Poštnina plaćana v gotovini! Izdaja Delavska univerza Domžale, Kolodvorska c. 6, telefon 72-082. -Ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik Karel Kusar. — Tehnični urednik Franc Ravnikar. — Izhaja dvakrat mesečno. Naklada 1 1.000 izvodov. - Za gospodinjstva v obči ni Domžale je glasilo brezplačno. Tisk: Delavska univerza Domžale. Domžale, 25. julij 1978 LETO XVI - St. 11 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE DOMŽALE NAŠ PRAZNIK - NAŠA OBVEZNOST spontane in tudi kritične besede, s I eze komunistov ocenjevali nase uspeh lih sil, da moramo stalno biti sredi druž je, ki še vedno traja, da moramo torišče našeg l^^v^^^^^P^ivimo in delamo, znanja niso nekaj novega, saj so bila prisotna i idi ibliških m zveznem slabosti, so izraz globoke zavesti to usmerjati tokove našega časa uških gozdov preko ravnin in se prenašala iz i, ni bilo mogoče družitev razkosane domovine. To je bil očnost, visoko stopnjo zavesti v boju za Č poznala hlapčevstva in izkoriščanja, ampak lelovnem, kol v družbenem smislu. fl^nflnU bo&irio aktiviste, je postavljala v iro potegnjeni svet. In če je Komunistična ji je Osvobodilna fronta s svojo masovnostjo pretkano med bojem in smrtjo ter m našo- preicKiusu m uanasnjc družbene stvarnosti? ^^^Epj^^U^fi^^oval boj^^^^^^S^* v ysenllstUi, ki so ostali napisani v listih, ki so gradflj iz ru&vin nove domove, tovarne, ceste, železnice in zaorali nove ki so stopali na branik svobode in neodvisnosti takrat, kadar je bilo to eni, da bo m mora postati delovni človek ^ iralec vseh ir^se porajajo znotraj poti t^^j^^^^^^^^^i^^jght lh-pb nju^Spbljali na vse drugo, geni, da razkrinkavanje in razgalimo tudi slabosti, ki so nas spremljale na naSi poti. Naš nih Občinske konference ZSMS, to ho revolucionarji naše prihodnosti! Moćni smo v samoupravnih tokovih in v času, ki ga J? področnih konferencah, komisiji povezati vse silnice tako, da bomo frontno enotni prešli od kongresnih besed in sklepov k 'ah-dejanjem. Mi sami smo tisti, katerih dolžnost in pravica je Oblikovati na vseh ravneh delegatska razmerja, Obenem je Občinska konfe :!i^^K::ŠlŠK^6SŠsŽnozaščito, naš ^»^S^^^*^«1*^^^^^^^^""*-'^^^^^^^^^^*^ ziranost od začetka do zaključka javne razprave, - demokratičnost v razpravi in pri usklajevanju ter oblikovanju stališč in pripomb. Posebno pozornost smo posvetili kritični oceni idejno-politič-nega stanja med mladimi v naši občini, ki smo jo izdelali na podlagi obiskov osnovnih organizacij ZSMS in pregledu sklepov Občinske konference ZSMS Domžale v tem obdobju. Ta ocena je bila sprejeta na volilno programski seji junija letos. Na omenjeni seji je bil sprejet tudi sklep, da morajo vodstva vseh osnovnih organizacij ZSMS aktivno pristopiti k realizaciji programa, ki je bil sprejet na posvetu vodstev osnovnih organizacij ZSMS maja letos, in sicer: Osnovne organizacije ZSMS morajo na programsko volilnih sejah, oziroma na posebnih študijskih sejah obravnavati osnutke dokumentov za X. kongres ZSMS. Posebno pozornost morajo posvetiti oceni konkretne aktivnosti med obema kongresoma ter oblikovati pripombe, dopolnila in predloge. Vodstva družbenih organizacij in društev, kolektivnih članov skupaj z vodstvom Občinske konference ZSMS Domžale organizirajo javno razpravo. Javna razprava o kongresnih dokumentih bo izpeljana v vseh orga- rano, smo :£amozaščito, naš tvamosti pomagati dograjevati Iggllg^^^S^b^g^ in skupš renca ZSMS Domžale pobudnik za razpravo v organih ostalih družbenopolitičnih organizacij v okviru SZDL. Vodstvo Občinske konference ZSMS Domžale in osnovnih organizacij ter družbenih organizacij in društev organizira informiranje preko Občinskega biltena 72-790, Občinskega poročevalca, tovarniških glasil in glasil krajevnih skupnosti, mladinskih glasil na šolah, krajevnih skupnosti in TOZD, informativnih sestankov, ;m^^mMm^ ^ pkkatov in letakov' Domžale fe za spremljanje in orga- v počastitev X. kongresa ZSMS nUiranje favne razprave formirala >e hlk v okviru občinske mladinske organizacije organizirana mladinska delovna akcija PEČE 78, organizirajo pa se proslave in druge svečanosti, ki so v celoti ali delno posvečene obeležju X. kongresa ZSMS, kulturne in kultumo-zabav-ne prireditve s kongresno tematiko, športna tekmovanja, prireditve in akcije družbenih organizacij in društev, pohodi in kvizi Občinska konference ZSMS Domžale RAZGOVOR OB PRAZNIKU V mesecu marcu smo na volitvah izvolili nove delegacije za zbore občinskih skupščin in za skupščine samoupravnih interesnih skupnosti. S tem smo velikemu številu delovnih ljudi in občanov zaupali odgovorne naloge na področju delegatskega sistema in s tem tudi vrsto nalog za naš nadaljnji razvoj. Ker je od dela delegacij in delegatov odvisno, kako bomo reševali vsa vprašanja na gospodarskem in družbenem področju in pri usklajevanju ožjih in širših interesov, smo se ob letošnjem praznovanju pogovarjali s predsednikoma občinskih skupščin Kamnika in Domžal. Tovariša Franc Svetelj in Jernej Lenič sta se odzvala našemu povabilu in v tem sestavku objavljamo odgovore na naša vprašanja. Predsednik skupščine občine Domžale Jernej Lenič VPRAŠANJE: Ker ste bili na letošnjih volitvah ponovno izvoljeni za predsednika skupščine občine pomeni, da so delovni ljudje in občani pozitivno ocenili vaše prizadevanje v preteklem mandatnem obdobju pri uresničevanju delegatskega sistema. Prosimo vas, da na kratko ocenite delovanje tega sistema v prvem mandatnem obdobju. FRANC SVETELJ: Če pravite na kratko, potem lahko rečem, da smo v tem obdobju pravzaprav šele vsi skupaj spoznah', kaj pomeni delegatski sistem za delovnega človeka in občana, za njun neposreden vpliv na najpomembnejše družbene odločitve. Možnosti so velike, izredne, vendar jih žal še nismo uspeli v celoti izrabiti. Predvsem zaradi še ne do kraja izoblikovane organizacijske, oziroma, če lahko tako rečem „tehnološke" plati delegatstva. Pri tem mislim zlasti na oblike zbiranja mnenj, stališč in predlogov občanov in delovnih ljudi, na oblike javnih razprav, na načine obveščanja delegatov itd. Splošna ocena prvega delegatskega obdobja je, da seje med ljudmi zelo povečalo zanimanje za reševanje skupnih družbenih zadev in problemov. JERNEJ LENIČ: Dati kratko oceno delovanja delegatskega sistema je zahtevna naloga, kajti v štirih letih je bilo mnogo 'strojnega,, veliko je ostalo nedorečenega. Nabrali pa smo si prav gotovo ogromno dragocenih izkušenj za bodoče delo delegatov in delegatskih skupščin. Oceno dela v prvem mandatnem obdobju so dali delovni ljudje in občani na zadnjih volitvah. Volilni rezultati, izredno uspeli, so množična manifestacija za delegatski sistem in za tako socialistično samoupravljanje kot smo ga začeli. Predsednik skupščine občine Kamnik Franc Svetelj To je potrditev uspešnosti novih odnosov in jasen odgovor, da poti nazaj ni in da moramo našo socialistično, samoupravno življenje razvijati naprej. Delo delegatskih skupščin je bilo v javni razpravi pozitivno ocenjeno. Novnačin dela je pognal globoke korenine. V štiriletnem delu so zrasli mnogi dobri delegati, ki so bili sposobni aktivno reševati problematiko in zavestno, s polno odgovornostjo tudi odločati. Delegatsko življenje je našlo svoj prostor in svoje mesto v vseh krajevnih skupnostih in mnogih TOZD. Delegatsko življenje pomeni nepretrgan postopek dogovarjanja, izmenjavanja stališč, zbiranja predlogov in različnih sugestij, pomeni stalno medsebojno srečevanje, polno družbenopolitično življenje, ki ni več vezano na nekaj zborov volil-cev letno. To so temeljne spremembe v načinu življenja in naših medsebojnih odnosih, ki postajajo kritični, toda odkriti in prežeti s skupnimi željami, s sodelovanjem reševati čim uspešneje vso nastajajočo problematiko. V tem osnovnem smo v naši občini v mnogočem uspeli s tem, da se v te globoke vsebinske spremembe vedno aktivneje vključuje SZDL z vso svojo organiziranostjo in mobilizacijsko sposobnostjo. S tem pa seveda ni rečeno, da smo naredili in dosegli vse. kar ie potrebno za uspešno delo v delegat« skem življenju. Moramo na trdnejše noge postaviti konference delegacij, sistem informiranja mora bolje služiti delegatom in delovnim ljudem. Delegacije morajo še bolj odpreti vrata vsem samoupravnim telesom, strokovnim službam, delovnim ljudem in občanom.Vse to bo pomagalo, da bodo vezi delegacija — občani skupščina pristnejše, trdnejše, učinkovitejše in bodo sprejete od- ločitve resnično sad skupnega dela delovnih ljudi. VPRAŠANJE: Na volitvah je bilo izvoljenih veliko novih delegatov in tudi število delegacij za samoupravne interesne skupnosti se je močno povečalo. Kaj bi po vašem mnenju bilo potrebno narediti, da bi se delegati tvorno vključili v delo v svojih sredinah in prenašali mnenja in stališča te sredine v delegatske skupščine in sprejete sklepe nazaj v svojo sredino? FRANC SVETELJ: Predvsem mislim, da moramo dograditi oblike in metode delovanja delegatskega sistema. Med ljudmi in skupščinami, kjer se odloča, mora biti čimmanj posrednikov in čimveč neposrednega sodelovanja. Zmanjšati moramo, seveda v okviru možnosti, število različnih konferenc delegacij, raznih skupin delegatov itd. Bolj moramo okrepiti občinsko skupščino kot konferenco delegacij za republiško skupščino in skupščino Jugoslavije. To pomeni, da naj bi delegacije v prihodnje posvetile več pokornosti tudi gradivom, ki jih obravnavajo delegati v teh skupščinah. Najpomembnejša naloga po mojem mnenju je, da močneje razvijemo informiranje v obeh' smereh: več pobud ljudi in delegatov mora priti v skupščine in na drugi strani debele svežnje večkrat težko razumljivih besed mora zamenjati kratka, jedrnata in razumljiva informacija, na osnovi katere se bo delegat res lahko samostojno odločal. Zato smo se odločili, da bi v kratkem začeli v Kamniškem občanu redno posredovati vse povzetke gradiv, ki bodo o njih razpravljali delegati v občinski skupščini in skupščinah SIS. Nove delegate moramo tudi čimbolje seznaniti z organiziranostjo in delovanjem delegatskega in skupščinskega sistema. Marsikje bodo morale tudi družbenopolitične organizacije bolj spremljati delo delegacij in jim pomagati pri premoščanju eventualnih težav in problemov. JERNEJ LENIČ: Nekaj tisoč delegatov bo delalo v novem mandatnem obdobju. Le nekaj je starih, večinoma so to novi ljudje. Vendar v tej zvezi „nov" ne pomeni človeka, ki mu je potrebna abeceda delegatskega sistema. Kadrovske priprave za volitve so bile obsežne in tehtne, izvoljeni delegati so občani, ki so nekje v samoupravnem in političnem življenju opravili izpit s svojim delom, s čimer so si pridobili zaupanje. To, kar sprašujete pa je osnova za dobro delo delegata, delegacij in njihove baze. Prva odgovorna naloga je mobilizirati in angažirati volivce, ki naj delegacijam dajo svoja stališča pa tudi odločitve. Osnovno mobilizatorsko nalogo bodo morale opraviti delegacije s tesnim sodelovanjem SZDL, družbenopolitičnimi organizacijami, samoupravo, društvi.. Nikoli naj ne zaseda delegacija sama — je naš dogovor. Druga dogovorna naloga delegacij oziroma delegatov je, kako bo na zasedanjih skupščinskih zborov in zborov SIS usklajeval stališča svojih delegatov in volilcev z mnenji in stališči ostalih delegacij v občini. Gre za to, da bo vsak delegat tudi sam sposoben presojati in zavestno s polno odgovornostjo tudi odločati. Tretja naloga je, kako obvestiti svoje volilce o poteku in odločitvah, ki so bile na zasedanjih zborov sprejete in kako utemeljevati, zakaj je delegat tako ali drugače glasoval. Te tri faze delegatskega dela oživljati in utrjevati je odgovorna naloga ne le delegacij, ampak vseh, ki v delegatskem sistemu živijo in delajo, ta odgovorna naloga vzgoje je tudi ena prvih pred družbenopolitičnimi organizacijami. Na srečanjih, ki smo jih imeli z delegacijami organiziranimi preko SZDL in Kluba samoupravljalcev v naši občini smo ugotavljali, da so med nami potrebni pogosti stiki, da bomo kritično odstranjevali napake in slabosti in se s skupnimi prizadevanji približevali postavljenim ciljem, ki jih moramo v tem mandatnem obdobju doseči. VPRAŠANJE: Nekatere oblike dosedanjega sodelovanja med obema občinama so se pokazale pozitivne - komunala, kultura, varstvo zraka, inšpekcijske službe. Glede na geografski položaj obeh občin so dane možnosti, da bi se to sodelovanje še povečalo. Na katerih področjih - družbenih in gospodarskih - bi po vašem mnenju v bodoče lahko sodelovali in s tem pripomogli k hitrejšemu razvoju in tudi medsebojnemu povezovanju na delegatskem področju? FRANC SVETELJ: V obeh občinah vse bolj prihajamo do spoznanja, da mnoga odprta vprašanja lahko uspešno razrešujejmo le z medsebojnim sodelovanjem. To sodelovanje že kaže tudi konkretne rezultate, v zadnjem času zlasti na področju varstva okolja in prometa (čistilna naprava, ponovna uvedba potniškega prometa na železnici itd). Pred nami pa je potreba po čim tesnejše m sodelovanju v bodočem razvoju rekreacijsko turističnega centra Velika planina, za katerega so zelo zainteresirani delavci in občani obeh občin. Več sodelovanja bo zahtevalo usmerjeno izobraževanje, kjer se moramo dogovoriti, katere oblike izobraževanja in katere šole bomo razvijali v posamezni občini, upoštevajoč pri tem naše skupne potrebe po kadrih in seveda tudi možnosti v okviru ljubljanske regije. Seveda je še vrsta vprašanj, ki jih lahko uspešno rešimo le skupno, od prostorskega urejanja, varstva okolja, preskrbe z vodo, gramoznic, do vprašanj kmetijskega razvoja, davčne politike in podobno. Občinske meje našega skupnega razvoja ne smejo ovirati. Dovolite mi, da izrabim to priložnost ter občanom domžalske občine ob našem skupnem občin-(Nadaljevanje na 3. strani) (Nadaljevanje z 2. strani) skem prazniku iskreno čestitam in zaželim veliko uspehov v bodočem razvoju Domžal! JERNEJ LENIČ: Nekateri doseženi rezultati so dokaz, da je medsebojno sodelovanje potrebno in da so uspehi lahko izredno lepi in koristni. Poleg ostalih je tak primer dograditev kanalizacijskega sistema s čistilno napravo. To je uspeh, ki ga ne vrednotimo samo po koristnosti, ampak je tudi dokaz kaj lahko dosežemo z medsebojnim sodelovanjem. Dobro smo sodelovali tudi v dejavnostih od komunale in kulture do uspešnega reševanja nalog na področju SLO. V letu, ki je pred nami stoje vsaj tri neposredne naloge: — utrjevati in razvijati sodelovanje na vseh področjih, kjer je že začeto; - dogovoriti se o organizaciji usmerjenega izobraževanja, ki ga vsaka občina zase ne more reševati; - srečali se bomo pri organiziranju, izgradnji in financiranju rekreacijsko turističnega centra Krvavec, v katerega sklop moramo uvrstiti tudi Veliko planino, občanom obeh občin najbližje in najbolj domače turistično in planinsko področje. Prepričan pa sem, da se bo tudi naše gospodarstvo, vsaj tisto sorodne stroke, prej ali slej znašlo pred skupnim dogovarjanjem o nadaljnjem gospodarskem razvoju. Občanom in delovnim ljudem obeh občin ob našem skupnem prazniku iskreno čestitam in jim želim, da bi še bolj poglobljeni socialistični medsebojni odnosi doprinesli k čim večjim delovnim uspehom in skupnemu napredku. SKUPŠČINA OBČINSKEGA SVETA ZSS DOMŽALE ODPOSLANCA KOČEVSKEGA ZBORA Ivan Kosimik Ob 35. letnici Kočevskega zbora vam predstavljamo 2 delegata, ki prebivata na območju naše občine. To sta Kosirnik Ivan — Harko in Šporar Franc. Ivan Kosirnik je bil rojen 1. 9. 1921 na Viru pri Domžalah. Je upokojen tekstilni nadmojster, stanuje pa na Viru, Šaranovičeva 1. V NOV je stopil januarja 1943. Bilje v Kamniškem bataljonu, kot polit-delegat v četi, kasneje pa je šel v Gubčevo brigado, od tod pa v šolo za izgradnjo vojaške oblasti. V hudi borbi pod Trško goro je bil tudi težje ranjen. Za poslanca Kočevskega zbora je bil izvoljen v Šlandrovi brigadi v septembru 1943. Do konca leta 1945 in po vojni je opravljal odgovorne naloge v vojaški službi, potem pa se je zaposlil v Tosami. Vsa leta po osvoboditvi je aktiven družbenopolitični delavec, zlasti v organizaciji ZZB NOV, SZDL in ZRVS. Več let je bil odbornik občinske skupščine Domžale in član mnogih skupščinskih komisij ter drugih organov. Leta 1970 je bi) odlikovan z Redom dela s srebrnim vencem. Ivan Kosirnik se zelo dobro spominja tistih dni v začetku - . iranc Sporar oktobra 1943, svoje poti na Kočevski zbor in bivanja v neki vasi bližu Kočevja. Tridnevno (nočno) zasedanje Kočevskega zbora, kjer so gradili prve temelje slovenske oblasti, je naredilo nanj močan vtis, posebej pa mu je ostal v spominu govor Borisa Kidriča. Franc Šporar je bil rojen 14. novembra 1911. leta v kmečki družini. V mladosti, se je izučil za mizarja in aktivno delal za napredek delavskega razreda. Za OFje začel delati leta 1941, v partizane pa je odšel maja 1942. V Komunistično partijo je bil sprejet junija 1942. Je nosilec partizanske sponenice 1941. Med NOV je bil aktiven borec Krškega odreda, Gubčeve brigade. Dolenjskega odreda in Devete brigade. V partizanskih enotah je hitro napredoval in to do komandanta bataljona in komandanta mesta. Za poslanca Kočevskega zbora je bil izvoljen v IV. Operativni coni. Po vojni seje aktivno vključil v izgradnjo domovine in aktivno delal v vseh družbenopolitičnih organizacijah. V letu 1975 je prejel tudi Priznanje Osvobodilne fronte. M. J. Delovno predsedstvo na občnem zboru sindikatov Kritična ocena dosedanjega dela in učinkovit delovni dogovor Delegati osnovnih organizacij sindikata so se 22. junija zbrali na skupščini Občinskega sveta ZSS Dorržale, ki je bila v Grobljah. Brez dvoma je izvedena skupščina pomenila za vse sindikalne organizacije, kakor tudi za vse člane sindikata pomemben dogodek, kajti potrebno je bilo ustvarjalno in kritično oceniti delo sindikata v preteklih štirih letih ter se na tej osnovi dogovoriti za nadaljnjo aktivnost in krepitev vloge sindikata, ki mora še bolj odločno usmerjati svojo dejavnost v uresničevanje ustave, zakona o združenem delu in drugih sistemskih zakonov ter dogovorov. Ko so zbrani delegati na skupščini ocenjevali delovanje v preteklih štirih letih, so ob tej priliki tudi počastili spomin na Marjana Konjarja — predsednika občinskega sveta, ki je umrl 1975. Skupščina je obravnavala in sprejela poročilo o delovanju Občinskega sveta v štiriletnem obdobju ter na tej osnovi delovno usmeritev do konca leta 1978. V sprejetih izhodiščih za delovanje občinskega sveta ZSS Domžale v letu 1978 bo največja skrb in aktivnost posvečena naslednjim področjem: uresničevanju zakona o združenem deu, usmerjanju in stabilizaciji gospodarstva, predkongresni aktivnosti, delovanju delegacij za občinsko skupščino in skupščine SIS, usmerjenemu izobraževanju, socialni politiki in zaposlovanju, LO in družbeni samozaščiti, izobraževanju sindikalnih aktivistov. Na zasedanju skupščine je bil sprejet tudi začasni statutarni sklep o organiziranosti in delovanju občinskega sveta in njegovih organov. Po sprejeti razrešnici Občinskega sveta in nadzornega odbora, je sledila izvolitev novega občinskega sveta in nadzornega odbora. Izvoljen je bil 40-članski Občinski svet in 3-članski nadzorni odbor. Na skupščini so bih izvoljeni tudi delegati za 9. kongres ZSS in sicer: Ana Dejanovič, Vasilija Florjančič, Metka Zupanek, Tone Zibert in Ziberna ing. Bojan. Za delegate 8. kongresa ZSJ pa sta bila izvoljena Marjan Kopitar in Marjan Starin. Ob zaključku zasedanja so delegati skupščine poslali pozdravno pismo XI. kongresu ZKJ. Takoj po končani skupščini se je sestal nov občinski svet ZSS Domžale ter opravil konstituiranje. Za novega predsednika občinskega sveta je bil ponovno izvoljen dosedanji predsednik Marjan Kopitar, za podpredsednika Občinskega sveta je bil izvoljen Marjan Starin, za sekretarja pa je bil izvoljen Marjan Bolhar - dosedanji sekretar. Občinski svet je izvolil tudi predsedstvo kot svoj politično-iz-vršilni organ. Za člane predsedstva so bili izvoljeni: Marjan Kopitar, Marjan Starin, Marjan Kaliman, ml., PODELITEV SREBRNIH ZNAKOV SINDIKATOV Predsedstvo Občinskega sveta ZSS Domžale je na podlagi predlogov s strani osnovnih organizacij sindikata ob upoštevanju dogovorjenih kriterijev in meril — sprejelo sklep, da se šestnajstim sindikalnim aktivistom podeli srebrni znak Sindikatov Slovenje. Ob tej opredelitvi je predsedstvo upoštevalo njihovo izredno aktivno, uspešno in požrtvovalno družbenopolitično delo v sindikatih. Kot sindikalni aktivisti so se prejemniki srebrnega znaka nenehno in vstrajno prizadevali za uresničitev interesov delavcev, za njihov samoupravni in družbenoekonomski položaj, kot je zapisan v ustavi, zakonu o združenem delu ter ostalih družbenih dokumentih. Prepričani smo, da podelitev srebrnega znaka Sindikatov Slovenije pomeni za vsakega prejemnika veliko moralno in družbeno priznanje, obenem pa tudi obvezo, da z enakim elanom kot doslej sodeluje pri graditvi naše samoupravne socialistične družbe. Srebrni znaki Sindikatov Slovenije so bdi podeljeni 27. junija 1978 - na Dan samoupravljalcev, kar je dalo tej slovesnosti še posebno obeležje. Srebrne znake sindikatov Slovenije so prejeli: Franc Zore, Jože Lekan, Pavla Kamin, Marjan Starin, Milan Kosec, Franc Hrivar, Štefan Vin-čenc, Franc Zore, Jože Lekan, Pavla Kamin, Marjan Starin, Milan Kosec, Franc Hribar, Štefan Vin-čenc, Anton Ručigaj, Ivanka Blejc in Gregor Bajt. OB LETOŠNJEM PRAZNIKU OTVARJAMO Čeprav smo v letošnjem letu že prisostvovali rtinogim delovnim zmagam, ko smo izročali svojemu namenu vrsto pomembnih proizvodnih objektov in tudi mnogo komunalnih-objektov predvsem v krajevnih skupnostih, ki so bili zgrajeni s samoprispevki občanov ob pomoči družbene skupnosti, pridružimo v teh dneh še nove dosežke na področju gradnje šolskih prostorov, komunalnih objektov in društvenih prostorov. Vse to smo lahko dosegli ob velikem prizadevanju delovnih ljudi in občanov in v spoznanju, da lahko veliko naredimo pri uresničevanju v srednjeročnem programu sprejetih nalog, če smo enotni. Vendar pa ti objekti, ki jih predstavljamo danes, niso zaključek naših letošnjih prizadevanj, saj izvajamo še mnoge investicijske naložbe v gospodarstvu - Papirnica Količevo, LEK Mengeš in drugje in na področju komunalne dejavnosti, med katere spada gradnja kanalizacije v Radonijah in na Viru in vrsta cest v mnogih krajevnih skupnostih. Do konca leta bomo začeli še nakaj novih, med katerimi naj orrenimo začetek gradnje zadnjega večjega objekta, to je Osnovne šole Venclja Perka v Domžalah in urejevanje nekaterih kritičnih vprašanj v zvezi s cestnim prometom. V tej številki vam skušamo prikazati nekatere objekte, ki so bili zgrajeni v letošnjem letu. OSNOVNA ŠOLA KRAŠNJA Gradnja Osnovne šole v Krašnji je bila predvidena tudi v sprejetem programu ob uvedbi drugega samoprispevka. Samo gradnjo je pospešil potres, ki je razdejal več kot sto let staro šolo do tolikšne mere, da v njej ni bilo več varno poučevanje otrok. Za šolo v Krašnji, kije tipa Marles, je bilo potrebno spremeniti načrte, ker pri prvotnih ni bilo zaklonišč. Poleg tega so zelo zahtevna lokacija, manjša telovadnica in program celodnevne šole zahtevah popolnoma nov načrt. Gradbena dela so se začela 1. septembra leta 1977. Vsebinska zasnova obsega šolo za 100 otrok s celodnevno šolo. Objekt ima 4 učilnice, igralnico za predšolske otroke, večnamenski prostor, malo telovadnico, čajno kuhinjo, stanovanje za učitelja in zaklonišče. Zaradj nevarnosti plazu je ob hribu pri šoli zgrajen oporni zid, ki je zahteval dodatna dela. Poleg tega so morala biti zagotovljena sredstva za dovod električnega priključka in vodovoda. Sredstva v višini 9.930.000 din so bila zagotovljena iz naslednjih virov: 4.294.000 din iz presežkov sredstev SIS ta leto 1976, katere je gospodarstvo namensko dalo za gradnjo šole; 3.843.000 din blagovni kredit Mar-lesa in 1.800.000 din iz drugih virov zbranih sredstev. Za ureditev okolice pa bodo zbrali precejšnja sredstva občani in s tem omogočili, da bo tudi okolica v doglednem času urejena. TELOVADNICA V MORAVČAH Za načrt telovadnice v Moravčah z veznim traktom so sluzih načrti že obstoječih telovadnic v občini, vendar je bilo potrebno sam načrt spremeniti, in sicer: zaradi gradnje zaklonišča in spremembe strehe v dvo-kapnico. Ta sprememba je bila nujna, saj se je izkazalo, da ravne strehe niso najbolj prikladne za vremenske prilike in tudi dana je bila možnost za dodatne prostore. Poleg telovadnice so zgrajeni tudi kabineti za pouk telesne vzgoje, shrambe za telovadno orodje in galerije. Izračuni so pokazali, da zmogljivost stare kotlovnice ne bo zadoščala za ogrevanje šole in telovadnice in zaradi tega je bilo potrebno kotlovnico preurediti. Vrednost celotnega objekta znaša 12.490.000 din, sredstva pa so bila zagotovljena iz naslednjih virov: iz sredstev samoprispevka 10.040.000 din in iz blagovnega kredita OBNOVE v višini 2.450.000 din. Tako kot pri ostalih šolah, ki so bile grajene s samoprispevkom bo potrebno s prostovoljnim delom in drugimi sredstvi urediti športne objekte in širšo okolico novega objekta oz. celotne šole. TELOVADNICA NA BRDU PRI LUKOVICI Gradnja telovadnice na Brdu z veznim traktom poteka ravno tako po spremenjenih načrtih in to glede zaklonišča in spremenjene strehe vdvo-kapnico. Glede na to, da se je z gradnjo začelo kasneje, je tudi rok izgradnje predviden za 15. 8. 1978. Velikost telovadnice bo enaka kot v Moravčah z enakimi pomožnimi prostori. Tudi na Brdu bo zaradi premajhne zmogljivosti potrebno povečati kotlovnico, saj sedanja ne bo zadoščala za ogrevanje telovadnice in šolskih prostorov. Sredstva za gradnjo v višini 10.840.000 din so bila zagotovljena iz naslednjih virov: iz sredstev samoprispevka 7.872.000 din, blagovnega kredita izvajalca gradbenih del GIP BETON Zasavje 2.400.000 din in iz sredstev Občinske izobraževalne skupnosti 568.000 din. Tudi pri tem objektu bo potrebno z lastnim delom urediti potrebne športne objekte in okolico telovadnice oziroma celotne šole. CENTRALNA ČISTILNA NAPRAVA V STUDI PRI DOMŽALAH V letu 1969 je vznikla ideja, da bi občini Kamnik in Domžale začeli graditi skupno čistilno napravo za celotno območje, obeh občin. Na osnovi opravljenih analiz glede onesnaženosti voda, predvsem Kamniške Bistrice in njenih pritokov, je bilo sklenjeno, da se ustanovi koordinacijski Tako izgleda Osnovna šola v Krašnji Zaključna dela na telovadnici v Moravčah, ki bo kljub slabemu vremenu pripravljena za otvoritev Tudi na Brdu so dela v polnem teku in tako bo tudi ta telovadnica nared do pričetka novega šolskega leta mmmmmmmm mm Tako izgleda prenovljeni in povečani dom Avto moto društva Domžale ob Krakovski cesti Centralna čistilna naprava bo predana svojemu namenu za praznik občin Kamnika in Domžal odbor za izgradnjo regionalnega kanalizacijskega omrežja in centralne čistilne naprave. Naročena je bila projektna dokumentacija, ki jo je izdelalo podjetje Hidroinžinering iz Ljubljane; pravna nosilca pa sta poslali skupščini občin Kamnik in Domžale. Na podlagi sprejetih sklepov se je občina Kamnik obvezala, da bo krila stroške izgradnje povezovalnega kanala v višini 20 %, občina Domžale pa v višini 80 %. Pri gradnji centralne čistilne naprave pa prispeva občina Kamnik 40 % in občina Domžale 60 % predvidenih sredstev. Povezovalni kanal - kolektor je bil zgrajen v letu 1976 in so ga gradila naslednja podjetja: OBNOVA Ljubljana, NIVO Celje in VODNO GOSPODARSKO podjetje Ljubljana. Celotna obračunska vrednost kolektorja znaša 19.015.794.70 din. Jeseni leta 1976 se je pričelo z deli na CČN, katere zahtevana zmogljivost je za onesnaženost 230.000 Ep in količino 80.000 EH. Dela so potekala po planu in tako je bila prva etapa zaključena sredi lanskega leta, druga pa je tik pred zaključkom Gradbena dela izvajata OBNOVA Ljubljana in GRADITELJ Kamnik; strojno opremo in montažo izvaja HIDROMETAL Mengeš, elektro opremo in montažo pa IMP Ljubljana. Čistilna naprava ie po svojih kapacitetah največja v Slovenji inje opremljena z elektroniko in računalnikom. Ker je povsem avtomatizirana, bo zaposlenih le 5 delavcev. Da so dela lahko nemoteno potekala gre zasluga vsem, ki so na podlagi samoupravnih sporazumov združevali sredstva v obeh občinah, soinvestitorjem in posebno še Območni vodni skupnosti Ljubljanica-Sava, ki je dodelila 15.000,000 din dolgoročnega kredita pod ugodnimi pogoji. Celotna vrednost vseh objektov, ki so vključeni v CENTRALNI ČISTILNI NAPRAVI znaša 59.907.000 din, kar je brez dvoma skupaj s kolektorjem v skupni vrednosti nad 79.012.000 din pomembna delovna zmaga in plod skupnega prizadevanja občin Kamnika in Domžal, da načrtno začneta reševanje čiščenja odpadnih voda in industrijskih odplak er s tem pripomoreta k ponovnemu zboljšanju okolja, v katerem živimo. DOM AVTO MOTO DRUŠTVA DOMŽALE Avto moto društvo Donfale je bilo ustanovljeno leta 1949 z namenom, da mimo športne aktivnosti nudi svojim članom tudi vzgojo in preko AMZS vzgojo novih voznikov. Zaradi tega, ker je bilo zanimanje občanov zelo veliko, je bilo društvo prisiljeno, da je v svojem razvojnem programu postavilo potrebo po izgradnji novih prostorov, ki jih ie zgradilo leta 1968; Prvotna zgradba je obsegala garaže in prostore, v katerih je bila učilnica. Zaradi tega ker je stalno naraščalo število kandidatov za polaganje izpitov, se je pokazala potreba po večanju prostorov na sedanji lokaciji in tako je bila leta 1976 dana pobuda za povečavo oziroma dograditev že obstoječega doma. Finančna sredstva sicer niso bila zagotovljena, vendar je društvu uspelo dobiti 1.800.000 din kredita pri Ljubljanski banki — Banki Domžale in 250.000 din kredita pri AMZ Slovenije. Društvo samo je zbralo 1200.000 din, kar mu je omogočilo, daje lahko začelo z delom. Gradbena dela je prevzelo GIP BETON Zagorje, ki je bil najboljši ponudnik v razpisanem natečaju. Celotna investicija skupaj z ureditvijo okolice znaša 2.996.000 din. Z dograditvijo tega objekta bo imelo društvo na razpolago sodobne učne prostore, v katerih bo lahko nudilo novim voznikom motornih vozil kvaliteten pouk, razen tega pa bodo prostori lahko sluzih izpitni komsiji za opravljanje teoretičnega dela izpitov. V novi stavbi sta dve učilnici, pisarna, konferenčna soba z vsemi ostalimi pritiklinami. V teh prostorih bo društvo lahko prirejalo predavanja za starejše voznike motornih vozil ter jih na ta način seznanjalo z vsemi novostmi in cestno - prometnimi predpisi. KERSNIKOVE PLAKETE IN NAGRADE ZA LETO 1978 Kulturna skupnost Domžale je letos sedmo leto podelila najvišja občinska priznanja za delo na kulturnem področju. Podelitev je bila 23. junija 1978 v Muzeju Jelovško-ve umetnosti v G robijah ob zadnjem koncertu spomladanskega ciklusa koncertov Groblje 78. Kersnikove plakete in nagrade podeljuje skupnost društvom, institucijam in posameznikom, ki z dolgoletnim neprekinjenim delom ah z izjemnimi dosežki posredujejo svojo kulturno ustvarjalnost ali poustvarjalnost širokemu krogu delovnih ljudi in občanov oziroma pomenijo prispevek k obogatitvi slovenske kulture. Predsednik skupščine Kulturne skupnosti Domžale Dušan Borštnar je po sklepu izvršnega odbora in predsedstva skupščine skupnosti podelil plakete in nagrade oz. plakete: Prosvetnemu društvu ,Jožef Virk" iz Doba, Delavsko — prosvetnemu društvu „Svoboda" iz Ihana, Moškemu pevskemu zboru KUD „Janko Kersnfc" iz Lukovice, Lini Sitarje vi in Rajku Hafnerju. Nagrajenci so prejeli plakete in nagrade na podlagi naslednjih utemeljitev: Društvo je bilo ustanovljeno že leta 1906. V letih pred vojno so bile v društvu razvite knjižničarska, dramska in pevska dejavnost ter tamburaški zbor. Po II. svetovni vojni se je društveno življenje ponovno oživilo. Trenutno delujeta aktivno dramska sekcija in mešani pevski zbor, ki so ga ustanovili pred leti in je v kratkem času doživel velik kvaliteten vzpon. Društvo si je s prizadevanjem članov pred leti zgradilo letno gledališče. Sicer pa člani društva aktivno sodelujejo na vseh krajevnih proslavah in prireditvah in so veliko storili, da se telovadnica osnovne šole lahko uporablja v te namene. (Nadaljevanje na 6. strani) Predsednik skupščine Kulturne skupnosti Dušan Borštnar podeljuje Kersnikovo plaketo Francu Capudru za plodno delo Prosvetnega društva Janko Kersnik z Brda Tudi tovariš Rajko Hafner je letos prejel najvišje kulturno priznanje v naši občini Tovarišica Lina Sitar prejema Kersnikovo plaketo za dolgoletno kulturno delo PROSVEIM) DRUŠTVO JOŽEF VIRK" IZ DOBA Kersnikovo plaketo je v imenu DPD Svoboda Ihan prejel Tone Lenček Miloš Starbek je prejel Kersnikovo plaketo v imenu Prosvetnega društva Jože Virk iz Doba (Nadaljevanje s 5. strani) | Kulturna skupnost Domžale podeljuje Prosvetnemu društvu )rJožef Virk" iz Doba Kersnikovo plaketo in nagrado za njihovo dolgoletno delo na kulturnem področju, prizadevanja za obogatitev kulturnih programov ter približevanje kulture delovnim ljudem in občanom v Krajevni skupnosti Dob. DELAVSKO-PROSVETNO DRUŠTVO „SVOBODA" IZ IHANA Kulturna dejavnost v Ihanu sega že v obdobje pred prvo svetovno vojno. V obdobju med obema vojnama sta bili predvsem razviti dramska in pevska dejavnost. Po drugi svetovni vojni je bila v društvu najbolj razvita dramska dejavnost. Z načrtnim vzgajanjem mladega kadra v šolskem kulturnem društvu imajo zagotovilo za napredek društva, ki v glavnem uprizarja ljudske igre, lotevajo pa se tudi klasičnih in modernejših poskusov. S svojimi igrami se predstavljajo tudi izven kraja. Kulturne potrebe prebivalcev obogatijo z organiziranjem glasbenih, folklornih in gledaliških skupin v njihovem kraju. Aktivno sodelujejo na krajevnih prireditvah in proslavah. Kulturna skupnost Domžale podeljuje Delavsko-prosvetnemu društvu „Svoboda" iz Ihana Kersnikovo plaketo in nagrado ob letošnjem praznovanju 750-letnice kraj- za njihovo dolgoletno delo na kulturnem področju ter približevanje kulturne dejavnosti delovnim ljudem in občanom Krajevne skupnosti Ihan. MOŠKI PEVSKI ZBOR KULTUR-NO—UMETNIŠKEGA DRUŠTVA JANKO KERSNIK" IZ LUKOVICE Zbor je bil ustanovljen v sezoni 1962/63 kot samostojna sekcija KUD Janko Kersnik" iz Lukovice, pri katerem deluje tudi dramska sekcija. Pevski zbor redno sodeluje na vseh prireditvah in proslavah v Črnem grabnu, redno sodeluje na revijah pevskih zborov domžalske občine, nekaj pesmi v izvedbi tega zbora pa je posnetih na RTV Ljubljana. Zbor vodi ves čas Peregrin Capuder. Kulturna skupnost Domžale podeljuje Kersnikovo plaketo in nagrado Moškemu pevskemu zboru KUD Janko Kersnik" iz Lukovice za njihovo 15-letno neprekinjeno delovanje in za kvaliteten vzpon, ki ga je doživel v teh letih ob pokrivanju kulturnih prireditev v Lukovici in okolici. LINA SITAR Lina Sitar, rojena 1925, upokojenka, je izrazito amaterska kulturna delavka. V dramski skupini DKD „Svoboda" Mengeš sodeluje od ustanovitve, to je od leta 1952; pred tem pa je bila aktivna v kul-turno-prosvetnem društvu Janez Trdina" v Mengšu. Vseskozi je aktivna članica v upravnih organih društva, sedaj v dramski sekciji ter v nadzornem odboru „Svobode" Mengeš. Uspešno je tolmačila tudi večje vloge in doživela velik odmev v okviru poletnih iger v Mengšu. Veliko svojega dela in prizadevnosti je vložila tudi v knjižničarsko dejavnost, saj še vedno opravlja delo knjižničarke pri podružnični knjižnici v Mengšu, pred tem pa pri društveni knjižnici DKD „Svobode" Mengeš. Kulturna skupnost Domžale podeljuje Lini Sitarjevi Kersnikovo plaketo in nagrado za njeno dolgoletno, uspešno in prizadevno delo na amaterskem kulturnem področju; v dramski in knjižničarski dejavnosti. RAJ KO HAFNER Rajko Hafner, rojen 1927, ravnatelj Osnovne šole v Radonijah, je dolgoletni kulturni organizator. Vsepovsod, kjer je opravljal svoje pedagoško delo, se je aktivno vključil tudi v kulturno življenje kraja. Tako je bil v Ljubnem ob Savinji sedem let predsednik kulturnega društva. Kot ravnatelj Osnovne šole na Brdu in sedaj v Radomljah sije prizadeval, da bi se čimbolj razvilo kulturno življenje med šolsko mladino. V Radomljah je tudi veliko prispeval k ustanovitvi oddelka glasbene šole. Tudi kot predsednik Občinskega odbora ZPM je organiziral več pomembnih kulturnih prireditev. Kulturna skupnost Domžale podeljuje Kersnikovo plaketo Rajku Hafnerju za delo na kulturnem področju kot organizatorju kulturnih prireditev ter za vzpodbujanje kulturne dejavnosti med šolsko mladino. Za kulturne dosežke v minuli sezoni pa je predsednik Občinskega sveta ZKO Doiržale Slavko PIŠEK podelil priznanja in nagrade amaterskim kulturnim delavcem za uspehe in trud v kulturni sezoni 1977/78. Ta priznanja so prejeli: Branka BEČAJ, Miroslav CAPUDER, Jože GORJAN, Boris KOPITAR, Tone KOS, Franci KO-ŠAK, Lojzka KOVAČ, Justa KOŽELJ, Evstahij MODER, Miran PEZDIRC, Metka PICHLER, Nejko PIRNAT, Marica SIMČIČ, Miloš STARBEK, Lojze STRAŽAR, Franc ULČAR, Andrej ZAJC. M. M. 0 GRADNJI STANOVANJ OBVESTILO Cenjene stranke obveščamo, da bo lokal zaprt od 24. 7.-13.8. 1978. FOTO - STUDIO MAJHENIČ DOMŽALE Stanovanje je eden izmed osnovnih pogojev za ustvarjanje, za načrtovanje in za normalen življenjski razvoj družine. V občini Domžale so hiter gospodarski razvoj, bližina Ljubljane ter gradnja za trg povzročili ekspanzijo v stanovanjski gradnji. Zgradili smo veliko število stanovanj za znane in neznane kupce, zaradi počasnejše gradnje spremljajočih objektov in naprav pa se nam odpirajo problemi na področju komunalne uredit- - zakonske predpise za pridobivanje zemljišč. Največ težav je z zbiranjem sredstev, ki so predvidena za urejanje in opremo zemljišč. Edini stalni vir je 20 % stanovanjskih sredstev, kar predstavlja letno 650 starih milijonov dinarjev h za naše potrebe ne zadostuje, zato mora Samoupravna komunalna interesna skupnost najemati kratkoročne bančne kredite. Zazidalnih načrtov za Krajevno Del udeležencev „okrugle mize", na kateri je potekala razprava o problemih gradnje stanovanj in ostalih objektov V naši občini ve, otroškega varstva, šolstva, zdravstva, socialnega skrbstva in ne nazadnje se zaradi velikega porasta individualnih gradenj nevarno krčijo kmetijske površine. Zato, da bi te probleme izpostavili in se o njih pogovorili, je Klub samoupravljalcev organiziral 8. julija 1978 razgovor z najbolj odgovornimi delavci na tem področju, ki so dajali pojasnila na vprašanja, ki so nam jih posredovali delavci iz Komunalnega podjetja Domžale, Agroemone, Mojce Lukovice, Induplati, Poklicne kovinsko in usnjarsko galanterijske šole, Hidrometala in Traka iz Mengša. Po vsebini so se nanašala ta vprašanja na naslednja tri področja: - pridobivanje lokacije, zemljišča in urbanistična ureditev, - zbiranje, razporejanje in poraba stanovanjskega dinarja, - in na izgradnjo infrastrukturnih objektov. Tajnik Komunalne samoupravne interesne skupnosti je skupaj s tovarišem Kovačem ing. Janezom obrazložil problematiko prvega področja. Pridobivanje zemljišč je dokaj zapleten in dolgotrajen postopek, ki ga zaradi zakonskih predpisov ni mogoče skrajševati. To gre tudi v škodo družbenim interesom. Predpogoj za pravočasno pridobitev zemljišča je dober program oziroma urbanistične etape graditve, ki zajemajo: - izdelavo zazidalnih načrtov, - pridobitev sredstev za odkup zemljišča, skupnost Domžale je dovolj, tako za individualno gradnjo, kot tudi za blokovno gradnjo. Kljub dogovorjenemu razmerju med blokovno in individualno gradnjo 60:40 v korist blokovne gradnje, nekatere krajevne skupnosti vztrajajo, da se izdelajo zazidalni načrti za individualne hiše. Pri tem pa se lahko zgodi, kot je bilo v primeru Trzina, da na licitaciji zemljišč uspejo občani drugih občin. Vsak investitor, ki gre v organizirano novo gradnjo mora zagotoviti še pred pričetkom gradnje komunalni prispevek v višini 20 starih milijonov. To pa je tudi eden od vzrokov velikega števila črnih gradenj. Točnega števila teh gradenj ni mogoče podati, vendar jih je bilo pred leti zabeleženo okoli 400. Število teh gradenj v zadnjem času upada, ker čmograditelji ne morejo pridobiti posojila, ne morejo se priključiti na komunalne objekte, proti njim pa so uvedene tudi ostrejše zakonske sankcije. Seveda se ob tem postavlja vprašanje, kako naj delavec — naš občan zbere sredstva za stanovanje oziroma za gradnjo stanovanjske hiše? Večina delovnih organizacij daje za rešitev stanovanjskih vprašanj svojih delavcev kredite in na ta način reši več prosilcev, k gradijo lastno stanovanjsko hišo več fei. V preteklih štirih letih je bilo izdano letno okoli 200 gradbenih dovoljenj za individualno gradnjo. Če bi se tak trend nadaljeval, bi bile kaj kmalu premajhne zazidalne površine. Nestrnjene zazidalne komplekse pa je tudi težko ko- (Nadaljevanje na 15. strani) POSEBNA PRILOGA Izvršni odbor skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Domžale daje na osnovi sklepa skupščine v JAVNO RAZPRAVO OSNUTEK STATUTA SAMOUPRAVNE STANOVANJSKE SKUPNOSTI OBČINE DOMŽALE z namenom, da vsi zainteresirani dajo pripombe in dopolnitve k osnutku STATUTA in s tem dopolnijo posamezna določila, ki so bistvenega pomena za urejanje zadev na področju, ki ga samoupravno ureja v te namene ustanovljena Samoupravna stanovanjska skupnost. Vse pripombe in dopolnitve sprejema DELOVNA SKUPNOST Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Domžale do 31. avgusta 1978. Vse pripombe in dopolnitve bo proučil izvršni odbor in jih posredoval skupščini, ko bo sprejemala statut. Na podlagi 12. in 13. člena Zakona o Samoupravni stanovanjski skupnosti (Ur. list SRS, št. 8/78) ter 4. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Domžale je skupščina Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Domžale na skupnem zasedanju obeh zborov sprejela naslednji STATUT samoupravne STANOVANJSKE skupnosti občine DOM2ALE I, splošne določbe 1. člen Samoupravna stanovanjska skupnost občine Domžale (v nadaljnjem besedilu: stanovanjska skupnost), kije bila ustanovljena s samoupravnim sporazumom o.usta-novitvi Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Domžale dne 23. 6. 1978, je samoupravna interesna skupnost, v kateri delovni ljudje v združenem delu in občani v krajevnih skupnostih na področju občine Dorržale po načelih vzajemnosti in solidarnosti organizirano uresničujejo svoje osebne in skupne potrebe in,interese pri graditvi, gospodarjenju s stanovanji in družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu. 2. člen Stanovanjska skupnost je pravna oseba. Stanovanjska skupnost ima žiro račun in druge račune pri pristojni Službi družbenega knjigovodstva. \ 3. člen Ime stanovanjske skupnosti je: „SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE DOMŽALE". Sedež stanovanjske skupnosti je v Domžalah, Ljubljanska c. 34. 4. člen Stanovanjska skupnost uporablja pri svojem poslovanju štampiljko z besedilom: „Samoupravna stanovanjska skupnost občine Domžale". Štampiljkaje pravokotne oblike, dimenzije 5x1 cm. II. OPREDELITEV PRISTOJNOSTI IN NALOG, KI SE UREJAJO S STATUTOM 5. člen S tem statutom se podrobneje opredeljuje naloge stanovanjske skupnosti, organizacijo ter upravljanje v stanovanjski skupnosti, delovno področje organov upravljanja, odbore in druga delovna telesa skupščine stanovanjske skupnosti, delegiranje delegatov v stanovanjsko skupnost, mandatno dobo organov stanovanjske skupnosti, financiranje stanovanjske skupnosti, način nadzora ustanoviteljev nad delom stanovanjske skupnosti, medsebojna razmerja stanovanjske skupnosti in njene delovne skupnosti, soustanoviteljstvo občinske skupnosti socialnega varstva, ustnanoviteljstvo Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije, naloge na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite ter javnost dela stanovanjske skupnosti. III. NALOGE STANOVANJSKE SKUPNOSTI 6. člen V stanovanjski skupnosti uresničujejo delavci, delovni ljudje in občani kot ustanovitelji skupnosti svoje osebne in skupne potrebe in interese, predvsem pa: - skrbijo za utrjevanje samoupravljanja in za uveljavljanje organiziranega družbenega vpliva pri graditvi stanovanj, gospodarjenju s stanovanji in pri družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu; - na podlagi samoupravnega sporazuma in v skladu z zakoni ter drugimi samoupravnimi splošnimi akti združuje denarna sredstva za stanovanjsko graditev, družbeno pomoč, vzdrževanje stanovanj, prenovo stanovanj ter za druge s samoupravnim sporazumom opredeljene naloge ter upravljajo s samoupravno združenimi denarnimi sredstvi; . - organizirajo in povezujejo vse dejavnike na področju stanovanjskega gospodarstva s ciljem izpolnjevati plane stanovanjske graditve, ob istočasnem uveljavljanju družbeno stanovanjske graditve, ki naj zagotovi postopno odpravo stanovanjskega primanjkljaja, kompletiranje stanovanjskih sosesk s spremljajočimi objekti, kakor tudi vpliv na ceno, strukturo in kakovost novozgrajenih stanovanjskih površin; - skrbjo za uvajanje racionalizacije pri graditvi stanovanj; - organizirajo in izvajajo družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu s ciljem hitrejšega odpravljanja socialnih razlik na stanovanjskem področju in sicer prek dodeljevanja družbenih najemnih stanovanj, odobravanja premij za namensko stanovanjsko varčevanje ter zagotavljanje delne nadomestitve stanarine; - upravljajo s stanovanji v družbeni lastnini ter s poslovnimi prostori v stanovanjskih hišah družbene lastnine; - pripravljajo osnove za politiko stanarin in najemnin ter za standarde in tehnične normative za vzdrževanje stanovanj; - se vključujejo v načrtovanje družbenoekonomskega razvoja občine za področje stanovanjskega in komunalnega gospodarstva; - skupno z zbori stanovalcev in s krajevnimi skupnostmi sooblikujejo načela za urejevanje in varstvo stanovanjskega okolja, kakor tudi za dvig stanovanjske kulture. IV. ORGANIZACIJA TER UPRAVLJANJE V STANOVANJSKI SKUPNOSTI 7. člen Ustanovitelji stanovanjske skupnosti s tem statutom in drugimi samoupravnimi splošnimi akti stanovanjske skupnosti zagotavljajo kar najbolj neposredno udeležbo pri upravljanju in odločanju v stanovanjski skupnosti. Naloge stanovanjske skupnosti uresničujejo ustanovitelji prek svojih delegatov v skupščini stanovanjske skupnosti in v drugih organih skupščine. Skupščina stanovanjske skupnosti 8. člen Stanovanjsko skupnost upravlja skupščina. Skupščino stanovanjske skupnosti sestavljata: - zbor uporabnikov, ki šteje 63 delegatskih mest, - zbor izvajalcev, ki šteje 14 delegatskih mest. Podrobnejša določila o načinu dela skupščine stanovanjske skupnosti ureja poslovnik o delu skupščine stanovanjske skupnosti. Pravice, obveznosti in odgovornosti delegatov 9. člen Delegati v skupščini stanovanjske skupnosti imajo pravice, obveznosti in odgovornosti, kijih določajo ustava, zakon ter ta statut, predvsem pa: - da izražajo na sejah zborov skupščine stališča konferenc delegacij oziroma delegacij, ki so jih delegirale; - da predlagajo, oblikujejo in sprejemajo stališča in sklepe, ki naj zlasti odražajo trajno poglabljanje samoupravnih socialističnih družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu; - da usklajujejo stališča v skladu z interesi delavcev, delovnih ljudi in drugih občanov pri graditvi, gospodarjenju s stanovanji in družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu; - da tvorno sodelujejo pri delu skupščine stanovanjskih skupnosti in vseh drugih organov stanovanjske skupnosti; - da skrbijo za obveščanje konferenc delegacij oz. delegacij o delu stanovanjske skupnosti. 10. člen Delegati so v mejah svojih pravic, obveznosti in odgovornosti samostojni pri izrekanju in glasovanju in delajo na podlagi smernic delegacij, ki so jih delegirale. Za svoje delo v skupščini stanovanjske skupnosti so delegati odgovorni ustanoviteljem stanovanjske skupnosti. Zbora skupščine 11. člen Zadeve in pristojnosti skupščine opravljata zbor uporabnikov in zbor izvajalcev, skladno z določbam zakona o samoupravni stanovanjski skupnosti, sporazuma o ustanovitvi stanovanjske skupnosti in tega statuta. Zbora sta v mejah svoje pristojnosti pri svojem delu samostojna, pri skupnem delu pa enakopravna. 12. člen Zbor uporabnikov in zbor izvajalcev enakopravno obravnavata in sporazumno sprejemata rešitve o naslednjih zadevah: - sprejemata statut stanovanjske skupnosti, poslovnik o delu skupščine stanovanjske skupnosti ter samoupravne sporazume in družbene dogovore, ki nalagajo stanovanjski skupnosti materialne oz. finančne obveznosti ter sklepe in smernice, ki zadevajo izvajanje družbenega plana občine na področju graditve stanovanj, oblikovanja cen v stanovanjski graditvi v občini, racionalizacijo v stanovanjskem gospodarstvu, pospeševanje zadružne gradnje ter raziskovalno delo v stanovanjskem gospodarstvu; - sprejemata odločitve o vzdrževanju stanovanjskih hiš; - sprejemata poročilo o delu stanovanjske skupnosti in njen načrt dela, finančni načrt ter zaključni račun stanovanjske skupnosti; - odločata o organiziranju strokovnega nadzora nad gradnjo stanovanj; - volita in razrešujeta predsednika in podpredsednika skupščine, predsednika, podpredsednika in člane izvršnega odbora, predsednike in člane odborov stanovanjske skupnosti ter imenujeta in razrešujeta tajnika skupnosti; - urejata medsebojne pravice, obveznosti ter odgovornosti med stanovanjsko skupnostjo ter delovno skupnostjo; dajeta avtentično razlago samoupravnih splošnih aktov, ki sta jih sprejela. Sklep o vprašanju in zadevah iz prvega odstavka tega člena je veljaven, če je sprejet v obeh zborih v enakem besedilu. V primeru, da pri sklepanju v zborih ne pride dc -*3itve oziroma sklepa v enakem besedilu se izvede usklajevalni postopek po dolo^-ah poslovnika o delu skupščine stanovanjske skupnosti. 13. člen O zadevah iz prejšnjega člena tega statuta pa na zasedanju skupščine skupnosti ne more glasovati zbor izvajalcev o zadevah oblikovanja neposrednih pogodbenih odnosov med stanovanjsko skupnostjo in posameznimi izvajalci. 14. člen Zbor uporabnikov sklepa samostojno o naslednjih zadevah: - o določanju osnov za oblikovanje stanarin in najemnin v družbenih stanovanjskih hišah ter prispevkov lastnikov posameznih delov zgradb (etažnih lastnikov); - o predlogih za standarde stanovanj ter normative za tekoče vzdrževanje skupnih delov in naprav v stanovanjskih hišah v družbeni lastnini; - o družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu; - o gospodarjenju s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini; - o sprejemu vseh samoupravnih splošnih aktov s področja družbene ponoči in gospodarjenja s stanovanjskim skladom; - o smernicah za delovanje stanovanjske skupnosti v delu občinske skupnosti socialnega varstva in drugih samoupravnih interesnih skupnosti; - o dajanju soglasja k samoupravnim splošnim aktom skupnosti socialnega varstva; - odloča in rešuje pritožbe zoper sklepe in odločbe izvršnega odbora; - o avtentični razlagi samoupravnih splošnih aktov, ki jih je sprejel. 15. člen Vsak zbor skupščine posebej. - verificira pooblastila delegatov na seji zbora; - rešuje mandatno vprašanje delegatov v zboru; - izmed delegatov v zboru izvoli ter razrešuje predsednika in podpredsednika zbora. 16. člen Zbora skupščine veljavno sklepata, če je na seji navzočih večina vseh delegatov posameznega zbora, razen tedaj, ko je na dnevnem redu zasedanja zborov skupščine sprejem statuta, poročila o delu stanovanjske skupnosti in načrt dela, finančni načrt ter zaključni račun stanovanjske skupnosti, kakor tudi volitve in imenovanja, ko se za veljavno sklepanje zahteva več kot 2/3 večina prisotnih. Skupščina lahko odloči, da je tudi za sprejemanje nekaterih drugih zadev iz njene pristojnosti potrebna 2/3 večina. Vse druge sporazumne rešitve iz pristojnosti zborov skupščine so veljavno sprejete z večino glasov navzočih delegatov posameznega zbora. 17. člen V primeru, da o zadevi, ki je v pristojnosti obeh zborov skupščine tudi po usklajevalnem postopku, ki ga podrobneje opredeljuje poslovnik o delu skupščine, ni prišlo do sporazumne odločitve o vprašanju, kije bistvenega pomena za izvajanje nalog stanovanjske skupnosti lahko občinska skupščina na predlog svojega izvršnega sveta s svojo odločitvijo začasno uredi to vprašanje. Predsednik skupščine stanovanjske skupnosti 18. člen Predsednik skupščine stanovanjske skupnosti zlasti: - predstavlja stanovanjsko skupnost; - sklicuje in vodi seje zborov skupščine ter predlaga njihov dnevni red; - daje pobude za obravnavo posameznih vprašanj na seji skupščine ter sodeluje pri morebitnem usklajevalnem postopku; tri mesece pred potekom mandatne dobe razpise volitve novih delegatov; - podpisuje družbene dogovore in samoupravne sporazume, katerih udeleženec oziroma podpisnik je stanovanjska skupnost; - tolmači dejavnost stanovanjske skupnosti na posvetovanjih s predstavniki občinske skupščine in družbenopolitičnih organizacij v občini; - opravlja druge naloge po pooblastilu skupščine stanovanjske skupnosti. Predsednik skupščine je za svoje delo odgovoren skupščini stanovanjske skupnosti. V primeru odsotnosti ali zadržanosti nadomešča predsednika skupščine z vsemi pooblastili podpredsednik skupščine, ki po pooblastilu predsednika skupščine opravlja tudi posamezne naloge iz njegovega delovnega področja. 19. člen Predsednika zbora uporabnikov in zbora izvajalcev skupščine stanovanjske skupnosti opravljata zlasti tele naloge: - sklicujeta in vodita seje zborov ter sodelujeta pri pripravi predloga dnevnega reda za seje skupščine oziroma zborov; - skrbita za uporabo poslovnika o delu skupščine stanovanjske skupnosti pri delu zbora; - skrbita za izvajanje sklepov zbora; - opravljata druge naloge, določene s poslovnikom o delu skupščine stanovanjske skupnosti. Izvršni odbor skupščine stanovanjske skupnosti 20. člen Izvršni odbor je kolektivni izvršilni organ skupščine in opravlja zlasti naslednje naloge; - skrbi za izvajanje stališč, smernic in sklepov skupščine stanovanjske skupnosti; - pripravlja predloge programa dela, finančnega načrta, zaključnega računa in poročila o poslovanju in jih predlaga v obravnavo in sprejem skupščini stanovanjske skupnosti; - pripravila predloge samoupravnih sporazumov in drugih samoupravnih splošnih aktov, kijih obravnavajo in sprejemajo zbori skupščine; - 'sprejema samoupravne sporazume in družbene dogovore, ki za stanovanjsko skupnost nimajo materialnih oz. finančnih obveznosti; - v mejah svoje Pristojnosti izvaja družbene dogovore in samoupravne sporazume, katerih udeleženec oz. podpisnik je stanovanjska skupnost; - pripravlja predlog razdelitve sredstev na podlagi natečajev, razpisanih iz samoupravno združenih sredstev za stanovanjsko graditev, - opravlja druge naloge, ki mu jih poveri skupščina ali izvršni odbor stanovanjske skupnosti. - usklajuje delo odborov stanovanjske skupnosti za posamezna interesna področja; - voli oz. imenuje delegate stanovanjske skupnosti v druge skupščine, organe in organizacjje; - spremlja ter usmerja delo delovne skupnosti stanovanjske skupnosti; - skrbi za urejanje pogodbenih razmerij s pooblaščenimi organizacijami združenega dela in drugimi organizacijami, ki izvajajo določene strokovne naloge za potrebe stanovanjske skupnosti; - ustanavlja začasna delovna telesa, - daje soglasje k samoupravnemu splošnemu aktu delovne skupnosti, s katerim se določajo temeljni pogoji glede strukture del in nalog ter kvalifikacijske strukture kadrov v delovni skupnosti stanovanjske skupnosti; - oblikuje osnutke oziroma predloge stališč o vprašanjih in zadevah, kijih obravnava skupščina stanovanjske skupnosti; - daje pobudo za sklic skupščine in za njen dnevni red; - sklepa in odloča o predlogih odborov za posamezna interesna področja iz svoje pristojnosti; - spremlja in objavlja cene stanovanj, dogovorjene na osnovi samoupravnih sporazumov; - pripravlja predlog srednjeročnega programa stanovanjske graditve v občini in plan letnih etap realizacije tega programa; - skrbi za sodelovanje s komunalno skupnostjo; - skrbi za organizacijo in izvajanje strokovnega nadzora nad gradnjo stanovanj v okviru družbeno usmerjene stanovanjske gradnje; - skrbi za javnost dela stanovanjske skupnosti; - opravlja druge zadeve, za katere ga pooblasti skupščina stanovanjske skupnosti. Izvršni odbor je za svoje delo odgovoren skupščini stanovanjske skupnosti, skupščine. Izvršni odbor je za svoje delo odgovoren skupščini stanovanjske skupnosti. 21. člen Izvršni odbor skupščine stanovanjske skupnosti šteje 9 članov, upoštevajoč načelo zastopanosti delegatov iz vseh interesnih področij stanovanjske skupnosti, s tem, daje 8 članov s strani uporabnikov, 1 član pa s strani izvajalcev. 22. člen Izvršni odbor skupščine stanovanjske skupnosti veljavno sklepa, če je na seji navzočih najmanj polovica članov. Na seji odloča izvršni odbor z večino glasov prisotnih članov. Za obravnavo in sprejem osnutka statuta ter osnutka vseh drugih samoupravnih splošnih aktov, kakor tudi za volitve in imenovanja iz pristojnosti izvršnega odbora ie potrebna soglasnost 2/3 prisotnih članov izvršnegodbora. Predsednik izvršnega odbora 23. člen Predsednik izvršnega odbora skupščine stanovanjske skupnosti ima zlasti naslednje pravice in dolžnosti: - predstavlja izvršni odbor v skupščini stanovanjske skupnosti in v vseh njenih organih; - vodiin usklajuje delo izvršnega odbora ter skrbi za uresničevanje njegovih nalog; - sklicuje in vodi seje izvršnega odbora ter predlaga njihov dnevni red; - skrbi za zakonitost dela izvršnega odbora; - poroča zboroma skupščine o delu izvršnega odbora med dvema zasedanjima zborov in o izvršitvi sprejetih sklepov; - zastopa stanovanjsko skupnost v mejah pristojnosti izvršnega odbora ter v drugih primerih, za katere ga pooblastita bora skupščine, ali predsednik skupščine; - je odredbodajalec za upravljanje s sredstvi, s katerimi razpolaga stanovanjska skupnost; - opravlja druge naloge po opooblastilu skupščine in izvršnega odbora. V primeru, če je predsednik izvršnega odbora odsoten ali zadržan, ga nadomešča podpredsednik izvršnega odbora z vsemi pooblastili. Odbori stanovanjske skupnosti 24. člen Za obravnavanje in pripravo predlogov sklepov s posameznih interesnih področij stanovanjske skupnosti ustanavlja skupščina stanovanjske skupnosti naslednje odbore: - odbor za gospodarjenje s skladom stanovanjskih hiš, - odbor za graditev stanovanj, - odbor za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu. 25. člen Odbor za gospodarjenje s skladom stanovanjskih hiš ima zlasti naslednje pristojnosti: - pripravlja predlog programov za investicijsko vzdrževanje stanovanjskih hiš in stanovanj ter poslovnih prostorov; - pripravlja osnutke Samoupravnih splošnih aktov in drugih aktov stanovanjske skupnosti s področja gospodarjenja; - pripravlja smernice ter stališča za upravljanje s sredstvi sklada stanovanjskih hiš v družbeni lastnini; - sodeluje pri pripravi programa, finančnegnačrta, zaključnega računa in poročila' o poslovanju stanovanjske skupnosti v delu, ki obravnava poslovanje sklada stanovanjskih hiš; #0 domžalska bs - skrbi za usklajenost dela hišnih svetov in zborov stanovalcev v krajevnih skupnostih z delom stanovanjske skupnosti napodročju gospodarjenja; - pripravlja smernice za urejanje in varstvo stanovanjskega okolja; - opravlja druge naloge, ki mu jih poveri skupščina ali izvršni odbor stanovanjske skupnosti. 26. člen Odbor za graditev stanovanj ima zlasti naslednje pristojnosti: - pripravlja stališča, smernice in predloge za gospodarjenje s sredstvi, kijih temeljne organizacije združenega dela in druge organizacije namensko združujejo za stanovanjsko graditev; - pripravlja osnutke samoupravnih splošnih aktov in drugih aktov stanovanjske skupnosti s področja graditve; - sodeluje pri pripravi programa, finančnega načrta, zaključnega računa in poročila o poslovanju stanovanjske skupnosti v delu, ki obravnava stanovanjsko graditev; - po potrebi organizira informativni center za pričakovale« stanovanj; 27. člen Odbor za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu ima zlasti naslednje pristojnosti: - pripravka osnutke samoupravnih splošnih aktov in drugih aktov stanovanjske skupnosti s področja družbene pomoči v stanovanjskem gospodarstvu; - pripravlja smernice ter stališča za upravljanje s sredstvi za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu; - sodeluje pri pripravi programa finančnega načrta, zaključnega računa in poročila o poslovanju stanovanjske skupnosti v delu, ki obravnava družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu; - pripravlja predlog prednostne liste za dodeljevanje stanovanj, pridobljenih s sredstvi za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu; - pripravlja predlog prednostne liste za dodeljevanje stanovanj, nad katerimi ima razpolagalno pravico stanovanjska skupnost; - na osnovi predloga izvršnega sveta SOb Domžale pripravlja predlog razdelitve kadrovskih stanovanj; - obravnava ter pripravlja predloge za odobravanje premij za namensko stanovanjsko varčevanje; - obravnava ter pripravlja predloge za delono nadomestitev stanarine posameznim upravičencem; - razpravlja o predlogih občinskega odbora ZZB NOV za reševanje stanovanjskih vprašanj udeležencev NOV; - pripravlja predloge za reševanje stanovanjskih vprašanj udeležencev NOV prek dodelitve družbenega najemnega stanovanja ali odobritve posojila za nakup stanovanja, gradnjo st anovanjske hiše ali za adaptacijo; - opravlja druge naloge, ki mu jih poveri skupščina ali izvršni odbor stanovanjske skupnosti. Odbor mora pri svoiemdelu upoštevati ustrezen občinski odlok o načinu reševanja stanovanjskih vprašanj udeležencev NOV; enega člana delegira občinski odbor ZZB NOV. 28. člen Odbori skupnosti štejejo po 7 članov, predsedniki odborov so pravilorra člani izvršnega odbora. Predsedniki odborov stanovanjske skupnosti 29. člen Predsednik posameznega odbora ima zlasti naslednje pravice in dolžnosti; - predstavlja odbor v skupščini stanovanjske skupnosti, - vodi in usklajuje delo odbora s smernicami skupščine in izvršinega odbora, - skrbi za uresničevanje stališč in predlogov odbora, - sklicuje in vodi seje odbora ter predlaga njihov dnevni red, - skrbi za uporabo poslovnika o delu skupščine stanovanjske skupnosti pri delu odbora, - poroča izvršnemu odboru ter skupščini o delu odbora, - opravlja druge naloge po pooblastilu izvršnega odbora ali posameznega zbora. Začasne komisije 30. člen Skupščina in izvršni odbor stanovanjske skupnosti lahko za proučitev posameznih vprašanj ter pripravo predlogov oz. gradiva s področja dela stanovanjske skupnosti imenujeta začasno komisijo. S sklepom o imenovanju komisije se določajo sestav komisije, naloge komisije ter način dela. Za člane začasne komisije so lahko imenovani tudi strokovnjaki izven stanovanjske skupnosti, ki se ukvarjajo s problematiko, ki jo obravnava začasna komisija. V. DELEGIRANJE DELEGATOV V STANOVANJSKO SKUPNOST 31. člen V zbor uporabnikov skupščine skupnosti delegirajo ustanoviteljice skupnosti na podlagi določil samoupravnega sporazuma o ustanovitvi samoupravne stanovanjske skupnosti svoje delegate takole: - 35 delegatskih mest, delovni ljudje v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih; - 1 delegatsko mesto, delovni ljudje, ki opravljajo dopolnilno delo pri delovnih ljudeh, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom z delovnimi sredstvi v lasti občanov (obrtna dejavnost); - 25 delegatskih mest, delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih; - 1 delegatsko mesto, delovni ljudje v delovnih skupnostih državnih organov, družbenopolitičnih organizacijah, družbenih organizacijah in društvih ter v drugih delovnih skupnostih, ki niso organizirane kot organizacije združenega dela; - 1 delegatsko mesto, delovni ljudje v temeljnih organizacijah združenega dela in drugih družbeno pravnih osebah, ki imajo pravico uporabe na stanovanjih v družbeni lastnini v stanovanjskih hišah v družbeni lastnini, s sedežem izven občine Domžale. Delegacjje za zbor uporabnikov izvolijo delavci v temeljnih organizacijah in drugih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih ter občani v krajevnih skupnostih na splošnih, neposrednih in tajnih volitvah po postopku in na način, ki vejja za volitve delegacij v skupščine samoupravnih interesnih skupnosti, ki sestavljajo skupščinski sistem. 32. člen V zbor izvajalcev skupščine skupnosti delegirajo po enega delegata naslednji izvajalci (skupaj 14): Biro71 Domžale, GIP Beton-Zasavje-TOZD Operativa Domžale, GIP Obnova Ljubljana-TOZD Splošne gradnje, SGP Graditelj Kamnik, SGP Gorica Nova Gorica-TOZD Gradbena operativa Ljubljana, Komunalno podjetje Domžale, ONPZ Zora Domžale, Hidrometal Mengeš, Komunalno gospodarstvo Mengeš, Slovenija ceste-TOZD Nizke gradnje, DES Ljubljana-TOZD Elektro Ljubljana okolica, PTT Ljubljana -TOZD PTT Domžale, Samoupravna komunalna interesna skupnost občine Dontale, Arboretum Volčji potok. V zbor izvajalcev se vključujejo tudi delegati delavcev organizacij združenega dela, ki pri bodoči stanovanjski graditvi nastopajo kot novi samostojni nosilci del. V skladu s tem se število delegatskih mest ustrezno spremeni. Takšno spremembo verificira skupščina stanovanjske skupnosti. Delegate v zbor izvajalcev delegirajo delavski sveti izvajalcev. VI. MANDATNA DOBA ORGANOV STANOVANJSKE SKUPNOSTI 33. člen Mandatna doba organov stanovanjske skupnosti traja štiri leta. Nihče ne more biti več kot dvakrat zaporedoma izvoljen za predsednika ali podpredsednika skupščine stanovanjske skupnosti, predsednika ali podpredsednika zborov skupščine ter za predsednika, podpredsednika ali člana izvršnega odbora skupščine stanovanjske skupnosti. VII. MEDSEBOJNA RAZMERJA STANOVANJKE SKUPNOSTI IN NJENE DELOVNE SKUPNOSTI 34. člen Delovna skupnost stanovanjske skupnosti opravlja strokovne, administrativne, finančne, tehnične naloge in izvaja sklepe samoupravnih organov skupščine ter druge zadeve za stanovanjsko skupnost v skladu z ustavo, zakoni, samoupravnim sporazumom o ustanovitvi stanovanjske skupnosti, statutom stanovanjske skupnosti ter drugimi samoupravnimi splošnimi akti stanovanjske skupnosti in po navodilih in smernicah organov upravljanja stanovanjske skupnosti ter tajnika stanovanjske skupnosti. Medsebojna razmerja stanovanjske skupnosti in njene delovne skupnosti se urejajo s samoupravnim sporazumom o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med stanovanjsko skupnostjo in delovno skupnostjo stanovanjske skupnosti. VIII. TAJNIK STANOVANJSKE SKUPNOSTI 35. člen Tajnik stanovanjske skupnosti ima zlasti naslednje pristojnosti: - organizira delovanje in poslovanje skupščine in njenih organov; - sodeluje pri določanju politike skupnosti in skupno z izvršnim odborom skrbi za njeno uresničevanje ter izvršuje ali skrbi za uresničevanje sklepov skupščine, izvršnega odbora, odborov interesnih 'področij skupnosti, komisije za samoupravno delavsko kontrolo, odbora za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito in drugih organov skupščine; skrbi za zakonitost delovanja stanovanjske skupnosti in njenih organov; zastopa stanovanjsko skupnost v premoženjskopravnih zadevah; je namestnik odredbodajalca za uresničevanje finančnega in zaključnega računa stanovanjske skupnosti in je odgovoren za skladnost uporabe sredstev stanovanjske skupnosti z zakonom, družbenimi dogovori, samoupravnimi sporazumi in drugimi akti skupščine; aktivno sodeluje pri pripravi finančnega in delovnega programa stanovanjske skupnosti; pomaga predsednikom organov skupščine pri pripravljanju sej in pomaga pri izvrševanju sprejetih sklepov; skrbi za pripravo samoupravnih splošnih in drugih aktov skupščine in za izvajanje sprejetih aktov skupščine; sodeluje in erganizira sodelovanje z delovnimi organizacijami, drugimi organizacijami, organi in skupnostmi; koordinira delo stanovanjske skupnosti z Zvezo stanovanjskih skupnosti Slovenije; opravlja druge naloge po sklepih skupščine, izvršnega odbdra ter drugih organov skupščine. 36. člen Tajnika stanovanjske skupnosti imenuje skupščina stanovanjske skupnosti za štiri leta. Za tajnika je lahko imenovan delavec z višjo ali visoko strokovno izobrazbo pravne, ekonomske, organizacijske ah' družboslovne smeri, s 5 leti delovnih izkušenj. Imeti nora sposobnost organiziranja in vodenja in mora biti moralno in politično neoporečen. 37. člen Tajnik stanovanjske skupnosti je pri svojem delu samostojen, odgovoren je skupščini stanovanjske skupnosti; glede zadev, nalog in dejavnosti, o katerih soodloča ika - xia.ša. banJsa u stanovanjska skupnost s pristojnimi zbori občinske skupščine, pa tudi občinski skupščini. 38. člen Tajnik stanovanjske skupnosti prisostvuje sejam organov upravljanja stanovanjske skupnosti, ter preko vodje delovne skupnosti skrbi za koordinacijo dela v delovni skupnosti, s tekočim izvajanjem letnega plana dela stanovanjske skupnosti oz. z delom organov upravljanja stanovanjske skupnosti.. 39. člen Tajnik stanovanjske skupnosti združuje delo v delovni skupnosti stanovanjske skupnosti z vsemi pravicami in obveznostmi, kijih določajo samoupravni akti delovne skupnosti, razen osebnih dohodkov, ki se določijo na podlagi družbenega dogovora o osnovah in merilih za določanje osebnih dohodkov in drugih prejemkov delegatom in voljenim ali imenovanim funkcionarjem. 40. člen Tajnika stanovanjske skupnosti v primeru daljše odsotnosti nadomešča z vsemi pooblastili eden od strokovnih delavcev v delovni skupnosti, ki ga določi izvršni odbor skupščine stanovanjske skupnosti. V primeru krajše odsotnosti pa tajnik sam določi svojega namestnika. IX. FINANCIRANJE STANOVANJSKE SKUPNOSTI 41. člen Stanovanjska skupnost financira svoje naloge iz naslednjih virov: 1. na osnovi samoupravnega sporazuma oz. odloka občinske skupščine, združenih sredstev za kreditiranje in financiranje stanovanjske graditve, družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu, revitalizacijo in rekonstrukcijo starih stanovanjskih hiš ter za druge, s samoupravnim sporazumom opredeljene nanene; 2. s sredstvi stanarin za stanovanja in sredstvi najemnin za poslovne prostore v stanovanjskih hišah v družbeni lastnini; 3. s sredstvi dogovorjenih prispevkov lastnikov etažnih stanovanj; 4. s prostimi sredstvi odpravljenega občinskega stanovanjskega sklada; 5. s prostimi sredstvi, zbranimi na osnovi zakona o prispevku za gradnjo stanovanj za udeležencev NOV; 6. s posojili bančnih in drugih organizacij; 7. z drugimi sredstvi, ki jih določa zakon, odlok občinske skupščine, družbeni dogovor, samoupravni sporazum in pogodba. 42. člen Prihodki in odhodki stanovanjske skupnosti se za vsako koledarsko leto določijo s finančnim načrtom, ki ga sprejme skupščina stanovanjske skupnosti. Med letom ugotavlja prihodke in odhodke (periodični obračun), konec leta pa bilanco prihodkov in odhodkov z rezultatom poslovanja in poslovnim poročilom stanovanjske skupnosti skupščina stanovanjske skupnosti. 43. člen Stroški delovanja stanovanjske skupnosti in njene delovne skupnosti se krijejo iz vseh namensko združenih sredstev na osnovi samoupravnega sporazuma oz. odloka občinske skupščine in iz sredstev stanarin ter najemnin. 44. člen Odredbodajalec za upravljanje s sredstvi, s katerimi razpolaga stanovanjska skupnost, je predsednik izvršnega odbora skupščine oz. druga pooblaščena oseba. 49. člen Komisija za samoupravno delavsko kontrolo dela na sejah. Komisija za samoupravno delavsko kontrolo šteje 5 članov, ki imajo svoje namestnike. Člane in namestnike članov komisije za samoupravno delavsko kontrolo vohjo in odpokličejo ustanoviteljice stanovanjske skupnosti v skladu s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi stanovanjske skupnosti. Člani in namestniki članov komisije za samoupravno delavsko kontrolo ne morejo biti delegati v stanovanjski skupnosti. XI. SOUSTANOVITELJSTVO OBČINSKE SKUPNOSTI SOCIALNEGA VARSTVA 50. člen Stanovanjska skupnost se povezuje skupaj s skupnostjo socialnega skrbstva, otroškega varstva, pokojninskega in invalidskega zavarovanja, zaposlovanja ter starostnega zavarovanja kmetov v občinsko skupnost socialnega varstva zaradi usklajevanja politike na področju socialnega varstva in opravljanja nalog, ki terjajo širšo solidarnost delovnih ljudi in občanov združenih v interesnih skupnostih, ki sestavljajo skupnost socialnega varstva. Naloge občinske skupnosti socialnega varstva so opredeljene v samoupravnem sporazumu o ustanovitvi občinske skupnosti socialnega varstva ter v zakonu o skupnosti socialnega varstva. XII. USTANOVITEUSTVO ZVEZE STANOVANJSKIH SKUPNOSTI SLOVENIJE 51. člen Stanovanjska skupnost skupaj z drugimi stanovanjskimi skupnostmi vSR Sloveniji ustanavlja Zvezo stanovanjskih skupnosti Slovenije za obravnavanje in opravljanje zadev skupnega ponena, ki so pomembne za vse delovne ljudi in občane v SR Sloveniji. Stanovanjska skupnost je podpisnik samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije z dne 25. 7.1974. XIII. NALOGE NA PODROČJU LJUDSKE OBRAMBE IN DRUŽBENE SAMOZAŠČITE 52. člen Naloge s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite izvaja odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito pri stanovanjski skupnosti. Odbor za ljudsko orambo in družbeno samozaščito je nosilec vseh priprav na ljudsko obrambo in družbeno samozaščito v stanovanjski skupnosti. Odbor sodeluje s pristojnimi organi občinske skupščine in družbenopolitičnimi organizacijami ter drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi v občini pri izvajanju nalog ljudske obrambe in družbene samozaščite na področju stanovanjskega gospodarstva, še zlasti pri razvijanju obrambnih priprav in varnostne kulture stanovalcev združenih v zborih stanovalcev pri krajevnih skupnostih. Odbor opravlja tudi vse druge naloge v skladu z zakonom o ljudski obrambi ter drugimi predpisi. Odbor imenuje skupščina na skupnem zasedanju obeh zborov. 53. člen Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito šteje.....članov. Predsednik odbora je po položaju predsednik skupščine stanovanjske skupnosti. Člana odbora po položaju pa sta tudi predsednik izvršnega odbora ter tajnik stanovanjske skupnosti. X. NAČIN NADZORA NAD DELOM STANOVANJSKE SKUPNOSTI 45. člen Ustanovitelji stanovanjske skupnosti uveljavljajo uresničevanje in varstvo samoupravnih pravic, ki izhajajo iz samoupravnega sporazuma o ustanovitvi stanovanjske skupnosti prek komisije za samoupravno delavsko kontrolo. Komisija za samoupravno delavsko kontrolo ima naslednje pristojnosti: - nadzira izvajanje samoupravnega sporazuma o ustanovitvi stanovanjske skupnosti, statuta stanovanjske skupnosti in drugih samoupravnih splošnih aktov stanovanjske skupnosti ter sprejetih samoupravnih sporazumov, družbenih dogovorov in drugih dogovorov, - nadzira izvajanje sklepov skupščine in drugih organov stanovanjske skupnosti ter ugotavlja skladnost sklepov ter aktov stanovanjske skupnosti s samoupravnimi pravicami, dolžnostmi in interesi ustanoviteljev stanovanjske skupnosti; - nadzira družbeno in gospodarsko smotrnost uporabe sredstev samoupravno združenih v stanovanjski skupnosti ter razpolaganje z njimi; - nadzirajavnost dela stanovanjske skupnosti; - nadzira izvajanje finančnega načrta in programa dela stanovanjske skupnosti; - nadzira uresničevanje drugih samoupravnih pravic, dolžnosti in interesov ustanoviteljic stanovanjske skupnosti. 46. člen Komisija za samoupravno delavsko kontrolo lahko zahteva od skupščine stanovanjske skupnosti in njenih organov ter od delovne skupnosti stanovanjske skupnosti in tajnika stanovanjske skupnosti vse pjdatke,ki soji potrebni pri delu ter ima pravico vpogleda v ustrezno dokumentacijo. 47. člen Komisija za samoupravno delavsko kontrolo opravlja nadzor na lastno pobudo, na pobudo delegacij oz. konferenc delegacij, na predlog skupščine stanovanjske skupnosti in njenih organov ter tajnika stanovanjske skupnosti. Komisija za samoupravno delavsko kontrolo vrši ustrezen nadzor sama, lahko pa za ugotavljanje posameznih dejstev zadolži ustrezne strokovne organizacije oz. strokovnjake. 48. člen Komisjja za samoupravno delavsko kontrolo ima pravico in dolžnost, da s svojimi ugotovitvami seznanja skupščino stanovanjske skupnosti ter njene organe, delovno skupnost stanovanjske skupnosti, kakor tudi podpisnice samoupravnega sporazurra o ustanovitvi stanovanjske skupnosti ter da daje predloge za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti. Kolikor se ugotovljene pomanjkljivosti oz. nepravilnosti ne odpravijo, obvesti komisija za samoupravno delavsko kontrolo o tem pristojnega družbenega pravobranilca samoupravljanja. XIV. JAVNOST DELA STANOVANJSKE SKUPNOSTI 54. člen Stanovanjska skupnost mora zagotoviti redno, pravočasno, resnično in popolno obveščanje podpisnic samoupravnega sporazuma o ustanovitvi stanovanjske skupnosti, o celotnem delovanju stanovanjske skupnosti ter o problemih, stanju ter razvoju stanovanjskega gospodarstva v občini, o izvajanju samoupravnih splošnih ter drugih aktov stanovanjske skupnosti, o delovanju delegatskega sistema stanovanjske skupnosti in o samoupravni organiziranosti nasploh, o delu in problemih delovne skupnosti stanovanjske skupnosti ter organizacij združenega dela, ki pogodbeno opravljajo določene strokovne naloge za stanovanjsko skupnost kot tudi o drugih najpomembnejših vprašanjih in pristojnosti stanovanjske skupnosti. 55. člen Javnost dela ter obveščanje o delu skupnosti se izvaja: - preko delegatov skupščine, - s pismenimi gradivi za seje zborov in drugih organov stanovanjske skupnosti, - z občasnimi informacijami o delu stanovanjske skupnosti objavljenimi v glasilu občinske konference SZDL Domžale - Občinski poročevalec, - s pomočjo drugih sredstev javnega obveščanja; - z drugimi oblikami obveščanja, kijih določita predsednik skupščine stanovanjske skupnosti oz. izvršni odbor stanovanjske skupnosti. XV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 56. člen Spremembe in dopolnitve statuta stanovanjske skupnosti sprejema skupščina stanovanjske skupnosti, ki daje tudi tolmačenje statuta. 57. člen Z dnem uveljavitve tega statuta prenehata veljati statut stanovanjske skupnosti, ki gaje sprejela skupščina stanovanjske skupnosti dne 27. 6. 1974 in statutarni sklep z dne 19.5.1978. 58. člen Ta statut začne veljati, ko ga sprejme skupščina stanovanjske skupnosti in ko da zanj svoje soglasje skupščina občine Domžale. Statut se objavi v glasilu občinske konference SZDL Domžale - Občinskem poročevalcu. Predsednik skupščine stanovanjske skupnosti občine Domžale (Nadaljevanje z 8. strani) Zbor delavcev Krajevne skupnosti Jarše-Rodica je dne 29. 6. 1978 na osnovi zakona o referendumu (Ur. list SRS 23/77), zakona o samoprispevku (Ur. list SRS 3/73) in statuta KS Jarše-Rodica sprejel SKLEP o uvedbi krajevnega samoprispevka za sofinanciranje asfaltiranja pločnikov in postavitve javne razsvetljave naslednjih ulic v KS Jarše-Rodica: Perkova in Miševa ulica in javna razsvetljava za del Kettejeve in Dragarjc-ve ulice. 1. Za območje KS Jarše-Rodica in sicer naslednjih ulic: - Perkova ulica od 17-23,25-33 - Miševa ulica od 1-12,15-22,25-27 - Dragarjeva u lica od 1-13,16 - Kettejeva ulica od 1-2, 7-12 - Petrovčeva ulica od 2-7. se na podlagi odločitve občanov na referendumu dne 11. VI. 1978 uvede Krajevni samoprispevek za sofinanciranje asfaltiranja pločnikov in postavitve javne razsvetljave. 2. Samoprispevek se uvede za obdobje od 1. 8. 1978 do 31.12.1978 in se plačuje v denarju. Krajevni samoprispevek za sofinanciranje asfaltiranja pločnikov in postavitve javne razsvetljave navedenih ulic iz 1. člena tega sklepa bodo plačevali: - lastniki stanovanjskih his 1.000 din - etažni lastniki 1.000 din - nosilci stanovanjske pravice 1.000 din 4. V 3. členu določene denarne zneske so zavezanci dolžni vplačati do 31. 12. 1978. Samoprispevek se lahko vplača v enkratnem znesku ali v največ 3 obrokih. Zavezanci, ki so sc s pogodbo o sofinanciranju asfaltiranja pločnikov in postavitve javne razsvetljave že obvezali prispevati dogovorjen znesek, plačujejo svoje obveznosti na podlagi te pogodbe, če so izpolnjene obveznosti v rokih iz te pogodbe. 5. Samoprispevka ne plačujejo občani v primerih, ki jih določa prvi odstavek 10. člena zakona o samoprispevku (Ur. list SRS št. 3/73). Vse morebitne sporne zadeve in olajšave o znesku in roku plačila bo na pismeno prošnjo reševal svet Krajevne skupnosti Jarše-Rodica. 6. Nadzor nad zbiranjem sredstev in njihovo uporabo bo opravljal svet Krajevne skupnosti Jarše-Rodica. Svet KS je dolžan po preteku plačilnega roka v občinskemu glasilu ali na. drug običajen način seznaniti občane o višini zbranih sredstev, njihovi uporabi in o drugih važnih podatkih o samoprispevku. 7. Od občanov, ki ne izpolnjujejo obveznosti iz samoprispevka v določenem roku, se obveznosti izterjajo po predpisih, ki veljajo za izterjavo davkov občanov. 8. Denarna sredstva, zbrana s samoprispevkom, so namenska in se zbirajo na žiro račun KS Jarše-Rodica pri SDK Domžale št. 50120-645-65209. 9. Stroški za izvedbo del iz 1. člena sklepa so predvideni v višini 250.000 din in se bodo sredstva predvidoma zbrala iz naslednjih virov: - prispevki občanov 70.000 din - sredstva KS Jarše-Rodica 180.000 din. 10. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi na krajevno običajen način v KS Jarše-Rodica in v Uradnem vestniku občine Domžale, uporablja pa se od 1. 8. 1978 dalje. Številka: 32/78 Datum: 29. 6. 1978 Predsednik zbora delegatov KS Jarše-Rodica >ražem ing. Štefan,!j. Nadaljevanje na 15. strani) KRAJEVNA SKUPNOST JARŠE - RODICA POROČILO o izidu referenduma o uvedbi krajevnega samoprispevka v denarju za sofinanciranje asfaltiranja ceste v KS Jarše - Rodica in sicer skozi Rodico, Spodnje in Srednje Jarše, od križišča pri Smolnikarju na Rodici do križišča pri avtobusni postaji Srednje Jarše za naslednje ulice oziroma hišne številke: - Perkova ulica: 1,3-5,8-14,16,17 - Petrovčeva ulica: 33,34 - Spodnje Jarše, - Srednie Jarše. Volilma komisija, ki jo je imenoval svet KS Jarše-Rodica na seji dne 6. 2. 1978 je ugotovila izid referenduma, kije bil izveden dne 11.6.1978. 1. Zbor delegatov KS Jarše-Rodica je s sklepom, ki je bil objavljen na krajevno običajen način v KS Jarše-Rodica razpisal referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka v denarju za sofinanciranje asfaltiranja ceste skozi Rodico, Spodnje in Srednje Jarše, od križišča pri Smolnikarju na Rodici do križišča pri avtobusni postaji Jarše, za naslednje ulice oziroma hišne številke: - Perkova ulica: 1,3-5,8-14,16,17 - Petrovčeva ulica: 33,34 - - Spodnje Jarše, - - Srednje Jarše. 2. Volilni odbor je izvedel referendum dne 11.6. 1978 na volilnem mestu: Gasilski dom v Sr.Jaršah. Volišče je bilo odprto od 6. - 18. ure. Volilna komisija ni prejela nobenih pripomb glede poteka referenduma. 3. Od skupnega števila 362 glasovalnih upravičencev je glasovalo 319 ali 88,12 %; od tega je za uvedbo samoprispevka v denarju glasovalo 258 upravičencev ali 71,3 %. Proti je glasovalo 60 ali 16,6 %, neveljavnih glasovnic pa je bilo 1 ali 0,3 %. Glasovanja se ni udeležilo 43 ali 11,8 % glasovalcev. 4. Na podlagi navedenega izida glasovanja je volilna komisija ugotovila, da je referendum uspel, ker je večina volilnih upravičencev glasovala za uvedbo samoprispevka v denarju. 5. Zbor delegatov KS Jarše - Rodica ima na osnovi zakona o referendumu (Ur. list SRS 23/77), Zakona o samoprispevku (Ur. list SRS 23/77), (Ur. list 3/73) in statuta Krajevne skupnosti Jarše-Rodica, zakonito podlago za sprejem sklepa o uvedbi samoprispevka v denarju. POROČILO o izidu referenduma o uvedbi krajevnega samoprispevka v denarju za sofinanciranje asfaltiranja pločnikov in postavitev javne razsvetljave naslednjih ulic v KS Jarše-Rodica: - Perkova ulica in Miševa ulica in javna razsvetljava za del Kettejeve in Dragarjeve ulice. Volilna komisija, ki jo je imenoval Svet KS Jarše-Rodica je na seji dne 6. 2. 1978 je ugotovila izid referenduma, kije bil izveden dne 11.6.1978. 1. Zbor delegatov krajevne skupnosti Jarše-Rodica je s sklepom, kije bil objavljen na krajevno običajen način v KS Jarše-Rodica, razpisal referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka v denarju za sofinanciranje asfaltiranja pločnikov in postavitev javne razsvetljave v KS Jarše-Rodica in sicer: - Perkova ulica od 17 do 23, 25 do 33 - Miševa ulica od 1 do 12,15 do 22 in 25 do 27 - Dragarjeva ulica od 1 do 13,16, - Kettejeva ulica od 1 do 2, 7 do 12 - Petrovčeva ulica od 2 do 7. 2. Volilni odbor je izvedel referendum dne 11. 6.1978 na volilnem mestu: Osnovna šola v Sp. Jaršah. Volišče je bilo odprto od 6. do 18. ure. Volilna komisija ni prejela nobenih pripomb glede poteka referenduma. 3. Od skupnega števila 213 glasovalnih upravičencev je glasovalo 202 ali 94,82 %. Za uvedbo samoprispevka v denarju je glasovalo 167 upravičencev ali 78,40 %. Proti je glasovalo 35 ali 16,44 %. Neveljavnih glasovnic ni bilo. Glasovanja se ni udeležilo 11 ali 5,16 % glasovalcev. 4. Na podlagi navedenega izida glasovanja je volilna komisija ugotovila, da je referendum uspel, ker je večina volilnih upravičencev glasovala za uvedbo samoprispevka v denarju. 5. Zbor delegatov KS Jarše-Rodica ima na osnovi zakona o referendumi (Ur. list št. 23/77 SRS), Zakona o samoprispevku (Ur. list št. 3/73 SRS) in statuta KS Jarše-Rodica, zakonito podlago za sprejem sklepa o uvedbi krajevnega samoprispevka v denarju. Predsednik volilne komisije KS Jarše-Rodica V Jaršah, dne 13. 6. 1978 Franci Gerbec, 1 s. IZID VI. JAVNEGA NATEČAJA ZA PRIDOBITEV POSOJIL ZA STANOVANJSKO GRADNJO Izvršilni odbor zbora delegatov Samoupravne enote za graditev stanovanj Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Domžale je v Občinskem poročevalcu št. 5/78 z dne 15. aprila 1978 objavil VI. javni natečaj za pridobitev posojil za stanovanjsko gradnjo. Natečaj je trajal od 15. aprila 1978 do 15. maja 1978. Odziv na razpis je bil razmeroma velik tako s strani delovnih organizacij, kakor tudi strani delavcev, zaposlenih v delovnih organizacijah, ki združeujejo sredstva za stanovanjsko graditev v občini Domžale in delavcev zaposlenih pri zasebnih delodajalcih. Izvršilni odbor je na svojih sejah dne 22. 51978 in 7. 6. 1978 pregledal prispele vloge in izvolil 3-člansko komisijo za oglede stanovanj in faze gradenj na terenu za posojila za individualno gradnjo in za nakup etažnega stanovanja. V tej komisiji sta sodelovala dva člana izvršilnega odbora in sicer Matevž Florjančič in Slavko Petek, tretji član komisije pa je bil delavec v strokovni službi tov. Uren. Pri ogledih stanovanj delavcev zaposlenih pri zasebnih delodajalcih, je bil prisoten tudi član njihovega sindikata Dušan Januš. Komisija je opravila oglede stanovanj in fazo gradnje pri vseh prosilcih. Skupni razpisani znesek 1 9,700.000 je bil namenjen: 1. 6,700.000 din za posojila delovnim organizacijam, ki združujejo sredstva pri LB - Banka Domžale, in sicer za gradnjo ali nakup standardnih najemnih stanovanj. Natečaja so se udeležile naslednje delovne organizacije. Delovna organizacija združ. sred. odobreno vi. 1977 din 1. Upravni organi SOb Domžale 251.459 700.000 2. Papirnica Količevo 923.366 2,000.000 3. Helios, Domžale 1,005.652 700.000 4. Vzgoj.varstv. zavod Domžale 120767 300.000 5. Osnovna šola M. Koželj, Dob 55.107 200.000 6. Napredek Domžale 596.751 300.000 7. GIP BETON - ZASAVJE, TOZD Operativa Domžale 119.101 700.000 II. 2,800.000 din za posojila delavcem za nakup etažnih stanovanj v blokovni gradnji. Prispelo je 14 vlog, od katerih je bilo 10 ugodno rešenih. St. Priimek in ime Naslov Delovna organizacija 1. Gričar Bojan 2. Krevs Spela 3. Bela Ljudmila 4. Tomšič Tanja 5. Pohar Jurij 6. Radović Rade 7. Jerman Joži 8. Popovič Više slav 9. Podbevšek Jelka Za nakup montažne hiše 10. Urankar Franc Niso bile ugodno rešene: 1. Zorž Savo 2. Klopčič Stanka 3. Zavasnik Mihaela 4. Potočan Franjo Kranj, Kidričeva 35 Dorržale, Krakovska 9 Domžale, Župančičeva 7 Domžale, Veljka Vlah. 1 C Ljubljana, Posavskega 14 Mengeš, Toma Brejca 8 Moravče, Trg svobode 4 Domž., Velika Vlahoviča 9 Domžale, Zupančičeva 6 Lukovica, Šentvid 3 Ljublj., Na jami 19 Domžale, Ljube Sere. 1 Kamnik, Kajuhova pot 10 Kamnik, Ne vije 18 Lek, Mengeš Osn. šola JBT Dž. Tosama Helios Bioteh. fakulteta TOZD Živinor. Mlinostroj Tosama PTT TOZD Domžale SOb Domžale Mojca, Lukovica Termit (ne izpol. vseh pogojev razpisa) Induplati (kupuje starejše stanov.) SOb Domžale (kupuje starejše stanov.) OŠ Matije Blejca Mengeš (odstopil) 66 Ker je za nakup stanu v etažni lastnini prispelo mani vlog, kot je bilo razpj sanih sredstev in ravno take tudi pri delovnih organizacijah, jettmilnj odbor enote za graditev stanovanj predlagal, naj se v septembru 1978 razpiše ponovno natečaj za , . p „, nriX,i„t»v nncnilt am *» naknn etažnih stanovanj, delovnim organizacijam in - Knstelic ^ezka Vrhovnik Marjan pridobitev posojil, samo za nakup etažnih njihovim delavcem 68. Zale rani Domžale, Robbova 14 Vir Kamnik, Kamniško-zasavskega odreda 6 Moravče, Stegne 15 Radomlje, Pelechova nh. SIS-strok. služba Induplati Tosama Slovenijales Rad. III. 5,900.000 din za posojila za gradnjo ali nakup individualnih stanovanjskih hiš Gornji prosilci bodo koristili posojilo v mesecu juliju 1978. V mesecu avgustu 1978 oz. adaptacijo. Na ta naslovje prispelo 134 vlog, od katerih je bilo 16 negativno ^0 Koristili posojila naslednji prosilci: rešenih. Izvršilni odbor ni ugodno rešil naslednjih vlog: St. Priimek in ime Naslov Št. Priimek in ime Delovna organizacija Naslov Delovna organizacija 1. Posl Jožica 2. Savnik Alenka 3. Topič Ostoja 4. Pavovec Franc 5. Svetlin Ivanka 6. Hacin Ana 7. Jeglič Rafael 8. Basarič Milorad 9. Breskvar Borut 10. Škrhj Jelena 11. Kušar Marinka 12. Okorn Mavricij 13. Auda Srečko 14. Pirnat Marja 15. Bolhar Jurij 16. Zalogar Stane Radomlje, Pionirska 24 Domžale, Savska 1 Radomlje, Bistriška 9 Pres. Domžale, Ihan 57 Domžale, Kamniška 14 Radomlje, Bukovčeva 1 Radomlje, Triglavska 16 Radomlje, Bistriška 11 Ljubljana, Privoz 5 Domžale, A. Skoka 9 Dob 188, Dob Domžale, Slomškova 13 Domžale, Kamniška 13 Domžale, Murnova 8 Domžale, Usnjarska 5 Domžale, Kettejeva 10 Slovenijales Rad. SIS soc. skrbstva Papirnica Kol. Toko Domžale SIS izobraževanje Melodija, Mengeš Papirnica Količevo Papirnica Količevo Helios (več kot 25 milij. posojila) WZ Domžale Helios-Oljarna Mlinostroj (več kot 25 milij. posojila) Helios (več kot 25 milij. posojila) Napredek Helios Kom. podjetje Domžale Na podlagi poročila komisije, kije opravila oglede na terenu, je izvršilni odbor ugodno rešil vloge sledečih prosilcev: Št. Priimek in ime Naslov Delovna organizacija 1. Pire Branko 2. Svetlin Zorka 3. Prašnikar Vida 4. Matko Nada 5. Černivec Milka 6. Sever Janez 7. Grilj Dragica 8. Limoni Ana 9. Kosec Milena 10. Jene c Milan 11. Učakar Janez 12. Avguštin Kristina 13. Vidovič Ivan 14. Pisek Bernarda 15. Zupan Jože 16. Sinko Majda 17. Hribar Ana 18. Capuder Vida 19. Jančar Martin 20. Mihelj Anton 21. Jereb Ivanka 22. Brate Franc 23. Štempelj Danica 24. Hribar Janez 25. BakšičNada 26. Kerč Štefka 27. Flere Franc 28. Rudolf Žarko 29. Prelovšek Franc 30. Prašnikar Filip 31. Smolnikar Milena 32. Pustotnik Slavka 33. Koder man Kristina 34. Barlič Majda 35. Grošelj Anica 36. Velepec Janez 37. Velepec Marjan 38. Svetlin Karol 39. Capuder Martin 40. Cerar Janez 41. Rihtar Anica 42. Jemec Marija 43. Dečman Zdenka 44. Močnik Marija 45. Penič Albin 46. Jerman Niko 47. Pivec Andrej 48. Remšak Ljudmila 49. Vlašič Marija 50. Svenšek Nada 51. Grašič Jožica 52. Stare Valentin 53. Cerar Tomaž 54. Pirnat Ani 55. Komovec Antonija 56. Hribar Marija 57. Stiftar Anuška 58. Zaje Marija 59. Kocjančic Jožefa 60. Sankovič Stanka 61. Cerar Bernarda 62. Trdin Anton 63. Merkužič Marjeta 64. Trdina Marija Lukovica, Prevoje 103 Domžale, Fajfarjeva 10 Radomlje, Pelechova 14 Koliška 6,.Vir, Domžale Domžale, Župančičeva 7 Dob, Krtina 15 Moravče, Heroja Vasje 12 Dob, Želodnik l/a Radomlje, Pelechova 20 Pres. Lukovica, Preserje 1 Moravče, Drtija 50 Komenda, Suhadole 5 Dob 55, Dob Mengeš, Kidričeva 14 Domžale, Umekova 20, Vir Mengeš, Ropretova pot 1 Radomlje, Gor. Jarše n.h. Lukovica, Sp. Prapreče 1 Moravče, Trg svobode 4 Domžale, V. Vlahovića 2A Radomlje, Hudo 6 Moravče, Partizanska 10 Dob 98, Dob Podrečje 43, Domžale Domžale, Perkova 14 Rod. Domžale, Vir, Šaranovičeva 42 Tosama Tosama Universale Osn. šola Dob Napredek Tosama Tosama Termit Tosama ZD Domžale Helios Termit Slovenijales Rad. Tosama Tosama Papirnica, Kol. Melodija Tosama Mojca, Lukovica Mlinostroj OŠ J. Kersnik Brdo Induplati Helios Tosama Helios-Oljarna Toko 1. Šlibar Jožica 2. Kolenc Ivanka 3. Kovačič Franc 4. Burja Olga 5. Kcpec Vinko 6. Lubi Jožica 7. Bobint Miha 8. Zancškar Jakob 9. Pavli Janez 10. Pelo Vinko 11. OsoLnik Marko 12. Enrenio Franc 13. Cerar Marija 14. Cer;ir Andrej 15. Vidmar Jože 16. Lukač Slava 17. Podjed Marija 18. Klopčič Ančka 19. Habjan Veronika 20. Rems Janja 21. Vidovič Tomo 22. Gabrovec Ivan 23. Gabrovec SLavica 24. Grintal Jožica 25. Pavlišič Anica 26. Žibert Anton 27. Cerar Božidar 28. Blejc Anton 29. Vesel Marjan 30. Gabrovšek Florjan Moravče, Vegova 5 Lukovica, Rafolče 27 Domžale, Linhartova 14 Vir Lukovica 76 Dob, Zalog 5 Trzin, Mengeška 27 Cerklje, Zg. Brnik 144 Domžale, Količevo 36 Domžale, L. Šercerja 1 Domžale, Količevo 13 Dob 100, Dob Radomlje, Triglavska 7 Dorržale, Podrečje 25 Radomlje, Pelechova 24 Pres. Domžale, Zaboršt 47 Trzin, Mengeška 23 Radomlje, C. Radom, čete 11 Domžale, Podrečje 28 Trzin, Za hribom 14 Dob, Krtina 30 Domžale, Radio cesta 6 Moravče, Dole pri Krašcah nJi Lukovica 46, Lukovica Domžale, V. Vlahoviča 1B Domžale, De pala vas 64 Volčji potok 10, Radomlje Domžale, Ipavčeva 10, Vir Mengeš, Kidričeva 14 Lukovica. Gradišče 34 Trzin, Za hribom 2 Napredek Slovenj al es Rad. Osn. šola Dob Tosama Induplati Universale Bioteh. fakulteta TOZDživinor. Rodica Papirnica Toko Papirnica Papirnica Helios-Količevo Helios-Oljarna Papirnica Tosama Melodija Napredek Melodija Napredek Napredek Mlinostroj Helios PTT Domžale Tosama Universale Slovenijales Rad. Induplati Trak Napredek Helios-Oljarna V mesecu septembru 1978 bodo koristili posojila naslednji prosilci: Št. Priimek in ime Naslov Delovna organizacija Krtina 58, Dob Moravče, Češnjice 29 Domžale, Vir, Maistrova 2 Moravče, Goričica 10 Moravče, Vegova 20 Moravče, Vegova 20 Mengeš, Ropretova pot 1 Zg. Tustanj, Moravče Radomlje, Homec IV/11 Radomlje, Bolkova 32, Homec Papirnica Radordje, Kamniška 5 Preser. Papirnica Moravče, sp. Tustanj 8 Radomlje, C. Radom čete 2 Dol, Zalog 12 Domžale, Fajfarjeva 11 Lukovica, Preserje 1 Domžale, Stritarjeva 10 Vir Domžale, Petrnelova 9 Moravče, Vrhpolje 32 Domžale, C. talcev 18 Dorržale, Petrovčeva 18 Domžale, V. Vlahoviča 1B Dob, Češenik 9 Stahovica, Zagorica 2 Radomlje, Gostičeva 39/a Domžale, Čufarjeva 8 Vir Dob, Zalog 7 Dorržale, Prešernova 3 Mengeš, Gorenjska 17 Domžale, Stritarjeva 16 Vir Domžale, Erjavčeva 1 Vir Domžale, Čufarjeva 9 Vir Dob, Studenec 7 Domžale, Stritarjeva 5a Vir Lukovica, Rafolče 30 Moravče, Gabrie n.h. Dob, Skocjan 10 Domžale, Brejčeva 3 Toko Helios - Kol. Papirnica Helios-Oljarna ZD Domžale ZD Domžale Melodija Induplati Slovenijales Rad. Lek, Mengeš Napredek Papirnica Helios-Količevo M>jca, Lukovica Universale Toko Osn. šola J. Voea Hidrometal Helios-Oljarna WZ Domžale Napredek DS SSS Do-nfcic Napredek Tosama Toko Helios Trak Helios-Količevo Tosama Universale Tosama Tosama Universale Helios-Količevo Mlinostroj Tosama 1. Žebalc Antonija 2. Zučko Franc 3. Tome Ana 4. Čaška Anton 5. Stupica Frančiška 6. Klemen Cirila 7. Ferjan Rado 8. Roš Silva 9. Kotnik Janez 10. Bizjak Marija 11. Kunaver Franc 12. Stebe Marija 13. Podlogar Marja 14. Homar Tomaž 15. Končar Marija 16. Dodič Mira 17. Koren Majda 18. Vrhovnik Marjana 19. Černe Valentina 20. Kotnik Janez Domžale, Podrečje 4 Radordje, Kamniška 1 Pres. Domžale, Ljubljanska 83 Lukovica, Prevoje 8 Moravče, Marokova 9 Domžale, Zupančičeva 7 Domžale, Kamniška 12 Domžale, Šlandrova 9 Dob 179, Dob Radomlje, VII/23, Homec Dob, Krtina n.h. Domžale, Rojska 25 Dob, Laze 4 Domžale, Zaboršt Lukovica, Prevoje 40 Domžale, Ljubljanska 83 Domžale, Nušičeva 8 Vir Mengeš, Tomšičeva 16 Domžale, Kamniška 14 Domžale, Jurčičeva 2, Vir Tosama Induplati Induplati Helios Osn. šola Moravče Helios BIRO 71 Helios Mlinostroj Papirnica Papirnica Osn. šola Šlandrove brigade Domžale Helios DS SSS Domžale Universale SOb Domžale Papirnica BIRO 71 Delavska univerza Induplati IV. 2,800.000 din za komunalno urejanje stavbnih zemljišč. Na ta naslovje prispela vloga Samoupravne komunalne skupnosti Domžale. Vloga je bila ugodno rešena. V. 1,500.000 din za posojila delavcem, zaposlenim pri zasebnih delodajalcih za nakup standardnega stanovanja v etažni lastnini ter za gradnjo ali nakup individualne stanovanjske hiše, oziroma adaptacije. Prispeli sta dve vlogi za nakup in 28 vlog za individualno gradnjo. Prošnje za individualno gradnjo niso bile ugodno rešene naslednjim prosilcem: Št. Priimek in ime Naslov Zaposlen pri 1. Zaje Franc 2. Kancilija Helena 3. Pirnat Janez 4. Gorjup Miran 5. Ložar Edo Trzin, Kmeticeva 6 Domžale, Ljubljanska 56 Mengeš, Na ulicah 37 Kamnik, Šmarca 78 Domžale, Selo pri Ihanu 30 Križman Franc, Lj. Kancilija Pavle, Doniale Škofic Rad", Mengeš Ford-servis Trzin Ferkolj Slavko, Ihan Za nakup stanovanja v blokovni gradnji pa je bila negativno rešena vloga: 6. Bela Bogomir Domžale, Župančičeva 7 Kaplja Drago, Rad. (kredit dobila žena) Ugodno so bile rešene vloge naslednjih prosilcev za individualno gradnjo oziroma adaptacijo: Št. Priimek in ime Naslov Zaposlen pri Tijan Marija, Domžale Zaje Jože, Domžale Jeretina Maks, Domžale Krulc Valentin, Domžale Kodrman Janez, Domžale Štele Franc, Mengeš Jovan Leopold, Vižmarje Plešec Franc, Depala vas Škoflc Rade, Mengeš Capuder Vinko, Domžale Prelovšek Maks, Depala vas Gostinčar Janez, Pšata Capuder Jožefa, Domžale Volčini Janez, Vir Hribar Darinka, Mengeš Rupar I lil tla. Ihan Frkolj Slavko, Ihan Korošec Štefan, Dole Kor it iiik Stane, Depala vas Bohinec Jeromina, Ljubljana Virjent Ivan, Domžale Kunterič Vinko, Mengeš . Za nakup stanovanja v etažni lastnini - blokovna gradnja je Izvršilni odbor ugodno rešil vlogo: 1. Vodnjav Jelka 2. Zaje Nada 3. Sušnik Miro 4. Šinkovec Janez 5. Cvetko vid Jožefa 6. Zamik Ciril 7. Jančigaj Marjan 8. Cerpnjak Marija 9. RauhPeter 10. Nemec Viktor 11. Škalič Karel 12. Gostinčar Jože 13. Učakar Stanislav 14. Fortuna Ladislav 15. Juršič Ivanka 16. Ložar Franc 17. Prašnikar Darko 18. Smolnikar Rado 19. Dime Mihael 20. Šorn Kazimir 21. Rotar Bruno 22. Žerjav Ivan Domžale, Ihan nJi. Domžale, Zoisova 30, Vir Domžale, V. Vlahovica 1D Kresnice, Sp. Preker nJi. Domžale, Ljubljanska 65 Konenda, Mlaka 9 Dob 181, Dob Domžale, Depala vas 4 Mengeš, Zajčeva 16 Trzin, Mengeška 39 Domžale, Depala vas 49 Dol pri Lj., Pšata 29 Moravče, Drtija 42 Domžale, Stranska 9 Mengeš, Kamniška 18 Domžale, Selo 32, Ihan Dob, Brezje 44 Moravče, Gorica nJi. Domžale, Depala vas 35 Mengeš, Dobe no 8 Polzela 210 Mengeš, Hribarjeva n.h. 23. Kavka Helena Domžale, Partizanska 10 Okršlar Vinko, Domžale Samoupravna stanovanjska skupnost Domžale Izvršni odbor KRAJEVNA SKUPNOST DOB POROČILO o izidu referenduma o uvedbi krajevnega samoprispevka za sofinanciranje izgradnje cest, ureditev pokopališča in gradnjo avtobusne postaje v naselju Dob in Želodnik, 25. juruja 1978 - volišče v Osnovni šoli Martin Koželj Dob: Število volilnih upravičencev po volilnem imeniku Od tega je glasovalo volilnih upravičencev Opravičeno odsotni volilci Veljavnih glasovnic Neveljavnih glasovnic „ZA' je glasovalo „PROTI" je glasovalo V naselju Cešenik in Turnše, 9. 7.1978 - volišče v Gradu v Češeniku Število volilnih upravičencev po volilnem imeniku Od tega je glasovalo volilnih upravičencev Opravičeno odsotni volilci Veljavne glasovnice „ZA" je glasovalo volil, upravič. „PROTI je glasovalo volil, upravič. -688 -535 ali 77,76 % - 63 ali 9,15 % -530 -5 -426 ali 68,16% -104 ali 8,9 % -246 -172 ali 69,91 % -9 ali 3,65 % -172 149 ali 62,86% -23 ali 9,7 % Ker v roku sedmih dni ni bilo ugovorov na izid referenduma, volilna komisija smatra, da so podani pogoji za uvedbo samoprispevka na osnovi 9. člena zakona o referendumu in 2. člena zakona o samoprispevku. Predsednik volilne komisije: Jože Vilar, 1j. (Nadaljevanje s 13. strani) Zbor delegatov Krajevne skupnosti Dob je na podlagi 2. člena zakona o samoprispevku (Ur. list SRS št. 29/72), 9. člena zakona o referendumu (Ur. list SRS št. 23/77), 2. člena statuta Krajevne skupnosti Dob, 142. člena statuta občine Domžale in na podlagi odloka Skupščine občine Domžale o razširitvi obveznosti plačevanja samoprispevka (št. 420-3/77-11 z dne 5. 5. 1977) ter na podlagi referendumov sprejel SKLEP o uvedbi krajevnega samoprispevka za sofinanciranje izgradnje cest, ureditev pokopališča in gradnjo avtobusne postaje za del Krajevne skupnosti Dob in sicer v naselju Dob, Želodnik, Cešenik in Turnše. 1. Za območje Doba, Želodnika, Cešenika in Turnš v Krajevni skupnosti Dob se na podlagi odločitve občanov na referendumih 25. junija 1978 in 9. julija 1978 uvede krajevni samoprispevek za sofinanciranje izgradnje cest, ureditev pokopališča in gradnje avtobusne postaje. 2. Program financiranja obsega asfaltiranje cest v naselju Dob, po programu, sprejetem na zboru občanov dne 18. maja 1978, asfaltiranje ceste Dob-Cešenik-Turnše, ureditev pokopališča z mrliškimi vežicami ter izgradnjo avtobusne postaje v Dobu. 3. Samoprispevek se uvaja za dobo 50 mesecev od 1. avgusta 1978 dalje. Samoprispevek se plačuje v denarju. 4. Samoprispevek plačujejo: - vsi zaposleni občani 2 % od neto OD - upokojenci 2 % od pokojnine - obrtniki 2 % od čistega dohodka - kmetje 1 /4 višine enoletnega katastrskega dohodka - občani, ki na območju Doba, Želodnika, Cešenika in Turnš nimajo stalnega bivališča, imajo pa nepremičnine 2 % od dohodka od nepremičnin. 5. Samoprispevka ne plačujejo občani v vseh primerih, določenih z zakonom o samoprispevku (Ur. list SRS št. 3/73) kot tudi upokojenci, katerih skupni dohodek ne presega 1 500 din mesečno. 6. Samoprispevek od osebnega dohodka iz delovnega razmerja in pokojnin se plačuje v mesečnih obrokih, samoprispevek od dohodka od obrti, gostinske ali druge gospodarske dejavnosti, od dohodka, ustvarjenega z intelektualnimi storitvami in od katastrskega dohodka pa se plačuje v četrtletnih obrokih, na način, ki velja za plačilo davka in v skladu z zakonom o samoprispevku. Posamezni zavezanci se s svetom KS Dob lahko dogovorijo o hitrejšem plačevanju samoprispevka. 7. Nadzor nad zbiranjem sredstev, uporabo sredstev in nad izvajanjem del bo opravljal svet KS Dob. Svet KS mora po preteku plačilnega roka v občinskem glasilu ali na drug krajevno običajen način seznaniti občane o višini zbranih sredstev, njihovi uporabi in drugih važnih podatkih, ki se nanašajo na samoprispevek. 8. Vse sporne zadeve bo na pismeno vlogo reševal svet Krajevne skupnosti Dob. 9. Sredstva samoprispevka se zbirajo na posebnem žiro računu Krajevne skupnosti Dob in so namenjena izključno financiranju sprejetega programa. 10. Od občanov, ki ne izpolnjujejo obveznosti iz samoprispevka v določenem roku, se obveznosti prisilno izterjajo po predpisih, ki veljajo za izterjavo davkov občanov. 11. Predračunska vrednost del znaša 7.543.000 din. S samoprispevkom bo zbrano približno 3.600.000 din. Preostala potrebna sredstva do predračunskega zneska pa se bodo zbrala iz drugih virov. Sredstva, zbrana s samoprispevkom, ki bi eventualno ostala po izvršitvi programa, se namerujo za komunalno ureditev območja Doba, Želodnika, Cešenika in Turnš. 12. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku občine Domžale, uporablja pa se od 1. avgusta 1978. Številka: 174/78 Datum: 18. 7.1978 Predsednik zbora delegatov KS Dob: Jože Štiftar.U. (Nadaljevanje s 6. strani) munalno opremiti oziroma se njihova komunalna ureditev znatno podraži. Bistveno drugače pa je pri nakupu stanovanja, kjer je potrebno v relativno kratkem času zagotoviti celotno vrednost stanovanja. To pa je tudi glavni razlog, da prihaja do odstopanj od sprejetih smernic v stanovanjski politiki, čeprav se teh Samoupravna stanovanjska skupnost drži in dodeljuje posojila v razmerju 60:40 v korist nakupa stanovanj. Če hočemo prekiniti s stihijsko gradnjo za trg in preiti na usmerje- no gradnjo, ki jo organizira in vodi Samoupravna stanovanjska skupnost, stanovanjski dinar ne sme biti več nepovezan. Potrebna je povezava vseh delov stanovanjskega dinarja in sicer tistega, ki se zbira na Samoupravni stanovanjski skupnosti, tistega, ki se oroča na banki, tistega, s katerim razpolagajo delovne organizacije in tudi tistega, ki ga delavni človek sam prihrani. Vzporedno z integracijo sredstev pa je potrebno za usmerjeno stanovanjsko gradnjo čvrst in trden program, ki mora upoštevati potrebe naših občanov in tudi gradnjo spremljajočih objektov kot so šole, vrtci, zdravstvo, trgovine itd. Zamisliti se moramo nad tem, da so obstoječe šole prenatrpane, da odklanjajo vpis v prvi razred, da je otroških vrtcev premalo, in da njihova gradnja zaostaja za tri leta. Omejitev gradnje za trg, ki nam v veliki meri povzroča te težave, saj seje dosedaj letno povečalo število občanov za preko 1000 in ki so s seboj prinesli nerešena vprašanja infrastrukture, je glavni porok za izboljšanje obstoječe situacije. Obstoječi problemi so dobili takšne dimenzije, da se moramo nad njimi zamisliti vsi, tako samoupravne interesne skupnosti in nji- hovi organi, kakor tudi družbenopolitične organizacije in drugi odgovorni dejavniki in v zvezi s tem zavzeti določena stališča. Naš skupen cilj mora biti družbeno usmerjeno stanovanjsko gospodarstvo, ki bo z integracijo sredstev in z združevanjem interesov korrpleksno reševalo to problematiko, da ne bono vzporedno z reševanjem osebnega standarda si-romašili družbenega, da ne bomo gradili samo bivalnih prostorov, temveč stanovanja v pravem pomenu besede. M. Z. Občina Domžale po Samoupravni komunalni interesni skupnosti občine Domžale RAZPISUJE na podlagi 13. in 17. člena odloka o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča in gospodarjenju s sredstvi za pridobivanje, urejanje in oddajanje stavbnih zemljišč (Ur. vestnik občine Domžale št. 11/74) in 34. člena Zakona o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem (Ur. list SRS št. 7/77) JAVNI NATEČAJ Za oddajo stavbnega zemljišča na področju k.o, Trzin, in sicer: 1. TRZIN-MLAKE a. za gradnjo visokopritlične individualne atrijske stanovanjske hiše na parceli označeni s serijsko št. 24 v izmeri 724 kv. m. Izklicna cena za komunalno ureditev znaša 194.300 din. Stroški za izdelavo lokacijske dokumentacije znašajo 2364 din. b. Za gradnjo visokopritlične individualne stanovanjske hiše tip Marles S 406 na pare. označeni s serijsko št. 105 v izmeri 584 kv. m. Izklicna cena za komunalno ureditev znaša 194.300 din c. Za gradnjo enonadstropne individualne stanovanjske hiše na pare. št. 850/26 v izmeri 552 kv. m. Izklicna cena za komunalno ureditev znaša 194.300 din. Stroški za izdelavo lokacijske dokumentacije in glavnega projekta znašajo 8.744 din. 2. TRZIN STARI DEL Za gradnjo individualne stanovanjske hiše na pare. št. 49/4 v izmeri 650 kv. m. Izklicna cena za komunalno ureditev znaša 119.000 din. 3. Zemljišča oddajamo komunalno urejena. Komunalna ureditev zajema: - pod zaporedno številko 1 pripravo, elektriko, vodovod, asfaltne ceste, kanalizacijo, javno razsvetljavo in primarno telefonsko omrežje; — pod zaporedno številko 2 pripravo, elektriko, vodovod, asfaltno cesto in javno razsvetljavo. 4. Odškodnina za zemljišče znaša 66,27 din za 1 kv. m in jo je treba plačati v 8. dneh po sklenitvi pogodbe o oddaji zemljišča. Poleg odškodnine bo najboljši ponudnik pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja dolžan plačati še prispevek za spremembo namembnosti zemljišča. 5. Stroške za komunalno ureditev je treba plačati v dveh obrokih in sicer 70 % v 8. dneh po podpisu pogodbe o komunalni ureditvi, 30% pa do 31.12.1978. 6. Natečaja se lahko udeležijo vse pravne in fizične osebe. 7. Na natečaju uspe najugodnejši ponudnik. Najugodnejši ponudnik je tisti, ki ponudi višji znesek za stroške komunalne ureditve. 8. Pismene ponudbe je treba poslati priporočeno na Samoupravno komunalno interesno skupnost občine Domžale, Domžale, Ljubljanska 36, v zapečateni ovojnici z oznako za „Javni natečaj" najpozneje do 15. 8. 1978. Ponudnik mora hkrati s ponudbo vplačati varščino na račun št. 50120-661-16039 Samoupravni komunalni interesni skupnosti Domžale v višini 10.000 din. K ponudbi je treba priložiti potrdilo o plačani varščini. Neuspelemu ponudniku se varščina vrne, uspelim pa vračuna v odškodnino za zemljišče. 9. Posebna komsija bo ponudbe odpirala 22. 8.1978 z začetkom ob 8. uri. Pri delu komisije lahko prisostvujejo vsi ponudniki. Vse informacije so na razpolago na Samoupravni komunalni interesni skupnosti občine Domžale, Domžale, Ljubljanska 36, soba 1. Natečajna dokumentacija je sekstavni del natečaja. SKIS DOMŽALE r r KEGLJ/6KO TEKMOVANJE V okviru praznovanj letošnjega občinskega praznika bo v soboto, 5. avgusta ob 8.30 uri v športnem parku v Domžalah tradicionalno kegljaško tekmovanje, na katerem bodo sodelovale naslednje ekipe: Športno društvo INVALID Zagorje Športno društvo INVALID Črnomelj Športno društvo INVALID Kočevje Športno društvo INVALID Ljubljana Športno društvo BOREC Kranj Pokrovitelj tega tekmovanja je Zveza za telesno kulturo Domžale. DELAVSKA UNIVERZA DOMŽALE RAZPISUJE v šolskem letu 1978/79 v naslednje šole in tečaje: — dvoletno administrativno šolo - 1. in 2. razred (pogoj: redno končana osnovna šola, starost nad 17 let) — tehniško tekstilno šolo 1. in 4. razred — dvoletno delovodsko šolo tekstilne smeri — 1. in 2. razred — osnovno šolo za odrasle - 7. in 8. razred — dvoletno poklicno šolo za kmetovalce — strojepisni tečaj, — krojno-šiviljski tečaj - začetni in nadaljevalni — gospodinjski (kuharski) tečaj — tečaj nemškega jezika - začetni in nadaljevalni — tečaj angleškega jezika — za odrasle in predšolske otroke — tečaj za snažilke — tečaj za skladiščno poslovanje — tečaj za voznike viličarjev — tečaj za upravljalce „S naprav — tečaj higienskega minimuma — tečaj iz varstva pri delu — za vse profile delavcev — ekonomsko srednjo šolo — skupaj s Kamnikom Vpišete se lahko vsak dan od 7. - 14. ure (razen sobote) v tajništvu DELAVSKE UNIVERZE Doiržale, Kolodvorska 6/1. Informacije v tajništvu, telefon številka 72-082 in v programu delavskih univerz Gorenjske, v katerem so navedene vse izobraževalne oblike, kijih organizira Delavska univerza Domžale. J C ARBORETUM VOLČJI POTOK 61235 Radomlje — Yugoslavia Telefon 72-945 Ali želiš biti srečen in zadovoljen v svojem poklicu vse življenje? Odloči se za obetaven poklic in postani vrtnar. Pridruži se nam, ki oblikujemo lepše življenjsko okolje. Ko boš spoznal, kako pomemben in mikaven je rastlinski svet, nam boš kasneje hvaležen, da smo v rani mladosti potrkali na tvoje srce in te usmerili v poklic vrtnarja. Arboretum Volčji potok, 61235 Radomlje takoj sprejme v uk štiri mladeniče s končano osemletko. Zagotovljeni so jim delovni pogoji in svetla prihodnost. Obiščite nas in postanite poklicni oblikovalci našega kulturnega okolja. RAZPIS Krajevna skupnost Dob razpisuje delovno mesto tajnika in to s polovičnim delovnim časom. Pogoji: Srednja aji nepopolna šolska izobrazba upravnoadmini-strativne smeri, moralnopolitična neoporečnost, zaželjeno poznavanje krajevne samouprave in krajevnih razmer. Osebni dohodek po družbenem dogovoru. Rok prijave 15 dni od objave na naslov: Krajevna skupnost Dob, Dob 131 61233 Dob. J OGLAS SOZD SLOVENIJA PAPIR LJUBLJANA ZDRUŽUJE VSO PAPIRNO INDUSTRIJO SLOVENIJE Z NASLEDNJIMI DELOVNIMI ORGANIZACIJAMI: - Papirnica, Vevče - Papirnica, Količevo - Sladkogorska tovarna papirja in kartona, Sladki vrh - Tovarna lepenke Ceršak, Šentilj - Tovarna celuloze in papirja ĐURO SALAJ, Krško - Papirografika, Ljubljana - Kartonažna tovarna Ljubljana - Rudnik kaolina Črna, Kamnik - Tovarna dokumentnega in kartnega papirja, Radeče - Tovarna lesovine in lepenke, Prevalje KRAJEVNI PRAZNIK V TRZINU Letošnji krajevni praznik 8. julij so občani Trzina praznovali še posebno slovesno. Najprej so odkrili sporrinsko ploščo trem tragično ubitim političnim aktivistom ki so padli. 9. septembra 1944. leta, nato pa izročili svojemu namenu več kilometrov asfaltiranih cest v starem delu Trzina. je delal organizirano vse do vstopa v NOV. Njegova naloga je bila zbiranje hrane, obleke in orožja. Bilje član gospodarske komisije kamniškega okrožja, leta 1944 pa je postal načelnik okrajne gospodarske komisije za Mengeš. Omenjeni tovariši so prišli 8. oktobra zvečer k Podgoršku iz Tuhinjske doline in so šli prenočevat na skedenj. Naslednje jutro —- • Polaganje vencev k spominski plošči, ki je bila odkrita v spomin na padle aktiviste v Trzinu spe vek. Akcija, ki se je že pričela in katere višek bo v začetku prihodnjega leta z izvedbo referenduma, mora uspeti in glede na dosedanje razumevanje in zaupanje občanov, da so sredstva, ki jih na ta način prispevajo potrebna in da se namensko in koristno uporabljajo, daje garancijo v uspeh referenduma. Problemi šolskih objektov so v naši občini zelo pereči in zahtevajo hitro akcijo sicer bomo prišli v situacijo, da ne bomo imeli dovolj prostora niti za šoloobvezne otroke, lug šele za celodnevno šolo, usmerjeno izobraževanje, izobraževanje in usposabljanje duševno manj sposobnih otrok in tudi za izobraževanje odraslih. Zato pričakujemo tudi v bodoče razumevanje in podporo vseh občanov v vseh krajevnih skupnostih — seveda tudi občanov krajevnih skupnosti Trzin." Po svečani otvoritvi je krenil sprevod proti kamnolomu, kjer je bilo tovariško srečanje. V kulturnem programu so sodelovali učenci Osnovne šole Trzin pod vodstvom Teodore Blejc, Moški pevski zbor „Janez Cerar" iz Domžal, recitatorji in Mengeška godba. Ar ZAHVALA Ob smrti naše drage žene in mame r Osrednja slovesnost je bila na Jemčevi cesti, kjer je bila odkrita spominska plošča na Podgorškovi hiši. Predsednik Krajevne skupnosti Trzin je pozdravil številne krajane, praporščake in goste — med njimi tudi predsednika izvršnega sveta skupščine občine Domžale Edvarda Peternela in narodnega heroja Franca Avblja-Lojka nato pa je o tragičnih dogodkih spregovoril predsednik Kra-jevneega odbora ZZB NOV Trzin Franc Orel. V svojem govoru je orisal dogodke, ki so se odigrali 9. septembra 1944. leta pri Podgoršku, ko so okupatorji ubili naslednje politične aktiviste: Janeza Burja-Mirka, doma iz Trnovč pri Zlatem Polju. Tovariš Mirko se je rodil v siromašni kmečki družini 1919. leta. V mladosti seje izučil za vodovodnega instalaterja in ob začetku 2. svetovne vojne, ko je razpadla stara Jugoslavija, je bil kot vojak ujet in odpeljan v vojno taborišče v Nemčijo. Iz ujetništva je prišel leta 1942 in se takoj vključil v delo OF. Delal je na terenu in aprila 1943 odšel v partizane. Bil je sekretar rajonskega komiteja KPS v Lukovici, vendar je bil v začetku leta 1944 poslan z enako nalogo v rajon Mengša, kjer je bilo tedaj delo zelo težko. Miha Vrhovnik a-Blaž.i iz Mengša. Blaž je bil rojen 1913. leta v Mengšu v delavski družini. Po končani osnovni šoli se je izučil za elektrikarja in se zaposlil v Induplati v Jaršah. Leta 1943 je postal član občinskega odbora OF Mengeš, nato rajonskega odbora OF Mengeš, leta 1944 pa član okrajnega odbora OF Mengeš. V partizane je odšel junjja 1944. leta in bi moral nekaj dni pred smrtjo oditi na novo dolžnost na Primorsko. Jožeta Podgorška-Rudrja iz Trzina. Rudi seje rodil leta 1917 v kmečki družini v Trzinu. Po končani osnovni šoli se je izučil za mesarja inje pozneje prevzel obrt od svojih staršev v Kamniku. Z OF je začel sodelovati že junija 1941 in so hišo obkolili Nemci in belogardisti - bili so izdani - in tovariše, ki se zaradi izčrpanosti niso mogli upirati, zverinsko ubili. Tega dne je bila pri Podgoršku — Rudijevi domačiji - resnična morija, saj so okupatorji zverinsko počenjali vse mogoče s tovariši, ki so jih privlekli iz skednja. Ploščo omenjenim tovarišem je odkril narodni heroj Franc Avbelj-Lojko. V nadaljevanju slovesnosti je spregovoril predsednik izvršnega sveta skupščine občine tov. Edvard Peternel, ki je krajanom čestital za njihov praznik in istočasno tudi k velikemu dosežku pri razvoju njihove krajevne skupnosti. Spregovoril je tudi o tem, da so krajani Trzina veliko prispevali k temu, da bi uredili ceste v svoji Krajevni skupnosti in da njihov samoprispevek kaže veliko zavest in pomaga odstranjevati mnoge probleme, ki so prisotni v vseh krajevnih skupnostih v naši občini. Koje govoril o velikem odpovedovanju ljudi, je med drugim dejal: „Trenutno izstopa v naši občini najbolj v ospredje problematika vzgojno-izobra že valnih objektov. To spoznanje in obsežnost nerealiziranih Eroblemov na področju šolstva je ilo osnova za odločitev sprejeto na izvršnem svetu, v predsedstvih družbenopolitičnih organizacij in na sejah vseh zborov občinske skupščine ter zborih občinske izobraževalne skupnosti, t da se tudi v bodoče ureja problem investicij v šolstvo s pomočjo samoprispevkov občanov in da se ob izteku sedanjega uvede nov samopri- vike bec se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ji darovali cvetje in jo pospremili na njeni zadnji poti, nam pomagali in sočustvovali. Posebno zahvalo izrekamo zdravnici dr. Šiški ter zdravnikom in osebju hematološkega oddelka Kliničnega centra v Ljubljani. Zahvaljujemo se tudi tovarišu Janezu Hafnerju iz Induplati za poslovilne besede pri odprtem grobu. Vsem iskrena hvala mož Stane in otroka Matija in Marjetka zahvala Ob prerani in boleči izgubi ljubega sina, brata in strica jerneja Šimenca se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam kakorkoli pomagali, izrazili sožalje, darovali cvetje in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena zahvala celotnemu kolektivu Opekarne Mengeš za denarno pomoč ter gasilskemu društvu Domžale in Stob. Posebno pa se zahvaljujemo tov. Lojzetu Dremlju in gospodu kaplanu za Izrečene čudovite besede slovesa. Žalujoči: mama, a ta in sestri z družinama IN MEMORIAM pavlin zule Na domžalskih Žalah smo se v petek, 14. julija poslovili od znanega športnega delavca tovariša Pavlina Zuleta. Tovariš Pavlin se je rodil pred 68. leti v Koprivi pri Gorici. Po končani prvi svetovni vojni se je preselil v Slovenko in nadaljeval začeto šolanje v Komendi, pozneje v Celju in Ljubljani, kjer je obiskoval gimnazjjo* Nato je odšel v pomorsko Izrakoplovno šolo v Divulje, ki jo je končal 1931. leta. V narodnoosvobodilni boj se je vključil 1943. leta, vendar je bil po težki borbi z ustaši ujet in odpeljan v zapor. Kljub mučenju je ostal zvest svojemu prepričanju in se takoj po osvoboditvi zaposlil v knjigovodski službi najprej v Usnjarskem teh-nikumu, nato v Kemični tovarni v Domžalah in končno v Oljarni na Viru. Tovariš Pavlin je bil pred vojno aktivni tekmovalec in vaditelj ter dolgoletni predsednik sokolskih društev. BU je vsestranski športnik, predvsem orodni telovadec, atlet in plavalec. Po osvoboditvi je bil organizator pri ustanavljanju Okrajne zveze in fizkulturnih društev v okraju Kamnik. Pozneje je bil načelnik Telovadnega društva Domžale in strokovni sekretar okrajne zveze. Leta 1949 je vodU moško in žensko vTSto ki sta zastopali republiko na državnem prvenstvu v ljudskem mnogoboju, kjer sta vrsti Domžal osvojili prvo mesto. Poleg tega je aktivno delal tudi v skladu za pospeševanje telesne kulture in pri gradnji športnih objektov v občini. Dolgo časa je bil predsednik Zveze za telesno kulturo Domžale, nad 15 let je opravljal predsedniško dolžnost pri Nogometnem klubu Domžale, poleg tega je opravljal še vrsto drugih dolžnosti pri TVD Partizan, pri Košarkaškem klubu in pri različnih svetih za telesno kulturo v občini. Sodeloval je tudi pri različnih komisijah pri Nogometni zvezi Slovenje in pozneje pri Temeljni nogonetni zvezi Ljubljana. Za svojo vsestransko in bogato športno dejavnost je bil odlikovan s številnimi priznanji, med katerimi stopata v ospredje Red dela s srebrnim vencem in Bloudkova nagrada, kot najvišje priznanje, ki ga podeljuje republika za dosežke na športnem področju. Lahko rečemo, da smo s tovarišem Pavlinom izgubili enega izmed tistih neumornih športnih delavcev, ki je vse svoje moči posvečal mnogim generacijam na področju razvoja športnih panog v domžalski občini. Tovariš Pavlin je znal prenašati športnega duha iv vse sredine, v katerih • je deloval in za marsikateri športni dosežek in užitek ter za mnoge objekte se moramo zahvaliti prav njemu, saj je znal pritegniti k delu vse tiste, ki so hoteli pomagati športnemu živjenju v naši občini. ■ NEZGODNA KRONIKA V prejšnji številki našega poročevalca smo vas obvestili, da bomo, pričeli objavljati v tem glasilu poimensko tiste občane, ki so bili na podlagi pravnomočnih odločb pristojnih organov kaznovani zaradi kršitve cestno prometnih predpisov, kakor tudi prometne nesreče, je na lokalni cesti Moravče-Velika vas v vasi Katarija pripetila prometna nezgoda zaradi nepravilno ustavljenega vozila. Voznik osebnega avtomobila Zastava 750 Šuštar Milan, roj. 1952, stanujoč Dešen 3 nima vozniškega dovoljenja, niti ni imel Vide Vavpetič 0,5 točke iz 1 parije. Kakor lahko razberemo iz tega pri-.kazaje k visoki uvrstitvi Domžal največ točk prispeval mojstrski kandidat Vlado Ivačic, ki je v brezkompromisni borbi porazil celo bivšega državnega prvaka velemojstra Hulaka. Ivačič je bil tudi med člani vseh nastopajočih ekip najboljši igralec na tretji deski. Po sklenitvi petega kola in z upoštevanjem tekmovalnih kriterijev so se finalisti letošnjega Titovega pokala razvrstili takole: 1. Mladost 13 točk, 2. Monting 13 točk, 3. Rad 12 točk, 4. Domžale 11S točk, 5. PTT Zagreb 11,5 točk, 6. Spartak 11 točk, 7. Ivan Kur-jački 10,5 točk itd. Zmagovalka slovenskega finala Iskra je bila osma, Nikica Pavlic z dvema velemojstroma in dvema mednarodnima mojstroma šele dvanajsti, GOŠAz enakimi naslovi pa celo predzadnja, - petnajsta. Vsekakor je četrto mesto izjemen dosežek, ki ga ni pričakoval niti največji domžalski opti- Tako izgleda ,J~ičko" ki ga je pred nesrečo vozil voznik brez izpita . . . ki so nastale predvsem zaradi lastne neodgovornosti do sebe in do drugih udeležencev v cestnem prometu na našem območju. Kot primer takega ravnanja, ki dovolj zgovorno priča, da bodo v bodoče morah odbori za IX), družbeno samozaščito in varnost občanov na tem področju še rmogo storiti tako v KS in TOZD, da takim občanom, ki s svojim ponašanjem v cestnem prometu predstavljajo potencialno nevarnost za nas vse, poskrbijo, da s svojim vplivom, vzgojo in budnostjo, preprečijo udeležbo z motornim vozilom v cestnem prometu. Dne 9. 7. 1978 ob 00.30 uri se ŠAH zvezni Šahovski finale za pokal maršala tita V letošnji 7. številki našega glasila smo poročali o rezultatih republiškega finala in ugotovili, da sta si za končni obračun najboljših jugoslovanskih moštev priborili vstopnici ljubljanska Iskra in Domžale. Pri tem smo naši ekipi zaželeli dobro uvrstitev v Pulju. Na zveznem finalu, kije bilo tokrat v času od 18. do 23. maja, so se naša pričakovanja in želje docela uresničile.. Naši izbranci so dosegli še mnogo več. Med šestnajstimi jugoslovanskimi ekipami so osvojili visoko četrto mesto in pustili za seboj kopico udeležencev z najvišjimi šahovskimi naslovi. Na tej elitni šahovski prireditvi v Pulju so se v petih kolih švicarskega sistema pomerile naslednje štiričlanske ekipe: 1. GOSA 2. Spartak 3. Kosovo polje 4. Rad 5. Mladost-Industrogradnja 6. Nikica Pavlic 7. Bosna 8. Ivan Kurjački 9. Tltograd 10. Domžale 11. PTT Zagreb 12. IM Rakovica 13. Iskra 14. Student 15. Monting 16. Kvarner Kako močne igralce so imeli nekateri finalisti, naj vam potrdi tale ugotovitev: za Nikico Pavlic sta igrala dva velemojstra in dva mednarodna mojstra, enako moštvo je imela GOSA, zagrebška Mladost pa je nastopala s tremi velemojstri in enim mednarodnim mojstrom. Barve Domžal so branili en velemojster, en mojster in dva mojstrska kandidata, torej po šahovskih naslovih precej skromno moštvo, po borbenosti pa prav gotovo med najvidnejšimi udeleženci. Domžalčani so v petih srečanjih dvakrat zmagali, dvakrat remizirali in le enkrat tesno izgubili. Njihovi dvoboji so se končali takole: Domžale : Titograd 3:1 Domžale: Rad 2:2 Domžale : Mladost 2:2 Domžale : Spartak 1,5:2,5 Domžale : Kvarner 3:1 11,5:8,5 K skupno osvojenim 11,5 točkam so prispevali: Albin Planine 3 točke iz 5 partij, Iztok Jelen 3 točke iz 5 partij, Vlado Ivačič 3,5 točke iz 5 partij, Marjan Karnar 1,5 točke iz 4 partij, mist. Skoraj neverjetno in nadvse osupljivo pa je dejstvo, da sb v tem finalu imeli Domžalčani izjemno možnost, da bi dosegli celo prvo mesto. v dvoboju z Mladostjo, ki seje končal neodločeno, je bila po treh urah igranja objektivna ocena šahovskih strokovnjakov enotna. Ugodne pozicije na deskah, ki so jih imeli naši igralci, so po mnenju izkušenih ocenjevalcev namreč kazale na popolno zmagoslavje Domžal s 3,5:0,5. Ce bi naši mušketirji imeli le malce več šahovske sreče, zlasti pa kanček več turnirskih izkušenj, bi se favoriziranemu nasprotniku kljub zvenečim nazivom ne posrečilo izogniti hudemu porazu. Pa vendar ... Četrto mesto na tako kvalitetnem turnirju presega vsa naša pričakovanja in za ta uspeh ljubitelji šahovske igre v Domžalah lahko svojim reprezentantom iz srca izrečemo: „Iskrena hvala in še kdaj nas tako prijetno presenetite!" KOŠARKA registriranega vozila, v vozilu pa je imel še dva sopotnika. Vozilo je zaustavil na skrajni levi strani cestišča in ko je hotela sopotnica izstopiti, je vozilo pričelo peljati nazaj, nakar se je dvignilo v zrak in obstalo okoli 120 metrov pod cesto. In posledice: 2 osebi lažje telesno poškodovani, popolnoma uničeno vozilo z materialno škodo okoli 40.000 din. Ob tem pa ne gre prezreti, da voznik nezgode ni prijavil najbližjemu organu javne varnosti, kot to določa 124/4. člen v zvezi s 43. členom zakona o varnosti cestnega prometa. Guberiničevi - zlato Balkana, srebro Evrope; Slavincu - uniforma; Zagorcu — rekreacija; Marnu — republiška selekcija. Igralci republiške in regijske selekcije — košarkarji KK Bresta in KK Domžale so s prijateljskim srečanjem (135:99) poudarili slavje domžalskih košarkarjev. Ti so čestitali svoji nekdanji igralki GUBERINIČ Danici -Nani, ki je kot članica državne košarkarske reprezentance osvojila ZAGORC Jožetu so se zahvalili za dolgoletno sodelovanje kot igralcu in zaželeli, da bi kot teles-no+culturni delavec tudi v bodoče prispeval pri prijateljskih odnosih košarkarjev občine Domžale in Kamnik. MARN Branetu pa so zaželeh v republiški selekciji - KK Brestu uspešno nastopanje v I. zvezni ligi. To je velik uspeh tega mladega igralca, o katerem bomo še slišali v kolikor bo z delom na košarkarskem področju tako nadaljeval, kot je začel. Dr. Mitja Sircelj podeljuje priznanje znani košarkašici Guberiničevi. zlato medaljo na balkanskem prvenstvu in srebrno na evropskem. To je največji uspeh, ki gaje kdajkoli dosegla na športnem področju katerakoli občanka Domžal. Predsednik kluba Šircelj Mitja ji je v imenu vseh košarkarjev in ko-šarkaric občine Domžale čestital k osvojenim medaljam in ji zaželel, da bi si v bodoče priborila mesto v državni reprezentanci za svetovno prvenstvo in olimpijske igre v Moskvi. Želel pa je, da ne pozabi, da je spoznala osnove košarke in čar te igre v KK Domžale. Košarkarji so se poslovili od svojega kapetana SLAVINEC Uroša, ki jih je vodil v zveznem tekmovanju in z njimi osvojil tudi naslov republiškega prvaka. Bil je dober športni prijatelj, istočasno pa odličen študent in vzorni delavec, prepričani pa smo, da bo-tudi dober vojak. Košarkarji so nam lahko za -primer, kako lahko gojimo v Domžalah kvaliteto le do določene stopnje, nato pa odhajajo boljši igralci v kvalitetnejše sredine. To naj bo tudi primer ostalim športom, da bomo oziroma naj bi v Domžalah gojili le tiste športne panoge, za katere imamo tudi pogoje razvoja, ne pa za vsako ceno vse in vsepovsod. KK Domžale OGLAS Učiteljica išče opremljc no ali neopremljeno garsi« njero v Domžal ali. Ponudbe pod „redni plačnik" GOSTIŠČE Pri »Konšku« - Trojane - AVTOMATSKO KEGLJIŠČE - IZBORNA KUHINJA -SOLIDNA POSTREŽBA GOSTOM IN OBČANOM ISKRENO ČESTITAMO v napredak J^k domžalo Kolektiv delovne organizacije »NAPREDEK« Domžale TOZD PREHRANA TOZD OPREMOTEHNA TOZD GOSTINSTVO IN TDRIZEM se priporoča za nakup vsakovrstnega potrošnoga blaga v svojih prodajalnah širom občine u. DELAVSKA UNIVERZA DOMŽALE PRIPOROČAMO SVOJE USLUGE NA PODROČJU IZOBRAŽEVANJA, TISKARSTVA IN KNJIŽNIČARSTVA ! Kovinsko in strojno podjetj« nudi svoje proizvode in kvalitetne usluge —izdelava in montaža opreme za čistilne naprave komunalnih in industrijskih odpadnih voda, —izgradnja regionalnih vodovodov, —preskrba s pitno vodo in odvajanje odpadnih voda skozi čistilno napravo OBNOVA GRADBENO INDUSTRIJSKO PODJETJE, n.sol.o., Titova 39, p.p. 182/1 V, GRADI IN PRODAJA RAZLIČNE VRSTE STANOVANJ PROJEKTIRA IN NAČRTUJE GRADI, PROIZVAJA IN SESTAVLJA VSE VRSTE OBJEKTOV PRODAJA GRADBENE POLIZDELKE MELODIJA MENGEŠ Čestitamo za praznik. Proizvajamo glasbene instrumente, zvočne notne table. Priporočamo svoje izdelke TOVARNA POZAM ENTER I JE Pridružujemo se čestitkam in priporočamo vse vrste tkane elastike, svileno in najlon elastiko, elastične in neelastične trakove, vrvice, trakove Mengefi Mengeš Uredimo vam kvalitetno opremo za trgovske lokale, hotele in gostinske obrate. Se priporočamo Radomlje proizvaja žagan les, jedilne in sedežne garniture Priporočamo proizvode ms DOMŽALE AVTOSERVIS Domžale Čestitamo za praznik Nudimo servisne usluge na vozilih VW, Volvo, popravljamo tudi vsa druga osebna vozila,, tovornjake in avtobuse GOSTILNA "REPANŠEK VID" HOMEC - Bolkova 42 vam nudi — domača jedila — dobro domačo kapljico — prostor za svadbe Čestita in te priporoča I EKSPLOATACIJA PREDELAVA IN OPLEMENITENJE NEKOVIN "TERMIT" DOMŽALE SPECIALIZIRANO PODJETJE ZA PROIZVODNJO* LIVARSKEGA POMOŽNEGA MATERIALA INDUSTRIJSKI KOMBINAT "PLANIKA" KRANJ TOZD "MOJCA" LUKOVICA Priporoča svoje kvalitetne usluge in čestita za praznik ZAVAROVALNICA Wjjm "TRIGLAV" Poslovna enota Mengeš Čestitamo za praznik in priporočamo svoje storitve GOZDNO GOSPODARSTVO Domžale Občanom čestitamo za praznik ZA OBČINSKI PRAZNIK ČESTITAJO Skupščina občine Domžale Občinska konferenca SZDL Domžale Občinska konferenca ZKS Domžale Občinski sindikalni svet Domžale Občinska konferenca ZSMS Domžale Občinski odbor ZZB NOV Domžale Občinski odbor ZRVS Domžale Komunalno P. , . Priporoča svoje storitve podjetje Domžale Kolektiv čestita "M L I N O S T R O J" TOVARNA STROJEV DOMŽALE VSEM OBČANOM ČESTITAMO □ induplati — Jarše So v vašem domu zavese, prti in garniture Induplati? Taborite v šotorih Induplati? Uporabljate koridorje in zračne hale Induplati? Torej nas že poznate kot fleksibilno delovno organizacijo, katere moto je nenehen razvoj - in kvaliteta. TOSAMA DOMŽALE VSEM POSLOVNIM PRIJATELJEM, DELOVNIM KOLEKTIVOM IN OBČANOM ČESTITAMO IN ŽELIMO MNOGO DELOVNIH USPEHOV BARVE LAKI EMAJLI DEKSTRINI LEPILA UMETNE SMOLE TOVARNA KOVČKOV IN USNJENIH IZDELKOV DOMŽALE 0* Mi* biti oblečen, športno in elegantno noti« konfekcijo in pokrivala S SVOJIMI TOZD: — Galanterija — Usnjarna — Maloprodaja Proizvodni program: Damske torbice, potovalne torbe, kovčki, aktovke, mape, pasovi, drobna galanterija, rokavice, izdelki iz reptilij Vrhnje usnje in usnjena podloga slamnikov in konfekcija »UNIVERSALE« Domžale Izdelki to iz klasičnih v različnih barvah in velikostih EMONA TOZD Kmetijska kooperacija s poslovalnicami kmetijskega reproma-terjala v Domžalah,Moravčah, Lukovici in Blagovici se priporoča in čestita Papirnica Ko icevo POŠTA DOMŽALE Izdelujemo: raznovrstne papirje, navadne in specialne lepenke, več vrst sestavljenih kartonov, zlasti s premazom oplemenitene kartone za grafično embalažo KOMUNALNO GOSPODARSTVO Mengeš Opravlja: zidarska, ključavničarska, steklarska in parketarska dela Priporoča svoje usluge in čestita za praznik ! TEKSTI L TOZD IZVOZNO-UVOZNO PODJETJE SEMESADIKE MENGEŠ z delovišči: Semenarno in Drevesnico Mengeš Drevesnico v Kad vanju pri Mariboru in Drevesnico v Tišini pri Murski.Soboti nudi gozdno seme. sadike za pogozdovanje in okrasne nasade ter storže za okras in se priporoča filc o. sol. o. 61234 Mengeš Izdelujemo in prodajamo tehnične in iglaste filce ter sodobne talne obloge za pode. Delovni kolektiv čestita vsem občanom Živilski kombinat »ŽITO« LJUBLJANA POSLOVNA ENOTA DOMŽALE ČESTITAMO