TEDNIK
LETO XXVIII. ŠT. 32
PTUJ, 21. AVGUSTA 1975
CENA 2 DIN
Folklora
v Markovcih
v Maikovcih pri Ptuju je bila v
sklopu III. ptujskih kulturnih
prireditev velika revija folklore.
Med gosti Slovenci iz Avstrije
je bil tudi predsednik zveze
slovenskih organizacfl iz Celovca
Franci Zwitter. Prireditev je bila
dobro obiskana (glej sliko).
Foto J. S. Več o tem poročamo
na 8. strani
Pred
zaključkom
MDA
Delo na mladinskih delovnih
akcijah se približuje h koncu. V
zadnjih dneh avgusta se bodo
brigadirji v Suhi Krajini, M^šperku,
v Brkinih - v naselju akcge v Tatrah
in na Kozjanskem - v naselju akcije
v Šentvidu pri Planini, srečali na
zaključni prireditvi. V okvirni pro-
gram zaključnih prireditev sj^da
pregled opravljenega dela na akcijah,
kulturni program brigadirjev in
domačinov, svečano spuščanje za-
stave, ogled delovišča in taborni
ogenj s kulturnim programom.
Na delovišču MDA Haloze 75
dela v zadnji izmeni 70 brigadirjev,
ki so združeni v dve brigadi: brigado
Štefana Kovača-Marka, kjer delajo
mladi iz pomurske regije in brigado
Rdeči Revirji, kjer so mladi iz
Zasavske regije. Njihovo življenje v
naselju in delovišču teče po že
ustaljeni tirnici, ki vlada na delovnih
akcijah. V naselju MDA Haloze 75
bo zaključna prireditev 28. avgusta
ob 17. uri.	MG
Samo
nekaj
dni še
Brigadirji pete izmene te dni končujejo dela pri gradnji vodovodnega omrežja na dehi
območja Haloz. Delo teče s ,,polno paro". Tako v vodi sicer ni vroče, je pa delo zato težavnejše.
Več o brigadi v Halozah poročamo na 3. strani.
Foto: F.Mikša
MLADINSKA
POLITIČNA ŠOLA
Poletne politične šole v Vikrčah
se bodo udeležili tudi mladi iz
Ptujske občine. Ker je delo po-
litične šole razdeljeno po skupinah,
bo občinska konferenca ZSMS Ptuj
v šolo i^slala osem mladih družbe-
no političnih delavcev. V šolo, ki bo
od 22. do 28. avgusta bodo
odpotovali predsednik OK ZSMS
Ptuj Milan Cuček, Dragica Voda in
Vito Kostanjevec kot predstavnika
krajevnih skupnosti. Rudi Vrabl iz
Kreditne banke Ptuj, Lidija Korbar
iz ptujske gimnazije, Nada Kianjc,
študentka, Slavko Rankovič iz ŽTP
Ptuj ter Zdenko Kodrič iz Tednika
Ptuj. Ker je delo v politični šoli
razdeljeno v osem delavnih skupin,
bo t^o ptujska občinska konfe-
renca zastopana na vseh področjih,
ki so v programu šole.	zJc.
ORMOŽ
V MPPS pet mladih
Poletne politične šole (PPŠ) v
Vikrčah pri Ljubljani, ki jo organizi-
ra republiška konferenca ZSMS, se
bo iz ormoške občine udeležilo pet
mladink in mladincev: po eden iz
tovarne Jože Kerenčič, skupnosti
TOZD .Jeruzalem" Ormož (Slovin),
trgovskega podje^a Zarja, železni-
ško transportnega podje^a in uprave
skupščine občine Ormož. Šola bo
trajala teden dni, pričela pa se bo
22. avgusta.
Slušatelji te šole, ki|e namenjena
predvsem idejnopoliticnemu uspo-
sabjanju mladih iz vseh sredin, so
pri občinski konferenci ZSMS Or-
mož predsedniki posameznih delov-
nih skupin. Šola v Vikrčah jim bo
prav zato še posebej koristila,
pridobi eno znanje pa bodo lahko s
pridom porabili pri svojem vsak-
danjem delu z mladino občine
Ormož. To pa, kot nam je povedal
predsednik ormoške občinske mla-
dinske or^anizacge Ivan V^da,
mladi od njih tudi pričakujejo. jr
2. stran
tednik - Četrtek, 21. avgusta 197$
Načrtovanje razvoja v prihodnjem (1976) letu
rast družbenega proizvoda in osebnega dohodka - zakon o ukrepih za pospeševanje razvoja manj
razvitih območij - družbeni dogovor o pospreševanju manj razvitih obmocij
Za spremljanje izvajanja družbene-
ga dogovora o skupni porabi v SR
Sloveniji so pripravljena nekatera
izhodišča in načela, po katerih se
naj ravnajo organi interesnih
skupnc>sti pri sestavi programskih
izhodišč za leto 1976. Pripravljeni
programi morajo biti javno objavlje-
ni in obravnavani v TOZD in KS
t^o, da bo mogoče od 15. do 31.
oktobra izdelati dokončne predloge
programov za leto 1976. Programi
i,^ dokončno oblikujejo po dogovor-
ih z uporabniki tako, da so programi
celovit dosežek dogovarjanja, ki
mora pri tem odigrati pomembno
vlogo. Usmeritev programov družbe-
nih dejavnosti ža leto 1976, daje
prednost vzgoji in izobraževanju.
To so bile glavne misli načelnice
oddelka za financiranje in planiranje
SO Ptuj, Jožice Carman, na seji
izvršnega sveta SO Ptuj. V
nadaljevanju referata o bilančnih
izhodiščih za izdelavo programov
samoupravnih interesnih skupnosti
za leto 1976 so razprav^ali še o
programih, ki morajobiti pregledni
in jasni, okrepljeni s podatki in
predlogi in možnimi alternativami.
Programi za leto 1976 morajo
izhajati iz zasnov srednjeročnega
plana in predstavljajo že prvo
plandco leto bodočega petletnega
plana. Leto 1976 bo značilno po
intenzivnem prizadevanju za izvaja-
nje stabilizacijskih ukrepov. Ugoto-
viti se da, da v letu 1976 ni mogoče
pričakovati bistvene spremembe
razmerij v delitvi družbenega
proizvoda, pričakovati pa je
umirjeno gibanje družbenega pro-
izvoda in dohodka. V letošnjem letu
bo zaposlovanje naraslo za 6
odstotkov, družbeni proizvod tudi
raste in sicer za 26 odstotkov. Za
leto 1976 se predvideva rast
družbenega proizvoda za 30
odstotkov (nominalno). Porast cen v
prihodnjem obdobju bo za okrog 18
odstotkov, osebni dohodek se bo
dvigal v dcladu s produktivnos^o
dela, rači^jjjj^l^ je mogoče, da bo
skupna poraba v občini nominalno
višja za okoli 23 odstotkov. Za
družbene dejavnosti • bodo na
razpolago v letu 1976 sredstva v
višini 81.620.000 dinarjev brez
raelivanja solidarnostnih sredstev.
Ce upoštevamo še solidarnostne
sklade bo na razpolago okrog
113,658.000 dinarjev.
V razpravi so kasneje ugotavljali,
da je osnutek dobro pripravljen,
vendar je problem propamiranja v
tem, ker še niso znani vsi uspehi
letošnjega leta in bodo morda
številke v odstotkih odstopale od
predvidenih. Problem je recimo v
barvasti industriji (TGA Kidričevo),
ki ima mnogo zalog. Zaloge pa
,bistveno vplivno na porast družbe-
«nega proizvoda. TGA si sicer
.prizadeva (uspešno), da s pocenitvi-
jo in z novimi dogov^anji proda
stare zaloge aluminija. Glavno
vprašanje je bilo, ali ni rast
družbenega proizvoda za 30. odst.
(nominalno) prevelik, preoptimis-
tičen in preuranjena ocena rasti
družbenega proizvoda za prihodnje
leto. Tov. Carmanova je v odgovor
povedala, daje to realna ocena in da
ni bojazni, da ta številka ne bi bila
dosežena. Na porast ugodno vpliva
tudi večje število zaposlenih, uvedba
druge izmene (KONUS), prodaja
zalog ter aktiviranje drugih zmoglji-
vosti na področju primarnega,
sekundarnega in terciarnega sektorja
(RTC). Na seji je bil tako sprejet
sklep o sprejemu izhodišč za
izdelavo osnutkov programa SIS za
leto 1976 in se ga zato predloži
koordinacflski komisiji, ki bo o tem
še razpravljala.
Izvršni svet SO Ptuj je razpravljal
tudi o osnutku zakona o ukrepih za
pospeševanje razvoja manj razvitih
območij in manj razvitih obmejnih
območg v SR Sloveniji. Zakon
predvideva, da se za manj razvita
območja štejejo tista območja, ki
imajo po gospodarski razvitosti
družbeni proizvod na prebivalca
manjši od 50% poprečja SR
Slovenije in delež zaposlenih
najmanj 50 % manjši od ^prečja
SR Slovenije. Nadalje po prebival-
stvu, kjer je delež kmečkega
prebivalstva v skupnem številu
prebivalstva n^manj 50 % višji kot v
poprečju SR Slovenije. Po družbe-
nem standardu pa velja za manj
razvito tisto ■ območje, kjer je delež
predšolskih otrok v vzgojno-varstve-
nih' zavodih n^manj 50 % manjši od
poprečja SR Slovenije; če je delež
slušateljev višjih in visokih šol od
skupnega prebivalstva najmanj 50%
manjši kot v poprečju SR Slovenije.
Glede infrastrukture pa so manj
razvita območja tista, kjer je delež
stanovanj z vodovodom n^manj
50 % manjši kot v SR Sloveniji, ter
delež cest s sodobnim cestiščem v
skupni dolžini cest v občini za
najmanj 50 % manjši kot v poprečju
SR Slovenije.
Za manj razvita obmejna območja
pO tem zakonu se štejejo krajevne
skupnosti, ki se nahajajo pretežno v
10 km pasu ob državni meji in ki
izpolnjujejo naslednje kriterije:
delež kmečkega prebivalstva naj-
manj 50 % večji kot v poprečju SR
Slovenge, da so • sestavni deli
sklenjenega manj razvitega območja
ob državni meji. O vsem navedenem
bo razpravljala koordinacijska komi-
sija pn SO Ptuj in seveda pri tem
upoštevala tudi predloge izvršnega
sveta (problem Haloz in del
Ptujskega polja).
Delegati izvršnega sveta so
razpravljali tudi o družbenem
dogovoru o pospeševanju razvoja
manj razvitih območij in manj
razvitih obmejnih območij v SR
Slovenfli v obdobju do leta 1980.
Vsi udeleženci tega družbenega
dogovora bodo delovali tako, da se
bodo uresničevale vse konkretne
smernice razvoja. Pri tem bodo
sodelovali mladi, gospodarska^ zbor-
nica, SIS, občine, pa tudi republika.
z. kodrič
ormož:
Šolstvo in izobraževanje do leta 1980
Osnova za izdelavo programa razvoja občinske izobraževalne skupnosti Ormož so smernice
družbenoekonomskega ražvoja občine Ormož v letih 1976 - 1980. Program OIS je seveda samo še
osnutek, vendar zanimiv; sega do leta 1980.
Po krajšem uvodu, kjer so naštete
razne resolucije, študije ip., ki je
osnutek programa z njimi usklajen,
je navedeno konkretno delo glede
izbopave splošne izobrazbene ravni
v planskem obdobju, Nek^ tega
dela je bilo že opravljenega, vendar
sed^ pristopajo k kompleksnejšemu
reševanju teh vprašanj. Tako bo
treba v tem času izvesti načrtovano
reorganizacgo šolstva ter pri tem
izpostavi samoupravne pravice pe-
dagoških in drugih delavcev ter se
močneje povezati s TOZD in KS.
Nadalje z izboljšanjem družbeno-
ekonomskega položaja prosvetnih
delavcev reševati kadrovska vpraša-
nja, voditi načrtno šti^ndgsko
politiko, usposabljati učitelje za
idejno delo v šoU ter pri pouku
uv^ati nove metode dela m zagotav-
ljati brezplačne učbenike. Na vse to
se neposredno navezuje skrb za
vključevanje otrok v predšolsko
vzgojo, za podapano bivanje voza-
čev, za prehod na celodnevno šolo,
za zdravo prehrano, za sanacijo
šolskega prostora in vse drugo, kar
je v zvezi z učno-vzgojnim delom.
po padku - rast
Bežen pogled na ormoško šolstvo
nam pokaže, da je število učencev v
nekaj zadnjih letih upadlo in da bo
minimum učencev na območju
občine „dosežen" čez tri leta,
potem bo število šoloobveznih
otrok spet naraščalo. Tako je bilo
lansko leto skupno 2691 učenčev,
letos 1628, leta 1980 pa jih bo
2509.
ivanjkovci in
novogradnje
Sedanja mreža treh centralnih,
dveh samostojnih in petih podruž-
ničnih šol v glavnem zadostuje.
Nerešeno je samo še vprašarue, kaj
in kako bo v Ivanjkovcih. Studga
Ekonomskega centra Maribor, ki jo
je potrdila tudi občinska skupščina,
nakazuje potrebo po popolni osnov-
ni šoli. Šolski prostori so bili vsi,
razen šole Haidek, po vojni deležni
večje ali manjše adaptacije, tako da
je prostor urejen, ni pa zadovoljiv
glede na celodnevno šolo. Pri šolah
manjkajo zlasti telovadnice, kabineti
ter sodobna šolska in učna oprema.
V skladu z možnostmi je ormoška
OIS predvidela do leta 1980 zgraditi
dve novi šoli. Že prihodnje leto bi
naj bila dokončana zgradba za
f)otrebe posebne osnovne šole, ki bi
ahko sprejela 120 učencev. Do leta
1978 pa bi zgradili tudi novo šolo za
350 do 400 otrok.
Vsako leto - od 1976 do 1980 -
bi dodatno k navedenemu adaptirali
obstoječe šolske zgradbe, zlasti
starejše ter z manjšimi prizidki ali
kako dru^če izboljšali obstoječi
položaj, i^le v občini Ormož so v
javnem starejše zgradbe, katerih
vzdrževanje in obnavljanje stane
precej denarja. Vse razen dveh novih
in dveh prizidkov so grajene pred
letom 1918,
prehod na
celodnevno šolo
Vsem zahtevam sodobnega pouka
ne ustreza, razen šole Tomaž,
nobena šolska zgradba; pa tudi
tomaževska ima glede na število
otrok premalo učilnic, ker ni bila
grajena za enoizmenski pouk, kar je
pogoj za prehod na celodnevno šolo,
poleg telovadnice.
Dobro razvitim oblikam podaljša-
nega bivanja, kot nekakšne predhod-
nice celodnevne šole, bodo na le-to
šole v občini Ormož lahko prešle po
naslednjem (približnem) vrstnem
redu: 1975 šola Kog, 1976 -
Središče ob Dravi, 1977 - Runeč in
1978 šola Tomaž. Možno je, da bo
vrstni red drugačen, da bodo mogo-
če ta čas v celodnevno bivanje otrok
v šoli vključene šole, ki sedaj niso
niti naštete. Vsega tega ni možno
predvideti v naprej, zlasti ne zaradi
kadrovskih potreb in morebitnih
adaptacg, ki bi prehod omogočile.
sodelovanje vseh
Uresničitev obsežnega programa
razvoja OIS Ormož, iz katerega smo
izluščili samo nek^ skromruh po-
datkov, saj je program mnogo
obsežnejši, bo izved$iva samo ob
udeležbi vseh dejavnikov v občini in
solidarnosti širše družbene skup-
nosti, V osnovnošolski prostor bi
lahko predvideli še več vlaganj, saj
so potrebe resnično velike, vendar
so v Ormožu mnenja, da naj bo
program odraz resničnih potreb in
danih možnosti hkrati. Največje je
pomanjkanje telovadnic.
jr
Osnovna šola Tone Žnidarič
Ptuj, Žnidaričevo nabrežje 1,
Ptuj razpisuje vpis v 6., 7. in 8.
razred
osnovne šole
za odrasle
K vpisu je treba prinesti zadnje
šolsko spričevalo in rojstni list.
Vpis je v tajništvu šole do 5.
septembra 1975. Začetek pouka
bo 8. septembra 1975ob 16. uri.
RAVNATELJSTVO ŠOLE
tednik - Četrtek, 21. avgusta 1975
stran 3
V Halozah MDA še do 28. avgusta
mladinska delovna akoja haloze 75 se bliža koncu. 15. avgusta so se
izkazau pri delu tudi mladi iz ormoža.
Pred brigadirji pete, to je letos
tudi zadnje izmene, je še okoli 10
kilometrov krampanja in lopatanja.
Kopanje jarkov, v katere bodo
položili cevi za vodo v vaseh pod
ptujsko goro, je njihova zadnja
naloga. Ostala dela bodo opravili s
stroji. Mladi, ki v teh dnevih skupaj
spoznavno delo, sklepajo bolj ali
manj trdna prijateljstva, se bodo
razšli 28. avgusta.' Marsikdo bo
pogrešal tisto■ udarno, z zvenom
lopate ali udarcem krampa olepšano
pesem. Začrtani projekt bo končan
že letos. Komandant delovne akcge
Haloze 75, Jože Poglajen, je označil
delo mladih brigadirjev kot dobro.
„Sicer pa, kaj naj še povem. To mi
je dolžnost." je še pristavil.
iz prekmurja in
zasavja
Zadnjo izmeno te delovne akcije
sestavljata dve brigadi. Prva se
imenuje Reeči revirji in je iz
Zasavja. Druga, ki se imenuje po
narodnem heroju Štefanu Kovaču-
- Marku, je iz Prekmuga. V njej so
mladi iz občin Lendava, Murska
Sobota, Radgona in Ljutomer.
Komandir te brigade Zvone Tkalec,
je brigadir z veliko izkušnjami, kot
je sam povedal. Da bi vedeli, zakaj
se imenuje njihova brigada po
Štefanu Kovaču-Marku, je z nekaj
stavki orisal njegovo delovanje.
Marko je od leta 1938 sodeloval
pri SKOJ-u. Med NOB je skupaj z
Miškom Kranjcem sodeloval pri
tiskarni Ljudske pravice v Lendavi.
1942 so se sestali v mlinu v Polani
Anon Vratuša, Ferdo Godina,
ženska s partizanskim imenom
Antena, Marko . . . Bili so izdani.
Vsem je uspelo pobegniti, le Marku
ne.
Kot stari brigadirje bil Zvone 2ŽI0
presenečen in seveda obenem vesel,
ko je videl, da si brigade pridobljene
točke razdelijo. V njegovi brigadi so
poleg Slovencev tudi Madžari in
nekaj Romov. Vsi so se izkazali že
prvi dan, je bil ponosen nanje.
delo mladih
članov zk
Mladi komunisti pete izmene se še
do sedaj niso preveč izkazali. 2e dva
dni se sicer slišijo zahteve po
sestanku. Vendar zaradi dela ni
časa.
Sekretar aktiva MDB „Štefan
Kovač-Marko" Štefan Beznecjebil
med pogovorom zelo kritičen. Po
njegovem se mladi člani ne zavedajo
dovolj tega, kaj v bistvu predstav-
ljajo. Sedaj, v brigadi, jemljejo vse
skupaj premalo resno. O skupnem
programu, družbenopolitičnem izo-
braževanju, o možnem pristopu
nekaterih mladih v ZK se govori.
Vendar na vse premalo organiziran
način. Do sedaj so le formalno
povezani z občinskim komitejem
ZK v Ptuju, ki jim je pripravljen
poslati predavatelje. Se vedno niso
izbrali tem predavanj.
Daje težko organizirano zaživeti v
tako kratkem času, je lahko verjeti.
Vendar bi bilo treba mladim bolj
pomagati, jim svetovati.
„horuk" mladih iz
ormoža
V petek, 15. avgusta, so se
izkazali pri delu tudi mladi iz
Ormoža. Čimveč mladih naj
prispeva s svojim delom pri
izpolnjevanju pdana delovne akcije v
Halozah, tak je bil dogovor
predsednikov nekaterih OK ZSMS.
Predsednik OK ZSMS v Ormožu,
Ivan Vajda je povedal, da so bili v
tej enodnevni ^ciji zastopani mladi
iz vseh delovnih organizacij, mladi
kmetovalci in mladi iz vseh KS
občine Ormož.
Akcija ni uspela le zaradi tega, ker
so izpolnili za ta dan načrtani ^an.
Mladi so se poleg tega seznanili z
brigadirji in njihovim življenjem.
Letos je poslala občina Ormož na
razne delovne akcije 23 brigadirjev,
ki so delali na Brkinih, v Halozali in
na Kozjanskem. Prihodnje leto se jih
nadejajo še več. Pripravljajo pa tudi
lokalno delovno akcgo, saj jih čaka
izgraditev vaških cest.
ne le kot udarniki
Skupni delovni dan so stare
brigadirske grče in šele novo pečeni
(vsaj večina izmed njih) brigadirji
zaključili z rokometno tekmo. Tisti
najbolj delavni iz Ormoža so se
bahali, da so se komaj utegnili
segreti ob delu. Ce bi ne bilo sonca,
bi jim še to ne uspelo. Katerim je
bilo bolj vroče med rokometno
tekmo, pa pove rezultat. Igralci
„mlade ormoške reprezentance" so
dali kar 17 golov. Njihovo mrežo pa
je žoga zatresla le 4-krat.
Malči Jelen
Mladi iz Ormoža so se izkazali
tudi pri igranju rokometa.
Poglejte njihovega vratarja.
Odmor. Da se spočijejo noge, prezrači škorenj ali ... da se še bolj
spoznata.
Vse preveč golov so dali
Ormožanci. Še bodriti jih ni
bilo treba.
mladini
■	Vff
je moc
Pravijo, da je to zguljena
fraza, ki ne drži več, saj, tako
pravijo, današnja mladina samo
pohajkuje, lenari, razbija ip.
Mladinske delovne akcije, ki so
prav letos lepo oživele, bodo
gotovo tem pavšalnim in ne-
premiš^enim ocenam naredile
konec. Ta čas še ne vemo
točno, koliko koristi so naši
družbi prispevali prav mladi s
svojimi letošnjimi delovnimi ak-
cijami: bomo pa prav kmahi
zvedeli, saj se akcije bližajo h
koncu, takrat pa bodo podane
tudi dokončne ocene uspeha.
Ni dvoma, da je prispevek
mladih - ob vedno dražji
delovni sili - več kot velik in
da bo ob nadaljevanju takšnih
prizadevanj vedno večji.
Mladinsko delo, ki se zadnje
leto ali dve spet močno krepi,
je bilo včasih pri nas močno
razvito in za brigadirje ni bilo
problemov. Neg navedemo samo
doslej največjo mladinsko de-
lovno akcijo pri nas, to je
gradnja železniške proge Šamac
- Sarajevo. Ta akcija, ki se je
pričela 'I. aprila 1947 in je
trajala sedem mesecev, še vedno
nosi rekord tako glede zbranih
brigad na akciji kot tudi števila
brigadirjev.
Proga je bila, kot smo že
zapisali, zgrajena v sedmih me-
secih. Na njej je sodelovalo
211.371 brigadirjev, ki so bili
razvrščeni v 887 brigad. Zgradi-
li so 243 km železni^ proge.
Za to so morali ^Mopa ti 5
milijonov kubičnih metrov ze-
mlje, zgraditi 17 dolgih mostov
(v skupni dolžini nad 3 km),
prebiti so morali 9 predorov (v
skupni dolžini 2,5 km), porabili
so 52.000 kub. metrov betona,
zidarskih del pa so opravili v
skupni površini 52.000 kvadrat-
nih metrov. To je bila prava
, zvezna" delovna akcija, saj je
na njej razen brigadirjev iz vseh
republik in Pokrcgin Jugoslavije
sodelovalo 56 mladinskih bri-
gad in skupin iz drugih držav.
Ob teh dejstvih se človek
mora zamisliti in ugotoviti,
koliko moči je pravzaprav skri-
te v mladih mišicah, za katerimi
je gotovo velika volja po lep-
šem, boljšem... Mladim je
potrebno samo dati konkretno
delo in uspehi so na dlani, tudi
letos!
jr
4. stran
tednik - Četrtek, 21. avgusta 197$
ORMOŽ
Dosedanje delo
za stabilizacijo
PROTI KONCU AVGUSTA BO OBČINSKA KONFERENCA
SZDL PODALA DOKONCNO OCENO
Prizadevanja za stabilizacijo gos-
podarstva so še vedno v ospredju
družbenopolitičnega dela tudi na
ormoškem območju. Poseben koor-
dinacijski odbor za usmerjanje
družbenoekonomske politike v
letošnjem letu - sestavljen iz
predstavnikov vseh družbeno-
političnih organizacij, deluje pa pri
občinski konferenci SZDL - je od
2. julija, ko je bil ustanovljen,
opravil že veliko dela. Najprej je
opredelil lastna izhodišča za najširšo
mobilizacgo družbenega razvoja pri
reševanju gospodarskih problemov v
ormoški občini ter sprejel operativni
načrt dela.
Takrat je bil med drugim sprejet
dogovor, da je potrebno opraviti
ocene gospodarskega položaja v
organizacijah in temeljih organi-
zacijah združenega dela, samouprav-
nih interesnih skupnostih ter
skupščini občine. V slednjih so
ugotavljali planirane in realizirane
dohodke. V zvezi s tem so poznejše
analize pokazale, da na področju
splošne porabe močno šepa solidar-
nostno prelivanje finančnih sredstev
iz drugih družbenopolitičnih skup-
nosti v občini Ormož; kljub temu,
da je polovica leta že za nami, je
dosežena realizacija komaj 28
odstotna.
Druga seja koordinacijskega odbo-
ra - 9. julija - je obravnavala oceno
gospodarskih gibanj ter skupne in
splošne porabe. To gradivo so
obravnavali tudi v vseh družbeno-
političnih organizacijah na ravni
občine, krajevnih skupnosti ter
OZD in TOZD.
S to razpravo dopoljneno gradivo
so 19. julija obravnavali vsi trije
zbori ormoške-občinske skupščine.
Kljub dopu?tniškemu času in temu,
da je bila 'sHa sklicana v soboto, je
bila udeležfe 95 odstotna, kar
priča, da so se ormoški občani
akcije za stabilizacijo lotUi zelo
resno in z vso odgovornostjo.
Delegati skupščinih zborov so
sklenili nadaljevati s prizadevanji za
stabilizacijo ter podprli ocenjevanje
gospodarskih razmer v OZD in
TOZD, na osnovi katerih je potem
potrebno pripraviti predloge kratko-
ročnih in dolgoročnih ukrepov za
stabilizacijo gospodarstva. Načrti, ki
jih pripravljajo vodilni in strokovni
delavci, morajo biti obravnavani na
zborih kolektivov, saj bodo samo
tako postali last vseh zaposlenih v
vsaki delovni organizaciji posebej.
M tem delu, ki je sočasno
priložnost za poglabljanje samo-
upravnih od no sov ■ je potrebno
posebno pozornost posvetiti nara-
ščanju cen, ki bistveno vplivajo na
inflacijo, investicijski politiki (more-
bitne prekoračitve), obratnim sred-
stvom, likvidnosti in p. Samoupravne
interesne' skupnosti morajo anali-
zirati dotok sredstev in jih uskladiti
z veljavnimi predpisi. V dotedanjih
ocenah je bilo premalo kritičnosti in
nakazanih rešitev za integracijska
povezovanja, zato je potrebno
spregovoriti tudi o tistih, ki zavirajo
integracijske pobude. Ob koncu
sklepov so delegati opozorili na
odogvornost, predvsem komunistov,
ki morajo biti povsod tam, kjer je
prizadevanjem za stabilizacijo čutiti
odpore.
Na osnovi teh sklepov sedaj
potekajo razgovori v OZD in TOZD
ter SIS, kjer podrobneje analizirajo
položi in sprejemno ustrezne
sklepe. Svoje ugotovitve bodo
omenjene organizacije in skupnosti
poslale svoji matični občinski
konferenci SZDL, ki ob koncu
tekočega meseca (okrog 30.
avgusta) na seji delegatov te
konference obravnavala predloge ter
zavzela dokončna stališča.
Prepričani smo lahko, da tako
široko in načrtno zastavljeno delo
za stabilizacijo ne bo ostalo brez
dobrih rezultatov.
jr
Veterinarsko postajo ob Ljutomerski cesti v Ormožu je že močno
obrasel pleveL	Foto: J. Rakuša
Po predvidevanjih in do rokov
GRADBENA OPERATIVA IGP „OGRAD" ORMOŽ - ZATAK-
NILO SE JE SAMO PRI VETERINARSKI POSTAJI - KAJ
POTEM?
Industoffsko gradbeno podjetje
„Ograd" Ormož ima v svojem
sestavu tudi gradbeno operativo, ki
opravi večino gradbenih del na
območju matične občine; včasih pa
seže tudi čez občinske meje. Spo-
mladi smo poročali o novi sušilnici
in mehanski predelavi gline za
opeko, ki je podjelju v tako
rekonstruirani opekrani omogočila
izdelati letno 15 milgonov kosov
votle zidne opeke, tolaat pa nas je
zanimalo, kaj se dogaja na področju
gradbeništva. Naš sogovornik je bil
Milan Lukaček, inž. strojništva,
direktor temeljne organizacije zdru-
ženega dela IGP „Ograd" Ormož.
Ogradovi gradbeniki so ta čas
končali dela pri gradnji stanovanj v
22 stanovanjskem bloku ob Ptujski
cesti v Ormožu, v spetembru pa bo
končan tudi prvi 16-stanovanjski
blok, ki ga gradijo s sredstvi
solidarnostnega sklada. Medtem ko
dela pri solidarnostnem bloku pote-
kajo s pospešenim tempom, je v
stanovanjskem bloku ob Ptujski
cesti prišlo do dodatnih del v
lokalih, ki so v pritličju zgradbe. Tu
je prostor za banko in trgovino. Oba
lokala sta že prodana, vendar kupca
zahtevata spremembe pri raznih
instalacijah.
Glede časa gradnje teh objektov
nam je tov. Lukaček povedal, da
sploh ni odstopanj od določenih
rokov. Le-te določi v skladu z
izhodišči CK ZKS Zavod za cene SR
Slovenije v soglagu z Birojem
gradbeništva. Izvajalec del posreduje
tem republiškim organom dokumen-
tacgo o novogradnji, iz katere je
med drugim razvidna zahtevnost
gradnje, način gradnje (opeka, be-
ton) itd. V skladu s tem izvajalcu
določi čas gradnje in ceno stano-
vanj. V ormoškem primeru je za
stanovanjski del bloka ob Ptujski
cesti (za poslovne prostore se
navedeni organi ne zanimajo in se
gradijo na osvnovi ponudbe in
povpraševanja) bil določen rok 14
mesecev; ta čas pa je potekel konec
letošnjega julija.
Solidarnostni blok ob Poštni ulici
so začeli graditi v drugi polovici
lanskega avgusta. Rok gradnje je
določen na 12 mesecev - se pravi,
da bo tudi v tem primeru gradnja
gotova v določenem času. Mimo-
grede naj omenimo, daje to gradnjo
Ograd dobil kot najugodnejši po-
nudnik v cenah in rokih.
Tretje gradbišče, ki je še odprto,
je gradnja nove Veterinarske postaje
ob Ljutomerski cesti pri nekdanji
gr^ski pristavi v Ormožu. Gradbena
dela so potekala v redu, zataknilo pa
se je pri obrtniških opravilih. Ker
investitor ni za več dela zagotovil
več denarja, so gradnjo, posebej še
ob ukrepih za stabilizacijo, ustavili.
Rešitev iz nastale zagate je že
nakazana: Ograd bo iz svojega
poslovnega sklada investitorju po-
sodil finančna sredstva za kri^e
razlike v ceni. Nova Veterinarska
postaja bi morala biti predana v
uporabo že letos spomladi - upaj-
mo, da bo do jeseni,,dozorela".
Tako bodo O^adovi z vsemi
tremi gradnjami, ki ta čas tečejo, v
kratkem zaključili. O tem smo
lahko prepričani, saj je v bloku ob
Ptujski cesti stanovanjski del gotov,
sohdarnostni blok bo tudi do roka
izgotovljen, pri Veterinarski postaji
pa je tudi treba postoriti samo se
nekaj malega. Kako bo potem, še pri
Ogradu natančno ne vedo. Govori se
o gradnji novih solidarnostnih stano-
vanj in drugih gradnjah. O tem pa
bomo poskušaU več zapisati kdaj
drugič.	jr
V KOPALIŠČU PTUJSKEGA RTC je zelo živahno. Od blizu in daleč prih^ajo ljucye s svojimi
kovinskimi konjički. Ob veselem pred^anjem vodi in njenim čarom, ki prevzamejo njihove lastnike,
mimo prenašajo sončne žaike, kijih ni mnogo, a vendar . . . Obiskovalcu pa pokažejo tudi pravo smer
poti - proti \1iodu . . ,
Malči J.
TEDNIK - ČETRTEK, 21. AVGUSTA 1975
stran 5
Zagotavljanje plačil za investi-
cije na območju občine Ptuj
Organi upravljanja ptujske podmžnice Kreditne banke Maribor
so na sejah 30/7. in 14/8-1975 obravnavali položaj banke v
zvezi z izdanimi garancijami in odobrenimi krediti ter ugotovili,
da je bilo poslovanje podružnice v mejah investicijske
sposobnosti.
Povečanje nelikvidnosti v gospodarstsoi, med drugim tudi zaradi
velike investicijske porabe, je zahtevalo sprejem učinkovitejših ukrepov,
ki bi preprečevali nepokrite investicije. Za investicijske dolžniško-
upniške odnose je potrebno po novem zakonu zagotoviti plačilo z enim
od naslednjih plačilnih instrumentov:
-	ček za takojšnja plačila obveznosti (nakup opreme),
-	menica z bančnim avalom za plačila do 90 dni od prevzema blaga
ali za zagotovitev plačila blagovnega kredita,
-	nepreklicni dokumentarni akreditiv,
-	garancija za plačila v roku do 30 dni od dneva prevzema, ko je
blago ali storitev opravljena.
Po mnenju Izvršilnega odbora ptujske podružnice KBM se bodo
investitorji najpogosteje posluževah za zagotovitev plačila veijetno
garancij, ki jih lahko daje samo banka. Garancija je pismena obveznost
garanta-banke, da bo opravil plačilo namesto dolžnika, če sam tega ne
bi storil v pogodbenem roku. Izvršilni odbor podružnice je pozval in
opozoril investitorje, da preverijo realnost predračunske vrednosti
investicijskih objektov in zahtevajo vskladitev garancij. Po dosedanjih
predpisih bi namreč investitorji morali zagotavljati za načrtovano
investicijo sredstva za celotno predračunsko vrednost, vendar vsi ti
instrumenti istočasno ne zagotavljajo plačila, kot je predvideno v novem
zakonu.
Izvršilni odbor je kot pristojni organ upravljanja podružnice na seji
dne 14/8-1975 ugotovil, da so sprejete obveznosti po danih garancijah v
mejah likvidnega investicijskega potenciala, oz. je ta do 30/6-1975
angažiran le 46 %.
Glede na to sta kreditni odbor in izvršilni odbor podružnice na
svojih sejah v mesecu julgu in avgustu že odobrila naslednje garancije:
-	Samoupravni stanovanjski skupnosti Ptuj za gradnjo stanovanjske-
ga bloka v Kidričevem, dinarjev 7.783,788.-,
-	Mesokombinatu Perutnina Ptuj za gradnjo stanovanjskega bloka
dinarjev 4,001.034.-,
-	Kmetijskemu kombinatu Ptuj za RTC dinaijev 11,182.733.-,
-	LES Ptuj za tovarno lesene embalaže dinarjev 28,097.000.-.
Predračunska vrednost investicij v teku, za katere so dani krediti ali
garancije, se je povečala od 350 na 359 milijonov dinaijev. Za kritje
nastale razlike bodo investitorji zagotovili dodatna sredstva delno iz
lastnih virov, delno pa v obliki kredita ali garancij.
Upoštevaje to obveznost in razpoložljivi likvidni investicijski
potencial lahko trdimo, da na poslovnem območju ptujske podružnice
KBM ni nepokritih investicij.
Ljudska obramba in civilna zaščita
z vidika mladih
Analiza na področju delovanja
LO in DS v ZSMS sicer kaže
določene premike, vendar je to
zdaleč premalo. Ta ugotovitev zlasti
velja za bazo. Delo na tem področju
je še vedno na relaciji vodstev in
komisij, ne zajema pa širših mas
mladih ljudi. Tudi idejnopoUtično
delo ponekod ni bilo niti organizira-
no, o uspešnosti torej ne moremo
govoriti. Naša naloga v prihodnje
mora biti usmerjena v pridobivanje
novega in utrjevanje že pridobljene-
ga znanja iz koncepta LO in DS.
Koncept delofv^ja na področju
LO in DS je na podlagi ustave,
programa ZK, programa OK ZSMS
in vseh družbenopolitičnih organiza-
cij v občini usmerjen v pripravo in
izvajanje koncepta SLO, obujanju
tradicg NOB, vidjučevanju mladih v
PE, evidentiranju in analiziranju
mladih v vojaške srednje šole in
akademge ter ŠRO in komandirje
oddelenj ter v sodelovanje z JLA.
Vodilo pri delu na področju
družbene samozaščite bo program
RK ZSMS in sklepi druge seje te
konference, kije spregovorila o delu
na področju DS. Mladi pa morajo
zaživeti tudi v samoupravnih orga-
nih; to velja predvsem za samo-
upravne kontrole v OZD (TOZD) pa
tudi v krajevnih skupnostih in šolah.
Skcpa pa v nadaljevanju zahteva
koordmirano delo vseh progresivnih
sociahstično usmerjenih sil vključe-
nih v SZDL kot fronto le - teh. V
naših prizadevanjih mora v večji
meri biti zastopana tudi ženska
mladina, to vsebuje tudi naš kon-
cept SLO.
MG
Udarniški dan Ormožanov
letos 15 + 8 brigadirjev - ureditev ceste
pod humom
Skupina 32 mladincev in mladink
iz občine Ormož je v organizacp
občinske konference ZSMS odšla
minuli petek na enodnevno udarniš-
ko delovno akcijo k brigadirjem v
Haloze. Šesti izmeni tamkajšnjih
mladih delavcev in delavk so poma-
gah pri izkopu jarkov za vodovodno
omrege. Udarni delovni dan mladih
Ormožanov bo gotovo pripomogel k
še večjemu uspehu mladinske delov-
ne akcije Haloze 75, ki je sprejela
nalogo, „napojiti" najbolj vode
potrebno območje manj razvite
haloške pokrajine in s tem polepšati
življenje tamkajšnjih ljudi.
Letos je bilo v mladinskih delov-
nih brigadah 15 mladink in mladin-
cev iz območja občine Ormož: 8 v
Halozah, 6 na Brkinih ter ena
brigadirka v zvezni delovni akcgi na
Kozjanskem. Ormoškim brigadigem
se je na Brkinih pridružflo tudi 8
mladincev iz pobratene občine
Vrnjačka Banja v SR Srbiji, ki so
šteli kot ormoški. Tako je mladina
občina O^mož vključila v delovne
brigade skupno 23 mladih, ki so se
vsi vrnili s pohvalami, med njimi pa
je tudi ena udarnica. Čestitamo!
S tem pa še program delovnih
akcg mladine občine Ormož ni
izčrpan. Prav te dni načrtujejo še
eno lokalno delovno akcijo, ki bo
trajala dan ali dva. Uredili bi cesto
Pušenci - Hum - Koračice, ki je
sed^ neprevozna. Ob sodelovanju
ormoške krajevne skupnosti in ob-
činske konference ZSMS je nosilec
akcge koordinacg ska mladinska
konferencajkupnosti TOZD »Jeru-
zalem" Ormož (Slovin). Mladi bodo
navoziU gramoz in očistili obcestne
jarke. V akcg o bodo predvidoma
zajeh mladino iz vseh krajev občine
Ormož.
jr
Mostovi urejeni - cesta čaka...
PRISPEVEK MLADIH
Ob članku „Mostovi in ceste", ki
je bil pred nekaj tedni objavljen v
„Tedniu" so bili nekateri, ki se jih
je stvar nekoliko dotikala, malo
užaljeni, ker da je bilo v njem
preveč kritike zaradi neurejenih
mostov v vasi Ključarovci. Ni bilo
mišljeno tako hudo, vendar sta v
resnici bila tista ■ mostova več kot
potrebna obnove. Upamo, da so se
„duhovi" sedaj že pomirili in se
skupaj z nami lahko veselijo velikega
dela, kije sedaj že opravljeno.
Vaški svet je sklical sestanek, kjer
so se dogovorili o pripravah, načinu
in izvedbi potrebnih del. Prišla sta
predsednik in tajnik KS Ormož ter
si ogledala stanje mostov. Bili so
takoj pripravljeni pomagati. Skupno
smo sestavili predračun in KS je
dala potreben material, da smo z
delom nemudoma lahko pričeli in v
sorazmerno kratkem času mostova
tudi dogradili. Torej smo predvsem
dolžni veliko zahvalo prav njim.
Občani pa so radevolje prišli
pomagat in neglede na to, koliko je
kdo dolžan opraviti, oziroma plačati
za vaške ceste,' so nekateri delali še
veliko več, kot jim je odmerjeno v
odstotkih od katastrskega dohodka.
Prišli so delat tudi nekateri, kijih ta
dolžnost niti ne dosega. Posebno pa
moramo pohvaliti naše mladince.
Skoraj vsak dan je bilo na delovišču
kakih 5, okrog 14 let starih, ki so z"
veUko vnemo pomagali - in to tudi
dekleta. Lepo jih je bilo videti, kako
so veselo pomagali pri vsakem, tudi
težjem delu. Pa se včasih sliši, da
današnja mladina ne prime več tako
rada za delo. Pri nas tega res ne
smemo reči.
Mostovi so torej dobro in trdno
urejeni. Zidar, ki je delo vodil in
opravljal glavna dela, Ivan Kovačec,
je zagotovil, da morajo držati nad
100 let, kar mu vsi radi verjamemo.
Nujno pa bi bilo potrebno navoziti
še nekaj kubikov gramoza, da bi bila
cesta velikega pomena za hribovite
predele ob njej - od koder in kamor
se v nujni sili, kot v primeru požara
bolezni itd. po slabi cesti skoraj res
ne more z nobenim vozilom.
Upamo, da ljudje tudi v tem
primeru ne bodo ugovarjali in kot
doslej pomagali urediti to za
marsikoga prepotrebno cesto; FM
6. stran
tednik - Četrtek, 21. avgusta 197$
Poročilo o delu telesnokulturne skupnosti Ptuj za oh
Telesna kultura, kot družbena dejavnost, je kulturna vrednota, ki izhaja iz športnih
in drugih gibanj, ter gibalnih aktivnosti, ter prispeva k oblikovanju človekove oseb-
nosti. Rezultati te dejavnosti se odražajo v skladnem telesnem razvoju, večji delovni
storilnosti in obrambni sposobnosti. Prispevajo pa tudi k bogatejši vsebini prostega
časa.
Program dela Telesnokulturne skupnosti Ptuj izhaja iz nalog, ki jih določa zakon o
telesnokulturnih skupnostih in samoupravni sporazum o ustanovitvi Telesnokulturne
skupnosti Ptuj. V skladu s programom, so se v okviru telesno kulturne dejavnosti
odvijale različne oblike tekmovalnega in rekreativnega športa, ter druge tovrstne
športne in telovadne zvrsti.
V TKS Ptuj je neposredno vključenih s svojimi dejavnostmi 50 TKO z okoli 7000
aktivnimi člani. Le-ti se ukvarjajo s tekmovalno športno dejavnostjo in nastopajo v
medobčinskih, republiških in zveznih ligah. Nadalje gojijo športno vadbo in športno
rekreacijo. Poleg tega pa še s streljanjem, orientacijo v naravi ter s hojo v planine.
Praktično lahko nosilce telesne vzgoje, oz. športa razdelimo na naslednje kategori-
je, odnosno skupine:
—	Športna društva in klubi;
—	Telesno vzgojna in šolska športna druStva;
—	Strelske organizacije;
—	Specialne in tehnične enote pri društvih, katerih osnovna dejavnost ni v celoti
telesnokulturna;
—	Društva in aktivi za športno rekreacijo.
REALIZACIJA PROGRAMA JANUAR — JUNIJ 1975
1) Športna društva in klubi:
V tej skupini so osnovne organizacije, ki gojijo predvsem tekmovalni šport in so v
polletju januar—junij opravile naslednje dejavnosti:
A —NOGOMET
Ptujska ,,DRAVA" tekmuje s člani v enotni Slovenski ligi in seje uvrstila v sredino
lestvice ter bo tako v sezoni 1975/76 ponovno nastopala v najvišjem slovenskem vrhu.
Moštvo mladine in pionirjev pa tekmuje v Mariborski podzvezni ligi in tako tudi ti
dve ekipi v času sezone stalno nastopata ter dosegata dobre rezultate. Mladina se je
uvrstila v mladinsko republiško ligo, ter bo v sezoni 1975/76 nastopala v najvišji mla-
dinski slovenski ligi. Klub ima tudi pionirsko nogometno šolo.
Nogometaši ,.ALUMINIJA" iz Kidričevega tekmujejo v vzhodni slovenski ligi in
so v sezoni 1974/75 zasedli 8. mesto. Mladinci in pionirji nastopajo v Mariborski
podzvezi, kjer so osvojili 5. mesto ter bodo v sezoni 1975/76 nastopali skupaj z mla-
dino ,,DRAVE" v mladinski republiški ligi. Njihovi pionirji so zasedli 5. mesto,
mlajši pionirji pa tretje mesto. Razen mladincev, ki bodo nastopali v najvišji repub-
liški mladinski ligi, ostanejo ostale ekipe v sezoni 75/76 v navedenih tekmovalnih raz-
redih.
Pri OZTK Ptuj obstajata dve medobčinski nogometni ligi in to I. in II. V prvi
sodeluje 12 ekip, v drugi pa 10. Od teh je ena iz občine Maribor, Slovenska Bistrica in
ena iz občine Ormož, vse ostale pa iz občine Ptuj. V prvi sodelujejo: Hajdina, Videm,
Markovci, Rogoznica, Ptuj, Lovrenc, Makole, Skorba, Stojnci, Gerečja vas, Grajena
in Kidričevo. V drugi pa: Dornava, Vičanci, Zavrč, Apače, Zlatoličje, Leskovec, Dra-
vinja, Draženci.
Ekipa Gorišnice pa nastopa v II. Mariborski podzvezi in je osvojila 1. mesto v tek-
movalni sezoni 74/75 ter v sezoni 75/76 in nastopila v skupini A, oz. v II. skupini
Marijlro^ske podzveze.
B — ATLETIKA
S to športno zvrstjo se v tekmovalni dejavnosti ukvarja TVD Partizan Ptuj, Mar-
kovci, Rogoznica, Cirkovci in Gorišnica.
Ptujčani so se udeležili osem tekmovanj za državno prvenstvo, kjer so osvojili dve
srebrni medalji, eno bronasto, eno četrto mesto, dve peti mesti ter tri šesta mesta. Na
republiških prvenstvih pa so prejeli 6 zlatih, 10 srebrnih in 10 bronastih medalj.
Markovčani so tekmovali na partizanskem mnogoboju, oz. maršu v Kumrovcu kjer
so osvojili šesto mesto v SFRJ.
Ostali atleti iz društev, ki se ukvarjajo z atletiko, so tekmovali v Ljubljani ,,Po po-
teh partizanske Ljubljane", na teku ,,Prijateljstva" v Murski Soboti in pouličnem
teku v Ptuju. Nekatera društva pa so si priredila tudi lastna takmovanja — krose.
C — ROKOMET
S to dejavnostjo se v Ptuju ukvarja RK ,,Drava" Ptuj in še nekatera vaška društva
in TVD Partizani.
Člani RD Drava so tekmovali v Slovenski ligi, kjer so osvojili predzadnje mesto ter
v naslednji sezoni tekmujejo v nižjem razredu, odnosno v Vzhodni slovenski roko-
metni ligi. Mladinci nastopajo v Podravski ligi, ter so se v tem obdobju uvrstili bolje
kot člani; letos so uvedli tudi pionirsko rokometno šolo.
Ostala društva in Partizani, ki gojijo rokomet, pa so organizirani le v meddruštvenih
tekmovanjih, oz. srečanjih.
D —KOSARKA
Tudi ta športna panoga se odvija predvsem v KK Drava Ptuj. Le-ta ima štiri tekmo-
valne ekipe. Člani nastopajo v II. republiški košarkarski ligi vzhod, mladinci v vzhod-
ni slovenski ligi, pionirji pa v Mariborski ligi, najmlajši pionirji pa prav tako v vzhod-
ni slovenski ligi. Člani so na 3. mestu, mladinci na 6., mlajši pionirji na 2. mestu, sta-
rejši pionirji pa so prvaki svoje tekmovalne lige.
Ostala društva — partizani pa gojijo košarko le v rekreativne namene.
E - NAMIZNI TENIS
Za to dejavnpst se je v Ptuju ustanovil novi klub NTK Ptuj, ki tekmuje v II. sloven-
ski namiznoteniški ligi in je trenutno na četrtem mestu. Ima tudi mladinske in pionir-
ske kategorije. Poleg nastopa v republiški ligi, so organizirali več medsebojnih društ-
venih srečanj v Ptuju. Sodelovali so tudi na drugih podobnih turnirjih po Sloveniji ter
organizirali namiznoteniško tekmovanje v okviru DSI in šolskih tekmovanjih v naši
občini. Zraven NTK Ptuj se z namiznim tenisom ukvarjajo nekatera športna društva
in TVD Partizan v Ptujski občini.
F — HOKEJ NA LEDU
To športno panogo goji Hokejsko—drsalni klub Ptuj. Člani tekmujejo v slovenski
ligi in so osvojili 3. mesto. Nastopajo tudi v JUGO-kupu (pokal maršala TITA). Ker
nimajo lastnega drsališča, trenirajo v drugih krajih (Celje, Maribor, Jesenice).
G - SAH
v občini obstoja šahovski klub ,,IZBIRA" Ptuj, vendar se s to igro ukvarjajo tudi
šole, šolska športna društva in nekateri TVD Partizan. Ptujčani tekmujejo v slovenski
šahovski ligi ter v INTER ligi. Imajo člansko, mladinsko in pionirsko ekipo. Na vseh
tekmovanjih so dosegali in dosegajo vidne rezultate, enkrat pa so bili celo 4. v Slo-
veniji.
Organizirali so več simultank in drugih šahovskih srečanj. V načrtu imajo izvedbo
Slovenskega šahovskega prvenstva za posameznike, ki se v tem času odvija v domu
Franca Krambergerja. Med pomembnimi organizacijskimi dejavnostmi je bila simul-
tanka svetovnega prvaka Anatolija Karpova.
H — OSTALE TEKMOVALNE DEJAVNOSTI
S kegljanjem se ukvarja kegljaSki klub ,,DRAVA" Ptuj, ki pa še ne tekmuje v no-
beni ligi, temveč je njihovo kegljanje rekreativnega pomena. Organizirajo si med-
krožkovna tekmovanja v društvenem in občinskem merilu.
Judoisti so organizirani v lastnem klubu Judo klub ,,Drava" Ptuj, ki nastopa v II.
slovenski ligi. Udeležili pa so se več medsebojnih srečanj — društvenih — z bližnjimi
klubi.
Boksarji so vključeni kot sekcija TVD Partizan Ptuj in so organizirali tekmovanje z
BK Maribor, ki tekmuje v II. zvezni ligi. To je bilo njihovo prvo tekmovanje.
2)	TELESNA VZGOJA IN ŠOLSKA ŠPORTNA DRUSTVA
S plodno telesno vzgojo in gimnastiko se ukvarjajo društva TVD Partizan in šolska
športna društva. Seveda to le tam, kjer so na razpolago telovadnice (Ptuj, Kidričevo,
Markovci, Gorišnica, Podlehnik). Večje uspehe so dosegli pionirji iz Kidričevega ter
pionirke iz Ptuja. Za vsa šolska društva pa so se organizirala občinska tekmovanja in
to v atletiki, gimnastiki ter športnih igrah z žogo. Najboljši od teh so nastopili na re-
publiškem tekmovanju.
3)	STRELSKE ORGANIZACIJE
To dejavnost goji v naši občini 1026 članov, ki so organizirani v 13 strelskih druži-
nah. V prvi polovici letošnjega leta so se udeležili republiškega tekmovanja v raznih
strelskih kategorijah in osvojili več zladh, srebrnih in bronastih odličij. Organizirali
so nekaj meddruštvenih srečanj, ter se sami udeležili tujih prireditev.
4)	OSTALI TEHNIČNI ŠPORT
V to skupino uvrščamo dste športne dejavnosti, ki njihove osnovne organizacije
niso v celoti telesnokulturne. To so piloti, jadralci, padalci, modelarji, strelci na gli-
naste golobe, motokrosisti, carting vozači itd.
Motorni in jadralni pilod, padalci ter modelarji delujejo pri OTKO AERO KLUB
Ptuj po svojih sekcijah. Le-ti so se udeležili večjih republiških in zveznih tekmovanj,
ter dosegli nekaj dobrih rezultatov. Modelarji so organiziraH republiško in državno
prvenstvo v Markovcih pri Ptuju, državno prvenstvo, kjer so posamezniki dosegli, oz.
osvojili več republiških in državnih naslovov.
Strelci na ^inaste golobe so vključeni v Zvezo lovskih družin Ptuj. Sodelujejo na
raznih republiških in zveznih tekmovanjih, kot posamezniki in kot ekipa. Organizirali
so tudi nekaj prireditev v občinskem merilu.
5)	DRUŠTVA IN AKTIVI ZA ŠPORTNO REKREACIJO
Poleg članov sindikata, ki se ukvarjajo z DSI, katerim je TKS Ptuj nudila pri rea-
lizaciji programa vse potrebne objekte in strokovni kader, se goji v tej obliki tudi
dejavnost planinstva in taborništva pri Planinskem društvu in pri Zvezi tabornikov
občine Ptuj in nekaterih TVD Partizan. Planinci so izvedli več orientacijskih poho-
dov, taborniki pa so sodelovali na republiškem tekmovanju.
Teka po poteh partizanske Ljubljane se je udeležilo iz naše občine okoli 600 šport-
nikov.
Izvedena je bila tudi množična akcija ,,Vsi na kolo — za zdravo telo", ki se je je
udeležilo 835 občanov.
6)	OSTALE PRIREDITVE IN TEKMOVANJA
Za krajevni praznik in 30-letnico osvoboditve mesta Ptuj je TKS organizirala v
Ptuju poulični tek, katerega se je udeležilo čez 200 tekačev iz naše občine in drugih
mest Slovenije. V sodelovanju s TVD Partizan Ptuj je bilo organizirano republiško
atletsko prvenstvo v atletiki, katerega seje udeležilo 250 tekmovalcev.
tednik - Četrtek, 21. avgusta 1975
stran 7
iiuar-junij 1975
7)	STROKOVNI KADRI
TKS Ptuj je organizirala sodniški teiaj za atletske sodnike, katerega se je udeležilo
22 kandidatov, od katerih je 14 uspešno končalo izpit za republiškega atletskega sod-
nika.
Bilo je že nekaj priprav za sodnike iz drugih športnih panog.
8)	INVESTICIJE
Osrednji program za investicije v režiji TKS Ptuj je izgradnja športne dvorane v
Ptuju. Le-ta je v polnem teku in je bila otvoritev za občinski praznik. Zataknilo seje
pri notranji športni opremi, za katero je pri TK§ Ptuj zmanjkalo denarja ter se iščejo
razne variante za dodatna sredstva, oziroma za rešitev tega problema. Na stadionu
Drava je izdelan del nove železne ograje okrog nogometnega igrišča. Dograjena je
TRIM steza v Ljudskem vrtu, kije v uporabi občanov od maja 1975.
POLLETNA FINANČNA REALIZACIJA
TKS Ptuj bi morala od predvidenih zbranih sredstev za leto 1975 v znesku
3,000.000.- din združiti za potrebe republike 626.530.- din, kar je več kot 1/5 zbranih
sredstev. Z ozirom na manjšo razvitost naše občine in veliko razsežnost telesne kul-
ture v Ptuju in okolici, ter nazadnje izgradnja nove telovadne dvorane, to ni izvedlji-
vo. TKS je predlagala za združena sredstva republike 0,01 % od brutto OD, kar znaša
okoli 100.000 din, s čimer skupščina RTKS ni soglašala. Le-ta zahteva 0,07 % oz.
626.430 din. Samoupravni sporazum o združevanju sredstev za skupne naloge pri
RTKS s strani TKS Ptuj še ni podpisan. Iz teh razlogov še skupščina TKS Ptuj ni
dokončno sklepala o razdelitvi sredstev TK v letu 1975, ampak se ta koristijo po planu
in sklepu finančne komisije ter IG TKS v obliki akontacij.
Realizacija ni v celoti dosežena, kar se pa bo v naslednjem obdobju vskladilo. V
sredstva porabe za TKS so zajeti funkcionalni izdatki strokovne službe, stroški tekmo-
vanj, ki jih je organizirala TKS, vzdrževanje objektov in prispevek za izgradnjo nove
telovadne dvorane. Poraba v osnovnih telesnokulturnih organizacijah se nanaSa na 50
društev in klubov, ki dobivajo akontacijo od skupnosti za svojo dejavnost. Investicije
društvom so nizke v realizaciji, kar je razumljivo, saj Se dokončna razdelitev sredstev
ni opravljena. Kot povedano, še odnosi z RTKS niso urejeni, zato tudi tako odsto-
panje.
TKS Ptuj
POROČILO
O polletnem poslovanju skupnosti
socialnega skrbstva občine Ptuj
Skupnost socialnega skrbstva je pričela samostojno delovati s 1.
marcem 1975. Prevzela je celotno dqavnost socialnega skrbstva od
oddelka za družbene službe in delo SO Ptuj.
Delo je kljub nekaterim kadrovskim problemom potekalo dokaj
nemoteno, raznih oblik varstva in pomoči m svetovanja je bilo deležnih
3320 občanov. Denarnih pomoči je bilo deležnih 877 občanov. Prištete
so tudi rejnine. To je potem 74 denarnih pomoči manj kot lani, vendar je
to le v poletnih mesecih. Jeseni se bo to^ število dvignilo, bo nameščeno
več otrok v rejo in nudene zimske — začasne pomoči. Najnižja denarna
pomoč znaša 150.- din, najvišja pa 540.- din. Bo pa izvedena
valorizacija, da bo znašala najvišja denarna pomoč 650.- din. Rejnine se
gibljejo od 550.— din do 1200.— din, za duševno prizadetega otroka pa
1.300.- din mesečno.
V	zavodih za ostarele imamo 241 oskrbovancev, kar je za 54
oskrbovancev več kot v letu 1974. To je vsekakor razveseljiv podatek,
vendar pa še vedno niso rešeni vsi problemi.
V	vzgojnih zavodih je 22 otrok in mladoletnikov, to je enako število
kot v letu 1974. Pripravlja pa se 5 otrok na oddajo v zavod s 1.
septembrom 1975. Iz zavoda pa bosta odpuščena 2 gojenca.
V	zavodih za usposabljanje duševno ali telesno prizadetih otrok je 96
gojencev občine Ptuj. Pri teh se predvideva 5 novih namestitev, odpusta
pa ni nobenega.
Skupnost vodi 36 mladostnikov in otrok pod stalnim skrbništvom, 99
odraslih oseb prav tako. Za posebne primere pa je bil postavljen skrbnik
v 82 primerih.
V	prvih 6 mesecih je bilo posvojenih 6 otrok ptujske občine, od tega
so 3 otroci dobili novo družino^ trije a so pridobili po enega roditelja.
Dalje skupnost nudi pomoč in svetovanje materam, ki so rodile izven
zakona, samohranilkam, ob razvezi, v primeru neurejenih družinskih
razmer, alkoholizma ali drugega asocialnega ponašanja enega ali obeh
roditeljev. To je v 345 primerih.
Skupnost vodi skrb za 700 kategoriziranih otrok, ki so doma pri
starših, pomaga jim iskati zaposlitev; ko to ni možno, pomaga včasin z
denarno pomoto, z namestitvijo otroka v zavod ali pa išče druge
možnosti pomoči. V letošnjem letu bo kategoriziranih okoli 56 otrok.
Skupnost je pri svojem delu sodelovala s krajevnimi skupnostmi,
zlasti z njihovimi komisijami za zdravstvo in socialno varstvo, ki dajejo
mnenja in predloge ob dodeljevanju denarnih pomoči in ob izbiri
skrbnikov. V juniju 1975 je bil organiziran sestanek s predsedniki teh
komisij in svetov krajevnih skupnosti, kjer je bilo dogovoijeno, da se bo
to sodelovanje razširilo še na izbor rejnikov in pa bolj zgodnje odkrivanje
socialnih problemov prav s pomočjo teh komisij. Posebno sodeluje s KS
Ptuj ob organiziranju laične nege ostarelih in obolelih na domu. Tako
sodelovanje se poraja tudi s KS Kidričevo^ Dalje je skupnost sodelovala z
organizacijami združenega dela, s sodišči, javnim tožilstvom, postajo
milice, šolami, zavodi in humanitarnimi organizacijami in z drugimi
interesnimi skupnostmi.
Za svojo celoletno dejavnost je skupnost postavila plan za potrebna
sredstva v letu 1975: 16.286.339.- din.
V	prvih šestih mesecih je zbrala skupnost 6.199.493.- ali 38,05 %
celotnega planiranega dohodka. Zaostaja dotok sredstev iz prispevne
stopnje iz bruto osebnega dohodka zaposlenih, ni pa še bilo nakazila iz
republiške skupnosti, ki bo prispevala za družbene denarne jjomoči, ki so
ed^i vir preživljanja, sredstva v višni 2,5 27.200.—. Tako računamo, da se
bo finančni položaj v drugem polletju bistveno popravil in bomo lahko
nemoteno delali.
Za neposredno dejavnost socialnega skrbstva je bilo potrošeno skupaj
4.777.942,-din od tega:	•
a	- oskrbnine odraslih v zavodih	1.897,840	40,27 %
b	- oskrbnine otrok na usposabljanju	200,930 26,60 %
C	- oskrbnine otrok v vzg^ojnih zavodih	305.821	47,05 %
č	- stalne denarne pomoči	1.539.790	35,70 %
d	- enkratne denarne pomoči	30.152	14,90 %
e	- rejnine za otroke	396.368	47,38 %
f	- začasne denarne pomoči	72,041	41,30 %
g	- prispevek za zdravstveno zavarovanje
prejemnikov denar, pomoči	185.000	23,05 %
k	- letovanje socialno ogroženih otrok	150.000 100 %
Sredstev za redno dejavnost strokovne službe pa je bik) potrošeno
422.957,- din ali 17,97 % od planiranih. Tuje potrebno pripomniti, da
skiy)nost še ni vrnila sredstev za osebne dohodke za prva dva meseca
občini Ptuj. Skupnost opravlja delo na terenu s pomočjo vozil občine in
to še tudi ni obračunano. Prav tako še niso obračunani stroški
samouprave.
Skupnost je poslovala v okviru plana in dovoljene potrošnje po
resoluciji.
8. stran
TEDNIK - ČETRTEK, 21. AVGUSTA I97s
Dominik GLUŠIČ
SPOMINI NA PTUISKE ZAPORE
82
Jerman o krvavem zločinu 4. aprila 1945 ni nič vedel, kajti ves
dan je bil odsoten in se je šele zvečer pojavil v pisarni. Ko pa je zvedel
o novem pokolu, je dejal pijanemu Križancu: „To veš, da nisem
prijatelj komunistov, ampak njihov sovražnik, vendar vem, da nam to
ubijanje ne bo nič koristilo. Banditov je vedno več in lepega dne
bodo navalili iz gozdov in udarili po nas ter maščevali vse tiste, ki ste
jih vi gestapovci pobili. Takrat boš ti videl, kaj je komunistični
hudič!"
Križanec je Jermanu očital, da sedaj ob koncu vojne obrača njim
hrbet. Tedaj je Jerman pojasnil', da je res za novi red, da pa ni bil
nikoli ubgalec. Poslušal sem ga in si mislil, da je pozabil, kako je v
začetku vojne kar odobraval, da so Nemci ubili Hreniča in Anžela.
Ker se nisem hotel vmešavati v njun prepir, sem zapustil pisarno
in se vrnil, ko nisem več slišal prerekanja. Tedaj sem našel Jermana
pri svoji pisalni mizi. S komolci je bil naslonjen nanjo in si z rokami
podpiral glavo. Križanec pa je sedel na klopi pri peči in obupno jokal.
Prav tulil je. Ali se je v njem vzbudila vest? Jerman ga je miril, dokler
se niso solze zločinca posušile. Opomnil gaje tudi na to, da Nemčija
še ni izgubila vojne" in da je ne bo, čeprav sovražnik kar naprej
prodira po nemškem rajhu. Hitler je pač povedal, da bo kmalu novo
nemško orožje zaustavilo sovražnikovo prodiranje. Oba sta
pritrjevala, trezni Jerman in pijani Križanec, daje potrebno verovati v
moč novega orožja, ki bo zdaj in zdaj prišlo iz nemških tovarn.
Drugega dne je Ptuj šepetal o novem gestapovskem zločinu. To
ni nič čudnega, saj so padle žrtve ob belem dnevu. Iz parka na levi
strani Drave se vidi kraj strašnega dogodka.
Ko sem bil stopil tistega dne v trafiko Petra Maroha v Ptuju, sem
tam naletel na Roginovega očeta iz Budine. Povedal je, da je šest
trupel plavalo prejšni popoldan po Dravi od Ptuja proti Zabovcem.
Maroh pa je pojasnil, da je takrat ribaril pri izlivu Grajene v Dravo in
še dodal: „Na nasprotni strani Drave sem zagledal skupino ljudi, ki pa
je obstala tako, da jo je zakrivalo grmičevje blizu vojaške barake.
Tam sem zaslišal tudi strele! Marohu in Rogini sem nato podrobno
pojasnil'strašen zločin.
ZADNJI MESEC NACISTIČNE OBLASTI
V PTUJU
Ko sem opravljal zadnji mesec vojne službo v ptujskih zaporih, so
ptujski Nemci in nemčurji mesto zapuščali. Mnogi so odšli še pred 1.
aprilom 1945 in se usidrali v Avstriji. V Ptuju pa so do osvoboditve
ostali le tisti, ki so bili priklenjeni na službo do zadnjega.
2. aprila 1945 je imel landrat, Fritz Bauer velik politični shod v
Ptuju, ki so mu Nemci rekli ,,apel". Shod je bil napovedan na
Muzejskem trgu. Orožniki, policijam blokovni vodje so morali zbrati
za shod veliko ljudi. Res so jih prignali s silo precej. Sam Bauer je
prišel na shod z enourno zamudo. Množici je pričel pripovedovati o
nem^i vojaški zmagi Z govorom pa je tudi grozil sovražnikom
tretjega rajha. Govoril je t^o kričavo, da je bil ves rdeč v obraz,
njegov glas pa hripav. V tistih dneh je ležal Jerman v bolniški postelji,
a prisilili so ga, da je vstal in šel poslušat kričanje landrata. Sam pa
sem govor iz radovednosti poslušal s hodnika drugega nadstropja
zaporov. Govornik je stal- na krjgu, kjer stoji danes v muzejskem
parku kip slavista Matija Murka.
Res sem bil radoveden, kaj bo zmogel povedati landrat sedaj, ko
se potaplja ladja Hitlerjeve Nemčije. No in slišal sem, kako je
Nemčija vse mobilizirala za totalno vojno. Kako deluje od novembra
1944 dalje olkssturm, v katerega je okupator mobiliziral udarne
bataljone z moškimi od 16. pa do 70. leta starosti. Govornik je
pozival verinane k enotnosti in disciplini, kajti mnogo jih je prešlo na
partizansko' stran z orožjem vred. Ponekod so se vdale cele čete.
Grozil je vsem, ki ne bodo poslušni, ki se bodo zoperstavljali
obrambi, posebno pa tistim, ki bodo oroge obrnili proti Nemčiji. No
in nazadnje je tudi landrat Bauer spregovoril o učinkovitem orožju,
ki bo spravilo na kolena vse sovražnike Hitlerjeve Nemčije in ji bo
prineslo zm^o. Hvalil je vse tuje enote, ki so se bojevale do tedaj pod
nemško zastavo. Omenil je Vlasovo vojsko, iz katere je izšlo več
elitnih oddelkov in SS enot. Poudaril je, da svojih zvestih zaveznikov
tudi pO vojni ne bodo pozabili.
Dostikrat sem v zadnjih mesecih vojne premišljeval, kako to, da
gestapovci, ki prihajajo dnevno v zapore, še vedno kažejo upanje v
nemško zmago, čeprav je gazila zavezniška vojska že po nemških tleh.
Dalje prihodnjič.
Razprodaja knjig
Zveza prijate^ev mladine Ptuj in Kr^evna skupnost Ptuj
organizirata hvale vredno razprodajo rab^enih solnih knjig.
R^prodaja, ki spomii^a na ljubljanske razprodaje v Križankah, bo
v času od 25. do 29. avgusta. Učbenike bodo prodajali po znižanih
cenah na balkonu ptujske tržnice.	z. k.
V prvi vrsti na nastopih obič^no sedijo gos^e. Tudi v Maricovcih je
bilo tako. Šeste od leve strani je dr. Franci Z\vitter. Foto: J, S.
MARKOVCI PRI PTUJU
Druži jih prijateljstvo
in mladost
že dolgo ni bilo tako prisrčnega
srečanja folklore kot v nedeljo v
Markovcih. Na četrti folklorni reviji
(sodi v program tretjih ptujskih
kulturnih srečanj) so ■ se zbrali
plesalci-folkloristi, zvesti prenašalci
bogatega slovenskega ljudskega
izročila, ki so z nastopi ^ikazali
nekdanji trenutek, običaj in šego.
Nastopili so mladi iz Železne Kaple
(Koroške), KUD Beltinci, skupina
„Vinko Korže" iz Cirkovc, ,,Ogra-
nak seljačke sloge" iz Nedelišča,
KUD -Jože Hermanko iz Maribora
ter domači plesalci TVD Partizan iz
Markove. Domači folkloristi so
gledalcem, domačim in zamejskim,
prikazali nekatera kmečka opravila
(peka kruha, žetev idr.).
V uvodu praznika, ki je bil zelo
svečan, prisrčen in hkrati vesel, so
nastopili muzikantje iz Slovenske
Bistrice, znameniti pokač ter
govorniki. Nastopajočim in gledal-
cem 'SO spregovorili {^edsednik
ptujskega folklornega društva, Jože
Strafela, predsednik izvršnega sveta
SO Ptuj, Franjo Gnilšek, Peter
Kuhar, predsednik slovenskega
prosvetnega društva ,,Zaija" na
Koroškem in dr. Franci Zvvitter,
predsednik Zveze slovenskih organi-
zacij iz Celovca. Govor Francija
Zwittra se je globoko vtisnil- v srca
najmlajših, ki se kot bodoča
generacija morajo zavedati pomem-
bnosti slovenstva v Avstriji. Pobrate-
nje je globok odmev in se močno
pridružuje in odraža vsem prizade-
vanjem zapopolno uresničevanje 7.
člena avstrijske državne pogodbe, ki
govori o pravicah manjšin. Velik
poudarek, ki je vel iz govora, je
nesmiselno preštevanje slovenskega
življa, kajti človek ni številka,
temveč bitje, ki mora živeti,
uspešno delati in ustvarjati naj si bo
kjerkoli po svetu.
Dogodek dneva in prisrčno
vzdušje praznika v Markovcih je bilo
pobratenje pionirskih folklornih
skupin slovenskega prosvetnega
društva „Zaija" iz Železne Kaple ter
pionirjev TVD Partizan iz Markove.
Poleg plesa, ki je navdušil, so si
mladi izmenjali spominska-darila ter
listino, ki izpoveduje bratstvo in
tesno- sodelovanje s -koroškimi
Slovenci.
Dobro pripravljen program a je
ogledalo mnogo ljudi; posebno
zahvalo pa zaslužijo tudi domači
kulturni delavci kakor tudi ptujsko
folklorno društvo, ki so vsak po
svojih močeh opravili delo, nastopa-
jočim nudili domačnost, gledalcem
na kulturno zabavni užitek.
^	z. k.
Prav zanimiv je po^ed na skupino koscev, ki so ^ong že resnično
samo še folklorna posebnost.
tednik - Četrtek, 21. avgusta 1975
stran 9
Kulturna živahnost
v Ptuju
Lepak nas vabi in nam dopoveduje, da polete ni čas oddiha. To
velja tudi za mar^ive kulturnike ptujske kulturne skupnosti, ki prav v
času počitnic veliko in naporno delajo. Letos je Ptuj prireditelj že
tretjih Kulturnih srečanj. Imeli smo priložnost brati primerjavo med
Mariborom in Ptujem in lahko si zadovoljno manemo roke, ko
ugotavljamo, kako spretno, seveda z veliko truda in volje vseh
delavcev KUS, pripravimo kvalitetne predstave, razstave in nastope.
Letošnja srečanje so izredno kvalitetna in pestra. In prav to, tako se
mi zdi, je bil moto KUS. Prav gotovo bodo vse te predstave in
razstave zvabljale domače in tuje goste, da bodo polnUi dvorano v
glasbeni šoli, v gledališču, na poletnem prireditvenem prostoru in v
galeriji Dušana Kvedra. Seveda je največ zanimanja za že tradicionalni
festival narodno zabavne glasbe, kakor tudi za Duanjske pojoče
dečke. Nekaj zelo presenetljivega pa nas čaka, ko si bomo ogledali
jai^nsko, tako imenovano NO gledališče, ki z povsem drugačno, za
našo evropsko dramaturggo, sceno in mimiko predstavljajo vzhod,
vzhodno miselnost in globoko zavzetost do gledališča. Presenečeni
bomo nad mimiko japonskega igralca, začudeni ob govorici, vendar
veseli in drugače razpoloženi bomo odhajali z njihove predstave.
Gledali bomo tudi za^ebški musical Jalta, Jalta, ki se odlikuje po
dobrih igralcih in dobri glasbi. Na žalost pa ne bomo videli kranjskih
gledališčnikov.
Bodi kakor ie; prepričani smo, da so letošnja Srečanja na
zavidljivi umetniški ravni in kot taka vredna posluha in ogleda. S
prisotnostjo se bomo zahvalili za ves trud KUS Ptuj, ki s Srečanji
oživljajo in bogatgo tihi, mirni in počivajoči poletni trenutek. Veseli
smo Srečanja, ko vse spi. In poletje ni nobena huda ovira za delo in
uspeh (Dubrovnik, Ljubljana).__z. kodrič^
Igral je
Anton Dikov
V dvorani glasbene šole v Ptuju je
včeraj s programom klavirskega
recitia Beethovna, Prokofjeva in
Stravinskega nastopU znani bolgar-
ski pianist Anton Dikov, čest gost
znanih glasbenih odrov sveta. Anton
Dikov spada v skupino praznih
pianistov. Za svojo dovršeno igro si
je pridobil veliko občudovalcev in
lepo število mednarodnih priznanj
in nagrad. Svojo glasbeno izraznost
je „pUil" pri številnih znanih glasbe-
nih mojstrih, med drugim tudi pri
Arturju Rubinsteinu. S svojim nar
stopom v Ptuju je podtril zaupanje.
Anton Dikov je nastopil v okviru
programa III. ptujskih kulturnih
srečanj.
MG
Tudi Dunajski pijoči
dečki v Ptuju
Obeta se nam še glasbeni užitek,
tokrat bomo poslušali svetovno
znane Dunajske pojoče dečke. Na-
stopili bodo z izbranim sporedom
znanih glasbenih mojstrov v sredo,
27. avgusta ob 20. uri na letnem
prireditvenem prostoru. Tudi njihov
nastop spada v okvor bogatega
programa III. ptujskih kulturnih
srečanj. Več o tem zboru bomo
zapisali v eni izmed prihodnjih
številk Tednika.
MG
Razstavlja
Marjan Remec
s krajšo slovesnostjo je bila v
ponedeljek odprta v paviljonu
Dušana Kvedra razstava akademske-'
p slikarja Marjana Remca; razstavo
je otvoril Vladimir Ban, predsednik
kulturne skupnosti Ptuj. Slikar se
nam predstavlja z 20 deli v mešani,
akrilni, akvarelni in oljni (pastel)
tehniki. Razstava sodi v program
tretjih ptujskih kulturnih srečanj in
bo odprta do 28. avgusta.'
z. k.
Utrinek z otvoritve razstave. Peti od leve je avtor razstavljenih del
M. Remec.
Fotomono-
grafija Ptuja
Mesto Ptuj bo v septembru
končno dobil knjigo o sebi.
Fotomonografija Ptuja - prva
knjiga te vrste - bo v slikovnem
pogledu ter likovni in grafični
opremljenosti predstavljala za-
okroženo celoto in kvaliteto opisa
o Ptuju. Knjiga bo tiskana v
formatu 24 x 30 cm; 60 strani bo
namenjeno slikovni opremi, 40
strani pa tekstu. Knjiga bo vezana
v platno, njena cena pa bo 300
dinagev.
V slikovnem delu knjige bo
temelj to obdelan Ptuj v pano-
ramskih posnetkih, detajli stare in
nove arhitekture, eksponati v
muzeju, kulturno-zgodovinski spo-
meniki Ptuja in okolice, zanimivi
turistični objekti in izletniške
točke, objekti iz gospodarstva ter
življenje in običaji ljudi. Fotogra-
fije so prispevali Stojan Kerbler,
Vilko Zuber in Ivo Ciani. V
Fotomonografiji bodo tudi dela
akademskih sUkarjev in sicer Luga-
riča, Miheliča, Kazimira, Oelteje-
na in Mežana.
Knjiga bo izšla že ob občinskem
prazniku, vendar so se zaradi
prispevkov RTC, kartodroma in
drugih objektov odločili za sep-
tembrski izid. Fotomonografija bo
zgleden in uspešen dokument
trenutka, v katerem živimo in
delamo. Vsekakor knjigo priporo-
čamo vsem organizacijam združe-
nega dela, interesnim skupnostim,
krajevrlim ter drugim skupnostim.
z. k.
F.B.
Vojna in zločini
(Odlomki iz spominov Ptujčana)
(82)
V bolnišnici smo potrebne formalnosti hitro
ppravili. Pogovoril sem se z dežurnim zdravnikom
ga prosil, da bi rad govoril z njim še o svoji pri-
vatni zadevi. Obljubil je, da se vrne takoj, čim bo
opravil potrebno in predal porodnico na porodni
oddelek.
Kmalu se je vrnil in povabil me -je v svojo
tležumo sobo. Začel sem kar naravnost in brez
ovinkov. Pogovor je tekel med štirimi stenami in
"irimi očmi in zaupal sem akademski besedi.
Obrazložil sem mu situacijo v kratkih najvažnejših
Potezah. Zaključil pa sem z direktno prošnjo, da
"aj mi pomaga pri nameravanem pobegu.
Videti je bilo, da sem ga spravil v veliko zadrego,
'^'■emišljal je in težko se je odločil: ..Gosood
kolega, posebno zadnje dni, odkar prevažajo
transporte pregpancev, se je v našem kraju
situacija zelo zaostrila. Tukaj v bolnišnici vas ne bi
mogel prikrivati niti en dan. Nič ne vemo, koliko
je pri nas ljudi, ki so vohuni in ki bi videli v tem
sovražno dejanje in bi vas kmalu izdali. Tako bi si
svojo situacijo usodno poslabšali in tudi samega
sebe bi pahnil v nesrečo. Ce bi ne bil poročen in ne
bi imel otrok, bi mi bilo lažje. Pa še nekaj. Zadnje
čase, že nekako od začetka teh transportov, najde-
jo ljudje mnoga trupla, ki jih nosi in naplavlja
Sava. Govorijo, da so to pobegli in pobiti
pregnanci. Prosim ne zamerite odklonitvi. Upam,
da boste našli ugodnejše mesto in priliko poskusiti
srečo. Kolikor pa vem, je taka zadeva zelo tve-
gana. Dobro premislite!"
Tega zdravnika seveda nisem videl nikdar prej,
nikdar slej in ne vem, kako je mislil o preganjanju
slovenskih ljudi. Oprostil in zahvalil sem se in po-
slovila sva se.
Na ulici pred bolnišnico me je Se vedno čakal re-
ševalni avto. Odpeljal me je nazaj na postajo, kjer
me je tudi še vedno čakal naš vlak... Pa sem si
mislil, ko bi ne bil zdravnik, bi me morda pustili in
se po načrtu brez mene odpeljali dalje proti cilju.
Končno bi bilo za gestapovce vseeno ali bi pri-
tovorili eno glavo več ali manj. Verjetno pa je do-
godek s porodnico opomnil komandanta tran-
sporta, da niso izključene nepredvidene podobne
zagate.
Na postaji je čakal samo naš drugi vlak. Prvi se
je po rednem postopku odpeljal v neznano. Ni-
kake nestrpnosti ni bilo nikjer opaziti. Ker smo bili
izreden vlak, je bilo potrebno naš odhod vskladiti
z ostalim voznim redom. To pa je presegalo celo
gestapovsko vsegamogočnost in tudi oni so se
morali podrediti čakanju. Tokrat tudi ni bilo o-
paziti strožje zastražitve. Naši pregnanci so se
sprehajali svobodneje, kakor da so se gestapovci
že sami naveličali utrudljive napetosti in jare kače
tega potovanja.
Nikomur nisem javil, da sem se vrnil. Saj ni bila
moja dolžnost niti mi nihče ni naročil. Malo sem
postajal okrog vlaka in se razgledoval... Ena od
potez v človekovi naravi je, da se nerad odpove
svojim načrtom, ki si jih je z&mislil in zastavil.
Vedno znova me je mučila misel, da bi vendarle
poskušal pobegniti. Kakor sem bil v borlskem
taborišču odločno proti poskusu pobega — morda
tudi prav zaradi tega, ker so me nagovarjali, tako
se sedaj nisem mogel znebiti te misli, ki se me je
čedalje bolj oklepala.
Dalje prihodnjič
10. stran
tednik - Četrtek, 21. avgusta 197$
SKUPNOST OTROŠKEGA VARSTA PTUJ
Realizacija programa
od 1/1-1975 do 30/6-1975
Skupnost otroškega varstva je v tem obdobju izvajala svoj program v
skladu z družbeno ekonomsko politiko, začrtano z družbenim
dogovorom o razporejanju dohodka, osebnih dohodkov in nekaterih
drugih osebnih prejemkov ter o gibanju, obsegu in strukturi skupne
porabe v letu 1975 v občini Ptuj.
Dohodki skupnosti so v prvem polletju letošnjega leta znašali
8,174.642,61 dinarjev in so realizirani 70 % od planiranih.
Po virih so bili naslednji:
—	sredstva iz leta 1974	456.336,41 din - 100% plana
—	po prispevni stopiyi 0,31 od
bruto osebnih dohodkov od
družbenega privatnega sektorja in
pokojnin,	1,425.926,20 din - 44 % plana
—	kredit zveze skupnosti otroškega	^ .
varstva za gradojo vrtca v Ptuju 2,580.000,00 din - 100% plana
—	solidarna pomoč zveze skupnosti
otroškega varstva za predsolske
otroke na manj razvitem področju 2,086.080,00 dm - 100% plana
—	prispevek k zveze skupnosti
otroškega varstva za pomoč
otrokom iz socialno ogroženih
družin	1,625.8 00,00 din - 56% plana
—	ostali dohodki	500,00 din - 10% plana
V prvem polletju 1975 je imela skupnost otroškega varstva
4,288.7 19,55 dinarjev izdatkov ali 36 % planiranih.
Razporejeni so bili tako:
—	za dejavnost vzgojno varstvene
ustanove (del stroškov krije
izobraževalna skupnost) od skup-	..	^
nihizdatkov:	918.289,00 din-22%
za investicijsko dejavnost skupnih
izdatkov. Skupnost je letos že
dokončala dozidavo otroškega
vrtca v Kidričevem za 32 otrok
ter gradnjo otroškega vrtca v
Dornavi za 60 otrok. V gradnji
pa je otroški vrtec v Ptuju za 176
otrok, ki bo dograjen v jeseni.	041.7 55,05 din - 70%
- za ostale izdatke (anuitetne
obveznosti, stroški samouprave
in strokovne službe stroški
plačilnega prometa, obvezna
rezerva) je bilo porabljeno
skupnih izdatkov.	328.675,50 din - 8 %
Realizacija izdatkov je nizka, ker do polletja ni bilo v večji meri
realizirano^ izplačevanje pomoči kmečkim otrokom, ker je skupnost to
dejavnost šele sprejela in ni imela natančnih navodil o odmeri pomoči.
Ptuj, 16. 7. 1975
Predsednik izvršnejga odbora
Sonja Velickovic
Naša arheološka najdišča
GRLINCI PRI JURŠINCIH
l u pripovedujejo domačini o nekdanjem gradu na ravnem vrhu tik
južno nad vasjo, ki se imenuje ,,Gradišče". Na ravnici vrha je sedaj
Toplakova njiva, kjer pa arheologi doslej niso našli ne na površini ne v
izkopanih jamah prav nobenih sledov. Gozdna pobočja griča so strma,
hudourniška globel pa ga je osamila, da bi bil primeren za utrjeno
bivališče. Ne ve se, ali je svoje ime dobil zaradi zunanje oblike ali pa je
tam res kdaj stal kak zgodnji gradič. Govorice o zidovjih, obokih in
kleteh pa so zelo verjetno le plod ljudske domišljije.
GRUŠKOVEC PRI CIRKULANAH
V mariborskem muzeju hranijo od tod na dvoje prelomljeno
kamnito sekiro z luknjo, doleo 14 cm. V katerem delu naselja in kdaj
so jo našli, ni znano. Ce je ne bi pri luknji prelomili najditelji
pri preizkušanju njene uporabnosti, bi bila najdba še bolj
zanimiva. V tem primeru ne bi šlo za izgubljen predmet, od katerega bi
se našel pač le en kos, temveč za najdbo v bližini kake pradavne
naselbine. Preluknjane kamnite sekire so se namreč lomile že ljudem v
mlajši kameni dobi, saj najdejo arheologi med ostalinami takih naselij
često razbite kose. Tudi ta najdba iz Gruškovca opozarja, da je bil
okoliš Cirkulan v tistih časih precej obljuden.
GRUŠKOVJE V HALOZAH
Z neznanega območja tega kraja se je ohranilo dvoje kamnitih orodij,
ki naj bi bili v ptujskem in mariborskem muzeju. Gre za sedaj založeno
prelomljeno sekiro z luknjo in dleto, ki gotovo opozarjata na naselbino
iz mlajše kamene dobe, če sta le bili najdeni na istem mestu. A tudi če
so ju našli na raznih krajih, še vedno zgovorno pričata o obljudenosti
gričevnatega sveta ob gornjem toku Rogatnice.
HAJNDL PRI ORMOŽU
Greben Hajndla, ki ločuje vzhodni konec Ptujskega polja od doline
Lešnice in ormoškega Podravja, je s svojo sončno lego nad ravnino
Drave bil verjetno že zgodaj vabljiv za naselitev. Na njegovih vrhovih
doslej res še niso našli nič prazgodovinskega, toda v globeli južnega
pobočja blizu vodovodnega rezervoarja so pri kopanju jarkov prišle na
dan prazgodovinske črepinje, ki jih sedaj hranijo v ptujskem muzeju.
Kakšna naselbina v pozni bronasti dobi okrog leta 1000 pred n. š. je
bila morebiti višje na grebenu in so nato črepinje in prst semkaj na-
plavile deževne vode z vrha grebena. Tam, na vzhodni strani, na
gozdnem hrbtu tik riad Lešnico je še danes mogoče videti dvoje izrazitih
in velikih gomil, za katere se še ne ve, ali pripadajo prazgodovinski ali
rimski dobi. Severna od njiju leži v Kečkovem gozdu je 20 m široka in
skoro 3 m visoka ter še nepoškodovana (na sliki). Druga je oddaljena
od nje 370 m proti jugu in je še večja: v premeru meri 37 m, visoka pa
je prav tako 3 metre. V tej so nekoč verjetno že iskali ,,Atilovo trugo",
saj je v sredini še vidna skoro 2 m globoka jama. Obe gomili sta ime-
niten in lahko dostopen zgodovinski spomenik, kakršnih okrog
Ormoža ni mnogo.
Nestrokovnim očem nevidni pa so sledovi rimske ceste, ki je iz
Poetovija tod mimo peljala v Panonijo. Na vznožju Hajndla jo lahko
najprej zasledimo v gozdu nad Mihovci, kjer so ceste od nekdaj v
klancih spešile v breg. Sledovi cestnega gramoza, ki se vlečejo v traku
tik severno ob sedanji cesti po njivah do vzhodnega konca terase, lepo
prikazujejo njen potek. Gramozno cestišče je tu sicer skrito pod
zemljo, a na njivah ga je ob dolgotrajnem oranju vendarle našel tudi
plug in ga tako raznesel po površini. Kot drugod je bila cesta tudi tu
večinoma 6 m široka, gramoza pa so v nekaterih poskusnih jamah našli
do 35 cm na debelo. Ker ceste tod še niso podrobneje raziskovali, ne
vemo, koliko cestišča je v resnici še ostalo za deževnim spiranjem od
antične dobe dalje in pod sodobnimi plugi, skrite pa so še tudi druge
podrobnosti. Pri domačiji Bezjakovih se cesta spusti po gozdu navzdol
proti Ldnici k sedanjemu mostu. Tudi tu je usek v pobočju, zavarovan
pod drevjem, še lepo viden.
Stanko PahiC
tednik - Četrtek, 21. avgusta 1975
stran 11
Izleti ob 30-letnici
Prebivalci ormoške občine so
letošnje jubUejno leto, ob 30-letnici
življenja v svobodni domovini,
LoslaviU tudi na svojstven način
t^o, da so pripravili več izletov v
kraje, znane iz narodnoosvobodilne
vojne- Pobuda je prišla od občinske
konference SZDL, ki je, kot smo v
Tedniku že takrat poročali, pripravi-
la konec junija izlet na Sutjesko: Za
dva polna avtobusa je bilo potnikov,
ki so «e vrnili na svoje domove z
enkratnimi vtisi, s^j so si ogledali
prizorišče ene naših največjih zmag
vNOV.
Temu zgledu so sledili drugi. Na
Suljesko je nekaterim bilo predaleč,
zato so se vsi po vrsti odločili za
krajši, enodnevni izlet v Jasenovac
in na Kozaro. Skupno je tako oba
kraja letos obiskalo nad 200
občanov občine Ormož. Pobude^ so
bile različne: en avtobus potnikov je
organiziral krajevni odbor Rdečega
križa Senežci, dva avtobusa izletni-
kov sta krenila s Koga (tudi tu eden
v organizaciji tamkajšnje KO RK),
pred kratkim je avtobus izletnikov
na Kozaro in v Jasenovac krenil tudi
iz Središča in drugi iz Miklavža pri
Ormožu. Vsi izleti so bili
pripravljeni v okviru krajevnih
konferenc SZDL in ob pomoči
občinske konference SZDL.
Gotovo lep prispevek k 30-letnici
osvoboditve in za mnoge nepoza-
ben, saj so mnogi pn'ič videli
prizorišča vojnih strahot in sovražni-
kovih ofenziv. Tam pa so tudi lepi
spomeniki, ki ponazarjajo rast in
zmago naših narodov nad fašizmom
in nacizmom pred tridesetimi leti.
jr
O GRADNJI, OZ. POPRAVILU GASILSKEGA DOMA V
LESKOVCU smo že pisali. Tokrat objavljamo še sliko, da bo
predstava o opravljenem deiu bolj očitna in volja graditeljev
(morebiti? ) večja.
Priznanje gasilcem v Leskovcu
SUHI - DEBELI 3 : 3
V sklopu obnove, gasilskega doma
v Leskovcu je gas. društvo priredilo
svQjevrstno nogometno tekmo med
suhimi in debelimi tekmovalci. Ne
samo, da so kaj takega prvič igrali
na leskovskem športnem igrišču,
temveč je bil to tudi poseben stil
igre. Tekmovalci niso uporabljali
dresov; kajti ločili so se med seboj
fo postavi, ozir. razsežnosti. Suhi so
ili vsi pod 70 kg, debeli nad 95.
Največjo prostornino je zavzemal.
Anton Stopajnik - 112 kg, naspro-
tno sta bila reklamna suhca njegov
Drat Franc in Slavko Grgič - po
" kg. Igra je bila nadvse zanimiva,
^sebno še takrat, ko se je kaka -
cez 100-kilogramska' „kepa mesa"
zakotalila po igrišču. Nagrada za
zmagovalca je bila zaboj piva, ki so
JO tekmovalci prijateljsko izpraznili,
kot so prijateljsko' igrali 3 : 3 v
pravo razvedrilo gledalcev.
. Po končani nogometni tekmi je v
imenu obč. gas. zveze Ptuj pozdravil
prisotne, se pohvalno izrazil
požrtvovalnemu delu članov GD
Leskovec in zaželel nadaljno plodno
in uspešno delovanje poveljnik
operativnega štaba obč. zveze Ptuj
Herbert Zoreč! Nato je razdelil
Siznanja, diplome in odlikovanja,
iznanja o napredovanju z nazivi
„Gasilec" je prejelo 24 članov.
Diploma in značka obč. gas. zveze
je bila dodeljena Janezu Vodošku za
njegovo 20-letno delovanje v gasilski
službi. Gasilsko odlikovanje III.
stopnje gasilske zveze SR Slovenije
za vestno in požrtvovalno delo v
gasilski službi pa je bilo izročeno
Antonu Stopajniku, predsedniku
GD Leskovec in glavnemu poborni-
ku za dograditev gasilskega doma.
Vsem iskrene čestitke!
Za tem se je pričelo JudskO'
rajanje, kije trajalo pozno v noč, ko
se je vesela družba lepo in mirno
razšla. K veselemu razpoloženju je
fodžigala pristna domača haloška
apljica, k boljšemu razvedrilu pa je
g omagal ansambel zdomcev iz
uesseldorfa (ZRN) pod vodstvom
domačina Otona Lesjaka.
JM
IZOBRAŽEVALNA
SKUPNOST PTUJ
Realizacija programa
od 1/1-1975 do 30/6-1975
Izobraževalna skupnost Ptuj je izvajala svoj program za leto 1975 v
skladu z družbeno ekonomsko politiko začrtano z družbenim
dogovorom o razporejanju dohodka, osebnih dohodkov in nekaterih
drugih osebnih prgemkov ter o gibanju, obsegu in strukturi skupne
porabe v letu 1975 v občini Ptuj.
Sredstva so se zbirala po dogovorjeni pri^evni stopnji 5,59 % od bruto
osebnih dohodkov v občini m s solidarnim zagotavljanjem sredstev za
enotni minimalni program.
Realizacija dohodkov	za prvo polletje 1975 znaša 33,732.227,25
dinarjev, kar pomeni 43,8 % planiranega programa. Realizacga dohodkov
po virih je bila naslednja:
-	po prispevni stopnji	22,883.915,25 dinarjev - 44 % plana
-	solidarnostna sredstva	10,602.125,00 dinarjev - 40 % plana
-	sredstva iz leta 1974	116.824,00 dinarjev - 100 % plana
-	ostali dohodki	9.363,00 dinaijev - 9 % plana
-	iz skupnosti otroškega
varstva	120.000,00 dinarjev - 50 % plana
V	prvem polletju 1975 so znašali skupni izdatki 33,716.141,90
dinarjev, ali 43,4 % planiranih in so bili razporejeni tako:
-	za dejavnost zavodov (osebne dohodke in materialne izdatke) je bilo
porabljenih 30,112.311,00 dinarjev, ali 89^4 % skupnih izdatkov;
-	za ostale izdatke predvidene po finančnem načrtu (prispevek v sklad
za štipendije, skupne materialne potrebe zavodov, štud^sko izpopolnje-
vanje delavcev, prevozi in oskrba učencev, upokojitve in odpravnine,
obveznosti do drugih izobraževalnih zavodov, štipend^e in posojila,
vzgojna svetovalnica, izobraževanje odraslih in ostale dejavnosti delavske
univerze, obvezna rezerva in manipulativni bančni stroški) je bilo
porabljeno 2,417.828,90 dinarjev, ah 7,1 % skupnih izdatkov; - za v
finančnem načrtu nepokrite izdatke (anuitetne obeznosti in celodnevna
osnovna šola Kidričevo) je bilo porabljeno 1,186.002,00 dinaijev ali 3,5
% skupnih izdatkov.
^ Izobraževalna skupnost sproti plačuje zapadle anuitetne obveznosti,
čeprav zanje nima finančnega kritje, ker so obresti zelo visoke in bi se s
tem nepokrita obveznost še povečala. V prvem polletju 1975 je bik) tako
na račun anuitetnih obveznosti 1,036.002,00 dinarjev izdatkov.
Po posebnih merilih je Izobraževalna skupnost financirala tudi
celodnevno osnovno šolo v Kidričevem, ki je pravtako nepokrita
obveznost finančnega načrta in je v prvem polletju znašala 150.000,00
dinarjev.
V	kolikor k izdatkom, pokritim s finančnim načrtom prištejemo še
nepokrite obveznosti, znaša realizacija izdatkov le 41,8 Na dan 30.
junija, 1975 je imela Izobraževalna skupnost saldo 16.085,10 dinarjev.
Zaradi nizke realizac^e dohodkov in financiranja nepokritih izdatkov v
finančnem načrtu, izobraževalna skupnost ni uspela realizirati vsega
načrtovanega programa za prvo polletje letošnjega leta.
Ptuj, 15. julija, 1975
Predsednik izvršnega odbora
Franc Predikaka
12. stran
tednik - Četrtek, 21. avgusta 197$
Utrinek iz otroške
kolonije v Biogradu
Lepo in sončno vreme v Biogradu
na moqu daje novih moči in zdravja
skupini otrok iz ptujske in ormoške
občine. Letovali bodo 10 dni.
Večina otrok se je to pot prvič
srečala z morjem.
Že na poti v Biograd, center
Jadrana, so otroci radovedno ^raše-
vali, kakšno je to naše morje in kraj
kamor odhajamo. Pedagoški vodja,
vzgojitepce in medicinec so jih že
med polje seznanjali z življenjem v
prihodnjih dneh. Srečali so se otroci
z vseh vetrov, različnih starosti in v
svoji mladostni razposajenosti tudi
marsikaj „zagodli'. Pa saj jim
človek tega ne more zameriti. Mladi
so, zdravi, živijo zadovoljno življenje
- dokazujejo svojo mladost. Kaj
kmalu pa so spoznali, da je treba
zadeve resno jemati, drugače je
nemogoče živeti složno v tako veliki
družini.
Ob prihodu v Biograd mnogi niso
mogli skriti veselja ob „šrečanju" z
veliko „mlako", kot morje nekateri
imenujejo. Hura! Kopali se bomo v
morju, je odmevalo v počitniškem
domu. Ampak še prej je bilo treba
urediti posteljo, prtljago itd.
Za zdravje otrok in čistočo skrbi
prizadevni Maqan Štolfc, ki pa je
sicer trn v peti otrok, pa ne zaradi
injekcij, temveč, ker je kontrolni
organ, ki skupaj z dežurnim in
pedagoškim vodjem ocenjuje po-
spravljenost in čistočo sob. V
začetku so bile težave s tem, saj
mnogi niso vajeni, da bi si sami
pospravljali sobe. V naslednjih dneh
pa se je tudi to uredilo. Enkam,
dvojkam, so sledile trojke, štirke in
tudi petke. Ko sem bila dežurna, je
nekdo pustil nedokončano pismo,
ki ga je pisal staršem; tam je z
velikimi črkami pisalo:	vse je
v redu, samo tote postle . .
Mnogi so se tudi naučili plavati.
Levji delež pri tem imajo vzgojitelji,
ker plavalnega učitelja pri tej izmeni
ni. Tu se postavlja vprašanje zakaj?
Poleg vseh odgovornosti, ki jih
postavlj^o družba in starši pred
vzgojitelja, se mora le-ta spoprijeti
tudi s to odgovorno nalogo.
Da ne bo kdo mislil, da se otroci
samo kopajo, tudi za »duhovno
hrano" in šport je poskrbljeno.
Posamezne skupine pripravljajo svo-
je programe, s katerimi razveselju-
jejo svoje mlade prijatelje. Naj ob
koncu še zapišem, da je počutje
otrok dobro in da so vsi zdravi.
Za začetek torej le skop zapis iz
Biograda. V naslednji številki pa se
bomo pogovorili z vzgojitelji, peda-
goškim vodjom in drugimi.
MG
Uspešno zaključen plavalni tečaj
Možnosti za plavanje po zadnjih
pridobitvah imamo dovolj. Se po-
sebno so tega veseli vsi tisti, ki so se
v zadnjih dneh naučili plavati. Kot
je znano, je letos že drugič zapored
potekal plavalni tečaj za začetnike v
bazenu v Kidričevem. Nosilec te
akcije je komisija za šport in
rekreacijo pri Zvezi telesno kultur-
nih organizacij. Uspeh je toliko
večji, ker je večina tečajnikov tudi
dejansko splavala. Vseh tečajnikov
mnogo starejših od 14 let, kar je
pohvale vredno, ker se ljudje v letih
le s težavo odločajo za tovrstne
tečaje. Zakaj? Iz golega sramu.
Mislim pa, da ni sramota, če človek
ne zna plavati. Saj se da naučiti, le
volja je potrebna. Pri vsem tem pa se
sprašujemo, zakaj imamo toliko
smrtnih žrtev, ki jih terja voda.
Mladi bi se morali že v osnovni šoli
pri pouku telesne vzgoje naučiti
plavati. Možnosti za tak način
pouka ni povsod. Tam pa, kjer so,
jih le izkoristimo. Naj navedem
primer osnovne šole v Kidričevem,
kjer zna vsak učenec plavati od
petega razreda dalje. Posnemamo
jih!
MG
ŠAH
Prvenstvo SRS za člane
Boji na šahovskem tekmovanju v Ptuju so vedno ostrejši.
Foto: KOSI
v zaključnem delu je XXV.
jubilejno prvenstvo Slovenije v šahu
za člane, ki je v organizacgi
šahov^ega kluba IZBIRA Ptuj in
pod pokroviteljstvom trgov, podje-
tja IZBIRA Ptuj.
Tekmovanje je v domu Franca
Krambergeija z dnevnim pričetkom
ob 16. uri in bo trajalo še do sobote,
23. avgusta 1975, ko bo na sporedu
zadnje kolo ob 9. uri dopoldan.
O nastopu najboljših slovenskih
šahistov, o uspehu Ptujskih dveh
tekmovdcev Polajžarju in Podkraj-
šku, o turnirju in obrobnih
zanimivostih' bomo poročali v
naslednji številki.	Zupane
nogomet
Železničar: Drava
3:1(1:1)
v zadnjih pripravah pred pričet-
kom nove sezone v slovenski
nogometni ligi so v nedeljo v
prijateljskem srečanju Dravaši izgu-
bili na Taboru v Mariboru. Vodstvi
obeh ekip sta imeli zadnjo
priložnost videti vse igralce, ki
pridejo v po štev za prvenstveno
sezono.
Drava nastopa v nedeljo 24.
avgusta 1975 v Trbovljah proti
Rudarju.
Zupane
ROKOMET
Rokometaši Drave so v intezivnih
pripravah za kvalifikacije, ki jih ob
uspehu lahko ponovno vrnejo v
društvo najboljših v Sloveniji.
Prihodnjo soboto in nedeljo bo
v Ljubljani turnir, kjer bodo
nastopile drugouvrščene ekipe iz
treh conskih lig in to: Minerva,
Vipava in Brežice ter Rudar iz
Trbovelj in Drava, ki sta v pretekli
sezoni izpadla iz lige.
Do teh kvalifikacij je prišlo, ker se
v nanovo ustanovljeno II. zvezno
ligo - vzhod uvrsti še Slovenj
Gradec in Sevnica, če uspe v
Cakovcu in tako se iz turnirja v
Ljubljani uvrstita lahko prve dve
uvrščeni ekipi v slovensko ligo.
Zupane
Uspela vaja
civilne zaščite
v soboto je bila v Zavrču v^a
civilne zaščite, ki jo je organizirala
krajevna skupnost in štab civilne
zaščite Zavrč. V vaji je sodeloval
Aeroklob Ptuj, ki je pripravil bom-
bni napad. Za prvo pomoč so
skrbele ekipe iz nekaterih KS,
gasilske društva, ki so združena v
gasilski center Bukovci, pa so
skrbela za požainotehnično oskrbo.
Pfi vaji so sodelovali tudi hrvatski
predstavniki.
V^a je bila pregledna in je uspela,
Občani Zavrča so se po organiza-
cijski plati dobro angažirali in. tako
pokazali stalno pripravljenost za
varnost kraja, občine in domovine,
zk
padalstvo
Kodela med
najboljšimi
Na 23. državnem prvenstvu v
padalstvu v Leskovcu sodeluje 17
ekip ter nad 1000 tekmovalcev in
tekmovalk. Ob pričetku tekmovanja
se je zbralo nad 10.000 gledalcev, ki
so lahko videli odlične dcoke na cHj
s 100 metrov, kjer so imeli najvei
uspeha favoriti tekmovanja Dragovič
Srbga ter Bunčič in Franc Kodela
za Slovenijo.
V sedmih dneh bodo padalci ir
padalke izvedli skoke na cilj z višine
1000 in 2000 metrov ter skupne
skoke z višine 1000 metrov.
Zupane
^fpNIK - ČETRTEK, 21. AVGUSTA 1975
stran 13
nasa ptsma
CE BI BILO RES . . .
(Domišljijski spis)
Bilo je v moji rani mladosti,
ko sem imel 80 let. Tokrat je
vihrala vojna med Rusi in
Avstroogrsko. Poklicali so tu-
di mene. Težko sem se ločil
od družine ter šel branit
Avstroogrsko.
V spominu mi je ostalo,
kako so nas vojake razdelili na
skupine. Ker sem dobro po-
znal prometne znake, so me
postavili za vodjo letalske
flote. Ko smo napadali Mo-
skvo, sem bU zadet v levo
krilo letala in v desno uho,
tako da sem izgubil vid.
Strmoglavil sem na reko Vol-
go. Reka pa je bila zaledenela,
tako da sem si zlomil vse lase
in dobil opekline. Ko sem se
zavedal, sem videl, da sem
ujet. Po okrevanju so me ruski
vojaki poslali na sever, da sem
se boril proti svojim vojakom.
Bila je tako huda zima, da je
voda zmrznila in bencin v
tankih zaledenel ter taka
megla, da drug drugega nismo
videli. Jaz sam sem v meglo
zapičil meč in si obesil plašč
nanj. Med streljanjem smo
večkrat zadeli oblak, da se je
viil dež. Tudi sonce smo
zadeli, daje nastala tema.
Po končani vojni sem se
vrnil domov. Na domačem
dvorišču sem padel in si
zlomil palec na desni roki, da
sem prav danes snel mavec z
njega. Če bi bilo to res, bi
vedno deževalo in sonce ne bi
svetilo nikdar več.
Franci Golob,
6.a, Oš „B. Štrafela",
Markovci
ŠTORKLJA
Vsako pomlad se vmejo ptice
selivke. Med njimi so tudi štorklje.
Gnezda pa si spletajo na dimnikih.
Tudi na naš šolski dimnik so
priletele štorklje. Najprej prileti
štrk, potem pa še štorklje. Štrk že
prej začne spletati gnezdo.
ko pride štorklja, ga oba
dokončata. Gnezdo spletata iz
suhih vej. Potem štorklja znese
jajčka in kmalu se izvalijo mla-
dički. Ko že odrastejo, jih učita
letati. V jesen se spet vrnejo v
tople južne kraje.
Stanka Predikaka,
1, r., OŠ Majšperk
OPOMIN
j^diej naš je zamudil vlak,
"^Porednež pač je tak
prepozno seje zbudil
"isoloje zamudil.
J^^oj „lenobitis" dolži vlak.
^^rej, Andrej, ne smeš več biti tak!
Edita Luterič,
5. raz. F. Osojnik, Ptuj
PRI KRESU OB DNEVU
ZMAGE
Vsaka krajevna skupnost je
zakurila kres, tako so tudi stu-
deniški mladinci zakurili kres pri
lovskem domu nad Studenicami.
Povabljeni so bili vsi borci iz
okolice Studenic.
Tako so se 9. m^a zbrali
mladinci in povabljeni osmošolci
osnovne šole Po^čane, ki so tudi
pripravih kratek program. Ko je
kres gorel, je bila tudi proslava,
učenci so deklamirali, na harmo-
niko pa jih je spremljala učenka
Brigita. Potem je mladinec Janko
Kidrič povedal nekaj o narodno-
osvobodilni vojni, tako se je
proslava končala s plgskanjem.
Borce so nato povabili na majhno
zakusko; postregli so jim s pgačo,
narezkom in čevapčiči. Janko je
igral na harmoniko partizanske
pesmi, vsi borci so ga spremljali s
pesmijo. Mladinci so plesali. Imeli
so tudi gramofon in tako navijali
plošče.
Potem so povabljene borce
nekateri mladinci z avtomobili
odpe^ali na domove.
Ivan Plahuk,
7. c, OŠ Poljčane
kakor v pravljici
Nekega toplega poletnega dne
smo se otroci naše vasi domenili,
da bi šli na morje. Nekateri niso
smeli in so morah ostati doma.
Drugi pa smo si pripravili vse
potrebno in komaj čakali dan
odhoda. Vozilo, katerega smo si
pripravili, je bilo podobno veliki
pošasti, le da je imelo namesto
notranjih organov odprtino, ki je
bila zelo velika. Tretjega jutra smo
si v vozilo nanosili stvari, za katere
smo misUli, da nam bodo prišle
prav. Tudi psička ter muco smo
vzeli.
Na moije smo se vozili samo
nekaj minut. Tam smo si postavili
šotore, v katerih smo prebivali. Ko
sem se drugi dan potopila, sem
zagledala nekaj bleščečega. Ker
sem bila radovedna, sem se še
globlje potopila. Priplavala sem
bliže in že razločila grad. Bilje ves
zlat. Ko sem pa hotela utrgati
rožo, ki je cvetela pred gradom, se
je prikazala na oknu prelepa
dekhca, podobna deklici, ki sem
jo pretekli dan videla na obali.
Poklicala me je in odprla so se
vrata. Povabila me je noter. Ko
sem vstopila v prvo sobo, sem
videla na mizi 12 zlatih jajc. V
drugi sobi pa bi skoraj oslepela.
Pred mano je stala zlata postelja,
ob njej zlata sablja. Kar je bilo v
sobi, je bilo zlato. Rekla mi je da
imam ti dve sobi jaz in da v druge
sobe ne smem. Cez nekaj dni mi je
prišla pravit, da bo odšla za nekaj
dni z gradu in da ne smem v
nobeno od drugih sob. Ker sem
bila le preveč radovedna, sem
pokukala v 3. sobo. Takrat je po
vsem gradu zagrmelo in nastal je
prepih. Pred menoj pa je stalo 12
pošasti. Začele so se mi bližati in
govoriti, da me bodo pojedle za
priboljšek. Od strahu sem
zakričala in se prebudila. Bila sem
vesela, da so bile vse skupaj le
sanje.
Veronika Vidovič,
6. b, OŠ Markovci
SESTAVI ZGODBICO
PO SLIČICAH!
Jurček je šel v gozd. V gozdu je
videl veliko dreves, grmovje in
ptički so peli. Na drevesu je
zagledal ptičje gnezdo. V gnezdu
so bili ptički. Gnezdo je bilo iz
vej. Jurček je splezal na drevo. Ko
je prišel do gnezda, je zagledal
ptičke. Gnezdo je podrl. Potem so
ptički padli iz gnezda. Potem je
padel z drevesa tudi on in si zlomil
nogo. Potem so mu jo dali v
mavec. Jurček je bil poreden.
Branka Rober,
1. a, OŠ Majšperk
VNEDEUO POPOLDNE
Včeraj sva z očkom bila na
Bregu. Najprej je priletelo letalo.
Letalo je spustilo zastavice. Z
letala sta skočila dva padalca.
Fden je padel blizu Dravinje.
Drugi je padel na njivo. Prišli so
gasilci ZačeU so gasiti tovarno.
Potem smo šli v dvorano. Potem
sva z očkom šla domov.
Darko Majhenič,
1. a, OŠ Majšperk
mŠA MUCA
Naša muca je zelo pridna.
Najraje ima pri hiši mene, ker ji
nosim mleko, kruh in še kaj. Ko
^topi v kuhinjo, najprej pogleda
mene in mi poda tačico. Imela je
že tri mlade mucke. Teh muck ne
dam nikomur.
Danica Lenart,
2. a, Destrnik
LAJKA
Naši psički, ki jo kličemo Lajka,
je ime pravzaprav Baca. Ima
kratke nogjce, majhno glavo,
primerno dolg repek in dolgo telo.
Zato sem sestavila o njej uganko:
kratke noge,
dolgo telo,
majhna glava -
kdo je to?
Lovi kure in muce. Kopje tudi
za krtom, a brez uspeha. Tudi
muce še ni nobene ujela.
Kadar ima mlade, je dan ali dva
pri njih, potem se pa počasi
oddaljuje. Ko pa nima mladih, je
bolj živahna. Rada se lovi okoli
mize. Kadar je v njeni košarici
nihče ne pokrije, cvili. Tudi, če ni
radiator zakurjen, laja vanj.
N^rajši je čokolado z zdrob^e-
nimi lešniki. Je pa tudi meso,
posladkane palačinke in kruh
namazan s pašteto ali maslom. Pge
mleko in voflo.
Prezimi v hiši ob peči, včasih pa
poseda ven. Jazbečar, to je naša
L^ka, je znan po vsej zahodni
Evropi.
Sorodniki so vsi psi, predvsem
pa dolgodlaki jazbečar. Lajka se je
našemu domu hitro prilagodila.
Jokala pa-je, ko smo jo peljali iz
Mostečnega, kjer je prišla na svet
19. aprUal971.
L^Ka je v našem domu lahko
srečna, saj bi ji mogoče kje drugje
ne šlo tako dobro.
Andrga Erdlen,
5. a, OS Poljčane
14. stran
TEDNIK - ČETRTEK, 21. AVGUSTA I975
PRODAM hladilnik, T V sprejemnik,
peč na olje, otroško posteljico,
tepih, lestenec, kuhinjsko mizo in
stole. Zika Jovanovič, Dušana Kve-
dra 1, stanovanje 4, Ptuj.
DIJAKINJA 4. letnika nujno po-
trebuje sobo v Ptuju, po možnosti s
posebnim vhodom in s souporabo
kopalnice.'Naslov v upravi lista.
ODDAM SOBO v Ptuju študentu ali
študentki. Naslov v upravi lista.
DVA FANTA iščeta sobo v Ptuju,
po možnosti s posebnim vhodom.
Vinko Koter, prodajalna Sigma,
Rajšpova 13, Ptuj.
POCENI PRODAM superavtomatski
pralni stroj Gorenje, samsko spalni-
co iz trdega lesa - češnja ter globok
otroški voziček modre barve (ža-
met). Petovar, Prešernova 15.
PRODAM parcelo v Slovenji vasi.
Naslov v upravi.
IŠČEM INŠTRUKTORJA za mate-
matiko, ekonomske šole. Naslov v
upravi lista.
PRODAM šivalni stroj super Bagat
„Slavica". Rozalija Hedl, Nova vas
62 pri Ptuju.
PREKLICUJEM zdravstveno izkaz-
nico štev. 81842 na ime Ana
Škvorc, Kidričevo 33.
PRODAM leseno stiskalnico - prešo
— odlično ohranjeno. Velikost je
2,50 X 2,50 m. Šneberger, Placar 18,
Destmik.
PRODAM gradbene parcele v Hajdo-
šah. Naslov v upravi.
PRODAM vinograd z vikend hišico.
Ana Kreuc, Razlagova 4, Ljutomer.
NUJNO IŠČEMO prazno enosobno
stanovanje v Ptuju ali bližnji okolici.
Dragica Vajsbaher, Rogozniška c.
30, Ptuj.
PRODAM „rapidno" opeko,polnila
in nosila ter pesek „Poljcanar".
Stanko Bnimen, Gorišnica.
PRODAM dobro ohranjen traktor
„steyer" 36 KM s koso. Franc Čeh,
Juršinci 39.
PRODAM električni mlin (žrmle) in
omaro. Osvald Zelenko, Prečna pot
16, Rogoznica, Ptuj.
DIJAKINJI iščeta sobo v Ptuju.
Naslov v upravi lista.
PRODAM dobro ohranjeno kuhinj-
sko kredenco in kavč. Milan Mijailo-
vič, Dušana Kvedra 1, stan. 7, Ptuj.
PRODAM kar a m bo lira nega prinza
1200 C, I. 1969. Dam tudi po delih.
Prodam tudi 3 mesece brejo kravo.
Ogled vsak popoldan. Janez Letič,
Popovci 21 (pri Lancovi vasi),
Videm pri Ptuju.
PRODAM maryšo vikend hišico v
Omišlju, otok Krk. Vprašajte pri
Jovanovič Žika, Dušana Kvedra 1,
stan. 4, Ptuj.
PRODAM dnevno sobo. Lovrenčič,
Svržnjakova 10, Rogoznica, Ptuj.
PROSVETNI DELAVEC išče manj-
šo sobo - kabinet v Ptuju, najraje v
bloku. Naslov v upravi.
STAREJŠO ŽENSKO _za varstvo
11-mesečnega otroka iščem. Naslov
v upravi list.
PRODAM košnjo otave. Anton
Kelc, ob Dravi 5, Ptuj.
PREKLICUJEM zdravstveno.izkaz-
nico štev. 18 35 95 na ime Šamprl
Danica, Zg. Hajdina 104.
UVOŽEN belo-modri globoki vozi-
ček in belo pleteno dolgo poročno
obleko štev. 42 ugodno prodam.
Predovnik, CMD 8, Ptuj.
osebna
kronika
RODILE SO: Marija Drevenšek,
Pobrežje 62 - Zlatka; Neža
'Hamersak, Podvinci 77 - Darinko;
Angela Mohorko, Draženci 30 —
dečka; Marija Petrovič, Majski vrh
30 - deklico; Terezija Visenjak,
Moškanjci 49 - Simono; Milena
Kostanjevec, Mala vas 53 -
Andrejo; Dragica Lažar, Babinec 40
- Davida; Alojzija Rudolf, Ljuto-
mer, Prešernova 13 - Damirja;
Božena Šmid, Placar 20 - Marjano;
Marua Žnidarič, Njiverce 40/b -
Lidijo; Angela Čeh, Spodnji
Velovlak 45 - Boštjana; Marija
Žnidarič, Njiverce 40/b — deklico;
Marija Težak, Vinski vrh 99 -
Romana; Silva Lovrec, Gibina 3 -
Mirana; Marjana Žalar-Tomažič,
Ptui, Bevkova 4 - deklico; Slavica
Le^r, Ptuj, Potrčeva 5O/a - Saško;
Antonija Trančar, Korenjak 30 -
Ireno; Elizabeta Dovečar, Sardinje 9
- dečka; Bojana Slavnik, Ptuj,
Jenkova 6 — deklico.
POROKE: Emfl Jakolič, Krčevina
pri Vurbergu 58 in Marija Lesjak,
Nova vas pri Ptuju 31; Miran
Žnidarič, Ptuj, Cesta Olge Meglic 12
in Vera Glazer, Ptuj, Slovenski trg 7;
Janez Meglic, Spuhlja 5 in Angela
Kolarič, Nova vas pri Markovcih 60;
Konrad Tomažin, Pragersko 12 3 in
Marjeta Leben, Dornava 16; Anton
Potrč, Janežovski vrh 30 in Ivanka
Urbanija, Destrnik 25; Alojz
Panikvar, Kungota pri Ptuju 33 in
Marica Jerenko, Apače 100; Franc
Majcen, Kidričevo 9 in Frančiška
Princi, Podlože 110; Vladimir Brus,
Podvinci 54 in Marija Lah, Podvinci
110/a; Franc Princi, Ptuj, Volkmer-
jeva 4 in Marija Gabrovec, Gradišča
102; Franc Emeršič, Veliki vrh 50
in Marija Vuzem, Belski vrh 36;
Dušan Gojkovič, Sp. Hajdina 32 in
Irena Šef, Zg. Hajdina 196; Anton
Lenart, Lovrec na Dr. polju 119 in
Marija Medved, Zg. Pleterje 35;
Franc Vinkler, Janški vrh 60 in
Pavlina Pišek, Janški vrh 61. UMRLI
SO: Terezfla Medik, roj. Puklavec,
Zasavci 21, roj. 1898, umrla 12. 8.
1975; Viljem Turk, Kidričevo 40,
roj 1939, umrl 13. 8. 1975; Ana
Raj, roj. Graif, Ptuj, Slovenski trg 9,
roj. 1887, umrla 17. 8. 1975.
horoskop
OVEN (21. 3. - 20. 4.):
kidajte se na druge, če ste sam
krivi Usajanje zaradi lastnega'
neznanja ne bo pripeljalo d^
priznanja. Učenje je prava pot! Nj
pismo odgovorite, čeprav j(j
uradno.	'
BIK (21. 4. - 20. 5.): Malo bo
a zasluženo. Jezijo vas računi, kj
kar naprej prih^ajo na vaš naslov,
Nekaj malega boste izvedeli jij
sosedi, več pa pri sovražnikih.,
Besede vam bodo kar tekle j
jezika.
DVOJČKA (21. 5. - 22. 6.): Za
nekaj dni bo vaš življenjski ritem
spremenjen, čeprav ste obič^no
kar precej razmišljene sorte.
Pripravljate se na pot, polno
vihravosti in presenečenj. Po
bolezni pride ljubezen.
RAK (23. 6. - 22. 7.): Kai
odnašalo vas bo iz kota v kot, ko
bodo padale opazke na vaš račun,
vendar ne reagirajte. Naročeno
boste v redu izpolnili, ne boste p
se mogli učakati nekega prihodi
Srce bo nagajivo!
LEV (23, 7. - 22. 8.): Od
bližajočih se trenutkov je odvisno
tudi nekaj vaše prihodnosti. Ce si
boste lahko privoščili kopanje,
boste ■ doživeli nekaj presenečenj.
Neki pogledi vas bodo spremjai
ves čas. Pot.
DEVICA (23. 8. - 22. 9,):
Besni ste zaradi nenehnegi
spreminjanja načrtov. Grozno i«
to, vendar se morate obvladati
sicesr boste padli v težave. Dom
veliko počivajte, pomagala pa bc
tudi rekreacija in nekaj nežnosti
TEHTNICA (23. 9. - 22. 10,):
Nekdo bo navdušen, drugi vasn?
ne brigajo. To mnenje ohranite,
čeprav vam ga bodo hotei
omajati Godrnjanje sodelavai
vas naj ne moti, saj ni zaradi vai
Ko bo deževalo, bo priložnost.
ŠKORPIJON (23. 10. - 21
11.): So stvari, ki jih opravimoi
srcem in pri tem ne gledamo, kij
in koliko je bilo storjenega. Kiju!
temu se ne naprezajte prev^
Zaradi preizkušenj, ki vas čakajo
se ne jezite preveč.
STRELEC (23. l^. - 20. 12.1
Sla po gibanju v naravi bo obS
tudi vas. Delo čaka, dež pa raoti
ne jezite se, saj vemo, da upanje«
še nikoli spremenilo vremena.!
svojim upornim delom boste zglf
drugim. Hvala!
KOZOROG (21. 12. - 20. M
Zaradi neke nežne osebice se viJ
kar vrti v glavi Tej vrtoglavosti»
mirno prepustite, saj vas ?
ničemer ne ovira. Oglas vas t"
opozoril na rože in nasm«''
Priprave za na pot.
VODNAR (21. 1. - 20! 23
Nekako shajate, čeprav udek
žencev sedanje idile ne poaiJ?
preveč. Previdnost pri izbirali'
partnerja nikoli ni odveč. Ri^^J
besed bo uspavajoč, spati pavaJ
ne bodo dali nadležni komžuji-
RIBI (20. 2. - 20. 3.): Nenel«'
ste v stiski s časom in kar mf.
ste na poti. Nekateri vam za^^
tega zavid£yo; pokažite jim f!^
pota, da jih do zavist min^
Sprostitev ob vodi in otro"'
Skrbi zaradi veselice.
tednik - Četrtek, 21. avgusta 1975
stran 15
16. stran
tednik - četrtek, 21. avgusta 197$
Pred pričetkom ptujskega festivala
29., 30. in 31. avgusta se bodo v
Ptuju na letnem prireditvenem
prostoru zbrali ansambli iz vse Slove-
nije, ki negujejo domačo glasbo. To
bo praznik domače glasbe. Za-
nimanje za ptujski festival je iz leta v
leto večje. Dokaz za to je množičen
odziv ansamblov, ki se prijavljajo na
festival. Komisija ima težko nalogo,
ker mora izbrati najboljše za nastop
na festivalu. Pri vsem tem je treba ob
mogočni poplavi šunda v glasbi in
tekstu, izbirati le kvaliteto, kajti le
kvaliteta je merilo napredka in
pomaga usmerjati ansamble pri
njihovem bodočem delu. Komisija v
sestavi predstavnikov RTV Ljublja-
na, radia Ptuj in zunanjega sodelavca
Toneta Horvata je za festivalski
nastop izbrala 22 ansamblov:
nastopilo jih bo 21, ker je eden odpo-
vedal svoj nastop. Obljubili so, da bo
v dneh festivala že naA^oljo plošča in
kaseta s festivalskimi melodijami.
Kasetna produkcija bo prodajala tudi
druge plošče tako, da si boste lahko
obogatili svojo zbirko plošč.
Brošura, v kateri boste izvedeli vse
o festivalu, bo na voljo brezplačno.
Pokrovitelj letošnjega festivala, ki je
obenem tudi najmnožičnejša priredi-
tev v okviru 111. ptujskih kulturnih
srečanj, je KB Maribor s podružnico
v Ptuju. Vstopnice za festival bodo
na voljo v tednu festivala in tik pred
začetkom festivala v kiosku pred
vstopom na letni prireditveni prostor.
Cena za petek in soboto je 30
dinarjev, za nedeljo pa bo treba
odšteti 40 din. Na dan začetka festi-
vala, to je v petek, 29. avgusta, bo
tekmovalni del festivala, na katerem
bo žirija izbirala ansamble za sobotni
finalni nastop. V soboto bodo torej
že znani zmagovalci. V pavzi, ko bo
žirija odločala o zmagovalcih, pa bo
nastopil Koroški akademski oktet in
Tone Kmetec s svojim ansamblom, ki
letos praznuje 10-letnico svojega de-
lovanja in je že star znanec ptujskega
festivala in znan tudi v širšem slo-
venskem prostoru. Vse zmagovalne
melodije bomo lahko slišali v nede-
ljo, obenem pa bomo poslušali enega
izmed najbolj znanih tovrstnih
ansamblov, verjetno bo to ansambel
Lojzeta Slaka. V petek in soboto bo
pričetek ob 19. uri, v nedeljo pa ob
16. uri.
Nastopili bodo naslednji ansambli:
ansambel Vikija Ašiča, ansambel
Darka Atelška iz Ljubljane, Deltoidi
iz Cerknice, Dobri prijatelji iz Brežic,
Dan in noč iz Maribora, Flamingi iz
Maribora, Gorski kvintet iz Mengša,
Gorski instrumentalni kvintet iz Ve-
lenja, Klopotec in Ljutomerski oktet,
Jože Kreže-iz Maribora, ansambel
Ludvika Lesjaka iz Žalca, ansambel
Ivana Ruparja in kvintet Puštarski
fantje iz Škofje Loke, Revirčani iz
Zagorja ob Savi, ansambel Darka iz
zamejstva. Šaleški fantje iz Velenja
in vokalni kvartet Flamingo, Šaleški
instrumentalni kvintet iz Velenja,
štajerski instrumentalni kvintet
Toneta Celana iz Slovenske Bistrice,
ansambel Jureta Zdovca z vokalnim
kvartetom KORS iz Rogaške Slatine,
trio Francija .Zemeta z vokalnim
kvartetom Fantje iz Celja, ansambel
Toneta Žagarja in kvartet Spev ter
instrumentalni trio Staneta Žnuderja
in vokalni kvartet Dobrepoljski
fantje.
Našteti ansambli bodo igrali ter se
potegovali za nagrade strokovnih
komisij in nagrade občinstva. Za
prvo nagrado bo ansambel dobil 2500
din, poklanja mu jih kasetna pro-
dukcija RTV Ljubljana in bronasti
kipec ORFEJ Z LIRO, ki ga bo dobil
od prireditelja Radia Ptuj. Revija
Antena bo podelila drugo nagrado v
višini 2000 dinarjev, tretjo nagrado
pa Zavarovalnica Sava iz Maribora v
višini 1500 dinarjev. Turistično
društvo Ptuj podeljuje 1000 dinarjev
najboljšemu debitantu, avtorju naj-
boljšega besedila Zavarovalnica Sava
iz Maribora 1000 dinarjev in
Skupščina občine Ptuj 1500 dinarjev
za najboljšo instrumentalno izvedbo,
nagrajenec dobi še plaketo ka-
setne produkcije Ljubljana. Take
so torej nagrade strokovnih komisij.
Kaj pa nagrade občinstva? Prvo na-
grado občinstva podeljuje revija Stop
v višini 2500 dinarjev, drugo Tovarna
avtoopreme Ptuj (1500) in tretjo ob-
činski sindikalni svet (1000 din).
Priprave na festival so v zaključni
fazi. Ostane nam le, da počakamo na
festival, ko bomo lahko izvedeli, kaj
je novega v svetu domače zabavne
glasbe. Prireditelj Radio Ptuj pa že
razmišlja o novi obliki festivala. Pa
kdaj drugič tudi o tem.
MG
ORMOŽ BO PEL IN PLESa
V SOBOTO OD 15. O
DAUE - MED HUMORIJ
BO NELA ERŽIŠNIK A
MARICA HRDALO
Vol
na žaru
Pojutrišnjem, to je v soboi
23. avgusta bo tradicionat
ormoška noč — letos nekoU
drugačna kot prejšnja let
skromnejša, pa tudi ne več;
kopališču, temveč na prosto;
pri vinski kleti. Organizator,
je društvo kmetijskih inieniij
in tehnikov Ormož - zaj
tavlja, da bo kljub temu i
bavno in veselo.
V programu bo nastopi
znana humoristka iz Zagfel
Nela Eržišnik z umetnica
imenom Marica Hrdalo in pe
ski zbor, prikazani pa bodo tu
kmečki obič^i z vinsko tr|
tvijo. Razen tega pestrega pi
grama bo še izbor najle|
udeleženke večera, n^b
pristne kmečke noše ter op
met. Za dobro voljo pa i
skrbel ansambel Jožeta Kitii
iz Maribora.
Razumljivo, da je priredil
pripravil za to najdaljšo cm
ško noč najboljša vina in m
specialitete, med katerimil
gotovo izstopal vol na ži
Vstopnina bo 20 dinaijev, t«
nižja od lanske .. .
vreme
DO NEDELJE, 31. AVGUSIi
1975.
Polna luna bo v četrtek, :
avgusta ob 20.48.
NAPOVED: Pred koncem «
tedna je verjetno krajše poslat
nje vremena. Od nedelje, ■
avgusta do nedelje, 3J1. avgusta
lepo vreme in še vroče. Naslel'
poslabšat^e vremfena je verje"
okrog 5. septembra.
Alojz CestJ
TEDNU
izdaja časopisni zavod Ptf
tednik, 62250 Ptuj, Vošnjako'«
p. p. 99. - Urejuje uredniški odr
Izhaja ob četrtkih. Odgov^
urednik je Anton Bauman. Te'^
uredništva in uprave (062) 77"^
Celoletna naročnina znaša
dinaijev, za tujino 160 dinarje*^
Žiro račun SDK
52400-603-39458. - Tiskal
borski tisk, 62000 Maribor, Trž>
76.