g. številka. Ljtibljaua, v soboto 11. januvarja 1896. XXIX. leto. SLOVENSKI NAROD. Izhnja vsak dan mveJSer, iziin&i nodeljo in praznike, ter velja po pofiti projeman 7. a a vstro- ogersko deželc za vsc loto 15 glri., za pol leta H glđ., za ćetrt leta 4 gltl , za jeden meseo 1 gici. 40 kr. — Za Lj ubijano brez poSiljunja na dom za vse leto l.'i f*ld., za. četrt leta 3 gld. 50 kr., za joden mesec 1 gld. U) kr. Za pofiiljanjc na dom računa ae po 10 kr. na mesec, po ,'JO kr. za četrt leta. — Za tuje dežole toliko vi-C, kolikor poštnina z.iaSa. Za oznanila plafiujo se od fitiristopne petit-vrsto po H kr., če su oznanilo jedenkrat tiska, po f> kr., Ću se đvakrnt, in po 1 kr., fte se trikrat ali večkrat tiaka. Dopisi naj bo izvole frankirati. — Kokopiui se ne vrafiajo. — Uredništvo iu upravnifitvo je na Kongresnem trgu St. 12. Upravnifitvu naj ee blagovolijo pofiiljaii iiarofinine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Kdo nas je otel narodnoga pogubljenja? Č^dalje pogosteje 8« čuje tnlitev, katero je tuđi kanonik Klun ponovil pri verifikaciJHki debati v deželnem zboru, da jo namreČ jedino duhovHčina obudila v našem narodu nacijonalno zivnat in da vse, kar se je doseglo, je jedino zasluga te dtihovččine. To ae povsod in pri vsaki priliki povdarja, to je zadnji argument, kateri zavirite naši politični na-»protniki proti posvetni inteligenci, in zato je umestno, da si to trditnv že ogledamo nekoliko bližje. Danes tedeu smo na tem mestu dokazovali, da je bila vodilna ideja slovenukega gibanja do najnovejših časov nacijunalno-liberalna, da je posvetna inteligencija vedno le odjenjavala in ae ozi-rala na želje in zabteve duhovdčine, da pa ni nik-dar kapitulirala, nego ukucala složno z duhovščino delati po načeli li svojega programa za narodu i napredek. Đuhovniki so res iz vsega početka elelali za narodno stvar, a rosno bo delali vedno le tišti du bovniki, kateri so se držali nacijonalno-liberalnoga kompromisnoga programa, tor ej možja, ki nikakor nišo bili takih nazorov, kakeršni se sedaj zagovar-jajo 8 klerikalne strani. Naj bi bil kdo Vodniku, Ravnikarju ali SlomSeku rekel, da je narodnost poganstvo, da je slab katolik:, kdor ljubi svoj narod, segnal bi ga bil sramotno iz hiše. Če pregledamo zgodovino našega naroda v tekočem stoletju — knj vidimo? Da so združeno s posvetno inteli-genco delali đuhovniki, da pa se je de-lalo toliko intenzivnoj 3e in reanej&e, kolikor bolj se je po Stevilu množila po-Bvetna inteligenca, in da so posvetni elementi največ delali in največ storili, tako v političnom ka kor v kulturnom oziru. Do I. 184S. sploh ni bilo narodnega politič-nega življenja. Kdo se jo pa leta 1848. boril za narodove pravice? Posvetnjaki, kal mini so duhov-niki čeatokrat delali ovin*. Kdo s« bori v državnom in v deželnem zboru odkar imamo ustavo? Poavet* njaki! R»;8, da so bili ti posvetnjaki voleui naj-večkrat s pomočjo duhovnikov, a Toman, Bleivvnis itd. nišo bili klerikalci v Missijevem zmislu, nego prej liberalci, pač pa po skuša I i ohraniti soglanje mej duhovččino in posvetnira razumnislvom. Kdor tega ne verjame, preglej „Novice" in prepriča se, da je resnica. Sploh pa svedoči že to, da je bil nlovenski program do najnovejfiega časa nacijonalno-1 i b e r a 1 e n, da duhovftčina n i igrala v narodnem življenju prve uloge, da nje upliv ni bil izključno merodajen. Vrh tega vidimo tuđi, da je duhovš ina v preteklosti često omahovala in prepustila vse n;»-rodno delo neklerikalni posvetni intetigenci. JŠkof Vidmar je bil nemškutar in za njegovega škofovanja se je marsikateri duhovnik ravnal po njegovih nn-zorih. Narodna mlačnost kranjske duhov.sčine je bila kriva, da so slovenski kmetje svoj čas volili Dežmana in druge nemskutarje v parlament, kakor je bila mlačnoat že iznmrle generacije koroake da-hovščine kriva, da je bil trud Andreja EinBpielerja dolgo let brezuspe&en, kakor je kriva mlačnost slovenske duhovš'iae, da gineva naš narod v gradki škofiji. Sicer pa poglejmo našega kmeta, na katerega je duhovščina imela vedno velik upliv. V primeri s hrvatskim ali tirolskim kmetom je $eveda zaveden, ali v primeri s Reskim, madjarnkini, laikim kir: »tom je nj«gova zavednost jako raajhna, njegova narodna navduRenost kaj hladna. Ko bi bila dubovščina vse to storila, kar bi bila mogla, bi naA kmet lahko tekmoval glede nirodn^ zavednosti s Čehi in Nenu;i, a prav k*r je duliovfieina največ le slabo izpolnj«-vala svojo roJoljubno dolžnost, zato je tuđi kmetsko naše Ijudsto zaostalo. Či pa duhovš^ina na kmet ih ni skoro nič storila, je neumevno, kako se more potem trditi, da je sploh otela narod prt'tečega pogubljenja, ko vendar vsakdo ve, da na inteligenco v tekorem etoletjU sploh ni imela nič upliva. Sklicuj^ ne na zgodovino našega naroda bodi že jedenkrat na pol na usta povedauo: Slovenska đu-liovšrina je storila mnogo za naš narod, dala nam je Vojnika, Metelka, SlomSeka itd., da nas je pa jedino duhovAćina renila narodnega pogubljenja, to ni reinica, to i« iz spekulacije izvirajote pretiravanje. Duhovščina je za naA narod več Htorila, kakor vsak drugi stan, nikakor pa ne toliko, nego vsa posvetna inteligencija. Vsa čast tištim duhovnikom, ki so delali za narod, a delali nišo zato, ker so bili dnhovniki, nego prej vzlic temu, delali «o zanj, ktr jim je v prHih bilo rodoljubno srce, ali narod je obudila posvetna liberalna inteligenea in njej gre hvala zato, kar jev kulturnera in p o 1 i t i č n e m oziru dosegel slovenski narod. V IJlltllJailh 11. januvarja. čehi in Nemci. Na spravo mej narodnoHtima na C^fikem ni nič misliti. Nemei nočejo niti slinati o narodni jednakopravnosti v notranjem uradnpm poslovanju. Če se vpelje če^ki notranji uradni jezik, se bode s tem jako oslabila zveza mej ČeSko in os red ni mi uradi na Dunaju, in posle.dica temu bi bila, da se izvede češko državno pravo, ker bi se drugače poslovati ne moglo. Nemce pa v deželnem zboru podpirajo veleposestniki. To so že pokazal pri volitvi ods^kov. Dos^daj je bila navada, da bo se odseki volili po kurijah. Ker pa imajo v kmetski in meetni kuriji Čelii većino, bi bili lahko volili iz teh dveh skupio po svoji volji člane v (dsek. Tn pa veleposestnikom ni ugnjalo. Zavezali so se z Nemci in sklenili, da sr voli v orl.s^ka polovico ćlanov iz vsega zbora in volili so potem toliko Nemeev, da je v vsaknin odseku jednako fttevilo Nemcev in C^hov, če tuđi je tseliov mnogo več v deželi in v deželnem zboru. Veleposestniki odloču-jejo večino in so svoj upliv porabili Nemcem v korist Rusi in Poljaki Knez Ljubomir.ski je jako razdražtl Poljake s brošuro, katero je izdal to. dni. Priporpča jim namreč, naj s»^ spravijo z Rusijo. Pokazalo se je uopet, da pri Poljakili ztnaguje Šo-viniapm nad treznim mišljenjem. Vsi izvpnrunki poljski listi udrihaju po Ljubomirskem, v Husiji iz-hajajoči 8« seveda ne. upajo. Mej Poljaki so ša venlno redki možje, ki bi spoznali, da je prazno Jeden večer pri ,,Našem prijatelju''. (Spisal Nis Vodo ran.) (Dalje.) Poalušal »em, kar t*o pripovedovali eodni avu-tovalec, nadučitnlj, lekar in nadgozdar, potetn pa sem sel k počitku. Zapamotil in zabiležil sem si to le: I Hodni svetovalec je pripovedoval: Moje rojstno mesto je Doloc. Mtsto ni veliko, kakor Vam je znano, ali prijatno leži in živi bo tam — vsaj v dobi moje mladosti je bilo tako — prav dobro Okolnosti «o bile take, da so bili tuđi siromafini meAi'uni razmeruo zadovoljni. Moj oče je bil bolj siromašni, kakor preraožen rneAčan. Živelo se je pri nas dokaj skromno, in oče moj »iviil je, mnogokrat tuđi ponoči — bil je krojač — da me je mogel Aolati. Po dokončani maturi od-se.1 sem na Dnnaj, kjer sem ss vpisal na pravni f*knltfcti. Ponosno sem hodil domov na počitnice mialeč «i; tuđi ti bos kmalu nekaj veljave imel v člove^ki družbi, — ali skromna moja sredstva nišo dnpuSčula, da bi zahajal v boljita krogo iu igral tinto I "logo, kutero so igrali proraožnejši moji vrstniki. i Tu me je tlačilo tem bolj, ker eem se bil znglodul v krasno devo, Novakovo Jnlico, pa se jej niti pri bližiti i niaem mogel. Jelica je bila hči najimovitpj-Sega mračana dolfikpga — Anton* Novaka, trgovca, poHentnika in podvzetnika, — jaz pa revt n student, iz katerega bode morebiti kaj ali pa nič. Anton Novak je b.l pofiten ali precej ponosen mož, pnnomn, ne le toltko na svoj veliki imetek, kolikor na to, da si i» ta imetek pridobil z većega s svojo inorjo, 8 svojim dt lom in trudom, in nje geva hi^a ni bila vsakomur ođprta. Jelica — mlada ko cvet, ki se razevita (»e-demnHJstega leta tle ni bila dopolnila) — bila je devu, da ti seje srce, zasmijalo, kadar si jo pogledal. No bodem vam opisoval njenih cvetočih ličic, ve-drega čela, obdanega s prekiHMnimi. Rvetlorumenimi f^oHtimi lasmi, gludkrga podbradka, čudovitega nonka in drugih kruHot njenega milega obraza, kateri se je z vso postavo strinjal v nenavaden harmonijski vtinek. Pre«tar setu že za tako opisovanjs, kateremu treba poetične žile. No, verujte mi, da za me ni bilo lepfie ženske na sveta, in tuđi drugi so trdili, da je ni take dalcč ua okrog. Naravo je bila zeto živahne in vesele. Skakala je po I>i3i kakor arnica in prepevala «ladko milo, knkor ptica. Živa jej kri ni dala miru; zdaj je |>o-miigala materi v kuhinji, udaj jn tekla na vrt ter su tam zabavljala 8 svoj i mi cvetlicatni; potem si jo našla dela v sobah, ali pa je vzela knjigo v roke ali vezivo. ►Se ve, da so bili njeni roditelji ponosni nanjo, ter skrbno pazili, da hi ohrani nedolžno in nepo-kvarjeno srep. Posebno oče Novak je bil strog, ter ni dovolil, da bi mu mladi moški svet zahajal v j hiAo. Kdor je to poskučal, njega znal je odločno odpraviti. Jednega vendar ni odpravil. Bil je to Avgust Porman, mlad in lep inzenir, visoke rasti in prijaz-nega obraza. Zidala se je takrat železnica mimo Dolca. Novak je imel na svojem posestvu blizu železniSke proge pelena tln, ter fie je s podvzetništvom po-godil za dobavljanje peska. Pesek prevzemal in ra-čutu» o njem vodil j« podvzetniAki inženir Porman. Novak je imel od svojega peska lep dobiček. Kadi tega peska — dasi to ni bilo neogibno potrebno — pnftel jh Porman Novaku v hišo, da mu pokaže Hvojo naklonjenont in uljudnost, ter ga nuproHil, naj ga predstavi soprogi in bčerki. Novak mu tega ni mogel odbiti. Odnlej je Porman o nedeljdh in praznikih vedno posečal Novakove. Novaku Pormanovo prpprijazno vođenje ni bilo všeč ali pominll je, da bi mu mogel pri pesku sittiosti deliiti, in trpttl ga je. A Jelici je ćelo ngajalo, da se jej pri veaki priliki klanja in upanje, misliti na obnovljenje poljske države in da je za njih narodnost najbolja, ako ao spoiazumejo z Rusijo. Proti spra.vi z Rusijo so zlasti plemeni-taši, ker runka vlada pod pira kmetako prebivalstvo rusko in poljsko Na ruskem Poljskem je ravno tako nasprotje mc\ plemenitaži in knieti, kakor ? Galiciji, u ru^ka vlada plemenitanev tako ne pod-pira, kakor avstrijska. Na sporazumljenje mej Rusi in Poljski tako dolgo ni misliti, da popolnonaa. ii-gine upliv poljskega plemstva. Kmet poljski pa ne želi obnovljenja poljske države, v kat«ri bi goapo-dovali lo plumenitaHi in viSj.i duhovsčina. Trozveza. Dngodki v južni Afriki uplivajo ćelo na trotlrž.tvMO zv«zo. Na Dunaju in v Rimu ho bili jako nevoljni, da je nemAki cesar brzojavil pred-eedniku transvaalsk« »publike v Afriko. Dosedaj je trodržavna zveza Se vedno v gotovih slučajih računalu na pomoć Anglije, cesnr Viljem jej je pa Anglež*? popolnoma udtujil. Na Dunajti se pa tuđi boje, da bi neinAki ro«ir utegnil h svojim samovoljnim post"p;ttijt'in izzivati Nemčijo in Franc'jo. Na Dunaju in v Ilimu mislijo, da bi eestr Viljem moral popi«) svoji zuveznici vpniAati, predno se je vmesal v transvaalttkB stvari. Ta dogodba, nam jasno kaže, da »o tišti prav imeli, ki so svarili Avstrijo pred trozvpzo. Numrija k<> utegne v kako vojno zaplesti r .svojim samovoljnim postupanjem 111 Avstrija jej bode pomagati morala. Gesar Viljem je nage! in nepremiAljen v svojem govorjenju in postopanju. DukliT je v notranji politiki kaz?tl -svojo satno-voljnost, Avntnjo in Iulij-t (o ni brigalo, a ko jo je začel v vnauji je pa utvar drugačna. Administrativno pregnanutvo. Dosed^ je v I viistj t nniy» I gubernator uh ljube inu < s^be kar od poalati v preguanatvo, ne da bi mu za to bilo po-tt'fhno navajati uzroke. Ta pravica se jim je bila dala, r tuđi v Rusiji ni mogoue z;\ gubernatorje \b1fj dobiti strogo pravirmh mož. Zlorabe uradun oblasti ne dogajajo v vseh državab. Za to je pa sa-danji car to adniinistrativ no pregnanstvo jako omejil. Sedaj bode gubernator moral poročati uzrok**, zakaj *e kdo ponljH v prngnauatvo. Polera bode se stvar predložilo komisiji u, pet ili vi.sjili uraduikov mini-ati ratva notranjib atvarij in pravosodja. Če «n ta komisija izreče /a pregnaustvo in njen »klep potrdi tuđi iiiiniHter notranjili utvari), sele po tem ne bode mr.el kilo pregnati. iSunovolja guberuarorjev bode torej jako oinejena. Rusija in Nemčija Nemčija ne nekaj pribli-žuje Kutiji. T*» dui h« je vrnil nemAki veleposlanik princ Ruloliu v PVterburg na av(»je aie.sto. Potietiel je a seboj lantnoročno pismo cesarja Viljema ru-akemu tarju. llu»ki listi oilobravajo pontopanje N'em-ćije. proti Angliji. Angliji pa svetujejn, d.i uhj pruveč ce izzivlju Nemilije in njonega ctmana, ker aicer se bode prigodilo, da jo izrin»tjo iz Kgipta, tis(e vlanti ki 8o pivpreprečile nj( ue nakano v Vzliodnji Az občila iu lokali j*j je njegova prijaznost, alt o kakem trajnim vtisu ni bilo sledu. Forniana je razun mladoati ia lepote Jelioine vabila dota, katero je imela pricakovati, in zato si je velikt) [»rizatleval, d.i bi prulobil njeno «rce. Z nj«no doto dA bi svoje nlabo litiaucijaluo stanje v red, in imel bi krasno mlado ženo. Pri prvi priliki, ko je bil sam ž njo, izjavil jej je svojo Ijubezen, Julica nprejela je njegovo izjavo kot šalo, ter m van je muijala; veudar mu ju rekla, da je m premlada, da bi na ženitev mislila, in ga opozonla, da bi bil oče liud, ko bi zvedel, o ćem ae pogovarjata. Porman ae ni dal ophtHiti; uaenil je, da je z vztrajnostjo vsako žensko inogoče preiuugati, ter se po tem rav-nal, iu ni opustil prilike, da jej ne bi zatrjeval, da brez njene Ijubezni ne more iu nečo živeti. Tdke so lulo stvari, ko Hem prifiel na poČit-nice po zvrfitinem tretjem lotu pravonlovj;«. Videl sem Ctlo, da se a Jelico apriliaja po vrtu, a jaa uisein zual nHJii pnti v luAo, ia to me je peklo. Pomoglo mi j« nakljuuje. Jelica imela je dva brata; utaršemu je bilo destnajst, iiilajAeinu dvanajst let. Starsega je oče odločil ita dom, zm trgovino, zato je ta pohajal trgovnko Aolo, inlujAitga pa je dal na gimnazijo. Ta priŠedei na pouitnice prinvsel ju dvojko iz latinščine. Da bi sin popravno preskunnjo laglje prebilt nklonil je oiSe poiskati mu učitelja, kiiteri bi pazil nanj na poćitnicith ter inu pomagal pri učenju. Kuko suin se zai'udil, ko nok(-ga due Novak pume poalj«, ter dih vpraša, bi li hotel njegovega aiim pripravljati za popravno nrenkušnjo. Kdo je bil radostnfvji od mene pri tej ponudbi ? Odalej aem bil vaak dan pri Novakovih, in v.q tuđi druzuga nisem doseg«! , gledal He-m čarobno njeno oko in posluša! njen sladko-mili glas^k, Mno-gokrat je prisela k nama, t«r poslušala, kako brat napn'dujo v latinščini. Hadosti sem trepetal, a ziniti nisem mogel besedice, najtnanj tište, katero bi bil najraJHJ. Ohrabril bi se bil, a bal wmae, da bi van pokvaril, in da bi potem niti skrivne nade ne mo-gul gojiti. Tolažil nem se 8 tem, da se tuđi I'onnan ni mogel pohvaliti z nikakim uspehom. Uveril sem se o tena, ko aem indiskretno posluHal njun pogovor v aoaedni sobi, u da ona dva ništa znala za luojo na-vzoOnost. Kmalu ao prešli dnevi moje drhtave radoati, in od&el flem zopet. na Dunaj — nosec v srcu sliko ljubljene Jelice iu trohico nade. Pri slove.su je morala ipak opaziti moje nmkro oči in trepetajoči glas, kajti pogledala me je sočatno ter mi podala mehko svojo roko. To je bila moja nada. (Dalje prib.) klerikalce!) ia za dograđbo cerkve sv. Vita v zneaku 50.000 gld. Mej ostalimi peticijatni je znamenita ona, da ae naj ne podere „čeSkoalovanska vas" bivše narodopiane razstave, tem več na deželue stroške vzdriaje v spomin in pouk. Važen je tuđi predlog grofa Schonborna, da ae po vseh srednjih učiliščih uvede poučevaoje dru^ega deželaega jezika. Jednak predlog je bil lani vzpr^et v moravakem deželnem zboru, tuđi z netnškimi glasovi; nemški listi že aedaj javljajo odpor proti napominanemu predlogu, ker so razmere v kraljevini Češki baje do ćela drugačne nego na Moravskem, to ae pravi, „daa geschloaseno Sprachgebtet14 jim kar neče iz glnve. Kakor jim kaže bolje, tako preJrugačujejo svoje zahteve. 0 kakem načelu ne najdeš sledu v vsem njihovem progiamu. Dne 3. t. m je minulo 30 let, kar je alavni glaabenik Smetana zložil opero „Branibori vČechach". Oficijelno se ta jubilej ni proslavlja!. — Te dni bodo slavi! 25letnico svoje umetniške delavnosti operni pevec g Kn'naing, čegar Vaška v „Prodani nevesti" nikdo ue pozabi, kedor ga je jedenkrat videl ia ki je uzor vsera Vaškom, kar so jih v imenovani operi predstavlja po svetu. Povodom tega slavja podeli mu Praga meščunsko pravico, kakor jo je pred kratkim znameuiteum gledaliskemu igralcu Vojti »Slukovu. Vea će.ški narod pa želi vrlima umetni-komn, ki sta oba že veukrat odbila Judnžev groA, hotei; ju zvabiti v tojino, še dotgo življenje in obilo uspeha. Za po mlad zagrozili so črevljarski pomočniki na svojem ahodu dno 5. t. m. občni štrajk. Občen pa najbrže ne bodo, ker že sedaj trezntvji mej njimi svare, čeft, da nišo zadosti organizovani in kažejo na ponesrečeni poskus pred nekaj leti. Delavci so sicer na Ceškem bolje organizovani upgo drugod po Avntriji, izvzemsi morda Dnnaj, ipak za občne Btrajke Ae nišo dosti zreli. Osobito veliko je število njih organov, ki so raznih socijalističkih nuanc. Predpuat je. ćehi sicer vse leto, tuđi v naj večji vročiui, radi plešejo, sedaj je pa število plea-nib zabav kar nepregledno. Dru. Mahniču in njegovi Ijubimki kat. akad. društva „Danici" utegno biti posebno ugodno vabilo kat. akad „Družstva sv. ArnoAta z Pardubiu", ki priredi svoj »elitni plesni venćek" v dvoranah svatovaclavske po-flojilnice. Naj si pridejo pogledat, kako se „po katoličko" pleše, da ne bodo potem tako hinavsku zavijali očij, kadar se priredi na Slovenskem kak ples. Pred par dnevi razglasila je tukajšnja firma Topič patent o iznajdbi prof. Ad. Mučka, s katerim ne da po autorjevem navoddu resiti več nego 10(1 problemov iz nf-rične astronomije in matematične geogr^iije. Vnak hip se d;i s pomočjo aparata nga-niti, koliko je ur<* v kakem poljnbuetn kraju sveta, kduj je tam poluJne, kedaj izhaja tam solnee itd. Znameniti učenjak Flammarion, Čegar zaniraivo delo „Konec sveta" je že v dveh krasnih čeških izdajah izAlo, izrazit se je o iznajdbi zelu pohvalno ter jej obeta veliko razAirjenost. Kizstavljen aparat doslej Ae ni nikjer, zato je Ae nemožno natančneje poručati o njem. R Novi stavblnski red za Ljubljano. Kakor smo že pnročali, predložila je vladi deželneruu zboru v poslednji seji n »črt zakona, s katerim se izdaje nov stavbiuski red za občinsko ozetnlju deželnega stolnega meHta Ljubljane. Pri-držujoč »i strokovno oceno uovega atavbinak^ga red i navajamo v sledečem važneja nova določila vladnega nacrta, odnosno, določila, ki ae glede na nbstojet i stavbinski red bistveno premenjena. Glede s ni e r i i n A i r i n e u 1 i c določa § '2 , (Ia ino rajo ut:ce, ki se na novo napravijo, dobiti kar najpritneruejAo smer in tako širino, da je v njih poleg zložnega, za obraćanje voz priinernega cestiAL.i tuđi m prostora za napravo pe A po tov na obeh stru neh ob nastajajočih hiAali. Pri posebno važnih pio metmh cestah je misliti tuđi na to, da se za napravo cestnih želoznic kakor tuđi za drevesne nasad« pripravi potrebni prostor. Mera vse iirine je odviana od dolžino in lege dotičnih ulio proti smeri glav-nega prometa iu od drugih krajnih razmer. V občf pa se. ustanavlja, daa) morajo vseglavne ulice, ki drž>-do najbolj obiskovunih mestnih »ielov ali kolodvorov in ho dolo'ene, posredovati posebno živahen promet, po razmeri svoje dolžine praviloma dobiti najmanj po 20 inetrov širine; da b) moraju one ceste, ki imajo z zgoraj ouienjenimi isto amer, o katerih je pa misliti, da bodo imele manj živahen promet, dobiti najmanj po 14 metrov Airine, iu da c) morajo krajfte »tran^ke in prečne ulice dobiti najmanj po Dalje v prilogi. Priloga „Slovenskemu Narodu4' št. 8, dne tl.januvarja 1896. 12 metrov širine; č) da se cnsto, če je već nnHve-tovanih, kolikor je moči, križaju v pravem kotu. Glede razširjave in nravnave ulic v obstoječih inertnih delih ter glede h t a v b i u h k e prepovedi določa § 12. da He obstoječu poslopja ne smejo prtnarajati ali bintveuo popravljati, kakor tuđi novu ne zidati, ne da bi ne na primerm imOin ne vzela v pofilev napravu lnunjkHjnčih, po'eui uravnava in razS rjava že »ibsfoječih ul.čnih zve,z. Pri poalopjih, kuterih obnlanek »»vira doseći zako nito cei-tiio i-irino, kakor tuđi izvraitev doloi'enega mestnega regulaciiak^g« ćitež.t, zatorej ni dopuštana detovita nova »thvlm. auipak sumo nova stavim v odobreni stHvhin.ski crti proti povralilu zemljišča, ki Bn odstop-i. V ta namen je obstoječa poslopja in zemljica dejati pod atavbimko prepoved, Nasproti se pa pri takih že obutoječih poslopjih ne srne od-rekati izvrfievaoje popravil v varatvo njih obranitve. Stavbinska pmpoved izgubi svojo moć s spremembo legopisnega crteža na dotičnem stavišči ali po preteka časa, Če oblina v treh letih, racu njen ih od dneva vročitve Rtavbinske prepovedi, ne uporabi pridržka regulacije stavbinske crte na stavišči. Dovolilo za zidanje novib stanovalidč je v obče odreci tam, kjer stavišču prete velika nevar-nost vode (to doloćilo je zlasti važno z ozirom na ljubljansko barje), usadi, kameniti plazovi ali druge nevarnosti, ali kjer samotna lega, oziri na nevarnoat proti ognju, na zdravatvu in druge javne stvari zoper to obujajo utemeljne pomisleke. Okolica po-kopalisč se ne srne zazidati in v mestnem regula cijskem in razširjavnem crtežu je določiti Btavbinuko mejo. Vsaka bina mora biti narejena tako, da ne. lahko priđe izpod podstrešja in \/, vseh stanovanj po ognja varnih stopnicab do hišnega vhoda, ozirom a pod milo nebo in v klet. Lesene stop-nice narejati ni dopušteno; isto tako je prepo vedana tuđi naprava podstrešnih Bob. Prolazni ilimniki morajo imeti v svetlem naj-ma nj 045 m v kvadratu. Pri večji visini jih je v zgornjem delti z železnitni obroci zvezati ter jih z vezmi pritrditi na streSne lemeze. Vsaka hiSa mora imeti svoje glavne in požarne zidove, biti sama za se celotua ter takšna, da more nama za se obatati. V vsakem nadutropju mora imeti obilo vezi v glavnih, srednjih in pro čelnih zidovili in za vnak stebrie mej okni Vezi je napraviti, kjer dolžina lo pripušča tako, da gredo zdržema skozi zid. Praviloma je uporahljati potezne veai. Mešano zidovje dovoljeno je le v kleti in v fundamentu; uporabljanje nabranega kamenja je brezpognjno prepovedano. Pltnovodue cevi morajo biti do visine ceatnih svetilnie vzidane in cevi za notranjo razsvetljavo hiše ne smejo biti nikoli pronte ali z lesom v do-tiki. Ravno tuko plinove cevi ne. smejo biti nape-ljane pod tlami »tanovanj. Strauisca proti cesti narejati ni d opušci no. Radi priznavamo, da pomenja novi stavbinski red znaten napredek. Dasiravno te vrstiee nimajo nameun, ucenjevali predloženi vladni nacrt, veuder že danes ne nioremo zamolčati, da bi He avtononuja deže-lnega Molnega m*«t» bilno priHtrigla, ako bi deželni zbor vladni nucrt »lavbinskf ga reda ne spn inenjeno vzprejel. Opozarjiuuo zlasti na ^ 3 in DG. Dnevne vesti. V Ljubljani, 11. januvarja. — (Deželni zbor) imel bo v ponedelj. k «u>jo Y. se.,0. Na dnevnom redu so poročila o računskih 8k!epih zak'adov in poroula o razn-h prošnjah. — („Trije modri.HJ Bismarok je nekou rekel o židib, du zacvilijo v«i, će »« atopi jeduemu na noge, da krič« na vse grlo o netolerantnosti in o nazadnjafitvu, č« se kak židovski lopov okrca. Te židovske taktike se drži tuđi „SIoveuei:u, Dokazal je to v članku „Trije modriu, v katerem m> strnstno zaletava v narodne poalance Kersnika, Hribarja in dr. Tavuarja, ker so pri vbiiiikacijski debati ožigo-aali klerikalno poatopanj« pri dtželnozborHkih vo-Htvah in agitujofiim duhovnikom povedali nekaj bridkih rt-snic. Pred vsem bodi povedauo, da mi »Slovnicu" nikakor n« pri poznamo pravice, govori« v imeni ćele kranjsko duhovNČine, ker je če vedno veliko duhovnikov, ki nikakor ne prisezajo na njegov evangelij iu sele le dni smo čitali piamo atarega na kmttih službujoiega duhovnika, ki pravi, da bi odzvonilo škofu Missii, ko bi Papež vedel, kajseje za Časa volite v godilo na Kranjukeni in da je toliko Korumpiranih elementov mej kranj-8kimi duhovniki, da je vsled tega Jera rG8 vnevainosti. „Slovenca14 je raz-»ačila zlasti trditev, da je mej dubovniki takih, ki »majo po 24 ur časa na dan in da so mej njimi nBtreberji". Na dolgo in na široko razlaga, koliko dela »Majo duhovniki in pravi ćelo, da pozna gospode, »«» niBo po 14 đnij nikdur se slekli k počitku«. Vaak iz n«a ve saro, koliko delti imajo duhovniki, a vzlic temu je bila Hribarjeva trditev opravičena. Dokaz tega je agitacija pri deželno-zborskih volitvah. Taktat so a g i t u -j o v i duhovniki z d e j a n j i dokazali, da i majo nn dan 24 prostih ur. Vrh toga je pa znano, da izpolnjujn mnogo dubovnikov ob volitvMh svoje dolžnosti gletlo šol« n. pr. aploh jako nemarno, da pa ravno duhovniki-pohtiki tuđi druge svoje dolž nonti zanemarjajo, zato Kino v zadnjih tečajih na-vedli nehroj dokazov. Drugo oi'itanje zaradi katf-ro.ga 8« huilujK „Slovenec", jh to. da je mej dulr.tv-n ki muogo Bstreberj«v". „Žtieber" je pač vsak človek, ker ni skuša vsak pridobiti boljši uiat^rijclni in socijalni položaj ; dokler dela na to z dopustnimi sredatvi, ki obći blaginji ne skodujejo, ni njegovema „štreberstvu" nič očitati. „Štreberjev** v tem pomenu besede je tuđi inftj duhovniki malo. To je žalontna re3nica, da duhovnik, ki ne zna obraćati naše |>o zornosti ninrodajnih duhovnikov, pa naj je hh (ako veaten in dober pastir, ne priđe, nikdur naprtj, k večjemu da ima kakega uplivrifga protektorja. Zlasti zadnji chh ne gleda pri oJdajauji dobrih fir itd. na vse drugo bolj, nego na to, kar naj bi dičilo du bovnika. Sam talent ne koristi karijeri nič, ker zamore netalentiran in duševno omejen duhovnik svoje dolžnosti ravno tako opravljati, kakor najže-nijalneJHi. Prav radi teli razmer je razcvetnlo šire-berstvo. Vsi t.i«ti, ki žele „napivj ]>ritiu, fikuSajo obrniti nasu pozornost izvestnili kregov in k^r vi dijo, da gledajo pri sk'Jijstvu najprijnziiejšti politične agitatorju, fanatične primske katolike,", zato so ne podali v politični boj. Ne želja „osrečiti naSe, ljadstvo duševno in gmotno, časno in večoo", nego želja, dobiti dobro f\tro, kjer jn ranog) starih petičnib ženic, dobiti kanonikatali dokopati se do državnozbor-skega mandata, to je gonilna eila pri veliki većini sedanjih škofavil) gardistov, — (Kompromis za volitev v zdravnibko zbornico kransko ) Vsled sklapa zljani; dr. J. Schustpr, c. kr. sodnj zdravnik v Ljubljani. Pravica kanJidovati v kat eri koli vohlni skupini hh Jh tu jemala v |ioAtev. LuHtoručni podpiHani volilni listki blagovole naj se po.slati v ^aprtem kuvertu z napisom: „Volilni listek za volitev v zdravnisko zbornico", na c. kr. »krajno glavarstvo. Termin naznani vinoka u. kr. deželna vlada. — Dr. K. vitez UleiweiH, dr. Iv Hock, dr. A. Misi, dr. V. Uregor i č. — (Dr. Šušterčič pred sodisčem ) Deželno kot vsklieno sodiAče je vćeraj po dve uri traJHJoi'i razpravi zavrnilo SufiterAičevo pritožbo, ter izreklo, da je naše uredništvo opraviieno odklonilo, ponu-tisniti znani popravek. V razlogih «e je naglaAalo, da se 8odi«čo ui moglo prepričati, da je, popravek tak, kakor jih ima v očuh tinkovni zakon; pač pa se je sodiftče prepričalo, da presega popravek v zakonu določme. mi-je, in to v prvi vrsti zategadflj, ker obHega na mnogih nultih golo polimiko. — (Repertoir alovenskega gledali^ča.) Na korist režiHerju in igrale u gospodu Itiiiiollu I n n-mannu igrala ne bo jutri izvrntnu I tuka v filirih dejanjih „Ugrabljene Sabinke*. Z ozirom na vnlike zasluge gospoda bHneficiji.nta za naši gle-daUSi'o je pa<" pričakovati, da bod*: gle.dalifiće dobro obiakano. — (Slovensko gledalisče) Sinočna tretja predstava „K;irtne.nu je bila v innog 1» ozirih Še boljša od druge, v celoti pa lepo zaokrožena iu jako dobra. IVleg Holistov moramo pohvaliti tuđi zbor in ;. odbo, zli-sti p v neutrudnegii kapelnika g. li en i še ka. Gledalis-.V' je bilo raztueromi dobro obiskatio. — (Predavanja v Muzejakem društvu) napravi gospod Jernej I'ečnik priljnilnji tortk ( l.'i. t. m.) zvečer ob čistih v muzeju (lovoril bode. o za-nimivih prazgodovinskih najdbah na Kranjskom v zadnjib dveh letih. Vatop je pront. — (Vabilo na božićnico,) kat era ««; bode obhajalri v nodeljo tlne 12 t. m. ob 4. uri popolu-dne v I. mestnem otroškern vrtci v Poljskih ulicah. — Pri tej bjžičnici bode. 1G otroCičev obdarovan h s popotuo gorko zimsko obleko, z obutalom, kruhoiu in samoučili, primernimi zh. otroske vrtce, otročiči iz imovite)Sih družin pa prejmo samo nekoliko primarnih igrač. Prirede pa božićnico na rneitne ob-čine trošek gospodične učiteljice meitne dtkliAke osemra/srednice pod vodstvom gospe Julije Moosove, ki so tuđi za obleko potrebno blago nakupile, pri-krojile in vsa oblačilca same naredile. — (Nesreča na železnici) Na tukajSnjem kolodvitni doUnjuke železnice trčil je sinoči ob !• uri 120 minut z Djlenjskega dohtjajoči osobni vlak v n*rki tovorni vlak s tako Bilo, da je bilo šest va-gonov tovornega vlaka rnočno ponkodovanih iu raz-hitili. Strojevodja osobnega vlaka Jernej Perko padel je z vlaka, veudar ni bil znatno poikodovan ; I uji ktirjač Franc Šk^ilj ostal je ueposkodovan, isto tako tuđi pas.4Žirji OMobnega vlaka. NeBrečo zakiivil ^e paznik, ki ni pravilno pretnenil tiru. — tGodba na drsališcuj Jutri ob ' ^12. uri koncfrtovala bode vojafika godini na drs ilišoti pod Tivoli. — (Mušica^ Kalan: NapoveJani davek na žvepljenke je času primerna ideja. Uim večju tema — toliko bolje za na^o stranko. — (Umri) je v Ribnici drd. med. gosp. Ivan FJobek v Htarosti .'U let. Boli mu prijazen sponain. — (rGorenjski Sokol4) Vi lvr.mja si uam !»:«■•: Z'iamenito iu pi>iuenljivo j« leto 18'Ju' za naSo Cijrenjsk1.). NisiU'i pnčtkuvali, di se bjde ni^ narod tako sploAiio ztnimal za nas GorHnjc« kakor je to razvidno iz radnih slovenskih časopiaov. Vneitransko h* ii:r,-ži veselje, d.i hh y stor.l lep korak napre« dovanja a t*'tn, da se je v prekrasni niši dežnli, pod sivimi «Uwipni velikani „TrigUva" j -lo l.trUtvo buditi w. trd-gi spinj«. Mislilo «e j« /e, da ha to spanje trajalo oelo večnost ali boljn re*:e,no, kakor „kralj i Matjaži". Ali pnpihil je mrzli tijrenj^c o i Triglava iu prelruml tJ ire«;c ^, t^r n is navdal z ihihIjo, uh'a -toviti društvo „Gorenjski S.jkol". Kaj je iiam-n di'ii^ivu ktko [)i>treb:io |h bilo, to vo v-t.iklo. Ko ne Jm na/.naiulo v nSlov. N irodu", d.i se sau(e to društvo v starem slovninkem m«Htu Kranj u, za* vladalo ji^ posebno zan insnje. med vrlimi brati rLjubl|an.sk»gi Sjk »la1*, kar s^ je razvidel) že iz tegjjt, il.i so He udeli-žitt pr^e.g.i shod i dne '22. da-ciMnlira I. I. Shol jo bil jako zaniuiiv. Po»nbiti utis ho nartdili govori gg. dr KuAarja, Murnika in Ska-let1-*. V osnovalui odbor su bili uvođeni g^. V. G!o-boćuik, i\ kr. n.ttar iu deželni pisl.mec, V. Mtjlič, P. M,yr ml., U. Pire, T. P.tv^Ur m'., dr. Prevc Fr. Omerna ml., 1. Rizman, G Mr/.-n, 1, Ivig^liuaa. Po končani volitvi vršila se )**. prosta zibiv.iva m^d veaelimi napitnii ami in izbornim tatiiburanjein n8lov, brulnegi društva" v K»*anji. L'- prehitro je piiAel čaa looitve H[>p'in
  • vrle br.ito L,ubljamkHga Sokola na kolodvor in hh h te/A im arc»m ločili od njih. Nitdjfiino f-e, »la ostanem > v brački zvezi i u da nas zop< t vrli IjubljatiMki sokoli s svojim oblikom razvesele ob občnem zboru, ktt-ri se bo vrAil t.tkoj po O'lobre'Mi pravil. — (Kroparsko kamnogoriska podružnica družbe sv Cirila iu Metoda) b »d > im^l.t |ljalo 1893. lota 5G.102 37 bektolitrov, 1894. I. 77.90103 btl., 1895. I. 8O.380 58 htl. — (Razpisane službe ) Pri tlnželnera sodišču v Cei ovcu je razpisana služba poraožoega aluge ozi-roma paznika. Prošnje so poslati do 28 jaouvarja deŽHJnfgii aodišča pred^edstvu v Celovcu. — Na tri-razrednici v Velikih Laščah j« razpisana služba md-učitelja in Polskega vodj« II. plaćilnpga razreda. Prošnju tlo 20 januvarja okrajnemu nolskemu svetu v Koćhvju. — Na dvorazrednici v Loskcm potoku služba učitelja IV. plačlnegi razreda. Proftnja do 20. januvarja okrajnemu Aulskamu svetu v Koeevju. — Služba tretjepa iiiMte'ja na Irirazrfdnici v St. Ktip'-rtii s plaćo 4 50 glđ. Prošnja do kom-a t. m, okrajnemu čolskumu Bvtifu v Krškem. — Na ntiri-razndnici v Vipavi dlti/oa riruiega uuifelja v III. in služim ćetrt>ga la'id'lja v IV. plačilnem razredu. Pro^njt- do 25. jaimvarja okr;ijnHimi Holsk«mu svetu v Poa'ojini. — Služba poAtarja na Itikeku Skupni doho'iki za oskrbovaujc poAte in brzojava zna&ctjo l't'M) gld. Zihteva Re 500 gld. kave ju. * (Ujeti ponavejalci) MmakovHka polic:ja je ujela tri zvitrtiuH: trij*> trgovski pom čmki, ka-(pr li jed^n j« rodom iz l'tujt, s<) mu hav.dt z izde-lovnnj»'in Imtin mi oli tem za»lužku prav dobro živeli, doli U* r jih ni zaua<'ila roku pravice. * (Okraden na želoznici li iliski vel«posBst-nik Skoloski ne jh tu dni pelj:tl v Aiko im južnim Tiroiskem N;t potu iz M trihora v li >leuu mu ju ncz'inn zlikovci", najbrž ko j« spal, ukradfl iz kovčega razinli drapocenostij, vrednili uad f>000 ^U. * (Potres) V KlialkliaUi im rtal«J od M aneha v Perziji no jh dn»> li. t. iu. (.u-iuieril grozen potrt*«. Vtliko van (j.mdjnhad je potres popolnoma poruši in tuđi v drtig.li va^li naivd*! prHunjštijo škodo. Pi.UKsrečiio je ;-U)() o8cb. 1)»»» fi. t. in. hm je zupnt prim^ril potres in v tn<>Rtu Chn pnruSil nad t'Mi: hiš, porif'sieciilo pa ju okolu 800 on.-b iu brez Hle-vila j/ov^d in maj. * ^Toreador na biciklu) JŠparnU bik-iboroi so nnkaki rnm.uit. ki. I > >-*I *j no s.-j d-žili krševito htanh niiviid, ;i k.*ž« st», il i su Imčfjo tnodnr.iizo-vati. V M.ila^i j(> te dui nuHtnp-l prvi tor«ad )r na — biciklu. K'> a-* j-* pripelj'il v areno, Jh b k. s katt't'iin se j»> liot«l hor ti, kir cntrni"l, a 11 jm trajalo Ih trenott'k. Piedno j* inogel toreador ukoriti ct'Z «»gr;»jo, duh t*-1 ga j^ bik in ga z biciklom vr*id vr^'i I v zrak. V t ni, ko je bik r.tzd-fvai b cikel, je lrknl>nn*<* odiifN'I ji«'(t> Oarila. 5 Družbi sv Cirila iu Metoda v Ljubljani f»o Ziilnji ledeti potl.ili: (ia.sj)i .l>ist>tiia Tollaz^i v Logifcii iz iićtbir.timka 7 gld ; 0. g župnik A H^n.'e v H)St;ui|ii Ili gl-l. m Gradu 23 gl'i.; Krojili k») kamnotrori^ka podružnici :{(} gld; M »li »r Jani v Itt'ti |Vri f>0 kr.; <'. g župnik-dokan Iv. Mi-rovet; v Cerknem iz nabiraluiki .'i gld; podružiuci v Ceikljah 'J'J gld. ">'.l kr.; iz nab:raln ka pri g isp Hn'evarju (i >.'1<1 IO kr. in pri g. Vavkeiu v C^r kljih I gld. ć. g župniku š:nidn 8 gld. (»0 kr ; kranjika moška podružnci odKuptiine ud mivoletnili »'tstitk 2 i glil 10 kr; „Z tvi^n z-agor-sk !i SlovHiiku.( iia£U.iri|:ijit(*: kot pokrovit^lji-:o gi-»pir > Atnalijo ("'r.nov), IO) j»|.| ; g. Maf* KMnii; v Orthku iz n ihiralmkft I gd it) kr.; g Fc. (' tkljati v St. Gutardu 1 gld. iz tiubiralmka; tržaAka žen-eka podružnica 34J gld., vines )►> je«lua pokro-vitrljnina in podružnico boli zast.0p.d4 sedanja prfiUi'dinci pDMp* Kranpi P.rtot - Ž'Veli blago-dtMiii «l;*rovali:i in tlarovallti-', inej katernni so «e posebno izkazal't odlu'no zagorske in neutrudne tržaške 81 \«» ikt'. Hlaga j n i At vo dr už Im* h v. Ci r 1 I a in Metoda. Družbi 8V Cirila in Metoda je tlnpoHlal dolunlntlll lljt'll UMtitllO^lllk III JMidjKMMlk I*. V NHH- lu'li t'm prnff.siir in akademik gold. — V Hvoji U -- ne po naši krivili __ citu nuj 8«: V pomoć tlačenim bratom Korotanom (mt-Hto IlrvHloui). Književnost. — JugoBlovnuHlvi ntonograf in glasnik ima v At. n. hi lo. i, M!,..|,i1(, vs.-bn.o: lioluli ])inr.ski: .Iiif'OHliivi'nima; .lu^tislavi>iMka akml in ja dr. l'avl Tiu-m-r; !Wniii u juguMlavju-iski «logi Jtigoslavjanaki Glasnik; Životopisi zaslužnih Slo-vanov; Knltnrno-zgodovinske novine; Riznoterosti; Mnenijata na razliČnitfi osnovateli na sistemitb vrhu ba'iiščeto na stenografi ata; 0 početku in razvitku atenografije u Hrvatskoj; dr. Zeibig: St«nografija v Rusiji; J. Popović: Stenografija u Srbiji; Steno-grafike novine; Iz druzih dežel; Književnost; Li-stnica uredništva; U'-ebineć po stenografi jata. Ste-nografska priloga je po vsebini jako bogata, v tehniSkem oziru pa vzgledtia. Ilustracije ao krasae n na čant listu. — Etsanbahn und Postcommunicationa karte von Oesterreich-Ungarn u. den nordliohen Balkanlandern) imenuje ne zeinljevid, ki je na novo iz^rI pri Artaria & Camp. na Dunaju. Posebna prednost tega zemijevida je, da mu je pri-dejan abecedni BGzoam vseh postaj naso države in je pri vsaki postaji priraerno Zriznaimvano, kje se dobi na zemljevidti. Tako vsak kraj laliko hitro in brpz posebne težave dobiš Ta z«*ni!jevid ima veliko vrednost za trgovce, špediterje, železoiške urad^ in ž«Iezniške urednike. Sicer je pa ta znmljevid tudi kaj K'po narejen. C^na mu je pa le 1 gld. i a se dobi v vseh knjigarnah. Đunaj 11. januvarja. ViVraj se je mi-nistersUi svet posveto val dve uri 0 kompleti-ranjn ministarstva. 1 m 0 110 v a nj e že 1 e z n i-ikej^a ministra i 11 poljskoga ministra-r oj ak a se razglasi tokom prihod 11 j cg a 111 d n a. Dunaj 11. jmiuvarja Nacrt zakona o p r en a r ed bi u r ad n i šk i h p 1 a č. je iz -gotovi jen. N *ko od XI do VIII činovnega razreda od petih let na dve, o/.iroma tri in štiri leta. PIji^.a se po viša v vsaki plafilni vrsti teh ('inovnili xaa-rodov za 100 do 2 00 gold., doklade pi nsta-nt'jo vso nepreinenjene. Ministerski svet se bo najbr/, /.e v prihudnji seji bavil s tem n&svetom. Dunaj 11. januvarja. Porobila iz I*rage in i/ Lvova javljajo, da odstopi češki namestiiik Krof Thun koj po zasedanju ćešktga dez. zbora. Oujem, da je ta vest utenu-Ijena. Dunaj 11. januvarja. Hrvatski slikar Vluho I3ti!covac je bil včeraj jedno uro pri cesarju, da naredi cesarjevo si ko za dvorano hrvatskima sib ira iu dahnatiiiski'gi d*^. zbora. Prag"a 11. januvarja. V današnji seji dež. zbora je dr. Jl-rold utemeljeval mlado* Češki predlog, iiiij de/. zbor sklene adreso na ct'sarjj. Kekul je, da tu ne «^re ah demonstracijo, nego da je dol/.nost Mladot^eške stranke to storiti, dol/uost napram narodu iu napram kroni. Prrdlog se je odkazal pisebn.'nni odsekti. Za predlog so glasovali vsi če'iki poslanci in vsi veleposti«tniki, proti prtdlogu vsi neraški po-slanci. Im je rekel, ko bi bila debata dopustna, da bi on predlagat reaktiviranje nekd iiijih neiu ških stannv in izključno nem^ko upravo, kar je obudilo veliko nevoljo. X*oji*s-*i»ilo*) na ,,pOH]ano" Ivan« Babiek-a, im'Muika ^asilnntrn dru-Stv,i v Štnarji, v , Slov .\\innlu-- im 1 i.»rk.i, »Ine 7. jaituvurja t. t ftt 1. Tu U pod »isRiii ne, strinJHtn i dopisom zavoze kranjsko dožolc nasilnih tlrtiStev 7 dne 21» grudnu, v katerom su or.tn društvu, il:i irn;i svoj« stvari v rjajlopScin iiii-cmIu in, du je opoiiimi «1;»., da K- v ^'asilarni napravi rod Oil^ovarJHt.i mi jp pa ofifnpmu »hdolžonjii, katoiega lv.m It;il>fit'k pred vsfni svet >m 7..ij;if,io iu me zvraća. Kos jp, di ko kljufti pastlitrne odkur islu olistoji v moji liif,i na Kiiulrto.n) sprn Itoni, ker som nnjl)1ižjc n»si-larne Tutli jo ros, da Bern iim>l knloselj v nj i od nokdaj, tod.t liror. druidi 6kSck vodali o temi, nik)li znbra-lijevalo ii'. /.a dru^o navlaku ne vi»m. \.-\l je pa, du sein ravno jaz tišti ti ti, ki n ij l>i im<»l .^krlii'li -in. red v ^asilarni! Kdo, kodaj in kje se je ravno meni t:i poscl izrm'-il? Nit^«'lnik, kntot-otnu ie st':i kukor je on priupil na dan požara, priduSal so in pioklinjal, da s.i j« «B»'»^ dflal, kur paft ni fantno -/a katolifiko^a nioži! — Ni-li ulomci un pro-oj, ko jo tekgr.tm prejel, svoj'li kniij vzeti za hrizp ilnico in na kraj iipsrcrp peljatiV N'i bila li liri/.nulnica, ukoravno je lulo polno navluke okoli ujo, hitro na cento izpoljanaV Toila fudi ko avet akrbi načelnika! In-iznalnica stoji že 1.>liki) AtiKa v ^iKi'arni, gotovo md leto dni, du jo vsa /tiriijiivola' Ko hi 6li tuđi žiijo na p<>}» n-iftt'o, ne bilo bi je moC rubiti! NmVliiik, ji« to »opet moja skrb? Vst! lelo 'ni bilo z linz^ulnitvi kako vajo, in žo poprej voft let ne, iU bi znali udje. kateri bv vedni mcnjav.ijo, v sili f. njo jtostopat i iu ^KKiti. Jo to /ojiot tnorda moja skrb? Loto jo ie minula a rafunit iu (ibeiuskRpit r.boru ft« ni bilo. Som tomu jnz kriv ? l'a* ue 'i orem jaz kot ud in do&duj podiia^otnik, za i'.anikoriidbt načelnika l>iti od^ovoren. ♦) Za VHobino to^a npiH» jo uredništvo odgovorno lo, toliko, kolikor tlolo'a zakon. Kako disciplino da i^^^ nifielnik pri požartii bramSr pokazalo se je tad i omonieni dan, ker bo ua njegovo pri-duSanje samo ? udje prišli. Naćelnikov>i dolžnost je, nn ln zabave napravljuti, ampak strogo 8e od vis. c kr. vlade potrjenih pravil držati in po njih ravnati, potem bode s svojim društvom samoget o pravem Času nesretnikom ob času požarov pomagati 1 Toliko na „posUno", ako pa hofid nafte In k Se kaj zvedeti, naj se pa oglasi. Razdrto, dno 11. jannvarja 1896. Josip Ogrorelec (17G4) podnačelnik ganilncga druStva. Ifarodao sdr&TllO. Tako se srni im ono vati bolest nteSu;oče rnifiico in živce kropCujofie, kot mazilo dobro znano „Moli-ovu francusko žganfe in nolu, katero se »ploSno in uspeSno porablja pri trganju po udib in pri drugih naslodkih prchlajenja. Cena attAklnnici 91) kr. Po pofttnem p>vietji raz-pogilja to m izito VHak dan lekarnar A. MOLIj. c. in kr. dvorni zalagatelj, na DUNAJI, Tuclilauben \i. V zalo^ah po doželi je izrecno zahtevati MOdL-ov preparat, zaznamovan z var-nostno znamko in podpisom. 2 (17^6—1) stev. 38^ Dežetno gledališće i Ljubljani, ur.pr.eon. V ne«lel|o, «ln^ 12. |wnuvMr|t» 1H9». Na korist režiserju, učitelju in igralcu ..Dramatičnoga društva" Itmlult'u luvnian-ii. Ugrabljene Sabiiike. Hurka v Stirib dejanjih. Napisala FranftiSok in l'avel pl. Schonthan. Poslovoitil „*.. Itežiaor g. Rado f Ineman. Blagajna se odpre ob 7. uri. — Zafiotek toAno ob ',',8. uri. Konec po 10. uri zvefter. Vstopnino glej na gledaliSkom listu, L'ri predstavi svira orkeator slav. c. in kr. pespolka St. 27. Prihodnja predstava }»o v četrtek, dne 1itikj<tl o&«l ou»omU »o » Odbođ 1» LJablJan« ijui. kol) '/» 1* ur-4 0 t^viM. |M> »*<><■« utebni vlkk » Trbl*, Foutabal, lUljftk, O» lofae, FriukK«nafaat«, Ijjtibuo, o»» H«iiath«t ▼ Amiot, Uotil, Oinan-i*n, .inluitgrkd, Ht«jrr, Uno, Hudgjavtce, PUauJ, M»rljln« m«, I{«b, Karlov« »r«, Krtn»ko, Duha) vla Ainttalt«a. IM <*. uri tO •»<>». u)*4truj mo*»ul ?l»k r Kiioitji, Novo mMto. 3» T. **r* IO •♦»<■* &»tri*J u««hDl »luk # Trbl*, fuutalisl, ltoljak, €>•-lurac, Kr»i>a«uifo«vo, bjubuo, l)un&], ć«m B«l*Uiftl t Huliiuirrmtl, DunaJ • t» Amatattau. Os IH. Mri HA min pojnUtnlt« tnesanl vlak t Noto meitu, Ko6«tj«. U» II. uri $O mtn. ito|Xii**iiuaj. Uf 4 Hri yo%taH*«uraiiiiklti ob U. wrl Wf tninut popoladni oaobiii Tl»k v l,caue-HleTin, BoluonraiU, Uuc«, HMyra, l+nnuidoua, Iachla., ▲«•> •ar«. Ij)ia.tift, O«l(ivoa. Heljaka, h*Timr^riiffl«\a, Trblaa. ■ '♦ ,< «ri IP Mtita. y}**ini) in*«»u( vlak U Ko6«vja, No»u«a meata. V* ii ir4 JKl mit*. tt*nnttudnt uiebul vlak a l)iiu«)a vla Atnatatt««, l.fptkega t^rtg«, Krauoovili varov, Karlovih varav, lleba, Marijinih . rvii, *-1*iaj^, Hii<1oJ«t1c, Holaograda, Ulnra, Hlarra, I'»ri»a, Uonvv«, vhiriha, Frafranca, Inomoat«, /,«11» oa Jaa«ru, Laud-Oaataliia, Ujntuu, (Jalovo*, TonlAhla, TrbUn O6 *. tri Mi h»4m. (toj>ai««4ff*f< meaanl vlak la Ko^avja, No«»ga tnaata, Oft 4. ur* 1« tnif*. j^.f n>l**o Am«1att«a* ta UlnbnaaTa, UuUaka, Oalovca, Puntabla, Trblaa. Odhod lm Ljabljaa* (dr-1. koU U* T. MH JKS •»**«. arfu^H^ v Uaraulk. • * ■ t*'**r . , Prihod v LJablj*vno (dr*. kol.>. Ob a. wr« 94 min. aJ*»ttfV !■ Kamnlka. i U, , M „ ćapotudm a „ (1705—8J ^ ■ v mm. ! 10. 9. zveCer 745'*> —4 8°t' Br. jvzh. oblačno Sredej i včerajSnja temperatura —51°, za 21" pod normaloin. Đve nemeblovani sobi m* 7v2-."t> Hiša v Cerknici z vsemi gospodarskimi poslopji prpravnit fcn t»€>sl ilno, trgovino in prkurijo, v srodi trga, pri plavni cesti, odđa se t ikoj v najem V,\ gostilno in žganjetoč je potrelmi patent, pri liiSi. -- Nsitanrtntji pogoji evedo se v Cerknici h. St. 62. > 1T*»*V — 1) Pozor! Oddelek domaće godbe na lok (Stroirh Musik), katom je dobro i/vezbami, ko pri poro? a slavnomu obrinstvu za prcdpust.no dobo. naj si bode v incstu ali im ih-žtfii. PranjD Vrtnllc, (17:,,s- n Meatnl trg- it. 9. Zalivala in pripročilo. Zidarski raoj.stfr TJrban ŽSeTor© iz CKIrSinja, j« piet*('eno Mo popravi! 1 1 po potresu poskorlnvainh orkva, namiri' v Zbornih in SpoHnjih Duplah, na Okroplem, pri Št. .Jofitu, v Smartiiom pri Krunju, Mavi'icab, Tih -jah, Vi»iil|Hm, Voklem, PredosMi, (Jurir-^b in kopali^eii v Kranjti, 2 kapali, veliko poSkoiiovanili pnslopj na knintih in na želnznici, 2 graščuii, jndtio v lnšk«m in drugo v kranjakem okraju. Di'lo je izvršil v pnpolno zadovoljnost. ii> ne 8 prevelikimi troski. Zato naj se čantitn. duhovSeioa in slav. obi'instvo, katero bode potrebovalo kako zidarsko dnln, obrne do "j^^a. Zmožeii je napraviti tivli nat'rte, iz hvaležnosti ga torej priporočajo njegovi d^lodujalci: (lTin Br. L. J. K. Veo izlomljeno Steklo, porcelnn. les itd. lepi najbolje slavno znano v Lubneku jedino prmnovnno 3t>1tjlss - Sta,-u.fer - lepilo. Samo priHttio v stcklpuicab a 20 in 30 kr. pri I1 ran u I4.oII»iiiiiii-ii. (1(i"»2—2) vzemi slavno-znanih in zrni- (14'2i> 11) Kdor kašlja rom zaiiHHjjivib Kaiser-jevih prsnih bon bonova Pomagajo gol ovo pri l«HNl|tt, liripa« oh! i, |»i*nim>im iiuliit-ii in xt«»li««'ii)u. Po mnogobrojnih ■pričoralih ao prlznanl za unjboljfte In najoenojio. V zavitkih jio IO in ?<» l*r. prodajata jili Vll|«iti IW»y«r, lokar % l.|ulil|niil, n \ Marjinem trgu. in »uri i u lN'l.lt v Vrliki K«>«U>l|i. — ~ ' ■■ ■ ' ^^^^^ ^^r^^ m^a—*m ^i^f-^b «as^^n ^■t*—^- ^^P»— «^MW ^*^i»* Lekarna Trnk6czy, Đnnaj. V. Doktor pl. Trnkoczy-jeva tinktura za kurja očeša. <-<>l—23) J. S. Benediktu v Ljubljani. NiijjeilnoHtaviM'jS«*, najbolja poskiiSiMi« in iuijoenojfto <*. in lr»—;f) aparate za pivo s tekn/'o ofiljikovo kislinn [»riporofa Alojzij Ldwy, Dunaj, li 3, Stefaniehof. Aparati z zniftuim pritiskom za pivo se po ceu i prcdelujejo za |'O»-abo tcko'o o^ljikove kisline. Stalna zaloga tokoče Og-lJIkove kisllne. Veliki krah! I N«'\v*,l()t'k in London uista prizan:i5 svojo zaloj;o Zjjjolj pro-i niajbnoniu pla'ilu dclavnih mo^ij. PoohUiSfcu s«*rn izvršiti ta naloj;. lJ<;Siljam toroj vsakomur slerte^e prfdinote \c proti temu, da »e mi povrne gld. 0 OD, in »icer: 8 komadov nujfiuoj&ih naniizniti no/ev s pristno aiifrlo^ko klinjo: 6 komadov atner. putent srebrnih vilic i t jednega komada: G komiulov umor. paton l-«*it»ljrii li j«'«! ilir li žlir; 12 koinad(«v [inicr. |>ii(••iil-vrctirnili katnih zlir; 1 komad ainci-. |iatenl Nichniii 7.ajom»ltiii'U zn ju lio: 1 kou>ad umor. jialont - srebrna zajemalnira t\\ mlfko; 2 komada amor |» itpnt stoUrirli kli|iio l\\ jilj«';i", <> komaiiov nti^loških N iklona-cašjc /\ pinlklailo; 2 komada ctckiinli itumii n ln>i;i kovina, ki ubdrži hojo srebra 2fi lo<, 7,a kar se i^arauln}?. V najholjši dokaz, da da le-t* insprat no temelji na nils:a,lcsn.I slepstriji zavezujom se s tom javno, vsakemu, kutoroniu ne hi bilo blago pov}CH\ povrnit- brez zadrška ziiesek iu naj nikodor nt> zaouidi ugodne prilike, da hi omisli t>> krasno gnniihiio, ki je posebno pri-kladna ko1 S (Jarilo za svatbe in druge prilike in za vsnko boljse £<>".]i v A 1IIIIMC Illti:i€4p-o robo povsod najbolje priporoftal. ^718—1) Ivan Lušin, c kr. obi. avt. zorni oniori-*- Tak oj se odda v najem v hisi stev. 2 na Cojzovi ceBti (1712—2) velika svetla soba s pohistvom in posebnim vhodom Povprafia se v isti hiši v I. nadstropju, na desno. I. najstarejša posredovalnica stanovanj in slnžeb Ljubljana Gr. FLUX Bregšt.6 priporofin neknj ^eilntli tl^klot kh rHMiovmtuii 4lo1n9 moćni li, porabljivili za vsako delo, za [jjubljatio in drugod. Ntjbotje ne priporoiVi |nlTOT7-OStL V bluzah in trikot-taljah spodnjih kikljah Echarpes svilnatih in volnenih priporočji (i !!>;;—17) Alojzij Persche Pred škofija 22 polng meatne hiše. Čudovito po ceni na prodaj &QT sitnio £l«l* £*IO. "&Q Kor moramo opustiti svoje podružnico in vobko za-lopo })ln^ra, ko smo ustavili svoj? veliko tovarno, oddttno zar>di tona -40 lopih. dolinb in jako koristnili stvarij po t ik.t js 1 e[■ i ceni. o kaker^ni so št' ni nikdir sli&do, za 2 gld. l dvojiKitinib žopmli rolicov, t jako lepo žepno zrcalo /. tino brn^iMiim stcklorn, 1 prekrasno pi-ist.no svilona kravata uajn<>vrjA^ fazono. 1 jako titia kravatna i^la z umotiiim linljantotn, 1 prokr.tHui iSistmftki UHnjeni portoMinnaio i/. jak> line^a uvnja i! jako liui prsni gumbi (Somisct) oil imitovaiio^a r.lata /. um^tninu hrtj.mti, -f jako if]»a ninnSotna ^uinba od iinitovain'u'a zlata /. moliani^no patontovaniin zaklopom, 1 jako olo^antna ženska hroftuii igla. 1 fini smndkovirk, 1 tim uslink /a siiwlkt\ IO tiuih angloSkib pismi-nih papirjev in 10 iinih un^loSk b p sm uili zavitkov. Vsob te!i t" jako lopih stvarij vknpo z uro vrod volja sauio "J gld l'l kr. Iz razpiMilaje prodajitmi tildi tiue ;ako elegant io pristno srebrn? ?.opno uro, ki jako t iftuo gredo, zt kar jamčimo Stin U-ta. /. jiko lopo v o^nju li no pozlaćeno urno venžin> z lopim privo/.kom vr>-d sanM po ."* gld. T.i srebrna ura ?. gori omanjom im jako lepimi ."i'.» slvurmi volja samn .'i gld. ~>i> kr. II ti uaj se narobiti, kolikor lo mogo^o, kor s<» zaloga hitro ra/.proda, in si- uikitar vi'f no ponudi v divljenju tako ugodna prilika, Iti/p^ilj* pruti puvzetju. il'ti.l .'!) krakovska urin osrodnia raz|»otilialnili,». F. lATinđisch v Krakovem, Veika Josolowicza ceata 6t. 10 G. Nil. iN*Mig.»)ajoiKo lilago se tako] na/.aj vz:iino. S čim naj se krmijo psi? J - o p e , z (I r n v e i n f vrsle pse se 7, redi k a m o , ako se rabi Fattlnger-jeve patentirana kolače iz mesnih vlaken za pse .rii'isrliriisrr-lliimli'kiiclii'ii za k r ra 1 j o n j o. V r i-porofajo jili vsi ž i v i u o l d r a v n i k i i n k y n o 1 o g i. Odlikovani ko biti ti kolači z z 1 a t i in i moda-ljj a ni i Prospekte in viorr.c za poskii-njo pofiilja jjratin (1 i»H8—2) Dunaj, W (ir>oi—i l»4>lt'vine i. UMnrtfnjcin živca zobozdravnik A. Paichel polog fovljarskega mostu, v Kobl-rjevi bi^i, I. nadstr. ^s/£a,l£L OZ3^L3.3rLllSL- VoliUo >/ V**l. *^£. | Z najraznovrstnejšimi, »tlrikrat iift ilmi svežimi, ukusnimi, j zdravimi in Blastnimi, v j slaščičarski in pekovski obrt spaclnjoAimi izdclki postreza toftno tvrdka 3 Starl tr» mI. 91. ii727)| Tu jc dobiti VBiik tlan domačo potvico, vseh. vrst lsx-u.li. na. \ -v-a.gro, ržen. lcr-u.li. ln prepečenec CVanille-ZS-^rlebaolc). 4 Kavarna I. Lekan („Pri Virantu") r<)(l|)iKiUiur. ko priporof atn bI. obrin-slvu /;i ohilen ohiuk moje kavnrne tor /ujiotavljain dobro pijace ter točno po- h1ie2l)O- A velespo&tov* lijeni Ivini I^clttin, (17"J!> kavarnar. j.'zor Alojzi] Erjavec j.'zor; (maj čevljarski mojster \ v Ljubljani, (evljarske ulioe St. 3 pri porodu se propast. diihov&i^ini in slav. ' obfuiblvu za obilnu uaroiVvanje ivzmo« ) vrstu ih nlMival, katera izvrfiuju ceno, i po&ttno iti iz zanesljivo trpczn^ga itsnja < «ul iMjfuicj&i« do najiiripi'nsti'jfie tihliko. ' Mero ho slirnnjnjojit. V na nj im naioćiloin * uaj ne. blagovoljuo pnileno \zoroc. [ Fr. Kaiser puškar v Ljubljani, .VkllUlViHf llllii1 k\. ti i ;:,r, priporo^.ii svojo veliko zalogo orožja za Io7 in osabno vjrnost, airoljiva in potreb- stin za lovce SpeciialiteU v ekspresnih * puskah in ptičaricih, ki jili sain izilolujom. ' Popravki m> i/.vršuj^jo v moji ilelavnici. J. Kunčič nnzrtnnja rr. goutilntčarjciu iu p, n. obćinutvu, da ne jo i>trew«lil h svojo izdelovalnico soda-vode v labtno bi£o v Iijnbljaui, na Sv. Petra cesti 6t. 49 ior kc pnpuro^a za duljim naroAilu z opumnjo, da rabi vodo iz meotnega vodovoda, a v svoji &C 1ili|*«li v Ij^ftmnh "%H rabi vodo iz teko-(,17,'io čega studenca nad cesto pri Medu. WG~ Zunanja narooila se točno izvršć "^Hl SS2^2 J- Slavko Gartner nf%*\ v Ljubljani, nasproti šentpeterski vojašnici se piipuroća S^za naročevanje razlicnih vrst oblek^S (lT.'t.'O zn^otavljajc toćiio izviibti. 09" RazllĆne uzoroe blag-a ima na iM7.polaj!o in uzoroe dostavlja tuđi im /.uliti'Muije na dom. — Kor iSĆc le mali dobi^ek pri tii/.kili ('tuali, Ht1 uudcjn, tla inu bi,do obihi naručila onio^orila, vsem zahtevain ti-, naro^nikov ustivziiti. Ljubljana, lliinaijskti coslit si. ISI. Tovarniška zaloga šivalnih strojev in velocipedov. '. Cemki zasloni in franko. Anton l^jrc^ssi; Uer Sv, Petra cesta št. 16 Ljubljana Sv. Petra cesta št, 16 pripui-ofa Hvo.o voli ka zalogu gotovih oblek za gospode in dečke, jopic in plaščev za gospe, nepr emociji vili liavelokov itd. <>t>l«*li«> |>o nit'i'l s« po nainovfijftih u/.orctli in po iifijnižjih cenal: solidno <1"1'-^ ni n;ijli.tri-|»' i'/j'iH nvljajo. s suknenim, platnenim in manufakturnim blagom. rSaijni>.i«- (M'iK'! ^^ i^Nsiiiii^i«11 «»«fcn«»I \a tuđi ilobivajo vuakuvrNtni kmetijski stroji PoH^biu) pa priptroiiiiu bvojh izvrstn^ Nlmuo- ^r*i/iil«'*' in iiilal lliil«'t% kittern »e duhivajo v/lii! njih izliornoHti ctuio. (174H) ,_ Oenlkl xa»tonj ln poltntne prosto. Ljubljana, Židovske ulice št. 4. Velika zaloga obuval "728> lantne^H izdolka za dMine, ^ONpode in otroko ju veduo iih izburo. Vsakerftnn nnročiln 'zvrSuj^jo se tof.no iu po niiki c«ni. Vh« wi;ru se Bbranju-jejo in zHziiHUienujejo. Pri ziiiiHtijili na-roftilih bl»Kuvuli n*j 8e vzurec vponlHti. Prej M. Ućak Albert Robida Frej M. Ućak v Ljubljani, Rožne ulice št 31 izvrfiuje po najnižjih cenali I sobna slikarska dela I v vsakein slogu in ima tuđi na blago- I voljni ogled veliko zbirko ttnjnosej&ih 1 vaoreev. — Delu na dežei se vzprejemajo % ob vsakein času. — Naro^njo ne liela V lahko tucli pvHincnim potom. (1731) 1 Brata Hborl LjuMjaiiH, FraiK'iškanske ulice 4. 1'lcHkarska mojstra c. kr. državno in c. kr. priv. južne ?.ele/.u;«e. Slikarja napisov, •tavtlnsk-i. in pohlstrona pleskarja. Tovarna za oljnate barve, lak in pokosi. U731) Zaloga »rliclnt*l»«*tfA kttr1»ollne|n. MuS'oba za konjska kopita in usnjo. Mehanik (17a7) Ivan Škerl Opekarska cesta št. 16 v Ljubljani Iztlcliije in |io|»i*hvIJ» Nivailno Htt*«»|€^ itt vclool« l>♦'!»l«^ tur se pi'porofa p. n. občinstvu : za izviSevnnje v njegovo Nti-uko spiulajo-č,\h dcl in popravkov po uajni?jih cenati. Vnunja naiiH'ila uf torno i£vršujt>jf>. HENRIK KENDA v Ljubljani. NajbogHtejša zaloga za šivilje. 2 (174(ij ANTON K0Š1K i v Ljubljani, v Kolodvorskih uli- < oah it. 39, poleg jut. kolodvor« < pnpnrofa svoio ^^tf|^BM|^^ < /.alo^o i/.vistnili ^^^^^^^^^^^^^^^^^B ' (4TlUt>ll«»V r.H ^^^^^HH^H^S^^^H Mtro|«> in |«'i- ^B^^S^^^P^Hj po ni/.kili coiiiili. ^^^^^^ib^m^^^ | ' g&~ Kovčeki ,,en groas'* gg. trgovcem1 po najniiiih tovarnlških conah. ilTlMi^ Ign. Fasching-a vdove ključavničarstvo mti Poljanski nasip št. 8 {i;>i štodilnih. ognjićč mh IpripriiMtt'JMili. kiikur ludi m%|li ■ir|Mll*, /. žollo uhmIju uli nu-Hin^om inontiraiiib /a obklailu h |n-fnicuiui ali ktihlaim. l'oprn>ljnn)u. liilrti In po «-4>nl. Vnunja. narobila kc lutro r/.vrSt''. IVAN ITSAH > Ljubljana. (iradist;»» ai 8, tgrisKe ulice st. 3 ) priporoi^ita p. n. faat. nh< instvu avoj»> | vt'l ko zulo^o vsak(»vrutiiih | pečij in glinastih snovij | k-tkor tmli | Stedilnikov ] in v«rli v to Mtrokit Hp:i-1 po i ui/.kili kovasko obrt I; i/.dflitj«1 vsa v tu si Kiko spailajot.t dolu, ^ L posi-biio pnpi>vo a }'^ h i An i iu j>us»>stnikotii i vezi za stavbc J ter jatmM za dobio delo mi to^no potrt-Alic. G. Tomiies v Ijiubl.jum. Tovarna za atrojo, železu ln kovlno- ilvnloa. l/.l.'l..... kl r,,H,.|,i,,.Bl : vso vrste strojov sa lesoreznloe ln iag;e. ^ 1744 Pr«VHiit0 i rio nii|iratvt< io nnkrtiiij« |inri»Nlri»J<« iit | k«tl<> po unjlmljii BKHtuvI, Nluoujiin (iirl>|||«t tu ______»tićn:i (lijama. Zajani^ctio ^isti izvlo^ek je in &a ne Bine primerjati /. m>l)PMun Iikorjom, ker dubrodejnu in zdnivilno upliva tor vho dnifio proknfta. l';i j «?«li li i doui&čl proizvod tu vrsto bi se moral povHodi jmpolno roniti iu bi no sinci nmnjkuti v nobeni hi&i, v noboni rontavraciji in v nohctii kavavni. Pristupa prodaja (IH7O—'2H) Knkoiilt«! lHiHrovHii. Krojač 2a civilne obleke in raznovrstne u rad niske uniforme. (208-47. c?. (Bassermant^ v Ljubljani, Šelenburgove ulice St 4 se pripnnMt sl semenj za živino in blago na dan sv. Antona, t. j. dne 17. januvarja 1.1. Podžupanstvo na Unci pri Rakeku. fi76rt) Preselitev gostilne. llHojnm ni stem najuljudneje naznaniti p. n. obfiinstvu, da sem ac presolil iz ffO-■tllne itev. 1., katoro »i>m i mol vec^ let, na Rimski uesti štev, 20., Tržaška cesta štev. 19. ZalivnUijnO, so svojim volercnjenim gostom nnjl^pso za dozdaj izkazano zaupanje, jih prosim, da mi tuđi nadalje obrnnijo svojo bla^onaklonjonost. l'otrudil hi» bndpii) po-Htrri^.i kar nitjboljo p. n. ^ohIi* in <>biHkov4lcr> z lzboruo g^orko in mrzlo leuho, Izborniiul latrljanakiml In dolenjskimi, bellmi, rudeoimi In 61 ni ml vini, ]>'• nt/.kili i'eiiiib, Koslerjevini In Relnlng-hauaon-ovim pivom, tiuli v stoklonu-ub Čez ulico to utldujo fto po utajili itMiuli. Za inuojv>l)rt)jiii ulnsk prosi z velcHpo^tovaujoni {1707— y) Peter Krisch^ l^o^t ilui^ur l'tulpitiam'.a iinata Cabt velečaatitomu obiMnatvu a tem udano naznanjati, da Hta 7.111?. la (17 Hi—2) tesarsko obrt s parno vršbo pod tvnlki) in J.e nnprej p n ob^instvo zftpotavlutn, div «i bodnta prizudevnla z nizkimi connmi in hitro tor solidno izvr&bo vseh uaroćil pridobiti popoluu zaupanjo vsch p. 1» naiočovulccv. 7. velespofitovanjem A. JeranČič & A. Ažman. Razglas. Podpisani Rtavbpni odsek ra^pinuje minnendo-dražbo o jojraiiln župne cerkve kal era hh bo vršila dne 23. januvarja 1896 ob 9. uri zjutraj Dotična popravila ho rarunj^na na ir».»&OO v.\*\. t\. v.: proračun in nacrti no v župniAi'u na lazjmlhgo in pregled. Kđor so hot-ti mlelnžiti t« minufinlo tli^žbe, mora oddati 10°„ kot va-dijum, iu tišti, ki bo vse to popravilno »Jelo prevznl, pa liO1*^a kot kavcijo do dim z^radbe in kolavtlacij« uložiti isti dan. Zugorj** poleg Save, dne 8. januvarja I89(i. .TaUob Cjri"o«*si (lTM-,1) načelnik. !! Plinova žarna lui*.!! U soja ni no p. n. plinovim trošilcem naznunjati, da atin prevzel jedino prodajo plinove žarne luči spediterskega društva Luwingcr in đr. v Trstu. Nadalje Bmn prevzel v sanioprodajo svetilnice, ki same proizvajajo plin za žarno luč. B4F~ Z žarnu lucjo, katnro j;t/. prodagani, 86 ZliatHO plina prinrani ir doH^že s«> skoro dvojna svetloba, kakor z Auer-jevlnii svetllnicami, in je znatno ceneja, kar daje upanj«, da bodo sledila mnogobrojna nanu'ila. 'A vulcspofitnvaiijtMn Ljubljana, Glavni trg- št. IO. Velika zaloga domaćih izdelkov. v IJuliljaiil, Šelenburgove ulice štev. « Prevzema in izvršuje točno in po nizki ceni vsa v to stroko spada- joča dela in poprave. li - s = » f P on cd S " ■"----' v v# —. . wm IM 9* i I Na Unci bode A. Jerančič & A. Ažman I Karlovska cesta X->j-u.'blja,xxa. Tesarake ulice Domaća tvrdka! Tosarski olort Domača tvrdka! IVAN ZAKOTNIK tesarski mojster in zapriseženi izvedenec c. kr. deželne sodnije v Izubijani, Nove ulice št. 5 se priporoca v vsa tesarska stavbinska dela. — Cene so povsem trpežnemu delu primerno nizke. 0474 — 18) "^—^ "Vea-ls: dan s^režil -t*.*. e» t«. i lcrofl Ko clolm pri (1720—y) JAKOB-u ZALAZNIK-u v Ljubljani, na Starem trgu fit 21. Krepak vrtnarski uCenec se vzprejme tak oj. IVnirc do*>i prosto hrano in stanovanje in so um je m*iti tri teta. 1'oninllie naj no pnšiljajo pud naslovom: A. Mulntr, vrtiiur pri jjospoilu J. l>elil«'vl v i>oito|ini. (iij't :<) Izdelovanje perila Na debelo! Za gOSpOde, gOSpŠ ili OtrOke. Na drobnol 'iT-TS ■r^lrr ba «nn|i«dtt hnl fcftm, HUk p|,l 1 iio t 40 t komini. , . f<^ „ 7-76 N|todnjf> hl»*e <*■•*) ■■ fjoapoile U kklifiiri>(t!J i kum. p»i »jlit — r-u Uo | 40 1 hum, . . 4 ti) , 7 M IS itvrMlnfknv H|,l. 1HI, ilo H|,| Jtn 1U |tnrmndiit sd «iii j j!\ .to a- — Zu bre2hlben kroj m najaolidnejao poslrezbu jiitiuS tvrdka C. J. Hamann v Ljubljani Knlajfatelj pori!« veA c. kr. fastnifikih uiiiformovalifič in uni-l'oriDovnnja v nafti c in kr. vojni mornurici. Najlepše darilo QGflQ^ue in sfečane prilike. Oljnati portret 8f) y< Tf) on Antona Martma S'omicka najrinejc po nujholjšem izvirniku izveden, na pl.itno napet, v zlatih kovinsko-harok, antik-harok (t-r **riiih /.l.ito oki'.iscnih okvirih Pu 10, 12, 15 ni 18 ffld., dnl.jva ho (ii'.'.O —7 v trgovini D. Hribarja v Celji. Ku| je Anton Martiti SIoinAok Slovencem, tiiln bi picve^ j_;ovi»riti. Njemu so itniiino zahva* liti zn liruftho sv. MoIku'Jh; njninu so intaino zahvaliti va nujlmljei in nnjlepSe pedituoviglie Hpiso in (lkli narotlii in najliolj vnoti /.agovornik priivu* ISIovotH'ov, Nolx*nu hlnveiibka hi£a naj bi n<> bi a Ino* shse tej^a sl;'.vno;;.k mn2u, ki je \i\ ohIhiio vei^iii poims \\\ dika Klovencev. Praško domaće mazilo tlToo Iz leltcvrr^e h ( ) I {. lVl**t(L£ll«»I—-j*L >' 1 Jl*HJ^i )k\ stfti'«>, nftjproj v Prn^i mliljcuo iloma^c xilrn\ilo, I: at ero obrani rano f isto in vnrnjo viiftju in boljim* manjku t.r bhiili V puncah po 35 in 25 kr. Po posti G kr. voi. Riipoai;jft uo voak dan. Vsi doli ambalažo i ni ujo 7.r*ivon biojeAo zakonito dejionovano \ar«tvo .o /.lumko. Glavna zafoya: B.__Fragiierg__lgkarna „pri črneni orlu", v Pragi, Maln strnu, ogi»( Spornor-ju^u uhu« 203. Se dobi povsođ - ft Kile za 25 kr. Kathreiner! POZOr! Hoilito jirevidni in no pustite se prokaniti. Pristua „KathrtMiicrjova kuva" iuut vcdno enake, bolo zavoje i u se uikvlur ne prodaju odkrita in na vago. Izdnjtitelj jn odgovorni nrednilt; Josip Nolli. Lastcina in titk HN&rodne Tiskarne", Prarzemajo se opreme z&neveite. (31*5— 431 Ustanovljeno leta 1870. Previemajo se opreme sa novorojence. ConiKi v nemskem, slovanskem Ir italijansktm jezika se n-\ zahtevanje po.štnine prosto pošiljajo. Naznanilo. ... - --- -«» — Udano podpisani umetni in trgovski vrtnar v Ljubljani naznanja p. n. obftinstvu in Zaštitim odjeinatcljem, da je ksd njeguv bogato llastrovan cenikzal896 o zelenadnlli, poljskih, travnlh In ovetlionlh. ■emenlh, lepotnlh grmlh, vrtnloah (roiah>r ftllovnlh raitllnah, raatlinah Ka tople In mrzle rastllnjako, gomolih in Čebulah tei- o izđelavl iopkov in venoev in raxnih predmetov tor 8P poSilja mi frtinkovanu zalitevanjo zastonj in pofit-ni no prosto. Vae oene so niske in bđ vse nap avi točno po najnovejćl faooal. Za mnogobrojna nnivAila prosi z veIeBpo6tovanjem (l™ -° Alojzij Korsika. Ja#>_______________| li Le na to naj vsnk pnzi, da ne bo goljutan s kakim ničvreduiui 91 li ponarojenim izdelkom, zato naj jeiulje lo izvime bele zavoje Z N B varnostno znimko, kakor se tu na strani vidi, ter z imenom. BI