljano ter mu poverila izredno važno nalogo prevzema likvidacije bivših avstrijskih socialnih zavodov in organizacijo nove socialne službe v Sloveniji. Kot jurist je bil edini v socialno-zava-rovalni stroki praktično izvežban strokovnjak. Dne 16. decembra 1918. je bil imenovan za ravnatelja takratnega Začasnega občega pokojninskega zavoda za nameščence. Istočasno je prevzel tudi vodstvo in ravnateljstvo novo ustanovljene Začasne delavske zavarovalnice zoper nezgode.
Svojo težko nalogo je dr. Sagadin izvršil s popolnim uspehom. Sodeloval je pri pogajanjih z avstrijsko republiko glede likvidacije teritorialnih delavskih zavarovalnic, nezgodnih zavarovalnic za rudarje in železničarje ter Občega pokojninskega zavoda na Dunaju. Mesto njih je organiziral nove ustanove socialnega zavarovanja v Sloveniji, ki so tvorile temelj sedaniemu ustroju socialne službe v naši državi.
Največji dobrobit njegovega neizčrpnega in z veliko odgovornostjo združenega udejstvovanja beleži sedanji Pokojninski zavod, kateremu je ostal direktor in vodilni uradnik do svoje današnje upokojitve. Pod njegovim smotrenim poslom se je razvila ta institucija iz malenkostnih počet-kov v ustanovo največjega gospodarskega činitelja in socialnega tvorca ožje domovine. Z zgodovino nočetnega razvoja Pokojninskega zavoda bo neločljivo združeno ime in delo njegovega prvega in dolfiolet-nega direktorja.
G. direktorju, ki je domačemu socialnemu zavarovanju, zlasti pokojninskemu zavarovanju zasebnih nameščencev v samostojni državi, kumoval z največjim uspehom, želimo, da bi še dolgo užival svoi zasluženi pokoj!
Idealen pod iz gume Harmonija barv in prostorov Udobno in elegantno
■i
H n^H
►
TERRA GOMKE
-SEMPERIT ' ZAGREB, N1KOLIČEVA •
taciji te družbe pa policija vendarle sumi, da so na delu tudi še druge slične družbe Zato vodi preiskavo v razne smeri.
Pokret diplomiranih tehnikov
Ljubljana, IV marca Stanovsko zaščitna akcija diplomiranih tehnikov dobiva najresnejše oblike voljnega sodelovanja pri izkoreninjenju stvarnih in namišljenih težkoč v vrstah mladih šolanih ljudi. V sredo je diplomirane tehnike sprejel župan dr. Puc, danes pa je bila deputacija sprejeta od g. podbana dr. Pirkmajerja. Deputacija je predložila iz-
delane osnutke predlogov za novelizacijo obrtnega zakona in delovnih pravic, ki naj bodo take, da bodo lahko živeli in prospe-vali vsi stanovi v korist stroki in za gospodarski razmah bogate domovine. Naj ne bo stanu, ki bi se hotel okoristiti na račun gospodarskega razvoja in naj :ie bo zapostavljenja pri onih, ki svoje delo razumejo teoretsko in praktično. Poleg teh predlogov so tehniki predložili podbanu sliko vsestranskih namestitvenih prilik in njihovega sodelovanja v industrijskih podjetjih in v državnih samoupravnih ustanovah. Gospod podban je predstavnike mladega stanu prijazno sprejel in pozdravil ži-lavost in stanovsko zavest med njimi ter je strokovno in stvarno tolmačil predložena vprašanja.
Francoski znanstvenik v naših krajih
Potvarjalci hranilnih knjižic
Ljubljana, 23. marca Konec preteklega meseca se je zglasila v vinotoču Ivana Š. na Aleksandrovi cesti petorica moških, ki je dalje časa popivala. Družba je pozvala k sebi tudi lastnika in mu slednjič ponudila v nakup hranilno knjižico Ljudske posojilnice na ime Jožeta Panceta z vlogo 12000 Din. Po daljšem prigovarjanju je Ivan Š. knjižico kupil. Plačal je zanjo takoj 726 Din. obenem pa jim je brisal tudi ceho 86 Din, ki jo |e napravila družba v lokalu Dober teden nato se je Ivan S. zglasil v Ljudski posojilnici, kjer pa so knjižico takoj spoznali za falzifikat. Bila je sicer res izstavljena od Ljudske posojilnice, a samo na vlogo 400 Din in pa na ime Ivana Brgleza. Dognali so. da so pred nekaj meseci s pomočjo ke-mičnih*sredstev zbrisali prvotno ime, nato pa vstavili drugo in ponaredili tudi številko v 12.000 Din.
Sledila je ovadba in so varnostna oblast-va pričela poizvedovati naokrog. Šele po daljšem iskanju so iztaknili falzifikatorsko družbo Policija je zaplenila pri raznih osebah v mestu še več takih falzificiranih hranilnih knjižic in je prijela nekega mesarskega pomočnika Ivana, dva brata Š. z Viča, Milana K. in pa nekega dijaka. Zadnii je služil družbi s pomočjo kemičnih sred stev. Članom falzifikatorske družbe so za
Francoski znanstvenik Jacques Ancel, profesor na Sorbonni, Carnegiejeve ustanove in vojne akademije v Saint Cvru, ki je v četrtek zvečer prispel v Ljubljano, je včeraj dopoldne posetil g. bana in nato g. rektorja univerze, nato pa se je podal na Grad in si ogledal mesto. Ob pol 13. je Francoski institut priredil skupno kosilo v »Zvezdi«. Popoldne se je ugledni gost odpeljal v spremstvu univ. prof. dr. Melika in referenta CP Dcniča na Bled. Zvečer po povratku v Ljubljano je v Narodnem domu predaval o temi: Pravo narodov in
geografija. Danes zjutraj odpotuje g. Ancel v Maribor, odtod pa dalje v št. 11 j in po cesti ob meji skozi Gornjo Radgono, Mursko Soboto in Čakovec v Zagreb ter nato dalje po državi. — Na pričujoči sliki, k; je bila posneta včeraj dopoldne pred univerzo, so od desne na levo: prof. Jacques Ancel, ljubljanski dopisnik CP Anton Zobec, lektor prof. Lacroix, urednik »Echo de rielgrade« Baugoin in referent CP iz Beograda Denič, ki spremlja odličnega gosta na poti po Jugoslaviji.
900 ha Loške doline pod vodo
Stari trg pri Ložu, 23. marca Ko so danes dopoldne merili vodo pri požiralniku Golobine, je znašala vodna višina 10.52 m in je torej voda v 48 urah
f)adla samo za 5 cm, kar pomeni, da je po-ožaj še vedno skrajno nevaren. Letošnja povodenj je po obsegu dosti večja od obeh lanskih. Pri lanski jesenski povodnji je znašala višina vode pri Golobini 9.27 m. Lani so prebivalci mnogo trpeli in je znašala škoda nad poldrugi milijon dinarjev. Lepo dolino zalivajo res izredne množine vode. Točni računi niso mogoči, vidi pa se, da je dosti hujše kakor lani, ko jc v nekaj dneh padlo do 300 mm dežja. Po mnenju strokovnjakov je letos pod
vadnem sestavu so globoko umsko utemeljene in po vsej pravici moremo imenovati Murnika za prvega in največjega telovadnega teoretika.
Ko je zasijalo domovini svobodno soln-ce. je bil do 1. 1930. načelnik Jugoslovenskega Sokolstva in član načelništva »Sa-
pričujejo, da se izkaže uporaba »Franz Josefove« vode kot prava blagodat za po jedi in pijači preobložena prebavila. »Franz Josefova« grenčica se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
plenili še dvoje knjižic Ljudske posojil- I vodo,.	.,h* .travr}'k°v P^dne
niče, ki so jih nameravali spraviti v pro- feml}.e^.° ra?"nih\kl f° J,lh naPravili stremet. Na dijakovem domu je našla oolicija kovnjaski raziskovalci Loške doline in vseh tudi potrebna kemična sredstva. Ob are- posedanjih poplav, lahko sklepamo, da se
je letos po polju razlilo v nekaj dneh 30 milijonov kubičnih metrov vode. V najboljšem primeru se bo to vodovje šele v 14 dneh odteklo v normalne struge velikega in malega Obrha. Visoka voda bo vsekakor ostala še preko praznikov in se bodo morali Kozarčani in Šmaračani s čolni voziti v Stari trg, ne samo z butarami, marveč tudi k velikonočnemu vstajenju.
Akcija za regulacijo Obrha in ureditev požiralnika Golobine je stara že nad 70
DAME IN GOSPODJE,
ki zahajate v brivske in česalne salone, skrajšajte si čakanje s čitanje m ilustrovane tedenske revije »ŽIVLJENJE IN SVET«, ki Jo dobite v vsakem boljšem salonu
let Prvič so proučevali vodne razm«re <it položaj Loške doline po veliki poplavi leta 1S72. Strokovnjak inž. dr. Vicintini iz Trsta je izdelal načrt za preprečitev poplavnih katastrof. Izvršitev njegovega načrt* jc bila preračunana na 212.000 goldinarjev. Ves okoliš pa je bil v hidrotehničnem pogledu podrejen Beljaku, kjer je načrt propadel. Nov načrt je izdelal raziskovalec Krasa pokojni Putick ter preračunal, da bi se najvažnejša dela opravila s stroškom od 16.400 goldinarjev. Po njegovem načrtu bi se bila Golobina popolnoma uravnala v podzemsko strugo. Prebivalstvo samo je tudi že tedaj predlagalo, naj bi se skozi Golobino, ki teče pod 576 m visokim hribom Golo gorico, napravil predor. S temi predlogi in načrti so se bavile že mnoge komisije in utemeljene vloge so bile vložene na razne oblasti in tudi na Dunaj. Šele leta 1902. so se pričela prva regulacijska dela na spodnjem toku Obrha in pri Golobini. Ta dela so trajala približno do leta 1908. in so za dolgo dobo preprečila večje poplave. Po vojni se je starotrška občina zavzemala za izvedbo večjih regulacijskih del in je bil leta 1932. odobren splošni načrt hidrotehničnega odseka ban-ske uprave. Vsa dela so preračunana na 950.000 Din in bi se morali za to čimprej najti potrebni krediti.
KULTURNI PREGLED
y,Knez Igor" v ljubljanski operi
V čeirtek ie op^ra pod vodstvom dirigenta g. Nika Štritofa po daljšem presledku vnovič postavila na oder Borod i novega. »Kneza Iiroria«.
Ruska aristokratska drjžba, vajena iskati vzorov vsega dobrega in lepega »za mejo«, s^ ie norčevala iz niuzike. ki jo je prvič slišali v Glinkovi operi »Življenje za čara«, češ. da je to mmzika izvozščkov. Nedolso za tem pa je prodrlo splošno prepričanje, da ji treba v tei muziki spoštovati začetek nacionalna ruske umetne glasbe,. Razumeli <?o opomin Turgenjeva: »Poklonite ee ii!« Ta nacionalna resnica je obstojala v spoštovanju lastne liudskosti. v veri v lastno kulturno moč. »Rusi,« pravi Borodin. »oni, o katerih za mejo ?e vedno mislijo, da jedo loiene sv-m;^ in severne medvede, nočejo biti več ^■mo konzumenti. temveč tudi producent lastnih kulturnih dobrin, kajti, ni nam treba tujine ker smo samim 6ebi dovolj.« Ponosno ie Bor >din obrnil hrbet zaoadu tir je v svoji nacionalni ooeri »Knez Igor« jstva-ril delo ki zanima samo ruski narod, »ker ljubimo našo zgodovino, ker le ob ničnih vrelcih moramo oiafiti svoi patriotizem, k ;r radi vidimo tudi na odru oži vo tvoren ie izvora naše nacionalnosti.*
Glinka ie bil oče ruske narodne glasbene smeri. Za njim 60 šli: Dargomižskij. S}*
rov. Kjuj. Balakirev. Mjsorgskij. Borodin, R. Konjakov, Čajkovski j, Glazunov itd., do današnvh časov, do Stravinskega. Prokof jeva. Mjaskovskesa itd., a vzporedno z njimi, ali kmalu za njimi tudi drugi slovanski apostoli narodno - umetne niuzike do nas Ju goslovanov, ki stopamo v la krog poslednji. Opozaram na zelo zanimiv članek R. Švar-ca v beograjskem »Radio - žurnaliK«, ki ga ie ta priobčil ob priliki jugoslovenskega ev-ronskeg« koncerta.
Borodin uprizoritve svojega »Kneza Igorja« ni doživel, tudi ga ni sam končal. Malo manj kot skoraj pol stoletja je trajalo, da ie »Knez Igor« stopil tjdi na izven ruska tla. Danes ]/■ priljubljena opera nemških, francoskih in italijanskih, zlasti pa slovanskih oper. Ne zaradi svoje historične libretn-e snovi, a zaradi svoje tehtne, globoko v ru ski zemlji vkoreninjeme muziki?. zaradi svoje močne uverture, zaradi znamenitega II. dajan in s slavnimi > Polo veki mi plesi.« V tem dPianju leži tudi višek cele opere, v njair. so vdelani najlepši glasbeni biseri vsega dela; otožni spev Polovskih deklet s krasno pesm?io mlade Končakovne. s prelepo ljubezensko arijo Vladimira in sledečim duetom e slavno pesmijo ujetega, obipan e-?a. a vedno ponosnega Igorja, ki se mnogokrat ooi'J na koncertnih priredbah, z glasbeno visoko vrednim nastopom KonFaka. z veliko plp«no sceno ob spremljevanhi orkestra in zbora.
Nova, oziroma ponovna uprizoritev našega »Kneza Igorja« je bila nemara na dovolj hiter način pripravljena. Predstava ie b Ia nekam medla. hla<ina, česar zlasti pri gosp. Štiitofu. sicjr včasi celo prevrelo - temperi-mentneir.u dulgentu. nismo vajeni. Ni mogla ogreti niti uvertura, postavljena med urolog in prvo dejanje. Režija g. Primožiča n: pokazala nič novega. Težko je pri naših odrskih prostornih razmerah razviti široko raz-življani? mas. ki jih rMo zahteva. Skromni prostor ni dopuščal Ijjdstvu. da bi se n. pr v prologu razpostavilo kot velika masa. da bi se neopaži-no izgubila Sknla in Jeroška. da st niso mogli razviti baletni nastopi, pri katerem eo ravno zaradi tega plesalci skakali sem in tja, kakor brez načrta. Z odra ie v?l nekak hlad. kljub temu. da so bi'e nekatere stvari izvrstne, tako n. pr. nastop Jaroslavne (ga. Thierryjeva). celo drugo f*e-ianie. kier so se umetniško uveljavili tako ga. Kogejeva (Končakovna), g. Gostič (Vladimir) g. Primoži* (Igorj in prav izvrstno c. M. Rus (Končak). tudi ga. Ramškova (Polov-sko dekle). Zbor ni bil kdovekaj. zlasti ,no ški ni bil na običajnem višku. Dokaj sm^ha sta si priborila gg. Zupan in Banovec (Sku-!a in Jeroška). saj po v iniitiraniu pijancev naši liudie mo;stri. Tudi g. Janko (knez G*-liški> se ie potrudil, kar ee da* da prino-more k umiMniškemu uspehu vsčera. No. kliub vsemu predstava ni ogrela. —č.
Naro&te — čitalte „LJUBLJANSKI ZVON«
Slovenski večer je naipovedalo agilno beograjsko kulturno društvo »Cvijeta Zuzorič«. Govoril bo tudi minister dr. A. Kramier. Med drugim ie na programu predavanje pi-saVlja Nike Bartulovida o slovenski literaturi.
Nov slovenski prevod Dumasjeve »Dame s kamelijami«. V založbi »Tiskovne zadruge« je pravkar izšla prva knjiga iz novega založniškega programa, Aleksandra Dumasj« ml. roman »Dama s kamelijami« Z njo se uvaja zbirka »Ljudski roman«*, ki jo je ustanovila založnica na željo mnogih svojih prijateljev in naročnikov. V zbirki bodo izhajala literarno priznana dela. ki so po vsebinskih in oblikovnih od'i-kah primerne najširšemu čitateljskem krogu. Roman »Dama s kamelijami« sodi med dela, o katerih pravi Francoz Janin, da se »ponatiskujejo še danes s častjo knjig, ki si jih je svet prisvojil«. Drugi slovenski prevod (prvi je izšel pred vojno pri Ga-brščku v Gorici in je že zdavnaj razprodan) je skrbno delo mladega prevajalca Borisa Rihteršiča, ki je prelil Dumasiev roman v lepo, svežo, nepapirnato slovenščino in ga tako tudi s te strani približal sodobnemu čitatelju. Knjiga je izšla v preprosti, a okusni opremi. Uvršča se s polno pravico med tista pripovedna dela v našem prevodnem slovstvu, ki jih pač nihče ne bo štel med literarne mojstrovine in ne pozdravljal kot slovstven dogodek, ki pa bodo takoj šla iz roke v roko. O »Dami s kamelijami« bomo objavili prihodnji te*
den daljši izvleček iz uvoda, ki ga je prevajalec spisal za to izdanje io ki najbolje označuje nje pomen.
Zagrebški kvartet v Pra*i. Zagrebški kvartet je z velikim uspehom absolviral koncert v Pragi. Na sporedu je imsl med drugim sKkdbo Jernovioa (1745—1806) in godalni kvartet Gotovca »Pesem in igrač. Češka kritika hvali visoko kvaliteto izvajanja.
Zdenka Zikova je priredila minule dni velik samostojni koncart v prostorih dimai-ekesa Musikvsreina. Dunajski listi beležijo njen koncert kot družabni dogodek.
Iz znanstvenih revij. »Zdravniški
v e s t n i k< je priobčil v drugi letošnfi številki razpravo dr. J. Cholewe »Bolezen — rak« (izšla je v španščini v »Accion medica«). Naš znani onkolog daj* v tam članku pregled današnjega etania medicinskih vednosti o raku. Dr. Fran Brandstatter objavlja razpravo o dietičnem zdravljenju ledvičnih oboleni. Dr. R. Neubauer je zastopan s prispevkom »Tujek v dušnilrjc Dr. Bla-goje Kovačevič je prisipeval članek »Moderno lečenje varioesa i ulcus erurie varico-sum«. Ginekolog dr. Ivo RaJouiljič Z slov piše o pcimu akutne in kronične adwekeitide i.n moderni terapiji s kalcijem. Dr. Gosti ee zavzema za nujno • ustanovitev Zavoda za idiotične in slaboumne io Zavoda sa alkoholike. Spomine slovanskega kirurga prič« r.ja priobčevati dr. Franc Deeganc. V prvem delu ee bavi predvsem s svojim literanrv. deloraniem. Med drugim omenja akcijo n:i ših literatov in oblikujočih umetnikov ?.n ustanovitev nekake «lovensk>e Akademije (v
- Sobota, 24. III. 1831
Domače vesti
Pod nos
Pri moji veri, včasi pa že takšne dobimo pod nos, da kar kihnemo od zadrege. V uredništvu namreč. Če na primer pozabimo, da Janez Porenta že petdeset let uspešno tlači zemljo, jeseni pa zelje. Ali pa: če ne oznanimo, da je zborovalo stalno omizje »Turški maček« in je imelo na dnevnem redu debeto o politični smernici malih oglasov. To, to, vse to je lahko vir hudih za-mer.
Toda _ ne zamerite! časih dobimo pod
nos _ to se pravi — v objavo še druge
dehteče stvari. Na primer tale je čisto sve-
/a: IZPRAZNJEVANJE GREZNIC
V smislu sklepov občinske uprave z dne tega in tega se bo za izpraznjevanje grez-ničnih jam v poletnih mesecih maju, juniju. juliju in avgustu poleg običajne takse 20 Din za vsak voz fekalij zaračunavala za črpanje in odvoz vsakega voza fekalij še posebna taksa 30 Din, skupno torej 50 Din (petdeset). Hišni posestniki se v lastnem interesu opozarjajo na gornji sklep občinske uprave s pripombo, da pravočasno in najkasneje do 25. aprila 1934 prijavijo polne greznice v izpraznitev, da se s tem o"nejo plačilu povišane takse v navedenih rnesecih. Prijave za izpraznitev greznic se sprejemajo med običajnimi uradnimi urami.
Tako smo torej to notico vendarle objavili. Ljubljanska ni, kar takoj povemo, da. ne bo pojasnila ali popravka. V ostalem pa premore dravska banovina v^aj dvajset lepih me*t. VSa ta me*ta imajo fekalije, povsod jih je treba odražati. Da pa nam ne bi bilo treba take notice dvajsetkrat objaviti, smo jo dali enkrat za vselej še drugim pod nos.
♦	100 let hrvatske umetnosti. Pod tem
naslovom prireja Jugoslovenska akademija znanosti in umetnosti v Zagrebu ob 50-ietnici Strossmaverjeve galerije slik veliko retrospektivno razstavo. Prvi del te razstave bo obsegal razdobje od leta 1830. do 1S60. in bo otvorjen že jutri. Na čelu odbora, ki prireja to zanimivo razstavo, je predsednik akademije prof. dr. Bazala, sodelujejo pa odlični zgodovinarji in člani akademije.
+ Pozor izseljenski povratniki iz Francije, Izseljenski komisariat v Zagrebu, Palmoti-eeva 59, poziva vse osebe, ki so zdaj v domovini ia so za časa zaposlitve kot delavci y Franciji v dobi od 1. januarja do 31. avgusta 1931. deponirali ali poslali kako vsoto našemu izseljenskemu odposlanstvu v Parizu, ne glede v kakšne namene, naj to naznanijo Izseljenskemu komisariatu pismeno ali ustmeno z navedbo sedanjega točnega naslova. V prijavi je treba navesti kdaj (dan in mesec), po kom (priimek, ime in naslov) in v katero svrho so poslali denar navedenemu odposlanstvu. Zneski, večinoma po 5 francoskih frankov, bodo vrnjeni interesentom po proučitvi podatkov.
♦	Narodna knjižnica in čitalnica v Zagrebu. Letošnji občni zbor Narodne knjižnice in čitalnice v Zagrebu se je vršil v restavraciji »Nova Pivana«, katere last-' nik je g. Bregant. Udeležba je bila za današnje razmer« zelo povoljna. Predsednik a seuč. profesor dr. Boris Zarnik je toplo posdravil v&e navzoče in predlagal udanost-n« brzojavko Nj. Vel. kralju, kar se je z navdušenjem sprejelo. Sledila so poročila društvenih funkcionarjev in nadzornega odbora. Po kratki debati o bodočem društvenem delu je bil izvoljen naslednji odbor; predsednik vseuč. prof. dr. Boris Zarnik, odborniki: gg. Jerman Ivan, Živec Din-ko. Hudoklin Rado. Batič Anton, Dvornik Miško, Majerič Jožef, Lautižar Edvard, Drašler Jožef. Recelj Slavko, Kranjc Vlado, Deu Viktor. Miklavžič Jožef, Cimerman Zvoniruir, dr. Arselin Avgust, Pongratz Makso, Novak Ivan, Mešiček Janko, štru-pelj Franc in gdč. Hafner Lea. Nadzorni odbor: gg. Bizjak Viljem, industrijec ter univ. prof. dr. Kogof Fran in dr. Zavrnik Fran.
♦	Smrt univ. prof. dr. Nedeljka Košanina.
Kakor srno že včeraj poročali, je v nesem graškem sanatoriju, kjer je iskal leka proti pljučni bolezni, umrl beograjski univerzitetni profesor dr. Nedeljko Košanin, ki si je pridobil velik sloves in mnogo zaslug kot botanik. Tudi javno se je mnogo udejstvoval že od mladih let kot socialistični ideolog. S pokojnim Tucovičem je bil ustanovitelj in vodja socialistične stranke
PARKETE
dobavlja najceneje samo
JUGOPARKET d. z o. z.
LJUBLJANA Šelenburgova ulica št. 7.
v Srbiji. Kakor Tucovič, ki je padel, se je tudi on hrabro boril v vojni. Med balkansko vojno je bil eden najhrabrejših častni-kov-komandirjev v drinski diviziji. Svetovna vojna ga je zatekla v inozemstvu in so ga Avstrijci internirali. Rodil se je I. li>74. v čečinu pri čačku, srednjo in visoko šolo je dovršil v Beogradu, naravoslovne študije pa v Lipskem. Redni univerzitetni profesor je postal 1. 1920., prej pa je bil docent in upravitelj botaničnega vrta. V znanstvenem svetu si je pridobil velike zasluge in ugled z raziskovanjem rastlinstva Južne Srbije, njegovo veliko delo »Flora Južne Srbije« pa je še v rokopisu. Kot znanstvenik in javni delavec bo ostal v častnem spominu.
<■ Zadruga »Dom učiteljic« bo imela drugi redni občni zbor dne 5. aprila ob pol 10. v prostorih JUU v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6.
♦	Za veliko noč v Graz priredi avtobusni izlet »Zveza za tujski promet« po naslednjem programu: Odliod iz Ljubljane izpred biljetarnice »Putnika^ za nebotičnikom v soboto 31. t. m. ob 13. preko Maribora v Graz. V nedeljo in ponedeljek prosto. Po-vratek iz Graza v ponedeljek 2. aprila ob 13. Cena izleta t. j. vožnja, prehrana, prenočišče, potni list ter vizum, postrežba, napitnine in takse 630 Din za osebo. Prijave se sprejemajo pri »Putniku« v Ljubljani do 29. t. m.
*	Starodavna džamija v Gračanici, ki ie postala, kakor znano, žrtev nedavne orkanske nevihte, spada med redke zanimivosti srednjeveške turške arhitekture. Mi-naret. ki ga je orkan prelomil, je 370 let kljuboval vsem vremenskim nezgodam. Pred 370 leti je džamijo, ki je med našim muslimanskim svetom znana pod imenom »Bela d/amija«, zgradil neki Ahmcd paša iz lastnih sredstev. Stavba svetišča je bila v tej dolgi dobi že nekajkrat porušena in na novo zgrajena, minaret pa je ostal tak. kakršen je bil zgrajen pred 370 leti. Zidan je iz posebnega kamenja, tako zvanega »siga«, ki je trikrat ali celo štirikrat lažji od navadnega kamenja in opeke. Zidovi mi-nareta so bili zelo tanki, minaret sam pa ozek in je baš zaradi lahkega gradbenega materiala lahko skozi toliko dobo kljuboval vsem nevihtam.
Samo še danes RUDOLF FORSTER
v napetem pomorskem filmu
V SVITU ZORE
ZVOČNI KINO DVOR
Predstave ob 4., 7, in 9. uri zvečer. Cene 2, 4, 6 in 8 Din
♦	O ogromni dedščini z otoka Jave krožijo že drugo leto v naših in inozemskih listih razne vesti, ki pa so, kakor se vidi, že brez vsakega pomena in bi bilo zastonj, če bi se soimenjaki ali tudi pravi sorodniki rodbinskih članov pokojne milijarderke zanašali na kako dedščino. Ko je Ana Dun-can, rojena Kovačičeva ca otoku Javi umrla, je bil del njenega takrat res velikega premoženja takoj razdeljen sorodnikom njenega pokojnega moža in je ostanek potem odpadel na sorodnike. Te sorodnike so iskali najprej po oblastvih v Budimpešti, ker je bil kot rojstni kraj pokojnice naveden Sombor. Sedaj je ugotovljeno, da je bila njena prava domačija v Samoboru pri Zagrebu in ko je poteklo toliko časa do te ugotovitve, je izčrpana tudi že vsa njena dedščina, ki so jo baje dobili neki sorodniki z Dunaja in iz češkoslovaške, ter je tako zadeva popolnoma likvidirana.
♦	Na procesu v Varaždinu, ki traja že od 6. t. m. proti nevarni tolpi, ki je več let strabovala Hrvatsko Zagorje, je v četrtek popoldne govoril državni tožilec, ki je zahteval smrtno kazen za Lovra in Valentina Andrašinjaka. Državni tožilec smatra za dokazano, da sta brata Andrašinjaka umorila svoja bivša pajdaša ter zasnovala večino izvedenih roparskih napadov. Sedaj se vrsti s svojimi govori sedem odvetnikov, ki zagovarjajo osem obtožencev. Razsodba bo proglašena v sredo 28. t. m.
♦	Zagonetna smrt zagorskega »Ameri-kanca«. Lani v avgustu je umrl v Varaždinu 58 letni Franjo Začinja.rec, ki je živel dolga leta v Ameriki. Pred dvema letoma se je vrnil iz Amerike ter se nastanil v svoji rojstni vasi Bednji pri vdovi Mariji Pečurščkovi, ki je bila v mladih letih njegova izvoljenka. »Amerikanec« je v Ameriki zapustil ženo in otroke in je sprva v domačem kraju govoril, da se bo v kratkem vrnil v Ameriko. Svoj odhod je odlašal od meseca do meseca, naposled pa je umrl po kratki bolezni na domu svoje prijateljice Marije. Zdravniki, ki so ga zdravili, so izjavili. da je imel hudo srčno napako. Smrt priletnega Amerikanca je bila že pozabljena, ko je prišlo od ameriškega konzulata v Zagrebu vprašanje o njegovi zapuščini. Marija in njen sin sta izjavila, da je zapustil samo okrog 2000 Din in da so ta denar po
njegovi želji porabili za pogreb. V zadnjem času pa so se pričele po Varaždinu in Bednji širiti govorice, da stari Amerikancc ni umrl naravne smrti in da je moral zapustiti tudi mnogo denarja. Te govorice so privedle do preiskave v hiši vdove Marije in ker so našli skrbno skritih 2600 dolaiiev, zlato uro in nekaj zlatnine, je preiskovalna oblast odredila aretacijo vdove in njenega sina. Preiskava se še nadaljuje in bo bržčas prišlo do tega, da bodo izkopali truplo pokojnega Amerikanca. Za preiskavo se rojaki zanimajo v največji meri.
♦	Neznana ženska je umrla. Pri posestniku Antonu Ferencu v Zihlavi pri Terbe-goveih v ljutomerskem okraju se je zglasi-la 16. t- m. zvečer svojih 60 let stara ženska, po videzu beračita. Prosila je za prenočišče. Dobila ga je, a ponoči je nena :r.o izdihnila. -Trnena nepoznanke doslej še niso mogli ugotoviti.
*	Nova tihotapska afera v Beogradu. Pred dnevi je »Jutro« obširno poročalo, kako je znana beograjska tvrdka s koloni" jalnim blagom prevarila mestni trošarinski urad s svojim tovornim avtomobilom, ki je imel dvojno dno, in s svojim pod javnimi lokali skritim in dobro maskiranim sklad-ščem. Ta tvrdka pa pri tihotapstvu ni bila edina, o čemer priča sedaj nova afera trgovine špirita, ki je občinsko upravo ogoljufala za velike vsote, ker je na skrivaj iz Zcmuna dobivala svoje zaloge. Lastnik tvrdke Henrik Schwitzer je prodajal očiščen špirit po 34 Din liter, kar je baš toliko, kolikor iznaša državna in občinska taksa na liter. Špirit je oddajal se-
veda samo svojim najožjim zaupnikom in razpečevalcem. Trošarinski urad je bil o teh manipulacijah obveščen iz Zemuna in ko so trošarinski uradniki pregledali tvrd-kina skladišča, je trgovec plačal 250.000 dinarjev globe. S tem pa zadeva še ni bila likvidirana, ker so v skladišču našli neke dokumente, ki kompromitirajo še razne druge trgovce ter dokazujejo, da je bil trošarinski urad oškodovan še za veliko večje vsote. Beograjski listi napovedujejo zanimiva razkritja pri tej aferi, v katero je zapletenih več uglednih trgovcev in in-dustrijcev.
♦ Lanskoletni naval na velikonočne praške šunke, s katerimi je razveselila delika-tesa V. A. Janeš na Aleksandrovi cesti ljubljanske obitelji, še ni pozabljen, saj je več sto teh v finem, delikatesnem a vendar milem okusu neprekosljivih šunk romalo v kuhinje naših odličnih družin. Tudi letošnje velikonočne praznike so se gospodinje, poznavalke slastnih praških gnjati že prijavile v delikatesi V. A. Janeš in si rezervirale gnjati po okusu in teži. Ves velikonočni teden bodo v zalogi praške gnjati v težah od 2 kg naprej. (Naročila na telefon 34-55). Kaj pa da bo ves velikonočni teden na razpolago v veliki izberi pitana štajerska perutnina, tokrat še po nižjih cenah. Dalje narezki, vsakovrstne sardine, postrvi in druga jedila za postne dni, kalifornijska jabolka in drugo južno sadje. Omeniti moramo še zalogo najboljših španskih desert-nih vin, likerjev, šampanjca ter neprekos-ljivo dobrih domačih namiznih vin, kakor renski rizling, haložan, rulandec, rdeči iz-vrstui burgundec, sijajen cviček, črnina za slabokrvne, prošek in muškatelec. Izbira vseh dobrot, specialitet in delikates je prav velikomestna, a kar je tudi že splošno znano, tudi cenena. Za naročila in informacije kličite telefon 34-55. Hitra dostava na dom.
'RIDE!
Revizor iz Petro<rrada
• Obledele oHeke barva v različnih barvah in plisira tovarna JOS. REICH.
Vremensko poročilo
številke za označbo kraja pomemjo: L čas opazovanja 2 stanje barometra. 3 temperatura 4 relativna vlaga v %, 5 smer in brzina vetra, 6 oblačnost 1_10
7. padavine v mm, 8 vrsta padavin. Temperatura: prve številke pomenij< najvišjo druge najnižjo temperaturo 23. marca
Ljubljana 7, 763.tj. 6.8, 94, mirno, 10, 8.7, dež Ljubljana 13. 763.7, 9.4, 84, NEE1, —, dež; Maribor 7, 762.5, 6.0, 85, S\V1, 10, —, —; Zagreb 7, 763.3, 9.0, 90, NNW1, 10, 2.0, dež; Beograd 7, 762.7, 8.0, 75, mirno, 10, —, —; Sarajevo 7, 764.1, 5.0, 90, mirno, 10, —, —; Skoplje 7, 764.7, 6.0, 80, SE1, 7, —, —; Split 7, 759.6, 13.0, 70, ENE2, 10, —, —; Kumbor 7, 761.5, 10.0, 90, W2, 10, —, —; Rab 7, 762.7, 9.0, 80, mirno, 10, —, —
Temperatura: Ljubljana —, 6.5; 9.9, —; Maribor 14.0, 6.0; Zagreb 16.0, 8.0; Beograd 20.1, 7.0: Sarajevo 18.0, 4.0; Skoplje 22.0. 2.0; Split 15.0, 12.0; Kumbor —, 9.0; Iiab — 6.0.
DANES ZADNJI DAN ZABAVNE OPERETE
V S IE JE KOMEDIJA
BETTV AMANN	LEE PARK V	PAUL HttRBIGER
Smeh, zabava, vesele popevke in razkošna godba - . u.TinA	Predstave ob 4, 7.M. in »-% zvečer.
Elltlll Kino MAIIVA	predpiodaja vstopnic od 11 do %13
♦ Kdor kupuje Ciril Metodove razglednice, podpira Ciril Metodovo družbo, domače umetnike in domačo obrt.
Iz Ljubljane
u— Ljubljanski Sokol prosi in priporoča, da si vsakdo, ki namerava prisostvovati slavnostnim telovadnim akademijam v Uni-onu. preskrbi vstopnice pravočasno v pred-prodaji, da se tako prepreči na dan prireditve naval pri blagajni in pa. ker je računati z dejstvom, da bodo vsi sedeži raspro-dani že v predprodaji. — Vstopnice se dobijo v predprodaji v trgovini brata Alojzija Fuchsa v šelenburgovi ulici ter v društveni pisarni v Narodnem domu. Toliko v vednost, da se društvena uprava, izogne vsem eventualnim neprilikam in prerekanjem na dan prireditve.
u_ Priprave za sprejem praškega pevskega zbora »Smetana«. Takoj po Veliki noči, v sredo dne 4. aprila, prispe v Ljubljano sloveči praški pevski zbor »Smetana«, ki slavi letos 25 letnico obstoja. Zbor bo priredil koncert s krasno izbranim programom naslednjega dne v Unionu. Iz Ljubljane poide na turnejo po Jugoslaviji vse do Niša. Pokroviteljstvo turneje je prevzelo praško mestno zastopstvo obenem z obema Zvezama JClig in s krajevnimi ligami. V Ljubljani se žc pripravljajo za sprejem odiičnih praških pevcev. Priprave vodi tukajšnja Jugoslov.-češkoslov. liga. V četrtek zvečer so se v njenem lokalu v Kazini sestali ligini odborniki z delegati vseh ljubljanskih pevskih društev. Navzoča sta bila tudi češkoslov. konzul inž. Sev-čik in predsednik Hubadove župe dr. A. Švigelj. Sestanek je vodil poslevodeči podpredsednik JČ lige dr. Egon Stare, ki je podal izčrpno poročilo o obisku praških gostov. Razvila se je daljša diskusija glede svečanega sprejema, pogostitve in kon-
Danes monumentalni velefilm
V znamenju križa
ZVOČNI KINO IDEAL
Predstave ob 4., 7. in 9. Vi uri zvečer
certa. Jč liga in ljubljanska pevska društva so se sporazumela, da pripravijo zboru »Smetane« časten sprejem in poskrbe za vso pozornost ob bivanju v Ljubljani. Zanimivo je, da je zbor dal natisniti v Pragi slovenske prevode pesmi iz svojega programa in je vključil tudi dve slovenski točki. Obisk »Smetane« bo v smislu sporazuma med ligami in pevskimi zvezami edin letošnji pevski obisk iz bratske Češkoslovaške.
u— Iz občine Mozirja okolice so se včeraj z avtobusom pripeljali v Ljubljano vsi občinski odborniki z županom Venčetom Žnideršičem. Ob pol 12. so posetili g. bana in mu izročili diplomo častnega občana. Potem so si ogledali znamenitosti mesta in v spremstvu svojega drugega častnega občana g. narodnega poslanca Rasta Pusto-slemška posetili tudi Narodno tiskarno in uredništvo »Jutra«.
u— Cankarjeva »Lepa Vida« v Narodnem gledališču. Dijaki drž učiteljske šole se že dalj časa vestno pripravljajo za to predstavo, ki bo v ponedeljek 26. t. m. v dramskem gledališču. Po pripravah sodeč bo predstava tudi najbolj razvajenega popolnoma zadovoljila, vse vloge so prav dobro zasedene. Ker je čisti dohodek namenjen za podporo revnejšim učiteljiščnikom, ki bi se radi udeležili poučne ekskurzije v Dalmacijo in Bosno, poset vsem čita-teijem prav toplo priporočamo. Cene so globoko znižane, od 20 Din navzdol.
u— Krajevnao rganizacija JNS Mestni trg ima danes ob pol 20. redno letno skupščino v mestni posvetovalnici. Na skupščini bo poročal tudi g. župan dr. Dinko Puc. Vabljeni vsi člani organizacije in somišljeniki.
Mednarodna nogometna tekma
K A C : Ilirija
nedelja 25. t. m. ob 15.30 na igrišču Ilirije
u_ Kurban-Bajram, veliki tridnevni
muslimanski praznik, se prične jutri in bo zjutraj ob 5. vojaški imam g. Ahmetaševič opravil službo božjo za vojake in meščane islamske vere v nalašč za ta praznik urejenih prostorih v vojašnici Vojvode Mišica v Metelkovi ulici. Kurban-Bajram je praznik verske poglobitve, ki ima svoj najvažnejši izraz v hadžu— romanju v sveta m- -sta Meko in Medno. Islamski verniki, ki jim ni dano, da bi se podali na hadž, so v teh dneh v duhu v središču in zibelki svojega verskega pokreta. Čitateljem in prijateljem islamske veroizpovedi želim > ob velikem prazniku vse najboljše.
u— Davčni sestanek za zdravnike bo v ponedeljek 26. marca ob 19. v prostorih restavracije Štrukelj. Vabljeni vsi tovariš:, da se sestanka v lastnem interesu udeleže. Zdravniška zbornica.
Kavarna »CENTRAL*-
Nova damska kapela!
Vsako soboto in nedeljo odprta celo not*'.
u— Vse je komedija je filmska operete, ki po svoji kakovosti glede zabavne vstbi ne prekaša marsikatero dobro ipereto. Smeha in neprisiljene zabave je v tem f:'-mu več kot dovolj. Za jutri se nam obf>t< veliko filmsko delo po znani ruski komeiij: Nikolaja Gogolja »Revizor iz Petrograd-i'< To delo je želo na vseh odrih ogromni-uspeha, a kot film nadkriljuje vse dosedanje uspehe. Vlasta Borian v vlogi »Revizorja* nadkriljuje samega sebe.
u— španska muha je film, ki ga predvaja ZKD in je že včeraj pri prvi predata vi žel ogromno uspeha. Ljudje so se smejali sijajnim dovtipom R. A. Robertsa. Kdo;-se hoče nasmejati, naj pride danes ob pol 15. in jutri ob 11. v Elitni kino Matico. Vstopnina 3 in 5 Din.
u— Zveza gospodinj opozarja, da se bo v njenih prostorih Breg št. 8, danes ob 16. predvajalo nazorno pranje po najboljšem načinu. — Predvajalo se bo tudi pranje s Schichtovim Radionom. Vabljene vse go spodinje. Vstop prost!
u— Društvo »Soča« priredi pod okriljem ZKD drevi ob 20. v salonu gostilne pri »Le vu« predavanje o Bolgariji. Predaval bo £ dr. Brilej.
u— Društvo »Delo in eksistenca^ im;i ustanovni občni zbor v nedeljo, 25. april;i ob 10. dopoldne v salonu »Pri Levur na Gt sposvetski cesti. — Vabljeni so vsi, ki s-zanimajo za današnje socialne probleme i:i ki hočejo, da se pomaga ljudem brez delu in brez eksistencc.
u— Jadranaši. Pevska vaja bo drevi o'> pol IS. — Odbor.
u— Marec zavija reP. čudno vreme pri nanaša marec. Dež, solnce in celo točo. V četrtek okoli 14. je padala nad Barjem drobna, a gosta toča kakih 5 minut. Včeraj je bila sprva nad Barjem gosta megla, na to pa je spet deževalo. Stari oeanci pravijo, da bo velika noč prav lepa. Mnogi se zanimajo, kako se bo obnesel april, ko j< že marec izpihal skoro vso spremenljivo muhavost, ki smo je navadno vajeni prav
v aprilu.
u— Posipanje ulic in cest. Zdaj je baš pravi čas za posipanje ulic in cest, s čimer so pričeli v mestu pretekli teden. Z gramozom so nusuli doslej že Streliško ulico. Mišičevo cesto, 1'ugnerjevo ulico, Holzapf-lovo, Šmartinsko cesto, trg Tabor, pa tudi več ulic v trnovskem okraju, na Vrtači in drugod. Nekaj precej blatnih in zapuščendi ulic pa na posipanje še čaka, a bodo prišli na vrsto. Pri delu so zaposleni mestni de Iavci. Gramoz dobavljajo iz mestnih jam in pa s skladišča v Kotnikovi ulici.
u— Nezaželjen obisk v pisarni. V pisar no tvrdke I. Stampfl v Gledališki stolbi 3 je vlomil ponoči neznanec, ki je odnesel 1300 Din vredno lečo projekcijskega apa rata in pa 100 Din vreden tintnik. Tat bo skušal oboje nekje prodati, zato opozarjamo k previdnosti.
u— Osleparjena delavca. Včeraj dopoldne je ustavil neznan, kakih 23 let star moški na Tvrševi cesti brezposelna zidarja Ivana Murna iz Repenj in Ivana Bohinca s Skaručne. Vprašal ju je, česa iščeta v mestu, nakar jima je pričel lagati, da je šofer pri podjetju inž. Josipa Bohinca in da jima bo priskrbel službo. Zidarja sta mu nasedla ter mu izplačala že vnaprej 120 Din nagrade. Neznanec jima je napisal na listek svoje ime »Nadiša Jože«, nakar je izginil. Pozneje se je izkazalo, da omenjene tvrdke sploh ni. Sleparja išče policija.
januarju 191S) in opisjje zampni sestanek na svojem domu. ko je prišlo do nekega >birkastega intermezza- g pesnikom O. ?-u-panč;e°m. Dr. Vilko Marin piše o nadaljevalnih tečajih na Golniku. Številko zaključujejo poročila o medicinskih publikacijah in razne vesti.
Prevod iz sodobne madžarske literature. 7-aložba lEpoba« v Zagreba j? izdala v prevalu N. Nikoliča roman madžarskega pisa-Mja Andreasa Szilagyia »Uj pasztor« z naslovom : Selo Demetrovo«. Po prevodih dveh romanov Pala Šzaboa je to drugi sodobni madžarski pisatelj, ki je izšel v srbekohrva-škem prevodu. Kakor Szabo, obravnava tudi SziiaaTi v svojem spisu kmečko živlK-^ nje. »Selo Demetrovo« podaja verno podobo povojne vasi in prikazmie tip povojnih kmetov. Roman >Uj pasztor« je bil preveden že v mnoge druge jezike in ie prav. da je sedaj izšel tudi v srbekohrvaškem prevodu. (Po načelu reciprocitete pa ni prav. da s«* uvajajo v Jugoslavijo madžarski pisatelji dramatiki in komponisti, medtem ko so prevodi iz srbohrvaščine in slovenščine v madžarščino zelo redek pojav, kakor da v naših slovstvih in v naši glasbi ros bi bilo ničesar, kar bi moglo zanimati tudi Madžare. Ta opazka seveda ne ugovarja prevajanju dobrih madžarskih avtorjev, opozarja le. kje ie šovinizem in kje ga ni!)
Knjige Jadranske straže. Kakor smo na tvin mestu že zabeležili, ie Jadranska straža ustanovila »Pomorsko biblioteko«, ki bo po vzoru knjižnih družb izdajata primarne knjiga. Prva kolekcija ie pred nami. Nai-tehteniša izmed petih letošnjih knjig ?e :Predratna politika Ilaljje i postanek lou-
donekog pakta« iz peresa znanca zgodovinarja univ. prof. dr. Ferda šišiča. Na podlagi tuje. tudi italijanske lit-erratjre prikazuje pisec neiskreno, v najusodnejših trenutkih vedno le sovražno politiko pr?dvoine Italije nasproti sosednim Jugoslovanom, na- ; to pa izčrpno obravnava zgodovino londonskega pakta. V naši politični literaturi pomeni šišičeva knjiga dogodek Ob nji se neusmiljeno raizbija sleherna iluzija o možno- . sli iskrenega prijateljstva med obema sosedoma. ki bi se sicer lahko gospodarsko leno izpopolnjevala. V Italiji nas niso nikdar razumeli in tudi ne hoteli razumeti. Mazzi-ni je samo izjema, ki potrjuje pravilo. Siši-čev spis bi bil moral prečita ti sleharn naš javni delavec., -r- Druga knjiga po pomenu j'" monografija o Zadru in okolici, ki io ie spisal Jadranski (psevd.). Spis ie informativno prav dober, in o? bi bile še ilustracije ; nskoliko skrbnejše, bi samo pridobil v c?- i ni. Njegova dokiumentarična vrednost pa je j nedvomna. Take monografije bi bili morali dobiti tudi o Trstu, Gorici itd. — Nič manjšega pomena ni knjiga Umberta Girom^tte »Živo! našega Jadrana« (v cirilici). Pisec se bavi z geološkimi in biološkimi pojavi na Jadranu, prikazije v zgoščenih, a lepih opisih morsko favno in floro. Kdor se zanima za prirodc in preživlja počitnice ob Adriii. b" imei v kniigi prof. Giromette dober naravoslovni vademeeum. Knjiga je ilustrirana. — Kap. Iveliča »Uspomens h pomorsko? života« so po snovi zanimiva knjiga, ki pa je spisana nekoliko preveč primitivno in ne more ogreti inteligentnejšega čita-telia Primeri 'vtorj?ve »poe<ziie« so odveč Zadostovalo bi. če bi pisec preprosto in in-
sno opisal svoie pomorske doživljaja. Knjigi pa dajeta vrednost opis jadrnice z domačimi nazivi in slovarček mani znanih mornariških izrazov, ki ga bo kdai pa kdai kon-siiltiral tudi slovenski pisatelj in prevajalec, iščoč besed iz p < -r.skega živi vi•« — FV.a knjiga j3 Lahmanov prevod zna- • n romana Jaha na Boicrja »Poslednji \ ikir.2« _ V sl> venščino je pr?vel neatera poglavja tega romana univ. prof. a* A. Še k"
Slovenska »Enciklopedija znanja« se nadaljuje. Založništvo Umetniška propaganda namerava nadomestiti Slovencem tuje. zlasti nemške enciklopedične priročnike. \ ta namen je ustanovilo zbirko Enciklopedija znanja. V okviru tega prikupnega in hvalevrednega načrta ie dosl»i izdalo Glonarjev sPo-učni slovar« v dveh debelih knjigah in dru-ž'nski »ekfeikon »Domači vedež«. Pravkar je pričelo izdajati novo delo te vrste: »Trgovsko - gospodarski leksikon za vsakogar«. Kakor kaže naslov, f^ novi leksikon name-n;en predvsem gospodarskim krogom. Nedvomno je. da v našem gospodarskem slovstvu izpolnjuje važno vrzel in da ie založba z n io ustregla živi potrebi trgovcev in drugih gospodarstvenikov. Prepuščajoč oceno dela ki ga izvršuje dr. Nemo. strokovnemu oeree j. u7otavljamo samo po pregledu dveh doslej izišlih zvezkov da ima novi leksikon orav širok program. Ne omeiup ee samo na najožje trgovsko - gospodarsko področje marveč sega vsebinsko daleč nazven v nai različneiše panoge človeškeea znanja ter tako združil ve s pretežno strokovno vsebino tu-fi nalogo splošno - izobraževalnega nri ročnika. - Umetniška prona^nda (inž. H Uhlir) je z izdajo novega leksikona poka-
zaia, da se n^ straši krize in da trdno zaupa v napredujoči proces emancipacije Slovencev od nemške strokovne lierature. Zato je treba to delo pozdraviti že z nacionalno-bulturnega vidika!
Pet let >Ruskeea arhiva« v Beogradu. Pravknr izišli 26./27. zvezek v srbohrvaščini izhajajoče revije demokratskega krila ruskih emigrantov Ruskega arhiva«, ie posvečen pclletnici tega tolstega žurnala«. ki dostojno zastopa lene tradicije ruske inteligence. 25 številk >Ruskega arhivar vsebuje ogromno dragocenega gradiva za spoznavanje predvojne in vojne Rusije ter nje nolo-žaia po tfvoluciiah do najnovejših pojavov, v Ruski arhiv« je imel ohraniti nasproti vsem ekstrenvnim struiam kritičen odnos, ki so ga intelektualci vedno smatrali za svoto poglavitno dolžonst. Pravkar izišli zvez k prinaša zopet vse polno zanimivega gradiva Tako opozarjamo zlasti na članek S. P. 'Amerifko priznanje Sovjetske Rusije I nieigov značaji, na lepo prozo A. Remizova ■»Uverenre o siromaštvu«, na filozofsko študijo prof. I. Lanšina -»Turgenjev kao misli-lac< in članek Marka Sloniima t-Novi Turgenjev«. Literarno razgledan čitateili bo prebral s pridom E. Liackesra ">Dva sveta u Tolstojevim umetničkim postjpcimagledali ške kroge bo zan;mal prispevek N Gonč.i rove o uprizoritvi baleta Prokofieva »Na Bo ristemK. vsak bo prečital tako rekoč v "nem dihu flamek V. Arhongelskeea o »babici rnsk» revolucije«. K. K. Breškovski S filozofijo noezip se bavi Marina Cveta jeva v globnkoumni ra7T>ravi »Pfvnip' istori ;om i pesnici b^ istori ie«. O štirih in novih ruskih igračkata razpravlja N. Meljniko-
va - Papouškova. E. Staljinski se bavi z za«l-r.to petletko, dr. Aleksij Jelačič obsežno piše o ruskem kritikj A. A. Grigorjevu, G. Oz^ reekovski pa o kemiku Mend^lejevu (glej :Jutro« z dne 23. t m.). Omeniti je še razpravo P. Butorca o admiralu Petra Velikega Matiji Zmaijeviču Peraštaninu. S. Vere-ščaka »Kratak istoriski pregled razvijanja ruskog agrara pre rata« in K. Zuhine razpravo jSvojina 'j SSSR1:. Obilni zvezek zaključujejo književne kritike- — Ze nekaj let zasledujemo razvoj »Ruskega arhiva« in se veselimo vsake njegove Številke. Ob p-5'-letnici želimo tej izborno ureievani reviji obilo nadaljnjih uspehov v podkrepitvi ruske naconalne misli in svobodnjaške tradicije med rusko inteligenco!
Mariborski Dramski studio. V okviru ZKD se ie v Mariboru osnoval Dramski studio, ka terega vodi agilni član Narodnega gledališča g. Maks Furijan. Javnosti se ie studio predstavil v nedeljo zvečer v gledališču, ko ie gledališki ansambl gostoval s Schein-pfljgove komedijo »Okence« v Rušah. Izbral si ie Sc.hnitzlerjevo dramo »Ljubimkanje:, močno in efektno delo tega znanega dunajskega naturalista, ki je poznal življenje do naisubtilnejših podrobnosti in ga je zna! zato tudi odrsko in knjižno oblikovati na veren način. Delo nudi veliko možnost preizkušnje igralskih talentov ne samo diletant-skih. marveč tudi poklicnih. Režiser g. Furijan ie zbral okoli sebe inteligentne in navdušene diletante. ki jih ie skušal s svojo šolo in režijo dvigniti nad navadni diletan tizem. kar se mi je pa posrečilo le deloma Ker *p banska uprava diraikrn Bntolenu prepovedala nastopiti, je moral Furijan v zad-
Srečke
dfžavne razredne loterije 23. kola so prispele
One, ki se nameravajo udeležiti igranja, opozarjamo, da si morejo nabaviti srečke v podružnicah »Jutra«, pri podpisani hranilnici in pri Splošnem k;-editnem društvu v Ljubljani na Aleksandrovi ccsti.	I. žrebanje bo 11. in 12. aprila!
Zadružna hranilnica r. z. z o. z., Ljubljana, Sv: Petra c: 19
U— Z vsemi dobrotami se je oskrbel. V
vinotoč Ivana Dorča v Vilharjevi ulici je bil izvršen ponoči skozi straniščno okno drzen vlom. Tat je odnesel več steklenic lilcerja, precej butiljk vina, nekaj steklcnic Matija in pa celo zalogo klobas, salam, šunke in drugih jestvin. že naslednji večer je policija aretirala brezposelnega delavca Lojzeta L. Pri njem so naili izpiljen bajonet, ki mu je služil za vlome Lojze je prišel šele pred dvema tednoma iz zapora i.u je znan vlomilec. Zaradi bajoneta se je zagovarjal, da ga je vzel s seboj zato, ker je nameraval iti terjat v gramozno jamo uOO Din, pa se je oboroi.l zaradi Bosancev N • ak način kakor Lojze se je csk-bel /.a velikonočne praznike tudi neznanec, ki je vlomil v četrtek ponoči v Zorževo mesnico na Glincah. Odnesel mu je več gnjati in drugih kosov suhe mesnine.
Iz Celja
«— Predavanje za sadjarje priredi celjska podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva jutri ob 15. pri posestniku g. šlan-dru v Kcšnici. Predaval bo g. Miloš Levstik o vprašanju »Kakšno sadje naj se goji v celjski okolici?« Sledilo bo tudi predavanje o sajenju sadnega drevja in o raz-množitvi debeloplodnega kostanja. Ob tej priliki se bodo delili razni cepiči.
e— V narodni šoli v Veliki Pirešici bo tamošnje Sokolsko društvo v nedeljo 23. t. m. ob 15. ponovilo ljudsko igro »Dekle z rožmarinom-<.
e— Mlacmski oder Sokolskega društva Store-Teharje bo uprizoril danes ob 15.30 v Narodnem domu Golievo mladinsko igro •Turček« v režiji učiteljice ge. Ko^elove. Vse vioge igrajo otroci od 4 do 10 let. Blagajna se odpre ob 14.30. Učiteljstvo, tarši, mladina, napolnite dvorano do zadnjega kotička:
e— Brivski in frizerski saloni bodo na veliko nedeljo 1. aprila ves dan zaprti, na veliki ponedeljek pa odprti od pol 8. do 11 dopoldne.
e— Mestno parno in kadno kopališče bo
ca veliki četrtek 29. t. m. ves dan odprto.
e— Kino Union. Danes ob 16.15 in 20.30 ruski zvočni velefilm »Tihi Don« in dve zvočni predigri.
Iz Maribora
a— Prihod odličnega francoskega znanstvenika v Maribor. Danes dopoldne bo prispel v Maribor naš veliki francoski prijatelj Jacques Ancel, bivši borec na solunski fronti in pisatelj knjig o Macedomji, Balkanu in Italiji. G. Ancel je prepotoval že večino naše države ter prihaja v Maribor iz Ljubljane- V naši sredini mu želimo prijetno bivanje.
a— Na akademiji umetnosti v Zagrebu je bil diplomiran g. Ljuban Mušič iz Hoč.
a— Trg za ribe je bil precej dobro založen. Prodajali so sardelice po 12, orade Po 26, mole, borbone, jegulje, kalamare. primorske rake po 32, petrovke in aziale pa po 36 Din za kg. Na trgu je bilo precei živih krapov po 16 Din za kg in manjša izbira žabjih krakov, ki so jih prodajali po 3 Din venec.
a— Svilene rute sta kradla. Zartnle dni
se je priklatil v Maribor neki zakonski par iz Zagreba, ki je iskal priložnosti, da bi si pridobil na ta ali oni način sredstev da bi zamogel potovati na češkoslovaško, kamor sta oba mož in žena pristojna. Skupno sta obiskala razne trgovine 111 pri tem kradla, kar jima je prišlo pod roko. Tako sta včeraj dopoldne ssušala odnesti iz Trpinovega bazarja raznih svilenih rut v vrednosti 4000 Din. Bil pa sta pri tem za-sačena in izročena sodišču.
liospodarsfvo
Privilegirana agrarna banka
Za občni zbor, ki se bo vršil 14. aprila v Beogradu, je privilegirana agrarna banka že sedaj objavila s/ojo bilanco za preteklo leto. Glede na povečane težkoče, ki so se zadnja leta pojavile v vprašanju kreditiranja našega kmeta, so se naloge, ki bi jih moral vršiti ta zavod, gotovo še povečale. Zato nas pravkar objavljena bilanca glede nekaterih točk vodi k razmišljanju.
Pri čitaa^e bilance nam vzbujajo pozornost i/0«tavke, ki se na/našp-fn na likvidna sredstva tega zavoda. Privilegirana agrarna banka je imela lani od koncu leta za 74.5 milijona Din likvidnih sredstev, in sicer v blagajni in na žirovnih računih pri Narodni banki in Poštni hranilnici 1.9 milijona Din, v blagajniških bonih Narodne banke 30 milijonov Din in na tekočem računu pri Državni hipotekami banki 42.1 milijona Din. Za običajno banko z 836 milijonov Din bilančne vsote taka višina likvidnih sredstev ne bi bila previsoka. Pri Privilegirani agrarni banki pa je stvar drugačna, ker banka posluje skoro izključno z lastnimi sredstvi, ki znašajo 740 milijonov dinarjev (od tega odpade na delniško glavnico 700 milijonov Din). Tudi način njenih poslov ni tak, da bi zavod potreboval velike likvidnostne rezerve. Privatne hranilne vloge pri tej banki znašajo komaj 21 milijonov Din, kar je v primeri z obsegom poslov malenkostna vsota. Pri Narodni banki nima nobenega dolga. Ker banka že po svoji strukturi in glede na razmeroma majhna tuja sredstva ne more priti v položaj, da bi na mah potrebovala večje likvidne denarne zneske, smo mnenja, da bi zadostovalo, če bi imela za primer večjih dvigov hranilnih vlog na razpolago kakih 10 milijonov Res je, da mora banka za izplačilo dividende že proti koncu leta zbirati likvidna sredstva, toda tudi v tem pogledu bi bilo dovolj, če bi imela ob koncu leta v ta namen rezerviranih kakih 15 milijonov (saj se dividenda izplačuje šele v aprilu in znaša zajamčena prednostna dividenda za delnice, ki ni-
u i p m trenutku sam prevzeti vlogo visoko-šolca Frica, zato se ie zlasti spočetka močne boril s tekstom; navezan ie bil na šepetal-ko; tudi režijsko bi ee bil dal marsikateri nedostatek odstraniti. Nekoliko višje se je dvignilo drugo, najvišje pa tretje, posebno v finalu, kjer sta pokazala Ljudevit Krčar in Leli Pečar jeva precej igralske moči. Prvi. I<i igra tjdi v gledališkem ansamblu (Crno-bori). je pokazal v starem basistu opernega orkestra Weiringu sploh najmočnejšo igro večera, ki se ie dvigala nad dilentatizem. Dosti talenta ie pokazala tudi gdč, L*li Pe-čarjeva kot Weiringova hri Kristina. Mehko, tiho. sentimentalno dekle je zaživelo v njei vsaj mestoma in posebno proti koncu doka; prepričljivo življenje. Šola in vaja bi mogli sčasoma odstraniti neizdelane linije njene ponekod vidno diletantske igre. Kri-stinirio nasprotje, temperamentno in bolj plitko Mici, je odigrala gdč. Vida Vesnaver-ieva splošno boli d;letantsko kakor Pečar-ieva Kristino, dasi ie bila v nekaterih momentih zelo naravna in gotovo ni brez prs-cejšnfdga talenta. Prav^tako le mestoma naravna ve bila gdč. Boža Simčičeva v vlogi '»mirne Katarine. Popolnoma prepričevalno bi pač mogla podati ta lik samo prava, ru-tinirana ig*alka. To. kar je dosegla v splošnem. ie za zaoet«k tudi že uspeli. Precei se h poznalo začetništvo Teodorju g. Toneta Starca, dasi je zmagoval sicer svojo vlogo z velikim iunaštvom in pogumom in ni navadno nikoli zdrknil pod neke doseženo linijo. Dober je bil gospod neimenovanega Gledališče i® bilo skoro nolno. Tako nam ie >ramski studio pokazal, da ima re«no volio •stvariti nam oder ki b> presegal navadna Mantfftp družine, zato smo m.u tudi postili več nozornosti, kakor bi mu sicer. _
R e h a r.
so v posesti države in državne razredne loterije le okrog 33 milijonov), če bi imela torej banka ob koncu leta v celoti likvidnih sredstev za kakih 30 milijonov, bi to povsem zadostovalo; v resnici pa so znašala likvidna sredstva ob koncu preteklega leta kakor rečeno 74 milijonov. Vsaj dobrih 40 milijonov bi banka lahko več plasirala za namene, za katere je bila ustanovljena. To bi bilo tem bolj potrebno, ker vlada danes v pogledu kmetijskega kredita hujša stiska, kakor kdaj prej. če ne gre drugače, bi se ta denar lahko plasiral pri kmetijskih zadrugah ali pa za financiranje izvoza kmetijskih pridelkov. Vsekakor se zdi, da je vsota, ki jo ima banka naloženo v blagajniških bonih Narodne banke (30 milijonov) previsoka in tudi naložba pri Državni hipotekami banki v višini 42 milijonov dosega skoro vsoto, ki jo je Državni hipotekama banka vpisala kot delniško glavnico Privilegirane agrarne banke (50 milijonov).
Lani je imela Privilegirana agrarna banka ob koncu leta plasiranih v hipote-karnih posojilih 474 milijonov (predlanskim 481), v zadružnih posojilih na obveznice in menice 173 miliionov (179) in v zadružnik tekočih računih 72 milijonov (68). Skupai je imela plasiranih v posojilih 729 milijonov.
Na obrestih za dana posojila je imela lani 52.3 milijona Din dohodkov, provizije pa so znašale 0.3 milijona Din; skupaj so dohodki znašali 52.6 milijona Din predlanskim 54.8). Ker banka nima večjih tujih sredstev, so znašale obresti, ki jih je morala sama plačali le 1.3 milijona Din (1.2). Režijski stroški so se zmanjšali na 11.5 milijona Din nasproti 12.4 in 14.1 milijona dinarjev (predlanskim 1.8), čisti dobiček pa je izkazan v višini 38 8 milijona dinarjev nasproti 38 4 in 44.4 milijona Din v prejšnjih dveh letih. Ta dobiček povsem zadostuje za kritje zajamčene 69r prednostne dividende na vse delnice, ki niso v posesti državne razredne loterije in bo 5e mogoče nadalje dotirati razne fonde.
nam kaže, da so potrebni veliki in luksuzni hoteli, zlasti za inozemske goste, pa tudi manjši hoteli za one, ki si žele predvsem počitka. O hiperprodukciji ne moremo govoriti, nasprotno se zdi, da je število manjših hotelov še nezadostno. Glede postrežbe v hotelih so tujci zelo zadovoljni. Drugače pa je z našimi gostilnami v okolici letovišč, kjer se tujci pritožujejo, da ne dobe lažje osvežujoče hrane, zlasti mleka, medu, masla itd. Tudi postrežno osobje mora biti bolje vzgojeno. Zbornica je v tem pogledu napravila korake za izmenjavo naših hotelskih uslužbencev s švicarskimi. Iz vrst naših gostilniških podjetnikov je izšel tudi predlog, da se naj uvedejo, analogno kakor za rokodelske obrti, mojstrski izpiti tudi za gostilničarske stroke Statistika našega tujskega prometa nam kaže, da je znašalo število inozemskih po-setnikov naših letovišč leta 1931. 34.600. predlanskim 37.100, lani pa do konca septembra 28.900. Število posetnikov iz Češkoslovaške se je kini (do konca septembra) povišalo na 10.240 nasproti 5316 v predlanskem letu. Iz Avstrije je bilo nekoliko mani posetnikov. namreč 10.066 nasproti 14.812: zlasti pa je nazadovalo število posetnikov iz Nemčije <V>d 6585 v letu 1931. odnosno 5564 v predlanskem letu na 2659 v lanskem letu do konca septembral kakor tudi nosctnikov iz Italije (od 4367 odnosno 4220 na 1727) in 'z Madžarske (od 2132. odnosno 1780 na 1.508).
Domačih letoviščarjev je bilo leta 1031. v dravski banovini 81.200, predlanskim 111.200, lani pa do konca septembra 81.700. Med izrazito tujsko-prometnimi kraii v dravski banovini je na prvem mestu Bled. kjer je bilo lani do konca septembra 16.078 posetnikov nasproti 15.744 v predlanskem letu. V Rogaški Slatini je bil 5278 posetnikov nasproti 6003. Število posetnikov v Kranjski gori se je dvignilo od 4915 v letu 1931. na 6391 v predlanskem letu. lani pa je do konca septembra znašalo 336S (to število pa se je do konca leta gotovo še precej dvignilo, ker ima Kranjska gora predvsem v sezoni zimskega športa največ posetnikov). Zaradi nazaduiočega števila posetnikov iz Nemčije trpi predvsem Bled, kjer je bilo leta 1930. še 5400 posetn;kov iz Nemčiie. lani pa komaj 1000. Nazadovanje posetnikov iz Nemčiie pa je tem težje, ker so Nemci prilmiali predvsem v predsezoni in po sezoni. V tem pogledu bi se dalo doseči zbolišanje z olajšavami glede izkoriščanja vezanih dinarjev.
V zvezi s tujskim prometom je važno tudi vprašanje prometnih sredstev. Tujskega prometa si brez dobrih cest ne moremo misliti. Če bi imeli boljše ceste, bi lahko pritegnili tudi tranzitni tujski promet. Glede železniškega prometa pa bi bilo priporočati, da bi železniška uprava uvedla \veekend-karte za polovično ceno, ki bi veljale od sobote zjutraj do ponedeljka zjutraj, in sicer za vse vlake. Razširiti bi bilo treba tudi ugodnosti za potovanje v skupinah. Končno se peča referat tudi še z vprašanjem propagande in vzgoje našega naroda v tujsko-prometnem pogledu.
Naš tujski promet
Iz referata, ki ga je imel na četrtkovi pjenarni seji zbornice za TOI tajnik dr. Koče o našem tujskem prometu, posnemamo v naslednjem nekaj podrobnosti.
Trenutno je zelo pereče finančno vprašanje naše hotelske industrije. To je pro blem, ki ga je treba v interesu tujskega prometa in našega narodnega gospodar stva čim prej rešiti. V dravski banovini so bili zlasti v zadnjih konjunkturnih letih pred krizo zgrajeni moderni hoteli. Grad njo so hotelski podjetiki pričeli na vzpodbudo oblasti, ki je v ta namen dala razne ugodnosti, predvsem ugodnost znižanja pndobnine za gotovo dobo. Ta ugodnost pa žal danes nima več tolikega pomena, ker pride do veljave le tedaj, kadar je poslovanje aktivno. Zbornica za TOI v Ljubljani je stavila trgovinskemu ministrstvu predlog, da naj se po vzorcu Italije določ' poseben kredit v višini 20 milijonov Din za plačilo onega viška obresti za izposojeni gradbeni kapital, ki ga hotelirji danes ne morejo plačati. Po sporočilu trgovinskega ministrstva se bo ta predlog vzel v razpravo v posebni anketi. V proračunsk< debati je minister za trgovino in industrijo omenil, da znašajo dolgovi hotelske industrije v naši državi 270 milijonov Din Po ugotovitvah zbornice odpade od te vsote 75 miliionov Din ali ena tretjina na ho telsko industrijo v dravski banovini. Potrebno bi bilo tudi poenostaviti postopek pri carinskih olajšavah za instalacijske po trebe hotelske mdtictrije ker povzroča se dan ji postopek velike sitnosti in dolgotra' no zavlačevanje.
Naš tujski promet v dravski banovini
Avstrijske težnje po omejitvi uvoza iz naše države
Dunajska »Die Borse« objavlja v svoji številki od 22. t m. zanimiv članek pod naslovom »Ostro zaviranje jugoslovenske-ga agrarnega uvoza v Avstrijo«. List je mnenja, da so načelni sklepi glede poglobitve in razširjenja trgovinskih odnošajev med Avstrijo, Madžarsko in Italijo, ki jih vsebujejo rimski protokoli, v stanju izredno poostriti latentno krizo v avstrijsko -jugoslovenskih gospodarskih odnošajih. Ce upoštevamo v rimskih protokolih vsebo vane agrarno politične obljube Avstrije nasproti Madžarski in na drugi strani za hteve po okrepitvi agrarne zaščite, ki jih je nedavno iznesel predsednik nižje-avstrijske kmetijske zbornice, deželni glavar Reither, tedaj moramo priti do zaključka. da je mogoče dati Madžarski prednosti v določenih agrarnih proizvodih le na škodo Jugoslavije. S tem prehaja v kritičen štadij problem avstrijsko-jugosloven-skih odnošajev. ki jih avstrijski iasrarc< že nekai tednov naskakuieio
Glavna točka zahtev Avstrije se nanaša na jugoslovenski uvoz govede, svinj, perutnine. pšenice in jajc, torej na one produkcijske skupine, v katerih nai se po rimskih protokolih zasigura Madžarski večje tržišče v Avstriji. Najhujša konkurenca med Madžarsko in Jugoslavijo na avstrijskem tržišču se opaža pri debelih sviniah. ki se sedaj uvažajo šc ibrez carine. toda v kontingentih. Za pšenico je obema državama v trgovinskih pogodbah priznan pre-ferenčni kontingent v višini 500.000 metrskih stotov. Preko tega kontingente ra je Avstrija priznala Madžarski v pogodbi o kreditnih olajšavah še dodatni preferenčn' kontengent v višini 1,200.000 metrskih stotov. Kontingent za uvoz jugoslovenskih debelih svinj, kj znaša 2000 komadov na teden, naj se reducira, da se na eni strani omogočijo večje dobave iz Madžarske in da se obenem vpošteva tudi dejstvo, da je Avstrija sama pričela gojiti mastne svinie Lani je Avstrija uvozila iz Jugoslavije 145 tisoč komadov debelih svinj, iz Madžarske pa 126.000 komadov. Tudi uvoz jugoslovenske perutnine bi se mora! po zahtevah avstrijskih agrarcev skrčiti. Lani ie Avstrija iz Jugoslavije uvozila le 27.000 metrskih stotov zaklane perutnine, iz Madžarske ra 50.000 metrskih stotov. Predmet spora bo najbrž tudi izvoz jai- Lani je Avstrija uvozila iz Madžarske 78.000 stotov jajc, iz Jugoslavije pa le 17.90o stotov. Na drugi strani pa zahteva Avstrija glede na pasivnost trgovinske bilance olajšave od Jugoslavije glede izvoza avstrijskih izdelkov železarske in elektrotehnične industrije, zlasti pri 'ugoslo venskih iavnih dobri-vah. I/z tega
programa zahtev Avstrije je razvidno, pravi na koncu omenjeni list. kako velike težkoče bodo nastale pri nov] ureditvi avstrijsko- Jugoslovenskih trgovinskih odnošajev.
Gospodarske vesti
= Pregled zadrug, ki zahtevajo zaščito.
Na podlagi uredbe o zaščiti kreditnih zadrug in uredbe o zaščiti denarnih zavodov je minister za kmetijstvo izdal pravilnik o pregledu zadrug in o fondu za vršenje pregleda. Ta pravilnik je objavljen v »Službenih novinah« 21. t. m Po predpisih tega pravilnika se bo vršil pregled zadrug in zvez, ki so v smislu uredbe o zaščiti denarnih zavodov zahtevale odobritev za odložitev plačil, odnosno za sanacijo ali iz-venkonkurzno likvidacijo. Kmetijski minister bo za pregled odredil strokovne osebe prvenstveno iz vrst revizorjey one zadružne zveze, v kateri je zadruga včlanjena. Revizijske zadružne zveze morajo v roku 15 dni preko G'.->vne zadružne zveze dostaviti kmetijskemu ministrstvu seznam svojih revizorjev. Namen pregleda zadrug ki zahtevajo zaščito, je ta, da se ugotovi 'dejansko imovinsko stanje. S pravilnikom o pregledu zadrug se ustahavlja tudi fond za kritje stroškov takih pregledov. Ta fond se zbira iz prispevkov, ki jih morajo vsako leto vplačati kreditne zadruge in gospodarske zadruge, ki sprejemajo vloge Prispevek znaša	od skupnega zne-ka plačanih deležev in rezervnega fonda po bilanci. Frvo tako plačilo se ima izvršiti po bilanci za preteklo leto v dveh obrokih, in sicer prvi obrok najkasneje do konca aprila t. 1. in drugi obrok do konca junija t. 1. Te prispevke bodo pobrale revizijske zveze, ki imajo včlanjene take zadruge. nakar bodo denar nakazale Privi legirani agrarni banki na račun fonda za preglede po uredbi zaščite kreditnih zadrug. Ako zadruga ne b' plačala svojega predpisanega prispevka v odrejenih rokih se plačilo prispevka izterja prisilnim po' tom. *
= Ustanovitev Savez« trgovskih udruženj r OsijeKu. V nedeljo se je vršila v Osijeku ustanovna skupščina Saveza trgovskih združenj 5 teritorija osijrške trgovsko - industrije zbornice. Skupščini sla med drugim prisostvovala preds->»Jnik beograjskega "saveza g. Nedeljko Savi? in predsednik Ijub-na.nske Zveze trgovskih združeni g. Kavčič. Začasni predsednik novega saveza g. Krešič ie v svojem govori iznesel historijat ustanovitve osiješkega saveza in zlasti potrebo ustanovitve centralnega saveza vseh trgovskih združeni v Beogradu.
= Francoski kontingenti za uvoz iz Jugoslavije. Pri razdelitvi kontingentov za leto 1934. je po informacijah našega zunanjega ministrstva francoska vlada odobrila naši kraljevini iste kontingente, kakor jih ji je dodelila leta 1933. Ta ukrep francoske vlade bo brez dvoma koristno vplival na razvoj gospodarskih odnošajev med I'ranči jo in Jugoslavijo.
. =. Nov/ menični blanketi Vsi zainteresirani se opozarjajo, da so na podlagi zakona o izpremeinbah in dopolnitvah zakona o taksah od 18. februarja t. 1. izšli novi menični blanketi z novimi cenami po 1. 1.50, 6.50. 10 in 13.50 Din, ki so v veljavi od 21. marca t. 1. namesto dosedanjih meničnih blanketov po 0.60. 1.20 6.20, 9.80 in 13.20 Din, ki se vzamejo iz prometa in so po 21. t. m. izgubili veljavo. Dosedanji menični blanketi s starimi cenami, ki se jemljejo iz prometa, se lahko zamenjajo pri blagajni za prodajo znamk v Beogradu in pri vseh davčnih upravah, ki prodajajo taksne vrednostnice.
—	Velika škoda na ozimnih posevkih v češkoslovaški. Kakor poroča praški »Ven-kov«. «1 ozimine v Češkoslovaški prav slabo prezimile. in sicer zaradi nezadostne vlage in ostrega ve trnu V številnih občinah mora io ozimno pšenico docela podorati. Ker iarine ne daiejo tako velikega donosa, kakor ozimine. fe že zaradi tega pričakovati, da bo letošnji pridelek pšenice v Češkoslovaški precei man;ši. Skoda se je pojavila tako v višjih, kakor tudi v nižjih legah. Lani v i^ni ie bilo z ozimno pšenico posejano 903.000 ha. Če računamo, da bo treba podirati naimani eno četrtino te površin?, tedai bo_ za novo seme notrebno nič mani kakor 4oo0 vagonov žita Izgledi za izvoz naše pšenice v Češkoslovaško, ki se je docetla ustavilo. postajajo v zvezi s slabimi izgledi za letošn io letino boljši.
—	Zaradi razprare o vprašanju ustanovitve privilegirane industrijske banke ie Udru-ž*°mie industriicev za 6avsko banovino nujno sklicalo izreden občni zbor. ki 0* bo vršil 27. t. m.
ŽIVCE IN MlSlCC VABUJE VAM OD UTRUJENOSTI NOVA
IMLIiA
GUMU/ -TA PETA.
DOBI SC PCI VSAKEM ČEVLJARSKEM MOJSTRU.
79.35, Kobenhavn 70.55, Praga 12.85, Varšava 58.3250, Bukarešta 3.05.
Dunaj. (Tečaji v priv. kliringi.) Beograd 11.23. London 27.58. Milan 46.23 \ewyork o3S.15, Pariz 35.50. Praga 21.77. Curih 174 30 100 S v zlatu 128 S pao.
Efekti.
Ljubljana. Vojna škoda 313 — 315 7°ft investicijsko 71 _ 73. 80,n Blair 56 — 57. 7Vo Blair 53 — 54. 7°,o Drž. hipotekama banka bb — b/. 4% agrarne 30 bi.. 6n/o b^iuške 53 — 54.
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda
_	____gr
Blair 56.25—57.50, 7% Drž." hipTbanka 67 do 70. 6% begluške 53—53.75; delnice* Nar. banka 4200—4400. PAB 258—260 šečerana Osijek 145—170 Trbovlje 10R do 115.
Beograd. Vojna škoda 314 zaklj., 7% invest. 72 zaklj.. 4% agrarne 36.50 zaklj 6% beglu-ške 54, 53.50 zaklj., 7% Drž. hip' banka 66 zaklj., PAB 259.50. 257.50 zaklj.
Dunaj. Dunav-Sava-Jadran 12.15 Trboveljska 12.75. Alpine-Montan. 11.83.
Ne samo šport,
ki je v prvi meri koristen telesnemu zdravju, ampak
tudi duhovna izobrazba
ie potrebna odrasli mladini v naAlh časih Vajlepšc in naJeeneJAo priliko za ixohrazh< ki je ni mogla dati 4ola. nudi ilUHtriran>< tedenska revija »ŽIVLJENJE IN SVET« Uprava: Ljubljana, Knafljeva ulica 5
^ = Poveranie transformatorske postaje v Črnučah. Kranjske dežHne elektrarne bodo povečale svoio transformatorsko postafo v
Črnučah ter so že razpisale licitacijo za prevzem težaških, zidanjih žMezobetonskih tesarskih, krovskih. kleparskih, mizarskih ključavničarskih in steklarskih del. Ta Il.ri tacija s<? bo vršila 26 t m.
= Pismena ofertna licitacija za zidavo treSorja • v ljubljanski carinarnici je razpisana v »Službenem listu«. Licitacija se bo vršila 16. aprila v mestnem gradbenem uradu, nakar opozarjamo vse interesente.
Aorze
23. marca.
Na ljubljanski univerzi sta danes levi■//. Xewvork in London za malenkost popusti li, deviza Berlin pa se je nadalje nekolik-popravila. Avstrijski šiling notira nad.-.lj; po 915 do 9.25 brez zaključka (v Zagrebu promet po 9.11, v Beogradu po 9 1275) V st ških bonih je bil zabeležen promet v Ueo gradu po 34
Na zagrebškem efektnem tržišču je ten ienca nadalje mirna in nI zabeležiti večjih sprememb Vojna škoda notira U3 do 31? brez prometa (v Beogradu zaključek p< 314), 7% investicijsko posojilo *e je t go valo po 72 V ostalih vrednotah ni bilo la ključkov Tečaji dolarskih papirjev so nadalje precej čvrsti
Devirei.
Ljubljana. Amsterdam 2310.13 — 2321.49. Berlin 1357 36—1368 16, Bruselj 799 41 do 803.35, Curih 1108.35—1113.85, London 174.42—176 02. New Vork 3388.83—3417 09 Pari 22588—227,— Praga 142.34—143.2(. Trst 293 73—296.19 (premija 28.5%) Av strijski šiling v privatnem Mfrinjru 9.1?
Zagreb. Amsterdam 2310.13—2321.49 Berlin 1357.36—1368.16 Bruselj 799.41 do 803 35. London 174.42 - 176 02. Milan 293 79--296 19 Newyork kabel 3410.83 do 3439.09 ček 3388 83--3417 09 Pariz 225 88 do 227 Prage 142.34—143.20. Curih 1108 35 1113 85
Čarih Pari? 2038 London 1579 New •ork 308 75 Rrusell 72 1250 .vfila« 26 55 Madrid 42 20 Amsterdam 208 45 Berlin 122.70, Dunaj 56.40, Stockholm 81.40, Oslo
Blagovna tržišča
ŽITO,
+ Chicago, 23. marca. Začetni tečaii: Pšenica: za maj 87.125. za julij 87.25. za september^ 8S.25; koruza: za mai 52.75. za i-ilii 52.873. za september 34.50.
+ \Yinuipeg. 23. marca. Začetni tečaji: Pšenica: za maj 76.75, za julij 69, za avgust 73.25.
Ljubljanska borza (23. t. m.) Tendenca za žito nespremenjena. Zaključen je bil 1 vagon koruze. — Nudijo se (vse za slovensko postajo, plačljivo v 30 dneh): pšenica (po m lovski tarifi): baška 79-S0 kg P« 150 _ 152.50; sremska in banatska. 78/79 kilogramov po 147.50 — 150; koruza (po navadni tarifi): nova času primerno suha s kakovostno garancijo 115 —117.50; za april 125 - 127.50, za maj 132 50 — 135; moka: baška »Ot po 245 — 250; banatska po 255 do 260.
+ Kovosadska hlapoma borza (23. t. m.) Tendenca nespremenjena. Promet slab. — Pšenica: baška. okolica Novi Sad, gornje-banatska in sremska 101 _ 103; baška. oko-ica Som bor 100 — 102; sredniebaška 102 d-> lOi, gornjebaška in baška !adia Begej 103—105. baška pot. in slavon. 104—106. baška. ladja Tisa 106 _ 107; 'užnobanalska 99—101. Oves: baški. sremskj 58 - 60; ba-natski 54 — 36 slavonski 52 — 54. Ječmen: baški. sremski. 63/66 kg 72.50—73; pomladni 67/68 kg 82 - 84 Koruza: bašk" sremska slara 81—82; stara okol. Sombor 82—83; baška. sremska nova 67—69; nova sušena 77 — 79. _- Moka: baška. banatska :>0g« in >Ouk< 177.50 . 197 50 »2« 157.50 - 177.50: »5« 137 50 - 157 50. .6« 107.50 - 117.50 .7« 75 - 85; >8« 72.50 — 75; sremska slavonska >0g< in »Ogg« 172.50 — 187.30 .2« 152 5f> - 107 50 »5« 1^50 ' 17 !W »6;< 102.30 — 112.30; >7< 80 — 90; »S« 72.50 — 75. Otrobi: baški, sremski 71—73; banateki 69 — 71, Fižol: baški in sremski brez vreč 110 — 112.50.
+ Somborska blaeovna borza (23. t. m.) Tendenca nespremenjena. Promet 49 vagonov. Pšenica: baška. okolica Sombor, gor njebanatska 100 — 102; gornjebaška in slavonska 102 — 104: banatska potiska 103 do 105; baška potiska 104 — 106. Oves: baški 58 — 60; sremski. slavonski 53 — 53. Ječmen: baški. sremski, 63/64 kg 70—72.50; baški. pomladni. 67/68 kg 84 _ 86. Koruza: baška 6tara 81 — 83; baška. sremska nova 64 — 65; za april junij 76 — 78; nova sušena 74 — 75. Moka: baška -0g< 'Oggt 173 do 195 Otrobi: baški 71 _ 73. Fižol: baški 115 _ 120.
+ Budimpeštanska terminska borza (23. t. m.) Tendenca stalna, promet srednji. Pšo niča: za marc 9.75 — 9.77. za maj 9.48 do 9.50; koruza: za maj 9.80 — 9.82, za julij 10.10 _ 10.13.
ŽIVINA-
+ Mariborski sejem za prašiče. Na današnji svinjski serem so pripeljali 205 prašičev. Cene eo bile naslednje: mladi prašiči 5—6 tednov stari 80 — 100 Din. 7—9 tednov stari 150 _ 200 Din. 2—3 mesečni 250 - 280 Din. 5—7 mesečni 320 — 360 Din. 8—10 mesečni 450 — 460 Din. -eno leto stari 650 —750 Din. Kg žive teže 6.50—7 Din. kg mrtve teže po 9—10 Din. Na eeiiem so pripeljali 60 ovac in koz. Kupciia ie bila precei dobra, prodani 60 bili 104 prašiči in ena ovca.
Sokol
Mladinski odsek Sokola L na Taboru
priredi jutri,v nedeljo ob 15 v velild dvorani Sokolskega doma čajanko za moško in žensko deco. Na spredu Je več pevskih točk. razne deklamacije, • več telovadnih točk in godba Vabimo vse starte ln pri jatelje naSe dece. da se v čimveč jem Ste vilu udeleže čajanke ter tako dokažejo za nimanje za vzgojo dece v sokolski telovad •lici.
Sokolska Četa na Lavercl ponovi n? splošno željo v nedeljo 25 t. m. ob 1? narodno tgro »Domene Vabljeni! Odbr-Sokol Radomlje priredi v nedelio ob 1' Dredavanje. Predava predavatelj ZKD f Puh ar o temi; Mladina in alkohol.
Čudežna bodočnost
Radij, zračna elektrika in kozmični
napredka
Eden izmed vodilnih ameriških učenjakov dr Luther S Gable. ki je znan po sebn.) po svojih raziskovanjih radija, odpira v neki razpravi takšne poglede v bodočnost, da spominjajo na senzacije fantastičnih tehničnih romanov.
Po Gablu se bo izvršil že v doglednem času ogromen prevrat v našem življenju. Znanost je na tem. da bo sprostila energijske vire. ki bodo človeštvo dvignile do danes komaj slutenih višin Eden izmed teh energ;jskih virov so kozmični žarki, za katerih izkoriščanje nam pripravljajo pot vsakdanji poskusi v laboratorijih in stra-tosferni poleti
Gable ne dvomi, da bodo ti žarki ze v kratkem dajali dovolj energije, ki nam bo omogočala n. pr vrtati predore v gorovja ali poganjati letala brez pilotov. 2e so na vidiku letala, ki jim ne bo treba pristajati
zavoljo obnove kuriva, avtomobili, ki bodo svojo pogonsko silo zajemali iz zraka, mesta brez dima. kablov in žic. Bolezni bodo pregnane, premogovniki se bodo spremenili v kemične tovarne, stanovanjske hiše si bodo potrebno energijo za razsvetljavo in kurjavo dovajale s posebnimi »strelovodi« naravnost iz stratosfere.
Zemlja, pravi Gable, ni nič drugega nego ogromen dinamo. njene spodnje ozrač-ne plasti predstavljajo negativno, stratosfera pa pozitivno polje. V stratosferi je dovolj elektrike, da bi vsakemu človeku bilo na razpolago 160 milijonov konjskih sil. Tehniki so že zgradili oscilirajočo cev, ki more pridobivati to energijo. Samo vprašanje časa je,- da bodo vse njene možnosti postavili znanosti in človeštvu v službo. Neka posebna vrsta kozmičnih žarkov, tako zvani mejni žarki, predstavljajo žc
Revolucija zaradi operacije
Kaj se vse lahko zgodi v današnji Rusiji
V listu »Americain Spectator« poroča znani pisatelj John Dos Passos 0 revoluciji, ki je izbruhnila v Batumu zaradi operacije, katero je izvedel neki znani kirurg v tem mestu na nenem vojaku, ki si je stekel za seianji režim velike zasluge v državljanski vojni.
Pri telovadbi na orodju se je bil vojak tako poškodoval, da mu je moral kirurg odstraniti eno modo. Zdravnik, ki je izvršil operacijo, pa se je bavil tudi s pre-sajevanjem organov in je precepil odstranjeno modo na nekega perzijskega trgovca, ki je zaradi starostnih pojavov ležal v bolnišnici
Ko je rdeči vojak ozdravel ln je to izvedel, se je silno razburil. Ovadil je kirurga zaradi »protirevolucijonarnih +e-ženj«, da so ga zaprli. Zdravnik se je s suša] izvleči iz zadrege s trditvijo, da je napravil samo znanstven eksperiment. Nato je vojak izjavil, da ne mara za izgubo moda. pač pa se je odločno zavaroval proti temu, da bi dajal svoje »proletarsko tkivo«
in celo tako važen del, kakor ga je pravkar izgubil — pod kožo umazanega bur-žuja.
Ko se je to razvedelo po mestu, so za-stavkali vsi zdravniki in tehniki v Batumu in so zahtevali od prebivalstva, naj se postavi na njihovo stran iz ljubezni do »znanosti«. Izbruhnila je revolucija in prišlo je do javne obravnave. Ta je pokazala, da je prejel kirurg od perzijskega trgovca veliko vsoto denarja. Sodišče je odločilo: brez denarja bi se operacija lahko smatrala za znanstven poskus, ker pa je Perzijec plačal kirurga, pomeni njegov zdravniški posežek »protirevolucijo«.
Zdravnik je bil obsojen in so ga zaprli v ječo. Ker pa je bil izvrsten strokovnjak, ga niso mogli dolgo pogrešati v bolnišnici in so ga zaradi izvrševanja poklica izpustili. Zdaj je začel vojak zasledovati perzijskega trgovca. Njegov trud pa je bil jalov. Izkazalo se je, da je Perzijec že davno pobral šila in kopita ter pobegnil čez mejo.
Lov na ameriške bizone
Ta mesec in do sredine prihodnjega imajo najboljši lovci Zedinjenih držav veliko opravka na nedoglednih planjavah Okla-home kjer so nekoč gospodarili Indijanci. Te planjave predstavljajo namreč rezervacijo za zadnje b:zone. ki so utekli velikim pokolom v času, ko so belci naseljevali deželo. Takrat je bizon kot najp-onosnejša in največja diviačina Severne Amerike še neomejeno vladal po prerijah, njegovi tropi so šteli na stotisoče glav.
Majhno je danes njegovo število, komaj nekoliko tisoč glav. pred popolnim izumret-jem ga morajo čuvati s strogim' odredbami. Z njimi so dosegli, da črede ne nazadujejo več in v zadnjih letih celo spet naraščajo. Ker pa bi preštevilne črede škodovale poljedelstvu, daieio oblasti lovcem od časa do časa izjemno dovoljenje, da smejo pokončati nekoliko živali. Letos }e to število določeno n« 250 glav.
Lahkega dela lovci bodo imeli, kajti lovišče oblega kasnih iVOftO ba in gre ta največje živali, ki imfio nekai izkušnje v tem. kako naj se umikajo morilnim kroglam. Vrhu tega je čas lova omeien na nekai manj nego en mecec. Toda trud je poplačan, vsaka ub;ta žival ie že v najprej bogato plačan** od kuncev. To so gurmani iz vrst milijarderjev. k; si žele privoščiti nekaj bivolje pečenke. Ta spec'a1iteta je tako draga, da si jo lar>ko privoščijo pač samo najbogateiši Yankeeji. Meso pa ie treba še na poseben način obravnavati, da postane sploh užitno.
Švedska mladina proti šundu
126.519 mladih Švedov je izročilo švedskemu prestolonasledniku ki opravlja v očetovi odsotnosti regentske posle, spomenico, v kateri se ostro izrekajo proti šundu. Podpisniki spomenice zahtevajo od vlade, naj začne z vsemi sredstvi zatirati pornografijo in knjige, ki žalijo javno moralo.
Napitnina
Glasilo avstrijskih gostilničarjev, ka-varnarjev in hotelirjev priobčuje pregled o stanju napitninskega vprašanja v različnih evropskih državah.
V Italiji so napitnino z zakonom uredili, in sicer tako, da plača gost prt zapitku nad 200 lir 10 odstotno doklado, za manjši zapitek pa 15 odstotno. V Nemčiji je napitnina v ceni sobe že všteta ali pa se zaračuna v obliki 10 do 20 odstotne do-klade na račun. V španskih velikih mestih prištejejo gostu precej enotno 10 odstotkov na račun, tu pa tam tudi 15 do 20 odstotkov V Franciji da gost napitnine, kolikor sam hoče, v srednjih in večjih javnih lokalih pa je mnogo lastnikov samih uvedlo 10 odstotno doklado. Isto kar za Francijo, velja za Poljsko in Češkoslovaško. V Belgiji velja 5 do 10 odstotna doklada v Švici so jo že deloma uvedli, v večini hotelov pa dajejo gostu svobodne roke, da sprejme ustaljeno doklado na račun. Na Madžarskem je v navadi individualna napitnina, samo na izrečno zahtevo gosta se zmenia z 10 do 15 odstotno doklado. V skandinavskih deželah mislijo pravkar zakonito uvesti istoto^ikšno doklado, na Angleškem so jo nekaj časa ž? imeli, a so jo potem odpravi1!. V Avstriji je doklada deloma uvedena in znaša v hotelih za daljše bivanie 10 odstotkov, za bivanje do 3 dni pa 15 odstotkov. A baš sedaj se vrši tam velika debata o tem, da bi uvedli fiksno doklado.
Pri nas v Jugoslaviji je stvar urejena tako. kakor vsak posamezni gost in posamezni lastnik hoče, pri čemer gost običajno »gor plača«, kakor da bi bil jugo-slovenski posetnik gostiln, kavam in hotelov še nekaj posebno imenitnega in bogatega ...
Za dobro in slabo voljo
»Ana,« pravi gospodinja dekli z očitajo-čim glasom, »vsak teden dajete šest svojih srajc v perilo, od moje hčere pa le dve!«
»No.« odvrne dekla, »ali je morda tudi vaša hči zaročena z dimnikarjem?-"
Za pomladanske dneve
Na levi: obleka iz natisnjenega kari ranega blaga s črnim astrahanskim pokrivalom. Na desni: Popoldne se nosi obleka iz modrega blaga s trlčetrtinsko dolgim plaščem
iste barve
(Model Maison Heim, Pariz)
v službi človeškega
važen pripomoček moderne zdravilne vede, saj je sposobna, da v 30 sekundah uniči vsako bolezensko klico.
Tudi radij bi lahko dobavljal energije, ki jih bo človeštvo potrebovalo v bližnji bodočnosti. Vsak funt radonovega plina, ki stalno uhaja iz radija, vsebuje 60.000 konjskih sil in to energijo bi lahko sprostili z zdrobitvijo radijskih atomov s koz-mičnimi žarki. Takšna drobitev pa je mogoča tudi z bombardiranjem atomov z milijardo voltov. Takšno napetost bomo gotovo dosegli, saj gradijo že danes aparature, ki proizvajajo 5, 10 in celo 15 milijonov voltov.
To so kaj veliki pogledi v bodočnost. Žal pa dr. Gable ne ve povedati, dali bo človeštvo vse te možnosti porabilo v svojo srečo ali v svojo pogubo.
Konec »Vossische Zeitung"
Po sklepu upravnega sveta bo »Vossi-sche Zeitung« 31. t. m. ustavila svoje izhajanje. Ta najstarejši nemški list ni bil brez vpliva na nemško kulturno zgodovino.
Izhajal je od 1. 1704 in med njegovimi prvimi sotrudniki sta bila Lessing in Fon-tane. L. 1913 je prevzela »Vossische Zeitung« založba Ullstein. Po vojni je zavzel list demokratsko smer in je kot takšen imel v političnem življenju Nemčije, pa tudi inozemstva dovolj veliko vlogo.
Ko pa se je razbil weimarski osnutek nemške republike, je bila tudi usoda »Vos-siche Zeitung« zapečatena. Podjetje je vzdrževalo zadnia leta list zgolj iz prestižnih ozirov, zdaj pa je gospodarska kriza tako pritisnila, da tudi to ni več mogoče. Hitlerjev režim je uničil to. česar ni mogla uničiti ne svetovna vojna ne nji sledeča prekucuška doba.
Pariška vohunska afera
Preiskava prinaša na dan vedno več obtežilnega
gradiva
Francoska tajna policija, ki raziskuje pod vodstvom komisarja Benana vohunsko afero Switz, je našla pri dveh aretiran-cih vohunske družbe, namreč pri polkovni-
Zakonca Američana Svvitz
ku du Moulinu in inženjerju Aubrvju na domu več kovčegov z gradivom, ki hudo obremenjuje oba osumljenca. Preiskava se nadaljuje z največjo strogostjo in molčečnostjo. Izvedelo se je samo to, da so našli pri Aubrvju v nekem žepu 100.000 frankov j gotovine.
1 Ameriška dvojica Switz, ki jo smatra policija za glavo vohunske družbe, bo po vsej priliki oproščena. Francija ima namreč zakon iz 1. 1886. ki določa, da se lahko oprostijo tiste vohunstva osumljene osebe, tudi če so krive, ki so pred začetkom pro-
ces« priznale svoj čin v celoti ter so pomagale odkriti vohunsko udejstvovanje svojih tovarišev.
Poročajo tudi, da ni dvoma o tem, d« je bila Lidija Stahlova v najtesnejši zvezi s to vohunsko družbo. Pariška policija že ima v rokah niz važnih dokumentov, ki jih je prejela iz Finske. Te listine pričajo, da so delali vohuni v Franciji sportizumno z vohuni na Finskem. Stvar pa je baje mnogo večja po obsegu, kakor se je prvotno mislilo. Danes imajo oblasti v rokah dokaze, da so imeli vohuni svoje zaupnike tudi na Angleškem. Angleška tajna policija je svoje izsledke dala na vpog'ed francoskim oblastim.
■v* <
Zgoraj: polkovnik du Moulin; spodaj Kita Davidovici
Kako je umrl Stavisky?
Baje ga je umoril njegov osebni tajnik Romagnino — Tajnost ženevskega safesa — Lepa Arletta je vedela
za početje svojega moža
Sestra kralja Karola Ileana, ki je poročena z Antonom Habsburgom,
Proces za milijarde Abdula Hamida
V Londonu se je osnovala angleška delniška družba z namenom, da izterja dajatve iz zapuščine bivšega turškega sultana Abdula Hamida, ki se je moral leta 1909. odpovedati turškemu prestolu. Družba se je osnovala z glavnico ene milijarde dinarjev. Zneske je vplačalo kakšnih 100 potomcev in sorodnikov pokojnega tirana, ki so se združili zaradi terjatev v skupino z naslovom »Consolidated Eastern Corporation«.
Potomci in sorodniki Abdula Hamida prisegajo, da je zapustil nekdanji turški sultan najmanj 40 milijard dinarjev vrednosti. Od tega se da danes realizirati nad četrtina terjatev, in sic®r bi toliko ostalo celo po dokončnih odtegljajih vseh pravdnih. stroškov, še danes stojijo v Tripolita-niji. v Palestini. Siriji in na Grškem ara-dovi nekdanjega potentata. za katere bi se izkupile ogromne vsote, če bi se prodali na dražbi.
kj — Pariz, 21. marca.
Velika vohunska afera upokojenega polkovnika du Moulina je za trenutek obrnila pozornost javnosti v drugo smer. Toda le za trenutek, čeprav je to odkritje izredno važno. Kajti središče zanimanja je še vedno afera sleparja Staviskega. Komisija za preiskovanje zadeve si je dala v zadnjih dneh predvesti tri filme, ki so jih napravili ob smrti Staviskega. Ko je bila predstava pri kraju, so izjavili vsi člani komisije, da je izključen sleparjev samomor. Filmi kažejo, da je bil Stavisky ustreljen, in sicer najbrže iz 1 m oddaljenosti. Svinčenke so mu predrle prsi in lobanjo. Pri tem se je tudi pokazalo nasprot-stvo glede lege Staviskega trupla. Slepar ni mogel ležati na hrbtu, kakor navaja policijsko poročilo, posebno ne. če si je sam pognal kroglo v glavo. Zato je preiskovalna komisija odredila takojšnji izkop trupla Staviskega. Imenovani so trije zdravniki. ki bodo izvršili novo obdukcijo in analizo.
Nekateri hočejo tudi vedeti, da je policija že naš1 a sleparjevega morilca, ki ni nihče drugi kakor Staviskega tajnik Ro-ma?n!no Stvar ni nemogoča, toda potrjena še ni. Treba po v tem pogledu počakati novih rezultatov preiskave.
Ker zahteva javnost vedno več jasnosti. ima parlamentarna komisija, ki proučuje afero, dela čez glavo. Vsak dan se izve kai novega. Nainoveiša novica je. da <n je Staviskv močno prizadeval, da bi postaj državni dobavitelj za vojsko. Stavi-
Hebrejšcina kot klasični jezik
j Tajnik neke italijanske univerze je pre-: jel za imatrikulacijo maturitetno spričevalo nekega židovskega dijaka, ki je obiskoval srednjo šolo v Jeruzalemu.
Po pravilih italijanskih vseučilišč mora ! zrelostno spričevalo vsakega reflektanta za j vpis na vseučilišče izkazovati, da je izdelal v klasičnih jezikih, v tem spričevalu pa ni bilo o latinščini ali grščini niti najmanj-' šc besede. Tajnik je torej mislil, da reflek" i tanta lahko zavrne, za vsak prmer pa se je obrnil za odločitev še na rektorja.
»Kako,« je dejal ta, »hebrejšcina da bi ne bila klasični jezik? Sveto pismo in tal" mud — kaj pa je še bolj klasično nego to?« Dijaka iz Jeruzalema so takoj sprejeli.
Opičji otrok
Hči nekega bratislavskega krošnjarja je pred dnevi povila otroka, ki je bil bolj podoben opici kakor človeku. Novorojenec je imel nenavadno dolge roke in z dlako poraslo nabreklino na glavi. Otrok je bil tako grozen, da si ga mati ni upala pokazati svoji okolici. Novorojenec je živel samo nekaj ur. potem so ga oddali v Anatomski zavod, kjer so ga shranili v špiritu. Porodnica navaja, da je med nosečnostjo gleda'a film King-Kong. ki ie napravil nanlo tako strašen vtis, da je zdaj porodila otroka z vsemi značilnostmi opice.
Ščitna žleza in angina peetoris
Strokovni medicinski listi poročajo o novem, zanimivem načinu zdravljenja angine peetoris. Trije zdravniki so opazovali v neki ameriški židovski bolnišnici, da se je stanje nekaterih oolnikov z angino peetoris po odstranitvi ščitne žleze silno izboljšalo Napravili so več poskusov, ki so imeli vsi velik uspeh in to celo v primerih. ki jim nobena druga zdravilna metoda ni pomagala.

ČE BEREŠ TO, IZVEŠ;
da je prejela čsl. finančna uprava za 33 razpisanih mest finančnih stražnikov nad 2000 prošenj. Naval na takšne službe je tudi v biatski republiki sličen razmeram v naši državi;
da je mogoče razčleniti sežgane listine na ta način, če se fotografirajo z infrardečimi žarki;
da je umrl v Berlinu skladatelj Franz Schrecker na posledicah kapi, ki ga je zadela okolu lanskih božičnih praznikov;
da so se v Ameriki na predlog predsednika Roosevelta sporazumeli lastniki železniških družb z delavstvom ter podaljšali sedanjo pogodbo do 1. januarja 1935;
da je začela nemška vlada pošiljati v koncentracijska taborišča trgovce, o katerih je ugotovila, da prodajajo manjvredne izdslKe.
Tuleča oklopna blagajna
Američan R. C. VVittirgham je skonstruiral napravo, ki ima namen preprečevati vlome v blagajne. Cim se nepoklicane roke dotaknejo blagajne, začne aparat tuliti in ti glasovi trajajo štiri ure. Naprava ima tako močan glas, da se sliši več lun naokoli.
Novi zakon filmske igralke
Filmski- zvezda Pola Negri, ki opozarja v zadnjih letih čestokrat svet nase. a ne s svojimi vlogami v filmih, temveč s svojimi ločitvami in novimi porokami, se bo v nekoliko dneh znova poročila.
Mož. ki ga bo sedaj osrečila, je bivši zet starega Rockefellerja, chieaški multi-milij<mar Harold Mc Cormick. Tudi ta se je že dvakrat ločil, prvič od Edithe Rocke-fellerjeve drugič od operne pevke Gaune Wa!ske Mc Cormick šteje danes samo 62 let, P3la Negri pa 25.
skega agent v tem pogledu je bil levičarski poslanec Gaston Hulin, sleparja pa je zadevno podpiral tudi general Bardi. Hulin in Bardi sta že imela gotov sporazum o dobavljanju tankov pri neki tvrdki z angleškim kapitalom. Dogovor pa le nT bil realiziran — zakaj, o tem zaenkrat še molči zgodovina.
Tudi ženevi, mestu Društva narodov nt ostalo prihranjeno razburjenje zaradi Staviskega. Zadnje dni se je ustavilo pred neko angleško banko na Plače Bel A r dvajset orožnikov. Ali se je primeril vlom: so spraševali mimoidoči. Ne, v'oma ni bs-lo. šlo je le za to, da se pregleda zakladnica zavoda, posebno safe št. 230. Ta predal so odprli v navzočnosti dveh detektivov nekega pariškega draguljarskega izveder ca. Toda kakšno razočaranje! Safe je bil — prazen in detektivi so morali oditi z dolgim nosom. Našli so sicer neke papirje, s katerimi pa si niso dosti pomagali. Staviskv in njegova mafija sta torej pravočasno odnesla dragulje iz te banke kdo ve kam.
Zato pa ie preiskava dognala, da se je v ženevi večkrat mudila si v>arjeva žen* Arletta, in sicer v takšnih časih, ko so bile v mestu francoske ministrske delegacije. »Slučaj« je nanesel, da se je tudi sestala z njimi. Vprašanje, ali ni Staviska aktivno posegala v akciie svojega moža, se spričo tega kaže v čisto novi luči. Tembolj. ker je dokazano, da je bil Staviskv v ženevi samo enkrat, in še takrat ie imel nočni sestanek z nekim madžarskim ban-kiriem v zabavišču Molin Rouge. Zanimivo je tudi. da je S>avisky v tem varieteju srečal plesalko, ki jo je nemudoma angažiral za svoje pariško gledališče. Ob sklepanju angažmana ie tekel šampanjec ▼ potokih, kakor zdaj prihaja v kupih M. dan smrad velesleparjeve afere.
Sebi in svojim
v pouk in zabavo
naročite ilustrirano tedensko revijo
,,ŽIVLJENJE IN SVET"
Uprava: Ljubljana, Knafljeva ulica št. 5, ---
ANEKDOTA
O ameriškem milijonarju Vanderbiltu je znano, da ne daje nobene napitnine. Nedavno je bil na poslovnem potovanju in .-e je nastanil v hotelu. Osobje je bilo zelo razburjeno. Od ust do ust so švigale besede: »Vanderbilt prihaja! Vse očistiti! Mogoče dobimo potem mastno napitnino!« Toda Vanderbilt je prišel in ni stisnil nikomur v roko niti centa.
Sobarica, videča, da je Vanderbilt nedostopen, se je približala milijonarju in se prijela za srce z besedami: »Mr. Vanderbilt — nocoj se mi je sanjalo o vas!«
»Tako, tako, o meni se vam je sanjalo? Kaj pa?« je vprašal milijonar.
»Sanjalo se mi je, da ste mi dali deset dolarjev!«
»Hm. deset dolarjev?« Vanderbilt se je malo zamislil. »Veste kaj. to je sicer precejšnja vsota, ampak kljub temu vam dovolim, da si jo obdržite.«
Tako je dejal in zapustil hotel.
VSAK DAN ENA
»Tu sem vendar skril svojo steklenico 2 žganjem!«	(tHooejM^
FORT
V Planici padajo rekordi...
Avstrijec Holl skočil 83 m, Sigmund Ruud 82 m
Pri včerajšnjem popoldanskem treningu se je razvilo že popolno tekmovanje ter so postavljeni ti-le rezultati:
Norvežani Alstad 63 m, Jonson 67. Hof in Guttormsen po 69 m, Ulland in Lassen Lrdal 70 m, Sorensen 72 m, Birger Ruud 79 m, Sigmund Ruud 82 m in Gregor Holl 83 metrov.
Od naših smučarjev so skakali. Novšak, Bohinj 49 m. Palme Fr. 58 m, Šramel 60 in Istinič 63 m. Že rezultati treninga so presenetljivi ter so prekosili vse. kar se ie pričakovalo Treningi se bodo nadaljevali še jutri ves dan in bodo tačas skakalnico še bolj uredili. Najdaljši skok v konkurenci je bil dosežen z 82 m. v treningu lani v Villars 86 m. obakrat po bratih Ruudih. Ta primerjava najbolje kaže, kake izvrstne rezultate bodo dosegli na tekmovanju Brez dvoma bo nedeljska tekma zainteresirala vse svetovno časopisje, s čimer bo naša zimskosportna pokrajina postala na mah znana po vsem svetu.
Darila.
Kakor znano je prevzel pokroviteljstvo
prireditvijo minister za telesno vzgo-
jo dr. Hanžek ter poklonil za zmagovalca zlato uro. Nadalje so poklonili darila za tekme ban dravske banovine g. dr. Maru-šič. župan ljubljanski g. dr. Puc in Zveza za tujski promet v Ljubljani.
Posebni vlaki.
Iz Ljubljane bo vozil posebni vlak točno ob 6.30 in pride ob 8.30 v Planico. Spotoma se bo ustavil na Gorenjskem kolod., v Škofji Loki, v Kranju, v Lescah, na Jesenicah in v Planici. Povratek iz Planice ie ob 19. Ako bo do danes opoldne dovolj prijav, bo vozil še drugi vlak ob 7.. tako da bo imel zvezo na Vrhniko in Kamnik. Ta vlak bo vozil v Planico in bo odpeljal goste po tekmi v Kranjsko goro. od tam pa ob 17. nazaj v Ljubljano. Ta vlak ie namenien predvsem izletnikom nesmu-čarjem, da se morejo bolje razvrstiti pri kosilu. Ustavil se bo na istih postajah kot pnyi. Ako bo vozil, bo cbiavljeno v popoldanskem listu, pri Putniku in pri trgovini Goreč (telefon 3006). S posebnimi vlaki se morejo voziti tudi oni z režijskimi kartami, ali imeti morajo vstopnica k tekmi, ki so že v predprodaji.
Hašk: Primorje
Serija se nadaljuje. Po mariborskem Rapidu prihajajo zagrebški akademiki.
Hašk je večni prvak Zagreba, v borbi za državno prvenstvo pa je dokaj slabše odrezal. Tudi izločili so ga že v prvih bojih. In vendar je moštvo po svoji kakovosti na stopnji, ki ga uvršča med prva v državi. Odtod je tudi njegov nastop izven Zagreba za vsako mesto majhna senzacija.
V	Ljubljani ni Hašk igral izza zadnje ligaške tekme. Tista borba je bila med najlepšimi, kar se jih je igralo v Ljubljani. Naši so tedaj zasluženo zmagali, a tudi Hašk ni igral slabo. V Zagrebu se je Hašk pozneje revanžiral in tesno, toda čisto zmagal. Dokaz, da sta bili obe moštvi enako močni.
V	Hašku nastopita med drugimi Gajer, najboljši centerhalf na Balkanu, kakor ga imenujejo bolgarske kritike, in famozni Hitrec, ki zenkrat sme nastopati za Ha-ška samo v prijateljskih tekmah. Videli bomo torej najboljšega našega centerhalfa in najboljšega centerforja.
črno-beli so Rapid mimogrede pohrusta-li z 8:0 in so se pokazali v postavi drugega polčasa kot odlična celota. Hašk je seveda resnejši tekmec, z njim borba ne bo kar tako lahka. Zato bo tekma gotovo vsa po tem, da pride publika na svoj račun.
V	prvi ligaški tekmi letošnjega leta naj se tudi obenem pokaže razmerje moči med Ljubljano in Zagrebom, saj drugih tekem za merilo moči med obema središčema na žalost nimamo. A prave ligaške tekme so zaenkrat zavite v megleno kopreno neiz-vestne bodočnosti. Predtekmo, finale za zimski pokal, <- lig:tla ob 14. Slovan in Mars
ca, Olimp št. 10. od 15. marca, Ptuj od 11. marca, zapisnika oo. Celje od 20. marca in oo. Maribor od 12. marca; dopis Pri-morja št. 127. od 16. marca .„se odstopi m. o. za ZP v Ljubljani. Na ostale dopise sledijo pismene rešuve. — Novak, 1. r.
Mednarodni nogomet
na Iliriii
•j
V nedeljo 25. t. m. bomo imeli priliko ogledati si zopet po daljšem presledku prvaka sosednje Koroške celovškega RAC. l'o moštvo je pri ljubljanskem nogometnem občinstvu vzbudilo vedno največje zanimanje, saj je ostavilo ob vseh svojih tukajšnjih gostovanjih Ie najboljši vtis. Celovška enajstorica je najodličnejši predstavnik av.-trijskega amaterskega nogometa in je kot tak vedno znal potrditi svoj sloves. Celovčani so posebno znani po svoji odlični fizični kondiciji IMrijani se bodo morali resno potruditi, tembolj, ker bo oster tempo nasprotnika stavil velike zahteve.
Tekma bo ob 15.30 na igrišču Ilirije ob Celovški cesti z zanimivo predtekmo.
Cirosscountry prvenstvo Ljubljane
Jutri ob 11. pod Cekinovim gradom
Jutri priredi Ilirija pod Cekinovim gradom prvenstvo Ljubljane v gozdnem teku. Za tekmovanje se je prijavila samo Ilirija, ki nastopi z velikim številom tekačev in bo tekmovanje nekaka preizkušnja za sestavo moštva, ki bo nastopilo 8. aprila v Zagrebu na državnem prvenstvu. Na startu bomo videli vrsto nam že znanih dolgo-progašev, na čelu jim Starman Adolf in Bručan, ki se bosta borila za prvo mesto, dalje Starman Lado, šporn. Senčar, Oster-man in še mnogo drugih. Pričetek točno ob 11., start in cilj pri drsališču Ilirije. — Vstop vsakomur prost.
Službene objave LNP
(Seja p. o. 21. marca 1934.)
navzoči gg. šetina. Skuhala, ilrdjen, Kuhar, Kosirnik, Zupane.
Določi se v nedeljo 25. marca prvenstvena tekma Olimp : Atletiki na igrišču Celja ob 15.30, službujoči g. Veble. Odobrijo se prijateljske tekme v nedeljo 25. marca: Primorje : Hašk v Ljubljani, dovoli se predtekma; Ilirija : Atletilt SK - Celovec v Ljubljani; Domžale : Korotan-Ljubljana v Domžalah; Hermes : Viktorija na Suša-ku: odobrijo se nadalje pokalne tekme za ZP Mars : Slovan in Korotan-Kranj : Hermes, poslednja v Kranju; tekma Disk : Sloga-Ljubljana se zaradi zapore igrišča Diska ne more odobriti. Naknadno se odobrijo prijateljske tekme Gradjanski : Varaždinski 18. marca v Varaždinu; Korotan-Kranj : Enakost 18 marca v' Kranju; železničar : Slavija-Varaždin 18. marca v Mariboru.
Verificirajo se s pravico nastopa 31. marca 1934 za Laško Matko Ernest za Korotan-Kranj Martelanc Vladimir, za Slovana Jovanovič Dragomir za Celje Kranjc: Aleksander, Bah Mihael, škerl Franc Veber Ivan. za TSSK Maribor VVeiss Herman Zavrne se verifikacija igralca Skoka Ferda za Celje zaradi pomanjkljivih podatkov in ker manjka ena slika Preklicana izjava igralca Priverška Antona se dostavi osrednji kartoteki
Potrjujejo se dopisi: Gradjanski " br 26. od 19. marca, Trbovlje št. 28. od 16. mar-
Službeno iz LNP. Danes ob 20. izred-
no važna seja u. o. v tajništvu LNP. Prisotnost vseh gg. odbornikov potrebna.
Službeno iz odbora za ZP. V nedeljo 25. t. m. se določi finalna tekma za tolažil-ni poka! med Marsom in Slovanom ob 14.30 na igrišču Hermesa. Službujoča odbornik« gg. Novak, Dorčec.
Službene objave odbora za kaznovanje sodnikov. Temeljem sklepov seje dne 16. marca 1934 se kaznujeta: s. s. g. Zupan Josip z izključitvijo iz Zbora nogom. sodnikov na podlagi §§ 4. 10. in 15. kaz. prav. ZNS z ozirom na dvakratno predkazen. ker navzlic večkratnim pozivom ni odvedel raznih poročil o tekmah in Sekciji ZNS pripadajočih pristojbin; s. s. g. Bergant Evgen na podlagi § 10. k. p. ZNS z globo 50 Din zaradi zadrževanja Sekciji pripadajočih taks; rok za plačilo globe: 1. april. Poročilo s. s. g. Nikoviča z dne 8. t. m. i? Zagreba se vzame na znanje in odstopi v rešitev upr. o. Sekcije ZNS.
Službeno iz Odbora za delegiranje sodnikov. Za prvenstveno tekmo Olimp : Athletik SK v Celju dne 25. t. m. popoldne se delegira s. s. g. Lukežič (po sporazumu).
Službene objave Ljubljanskega podsaveza JSŽS. (Seja uprav-, odbora dne 21. marca.) Verificirajo se rezultati cross countrv teka za prvenstvo podsaveza 1934. Za podšaveznega prvaka se po doseženih rezultatih proglaša SK Ilirija, za podsavez" no prvakinjo jedinko pa Rupnik Ema (TKD Atena). Prehodni pokal, darilo mestne občine ljubljanske dobi za eno leto v last SK Ilirija, ki mora vrniti to darilo 14 dni pred bodočim tekmovanjem v I. 1935 Ulaga Ema pa prejme v trajno last pokal, darilo podsaveza. SK Ilirija je dosegla kot družina 20 točk Atena pa 21. Čas Ulago* ve znaša 8.17.3. SK Ilirija in TKD Atena se pozivata, da postavita za ponedeljek 26. t. m. na igrišče Ilirije ob 17.45 po eno družino, katero nai tvorijo najmočnejše igralce. \ sak klub naj da na razpolago po eno garnituro opreme. S. s. g. Žitnik se naproša, da prevzame vodstvo tega treninga. Igralke, ki so zadržane, naj se pravočasno opravičijo.
SK Ilirija (Smučarska sekcija.) Odhod
aktivnih članov smučarske sekcije v Planico v nedeljo zjutraj ob 6. Vozne izkaznice se bodo dobile pri tajniku proti vplačilu zneska 28 Din. Zbirališče pred hotelom Metropol. — (Nogometna sekcija). V nedeljo dopoldne ob 10. igra rezerva na igrišču Mlad;ke pri Mladinskem domu na Kode! jevem v nostavi: Živanovič. Koch, Srim-sek, Gogala, Rohaček, Cvirn. Smerdu. Rih-ter. £IuTšič. Aljančič. Pečan. Rez. Franzot A., MuIIer, \ odnik. Opremo vzemite že danes popoldne, zberite pa se v nedeljo ob 9. pred Evropo. Juniorji igrajo ob 10. na našem igrišču proti Panoniji v nostavi-Kroupa. Bizi. Goršič. Stavjanik. Aljančič O., Kogovšek, Rože. Pere, Šcagnetti. Dež-man, Eržen. Rez. Marinko, Žargi, Smerkolj V garderobi bodite pol ure nred tekmo -(Hazenska sekcija). Ob 17. trening. Pridejo naj Zajec I. in II.. Slapar Oman. Darinka. Vida, Silva, Boža. Angelca, Nika Garderoba na drsališču. V ponedeljek morajo biti na nogometnem igrišču ob 17.45 vse igralke I. družine in Slapar, Milica, rribosek, Silva, Vlasta. Ako je od navede nih katera zadržana, naj se pravočasne opraviči, da ne bo kaznovana od podsave-za, ki sklicuje za ta dan trening. Članice se opozarjajo na poravnavo članarine. V llamco se potuje danes ob 18.45. Nove clruce naj se javijo na igrišču pri treningih. — (Težkoatletska sekcija.) Opozarjajo se vsi težkoatleti, da je drevi ob 20. zbirališče na vogalu Sv. Petra in Resljeve ceste pred trgovino »Medic-Zankl«, od koder gremo skupno k tovarišu Blažu Stelctu (Hradeckega cesta). Vsi točno! - (Lahkoatletska sekcija). Za prvenstvo Ljubljane v countrv teku so priiavljeni: Bručan Josip in Lado. Glavnik. Habič llovar. Jamar. Lejka, Majhenič. Osterman Senčar Lado m I olde. Starman Adolf in Lado, Šporn VrecKO, Zuccatto, Pikš. Grum in Mav imenovani morajo biti jutri ob 10. v Garderobi na nogometnem igrišču. Atleti "izven ujubljane se opozarjajo, da bodo pravočasno dopotovali. Zapisnikar g. Finec ASK Primorje (nogometna sekcija). Danes ob 19. naj bodo v klubskem ta,n,
? 5et ^ T' Rrvar; B"'°ncelj. Zemljak
■sek I Jug Boncelj. Jež. Pupo. Pepček
l- e. Zemlnč
ŽSK Hermes (nogometna *ekcija) Tekme na Sušaku ne bo zaradi zasedenega termina O tem se obveščajo Pepček če-bohin in Mokorel V nedeljo tekem ne bo eventuelno igramo v Kranju za ZP. Za to tekmo bo objavljeno jutri.
TSK Slovan. V nedeljo ob 9. v gostilni Krušič, Ljubljanska cesta — Moste, redni občni zbor. Dnevni red zelo važen. Gradimo novo igrišče in zato pričakujemo, da se članstvo in prijatelji kluba občnega zbora polnoštevilno udeležite.
SK Svoboda poziva te-le igralce v nedeljo ob 9.15 za tekmo proti Zalogu: Zu" pet, Vinšek L, Kamnikar, škrjanc, Vinšek II., Ribič, Smid, Sarnar, Zemljak, Tenk. Rozman, rezerva Povh. Popoldne igramo s Korotanom—Rakovnik v trle postavi: čemažar, Samarin, štajdohar, Dežman, Justin. Korošec, Mihclin, Petrič, Fajn, Bab-nik, Burnik. Rezerva Rihar, Drapek. Zad-r.la postava mora ob 11. prevzeti opremo Opozarjamo vse članstvo, da se odslej naprej vršijo redni treningi na igrišču Pri-morja vsak ponedeljek in petek. Vse druge dni člani nimajo pristopa na igrišče. Strogo je prepovedano treniranje v civil-obleki. Za časa treninga vstop občinstvu ni dovoljen.
SK Reka. Danes popoldne na igrišču sestanek nogometašev v svrho slikanja. V primeru slabega vremena jutri dopoldne ob 10. Ob 15.10 naj bodo na igrišču Mladike: Torkar, Petrovčič, Lavrenčič. Ko-kalj, Rožmanc. Remškar, Erjavc, Mrzlikar, Ladič, Ciuha Opremo si mora preskrbeti vsak sam od gospodarja.
SK Slavija. Proti Slogi igra Jutri ob 10. na prostoru Ilirije moštvo: Skerl, Eržen, Jenko. Turner, Orehek. Glušič, Smolnik, Ciko. Kurnik, Anke, šušteršič. Pogačar, Vala. Rezerva naj odda ob 9.30 opremo v garderobi. V primeru deževnega vremena tekme ne bo.
SK Jadran, Danes ob 19 30 članski sestanek za vse člane pri Sokliču. Rezerva igra v nedeljo v Korotanom.
SK Mars. Redni letni občni zbor kluba bo v nedeljo 25. t. m. ob 9. v gostilni Bauer na Poljanah. Onozarjajo se vsi člani, ki stanujejo v Ljubljani, da se morajo udeležiti ob*^'-«. zbora. — V nedeljo morajo bit; ob 13. na igrišču Hermesa: Ive. Janez, Stipo, Lili, Krašovec. Zavrl, Vrho-vec, Ž;gnn, Ažo, Burger, Bobi, Zupančič. Drobež III., Jenko.
SK Zalog. V nedeljo naj se javijo ob 10. na igrišču Primorja: Bertossi, Boben I.. Ambrož, Šabec. Kocjančič. Kralj, Boben II.. Lorbek. Lukan, Tomažič, Prelovšek. Igramo s Svobodo. Ljubljana. Gremo z vlakom 9.30 iz Polja.
Celjski nog-omet. Jutri ob 10 30 se bo pričela na Glaziji v Celju trening tekma
med SK Celjem in celjskim vojaškim tea-mom. Sodil bo g. Svetek. Ob 14. bo isto-tam predtekma med rezervama SK Celja in SK Atletika, ob 16.30 pa se bo pričela otvoritvena drugorazredna prvenstvena tekma med SK Olimpom in SK Atletiki, ki bo odločila, kdo bo letošnji prvak celj-: skega okrožja. To zanimivo tekmo bo sodil g. Lukežič iz Ljubljane
SK Domžale (nogometna Sekcija). V nedeljo igramo proti vojaškemu SK Tri glavu. Naslednji igrači naj bodo ob 14.30 v garderobi: štiftar, Krek, Kovač, Jovitf. Roman, Cad, škerlj, Janežič, Zabret, 2it-ko, Bitenc, Amon. Rezerga igra v Mengšu. 27. t. m. ob 20. bo v klubovi sobi strogo
Nogometna sekcija SK Celja. V torek obvezen sestanek I. in II moštva.
Savinjska podružnica TK Skale je z izvolitvijo novega odbora ki ga tvorijo sami člani iz Celja z načelnikom g. Ivanom Smi-govcem. prenesla svoj sedež iz Mozirja v Celje (Vodnikova ulicah.
Vremensko poročilo JZSS
Rateče. Planica. 23 marca o 7 zjutraj: —1, nebo jasno, solnce. jugozapadnik. snega 1.20 metra, srenj, smuka prav dobra.
Kranjska gora, 23. marca: +2, barometer se dviga, pooblačeno, mirno, 55 cm srenja, smuka prav dobra.
Bohinjska Bistrica-jezero, 23 marca: +3, 10 cm južnega snega, smuka neugodna, v višjih legah smuka idealna.
Skalaški dom na Voglu. 22. marca: 20 cm suhega snega, deloma oblačno, smuka dobra, izgledi razmeroma povoljni.
Smučarski dom l. ubljane na Pokljuki, 22 marca: —1. solnčno. deloma oblačno, mirno, 170 cm podlage, zrnjevec. smuka dobra. izgledi dobri.
Bled, 23 . arca: +3. zelo oblačno, mirno.
Smuška koča na Rožci. 22 marca: +2. jasno, mirno. 90 cm -nega, v višinah pršič. smuka idealna
Zelenica, 22. marca: —2. jasno, severoza-padnik. tri in pol metra snega, na podlagi 15 cm pršiča. smuka idealna, izgledi in smuka sijajni Vreme se je čez noč spremenilo in kaže'na boljše.
Kofce. 23 marca: —6, snega 130 cm srenj, smuka prav dobra.
Vremensko poročilo. Mozirska koča na Golteh, 23. marca: Na stari podlagi 30 cm suhega snega. Smuka idealna. — Ko-ritzkega koča na Smrekovcu, 23. marca: Na stari podlagi 30 cm novega, za smuko izvrstnega snega.
Iz življenja na deželi
Z Jesenie
s— V Kinn Radio se predvaja v soboto in nedeljo ob 20., v nedeljo ob 15. in 20. sloviti češki 100 odstotni zvočni velefilm »Pasjeglavci« po romanu A. Jiraska. Film predvaja Podmladek Rdečega križa narodne šole na Jesenicah. Dodatki običajni.
Iz Kamnika
ka— Naša sokolska deca je pridna in požrtvovalna in bi rada poslala v poletju nekaj svojih revnejših bratcev in sestric na letovanje k morju, da si tam. okrepijo zdravje. Vsi, ki jo hočete podpreti v njenem plemenitem stremljenju, pridite v nedeljo ob 16. v Čitalnico.
ka— Kino Kamnik predvaja film »Špi-onka E 3«. Predigra: zvočni tednik.
Iz Zagorja
7— Nedavno se je zagorski dopisnik v »Delavski Politiki« obregnil v jradnišlvo in v nastavljence TPD v Kisovcu sploh, oeš, da se r? proti dela/vcem ob priliki volitev delavskih zaupnikov nasilno postopalo. Poziva delavstvo, nai se zaveda svoje stanovske organizacije (seveda mednarodne) itd. Podpis: Rdečkar. Gospod sodruc Rdečkar si bo moral v prihodnje izbrati drugo barvo za ime. Up je šel zaenkrat po vodi. Socialisti iščejo z razno kolportažo privilegij pri TPD. Pa jim na vsa strašila povemo, da ee bomo za vse nacionaliste pobrigali in točno informirali o tem vodstvo stra.nke v Beogradu. Kakor ie iz istega dopisa v -Delavski Politiki« posneti, so socialisti in nacionalisti v Zagorju zamenjali vlige. Demokrati na tleh. marksisti pa bo gati. Zda i šele razumemo, zakaj so stari, zvesti, obnemogli somišljeniki socialistov tako v veliki meri deležni podpore od svojih sodrugov, v obliki denarja ali pa brezplačnega stanovanja.
Iz Hr»«t«»lka
h— Kino Sokol predvaja v soboto ln nedeljo zgodovinski film iz časov preganjanja kristjanov »Quo vadiš ?«. kulturni film in tednik.
Iz Slovenfgradca
sg— Osebna vest. Kot starešina sreskega sodišča je nastopil službo sodnik g. dr. Josip šmid.
sg— Higienska razstava. Sreski odbor RK priredi za ves naš srez veliko higiensko razstavo, združeno z zdravstvenim tednom. Razstava se bo vršila v vel. dvorani Sokolskega doma od 25. t. m. do 3. aprila. Odprta bo ves dan. Vstop je vsakomur prost. Svečana otvoritev bo to nedeljo ob pol 10. Istočasno ss bodo vršila razna zdravstvena predavanja s predvajanjem zdravstvenih filmov v dvorani hotela Goli. Ker je razstava velikega pomena, naj si jo občinstvo v Čim večjem številu ogleda. Obisk priporočamo posebno tudi šolam!
Iz Prekmurja
pm— Za napredek kmeta. Na Jožefovo je bil v črensovcih ustanovni občni zbor kmetijske podružnice. 2e dalje časa so se vršile priprave za ustanovitev te za kmeta prepotrebne ustanove. Misel za ustanovitev podružnice je sprožil agilni gospodarski in nacionalni delavec v Prekmurju g škoberne. Na njegovo pobudo se je v nedeljo zbralo na njegovem domu okrog 30 gospodarjev iz vse občine firensovske. Poročila sta dala g. referent Lipovec in g. škoberne, nakar se je vpisalo 25 članov usta-novnikov, ki so si izvolili svoj prvi odbor. Ker v Prekmurju nismo bogati na raznih kmetijskih ustanovah in društvih, nas vse tembolj veseli ustanovitev te važne podružnice. Od nje z vso vero lahko pričakujemo mnogo uspehov, saj je vodstvo iste v najboljših rokah. — Isti dan se je vrši' zbor Kmetijske podružnice tudi v Beltin cih. Tu je bil doprinešen velevažen sklep da bo podružnica skušala vršiti nakup ir prodalo živine svotib članov Ta misel že časa zapofsluie prljatelie našega kmeta in je" Želeti, da bi beltinska podružni-
ca v tem v polnem obsegu uspela in tako postavila temelj novega načina prodaje živine. Na obeh občnih zborih pa se je razpravljalo zlasti o travništvu, ki je pri nas še zelo zanemarjeno.
pm— Gibanje JNS. V nedeljo so se vrši-
li letni občni zbori krajevnih organizacij JNS na Srednji in Gor. Bistrici Na Srednji Bistrici je ostal stari odbor s predsednikom gosp. Tratnjekom Josipom. Na Gornji Bistrici pa je bil izvoljen za predsednika g. Magdič Ignacij, za tajnika pa g. Sabo Velimir. Ko bo izvršen občni zbor kraj. organizacije v Črensovcih, se bo izvršila organizacija občinskega odbora JNS v črensovcih. za celo črensovsko občino.
pm— Narod naj čita. v Dolnji Lendavi je ustanovila podružnica CM D svojo knjižnico. Knjige, ki jih je okrog 1000, so prispele iz Ljubljane. Knjižnica je začasno v narodni šoli, kjer se izposojajo knjige vsako nedeljo. Zanimanje za Ciril-Metodovo knjižnico je zelo veliko in ljudje prav^ pridno posegajo po knjigah želeti je le. da se ta ljudska knjižnica razvije do največjih mej razvoja in bo služila ljudski prosveti
enako, kakor krepitvi nacionalnega duha. +
KRANJSKA GORA. Drevi 24. t. m. ob 19.30 bo v hotelu Razor občni zbor Jadranske straže za Kranjsko goro, Rateče, Planico, Dovje in Mojstrano s predavanjem o našem morju in pomenu Jadranske straže. člani in prijatelji pokreta vabljeni.
KRŠKO. Koncert pevskega zbora Glasbene Matice bo nocoj in jutri popoldne. Nastopita moški in mešani zbor v sokol* ski dvorani z izbranim sporedom. Izvajale se bodo izključno kompozicije slovanskih skladateljev a capella in s spremljevanjem sokolskega orkestra. Kot solisti nastopijo ga. Joštova. Slugova, Jurčeceva, Škodova ter g. Vidmar in Brandner. S posebnima točkama nastopita sopranistinja ga. Joštova in pianistka ga. Cerjakova. Pevski zbor šteje 56 pevcev in pevk. vodi ga g. ravnatelj Vutkovič. Cene so 9 do 3 Din, zveze vlakov na vse strani zelo ugodne.
RIBNICA. Zvočni kino Sokolski dom predvaja danes ob 20. in jutri y nedeljo ob 1515 ln ob 20 največji zgodovinski velefilm sQuo vadiš?« Za dodatek Paramoun-tov zvočni tednik.
Repertoar
DBA.MA.
Začetek ob 20. Sobota. 24.: Kariera kanclista Vinciga. C in poletni.
Nedelja. 25 ob 15.: Visoška kronika. Izven. Globoko znižane cene od 20 Din 'ia-vzdol. — Ob 20.: Beograd nekdaj in daj. Izven. Znižane cene (od 24 Din navzdol).
OPERA.
Začetek ob 20. Sobota, 24.: Knez Igor. B. Nedelja. 25. ob 15.: Pri belem konjičku. Iz-ve«n. Izredno znižane cene od 20 Din navzdol. — Ob 20.: Ples v Savojj. Gostuje g. Mirko Jehčin. C^n1 od 30 Din navzdol.
★
N nedeljo popoldne ge uprizori prvič rn> nizkih cen;ih zanimivo dramatiziran roman dr. Ivama Tavčarja >Visoška kronika?. 0:>o-zariamo. da veljajo za to prestavo izredno nizke cene od 20 Din navzdol. — Zvečer f" ponavlja Nušioeva komedija :-P>eograd nekdaj in sedaj« po znižanih cenah izven abonmaja. Uprava naproša občinstvo, da kumuie vstopnice za nedeljske predstave v pred-.r"-daii. odnosno da jih naročuie Mefoničn, i potom. Rezervirane vetoonice s* zadrže d^ Pelrt ure pred začetkom predstave.
Pasijonska iera >INRI« se uprizori tu li letos z g. Gregorinom v Hr*jrj Krifst.isa. Pri predstavi sodeluje ve<» dramski p^rsonal. pomnožen s številnimi komparzi. Prvi dve predstavi sta v sr*do 28. in v četrtek 29. *. m. Gostje z dežele v skupinah in pa oni. ki se javijo z žigom domačega župnišča prev meio 25J'o popnst pri vstopnini.
Opera uprizori drjvi Borodinovo odco >Knez Igor« za red B V nedeljo ob 15. pa so poje priliubliena opereta >Pri belem ki-niičku« z g. Zupanom v odlični kreaciji Rib-ničana Kotenine. eo. Poličevo. g. Gostičem. šnanovo. Sm^rkolievo in spevokornikom Pp?-kom. Zvečer ob 20. se poie šlacr^r te se7<»n* -Ples v Savojj« z go. Giungjenfevo in go*p Jolačinom kot <Tositom. Za to predstavo veljajo een*» od 30 Din navzdol, za popoldansko pa od 20 Din na-vzdol.
Mariborsko gledališče
ZačHek ob 2» Sobota. 24.: Vijolica z Montmartra. C. Gostovanje gdč. Erike Druzovičeve. Nedelja, 25.: Gospodična. Poslednjič. Globoko znižane cene.
Radio
Sobota, 24. marca. LJUBLJANA 12.15: Plošče. _ 12.45: Po ročila. — 13: Čas, plošče. — 18: Plošče. s'n-nje cest. — 18.30: Interviev z reporterj"m.
—	19: Ljudski nauk o dobrem in zlu. — 19.30: Zunanjepolitični pregled. — 20: Š'a-gerje poje g. Jelačin s spremljevanjem radio iazza. — 20.45: Saksofon solo (M:Io< Sicherl). — 21.15: Resni samospevi, izvaja Joža Likovič. — 21.45: Čas, poročila. -22.05: Klavir in harmonij, izvajata jlr Gnjezda in g. Kaškarov.
Nedelja. 25 marca. LJUBLJANA 7.45: Čebelarsko vprašani'' na*e dobt- (prof. Jos. Verbič). — 8.15: Pi-ročila _ 8.30: Telovadba (Pustišek). — fi: Versko predavanje (dr. Opeka). — 9.15: Prenos cerkvene giasbe. — 9.45: Plošče. — 10: Sionski spevi (St. Premrl) za sopran «>-lo s spremltevanjeni radio - orkestra (poie gdč. Dolenčeva). — 11: Prenos mednarol nih skakalnih tekem iz Planice. — 12.30: Plošče. — IG: Ptaroslovonske velikonočne narodne pesmi (R. Dostal). — 16.30: Maks Moli: Igra apostolov. — 17.30: Reproducira-na angleška elasba. — 20: Prenos operet iz gk-dališča. V odmoru napoved časa in r>" ročila
BEOGRAD 17; Ple^a glasba. — 19: Narodne pesmi. — 20.20: Violinski koncert. -21.10: Plošče. — 22: Mednarodni koncert iz x>ndon;> — 23: Plošče. — ZAGREB 12: koncert na ploščah. — 17: Plesna muzika.
—	20.05: Koncertni vef.^r. — 21: Zborovski <oneert. — PRAGA 19.30: Nedbalova proslava. — 21.45: Plošč*. — 22: Koncert iz .londoria — 19.30: Program kakor v Pra<".
VARŠAVA 19.52: Orkestralen koncert. 21.15: Slušna igra. — 22.05: Mednarodni koncert iz Londona. — DUNAJ 11.20: Simfoničen koncert — 15: Mozartov Reauiem. 16.55: Godaini kvartet. — 20.15: Dunajski večer. — 22: Evropski koncert iz Londona
—	BERLIN 20: Operni -večer. — 21.45: Komorna glasba. — 22.30: Lahka glasba. -K0N1GSBERG 19.45: Prenos opere Ria-.-Iettot. - 23: Koncert iz Berlina. — MCHL-ACKER 19.20: Operna glasba. — 21.10: Igra _ 23: Nočni koncert. — BUDIMPEŠTA 17: Orkester. — 19: Vojaška godba. — 20.4". Lahka eksba. — 22.05: Evropski koncert \v Londona — 23.30: Jazz. _ RIM 17: Prenos opere iz gledališča. — 20.45: Operetni v<-ter.
NAJ POSTANEJO VAŠI ZOBJE BOLJ BELI!
Beli zobje očarujejo.
Je neki znanstveni postopek, ki najhitreje in najbolje odpravi rumene madeže na zobeh in jih napravi bele. Treba je samo poskusiti. V prav kratkem času boste videli, da daje KOLYNOS zobem tak blesk, kakršnega ne morete nikdar doseči z navadno pasto za zobe. KOLYNOS se peni v vsaki tekočini, ueonobi vse rumenkaste madeže in »lise«, a nikdar ne kvari dlesna. Uporabite KOLYNOS takoj — 1 centimeter na suhi ščetki, dvakrat na dan. in *akoi boste ugotovili rezultate: zobje so postali beli in zdravi, a dlesna pordeče kot roža. Kupite tubo KOLYNOSA še danes!
Aloji zobje so
'■»oli beli. KoIynos zares nstva**® »Mirta.
Razgrejte si domišljijo
* - * ' 4 4 ».
v prostem času. Naročite si napete romane:
Blagajna velikega vojvode Din 15.-*
Lucifer Din Z5.— *
Tigrovi zobje Din 35.—
Pošlje vam iih d roti predplačilu poštnine prosto uprava »Jutra« v Ljubljani
ti GL:
11
Krinka proti krinki
Roman
A kai ie naš zaljubljeni tehnik še povedal o konzulu?
*... Znan je bil zaradi svojih čudaških muh. Nekateri so ga ime-jK»vali prismojenca, drugi so domnevali hujše reči. Konzul je bil poštenjak; kdor mu je pogledal v obraz, je zrl v oči vtelešene poštenosti. Povem vam, bil ie gentleman od glave do peta. Fej bodi tistih, ki slabo govorijo o njem! Seveda se možu, kakršen je bil konzul, ni manjkalo zavidnikov. Nevoščljivost ima zmerom kačii jezik. Jaz pa vidim v tem. da ie živel s svojo rejenko tako sam v veliki vili, kvečjemu č-HaSko muho. Ob devetih zvečer je moralo vse osebje zapustiti hišo. Ali je to zločin? Nervoznost — kaj naj bo 'drugega! Čutil se je velikega, zato mu ni bilo jezikov nič mar.
O njegovem bogastvu so mnogo govorili. Dobrega in slabega. A povejte mi, ali je na svetu vobče kaj, o čemer ne bi slabo govorili? P.-epričan sem, da je bil vsak belič, ki ga je imel, pošteno zaslužen..
In zdaj je mrtev!«
Tehnik se je globokomiselno zagledal v kozarec.
»Bog bodi milostljiv njegovi duši!« je rekel pater.
»Upajmo!« mi je nehote ušlo, zakaj spomnil sem se bil konzulovega prijaznega namena, da me utopi v kanalu.
»Kako mislite to?« je vzrojil mladi tehnik.
»Konzul se ni nikoli pokazal v cerkvi...« sem drzno zatrdil, zakaj nisem si mogel misliti, da bi se bile njegove morilske oči dobro počutile na takem kraju.__
»Njegova dejanja bodo stehtana, In če so bila dobra...« se te oglasil pater in me spet hudobno pogledal.
Skrivnostne tatvine
»Nobenih bogoslovnih prepirov, gospoda!« je zdaj vzkliknil Charley Remington, mlad oxfordski dijak, in vzneseno nadaljeval: Ali mislite, da boste s tem priklicali biserno ogrlico lady Auck-Iandove na izpregled?«
»...ali pa listnico barona Liegensteina?«
»...in briljantno zaponko Saše Tamawe?«
Ne pozabite demantnega prstana strojnega kralja Bresterja!«
»Brester ga ceni tisoč funtov. Antpurski radža mu ga je podaril, ko je ustrelil tigra, ki ie na lovu naskočil radžo.«
»Ce mislite, da je Rita Bella manj neutolažljiva zaradi izgube svoje turkizne igle, ki ji jo je poslal princ Waleški po neki predstavi?... Pri kosilu je imela ubožica vse rdeče oči...«
»Njena spletična Pia mi je povedala, da je mademoiselle od razburjenja scefrala osem čipkastih rutic!«
»Vsak nima take nature kakor madame Antoniewska, ki ni rekla drugega kakor .shocking', ko je opazila, da je njena dragocena, s kamni okovana ročna torbica izginila ..
»Da, drju \VindenvaIdu, ki je stal blizu nje, je celo rekla za cigareto...«
»Ha ... ha ... ha ..«
»Ali veste, da je dal Adam Fergus svojemu slugi klofuto, nato pa izigral pikov as, ko mu je prišel javit izgubo naprsne igle z rubinom neprecenljive vrednosti... Igral je partijo do konca in jo sijajno dobil. Mislim, da je slugo samo zato udaril za uho, ker se ga je upal motiti zaradi take malenkosti., ha., ha., ha..«
»Da, ali pozabili ste povedati, da madame Antoniewska vendarle ni dobila cigarete...«
»Kako da ne ...?
»Dr. Winderwald je zaman iskal cigaretnice. Moj Bog, nekoliko raztresen je res da, ali nazadnje se je tudi njemu nekaj zasvitalo. Cigaretnica je bila izginila brez sledu. Samo s to razliko, da si je bila očividno vzela zlato uro za spremljevalko. Verižica, odščipnjena tik pri zadnjem členu, je klavrno bingljala ob telovniku.«
»Bila je kupljena na razstavi. Kazala je dan, zvezde, plimo in oseko, solnčne vzhode in kdo ve, kaj še. Pravi čudež je bila.«
»Lahko se smejete, gospod Bingstrom, ki se vam ni doslej nič zgodilo...«
i Kaj naj kapitan stori? Ladijski detektiv Young si puli lase, paroplovna družba ga brezžično zmerja in kolne in grozi...«
»Bankir Morlander je kakor blazen kričal, naj mu prineso whis-kyja, da se osvesti. Enega njegovih dveh velikih kovčegov so s škarjami prerezali in mu ukradli iz njega kreditno pismo na Tenes-see.isko banko ... !«
Do tega trenutka sem z velikim zanimanjem stregel na razgovore, ki so se vršili ob barski točilnici. Tedajci sem pa obrnil glavo proti vratom in zagledal stewarda VVimblersa, ki je s škrlatnim obrazom planil skozi vrata.
S čudno hlastnimi koraki je pristopil k barkeeperju in mu nekaj pošepetal. Ta je udaril s pestjo po mizi in zaklel; nato je sunkoma odprl blagajno. Kar oddahnil se je. ko je zagledal kupe bankovcev in trdega denarja. Hitro je vse preštel in potolažen pokimal.
Zamrmral je z Wimblersom nekaj besed, in ta je jadnio odšeL
A med nami je bilo nekaj radovednežev, ki so takoj pograbili:
»Alo, keeper, kaj pa je?«
Neštevilno
zdravnikov
uporablja in priporoča kot prvovrstno
Olla4 Tropic
BELI t OLLA ? OMOT
f
Strešno in zidno opeko vseh vrst
lahke gradbene plošče za medstene »Porolith«, votlo opeko, tlakovnike itd. dobavlja v najboljši in skrajno odporni kakovosti
Opekarna Lajteršberg, Franc Derwuschek, Košaki pri Mariboru. — Telefon štev. 2018
najceneje
CENE MALIM OGLASOM
Po 50 par za besedo, Din i,— davka za vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 3,— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki Iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi m ienitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 2.— davka za vsak oglas tn enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanj*! znesek za enkratno objavo ogiasa Din 20.—. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo. Din 2,— davka za vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.—.
Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutra« fi;H • _ „ »«--.1,-1.
odgovor, priložite Uln 3* v znamkah.
Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska
pristojbina Din 5.—.
Vsa naročila in vprašanja, tičoča se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek „Jutra", Ljubljana.
Išče se
Bulic Fran
rodom iz l3tre, sedaj baje nekje okrog Trbovelj, Celja ali Maribora.
On sam ali kdor zanesljivo ve njegov naslov naj (proti povračilu stroškov) takoj brzojavno sporoči:
dr. Vlad. KnaSHc
odvetnik
Ljubljana, nebotičnik
Praktikantinjo
začetnico sprejmem v pisarno. Zginiti ee je pri Valeuta, Miklošičeva št. 7 U. nadstropje.	9117-1
Beseda 1 Din. davek 2 Din. za šifro ali dajanje na slova i> Din. Najmanjši znesel: 17 Din
Učenko
•za domsko krojaštvo, išče za takoj modni &a<lon. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	9037-44
Bp«eda i Din davek 2 Dm y.H Slfro e.11 dajanje na slova a Dir.. Najmanjši znesek 17 Din.
Vsako prepisovanje na stroj
f»--rziirrci c« doni. Na-p i* ti t! v oglasnem o-H^c »Jat'J«. ~ 90M-J9
r......'IlllfUJl
Beseda i Din daveK 2 Din e* SUro Ali dajsme os »lova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Dm.
Brivskega
pomočnika
fai j« tud: dober btib; iruoer. »prejme t&koj , I"-> Breskvar, Domiale.
91.18-1
Izvežbano šiviljo
».(•-■"jzr.etn ▼ kotifekeijs ko WK>vlno. X islov 7 oglas. n-ilsiŠLU »Jarra«. 9<<97 1
Knjigovodja
in korespondent
i možen skFvenskeea, srbohrvaškega io rta i.antkega jsiika, "dobi mesto pri i-sni industriji :n Uloviti na' deželi. Samci imajo prednost. Ponudbe i referencam; na ogiisiri oddelek >.Ti}tra« pod značko »Perf.:kten«.	9029-1
Gospodično
t pritne.-ao io-lsko iiobrsi-bo, ti ima veselje do tr-£-> v ■ n f. sprejmemo. — Ponudbe na podrui. »Jutra« na Jesenicah pod »Delika tesna prodajalka«.
908S-1
Izdelovalca
klavirjev
prvovr&criege takoj eprej-nxwn. Ponudbe t L«.ta-nčni-mi podstki do	ma.rca
na naslov: Rc?vaa. postati preda', Ž72. Ljnbliao*.
9107-1
Ljuba Jurkovič:
151etno dekle
poltenih eterŠBV. že U vstopiti kot učetika v večjo trgovino. U i 9 Ljudmila, Toplice it. 164, Zagorje ob Savi.	9103-44
Učenke za tambu-raško godbo
t Dalmaciji, t dobrim sr'a-po-m za petje, t starosti 15—17 let. sprejmem takoj proti celi oskrbi ic 200 Din plače. Ponudbe * fotografijo kapel-mSku Gavro Be-ress, kafe.r.a Istra. Šibe nik.	9116-44
l Službe išče
Beseda 50 para, davek 2 Din. za šifro aH dajanje naslova 3Din. Naj-manjs ZDesek 12 Din
Prodajalka
poltena in »aJiesljka. ie.li mesto t Špecerijski trgovini. Po fceiji bi pounega-la tudi pri gospodinjstvu. — Naslov t ogluenejn oddelku
[UW JJ! 1 JVlJ^VU.TiJCL-IU. -
Naslov t oglueneJB oddelku »Jutra«.	9084-2
Služkinja
vaje«« vseh biinih da! in nekoliko kuhe. ižie službo s 1. apri'om Naslov pore <<rl(i6ni oddelek »Ju-t™«.
9062-2
Trgovski pomočnik
lalaJ i® požten, verziran. dober prodajalec ao «ra.n E«r. veič mešane stroke te- rezanja Sip. žeti preminiti sedanje mesto takoj p.-'Tneje. Ponudbe ie oglasni oddelek Jutra !>od ? ifro »ZanesljjT pora oč.nik«.	9111-5
Čistoplemen. Jajca
io ve-! j-eBje. od Plimout kokoši (si vo-grah as te) po 3 Din komad, in od Legivvn koko&i po S Din koma<3 nudi Kuac, Grosuplje.
8425-6
Kapital
Beseda 1 Din davek 2 Din z« šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Hranilni knjižici
Mestne hra nfni-c-e ljubljanske za 26.000 Din » Ljudske posojilnice v Ljubljani za 30.000 Din, prodam. Poiive s« v trgov kii na Tvršeri cesti Ster. 55.
9061-16
Kdo posodi
mlademu in agi in emu obrtniku za povečanje obrata S—10.000 Din za dobo 1 iefa, proti dobrim obre stim. Ponudb« na oglasni oddelek »Jutra« pod Šifro »Stedljiv 193i4«. 9f«l-16
Prodam
150.000 Kmitske posojilnice v Lj ubijam, 200.000 Za-dTu-ine gospodar, v Ljubljani, kar ra>bi.m denar. — Ponudbe na ogla6. oddelek »Jutra« tK'd »Marec M«.
9116-16
Hranilne knjižice
Kmetske poeoji'nH;e ugodno kupim proti gotovini. Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod »Gotovina 90« 9006-16
Knjižico
Zadruioe g.ispfdarsk« banke, t vlogo okrog 80.000 Din, kupim. Naslon pore oglasni oddelek »Jutra«.
9070-16
Sobo odda
Beseda 50 par. davek 3 Din
za šifro ali dajanje na slova 3 Din Naimanjšl enesek 19 Din.
Sobo
lepo opremljeno, oddam 1 ali 2 gospodoma v Koleiij sk« ali« 21/L	9122-23
Dve sostanovalki
poceni eprejancan ▼ čedno sobico. Naslor pcKve ogl. odddek »Jutra«. 9013-23
Pri revmatizmu
bolečinah v kosteh, zbndanju. ishiasu, zoboboln, glavobolu
navadno priporočajo masažo.
Za masažo je dobra
ALGA SE DOBIVA POVSOD.
?LG5
R. S. Br. 18.UT/SS
(Ilustriral V. Mazi)
34
Tedajc. se je odprlo okence v najvišjem nadstropju stolpa, in po malem so se raz-ivet'*!a še druga okna, ki so bila dotlej temna. Lillcl Je poskočilo srce, saj je videla, da se bliža pomoč, prav zdaj, ko je rpl«M!a. da sta s Sarlkom sama na pustem c toku.
beseda 1 Din. davek 2Din
va šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 D'n.
Hišo z vrtom
dvosobno, pri Mariboru za :0.000 Din proda 7>agorfki. Maribor, Slovenska ul. 20>.
9069-20
Beseda 1 Din davek 2 Din za šifro ali da]anle n«i slova S Din Najmanjši znesek 17 Din
Norveško ribje olje
fiajfinejie. svei«, vedw> v lilogi. Naročil« točno proti |«yvretju. Pioooli. Tvrševi ^Dunajska) oesta Ste^. 6.
348-6
Jajčka so cenejša
7j» velik on.)čne pra-znike prodamo origioatoi jajčn' bra-ndj (oogna-c) po reki«m rib cenah. Dobite pa tud" vse vrste likerjev t«r pri st«n hrinjeve« is aliro-vko »Alko«, Kolitej. dvorišče n« dirotoo iffl debftlo.
9092 6
Thuye (ciprese)
ln prav«
gorenjske nageljne
» halko««. po niiki »eo' prodaja Anton Sitar, vrt air v jradn v MengSu 3800 6
Ce ne veste kaj bi
na večer in ob drugem prostem času
lam svetujemo,
da citate naslednje romane, ki Van. bodo s svojo napeto, prav kinemato grafsko vsebino razgreli domišljijo Ir Vam nudili prijetnega odmora duha v fantastičnih osebah in krajih svet«
V zalogi so naslednji »Jutrovi« roman

Pater Kajetan.....
Zvestoba do groba . . . Onkraj pragozda ....
Misterija.......
Roman zadnjega cesarja
Habsburžana .....
Roman treh src . * > • Rdeča megla ...,«» Hektorjev meč . . » • »
Lov na ženo......
Ugrabljeni milijoni . • • Milijonar brez denarja . ■ železna cesta . . . . »
Rdeča kokarda .....
Zlati panter......
V krempljih inkvizicije . • Seržant Diavolo . . . • »
Možje....... »
Gusar v oblakih . . . .
Belfegor.......
Potopis do Bitolja in Ohrida ........
Zgodovina gostiln v stari
Ljubljani......
Tarzan I. in n. del, vsak po
Din	25.-
„	35.-
„	20-
„	20.-
„	25.-
„	25.-
h	20.-20-
„	20-
„	25-
„	20-
„	25-
»	25-
„	20-
„	30-
,,	30-
„	25.-20-
..	20-
15.—
15.— 25.-
Knjige razpošilja uprava »Jutra« v Ljubljani poAtnim prosto proti predplačilu iznosov. Iznose nakažite po po6tni položnici, ki Jo dobite v vsakem potonem uradu, na štev 11.842. Na zadnjo stran srednjega dela položnice napišite naslov romana, ki ga želite, in pa svoj točen naslov
V centru oddam
zračno in »oinčno eobo solidnemu mirnemu gospodu. Naslov t og!a«iem od<Mku »Jutra«.	9129-23
Sobo
s posebnim vhodom oddam n« Sv. Petra nasipu 57/U. Istotam pa tudi sprejmem
sostanovalko
9140-S3
Stanovanje
Beseda 1 Din. davek 2 Din. z& šifro al! dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Štirisob. stanovanje
s kopalnico IA pritikl^nem' oddam • 1. majem ia 1350 Din. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod fcifro »l'godna cena«. 9009-21
TrJsob. stanovanje
s pri-tikiinami in vrtom, v Rodni dolioi. Kiru tramvaja takoj oddam. Naslov v oglasnem oddeiku »Jntra« 9063-2J
Dvosob. stanovanje
takoj oddam Poizve se v gostilni ca Rimski o. 19.
9105-21
Solnčno stanovanje
lepo. 3 sob. kuhinje, kopalnice 1-n pritiklin. parket in »'ektrifc*. oddam c 1. majem v š.žki. Cerne-tova 32/T.	9128-21
Beseda 1 Din. davek 2 Din za Slfro ali dajanje na slova S Din. NaJmanJ& znesek 17 Din.
Kostanjev tanhiski les
v »korj; ta obeJj« knpej* stalo« ki pia?« proti d-j plikato: Hadl. Noro
92-16
Jesenov les
hlode io p'ohe k u p 1 v vsaki mn^iini M Drncker Zagreb. Die« 39. 8553-15
Beseda 1 Din. davek 2 Din za šifro aH dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Davčne prijave
pridobnina, prometni davek. reotnioa. Vam livrii «trokovnja*ko Gospodarska pisarna n« Miklošičevi cs sti 7 U. nadstropje.
8958 $1
Preklic
Podpisani prekMcujem žaljivko napram Trenker Vili, dae 23. marca 1934 ob 5,4 4. ari na občnem ^boru Ai. Kramer. — Ljubljana. 23. marca 1934. 91U1-31
Lokali
Beseda 1 Din davek 2 Din, za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Naimanjšl znesek 17 Din.
Lokal
primeren za delavnico »li skladišče, io vrt, v Siiki, Ce'ovSk» cesta St. 37. oddam. Przvs »e v Cek-'novem gradu St. ?3. 9114-19
Pridelki
Beseda 1 Din. davek 2 Din. Ta Slfro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanj« znesek 17 Din.
Orehova jederca In cele orehe
nudi Sev«r & Eomp.. Ljub ljan*. Goaposvetsk«
št. 5.
cene 8&S6 33
Obrt
Beseda 1 Din. davek 2Din za Slfro ali dajanje oa slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Slamnike
zadnje novosti, v veliki izbiri and.i silo® »La Fetn-me Chic«, Selenburgova 6, I. nadstropje. Preoblikovani 25 Din.	9(»e0-S0
Dopisi
Beseda 2Din. davek 2 Din 2» Slfro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 20 Din.
Dva mladeniča
ieiita spoznati dve mla d-^nki. v rrrbo skupnib n-l«uov. Ponudbe na oglasoi oddelek »Jutra« pod šifro »19-22«.	9127-24
Glasbila
Beseda 1 Din. davek 2 Din. M šifro ali dajanje na slova S Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Saksofon
Se skoraj oov. tenor B. ia 2800 Dio naprodaj. Na-®!<\t pove og'a?nf <vfld<^»4 »Jutra«.	9126-26
Samo
ilustrirana slovenska revija
^Življenje in svet"
vam nudi
tedensko pouka in zabave
v besedi In sliki
za 2 Din
Uprava: Ljubljana, Knafljeva ul. 5 S
Živali
Beseda 1 Din. davek 2 Din za Slfro ali dajanje na slova 5 Din. Najman.š' znesek 17 Din.
Mlad pes
volčje pasme. kopi. — Ponudbe ca og!«e. oddelek Jutra« pod sifno »Volk«.
9125-27
Razno
Beseda IDin. davek 2Din. lza Slfro ali dajanje na
'slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Telefon 2059
Premog mT Ka rbopa kete drva in koks
W ^ nudi
POGAČNIK
Bohoričem ulica 5.
JAFFA pomaranče
sladke in sočne, v prvovrstni kakovosti, prodaja
GOSPODARSKA ZVEZA, LJUBLJANA, Tvrševa cesta. 2836 *
Uspeh
Z£
uspehom
žanje, kdor se ob vsaki priliki poslužuje
»Jutrovega« malega oglasnika!
Krepite organizem
in ponovno postanete močni, energični in za delo sposobni!
£aa.ostvaiM> doffnaao, da reg-ulvra ek»trakt Vi tivijenuke tiete tdrsv« lo iejčji« šivali (»SaieLir.^«) Se pride v »rganliem. »ekretarno delovanje vseh £ta, krepi ve« organiiom tn oraruoveda živčni »istem tako, da postane človek topet krepak, iivljenjtko aktiven ter »posobeo t« d*lo ln borbo za tvoj ohstar.ek.
Brezplačno poSljeimo d»taj'TK. 'Heraturo, tabts-vajto: Beograd. Nje^uševa i MUo4 Marbovld. — ■ KaJsft-ifd« %* prod*'« v lekfcrnaii la drogerijah.
Odobreno od min mar. edravj« S-br. 10537/33.
1405
ZAHVALA
Za vse dokaze iskrenega sočutja ob nenadomestljivi izgubi naSega predragega očeta, deda in tasta, gospoda
Ivana Sorčana
nadučitelfa v pokoju
najlepša hvala. Hvaležni smo zdravniku g. dr. Neubergerju za požrtvovalno skrb v času bolezni, gospema Mejačevi in Kelnerjevi ter rodbini Urlebovi za pomoč v zadnjih težkih urah pokojnika, duhovnemu svetniku g. Gašpariču za vodstvo pogreba in v srce segajoč poslovilni govor, za lepe besede g. Grozniku in g. Dolinšku, domačim gasilcem za častno stražo in vso veliko skrb, ki so aam jo odvzeli v težkih dneh. Iskrena hvala gasilskim četam, ki so od blizu m daleč pihitele s prapori izkazat pokojniku zadnjo čast, domačemu in dol-skemu učiteljstvu, ki se je s šolsko mladino udeležilo pogreba, mnogoštevilnim stanovskim tovarišem, vsem društvom in korporacijam, pevcem za ganljive žalostinke in darovalcem krasnega cvetja. Najprisrčneje se zahvaljujemo vsem prijateljem in znancem, ki so v tako velikem številu kljub slabemu vremenu spremili pokojnika v Drago.
Hrastnik, dne 20. marca 1934.
Rodbini Fajdiga in dr. Roš.
■5072
„ .A -	.V*

"Urejuje Davorin Bavljen. Izdaje sa konaoroj »Jutra« Adolf Biboifcu. Ia Narodno Uakarno d. A J»t tiskaraarja Franc Jmrtu. Za uuarauu del p odgovoren Alojz Novak. Vsi v l^ubljaoi.