) Pred IV. kongresom ZKS Ob premagovanju škodljivih teženj doseženi veliki uspehi v korist delovnih ljudi 6lASILO SOCIAL I?0 XII., ŠT. 47. - CENA DIN ISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI 10.- ZA GORENJSKO kranj, 19. junija 1959 V torek, 23. junija bo začel v Ljubljani z delom IV. kongres ZK Slovenije, (ki bo trajal tri dni. Na kongresu bodo kritično pregledali vsestranski napredek v naši repub-lkiki, pa tudi težave in izkušnje v izgradnji nove druižibe, s katerimi so se obogatile vršite Zveze Kje je rešeto? Komisija pri ObLO Kranj je ala zadnje dni soglasje za novih *° tarifnih pravilnikov. Skupno *° že pregledali in dali soglasje a 38 tarifnih pravilnikov. , Pregledovanje tarifnih pravilni-y°v teče dokaj smotrno. Zlasti ie' ker podkomisije določenih Pf^jočij gospodarskih dejavnosti ~Pj«j uspemo pomagajo pri tem elu. Prvotni strah prenekaterega Kolektiva, ali ho njihov tarifni Pravilnik »šel skozi ali ne« polagoma izginja. Rešeto občinske ko-^'sije namreč ni tako »gosto«, kot *° Pripovedovali. To pa zato, :'r na opozorilo morebitnih več-M odstopanj v glavnih stališčih, 1 lih daje že podkomisija, skoraj v*ak predlagatelj popravi tarifni Pravilnik. Jorfa glavno rešeto, kot pravijo tHdl v občinskem sindikalnem SVeJ», ni komisija pri ObLO, mar-Vec, v samem kolektivu. Tam je Va.*no> kako bo novi tarifni pravilnik »šel skozi«. Občinska ko-**tst)a ob svojem soglasju pregleda samo nekatera temeljna vpra-S?nJ.a tarifnega pravilnika po na-C?kot jih je priporočal že trajni zbor proizvajalcev. Toda^ vrsta važnih stvari je ftft^čena samemu kolektivu. bcinska komisija, na primer, sPloh ne pregleduje, kakšni so Yazponi tarifnih postavk, kakšne So razmejitve posameznih delov-mest v predvidenem nagra-}e.Vanju Ud. Skratka, celotna, mar-l'.^je dokaj zapletena problema-lofj.pkrog notranje delitve razpo- *j? )l-Ve^a pičenega sklada, je /o ' stvar kolektiva. To pa je ze-Hr Vazno. Ponekod nameravajo to , vnavati v večjem obsegu s ta- Vanjnen°Van*m 'elastičnim plače-0 Jtd. Kaj bo bolje, stimulativ- nem«, d rugod z določeno tari- P^Jl 7tx delavce, to bo pokazala rJ«**». Nade 'amo se lahko, da bo- j v podjetjih čimprej prišli pred eiavcp <• L v . • v ■ r dena ■ končnimi računi — z &el r'C^n Vsai za Prvo četrtletje, in aVCl- sam' bodo znali kritično jatiV°*,etno tHdi pravilno preso-deiH Ce P^ače ustrezajo njihovemu ne prispevku skupnosti ali poSeaye$a^eJ' čaka kolektive, in še Zaht e* sindikalne organizacije, li2 evna nalova. Z raznimi ana-anfe 1 0 produktivnosti dela, z lavc^L11 %n drugimi stiki z devi ^1 treba ugotavljati, če no-sPodl>aCJn naRraJevanja deluje poj H ali ne- V*5C negativne sarn Ve treba izluščiti že na Srn?**1 Zaeetku in usmerjati na saT^H tak°> da bo $k0QZni- ^an kolektiva dH^t^aintercsiran za v., to j Vn°st. To je predsednik Tiski *,P°Sebej poudaril v ncdelj-^ravici v Kopru. Prav'? -l^ na$ Potrieni tarifni Pa s i ' ne usPavaJ°- Še manj nite » t?^c teKa držati kot zako-n0 5 . jone, marveč je treba bud-«4, prisluhniti glavnemu »rešetu« kar °L- tlVH ln odstranjevati vse ttnv'; 1 lahko zaviralo delovne °rilnost. K. M. vsak po-ekonom-večjo pro- **°VA OBRATNA AMBULANTA V TISKANINI 'Prei^|Sk.anini v Kran-1u te dni tre -zijajo nove prostore obrat- Po ureditvi in na 0tJ1Vosti bo to druga sodobno tna ambulanta v Kranju. na j ambulanto je dobila tovar-Sat0 , ra- Pomembna je zlasti «tvp«„ei! b° tam tudi zobozdrav- stven ™«i luui suuuiurav- 0reme ^u^ba> kar Je spričo pre-atnbujnitve v centralni zobni ^arnir^^11^ ze^° razveseljivo za UKaJšnji kolektiv. -Le. NAPAD NA DRVAR BODO OBNOVILI Sekretariat jnedfakultetne kon-erence študentov prava Jngosla-1]e ie na nedavnem sestanku spre-|w sk>ep, da bodo ob zaključku , . Partizanskega pohoda aprila 360 obnovili napad na Drvar. vS d lemimo O K LMS o mladini na va*i prodnega zadružnika v torek popoldne je bil v dvorani Okrajnena ljudskega odboira Kranj ii. plenum OK LMS o mladini na vasi. Od gostov so se ga udeležili tajnik mladih zadružnikov za Slovenijo Jaka Bogataj, tajnik OZ Z Kranj Tone Šilar in sekretar OO SZDL Kranj Štefan Kadoič. O vlogi ljudske mladine na vasi in o nalogah aktivov mladih zadružnikov je govoril predsednik komisije za vas pri OK LMS Kranj ing. Urbane. Poudaril je, da so aktivi mladih zadružnikov sestavni del mladinske organizacije, zato morajo na vajsi voditi enotno politiko. Naloga aktivov pri kmetijskih zadrugah je, da pomagajo izvrševati gospodarski načrt zadruge. V tem pogledu so se zelo dobro izkazale poskusne parcele, ki jih mladi zadružniki dobijo v upravljanju iz sklada splošnega ljudskega premoženja. Na teh zemljiščih aktivi pridelujejo kulture, značilne za njihovo območje, in sicer v pogodbenem sodelovanju z zadrugo. Uporabiti morajo najmo- dernejša agrotehnična sredstva in navodila strokovne kmetijske pluž-be, da s item dokažejo, da se z modernimi sredstvi lahko močno poveča kmetijska proizvodnja. 43? Zemljišča aktivov mladih zadružnikov imajo torej bolj vzgojni kot ekonomski pomen. Plenum je zato sprejel sklep, naj Okrajni ljudski odbor posreduje pri vseh občinskih ljudskih odborih, da bodo vsi aktivi, ki zemljišč doklej še niso imeli, te čimprej dobili. Na plenumu so govorili tudi o kmetijsko-igospodarskih šolah, ki bi morale biti obvezne za vso ijonoT za vodno gospodarstvo Vodna skupnost Gorenjske je pripravila program dela in pri tem odkrila vns'to problemov in nadlog. Mednje sodti zdasti urejanje hudournikov, osuševanje zamočvirjenih r Neposreden stik V svoji zdravici v Kopru je predsednik Tito v nedeljo zlasti poudaril važnost neposrednega stika voditeljev z ljudstvom. Po njegovih besedah ne morejo biti pravi voditelji tisti, ki niso v neposrednem stiku z ljudmi. Taki ljudje delajo velike napake, ker ne poznajo konkretnih razmer. Tudi v naših podjetjih so posamezni vodilni ljudje, ki nekoliko odstopajo od delavcev, kar je po mnenju tovariša predsednika lahko zelo nevarno. Te ugotovitve predsednika so zadele ob zelo važen problem. Pogosto so se volivci pritoževali, da ni bilo na njihove zbore odbornika, ki so ga želeli. Ponekod ljudje sploh ne vedo, kdo je njihov poslanec, kajti tega po končanih volitvah skoraj niso več videli. Ta ni več »našel časa« za sestanke z volivci. Toda taka ločitev ljudstva je, po besedah maršala, še bolj nevArna v samih podjetjih. Da je to res, smo imeli priložnost videti tudi v našem okraju. Ko so namreč sindikalne organizacije začele tako imenovano »dvotretjinsko akcijo« za družbeni standard, je ta težnja v marsikaterem podjetju naletela na odpor. Seveda predvsem v primerih, kjer je o tem razpravljalo ozko upravno vodstvo. Kjer pa so o tem razpravljali »vodilni« ljudje s celotnim kolektivom o enakopravnem tonu, jim pravilno raztolmačili cilj teh naporov, tam je bila rešitev vedno pravilna. Podobno je bilo s smernicami o zaposlovanju, ki je v našem okraju še posebej važno. Kjer je vodstvo o tem razpravljalo brez kolektiva, so zašli na sestavljanje dolgih spiskov o potrebah, o novih delovnih mestih itd., namesto da bi v korist kolektiva poiskali obstoječe rezerve. Taki pojavi so bili tudi pri izdelavi tarifnih pravilnikov. Kjer ni prišlo do razprave med celotnim kolektivom, so zašli v stran. To v zadnjem času delno popravljajo ali pa bodo morali še popravljati ob samem uveljavljanju pravilnika, v katerem je pravi delavec - proizvajalec premalo upoštevan in stimuliran. Ti pojavi so osamljeni. Vendar so zelo važni. Zato je treba predsednikovo opozorilo razumeti kot dolžnost, da jih tudi tam, kjer so, pa čeprav v »blažji« obliki, energično odkrivamo in odstranjujemo. področij, izgradnja novih vodovodov itd. Po predračunu te skupnosti bodo letos porabili na Gorenjskem za urejanje hudournikov, regulacijo potokov, gradnjo vodovodov, kanalizacije in melioracije blizu 437 milijonov dinarjev. Med drugim bo letos Vodna skupnost Gorenjske prispevala precej sredstev, zlasti v obldkii posojil ljudskim odborom, za obnovo kranjskega vodovoda, za rekonstrukcijo vodovoda v Skofjii Loki, na Jesenicah, Železnikih, Stari Fužini in nekaterih drugih krajih. Tudi za vzdrževanje hudourniških naprav in novih regulacij so namenili letos 31, prihodnje leto pa še 45 milijonov dinarjev. Za nove investicije in dovrtšitev že začatih del pa še 18 milijonov. V zadnjih letih so namreč začeli bolj načrbno urejati oziroma vzdrževati hudourniške naprave. domaČi magnetofoni V tovarni Iskra v Kranju so izdelali prototip domačega magnetofona ki je narejen po mednarodnih predpisih »IEC«. Izdelali so že poskusno serijo novih magnetofonov, ki bodo, po izjavah strokovnjakov v tovarni Iskra, ustrezali širokemu krogu potrošnikov. Novi magnetofoni imajo sedaj dve hitrosti, nameravajo pa uvesti ie tretjo. center za izobraževanje odraslih zaključil s tečaji V okviru Centra za izobraževanje odraslih na Jesenicah delujejo jezikovni in strokovni tečaji, tako tečaji nemščine, angleščine, francoščine in italijanščane, stenografije in strojepisja. V teh dneh so s tečaji zakkučili in bodo nadaljevali prihodnje šolsko leto. kmečko mladino po končanem osemletnem šolanju. Učni načrt teh šol bo treba temeljito korigirati. Namen teh šol namreč ni vzgoja »umnega« kmetovalca - privatnika, pač pa vzgoja dobrega zadružnika. Isti namen imajo tudi šolske zadruge, ki jih je doslej na Gorenjskem 5, jeseni pa jih bodo ustanovili še 11. Te naj že v osnovni šoli vzgojijo bodoče zadružnike. V razpravi je Jaka Bogataj poudaril, da imajo zemljišča aktivov mladih zadružnikov dva konkretna namena: praktično izobraževanje in usposabljanje mladih za delo na kmetiji, obenem pa so to že zarodki bodočih vzornih zadružnih ekonomij. V živahni razpravi so govorili še o povezavi aktivov mladih zadružnikov z Društvom kmetijskih inženirjev in tehnikov, o nalogah mladine pri uvajanju kooperacij-sike proizvodnje, o mladini na državnih posestvih, o razširjanju organizacije ljudske mladine na vasi itd. T. OBISK KOCE POPOVICA V GRČIJI Državni, sekretar za zunanje zadeve Koča Popović se vrača iz Grčije, kjer je bil na tridnevnem uradnem obisku. Gršlki listi so poudarili velik pomen tega obiska za nadaljnjo sodelovanje med obema balkanskima deželama. Na sprejemih so grški gostje izkazovali simpatije do Jugoslavije. Ob tej priložnosti so vodili v Atenah tudi politične razgovore. S tem je državni sekretar vrnil obisk grškemu zunanjemu ministru Evangelosu Averovu, ki je bil lani pri nas. O PRESKRBI z MLEKOM Pred dnevi je bilo v Kranju ožje posvetovanje predstavnikov vseh občinskih ljudskih odborov o preskrbi z mlekom. Domenili so se, da bodo te dni pri vseh občinskih svetih za blagovni promet skušali najti najboljše rešitve v organizaciji odkupa in prodaje mleka. S posebnimi odloki bodo tudi določili najvišje odkupne in maloprodajne cene. L c. komunistov is svojim delom od III. kongresa, ki je bil maja 1954. Iz poročila za IV. kongres je razvidno, da je naša bazična industrija omogočila, da smo v tem obdobju lahko posvečali čedalje večjo skrb življenskim razmeram delovnih ljudi. Kot prva, temeljna sprememba v tem smislu so bili sklepi razširjene seje IK CK ZKJ v septembru 1955 ter sklepi IV. plenuma Zveznega odbora SZDL novembra 1955. Te smernice ,so precej spremenile dotedanjo gospodarsko politiko. Postopoma s* se začele zmanjševati investicije bazične industrije v korist investicijam neposrednega družbenega standarda. Gospodarske investicije, ki so še 1954. leta znašale 7S odstotkov celotnih investicij, so letos znižane na 67,8 %. Negospodarske investicije pa so v istem razdobju porasle od 21 na 32 odstotkov, investicije za stanovanjsko in komunalno dejavnost od 11 na 19,2 odstotka v primerjavi 6 celotnimi investicijami itd. To spremembo je seveda omogočil velik ekonomski napredek, ki je bil dosežen v tem času. Skupna osnovna sredstva so se namreč povečala za 176 milijard dinarjev oziroma za 34 odstotkov, obratna sredstva so se povišala za 90 odstotkov, število zaposlenih sa je povečalo od 274 na 429 tisoč itd. Vse to je vplivalo, da se je v tem času narodni dohodek povečal za 47,5 odstotka. Za dosego teh uspehov pa j« morala Zveza komunistov premagovati različne škodljive težnje. Predvsem pretirano investiranje t industrijo, pri čemer pa so zanemarjali družbeni standard. Vzporedno z zigoraj omenjenimi uspehi je v teh letih zabeleženo povečanje blagovnega prometa za 65 odstotkov, delovna storilnost za 24 odstotkov itd. Ti uspehi ekonomskega razvoja pomenijo hkrati tudi gospodarsko krepitev dežele in utrjevanje njene politične neodvisnosti. To prepričljivo dokazujejo številke o izvozu, ki je t primerjavi z letom 1954 stalno naraščal in bil lani v celoti za 6,617 milijonov dinarjev višji. Od toga je prispevala samo industrija za 3,515 milijonov dinarjev več svojih izdelkov kot pred štirimi leti. Med poročilom o razvoju našega kmetijstva je med drugim prikazan povečan odkup kmetijskih zadrug, in sicer za 140 odstotkov od 1953 do 1957. leta. Podobne uspehe beleži poročilo tudi na področju zdravstva, prosvete in kulture in še posebej v uveljavljanju delavskega samoupravljanja in v utrjevanju komunalnega sistema. r "mmmmmmm^immmmm^ ...mi Delavke v novi tovarni »NIKO« v Železnikih naš razgovor Pred iv. kongresom ZKS Vzgoja mladih komunistov Komunisti tovarne »Peko« v Tržiču so za delegata za IV. kongres ZKS izvolili tovariša Milana Zupana. Poiskali smo ga v nabavnem oddelku podjetja in mu zastavili nekaj vprašanj. »Kaj je bilo po vašem mnenju značilno za letošnjo občinsko konferenco ZKS v Tržiču?« »Konferenca je kompleksno obravnavala gospodarski in politični položaj v občini. Ena od pomembnih ugotovitev je bila ta, da mladi komunisti vse premalo sodelujejo v najrazličnejših organih samoupravljanja in da naša organizacija premalo skrbi za njihovo politično in strokovno izobraževanje. Vzgoja mladih komunistov je ena prvih nalog, kateri bomo morali posvetiti precej več pozornosti kot doslej.« »O tem, se pravi o vzgoji članov ZK in o individualnem študiju, nameravam na kongresu tudi govoriti!« nam je za tem še povedal tovariš Zupan. »Kako je s sprejemanjem mladih članov v Zvezo komu- nistov v vašem podjetju?« »Naša organizacija šteje 118 članov. Letos smo jih na novo sprejeli že 38. V tem pogledu je naša tovarna najboljša v občini. Poudariti pa moram, da se večina članov zelo slabo udejisitvuje v organih samoupravljanja v podjetjih in tudi drugje, v drugih organizacijah. Drugi problem, ki ga bo treba rešiti, pa je delo z mladimi komunisti, njihova vzgoja. Skušali bomo organizirati, in sicer ločeno od mladinske organizacije, aktiv mladih komunistov, ki mu bomo nudili širšo politično izobrazbo. Mladi komunisti v našem podjetju so že doslej aktivno obiskovali sestanke, kjer smo študirali gradivo VII. kongresa ZKJ. Program smo predelali, mladi pa so sklenili, da bodo s študijem nadaljevali. Zdaj predelujejo statut ZKJ.« Tovariš Zupan nam je še povedal, da za začetek julija pripravljajo širšo partijsko konferenco, na kateri bodo postavili tudi konkretne sklepe za delo v prihodnje. -er 1 »GLAS GORENJSKE« Ko smo bili pred nedavnim na kmetijskem posestvu v Poljčah in ae zanimali za osuševanje poljskih blat, nam je upravnik tega pose-atva Vinko Pačnik, povedal tudi »ekatere zanimivosti. »Pravzaprav me ni tu,« je začel svoje pripovedovanje. »Sem v ,arestu'. Tako so me aamreč obsodili nekateri naši sosedje — kmetje.« Začudeno smo ga gledali in pričakovali kaj bo nadaljeval. »Stvar je preprosta. Gre za iz-suševanje poljskih blat, za kakih 80 ha zamočvirnatih travnikov. Mi smo namreč že lani napravili majhen poskus in preorali del tiste zemlje. Seveda smo jo tudi dobro pognojili. Posadili smo krompir, krmno peso in silažno koruzo. Takrat pa nekateri kmetje glave skupaj, češ: ,tu gotovo ne bo ■ ič zraslo. Al' ga bodo zaprli! Najmanj dve leti in pol bo dobil'. Tako je bilo. Jaz pa sem še da-aes tu. Na njivi je lepo obrodil krompir in pesa. Silazna koruza je zrasla do tri metre visoko. Najbolj jih je jezilo to, ker so že sami poskušali, pa brez uspeha. Niso uporabljali dovolj agrotehničnih sredstev. Tudi gnojili niso r --N Te dni po svetu 0 Mnogi zahodni dnevniki, ki so iz'šli v sredo, zelo pesimistično poročajo o konferenci štirih ministrov v Ženevi. Vendar se je pokazalo, da so bila poročila napisana le preveč čr-nogredo. Na tajni seji, ki je bila v sredo, je govoril sovjetski zunanji minister Andrej Gromiko. Dal je predhodne pripombe na zadnji zahodni predlog o Berlinu. Na številna vprašanja novinarjev, kaj je pokazala tokratna tajna seja, je predstavnik britanske delegacije dejal, da Gromiko ni da1, nobenih indikacij, kakšno bo njegovo zadnje stališče. Vsekakor pa je dejstvo, da se bodo štirje zunanji ministri ponovno sestali, zelo spodbudno. Novo v zadnjih zahodnih predlogih o Berlinu je torej to, da so zahodne sile sedaj odstopile od svoje zahteve za ponovno direktno potrditev njihovih pravic v Zahodnem Berlinu in da so končno pristale na priznavanje predstavnikov DR Nemčije v mehanizmu prometa z Zahodnim Berlinom. Pomembna je tudi točka o prepovedi atomskega orožja in raketnih baz v Berlinu. To bi bil precejlšen napredek v naporih za ustvarjanje širše cone brez-atornskega orožja in raketnih baz v Evropi. — Seveda, ne glede na nedoločene formulacije, je v zahodnih predlogih ostalo nespremenjeno stališče, da se za sedaj nimajo namena umakniti iz Zahodnega Berlina. £ Iz Turčijo se je v sredo vrnila delegacija jugoslovanskih gospodarstvenikov pod vodstvom generalnega direktorja zunanje trgovinskega podjetja Tehnopromet« iz Beograda Svete Savinčeviča. d$ Včeraj je prispela v Beograd sudanska kuHurna delegacija, ki jo vodi minister za prosveto in pravosodje Ziada Arbab. Člani delegacije so začeli danes razgovore z jugoslovanskimi predstavniki. Pričakujejo, da bo konvencija o kulturnem sodelovanju med Jugoslavijo in Sudanom podpisana jutri, nato pa bodo člani delegacije odpotovali v Ljubljano, na Reko, v Zagreb in druge kraje. £ Za včeraj (četrtek, 18. junija) je bila napovedana enodnevna stavka v vsej Španiji, s katero bodo zahtevali mirno odpravo Francove diktature in ponovno vzpostavitev demokratičnih svoboščin. Frankisl ično oblasti so odgovorile z množičnimi »preventivnimi aretacijami« aktivistov KP in drugih opozocijskih grupacij. Po najnovejših vesiteh je francoska policija v noči od srede na četrtek aretirala okrog 200 ljudi. 0 V sredo je prispela v Beograd delegacija cejlonsfce socialistične stranke. Med svojim bivanjem v naši državi se bodo člani delegacije razgovarjali z nekaterimi predstavniki o delu Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije. V_J r lisntii i Miiil pravilno. Tista zemlja je namreč še mrtva, kot temu pravimo. Poljska blata so hoteli osušiti že pred vojno. Ker pa niso bili vsi za to, je ostalo pri starem. Sedaj smo naše posestvo lepo arondirali. Zato je tudi osuševanje poljskih blat lažje. Prejšnjih več kot 300 parcel smo združili v 4 komplekse. Na enem smo uredili velik plantažni nasad, ki bo že to jesen zasajen z jablanami in ribezom. Upam, da bomo že v prihodnjih treh letih dosegli svoj načrt. Povečali bodo število krav od sedanjih 56 glav na 200. Redili bomo 200 plemenskih svinj in vsako leto odprodali kakih 3000 mladih pujskov. Pridelovali pa bomo tudi druge kulture. S svojimi proizvodi bomo zalagali zlasti jeseniški trg. Računamo, takole od 400 do 800 tisoč litrov mleka letno, 350 do 400 tisoč kilogramo krompirja, 80 do 100 vagonov sadja, druge povrtnine in mesa,« je končal svoje pripovedovanje tovariš Pačnik. iz naših krajev NA JESENICAH V PRIHODNJE LE ENA STANOVANJSKA SKUPNOST? V ponedeljek popoldne je bila na Jesenicah razširjana seja Sveta za stanovanjsko izgradnjo in komunalna vprašanja, katere so se udeležili tudi nekateri gospodarstveniki ter javni delavci občine. Tajnik Občinskega Ljudskega odbora Marjan Ropret je tolmačil zakone s področja stanovanjskih zadev, tako Zakon o stanovanjskih skupnostih, Zakon o stanovanjskih razmerjih, Zakon o stanovanjskih zadrugah in naloge, ki jih bo moral izvršiti ObLO v bližnji prihodnosti. 22. in 23. junija bodo namreč ti zakoni začeli veljati in jih bo treba uresničiti. V zvezi s tem se je razvila tudi živahna razprava, ki je zlasti obravnavala razvoj stanovanjskih skupnosti. Doslej so na Jesenicah ustanovljene štiri stanovanjske skupnosti, ki pa nimajo vseh pogojev za obstoj in razvoj. Predvidevajo, da bo v prihodnje delovala na Jesenicah le ena ali pa morda dve skupnositi. -k Novi športni v Skoffji Loki V počastitev 40-letnice KPJ se TVD Partizan iz Škofje Loke Ze dalj časa pripravlja na eno doslej največjih prireditev v Skofji Loki, ki bo v nedeljo, dne 21„ junija na športnem igriščuj Partizana v Skofji Loki. Slovesnost se bo pričela že v soboto s prvenstveno košarkarsko tekmo med TVD Partizanom Vrhnika in Skofjo Loko. V nedeljo dopoldne se bo zbralo v Skofji Loki nad 400 članov in članic TVD Partizan z Gorenjske ter številni drugi športniki in predstavniki športnih, političnih in družbenih organizacij občin in okraja. Na športnem igrišču, ki bo največje, kar jih je bilo doslej v Skofji Loki, so v preteklih dneh končali 40 krat 21 metrov dolgo in široko ploščo, prevlečeno z asfaltno smolo. Na njej so zgradili dva igrišča za odbojko, enega za košarko in za namizni tenis. Služila bo tudi za rokomet, za telovadne nastope in dr. Novo igrišče bi po predračunu stalo nad 700.000 dinarjev, člani Partizana iz Škofje Loke pa so ga zgradili za 350.000 dinarjev. Skupno s predvojaško vzgojo in pripadniki JLA so opravili nad 1200 prostovoljnih delovnih ur. Po slovesni otvoritvi igrišča bodo sledili številni telovadni nastopi. Za zaklju.ek pa bo nastopilo 400 članov in članic Partizana Gorenjske. To bo hkkrati zadnji nastop pred odhodom na zvezni zlet Partizana v Beogradu, -an STOLETNICA PREDDVORSKE SOLE V nedeljo, 21. junija bodo v Preddvoru proslavili pomemben kulturni dogodek. Sto let mineva, kar je tam zrasla prva, skromna enorazredna pritlična šola. Danes se dviga na istem mestu dvonadstropna osemletna šola, v katero zahaja skoraj 400 otrok. V soboto in nedeljo bo v šolskih prostorih razstava. Osrednja prslava bo v nedeljo popoldne ob štirih s slavnostno akademijo v preddVorskem kulturnem domu. TRINI PRE6LED KRANJ Fižol 60 do 70 din liter, krma za kokoši, koruza in krhlji 35 do 40 din liter, proso 40 din liter, ješprenj 70 din liter, kaša 70 do 80 din liter, šalotka 40 din liter, oves 25 din liter, koruzni zdrob 40 din later, čebula 60 din kg, česen 10 din kom., jedilne bučke 50 din, sladko zelje 40 din kg, kislo zelje 40 do 50 din, solata 30 do 60 din, cvetača 100 din kg,, špi-nača 20 din merica, lisičke 50 din liter, gobe 300 din kg, korenček in peteršilj 10 din šopek, kolerabe 8 din kom., jabolka 120 din kilogram, češnj e70 do 80 din kg, breskve 140 din kg, krompir novi 40 do 50 din kg, sir 90 do 100 din kog, smetana 200 din kg, jajca 17 do 18 din kom., surovo maslo 500 din kg, kokoši 300 do 350 din, piščanci 225 do 350 din, borovnice 100 din liter, jagode vrtne 90 din liter. KAMNIK Kaša in ješprenj 80 din liter, fižol 60 din liter, koleraba 80 din kilogram, solata 40 do 50 din kg, čebula nova 72 din kg, grah 76 din kg, špinača 120 din kg, korenček in peteršilj 10 din šopek, suhi krhlji in hruške 30 din liter, šalotka 40 din liter, gozdne jagode 160 din liter, vrtne jagode 140 din kg, češnje 85 din kg, domače češnje 50 din liter, jajca 17 do 19 din kos, surovo maslo 500 din kg, skuta 100 din kg- JESENICE Koleraba 50 din kg, stročji fl-Zol 50 din kg, češnje 50 do 70 din kg, novi krompir 40 din kg, grah 60 do 70 din kg, jajčka 18 din komad, šalotka 60 din kg. — Trg je bil slabo založen zaradi slabega vremena. RADOVLJICA Češnje 70 do 90 din kg, jagode 170 din kg, breskve 138 din kg, solata 50 din kg, grah 66 din kg, zelje v glavah 30 din kg, stročji fižol 110 din kg, krompir 60 din kilogram, koleraba 70 din kg, čebula 64 din kg, česen 180 din kg, peteršilj 200 din kg, korenček 180 din kg, jajca 18 din kos. skofja loka Solata v gllavicah 30 do 40 din kilogram, špinača 20 din merica, kolerabice 50 din kg, grah 70 do 80 din kg, korenček in peteršilj 10 din šopek, jajca 17 din kos, smetana 15 din zajemalka, sir-ček 12 din kos, suho sadje 50 din liter, rdeča redkvica 10 din šopek, pehtran 10 do 15 din šopek, mleko 25 din liter. SKRB ZA TURIZEM V KAMNIKU Občnega zbora Turističnega društva v Kamniku se je udeležilo 350 ljudi. Govorili so o turistični vzgoji mladine, ki je tvorila velik del poslušalcev. Kamnik bo po dograditvi žičnice na Veliko planino postal važno turistično mesto. Predsednik občine tovariš Janko Alfred je poudaril, da se občinski odbor tega zaveda in da bo ob sodelovanju meščanov storil vse, da se ohranijo vse turistične zanimivosti Kamnika. Z. OBČINSKI ODBOR RDEČEGA KRIZA NA JESENICAH JE PRIČEL Z DELOM Rred kratkim je bil na Jesenicah izvoljen Občinski odbor Rdečega križa, ki namerava v letošnjem letu pridobiti blizu tisoč krvodajalcev. Odboru je uspelo vključiti v podmladek Rdečega križa že nad 3000 mladincev in mladink. Občinski odbor .Rdečega križa Jesenice deluje skupno z Društvom prijateljev mladine. Dejavnost Občinskega odbora RK je upošteval Občinski ljudski odbor in mu nakazal 400.000 dinarjev, ki bodo porabljeni v krvodajalske namene, za borbo proti alkoholizmu, za pomoč bolnikom in za letovanje socialno šibkih otrok. AKTIVNO DELO AMD V SKOFJI LOKI AMD v Skofji Loki je že vsa no. Skupno šteje 250 članov. — leta svojega obstoja zelo aktiv-Največ je mladine in pionirjev. Društvo prireja letos že tretji šoferski tečaj. Prvi tečaj za vožnjo z mopedi, je uspešn ozaključilo 34 tečajnikov. Drugi tečaj za šofer j e-amater je je končalo 42 tečajnikov. Tretji tečaj, ki je v avto-moto krožku Gorenjske predilnice na Trati, pa obiskuje 28 tečajnikov. Pred nedavnim je 50 pionirjev naredilo tudi izpit za pionirsko značko. -an BOLJŠI USPEH Na kamniški gimnaziji, ki ima 140 učencev, je bil uspeh ob za-kljuičku šolskega leta za 3% boljši kot lani. Izdelalo je 89% učencev, Od teh je 14 odličnih in 22 prav dobrih. V osmem razredu je bilo 19 učencev, ki so vsi izdelali. Z maturo so začeli 19. junija. ALI JE RES TREBA PITI VINO? Nedavna pocenitev vina je bila v cilju, da bi povečali potrošnjo te pijače. Vinogradniški kraji imajo namreč še velike količino pridelka neprodanega. Po domače povedano: da bi vinogradniške družine imele kruha, naj bi drugod pili vino. Na tiskovni konferenci v Ljubljani so predstavniki Rdečega križa Slovenije poudarjali, da izhoda iz tako imenovano »vinske krize« ni iskali v povečani potrošnji vina, marveč v perspektivi predelave grozdja za razne sokove in podobno. ZASEDANJE ZVEZNE LJUDSKE SKUPŠČINE Predsednik Zvezne ljudske skupščine Petar Stambolič je sklical oba zbora tega organa na zasedanje, ki bo 29. junija. Med drugim bod obravnavali zakonske predlo-gee o rudarstvu, o tržni inšpekciji, o zdravstvu in o upravnih taksah. Prav tako so predvidene nekatere spremembe in dopolnila kazenskega zakona. Organi Zvezne skupščine že pripravljajo gradivo o katerem bodo razpravljali poslanci. TUDI LETOS BODO V SKOFJI LOKI MOTORNE HITROSTNE DIRKE za PRVENSTVO SLOVENIJE ADM v Skofji Loki so te dni pričeli s pripravami za letošnje tradicionalne hitrostne motorne dirke za prvenstvo Slovenije, ki bodo v nedeljo, 26. julija v Skofji Loki. Letošnja proga bo nekoliko spremenjena. Vodila bo iz Škofje Loke po lepo asfaltirani cesti na Trato, mimo železniške postaje in Gorenjske predilnice na Ljubljansko cesto in nazaj do odcepa cest Ljujbljana—Skof j a Loka—železniška postaja. Proga bo dolga 4 km in pol. Računajo, da se bo letošnjih motornih dirk v Skofji Loki udeležilo okoli 50 najboljših motorni hvozačev iz Slovenije. -an TOLMINSKA »VELIKA PUNTARIJA« V NOVI GORICI Tolminsko gledališče, ki se je dobro izkazalo že na nedavni uspeli reviji v Velenju, bo gostovalo z istim delom, Kreftovo »Veliko puntarijo«, tudi v Novi Gorici. JUDSKA TEHNIKA V NOVEM MESTU Okrajni odbor Ljudske tehnike v Novem mestu prpravlja veliko razstavo o delovanju organizacije LT v tem okraju. Skupno je tam 45 društev LT z 11.280 člani, Na zadnjem kongresu LT Slovenije 60 prejeli drugo nagrado za njihovo dejavnost. HRASTNIK V DESETIH LETIH Na nedavnem posvetovanju v Hrastniku so ugotavljali, da se bo to zasavsko delavsko središče v prihodnjih 10 letih zelo povečalo. V zadnjih letih je bilo tam že zgrajenih 360 stanovanj. V prihodnjih 10 letih pa predvidevajo še 500 do 600 novih stanovanj. ŠE TRI LADIE ZA POLJSKO Leta 1961 bo ladjedelnica »3. maj« na Reki izročila Poljski trgovski mornarici tri linijske prekooceanske ladje, ki bodo imele 8500 do 10.500 ton nosilnosti. Tudi glavne pogonske stroje za te ladje bo zgradila ladjedelnica »3. maj«. JUGOSLAVIJA—SUDAN Včeraj, 18. junija so vprostorih Zveznega izvršnega sveta v Beogradu začeli razgovori med našo in sudansko delegacijo o kulturnem sodelovanju med obema deželama. L J VDJE IN DOGODKI Zdaj še sredozemski pakt? Jugoslovanski načrt za dezato-mizacijo In nasprotovanje Jugoslavije izgradnji raketnih oporišč v sosednjih državah je naravno nadaljevanje osnovnih načel njene politike, ki se upira vojaškim blokom in teži po miroljubnem aktivnem sožitju. Te besede je ugledni grški časopis Elefterija med drugim posvetil Jugoslaviji v dobrodošlici državnemu tajniku Koči Popoviču, ko Je prišel v Atene na uradni obisk. Sedanji Jugoslovansko-grški pogovori in vrsta gospodarskih sporazumov, ki jih bosta ob tej priložnosti podpisala predstavnika obeh držav, bodo vnovič potrdili veljavnost načel miroljubnega sožitja med deželami z različnim družbenim in političnim sistemom. Prav tako sodelovanje, ki na podlagi medsebojnega zaupanja in spoštovanja ureja drugo za drugim vrsto nerešenih vprašanj, vodi k utrditvi prijateljstva med narodi in miru na svetu. Zal pa so v mednarodnem življenju opazna tudi druga povsem nasprotna pojmovanja, ki namesto zaupanja in pomirjenosti sejejo med narode negotovost in strah pred prihodnostjo. Eno izmed takih pojmovanj je tisto, po katerem je mo- goče mednarodne probleme in varnost držav rešiti le z ustanavljanjem raznih vojaških paktov. Kakor da ne bi vse povojno obdobje dalo že dovolj primerov, kakšno škodo pomeni za utrditev miru in mednarodnega sodelovanja ravno delitev držav po pripadnosti raznim paktom. Kaj takega Je še bol] škodljivo v času, kot je sedanji, kjer so očitna prizadevanja po ublažitvi mednarodne napetosti. Prav zdaj bi bilo v prid ugodnemu razvoju mednarodnegla stanja, če bi čimbolj pustili vnemar vojaško plat raznih paktov in več pozornosti posvetili reševanju gospodarskih in vseh drugih nerešenih problemov, ki jih je sodobni svet še posebej poln. Namesto tega pa smo priče poskusov, da bi uresničili staro zamisel o ustanovitvi novega vojaškega pakta, ki je že dobil svoje ime, in sicer Sredozemski pakt. Le-ta naj bi povezal Italijo, Grčijo, Turčijo, ki so že tako članice Atlantskega pakta, še s Ciprom in Španijo ter morda tudi z raznimi severnoafriškimi deželami, Tunizijo, Marokom :n drugimi. S tem novim paktom naj bi področje Atltanske zveze razširili na vse Sredozemlje. Zanj se iz posebnih računov prizadeva zlasti Španija, ki si želi tako pri zad- njih vratih zagotoviti vstop v Atlantsko zvezo. Ko je Francija bila med pobudniki za ustanovitev takega pakta na Sredozemlju, je Imeia v mislih predvsem koristi, ki bi naj ji jih ta novi pakt nudil pri ureianju njenih odnosov s severno AIriko, to se pravi podporo v njenem boju proti alžirskemu osvobodilnemu gibanju. Povsem umevno je, da še en nov pakt ne bi mo?el prinesti ničesar dobrega za ureditev mednarodnega položaja. Prav v sedanjem trenutku, ko tečejo pogajanja med vzhodom in zahodom, pa bi neogibno privedel do novih zaostritev in zavrl začeto popuščanje mednarodne napetosti. Ustanovitev takega pakta bi pomenila nasprotje tistim težnjam, ki vidijo izhod iz sedanjega položaja v oslabitvi vojaške plati že obstoječih blokov, ne pa v vključevanju nekaterih do/daj izven-blokovskih dežel v mreže novih h I ok o/V sk i h k o nvbin ac i j. Prav zato Je toliko bolj dragoceno in miru v prid prizadevanje tistih dežel, ki pri urejanju svojih odnošajev dosledno uveljavljajo načela miroljubnega aktivnega sožitja in se upirajo vojaškim blokom, ki so nosilci nezaupanja in napetosti v svetu. JUTRI SE BODO ZAČELE IV. ŠPORTNE IGRE ELEKTRE Kranj je spet dobil svečano podobo. Po vseh hišah in ulicah so razobešene zastave. Jutri, v soboto, se bodo začele IV. športne igre Elektre. Okrog 800 članov delovnih kolektivov sindikalnih podružnic elektrogospodarsko skupnosti Slovenije, strokovnega združenja podjetij za distribucijo električne energije v Sloveniji in elektroindustrije bo sodelovalo na teh igrah, ki bodo v soboto in nedeljo. SVEČANO KOSILO PRI EVANGELOSU Državni sekretar za zu" nanje zadeve Koča Popovic je bil s svojim spremstvom včeraj na kosilu pri zunanjem ministru Grčije Evan-gelosu Averovu. Kosilu so prisostvovali tudi visoki predstavniki grške vlade. SOGLASNOST Z JUGOSLOVANSKIMI SINDIKATI Sekretar Centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije, Miša Pavičević je včeraj govoril na kongresu Generalne konfederacije dela Francije v Parizu, "v" svojem govoru je med drugim poudaril, da jugoslovanski sindikati posvečajo posebno pozornost osvobodilnim gibanjem kolonialnih narodov. Govor vodje jugJ" slovanske delegacije M^6 Pavičeviča so na kongresu toplo sprejeli. Znano je, da je bil tovariš Miša Pavičević pridržan s strani pariške policije na letališču Or-ly takoj ob prihodu v Francijo. J 75-LETNICA BPT V TRŽIČU Kolektiv Bombažne predilnice 11d tkalnice v Tržiču se že pripraVJ na proslavo 75-letnice te tovarne' ki bo prihodnje leto. Proizvod0'3 BPT je v zadnjih letih v stalne1" porastu. Prihodnje leto imaj° proizvodnem načrtu 3775 ton su*8 ne preje. Od tega bodo 52 % P° rabili za lastno tkalnico, os'3'* prejo pa bodo dajali drugim nicam. NAD 3 MILAJARDE DlN ŠKODE V BiH ZARADI POPLAV IN CIKLONA Državni sekretariat za finanC^ Bosne in Hercegovine je včef it' izdal poročilo, da so poplave, redno močno deževje in cik'0" povzročili letos republiškemu ^ spodarstvu škodo 3253 milijoll0< dinarjev. Skoda, ki so jo povzročile davne poplave v prijedors okraju, znašajo 1171 milijonov narjev. Med 10. in 13. junije"1 na področju tega okraja reki S in Una prestopili bregove zi di- laV S3- izredno močnega dežja in pop li površino 14.813 ha, od tega liči"1 m o v bosansko-dubiški °" 8429 ha. 1# Ogromno škodo v znesku 0 milijonov dinarjev je povzr° ^ ciklon, ki je besnel v noči med in 10. aprilom. KOZMIČNA SONČNA POSTAJA Sovjetska zveza namerava P° vit kozmično sončno postajo p sto kilometrov daleč od Zemlje' bi jo vsemirski potniki upora1" > za vmesno postajo. Moskovski dio trdi, da bodo ta način ure 'hO*'' čili v ne preveč oddaljeni Prl nosti. Model te postaje, ki bi £ lahko uporabljali tudi za izstreU vanje vesoljskih raket, je prazan na sedanji veliki razstavl razvoju SZ v Moskvi. ČP .Gorenje« «**' — Urejuf« nr«4itiJM ***** — »traktor S. Becaflt — °*" fvroral nr*4alk Vojke **j — Uj»tbt« 307 — T«***j ra&u pri Cosuaaalad * *® ▼ Krasjm M7-7V-1-1S5 —JJj ka|a ob poMdaijfcih *» Mh — Lota a aatoAaJaa *f~ aitoarfvT, hm«£m 99 ** 71 filSNllRkl usti • Te dni so delarvoi tovarne »Rog« v Ljubljani praznovali Pomembno delovno zmago. Izdelali so namreč stotisoče kolo. Tovarna bo letos izdelala 35 "soč koles, ki jih bodo namenili v glavnem domačim potrošnom, nekaj pa jih bodo rudi izvozili. • V Makedoniji in južnih krajih Srbije so pričeli te dni' žeti Pšenico. Pšenica je med zadnjim dežjem ponekod polegla, kar pa na pridelek ne bo vplivalo. Po cenitvah strokovnjakov bo pridelek italijanskih Pšenic letos presegel 40 stoto v na hektar. • V Budimpešti so podpisali Protokol o povečanju blagovne ^menjave med Jugoslavijo Madžč barsko. Po tem sporazumu Se 'bo blagovna izmenjava letos povečala v primeri z lan-letom za 15%. Predvide-VaJ°. da bo blagovna izmenjava basala letos nad 36 milijonov dolarjev. • Na gradbišču hidrocentrale »Split« pri Omišu so do zdaj '''i 5,5 kilometra dovodnega Predora od celotne dolžine Preib tovrstni predor v naši državi. • V tovarni »DJuro Djafkovič« v Slavonskem Brodu se pripravljajo na odpremo 12 loko-^ot'v za indijske železnice. Vrednost vseh 'lokomotiv je 1^0.000 funtov šterlingov. Loko-mot've bodo le dni prepeljali roke, od tam pa jih bodo i z ladjo v Indijo. • Tovarna emajlirane posode CeMu, »Gorica« v Zagrebu nova tovarna »Geori Nau- v Bltolju bodo izdelale s 7.500 ton razne standard-Posode za gospodinjstvo. do Poslali v tal toov« letos ne azen tega bo vojaška tovarna "Sloboda« v čačku letos prvič Pe-slala na trg svoje izdelke, medtom ko bo vojaška tovarna *Tito« [z Vogošča izdelala okoli 300 ton aluminijeve posode. ^ Letos bodo na kmetijsko-hlldustrt|skem kombinatu »Beo-ffrad« napravili zanimiv poskus dveh letin na istem zemljišču, delali so podroben operativni pla-ri, ko katerem bodo istočas-opravili žetev in novo se- na površini 4500 ha. Na no tev določenem kompleksu bodo zaceli žetev z desetimi kombajni * sedmimi traktorji za odvajanje vreč žita in slame. Neposredno za tem bosta dva traktorja raztrosila gnojilo, za nji-1113 Pa bo zadnja formacija tren traktorjev posejala na 2°rani in pognojeni zemlji ko-l^20. silazno koruzo, sojo, krompir in zelje. Pričakujejo, da ho koruza dozorela v sto 'toeh, ker bo vegetacijska doba toplem poletju krajša. * p° podatkih zvezne Indu-strM&ke zbornice bo naša indu-*lrl)a izdelala letos okoli 125 |ls°č koles, medtem ko jih je ani 107.000. Največ jih bo izdelala tovarna »Partizan« iz gotice — okoli 45.000, »Rog« 12 Ljubljane; okoli 35.000 in plasta« iz Hitiže pri Sarajevu J2.00o. Razen tega bo tovarna »pretis« jz Vogošča poslala etos prvic na trg SVoje izdei- G' okoli 15.000 koles. ^ mednarodnem sejmu pomorstva, ribištva in turizma v pdru, ki se je pričel včeraj in .0 končan 28. junija, sodelu-Wo razor, naše države še Av-*trik Nizozemska, Italija, An-Zahodna Nemčija, Sved-s*a, Norveška in ZDA. Z obiska na Jezerskem Sklepi m orcdnjo in- Številke, ki smo jih dobili v Turističnem društvu na Jezerskem, so bile povod, da smo se podrobneje razgovarjaii z domačini o splošnem mišljenju, da razvoj turizma na Jezerskem ne gre tisto pot kot bi bilo želeti. Dejstvo je, da je bilo pre vojno v prikupnem gorskem letovišču 350 ležišč, medtem ko jih je danes le 300. Torej petdeset manj, čeprav Jezerjani na poslopjih med zadnjo vojno niso utrpeli večje škode. Kje so potem vzroki za zaviranje turizma na Jezerskem? Začetek in konec 4er poglavitni problem je — stanovanjsko vprašanje. V »Kazini« so v tujskih sobah uradi in stranke; v »Zori« stanovanja,- v »Storžiču« stranka in pošta (le-ta se bo prihodnje leto izselila); v »Korotanu« v dveh prosrtorih stanovanje itd. Skratka 50 ležišč v nekdanjih tujskih sobah zaradi stanovanjske stiske ne služi več turizmu. Računski pokazatelji kažejo, da je na Jezerskem zaradi tega letno okoli 13 milijonov dinarjev izgube in da je prav zaradi tega razvoj turizma močno oviran. V podkrepitev še nekaj številk, ki kažejo, kolikšna gospodarska škoda nastaja iz leta v leto, ker turizem na Jezerskem ne more na pravo pot. Leta 1957 je znašal celotni turistični promet 20 milijonov dinarjev, medtem ko je lani znašal že 40 milijonov dinarjev. Računica kaže. da bi z urejenimi turističnimi kapacitetami letni promet lahko dosegel 50 do 60 milijonov dinarjev! Dosedanje ugotovitve so vsekakor izhodišče za razglabljanje o nadaljnjih pomanjkljivostih turizma na Jezerskem. Tujske sobe so še vedno brez tople vode, oprema sob je pomanjkljiva, pročelja poslopij so potrebna ureditve, majhna restavracija (ita bo po predvidevanjih prihodnjo sezono le dograjena), športnih igrišč skorajda ni, za ureditev sprehajališč in cvetličnih nasadov je bilo letos potrošenih 180.000 dinarjev, vendar pomeni to šelle začetek dela na tem področju. Vsega tega ni, ker ni sredstev, medtem ko se morda prav ta sredstva zgubljajo, ne da bi komurkoli služila. Torej je ključ razvoja turizma na Jezerskem v slanovanjiski izgradnji. V PREDDVORU TRENUTEN IZHOD V CAMPINGU Domačini trdijo, da je v Preddvoru tudi edina ovira razvoja turizma v pomanjkanju ležišč, ki jih je bilo nekdaj v izobilju. Le-toh danes ni več, ker so jih zasedle razne ustanove: okrevališče za TBC, Dom onemoglih, Dom problematične in socialno ogrožene mladine. Jutri ob 18. uri bo v Preddvoru otvoritev novega jezerca DOPISNICA Turistov je v Preddvoru iz dneva v dan več. Z otvoritvijo novega jezera pa bo Preddvor še mikav-nejša turistična točka. Kaiko sedaj najti izhod, če ni ležišč? Mar je problem z eno neznanko - tujske sobe — res tako težko rešljiv? Razumljivo je, da »zdravstveni turizem« in »navaden turizem« ne moreta biti združena. Nerazumljivo pa je, da bi zaradi trenutne situa- cijo Preddvorčani no mogli rešiti vprašanja leiišč. Na Jezerskem se s campingi ne da reševati tega vprašanja zaradi hladnih noči, v Preddvoru in bližnji okolici pa bi lahko uredili sodobne campinge in vsaj za nekaj let rešili vprašanje turizma. S tem bi v Preddvoru ostalo le še vprašanje, kako zadostili ostalim zahtevam turistov, in to naj bi bil tudi predmet razprav domačinov, predvpem pa Turističnega društva. B. Fajon Motiv z Jezerskega — Foto: Fr. Perdan Občinski ljudski odbor Kranj je na zadnji seji razpravljal med drugim tudi o individualni gradnji stanovanjskih hiš. Poročilo o tem ugotavlja, da družbena gradnja, ki se izvaja preko Zavoda za stanovanjsko in komunalno izgradnjo, sistematično rešuje vse probleme. Ne gleda samo na ekonomiko stanovanjske izgradnje, temveč rešuje tudi probleme zunanjega življenjskega prostora (komunikacije, komunalne naprave, komunalno-fsanitarni servisi itd.). Bolj kritična ja zadružna gradnja, ki se pri nas šele uvaja in bo od Projektove zadruge odvisen nadaljnji razvoj te vrste zadružništva in pridobivanja stanovanjskih kapacitet. Problem zase pa so individualne gradnje, kjer je največ problemov in bolečih točk. O tako imenovani »divji« gradnji, ki stihijsko ustvarja in razširja vaška naselja ter jim kvari zunanji videz, smo že precej pisali in govorili. Individualna gradnja je bila doslej dovoljena povsod, da je bilo le zemljišče v zazidljivem območju. Nešiteto parcei, ki so bile v upravi SLP, je bilo dodeljenih prosilcem z namenom, da si zgrade na njih stanovanjske hišice. Pri tem pa so premalo mislili na to, da bi dodeljevali manjše parcele, s čimer bi mogli na obsežnih področjih zgraditi več hiš, s tem pa bi dosegli tudi večjo gostoto prebivalstva. Na mnogih krajih so nastala zelo razviečena našel a, kjer iso komunalne naprave precej dražje kot sicer. Občinski ljudski odbor je sprejel nekatere siki epe, ki naj bi v prihodnje urejali in pravilno usmerjali gradnjo individualnih stanovanjskih hiš. Individualni graditelj, ki gradi izven ožjega gradbenega okoliša, mora že sedaj dokončati hišo v dveh letih, graditi mora z lastnimi sredisttvi, brez kreditov ali posojil za gradnjo stanovanjskih hiš. Sam mora zgraditi tudi vse komunalne naprave (vodovod, elektriko, kanalizacijo, cesto) in urediti okolico hiše. V prihodnje pa se mora individualna gradnja podpirati v mejah ožjega gradbenega okoliša. Tu je treba predvsem zagotoviti zemljišča in pričeti z ureditvijo komunikacij, predhodno pa bo treba izdelati truli zazidalne načrte. Proslava ob 70. obletnici VAJENSKE SOLE V ŠK. LOKI V nedeljo, 24. junija je bila v Skofji Loki proslava v počastitev 70. obletnice Vajenske šole, ki je bila hkrati združena s proslavo 40. obletnice KPJ . V soboto ob 14. uri so slovesno odprli šolsko jubilejno razstavo v prostorih Vajeniške šole. Razstava je bila okusno in bogato opremljena in prikazuje razvojno pot šole Posebno pozornost vzbujajo izdelki učencev kovinske, lesne in šiviljske stroke letošnjega letnika, saj so prav mojstrsko izdelani. Zanimanje za razstavo je bilo veliko, saj se je je v dveh dneh ogledalo nad tisoč meščanov in okoličanov. Po svečani otvoritvi je bila nekaj po 20. uri slovesna akademija pred lepo okrašenim šolskim poslopjem v Skofji Loki. -an NA ZAČETKU POTI Zapiski o nekaterih uspehih našega kmetijstva Ce bi pot našega reporterja opisoval pisatelj, bi pred 1. poglavjem verjetno zapisal tole: Kraj dogajanja: Križe, Gorice, Šenčur, Velesovo, Brniki in Poljanska dolina. Osebe: kmetje, upravniki kmetijskih zadrug, delavci na posestvih (oprostite, mi bi tu dodali še našega reporterja). Čas: katerikoli dan v juniju leta 1959. Ker pa ta sestavek piše novinar, bo začel drugače, približno takole: Kmetijstvo na Gorenjskem je v povojnih letih zabeležilo že precejšen korak naprej. Proizvodnja se je močno povečala, hektarski donosi dosegajo že evropska povprečja, v nekaterih zadruge še niso postale nosilci blagovne kmetijske proizvodnje. Tudi kmetijska posestva danes še zdaleka ne igrajo tiste vloge, ki jim je v prihodnje predvidena. Do nedavnega tudi nismo imeli jasne slike, kako naj bi potekala socializacija in modernizacija našega kmetijstva. — VII. kongres ZKJ in nedavni 9. plenum SZDLJ pa sta razčistila s temi vprašanji. Danes je jasna pot — postopno podružabljanje proizvodnje — in cilj — socializacija vasi in večja proizvodnja — naše kmetijske politike. Proizvodnja se vse bolj povečuje, uvajamo nove pasme govedi, nove sorte žit, posamezniki se specializirajo, mehanizacija se povečuje... »Krave pasme Jersev in vzhodno frizijske pasme smo uvozili iz Danske letos marca, nekaj pa že lani decembra. Pri nas se ze- trov mleka letno, skoraj neverjetno. ___ Upravnika KZ Brniki smo vprašali, kakšne uspehe so dosegli letos s pogodbeno proizvodnjo. Lojze Kalinšek nam je takole odgovoril: »Plan pogodbene proizvodnje smo pri travnikih presegli za 53 odstotkov, pri krompirju smo za kmet Janko Aljančič iz Križev pri Tržiču, ko smo hodili po polju in si ogledovali nasade solate, zelja, kolerabe, peteršilja, paradižnikov itd. Ing. Engelman na Zadružni poslovni zvezi v Kranju nam je povedal, da so v Poljanski dolini lani osemenili že 380 krav z 13 odstotkov pod planom, itali- angleško mesnato pasmo govedi 15 din UPRAVA „GLAS G0REKJSKE s* KRANJ p. p. 69 Frizijska pasma govedi da na leto od 4000 do 5000 1 mleka lo dobro počutijo. Računamo, da bo naše posestvo imelo v letu 1962 že 320 teh govedi. To govedo pa je zelo občutljivo in zahteva posebno nego ter svojevrstno krmljenje. Rabijo več koncentrirane in silazne krme, veliko pese, močnih krmil in sena. Na Danskem dajo temu govedi, na dan povprečno 8 kg sena, pri nas pa še vedno okoli 15 kilogramov, ker nimamo dovolj drugih, boljših krmil.« Na posestvu v Hrastju, v obratu Šenčur, smo še zvedeli, da je goved Jersev (glava stane 180 tisoč dinarjev) izrazita molznica, ki da povprečno 2500 do 3500 litrov mleka na leto. Se boljša molznica pa je frizijka s povprečno molznostjo 4000 do 5000 litrov na leto. Te so kupili po 200 tisoč dinarjev. Rodovniški podatki kažejo, da so nekatere matere krav frizijske pasme, ki jih imajo zdaj v Šenčurju, dale na leto tudi 8000 litrov mleka. To je za naše pojme, kjer povprečna molznost niti ne dosega 2000 li- janskih pšenic pa smo posejali na površini 8 ha — toliko, kot je določal plan. Skupaj imamo v pogodbeni proizvodnji 45 ha površin. Najboljši je Jože Bohinc iz Brnikov, ki ima v pogodbeni proizvodnji 4 ha površin (1 ha pšenice, 2 ha travnikov in 1 ha krompirja), a letos predvidevamo nasad 3 ha ribeza, jeseni pa bomo začeli tudi s pitanjem belih mesnatih prašičev in do 200 kg težkih telet za izvoz.« V Kmetijski zadrugi Velesovo pri Cerkljah imajo lep zadružni nasad ribeza na površini 4 ha. Letos nameravajo zasaditi 2 ha sadovnjaka. Razen tega imajo še 1 ha malin in 1 ha jagod. — Travnikov imajo v pogodbeni proizvodnji 12 ha, od tega 8 ha v strnjenem kompleksu. Ponekod se že zdaj dobro vidi uspeh gnojenja. Reja piščancev za zakol je v Sloveniji še vedno v povojih. — Pridelavo mesa pa bo treba prej ali slej preusmeriti tudi v to smer. V Groričah smo obiskali Slavko Konc, ki ima izredno veselje do reje piščancev. Seveda ji ti prinašajo tudi lepe denarce. Prodaja jih v glavnem na Golnik. Zdaj jih ima preko 1100. Ko so stari 2 meseca, tehtajo od 1,5 do 2 kg, pa tudi več. Krmi jih samo z umetno hrano iz Tovarne močnih krmil v Ljubljani. Cena dva meseca starih piščancev za zakol je okoli 370 dinarjev za kg. »Vsako leto pridelam preko 100 ton zelenjave. Specializiral sem se na gojenju povrtnin, ki jih V tistem času drugje ni. Umetna gnojila mi dobavlja kmetijska zadruga. Preko zadruge gre tudi obračun za vso zelenjavo, ki jo pridelam. Z njo zalagam v glavnem Golnik, Tržič in Jesenice, pa tudi Kranj in Ljubljano. Prvo karfiolo sem letos na primer pridelal že 1. junija, solato kristalko v glavicah pa dne 23. maja. Razen povrtnin sadim tudi zgodnji krompir, z ostalimi kulturami pa sc ne ukvarjam.« Tako nam je pripovedoval Hereford. Značilno za teleta-križance je, da na dan pridobijo na teži za kilogram in pol, medtem ko teleta naše domače govedi težko dosežejo kilogram. — Vendar uspehi doslej še niso taki, kot bi bili lahko, če bi bila tehnologija krmljenja pravilna. Se in še so nam pripovedovali. Predolgo bi bilo, če bi hoteli zapisati vse. Morda kmetijske zadruge, socialistična posestva in privatni kmetje niso bili izbrani najbolj posrečeno. Morda bi drugje videli še več. Drži pa eno: v tem, kar smo videli in kar so nam povedali, so začetki no- »Preko 100 ton zelenjave pridelam v enem letu!« nam je povedal Janko Aljančič ve poti, začetki moderne blagovne kmetijske proizvodnje. Prvi koraki so morda še bolj tipajoči, negotovi, toda »iz malega raste veliko«! A. T. Po stezah partizanske Jelovice Brez vojne ČEZ 14 DNI NA JELOVICI »Modri« brez vojne napovedi nenadoma napadejo naše (kraje. Takoj zasedejo obmejne prehode na Karavankah in v Julijskih alpah. Kljub temu pa »naši« uspešno zadržujejo sovražnika na vseh obmejnih črtah. Za primer vdora v našo deželo pa so minerji pripravljeni na mostovih, da jih poženejo v zrak ter preprečijo napredovanje sovražnika. Najbolj, nevarno je sovražno letalstvo. Na komandi teritorialnih enot za Gorenjsko je proti večeru že slišali naslednije poročilo z Jelovice: »Tukaj gozdni čuvaj na Martinčku. Nekje med Mošenjslko in Lipniške planino so neznana letala tik pred nočjo, okrog sedme zvečer, odmetavala padobrance.« Na pot krene takoj izvidnica partizanskega odreda »Jelovica«. Ta ugoto.vu, da je sovražnik zares spustil na Upniško planino manjšo vojaško enoto. Ta je zavzela dominantne vrhove okrog Lipniške planine. To je verjetno priprava za večji padobranski desant naslednji dan. Tako je kapetan prve klase Ivan Lušin-Mali tolmačil v torek na Lipinišlki planini program, ki bo tam 4, julija letos. Torej nobenega strahu. Iz dolin bodo naslednje jutro krenile močne obrambne par- tizanske enote. Iz Železnikov bo hinjskega kota bo odšel odred To- krenili četa Blaža Oštro viharja, iz druge doline Zirovsika četa, iz Bo- r Po zasluženem delu ob UPOKOJITVI JANEZA TROJARJA V ŽELEZNIKIH V sredo zvečer je bila v Zadružnem domu v Železnikih prisrčna slovesnost, namenjena bivšemu predsedniku ObLO Železniki tovarišu Janezu Trojarju, ki odhaja v pokoj. Za njegovo požrtvovalno delo v korist skupnosti in napredka mu je ob tej priliki čestital predsednik Okrajnega odbora Zveze borcev tovariš Ivan Bertoncelj in predstavniki oblasti ter političnih in družbenih organizacij Železnikov. Predstavniki delovnih kolektivov so mu poklonili tudi razna spominska darila. Tovariš Trojar je bil pred vojno gozdni delavec. Ob prostem času pa je zelo rad bral knjige. Zlasti je segal po naprednih piscih in brž ko je bila prilika, je prebiral revolucionarno čtivo in širil revolucionarne ideje. Zato se je že 1941. leta vključil v osvobodilno gibanje. Bil je sekretar okrožnega odbora OF za Škofjo Loko in podobno. Poznan in priljubljen, kot je bil, zlasti v vsej Selški dolini, je bil po osvoboditvi izvoljen za predsednika Okrajnega odbora Šk. Loka. Po reorganizaciji okrajev, leta 1948, pa je bil izvoljen za predsednika okraja Kranj. Potem ga je dolžnost zanesla na bivše ministrstvo za lesno industrijo, opravljal pa je tudi druge politične naloge. Zadnja štiri leta je bil predsednik ObLO Železniki. Ob njegovi upokojitvi mu vsi prebivalci Železnikov čestitajo in želijo, da bi v zadovoljstvu užival zasluženo upokojitev. ■A. c. Partizanski pohod v Dražgoše V počastitev 40-letnice KPJ in SKOJ je Planinsko društvo Bled organiziralo pravi partizanski pohod v Dražgoše. Povezali so se z garnizonom vojakov - planincev na Bohinjski Beli. 115 mladih planincev, razdeljenih v čete in desetine je tvorilo Jelovški odred mladih planincev. Odšli so skozi Bled in Ribno in se ustavili na Ta-ležu. Sli so naprej do Oblakove PROMETNA NESREČA ZARADI PIJANOSTI V torek ob pol sedmih zvečer je prišlo na cesti I. reda na Pivki pri Naklem do lažje prometne nesreče. Janko Crnilec, šofer iz Strahinja pri Naklem, je izpred hiše Rudolfa Trilerja na Pivki vzel osebni avto, last Marijana Trampuža s Pivke. Ko je pripeljal na cesto I. reda, se ni prepričal, če je le-ta prosta. Po cesti je takrat pripeljal motorist Franc Jerman in se zaletel v avto. Na motorju je škode za 40 tisoč dinarjev, na avtomobilu pa za 5000 din. Motorist in sopotnik sta dobila poškodbe po obrazu. Šofer osebnega avtomobila Janko Crnilec je bil močno vinjen, kar je tudi vzrok nesreče. planine in nato nadaljevali pot do Rovtarice. Zaradi dežja so večer prebili v planinski koči. Drugo jutro so nadaljevali pot. v Dražgoše. V dobri uri so bili že pri prvih kočah te znane partizanske vasi. O bojih v Dražgošah, o Bič-kovi skali, o vsem tem so vsi že veliko slišali in brali, toda sedaj so stali prav tam, kjer so se partizani junaško borili in kjer so fašisti uničili toliko življenj. Po kratkem počitku so odšli na Jam-nik, od tod pa v Podnart, vojaki in konji pa čez Kamno gorico in Lancovo proti Bohinjski Beli. RAZSTAVA FOTOGRAFIJ NA GOLNIKU Fotoamaterska sekcija Ljudske tehnike na Golniku je v nedeljo, 14. junija odprla svojo I. razstavo fotografij. Svečani otvoritvi so prisostvovali predstavniki Okrajnega odbora Ljudske tehnike iz Kranja in Jesenic ter množičnih organizacij Golnika. Z. S. SPET POTRES Predvčerajšnjim okrog 13.30 ure so prebivalci Peči začutili močnejši potres, ki je trajal nekaj sekund. To je najmočnejši potres y Peči v zadnjih 30 letih. LUSINA IVAN-MALI maza Godca, Blejčani bodo zbrali odred Andreja Zvana, z Jesenic pa, kot predvidevajo, se bo dvignila kar cela jeseniška brigada z bataljonom Matije Verdnika in Jožeta Gregorčiča. Tako se pripravljajo na pot v vseh občinskih središčih: v Kranju, Radovljici in drugod. V torek so se na kraju proslave, na Lipniški planini, zbrali organizatorji te manifestacije in predstavniki občinskih organizicij. Pomenili so se o vseh podrobnostih: kje bo pravi »napad« na sovražnika, kod bodo prišle posamezne partizanske enote, kje bo glavna proslava, telovadna akademija itd. Še posebej so se pomenili, kako bo poskrbljeno za obiskovalce, gledalce oziroma izletnike, ki bodo tisti dan oibisikaii Jelovico. Določili so parkirni prostor za motorna vozila v bližini Lipniške planine, menili so se za prostor, kjer bodo postavili stojnice z jedili, pijačami itd. Tudi plesni oder in oder za godbo, pa telefonska centrala, šotori, agregat za elektriko in podobno — vse to potrebuje prostor. Tako so se pomenili o sami organizaciji te velike prireditve na Jelovici, ki bo letošnja največja proslava na Gorenjskem v okviru Kdo kaj ve? 40-let.nice KPJ. K. M. Slika št. 5. Gornja slika prikazu je mladinsko patrolo. Doni116 vajo, da posnetek izvira nekje z Gorenjske. Kdo so ti mladine > kje in kdaj je to bilo? Odgovore pričakuje Muzej NOB v KranJ Srečanje na Blegašu Organizacije Zveze borcev v Cerknem, Skofji Loki in tudi iz ljubljanske sirani pripravljajo za Dan borca, 4. julija — veliko manifestacijo —- množičen pohod na Blegoš. Med vojno je bil Blegoš in vasice pod njim stalno in dokaj varno zatočišče za partizanske enote, politične forume in kurirje. Kdo bi mandantom Francem Rozmano.m-Slanetom in komisarjem Dušanom Kvedrom. Kakih 500 borcev je bilo v tej enoti. Imeli so nalogo, da se čez Gorenjsko prebijejo na Štajersko in tudi tam zanetijo 'iskro upo-;a. Skupaj z borci Poljanskega bataljona je II. grupa odredov v naših krajih opravila več vojaških in prehranjevalnih akcij. Udarna vražnik pustil na bojišču na desetine mrtvih in ranjenih. Boj na Blegošu je trajal polne tri dni. Tudi Oblastni komite KPS za Gorenjsko je med vojno našel varno zavetje v prostranih blegoških gozdovih. V njegovi' bližini pa je v 'taborišču »Tivoli« taborila zaščitna četa Oblastnega komiteja. Še in še bi lahko naštevali dogodke, ki se se kot na filmskem platnu zvrstili v štirih letih na tem področju. Veliko lepih in še bridkih ur ,so preživeli borci kmetje pod Blegošem. Drug "vjgL mu so bili hvaležni za dosez f uspehe v boju proti sovražnik11 za dosego končnega cilja — s bode. . -a Zato se bivši borci, aktivi*'1 prebivalstvo v dodinah pod " gosem veseli ponovnega sreča1 ki bo na Blegošu, 4. julija l^°s' p. S- iti Baraka Oblastnega komiteja KPS za Gorenjsko na Blegašu danes naštel vse kurirske poti, ki so vodile taim mimo, kdo naštel vse tiste matere, ki so zadnjo skorjo kruha nudile izmučenemu in lačnemu partizanu! Vsaka domačija, sleherna dolinica je polna spominov .na partizansko življenje. Kolikokrat so tam okrog strojnice zaregljale svojo smrtonosno pesem! Nešteto zemlje lačnih tujcev je v tamkajšnjih kotlinah našlo svoj grob. Meseca julija 1942 je prispela na Crni kal pod Blegoš III. grupa partizanskih odredov Slovenije s ko- Naročilnica Ime in priimek......................................................................................—...........-....................................................... stanujoč (točen naslov).................................................~....................-..........-..........-...................................................... .................................................................... pošta ................................................ naročam „Glas Gorenjske" in prosim, da mi ga začnete pošiljati dne ►......................................................-...................................... Naročnino bom poravnal takoj po prejemu položnice. Opomba: Navedite, kaj Vam najbolj ugaja v časopisu in o čem želite, da bi več pisali...................................................................................................•......-............................................................... dne (podpis) moč II. grupe je večkrat povzročila preplah pri sovražnikih, našim ljudem pa vliia novega poguma in zaupanja v partizansko vojsko. Na Črnem kalu, kjer je grupa taborila, je danes vzidana spominska plošča. Dne 3. avgusta 1942 je sovražnik organiziral večji napad na Blegoš, kjer sta se takrat zadrževali 2. in 3. četa Poljanskega bataljona. Napad je bil organiziran dokaj načrtno. Nemci so napravili kar tri obroče okrog obeh partizanskih čet. Drugi četi in enemu vodu II. grupe odredov, ki se je trenutno mudil pri tej četi, se je posrečilo v zadnjiom 'trenutku izogniti se obroču ter se umakniti preko italijanske meje. Tretja četa pa je sprejela borbo. V srditem in neenakem boju so bile izgube partizanov neznatne, medtem ko je so- FOTO RAZSTAVA V TRZlCU V počastitev 40. obletnice KPJ je foto-klub v Tržiču pred kratkim priredil foto razstavo, ki se je je v dveh dneh ogledalo več sto meščanov in okoličanov, predvsem mladine. Razstavlja-; nih je bilo 45 umetniških fotografij amaterja kranjskega foto-kluba Toneta Marčana. Razstava je bila prenesena tudi na Golnik. -an Le pičlo uro od Jesenic proti Žirovnici leži pod strmimi pečinami majhna vasica Potoki. Prav v zgornjem kotu je skromna Cimp-kova domačija. Tu sta živela s svojo številno družino Cimpkove dva. Njuno življenje je bilo siromašno. Otroci so hoteli vsak dae jesti, a zaslužek je bil skromen Le stežka sta se prebijala skoz: življenje. Prišla je okupacija in osamljena Cimpkova domačija v tej zakotni vasici je postala važno zbirališče prvih upornikov. Za majhnimi okenci njihove bajte je bilo večer za večerom slišati pritajeno govorjenje ljudi, ki so pričeli zahajati na Potoke. Tu so se našli prvi jeseniški revolucionarji — komunisti in kovali načrte, kako se bodo uprli okupatorju in organizirali jeseniško dolino za boj. K Cimpkovim so zahajali Jože Gregorčič, Matija Verdnik, Polde Stražišar, Viktor Kejžar, Karel Preželj in drugi. Tam so zbirali orožne, obleko, hrano..,. V majhnem hlevu pod hišo so se tudi sestajali z aktivisti z Jesenic, iz Žirovnice in drugod. Do tu sta prihajali Julka Junsterle z Javornika in njena sestra Francka s polnimi nahrbtniki. Cimpkov oče je bil tudi čevljar. Kot nalašč za partizane! Cimpkov oče je nešteto noči presedel na stolčku in šival, kajti po končanem sestanku so morali biti čevlji gotovi. Tudi mati ni bila brez dela. Vrstela se je v kuhinji in kuhala za tiste, ki so bili na sestanku ali čakali na obutev. Tako so minevali tedni in meseci. Okupacija se je zavlekla že v zimo 1941 do 1942. Pri Cimpkovih je bil pravi vojni štab. Jože Gregorčič je vedel, da so Potoki še najbolj primerni za zbirališče novih prostovoljcev. In tako je sredi decembra mimo Cimpkovih šlo več kot 100 novih borcev pod Stol. In ko so partizani iskali zase primerne prostore, je bil zopet tu Cimpkov oče. Svetoval je, na] V sedejo njegov rovt in senika y Poskrbel je celo za pot, ki vod1 f rovta v dolino. Nasekal je ve) Cimpkov oča • ty jih potegnil v dolino. Tako )e brisal visako sled za partizani' ^e da nekega spomladanskega leta 1942 zarana so Nemci &\ žili na tovornjak tudi CimP družino. Izselili so jih. ^gl* Cimpkova sta vendar doca ^ svobodo. Vrnila sta so v 01»»° .|j čo in živela skromno, toda ^ hodno in zadovoljno življenj13'^, Fred leti je nesrečno nakljU'CJe telo, da je Cimpkova mama ulfl u-In pred nekaj dnevi nas je z j. stil tudi Cimpkov oče. ^ot.kec(a .starejši možakar z ics&avS\,]nib predela — saj bi v nekaj ifpo> praznoval 90-ietnieo — je »' ^ znan po Jesenicah, ne le Par ^ nom, temveč tudi širokemu Jeseničanov. In ko praznujemo letos letnico KPJ, ne moremo mimo 40. °° v P1" mina na Cimkova dtva, ki sta ,a vih dveh letih borbe dopr'^j velik delež in bila med Pr sodelavci pionirjev narodno bodiinega boja na Jesenicah- v"' Posebni dopis iz Velenja VELENJSKA REVIJA je biln letos na znatno višji ravni kot lani Festivalski ogenj, ki je teden primeren. Podobne načelne ugo- Posebno mesto je na reviji letos prikazala velenjska revija, gorel v veliki kovinski žari tovitve so bile rezultat številnih zavzela Svoboda Center iz Tr- V splošnem je bila radovljiška p£°d Domom kulture v rudar- drugih pogovorov; ob L/utowske- bovelj z uprizoritvijo Kaiserje- predstava med najboljšimi na j em Velenju, ni bil samo mani- ga »Dežurni (službi«, ki jo je vega »Vojaka Tanake«. Predsta- reviji,- pričakujemo lahko, da se ll^tativnega, ampak tudi simbo- uprizorila Svoboda »Slava Kla- va jc bila režijsko zelo enovita, bodo Radovtljiičani prihodnje leto, c^ega pomena: amaterski gle- vora« iz Maribora, je bilo ugo- stilno enotna, presenečenje pa je če bodo izbrali umetniško moč- ^trriki, ki so se tiste dni tovljeno, da bodo amaterske pomenila zaradi svojega skoraj nejši teksti in če bodo imeli več rali v Velenju iz vseh krajev igralske skupine vzbudile pri brezhibnega odrskega jezika; pri- časa za vaje, še lepše uveljavili ovenije^ so prinesli na festival svojem občinstvu vselej mnogo stotni strokovnjaki, med njimi tudi pred tako ostrim kritičnim n"«t mladostno svežino, u met- večje zanimanje in dosegle tudi tudi jezikoslovci, so ugotovili avditorijem. 0 iskrenost, zavzetnost in večje priznanje z uprizarjanjem samo nekaj manjših jezikovnih Posebno pogjlavje letošnje re- ^Senj. t0 je prvi in osnovnj sodobnnih družbeno kritičnih spodrsljajev. vije so bili kritični pomenki. Ti je prvi in osnovni socioon.nin družbeno kritičnih spodrsljajev 0 letošnji velenjski reviji, dramskih del (»Mladost prod sodiščem« in »Dežurna služba« sta najznačilnejša primera te zvrsti); o komedijah, ki bodo vsekakor ostale — in prav je tako — bistveni sestavni del repertoarja amaterskih gledališč, Predstave, ki smo jih gledali ^teri dni popoldne in zvečer in £.v'Sako dopoldne ocenjevali na ■^itičnih pomenkih, so bile vse d^go prej kot tiste tipične di-letantske uprizoritve, pri kate-F*h nikoli ni mogoče reči, če se °° zastor zaprl ob pravem času, *e bo nastopajoči igralec povedal svoj tekst tako, kot ga je Iz kranjskoga okraja jo nasto- Pomenki so bili ne.izprasno ostri, pila na reviji igralska skupina P" čemer moramo poudariti, da so nastopajočo skupine ocenjevali že skorajda z merili, kakršna veljajo sicer za poklicne Prosvetnega društva »A. T. Linhart« iz Radovljice. Prikazala je Potrčeve »Krefle«, delo, ki je si- cer po svoji družbeno politični fledališčnike Morebiti se komu to no bo zdelo prav; pribiti je treba, da je edino iskrena kri- Prlzor iz komedije R. Stojadinoviča »Sorodnik iz Amerike«, s katero je Svoboda Bohinjska Bistrica zaključila letošnjo gledališko sezono. pa je kritična tribuna revije po- plati ž« malce preživelo je pa trdila ob Roksandičevi komediji *e vodno Primerno za naše ama- »Babilonski stolp«, da so vseka- terfike odre. Ob tej predstavi - kor primernejše sodobnejše ko- oceni" jo bomo malo bolj po- medije, kot stare, čeprav bolj drobno - velja ugotoviti, da bitt^^'p0U svoje" če bo »n^vo burke- saj se imajo Radovljčani kvalitetno Pametno osvetljen,' ali pa * Pokazalo, da obeinstvo so- dokaj izenačen ansambel ki pa ^tni nivo najboljših predstavnico slučajno, kakor je pač »ra- dobno domače komedije rajši še nima za se boj tolikšnih iz- kov slovensfce amatorskoga alo<<- To so bile predstave - sprejema. Prosvetni servis v kušernj, kot jih ima na primer igralstva Jl^sikateri izmed prisotnih po- Ljubljani je v svoji dramski mežiška skupina. Kritika je ra- M tk>ih gledaliških delavcev je knjižnici izdal že lepo število no- dovljiaki predstavi oc tala zlasti nost amaterskeJ^^^ t0 ugotovil prijetno presenečen vih dramskih del, med njimi tu- šibkosti v režiji; zal je bilo ta- udejstvoyanja ™oraToTv ^ ki so bile v povprečju ena- di komedij, da v prihodnje za ko, da je moral Miran Kenda, dat.J primerna besedila ne bo več to- ki je predstavo režiral, nastopiti likšne zadrege kot je bila doslej, tudi v eni najpomembnejših Mimogrede smo že omenili tri vlog, v vlogi starega Krefla, pa Novice s knližne police KMEČKA KNJIŽNA ZBIRKA 1960 . Kmečka knjižna zbirka, ki 1° je prej izdajala založba *Kmečka knjiga« v Ljubljani, b° izšla letos (za leto 1960) v založbi Oddelka za tisk in Propagando Glavne zadružne Zveze v Ljubljani. V zbirki h°do letos naslednje knjige: kmečki koledar 1960 s pestro ln zanimivo vsebino znani ro-"^an srbskega pisatelja Branka Cosića »Daleč je sonce« (v Prevodu Marjana Javornika), .i je preveden že v več tujih Jezikov; poljudno pisani refe-r*t Edvarda Kardelja »Problemi socialistične politike na Vasi* ter kmetijski strokovni knjižici »Reja krav molznic« (ing.Errik Eiselt) in »Pridelovanje krme na njivah« (ing. J- Perovšek ter ing. J. Šile). — Vseh pet knjig bo imelo več kakor 800 strani. Zbirka izide konec novembra letos v nakladi okrog 30.000 izvodov. ZGODOVINA SLOVENSKEGA NARODA Ker ,5c \mnogo naročnikov kmečke knjižne zbirke iz prej-yHh let zanima, kaj je z nadaljevanjem Zgodovine slovenskega naroda, ki jo piše dr. Bogo Grafenauer, in so izšli trije zvezki že pri Kmečki knHgi, obvešča Oddelek za tlsk in propagando pri Glavni Zadružni zvezi LRS, da izide 4-zvezek Zgodovine v knjižni zbirki prihodnje leto. Skupno bo izšlo 8 zvezkov. tika pogoj za kvalitetno rast — če pa amaterske uprizoritve ocenjujejo že skoraj s poklicnimi merili, je to toliko bolj razveseljivo, saj kaže na Visok kvali- velenjsko revijo, pa bi v osnovi spremenil svoje sodbe; natanko tako se je namreč pri- izmed velenjskih predstav. Vse- je potem režiji posvetil manj, Petll° marsikomu, ki je priča-_-_________i„ui,„ „*~_4u ™*icv^i koval manj, kot je v Velenju kakor ne moremo mimo Mežica- kot so to lahko storili režiserji, nov, ki sp uprizorili Držičevega ki niso obenem nastopili kot »Dunda Maroja« v izredno do- igralci. Mem igralskimi stvarit- videl. Videli pa smo zlasti mladostno zavzetost za svoje delo. režiserjev in v svoje predstave vložijo čimveč truda in napo- 1 nik, posebej pa je bilo opaziti ™Y; da na ta način nadoknadijo miselni režiji in z nekaterimi vami so bili najbolje ocenjeni igrali^110,] voIjo prav odličnimi starejšimi igral- stari Krefl Mirana Kende, kočar 1 S posvetovanja ideološke komisije • pri Ob O SZDL Jesenice Izobraževanje odraslih prilagoditi potrebam V ponedeljek, 15. junija je bilo na Jesenicah posvetovanje ideološke komisije pri Občinskem odboru SZDL in komisije za izobraževanje odraslih. Na podlagi dosedanjih izkušenj sta imeli komisiji nalogo dopolniti program prihodnjega dela tei urediti nekatera organizacijska vprašanja. ci; seveda je treba pripisati tej Gočlov, ki ga je igral Alojz Vur predstavi, ki festivala, da je za take uspehe talentiranega Bojana Horvata v potrebno več desetletij trdega vlogi Francka; Horvat se je uvr- dela, pa še to, da se naj takih stn med najbolj talentirane Igral :esar imajo manj, da namreč niso poklicni umetniki. Da lahko tako pojmovanje amalor- Pri tem so zlasti poudarili potrebo, da bi v celotni občini poenotili sistem izobraževanja odraslih. Doslej so za to bolj ali manj uspešno skrbelo na jrazlićnejće organizacije. Predlagali so, naj bi za to v prihodnje skrbele organizacije del, ki zahtevajo poleg velikega ce na reviji, čeprav moramo ob skega Srbskega dela, združe števila dobrih igralcev še poseb- tem omeniti, da je njegov ne- no 8 knticnostjo, rodi uspehe, Tq se |je 7lasM dobro ob, no stilno kulturo, lotevajo samo sporni dar še neizbrušen, da bo nam 2° Potrdlla letošnja velenj- nesl(j na Jetse,nicah z minulo izo- družine, ki imajo dolgoletno tra- terjal od igralca še mnogo truda SKf reviJa — m nam bo prav dicijo in številen kvaliteten in naporov, da bo polno zaži- S°tovo sPet potrdila prihodnja, igralski zbor. vel na tisti visoki ravni, ki jo je Miloš Mikcln S slikarske razstave v Kranju RISBE n AKVARELI JANEZA MEŽANA braževakio dejavnostjo odraslih v jeseniški občini so pričeli decembra lani, s tečaji pa nekaj kasneje. Obisk je bil zadovoljiv. Bolj pa so bila obiskana poljudnoznanstvena predavanja kot pa vzgojna, posebno tista, ki ,so bila spremljana s filmi in podobnimi pomagali. Ker so bila vzgojna predavanja Te dni razstavlja v Mestnem stavlja prvič. — Na vprašanje, kaj manj kompozicijo. Razen tega goji slabše obiskana in ker se v obči.ii muzeju v Kranju akademski slikar Janez Mežam. Razstavo tvori 26 del — nisfbe in akvareli. Naijipr-ej beseda o razstavljalcu. Razstavljena dela utegnejo vzbuditi pri kranjskemu likovnemu občinstvu še posebno zanimanje, saj imamo opraviti z rojakom — Gorenjcem. Rojen je bil 1897. leta v Sp. Bnnikih pri Cerkljah. Veselje do risanija — kot je pripovedoval je močno občutil že v zgodnjih ga je privedlo do odločitve, da tudi oLje, tempera in frekso-teh- pojavlja mnogo vprašanj in pro- razstavlja v Kranju, je povedal: niko. Glavna značilnost njegovega blemov, ki si jih občani pogoifo Predvsem stlik z domačimi kraji snovanja je nežno in obzirno ob- ne znajo tolmačiti, so sklenili, da in rojaki. ravnavanje objekta, pri katerem se bodo v prihodnje propagirali pre- Razstavljalec zelo rad obravna- izogiba trdemu vsakdanjemu živ- davanja, ki bodo obravnavala ta va krajino in portret, nekoliko ljenju. Dela izžarevajo neposred- vprašanja. V zvezi s tem so bili nost in čustveno zavzetost. mnenja, da bi prav šole morale Ob toj priložnosti je razstavlja- odigrati večjo vlogo, oziroma nu- NA PODEŽELSKIH ODRIH SE loc poudaril, da mu jo žal, ker so diti večjo pomoč. Nekateri učni VEDNO IGRAJO predstavlja kranjskom občinstvu s zavodi pa se branijo ravno tog L. Marljivo prosvetno društvo iako skromno zbirko. Vabilo za Izkušnje so pokazale naslednje: »Svoboda« na Duplici je dobilo razstavo ga je namreč močno pre- kjer so šole posredovale vabila za otroških letih. Prve resnejše nau- v dvorani kulturnega doma svoj hitelo. predavanja preko učencev, so bila ke, ki so ga povedii v svet likov- oder, ki mu bo dal novega po- Razstava bo odprta do 24. juni- predavanja dobro obiskana. V pri- ne ustvarjailnositi, je dobil na gim- leta pri uprizarjanju kulturnih ja- _ hodnjem letu je predvideno šest ko ^edne predstavam naših manj- naziji v Skofji Loki od profesorja prireditev in iger. Do zdaj ;je Porente. Leta 1920, potem ko ni moralo z na.študiranimi igrami uspel z načrtom, da bi študiral gostovati po drugih odrih. Prvič likovno umetnost na Dunaju, se je so nastopili na domačem odru vpisal na Akademijo upodabljajo- z igro »Plavž«, v nedeljo pa so čih umetnosti v Zagrebu, kjer je gostovali v Mengšu. Na Duplici štiri leta pozneje diplomiral. Nato pa je gostovalo prosvetno dru- je služboval na raznim gimnazijah štvo iz Podgorja, ki nima lastne vzgojnih predavanj, povprečno vsak mesec eno. Ta predavanja nameravajo združiti z roditeljskimi sestanki. Govorili so trudi o večernih tečajih za tuje jezike, stenografijo, o administrativnem tečaju ter o večerni osemletki. Za jezikovne tečaje je veliko zanimanj a, zlasti za nemščino, vendar so težave s predavatelji. Administrativna šola pa dela po programu kranjske šole in so izrazili željo, da bi delovala kot oddelek kranjiske administrativne šole. Obiskuje jo 27 deklet v povprečni sltarosti 18 let. Mnogo je takih, ki še niso zaposlene, večina pa jih dela v Železarni. Tudi za večerno osemletko ne manjka zanimanje. Trenutno jo obibkuje v dveh stopnjah 61 slušateljev. Tudi tu je starostni sestav zadovoljiv, saj je povprečna fsA.ims! 23 1 ot. V drugi stopnji je 17 delavcev in prav toliko uslužbencev, medltem ko je v prvi stopnji 14 uslužbencev in 10 delavcev. Obisk poulka pa bi bil še večji, zlasti iz Železarne. Ker pa mnogi delajo v treh izmenah in ker ni ustreznega študijskega gradiva, ne morejo obiskovati te šole. Prišlo je tudi do predloga, da bi v prihodnje, kolikor bo dosti prijav-Ijencev, organizirali pouk tako, da bi ga lahko obiskovali tudi tisti, ki delajo v treh izmenah. -k jtfh poklienih, pred leti ukinje- kot profesor risanja, zadnja leta dvorane, z ljudsko igro Zmaga biti ^Gdaližč- Čeprav utegnejo na gimnaziji v Ptuju. Svajgerja »Domačija« v režiji „Rokovnjači" v Kamniku Kdaj dobi mesto svoj stalni orkester? Pnmorjave kot jo ta, prav- janez Mežan n lank7^Pis fant, ki sita pred poroko prišla $a posvet v posvetovalnico za ženio8 in neveste, zdravnik v posvetoval' niči pa odgovarja na njuna vipr3' sanja in jima tako v poljudni ob'1' ki razloži vsa bistvena dognanj3 znanosti o spolnosti in razmnože* vanju. Vsa snov, ki jo knji0* obravnava, je razdeljena na 10 P0' glavij z naslednjimi naslovi: 1.Sposobnost za zakon, 2. Mo**1 spolni organi, 3. Ženski spolni «r gani, 4. Razmnoževanje, 5. Druži"' sko načrtovanje ali kontracepcij3' 6. Plodnost in neplodnost, 7. VfiM nost zakona, 8. Spolna skladnost 1 neskladnost, 9. Zdravje v zakon1*' 10. Sreča v zakonu. Uvod k slovenski izdaji koj'0* je napisal dir, Franc Novak. KnjiJ1 je priložen tudi slovarček tujk, d* bo snov dostopna vsem bralce"1. 0 Ko pripravljamo pravo kavo, pazimo, da ne bo vrela, ker tako uničimo aromo. Pri kuhanju nastaja kemični proces, zaradi katerega dobi kava nekak priokus. £ Krzno z dolgo dlako v poletnih mesecih večkrat počešemo s pločevinastim glavnikom, ki ima redke zobe. Če potem krzno posujemo še s poprom, ga obvarujemo pred molji. Na hitro pripravljeno kosilo Če boste preživeli letošnje počitnice na morju ali na obalah jezera, tedaj se odločite za hlače. Letošnja moda vam priporoča vzorce živih barv. A material? Običajni tiskani, ali platno. Lahko ga kupite v vseh naših trgovinah s tekstilom. Količina je računana za štri osebe, duševne delavce in otroke. Če bodo le-ti zjutraj razen kave še nekaj pojedli in če bo večerja tudi toliko izdatna kot kosilo, bo količina zadoščala. Gospodinje, ki imajo v družini osebe, ki fizično delajo, pa naj vzamejo za pripravo kosila nekoliko več živil. Kosilo: prežganka z možgani, ocvrte kruhove rezine, poljubna solata. Pripravimo navadno pre-žganko. Posebej sesekljamo 20 dekagramov očiščenih možganov, jih opražimo na masti, popopra-mo, dodamo sesekljanega mla- dega česna in stresemo v precej gosto prežganko. Juha naj vr.^ deset minut, po okusu jo osol.1' mo, nazadnje pa stresemo v W" žlico sesekljanega peteršilja. Pol kg belega kruha nareže' mo na dober prst debele rezine in jih polijemo z 2 del mle^3' Na globokem krožniku raztep^ mo tri jajaca, lahko jim doda' mo žlico vode. Rezine povalja111 v jajcih in jih na hitro spet6* mo na vroči masti ali olju. Pol kg solate operemo, poli]6' mo s kisom, ali oljem, potrat mo s sesekljanim mladim ^ snom, osolimo in zmešamo. ROMAN h. de 37 S Mirni Molensek Konic »In ti si mi svak?« je vzkliknil. »Kolikokrat sem ti že pomagal iz zadrege! Zdaj, ko bi moral ti pomagati meni, si me pustil na cedilu! Prav. Ampak pomni, Filip, pri meni ne išči ničesar več!« »Že dobro,« je prisiljeno mirno rekel Hetori. »Sam si si kriv s svojo neumno baharijo, zdaj se pa znašaš nad menoj! Pojdi, Rotar, greva. Če si boš premislil, Johan, kar sporoči. Lahko noč.« Johan ni niti odzdravil, stal je pri mizi, se opiral z obema rokama na ploščo in gledal za njima. Ko so se vrata zaprla, je spet sedel. »Pet tisoč ... in tretjina Družbe v Dominikovih rokah ...« je zastokal. To, kar se je zgodilo, še ni pomenilo poloma, toda Johan se je zaman skušal oprijeti za to misel. Vedel je, da Družba ni propadla in tudi to mu je bilo jasno, da bo vrednost deležev zrastla, posebno zdaj, ko Dominik zaradi lastnih koristi ne bo mogel Družbi več nasprotovati. A kljub temu se ni mogel pomiriti. Plača naj primanjkljaj in plača naj ga za lastnega svaka, ki je neumno gospodaril, povrh pa še za Dominika, ki je napol zastonj pokupil deleže! Pograbila ga je jeza, da bi se najraje zgrizel. Plačevati primanjkljaj v Dominikovo korist? Ali se je vse zaklelo proti njemu? Petindvajset let in več sta se z Dominikom sovražila... Kako se bo Dominik smejal, ko bo izvedel! Tega ni mogoče prenesti! Šel je iz pisarne in stopil pred vrata. Za njim je prišla žena. »Kaj sta hotela od tebe?« je vprašala. »Nič,« je odvrnil Johan. »Nekaj sta hotela! Saj si vpil, da ne boš plačal! A že vem: Filip je spet skuhal kako nerodnost? Ali boš že nehal podpirati tega sleparja? Jaz sem tega sita!« Johan jo je pogledal in spreletelo ga je, da mu je zoprna, tako zoprna, kakor še nikoli. Njeno zgodaj postarano ozko lice je gorelo v jezni rdečici, veliki nos je štrlel daleč iz obraza. Požrla me bo, če izve! je pomislil. »Ničesar ne bom plačal. Samo zaradi Družbe smo se menili,« je rekel. »Za tepca te imajo!« je siknila in se vrnila v kuhinjo. Johan se je trpko nasmehnil. Saj me imajo res, si je dejal. Vsi po vrsti, najbolj pa Filip! Čutil je, da drhti od razburjenja. Če bo moral plačati, kako prikriti ženi? Izvedela bo kaj kmalu. Že jutri, pojutrišnjem ji bo kdo prinesel na nos, koliko primanjkljaja ima Družba in da ga mora on sam pokriti, ker je tako obljubil. »Ne bom,« si je ponovil in stisnil pesti. »Naj tožijo! Tudi jaz bom... Zahteval bom kontrolo, natančen pregled vseh knjig in računov... Videli bomo, kdo bo navsezadnje izgubil. Mojemu preljubemu svaku se niti ne sanja ...« Vedel je, da je to prazna tolažba in da bo naposled le moral plačati, toda odrival je to misel od sebe. Zahotelo se mu je, da bi se mogel o stvari z nekom pomeniti. Obrnil se je na stopnice in počasi krenil navzgor. Preden se je ovedel, je stal pred vrati očetove sobe. Osvestil se je in se vprašal, čemu je prišel, toda moral je z nekom govoriti, olajšati si srce, in je vstopil. Stari špan je že ležal v postelji. Na nočni omarici so bili na krožniku ostanki večerje, zraven je brlela luč. Johan je prišel bliže in se spustil na rob postelje. Starec je bil presenečen, ko je videl sina v svoji sobi in je vprašal: »Kaj je, Johan? Ali si imel smolo pri kupčiji? Jaz ti ne morem pomagati, nimam denarja.« Johan mu je skušal razložiti vse o Družbi in Dominiku in petih tisočakih. Včasih se je z očetom dalo govoriti, morebiti bo tudi nocoj razumel. Stari je prikimaval, ko fl-u je pripovedoval, a zdelo se je, da je obdržal v spomiI•l, samo tisto o Dominiku in petih tisočakih. »Kaj pa si imel z njim, kaj?« je bebljal v redko belnm nemočna. Vlada je poslala na pomoč letalce s padali, a tudi na ta način ni toillo mogoče obvladati prebivalcev, ki so se tri dni odločno upirali. V besu so zažgali policijsko centralo in nekatere druge zg.radlbe. Polkovnik Ri- IV. Kongres Zveze Komunistov Slovenije bo 23., 24. In 25. junija. V teh dneh bo ekspozitura pošte Ljubljana I. uporabljala priložnostni poštni žig. Piilatelistično društvo PTT Slovenija v Ljubljani bo izdalo poseben ovitek št. 4 z motivom priložnostnega poštnega žiga »Kongres«. Ovitki bodo frankirani z 20 dinarsko soominsko znamko za 40-Ietnico KPJ. PRIJETNO PRESENEČENJE: ŠPORTNA SERIJA Zbiralci znamk, predvsem tisti, ki zbirajo športne motive, bodo ob koncu meseca prijetno presene- »Partizan«, ki se bo tega dne začel v Beogradu. Na podoben in svojstven način sta beograjska slikarja Bojan Spremo in Andrej Milenković prikazala vlečenje vrvi, skok v vi- mm MM mm r Ali itntde daml\ mm? Mnogi ljudje hočejo opraviti svoja dela prej kot jim je to mogoče. Genij Leonardo Da Vinci je dejal, da ima sleherni časa na pretek, če ga zna pravilno uporabili. Na kratko: ali razpolagate is časom ali razpolaga čas z vami? To boste ugotovili z odgovori na naslednja vprašanja: da ne 1. Ko se vzpenjate po stopnicah, aLi stopate navzgor po dveh stopnicah hkrati? (Če to ne morete zaradi zdravstvenih razlogov, ali ste zaradi tega nervozni?) 2. Ali vaši obroki jedli trajajo maraj koit 10 minut? 3. Ko počivate, ali menite, da izgubljate čas . . . . 4. Ko greiate na vlak, ali vedno mislite, da ga boste zamudili? 5. Ali na sestanke redlno- zamujate? . . . . 6. ATi menite, da avtomobili, is katerimi potujete, vozijo prehitro? , .... 7. Ali se vam dogaja, da hitite tudi takrat, kadar Vas k temu nihče ne sili? G. Ali si vzamete čas, da izdelate načrt dela, preden pričnete z nekim de kum? 9. Ali vam je takoj dolgčas, če se ne ukvarjate z nekim delom? . . . . 10. Ali menile, da je čas denar? 11. ALi lahlko čakate na neki sestanek več kot čeltrt ure, ne da bi bili pri tem nestrpni? 12. Ali lahko živite brez ure in vas to nič ne moti? . . . . 13. Ali menile, da ji' boljo prečita! i knjigo kot pogledati film, sneman po tej knjigi? 14. Aill se razen svojega običajnega dela ukvarjate še s kako drugo reč j o, samo da ne izgubljate časa? .... 15. ALi imate prijatelja, katerega — proti svoji želji — rediko vidite samo zato, ker za to nimate ičasa? . . . . Preštejte vaše točke! Dodajte vsakokrat po eno točko, kadar ste odgovorili DA ma naslednja vprašanja: 1, 2, 3, 4, 7, 9, 10, 14, 15. Prav tako, kadar ste odgovorili NE na vprašanja 5, 0, 8, 11, 12, 13. Če imate več kot 10 točk pomeni, da ste oseba, ki v življoniju preveč hiti. Zaradi tega si vzemite čas za življenje in življenje vam bo prav gotovo lepše. Če imate 5 do 10 točlk pomeni, da vas nosi struja modernega življenja, a vondair ne dopustite, da bi se ji povsem prepustili. Če imale manj kot 5 točk, je dobro za vašo osebno udobnost . . . Vendar pazite, da vas hitrejši od vas ne prehiti. čeni: naša športna uprava bo da-šino in tek, orodno telovadbo, vala 26. junija v promet serijo znamk jo članic z obroči, proste vaje s športnimi motivi v počastitev mornarjev, rokomet in košarko, Zveznega fizkulturnega zlela teles- športno plavanje in motiv z zlet-novzigojnih društev Jugoslavije nega plakata in značko »Partizana«. Znaimke je natisnil Zavod za na-tisk bankovcev v Beogradu v večbarvnem ofset tisku. Naklada od 110.00 do 1,800.000. KRIŽANKA št. 14 Vodoravnfc: 1. poljedelec, 4. ladijska naprava, 7. ime črke, 8. prihodnost, kakor je namenjena, 9. mesto na Hrvatskem, 11. državno premoženje, 12. začetnici imena in priimka našega alpinista, pisatelja, 13. predlog, 14. otok v Kikladih, 15. oslovski glas, 10. Ober, 18. uvod, uvodna igra, 20. glavno mesto brazilske države ob atlantski obali, 21. njo, 22. konica, 23. afriška štorklja. Navpično: 1. vprašalnica, tudi nedoločni zaimek, 2. huda ženska (v starogrški mitologiji), 3. rusko mesto s kovinsko industrijo (orožje, ure), 4. ruisfci veletok, 5. predlog, 6. družbeni razred, 10. kanton v Švici, 12. v boju za domovino 1 2 S 5 i 4 5 6 7 8 9 10 y - 11 m 11 z Mm s 15 16 '7 1 19 2# U L r 23 zaslužni junaki, 13. glasbeni izraz, 14. iklica, 10. nadav, 17. domače vprežne živali, 18. okrajšava za važno državno ustanovo, 19. ptica, domača žival. REŠITEV KRIŽANKE ŠT. 13 Vodoravno: 1. ikar, 6. Šaloma, 8. 1.1., 9. bat, 10. ica, 11. na, 12. os, 13. Ida, 14. au, 10. to, 17. drn, 20. osec. Navpično: 1. isti, 2. kalcedon, 3. al, 4. Tob, 5. lata, 7. mansarde, 13. Irec, 15. Unac, 19. co. oardo Pineis je vojakom ukazal, naj streljajo na vse tiste, ki se ne bodo z dvignjenimi rokami ustavili na prvi poziv. Vlada sicer trdi, da ]e »gospodar« položaja, toda v resnici ni tako. Streljanje se nadaljuje, ves promett je ustavljen. Tudi ob toj priložnosti hoče oblast zvrniti odgovornost na — komuniste ! Toda KP je izdala proglas, v katerem pravi: Ulice so zalite s krvjo delavcev, študentov in dirugih mestnih prebivalcev. To so žrtve kriminalne represije, ukazane od reakcionarne vlade Camilla Poncea. To je človek, ki je po svoji naravi in interesih izrazit konservativec. Postavil je program, ki zapostavlja interese najširših množic. Vlada želi še enlkrat dvigniti diskreditirano zastavo anl i komunizma, da bi opravičila svoje grozno nasilje. Ponce z največjim cinizmom pravi, da rešuje republiko pred komunistično agresijo, a vsakdo ve, da preti nevarnoist republiki in demokraciji samo od vlade Poncea Zato jie poitreibino, da se narod združi in ustvari široko fronto narodne enotnosti, proti diktaturi! Ogorčenje zaradi tragične smrti vojaka Maciasa ne (bi bilo tako veliko, če ne bi bilo še dirugih vzrokov. Ta smrt je bila samo povod zoper konservativni in klerikalni režim Camilla Poncea, ki se je lani povzpel na oblast. Ang ijo ni zibetjka VLADIMIR BEARA najboljši vratar Jugoslavije vseh časov Čeprav je misel, da je zibelka nogometa Anglija, med ljubitelji okroglega usnja močno utrjena, je vendar napačna. Prvi začetki sedanjega nogometa izhajajo iz Kitajske, kjer so že v 15. stoletju obstojali prvi žogoibrci. Kot danes, sta tudi takrat igrali dve moštvi, vendar je vsako štelo 40 »nogometašev«. Zoga seveda ni bila takšna kot je danes, vendar pa Je bila že takrat ovita z živalsko kožo. Moštvi sta imeli svoje kapetane, od igralcev pa je bila zahtevana skoraj neverjetna disciplina; začetni udarec je določala kocka, cilj igre pa je bil poslati žogo skozi nasprotnikovo igrišče do prostora, ki 9a je označeval bel kamen. Za igro je bi« čas določen, igrišče pa je bilo dolgo vec sto metrov. Ze takrat so obstojali vroče^ krvni navijači, ki so s svojimi ljubimci fizično obračunali, če so doživeli poraz. Angleži so spoznali to igro, ko so trgovali s Kitajci, šele pred dvema stoletjema. Igro so po svoje prikrojili — v vsakem moštvu je nastopilo po 60 igralcev. Navadno so igrali med dvema vasema in cilj igre je bil žogo preriniti v nasprotnikovo vas. Tako je bilo igrišče v resnici prostor med dvema vasema, ki le bilo večkrat dolgo tudi po več kil°" metrov. Igralci so večkrat goljufali — nelkdo od igralcev je stkril žogo v torbo, jo prenesel v nasprotnikovo vas m s tem dosegel zmago za svoje moštvo. Nogomet so igrali tudi v mestih, in sicer središče meslta proti predmestju. Kraljic3 Elizabeta je tovrstni nogomet prepovedala zaradi »življenjske nevarnosti meščanov«-Kasnejša reforma, sestavljen je bil pr8' vilmik, ki ga je oblast potrdila in določeni so bili posebni prostori kot igrišča, je spet /dovoljevala igro — nogomet. Na igriščih so že postavljali vrala, vendar brez preičke; zadetek je bil, če je šla žoga med drogovi, ne oziraje na višino. Anglija torej ni zibelka nogometa, temveč le posrednik, da je prenesla iz AziJe danes najpopularnejšo športno igro nogomet. J Iz podzemske Amerike Urbanisti občine v New Yorku se trenutno ukvarjajo s problemom rušenja nehigienskih in dotrajanih zgradb v četrti Bowery. Tu živi okrog 10.000 ljudi, nekdanjih zločincev in alkoholikov. Te zgradbe žele čimprej porušiti, in v roku najkasneje enega leta popolnoma spremeniti podobo -tega predela. Danes je namreč Bowery poslednje zatočišče onih, ki nimajo svojega doma niti družine in žive od danes do jutri. V krčmah in bifejih Bowerya lahko dobe čorbo za 10 centov in prenočišče za 75 centov. Policisti le redko intervenirajo celo takrat, ko si ti ljudje poiščejo svoja ležišča v vežah. Mestne in federalne oblasti bodo skupno finansirale odikup mestnega zemljišča. Predvidevajo, da ga bodo potem prodali po nižjih cenah privatnikom, da bi le-ti postavili nove stanovanjske hiše in tovarne. Ko bo izginil stari Bowery, bo New York iizgubil eno svojih največjih turističnih »atrakcij«. To je bila za turiste vsekakor nepričakovana slika. Nekateri turisti so se zgražali nad lem, kar so videli in spraševali mestno oblast, zakaj ničesar ne ukrene. Med preibivlci Boweryja je najti mnogo nepriznanih umetnikov. Ro-ger Payne, ki je umrl leta 1955, je na primer znan kot »najbolj izo- bražen brezdomec na svetu.« Imel je diplomo ikemibrijske univerze, kjer je študiral filozofijo. Napisal je knjigo »Zakaj delati«. feliki števila v Razstava letal v Farntooroughu, dvajseta po vrsti, ki jo prireja Združenje britanskih letalskih konstruktorjev, ibo letos trajala od 7. do 13. septembra. To ibo do sedaj največja razstava; razstavljeno bo ogromno šle vil o civilnih letal in pomožne opreme. Prijavilo se je 376 razstavljavcev, kar je rekordno število. Predstavniki Združenja pravijo, da ne morejo še povedati, kakšna leltala bodo razstavljena, toda prav gotovo bodo pritegnili največ pozornosti nova potniška letala in helikopter ji. Med razstavljenimi letali bosta verjetno Vanguard in Argosy, kot tudi SC. 1, avion, ki se navpično dviga v višino in helikopter Hovereraft, ki visi na »zračni blazini« in je v teh dneh že z uspehom napravil svoj prvi let. Površina razstavnega prostora, ki je bila leta 1957 razširjena in mo- Bowery je bil nekdaj najra^ nejši okraj v New Yorku. Tu bilo središče prve gledališke javnosti v New Yorku. ravstavljalcev lagho . JO" dernizirana, znaša okrog 12.000 . metrov, površina za razstavil na prostem pa je povečana 23 odstotkov. Lani je obiskalo razstavo ^ pomembnih oseb iz 120 držav-letošnji razsitavi v Farnboi'011^,, predvidevajo, da se bo število skovalcev še povečalo. FILMI, ki »niso v interesu Ki* Informativna agencija ZdfU* !L držav Amerike je odklonila 82 ^ lywoodlskih filmov, med njim1 }, filme, nagrajene z Oskarjem' ^ menjene za izvoz. Na seznam^ ^ klonjenih filmov sla tudi p. »Vsi kraljavi vojaki« in »Na ^ padu nič novega«, ki jima le deljena nagrada Ameriške a' ^ mije za filmsko umetnost, ložitev so utemeljili s tem« ' w filmi niso »v interesu ZDA«( ^( jih predvajali v inozemstvi' ifl ne prikazujejo pravilno živ^pjp kulture in ljudi v tej državi- ^ ocenjeni filmi so: »UpoTni* i cilja« (v njem se je proslavl ^ kojni igralec James Dean). ljenje Jamesa Deana«, dva M Pudidya Chayevskya, »Mla^^^ii' večer«, '»Boginja«, »Lutkica« o nessca VVilliamsa, nadalje 'l ■ m boksarju Rockyu Grazianu, me ima rad«, film o telev izU* fil"1 ! induslLriji »Obraz v zemlji«! ^ življenju nekega novinarja '*z ^jn) Yorka »Opojnost iispeha«. Marlona Brandoa »Divji«. J '> Ti filmi so odklonjeni IskUlP^ vrsto gang/sterskih in manj filmov Švicarski crorski dirkač Jean Pierre je imel pri hudem padcu neverjetno sreii«. Kot vidite na sliki, je dirkač brez najmanjše poškodije zlezel iz prevrnjenega avtomobila, ne da bi mu kdo pomagal Q» Znani italijanski rist Mario del Monaco ^ odpotoval na gostovanje Moskvo, kjer bo pel v dVe operah. ,fl © V Bremenu se »0 , M" zbrali v drugi polovici j nija reševalci ljudi & Q lov. Razpravljali bodo mednarodnem zdiruženju ševaleev življenj. © iPod 'imenom Poliz°P ri- je v Združenih držav rom Amerike prišel v P nov tip sintetičnega kav ka, ki naj bi bil po odp0^ nostii in coni enak narav11 mu kaivčuku. »GLAS GORENJSKE« 9 O 8V£ S C SVALE C PRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA Zdravstveni dom Kranj, Poljska Pot 8, telefon 218, naročila za prevoz bolnikov 04. MALI OGLASI privatnikom ne objavljamo ma-" °glasov pred vplačilom. Cena mal'h oglasov je: preklic 20, izmjeno 10, ostalo 12 din od be-SQ:le; naročniki imajo 50 odstotkov Popursta. Telefonska številka naročniškega " °fflasnega oddelka je 397, uredništva 475. Kamion Mercedes — 4 tone — v°znom stanju proda Kmetijska adruga Cešnjica, pošta Železniki ^ Skorjo Loko 3602 Prejmem vajencat Ključavničar-MVo Pavel Peklaj, Škofja Loka, eslrii trg 23 3608 Komisija za uslužbenske jadeve pri ObLO Škofja Loka razpisuje delovno mesto UPRAVNIKA ^aVoda za zaposlovanje in habilitacijo invalidnih in druffih oseb v Skofji Loki. p°goj. Srednja strokovna izo-rflzba, po možnosti socialni klavec ali komercialist s petletno prakso. Kolkovane prošnje z opi-s°m strokovnosti in dose-anJih zaposlitev je vložiti *a ObLO Škofja Loka do '•julija 1959. Izgubil sem od Perivnika do Orehlka aktovko. V njej je bila pumpa za motor in nekaj orodja. Najditelja naprošam, naj jo proti nagradi vrne Kuimer Lovru, Praše 23 3617 Našel sem majhen paket v vrednosti 830 dinarjev pri Lekarni v Kranju. Kranj Stošičeva 1 3618 Obveščamo cenjene odjemalce, da zaradi polletne inventure ne bomo izdajali blaga od 23. junija 1959. Priporočamo se z nadaljnjo naklonjenost. Trgovsko podjetje »Zeleznina« Kranj. 3619 Prodamo pisalni stroj znamke »Groma« mala format, cena 30.000 dinarjev. Trgovsko podjetje »Bistra«, Kranj 3620 Prodam kompleten valjčen (dvojni) 2 cilindra, alivatorje, stroj za zdrob z vsemi pripadajočimi deli, elektromotor »Siemens« 5,9 KM, čistilca za žito. Koželj Alojzij, Ho-temože št. 16, p. Preddvor. 3621 Prodam JAVO 125 ccm. Marjan Starman, Zgornja Besnica 3622 Prodamo 3-tonski tovorni avto »Mercedes«. Ogled v mesariji Naklo 3623 Prodam polglobok otroški voziček v odličnem stanju. Cesta JLA 17, Kranj 3624 Prodam 2 gumi 600 X 16 za gumi voz. Naslov v oglasnem oddelku 3625 Prodam motor NSU 350 com v brezhibnem stanju. Jelenčeva 23 (Primskovo) Kranj 3626 Poceni prodam dobro ohranjeno hrastovo jedilnico in hrastov opaž. Ljubljana, Cankarjeva cesta 13 3627 štedilnik desni, 2 in pol ploščni, z dvema pečicama, dobro ohranjen, prodam. Cankarjeva 5, Kranj 3628 Komisija za uslužbenske zadeve pri občinskem ljudskem odboru Železniki, razpisuje na podlagi 33. člena Zakona o Javnih uslužbencih, naslednja prosta delovna mesta: a) šef uprave za dohodke, b) referent za delo in delovna razmerja, c) referent za gospodarstvo, <1) pisarniški referent za odsek za gospodarstvo, e) 3 pomožni pisarniški referenti, f) pomožni uslužbenec (moški). Za mesto pod točko a) se terja popolna srednja šola in wsaj pet let prakse. Za mesto pod točko b) in c) se terja popolna srednja šola. Za mesto pod d) se terja srednja ekonomska šola. Za mesto pod f) se lahko potegujejo kandidati, ki so odužili vojaški rok. Za meisto pod e) se terja 8 razredov osnovne šole odnosno * razredov nižje gimnazije. Kandidati z znanjem strojepisja imajo prednost. Plače po obstoječi uredbi. — ObLO Železniki razpolaga s ^anovanji za samce. — Prošnje je treba vložiti 15 dni po raz-pisu na ObLO Železniki. "Komisija za raznis mest direktorjev pri ObLO Kranj razpisuje mestt) DIREKTORJA KRANJSKE OPEKARNE KRANJ Ponudniki za razpisano mesto morajo izpolnjevati enega od naslednjih pogojev: f *• da ima fakultetno izobrazbo in najmanj 5 let prakse na v°dilnih mestih v gospodarstvih; 2- da ima srednješolsko izobrazbo in najmanj 10 let prakso na vodilnih mestih v gospodarstvu; 3. da ima nepopolno srednje šolsko izobrazbo in najmanj let prakse na vodilnih mestih v gospodarstvu. Pfi vseh zaželena praksa v opekarski stroki. Ponudbe, kolkovane z 180 din državne takse in 90 din ob-•ftske takse občine Kranj ali v gotovini, s priloženim življe-^Jt-ipisom, dokazili o strokovnosti, neoporečnosti in o d ose-rrji zaposlitvi, je dostaviti Občinskemu ljudskemu odboru Krar*j do 6. julija 1959.« Račun za objavo oglasa dostavite podjetju »Kranjske operne Kranj« sedež Češnjcvelk p. Cerklje na Gorenjskem. »Upravni odbor Kmetijske zadruge Škofja Loka razpisuje mesto RAČUNOVODJE(kinje) 2 vsaj 5-letao prakso v zadružnem knjigovodstvu, oziroma knjigovodstvu gospodarskih organizacij. Plača po 'arifnem pravilniku. Možnost nastopa službe takoj. Ponudbe naslovite na upravo Kmetijske zadruge Škofja Loka.« Obveščamo vse organizacije, ustanove, šole in osta-le Prosilce, da AVTOBUSA NE POSOJAMO '^er je bil nabavljen izključno za poirebe sindikalne podružnice podjetij a in ker razen tega tudi nismo registrirani in s tem upravičeni za opravljanje javnih prenov. Z ozirom na to so vse prošnje brezpredmetne in nanje ne bomo odgovarjali. TISKANINA, tovarna tiskanega blaga Kranj Prodam »Vespo« 125 ccm. Grčar Alojz, Cesta Kokrškega odreda, blok »Save« 3629 Prodam kravo s teličkom. Ziga-nja vas 10, Križe 3630 Knjige za 1. razred gimnazije, dobro ohranjene kupim. Pogačnik, Ljubljanska cesta 13 3631 Kupimo več jeklenih vrvi (zajle) 6—7 mm debeline, 100—300 m dolžino in vodno turbino 30—50 KM. Ponudbe poslati na KZ Podblicu-Jamnik, pošta Zgornja Besnica 3632 Šivalni stroj s krojaško glavo ali plah šteparico znamke »Pfaff« ali »Sienger« kupim. Ponudbe pošljite v oglasni oddelek 3633 Kupim barako. Naslov v oglasnem oddelku 3634 Čevljarska delavnica Tržič išče knjigovodjo. Plača po dogovoru 3635 Iščem čevljarskega vajenca. — Slavko Kvas, Ljubljanska 14, Kranj 3636 šofer — »Avtopromet« Kranj — išče samsko sobo, opremljeno za takoj. Ponudbe oddati v oglasni oddelek pod »Stanovanje« 3637 Zamenjam veliko stanovanje — Kranj, okolica — za manjše v Ljubljani. Naslov v oglasnem oddelku 3638 Iščem sobico. Naslov v oglasnem oddelku 3639 Podpisana Cilka Teran, gospodinja s Trstenika št. 33, pošta Golnik, izjavljam, da nisem plačnik za vse eventualne dolgove, ki bi jih napravil moj mož Ludvik Teran, uslužbenec s Trstenika št. 16 3640 Turistično in olepševalno društvo Kranj, priredi v turističnem tednu dne 11. julija v Prešernovem gledališču v Kranju javno oddajo: POKAŽI KAJ ZNAŠ Avdicija za to oddajo bo torek, dne 23. junija ob 17. uri v glasbeni šoli v Kranju. Prijavijo naj se pevci, instrumentalisti, recitatorji, instrumentalni in vokalni ansambli, humoristi ter folklorne tn baletne skupine. Prijave sprejema Turistično in olepševalno društvo Kranj v pisarni na Koroški cesti ali pol ure pred pričetkom avdicije v glasbeni šoli. U O K lim a Učnega zdravilišča »Tone Čufar«, Dvorska vas, pošta Begunje na Gorenjskem razpisuje delovno mesto VZGOJITELJA Pogoj: veselje do dela z mladino. Samsko stanovanje zagotovljeno. Nastop službe takoj. Plača po uredbi. Prodam »Vespo« 125 ccm. Regin-čeva 4, Kranj. Prodam Fiat 500 Topolino. Za leto 1959 registriran. Je v dobrem stanju. Ogled v delavnikih popoldan in v nedeljah. Naslov v ogl. oddelku. 3642 Prodam motorno kolo znamke Vikloria 200 ccm. Ogled vsak dan od 14. ure dalje. Smledniška 41, Čirče, Kranj. 3643 Malo posestvo kupim najraje v okolici Kranja ali pa samo zemljo. Ponudbe z opisom in ceno oddati v oglasni oddelek. 3644 Kupim suhe smrekove deske 25 mm. Ažman Karol, mizar, Savska cesta 12, Kranj. 3645 Kupim dobro ohranjeno Lambret-to ali Vespo. Naslov v oglasnem oddelku. 3646 Grem pomagat v gospodinjstvo. Delam na 2 izmeni. Zupane Cvetka, Mandeljčeva 2, Kranj. 3647 Sprejmem krojaškega vajenca — Cenčič, krojač, Kranj. 3648 Poučujem angleščino za nižje razrede gimnazije. Naslov v ogl. oddelku. Prodam kozo dobro mlekarico, Pelko Minka, Visoko 38, Šenčur. Prekllcujem, da nisem plačnik nobenih dolgov za svojo ženo Kersnik Angelco. Kersnik Janko, Leše 38, Brezje. Uprava doma slepih Okroglo pri Kranju proda stoječo kvalitetno seno in dobro ohranjeno drvarnico. GIBANJE PREBIVALSTVA NA JESENICAH Poročili so se: Vladimir Šancer, uslužbenec, in Marija Kerštanj, uslužbenka; Srečko Čobulj, tovarniški delavec, in Marija-Frančiška Potrebuješ, uslužbenka. Umrli so: Jože Malko vec, tehnični risar; Martin Močnik, osebni upokojenec; Angela Kosmač, rojena Kllnar, gospodinja; Rudolf Gr-zetič, osebni upokojenec; Stanko Pogačnik, delovodja; Katarina Lipovec, rojena Zvan, gospodinja; Franc Praprotnik, posestnik. Več kleparjev, vodovodnih instalaterjev, ključavničarjev, avtomehanikov In dva nekvalificirana delavca, ki imata veselje do priuči tve v kleparski stroki sprejme tako Obrtno kovinsko podjetje Škofja Loka. OBJAVE V nedeljo 21. t. m. ob 11. uri dopoldan bo otvoritev Verande in odkritje spominske plošče na Kriški goni. Vabi planinsko društvo Križe. ŽELITE PRIJETNO LETOVATI! Občinski sindikalni svet Kranj razpolaga v svojem campingu v Moščeniški Dragi še z nekaj prostimi mesti v vikend hišicah za junij in prvo polovico septembra. Za letovanje pod šotori so prosta mesta skozi vso sezono. Cena dnevnega penziona znaša za hišice 600 in za šotore 550 dinarjev. Camping je sodobno urejen, odlična hrana in plaža ter lepa okolica. Sindikalne podružnice, organizacije, društva in uprave podjetij omogočite svojim članom letovanje in oddih na morju. Prijave sprejema Občinski sindikalni svet, pismeno ali na telefon 273. POZOR Obveščam vse prebivalce, da čistim in barvam čevlje iz vseh usnjenih izdelkov kot aktovke, ženske torbice, usnjene plašče in ostale usnjene predmete. V enem dnevu pobarvam čevlje. Jamčim za vzdržljivost pri dvakratnem barvanju Delavnica je nasproti mlečne restavracije. Heniš Azir, Kranj. »STORZlC«, Kranj: 19. junija ob 18. in 20.15 ameriški barvni cin<>-moseope film »MED NEBOM IN ZEMLJO«, 20. junija ob 18. in 20.15 premiera sovjetskega barvnega filma »DON KIHOT«; 21. junija ob 15., 17. in 19. uri sovjetski barvni cinemaseope film »DON KIHOT«, ob 21. uri pa ameriški barvni film »ČAROVNIK IZ OZ A«. Letni kino »PARTIZAN«: 19. junija ob 20.30 ameriški barvni film »ČAROVNIK IZ OZA«. »SVOBODA«, Slražišče: 20. junija ob 20. uri ameriški barvni film »ČLOVEK BREZ ZVEZDE«. Naklo: 21. junija ob 17. in 19.30 ameriški barvni film »ČLOVEK BREZ ZVEZDE«. Bled: 19. do 21. junija ameriški barvni cinemaseope film »OSVAJALEC DŽINGISKAN«. Predstave: ob delavnikih ob 18. in 20.30, ob nedeljah pa ob 10., 15., 18. in 20.30. Radovljica: 19. in 20. junija ob 20. uri ter 21. junija ob 16., 18. in 20. uri ameriški barvni cinemaseope film »REKA BREZ POVRATKA«; 20. junija ob 17. uri ter 21. junija ob 14.30 ameriška barvna risanka »NEOBIČAJNA PRAVLJICA«. Ljubno: 20. in 21. junija ameriški barvni film »MOSTOBRAN«. Predstave: v soboto ob 20. uri, v nedeljo pa ob 16. in 18. uri. »SORA«, Škofja Loka: 19. do 21. junija francoski cinemaseope film »PEVEC IZ MEKSIKE«. Zlri: 20. in 21. junija ameriški film »VELIKA NOČ CASANOVE« — predstave: v soboto ob 20.30, v nedeljo pa ob 20. uri. »DOM«, Sovodeaj: 20. in 21. junija ameriški barvni film »DVOBOJ V DŽUNGLI« — v soboto ob 20. uri in v nedeljo ob 16. uri. Duplica pri Kamniku: 20. in 21. junija angleški barvni film »SVEN-GALI« — predstave: v soboto ob 20. mri, v nedeljo pa ob 17. in 19. uri. RAUIU LJUBLJANA Poročila poslušajte vsak dan ob 5.05, 6., 7., 10., 13., 17., 22. in 22.55 ter radijski dnevnik ob 19.30. SOBOTA, 20. JUNIJA 8.05 Mladina poje; 9.30 Virtuozne skladbe za klavir in violino; 10.100 Pojo bratje Pirnat iz Mengša; 11.00 Iz naše orkestralne glasbe; 11.45 Pionirski tednik; 12.15 Kmetijski nasveti — Anica Horva-tič: Delovna obleka kmetijskih Velika mednarodna revija na ledu PARIŠ SUR GLACE (Pariš na ledu) na gostovanju v Ljubljani v Tivoliju od 20. VI. 1959 Nastopa 30 umetnikov na ledu Balet - komika - parodija - mambe - sambe - rok Predprodaja vstopnic pri Putniku in blagajni v Tivoliju proizvajalk; 12.25 Alpski zvoki; 12.40 Domači napevi izpod zelenega Pohorja; 13.30 Naši solisti v znanih operah; 14.15 Športna reportaža: Do Ohrida in nazaj; 15.40 S knjižnega trga; 16.00 Napevi za oddih in razvedrilo; 17.10 Zvočna reportaža z revije pevskih zborov v Kranju, dne 7. junija 1959; 18.00 Jezikovni pogovori; 18.45 Okno v svet: Pariz; 20.30 Spoznavajmo svet in domovino; 21.30 Zvoki za prijeten konec tedna,- 22.15 Oddaja za naše izseljence. NEDELJA, 21. JUNIJA 6.45 Igra instrumentalni kvartet »Škrjanček«; 7.15 Pihalne godbe in poskočne viže; 7.35 Vedri zvoki; 9.00 Domače polke in valčki; 10.00 Še pomnite, tovariši . . . Karel Le-skovec: Čez Savo; 10.30 Naš koncert za letoviščarje; 11.00 Melodije iz znanih operet; 11.30 Nace Grom: Izvoženi tiri; 13.30 Za našo vas,-15.30 Majhen glasbeni mozaik; 16.40 Novi posnetki Slovenskega okteta; 17.00 6o minut športa in glasbe; 18.00 Radijska igra — Bralko Kreft: Velika puntarija; 20.00 Nedeljski intervju; 21.10 An-tonin Dvoržak: Scene iz opere »Rujsalka«; 22.15 V plesnem ritmu; 23.10 Lepe melodije. PONEDELJEK, 22. JUNIJA 8.05 Domači napevi izpod zelenega Pohorja; 8.35 Panorama zabavne glasbe; 9.25 Igrajo vam godala,- 9.40 Poje Ljubljanski komorni zbor,- 10.10 Vedri zvoki; 10.30 Drobne orkestralne skladbe; 11.00 Harfa v ritmu,- 11.35 Odlomki iz opere »Marta« Friedricha Flotowa; 12.15 Kmetijski nasveti — Janko Lipovec: Na bratev sadja se pripravimo pravočasno; 12.45 Dva valčka in mazurka F. Chopina; 13.30 Partizanske koračnice 13.50 Antonin Dvoržak: Simfonija št. 5 v e-imolu »iz novega sveta«; 15.30 Zabavni zvoki,- 16.00 Listi iz domače književnosti — Miško Kranjec: Nad hišo se ne kadi več; 16.20 Operne melodije; 18.00 Družinski pogovori; 18.30 Športni tednik; 20.00 Na večer pred Kongresom ZKS. TOREK, 23. JUNIJA 8.20 Za otroke — Andjelka Mar-tič: Komandantov posinovijenec; 8.,35 Filip Bernard: Partizanski dokumenti; 9.00 Pozdrav Kongresu ZKS,- 10.0 Prenos otvoritve Kongresa ZKS; 13.30 Majhen koncert violinista Uroša Prevorška; 13.50 Igrajo pihalne godbe naših »Svobod«; 14.10 Jugoslovanske zborovske skladbe na motiviko iz NOB; 15.15Tahka glasba; 16.00 Novost na knjižni polici: Ljubljana v ilegali; 16.20 Glasbena medigra,- 16.30 Borbene in revolucionarne pesmi jugoslovanskih narodov; 17.00 Rezervirano za prenos z zasedanja Kongresa ZKS; 20.30 Iz domače zabavne glasbe; 21.00 Pokaži, kaj znaš! 22.30 Zabavne melodije. SREDA, 24. JUNIJA 8.05 Operetna uvertura; 8.20 Mladinski radijski roman v nadaljevanjih; 8.35 Mladi pevci in godci v preteklem šolskem letu; 9.00 V glasbi po svetu; 10.10 Zabavne melodije; 11.00 Plesi z juga; 11.30 Operni intermezzo,- 12.00 Rezervirano za posnetke s Kongresa ZKS; 12.30 Novi posnetki pomožnega zbora RTV Ljubljana p. v. Rada Simonitija,- 13.30 Kmečka godba je zopet snemala v naših studiih; 14.10 Melodije iz glasbenih revij; 14.35 Karol Pahor: Slovenska suita,- 15.10 Rezervirano za posnetke s Kongresa ZKS; 15.30 Marjan Kozina: Bela Krajina — Proti morju; 16.00 Naši popotniki po tujih deželah ,— dr. Anton Kuhelj: Današnja Indija; 16.20 Zabavna glasba iz domačih filmov; 18.00 Motni kotiček; 18.45 Raugo-vori o mednarodnih vprašanjih; 20.00 Ura z zabavnimi orkestri Radia Beograd, Radia Zagreb in Radia Ljubljana; 21.00 Operni koncert z našimi solisti. RAZPIS Tekstilna tovarna INTEKS Kranj razpisuje za šolsko leto 1959-60 mesta za sledeče vajence: 9 PREDILCEV 30 TKALCEV 3 BARVARJE 3 APRETERJE 1 MIZARJA 1 KLJUČAVNIČARJA 1 ELEKTRIČARJA Pogoji: da kandidat ni starejlši kot 18 let, da ima najmanj 6 razredov osnovne šole za tkalca in predilca, za vse ostale je zaželjena osemletka. Interesenti naj se zglasijo do vključno 25. junija 1959 v tovarni. RAZPIS Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij, Industrije bombažnih izdelkov Kranj, razpisuje naslednja delovna mesta: 5 VAJENSKIH MEST ZA MOŠKE, v tekstilni stroki, tkalski odsek. Pogoji: 1. starost od 14 do 18 let; 2. dovršena šolska izobrazba, najmanj 2 razreda gimnazije ali 6 razredov osemletke. DVA TKALSKA MOJSTRA, potrebna nekajletna praksa. DVA TKALSKA PODMOJSTRA, potrebna nekajletna praksa, lahko pa tudi tkalec, prost vojaščine. Interesenti naj se javijo osebno v personalnem oddelku podjetja ali pa naj dostavijo pismene ponudbe takoj, oziroma najkasneje 15. julija 1959. Kranj, 18. junija 1959. ZAHVALA Ob težki izgubi naše ljube žene, mamice, hčerke, sestre MILKE VEHOVEC se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti; vsem ki so nam v dneh žalosti priskočili na pomoč in s cvetjem zasuli njen prerani grob. Posebno se zahvaljujemo kolektivu tovarne »Iskra«, množičnim organizacijam iz Desnice, vsem sosedom ter vsem tistim, ki so izrekli iskreno sožalje. Besnica, 18. VI. 1959. Žalujoči mož Janez, hčerkica Bernardka, mama, ata, sestra Justina, brat Lojze, Stanko, Franci, Ivan. K. M., Hrastje VPRAŠANJE: V najemu imate podstrešno sobico v prvem nadstropju. Zanjo ste prejšnje leto plačevali 300 dinarjev mesečne najemnine. Razen tega ste pomagali lastniku pri pospravljanju. Ko ste prenehali s pospravljanjem, vam je lastnica najprej znosila vsa drva na prosto in podražila sobo na 1000 dinarjev mesečno. Soba je v zelo slabem stanju in se vam zdi najemnina previsoka. Obrnili ste se na pristojno stanovanjsko upravo s prošnjo, naj vam komisija oceni višino najemnine. Stanovanjska uprava vam do sedaj še ni odgovorila. Ne plačujete najemnine že peli mesec in vas zanima, ali ste dolžni plačevati mesečno najemnino v višini 1000 dinarjev ali ne. ODGOVOR: Po 158. členu Zakona o stanovanjskih razmerjih (Uradni list FLRJ, št. 16/59) izda pristojni občinski ljudski odbor predpis o višini plačila, ki ga podstanovalec plačuje nosilcu stanovanjske pravice za (stanovanjske prostore, ki jih uporablja kot podstanovalec. Poleg tega kar plačuje podstanovalec nosilcu stanovanjske pravice za stanovanjski prostor, mu plačuje, če je to v pogodbi določeno, še posebej za porabo vode, električne energije, za njegove storitve ter morebitno uporabo pohištva. O najvišjih zneskih plačila za storitve in uporabo pohištva določi pristojni občinski ljudski odbor. Ker gre v vašem primeru za podnajemniški odnos. Je dolžnost pristojnega ljudskega odbora, da določi višino najemnine. V tem primeru bo morala stanovanjska uprava odgovoriti na vašo vlogo in obvestili lastnika in vas o višini najemnine. G. A., Zlganja vas VPRAŠANJE: Ker imate zemljišče, ne prejemate varstvenega dodatka v višini 800 dinarjev. Ste invalidski upokojenec in vas zanima, ali je pravilno, da vam pristojni Zavod za socialno zavarovanje ne izplačuje varstvenega dodatka. ODGOVOR: V skladu s 48. členom Zakona o invalidskem zavarovanju (Uradni list FLRJ, št. 49/58) pripada delovnim invalidom, ki so pridobili pravico do Invalidske pokojnine, Je pa ta pokojnina manjša od povprečne pokojninske osnove ustreznega zavarovalnega irazreda iz 85. člena tega zakona pravica do varstvenega dodatka, če glede premoženjskih razmer in dohodkov izpolnjuje poboje, ki jih določajo predpisi, izdani ina podlagi 2. odstavka 138. člena Zakona o pokojninskem zavarovanju. Kaže, da je v vašem primeru varstveni dodatek Izpadel z ozirom na vaše premoženjske razmere in dohodke. M. T., Bohinj VPRAŠANJE: Do leta 1934 ste bila zaposlena kot natakarica. Službo, katero sle opravljali, je bila za ves težka, posebno še, ker sle imeli iz prvega zakona tri mladoletne otroke. Spoznali ste se z ločencem, ki vam je obljubil zakon, in ste šli z njim v skupno gospodinjstvo. Z njim ste živeli 12 let. Po 12 lcjliih ista se ločila in vi ste se ponovno poročili. Sedaj ste zaposleni in prosite za upokojitev ter ste v predlogu navedli, naj vam priznajo teh 12 let v dobo, ki se šteje za pokojnino. Socialno zavarovanje vam te dobe ne prizna dn 6edaj vas zanima, ali je to pravilno ali ne. ODGOVOR: V skladu z zakonom o pokojninskem zavarovanju (Uradni list FLRJ, št. 51/57 in 44/58) se prizma čas za pokojnino le takrat, kadar je bila loseba v delovnem razmerju in socialno zavarovana. V vašem primeru pa je šlo kot izgleda za gospodinjsko skupnost (konkombinat) in ise vam ta doba ne šteje v pokojnino. Kolikor pa mislite, da je obstajalo delovno razmerje in ste bili socialno zavarovani, boste lahko našli podatke v arhivu Republiškega zavoda za socialno zavarovanje v Ljubljani. B. T., Kranj VPRAŠANJE: Živite v skupnem gospodinjstvu z očetom, ki ima vrt v izmeri 1636 kv. metrov. Zaradi očetovega zemljišča prejemate zmanjšani otroški dodatek. Zanima vas, ali je to upravičeno, ker že oče prejema, zaradi zgoraj navedenega zomlijiišča zmanjšano pokojnino. ODGOVOR: Po 34. členu Uredbe o otroških dodatkih (Uradni list FLRJ, št. 36/53) zavisi višina otroškega dodatka od skupne temeljne dohodnine od kmetijstva tn skupnem znesku drugih dohodkov družine, od katerih se plača davek. Po 35. členu zgoraj citirane luredbe je lestvica o pogojih in višini otroškega dodatka. Tako prejema upravičenec polni otroški dodatek, I. skupina, če družina nima dohodka od kmetijstva ali znaša dohodek od lastne hiše do 150 dinarjev mesečno na družinskega člana, ali znaša dohodek od zemljišča, vzetega v zakup oziroma v naspol do 500 dinarjev mesečno od družinskega člana. V vašem primeru je ta dohodek večji. Ker živite v gospodinjski skupnosti z očetom, se ta dohodek porazdeli na posameznega člana, in ste o tem tudi predložili uradno potrdilo finančnega organa pristojnemu zavodu za socialno zavarovanje takrat, ko ste zaprosili za otroški dodatek in vam je isti na podlagi tega potrdila znižal otroški dodatek' do zakonite osnove. Glede zmanjšanja očetove dohodnine vam sporočamo, da je to ločen predmet, ki nima ničesar skupnega z vašim zmanjšanim otroškim dodatkom. šport - šport ■ ipori - šport - žpofj Nogometni turnir v spomin »Padlim nogometašem Gorenjske TEDEN LJUDSKE TEHNIKE OD 21. DO 27. SEPTEMBRA V ponedeljek je bila v Kranju seja Komisije za propagando pri Okrajnem odboru Ljudske tehnike Kranj. Na seji so se dogovorili, da bodo Okrajnemu odboru LT predlagali, naj bi bil od 21. do 27. septembra Teden Ljudske tehnike, ki bi ga 27. septembra na slovesen način zaključili v Završnici pri Žirovnici, kjer bo odkritje spomenika prvemu sekretarju SKOJ Dragoljubu Milovanoviću. Na ta dan bodo vsa avto-moto društva Gorenjske in dve društvi Ljudske tehnike, ki se tudi ukvarjata z avto-moto športom, priredile rallve vožnje. Če bo Okrajni odbor ta sklep sprejel, bo komisija za propagando o tem takoj obvestila vsa avto-moto društva. Na seji so tudi sklenili, da bodo priporočili vsem občinskim odborom LT, naj še letos ustanovijo foto krožke. C. R. PROSLAVA 75. OBLETNICE DELOVANJA PROSTOVOLJNEGA GASILSKEGA DRUŠTVA BOHINJSKA BISTRICA Proslavam v počastvitev 40-let-nice KPJ se pridružuje tudi Prostovoljno gasilsko društvo Bohinjska Bistrica, ki proslavlja 75. obletnico delovanja. Proslava v okrajnem merilu bo v nedeljo, 21. junija v Bohinjski Bistrici. Od Požarne obrambe brez lastnega gasilskega doma leta 1895, ko so zgradili pritlični gasilski dom in ga kasneje obnovili, smo dobili dom, kakršen obstaja še danes. Vse od ustanovitve pa do danes je društvo sodeloval opri 126 večjih in manjših požarih ter ostalih elementarnih nezgodah. Društvo, ki je danes najstarejše v Bohinju in ki šteje 58 aktivnih članov, 2 častna in 253 podpornih članov ter 15 pionirjev, je z veliko požrtvovalnostjo prehodilo to svojo dolgo pot. Bilo je glavni pobudnik za ustanavljanje novih gasilskih društev in ima največje zasluge za očuvanje narodne imovine. V KRANJU ODPRTO REPUBLIŠKO DIRKALIŠČNO PRVENSTVO V KOLESARSTVU V soboto, 20. junija ob 16. uri bodo na stadionu Mladosti v Kranju zanimive kolesarske dirke, prva tovrstna prireditev v Kranju. Kolesarska zveza Slovenije bo skupno s klubom Mladost priredila odprto dirkališčno prvenstvo LRS, ki se ga bodo udeležili vsi slovenski dirkači. Tekmovanje bo štelo za prvenstvo ekip in posameznikov. Razen kolesarjev — dirkačev — bodo vozili tudi turisti in mopedisti. BODICE Če ne bi bilo Kamnika, bi mi bilo res dolgčas. Vsaj enkrat na teden me zanese tjakaj. Pa srečo imam. Vedno kaj ptak-nem. A Ko sem šel zadnjič v Kamniku od zgornjega kolodvora mimo tistega kitajskega zida vzdolž železniške proge, se je meni nič — tebi nič sprožil z višini kos opeke in me oplazil — malo po ramenu, malo po glavi. Kar stemnilo se mi je pred očmi, odskočil sem pa le. Pogledal sem kvišku in se zgrozil. Zid, ki oklepa vrtove lastnikov hiš na Kidričevi cesti, je v hudo žalostnem stanju. Pa še tole som ugotovil. Ker lastniki, zasebniki in hišni sveti poslopij, ki so last splošnega ljudskega premoženja, ne skrbijo za vzdrževanje streh, so zidovi začeli razpadati. Nekateri so taki kot bi strela udarila vanje, in to zgolj zaradi zanikrnosli lastnikov. Da se ne bi sami od sebe podrli, sem ročno predlagal mestni komunalni upravi, naj tiste zidove podre. Konec koncev občina žrtvuje znatne zneske za lepšo podobo mesta, te razvaline pa jo spet kvarijo. /\ Glavo stavim, da se Lo-čani to pot v pest smejijo, češ, pa so jo Kamničani to pot spet staknili. Pa poglejmo, še malo po Loki in neposredni okolici, morda pa le staknemo kakšno malenkost! — Poglejmo na primer, kako je z valjčnim mlinom na Trati pri Skofji Loki. Povedali so mi, da mlin že eno leto ne obratuje. Pa tudi to sem slišal, da napisne table pred pročeljem ne bodo umaknili vse dotlej, dokler strojev ne bo požrla rja. Mlina pa ne bodo več obnavljali. A Tistikrat sem pa nasankal, da že dolgo ne tako. Znanec mi je dejal, naj si ogledam čudovito opereto o Ljubnem. Jaz, ves nor na operete, sem jo na vrat na nos pobral tjakaj. Pa sem »ta dolgo« potegnil. Prav neumno so me pogledali domačini, ko sem vpraševal po opereti. »Kaj bi z opereto, ko pa skromni igrici nismo kos!« so me potolažili. Potlej sem jo ubral naprej proti planinski postojanki na Brdu. Menil sem, kako prijetno si bom lahko podprl dušo z dobrim grižljajem in kozarcem vina. Pa me je tudi tukaj spodneslo. Če bi prišel pred dvema letoma, bi lahko jedel in pil po mili volji, zdaj pa o domu na Brdu ni ne duha ne sluha. Za postojanko je skrbelo Planinsko društvo Tržič. Vse pa kaže, da jim je sčasoma pošlo potrpljenje. Dom so kratkomalo zaprli. Zares čudno! Konec koncev je bil obisk prav dober. Pa tudi to so mi povedali, da pogosto prihajajo na Brdo izletniki, ki se nato razočarani vračajo v dolino. Vas pozdravlja Vaš Bodičar! V jubilejnem letu KPJ in SKOJ se gorenjski športniki spominjajo tovarišev, ki so padli v NOB za svobodo svoje domovine. Zato je Gorenjska nogometna podzveza priredila turnir za prehodni pokal v spomin »Padlim nogometašem Gorenjske«, ki ga bo zmagovalcu ob letošnjem občinskem prazniku Kranja izročil predsednik Franc Puhar. Na turnirju sodelujejo starejši člani — nekdanji nogometaši, in sicer z Jesenic, Bleda, Radovljice, iz Škofje Loke, Tržiča, Stražišča in Kranja. Znano je, da je bil pred vojno tudi v športnih organizacijah močan vpliv delavskega razreda. Najdelavnejše delav- sko športno društvo pa je bil Vsekakor jeseniški Kovinar. Iz omenjenega društva izhaja španski borec oficir republikanske armade in kasnejši komandant gorenjskih partizanov narodni heroj Jože Gregorčič, ki je padel v borbi z Nemci 1942. leta na Lipniški Planini. V Tržiču se je športno udej-stvoval narodni heroj Mirko Bračič, ki je kot komandant XIV. divizije jeseni 1943 padel v jurišu na Kočevje. V NOB se je vključila še dolga vrsta športnikov v borbo proti okupatorju, številni od njih pa so žrtvovali tudi svoja življenja za lepšo prihodnost — z Jesenic: Gregorčič, Štrumbelj, Ro-pret, Knific; iz škofje Loke: brata Pavlus, brata Krmelj. Oblak, brata Kavčič, Gruntnar, Eržen, Ankele, Škrl, Bizovičai'; iz Stražišča: Cerer, Oman; z Bleda: brata Rus, Ravnik; lZ Tržiča: Brarič, bratje Burger, Leban, Bevc, Kravcer, Štefe »Kostja«, Dolenc, Teran; -z Kranja: brata Vrečka, Malec> Pucelj, Rant, Jakše, Krt, Ra" movž, Engelman, Baumkirhner, • Prosen, Jan in drugi. V nedeljo so enajstorice ze odigrale prvo kolo. Rezultat-1 so bili: Tržič : Kranj 0:3, Bled: Jesenice 1:3 in Škofja Loka: Stražišče 8:1. Polfinalni srečanji bosta 12. julija, finalna tekma pa bo 1. avgusta. M. Rutar Triglav: Tržič 5:4 (4:3) V sredo popoldne sta se v Kranju srečali v tekmovanju za Cup Jugoslavije enajstorici Tržiča in Triglava. V nezanimivi igri so zmagali domačini s tesnim rezultatom 5:4 (4:3). Gole za domače so dosegli Gajšek 2, Brezar II, Mi-helič in Stular II (iz enajstmetrovke) po enega ter Bahun 2, Salko in Ivanovski po enega za Tržič. Igra je bila nezanimiva; obramba Triglava je kriva vsaj treh prejetih golov, nokompleten napad pa je igral raztrgano. Gostje so se borili p o žrl o valno, vendar večkrat skoraj malce surovo. Sodniška trojica ni zadovoljila, zlasti glavni podnik Gros je večkrat oškodoval obe moštvi in je kriv, da so igralci, 60-LETNICA GASILSKEGA DRUŠTVA VOGLJE V nedeljo, 14. junija je Gasilsko društvo v Vogljah slovesno proslavilo 60-letnico svojega obstoja. Pred spominsko ploščo so se z žalno komemoracijo in polaganjem vencev oddolžili spominu padlih borcev. Imeli so veliko gasilsko zborovanje, ki ga je izvedla Občinska gasilska zveza Kranj. -an USPEH MLADINCEV Z ZGORNJE BELE Pred dnevi je mladinska organizacija z Zgornje Bele napovedala mladincem iz Preddvora prijateljski dvoboj v namiznem tenisu, nogometu in atletiki. Mladinci z Zg. Bele so v vseh disciplinah prepričevalno zmagali. Končni rezultat srečanja pa je bil 96:45. S. B. predvsem gositje, ogovarjali njegovim odločitvam in uporabljali ne-športne izraze. Tudi maloštevilni gledalci često niso bili objektivni, kar kaže, da ne poznajo zadostno nogometnih pravil. PLANINSKO DRUŠTVO JAVORNIK JE VREDNO POSNEMANJA Javorniško planinsko društvo šteje danes 750 članov in posveča posebno skrtb mladini. Društvo vzorno upravlja planinske postojanke. Z veliko delavnostjo, otvoritvijo nove koče na Zasipski planini v Krmi, dne 5. julija, in počastitvijo spomina padlih z odkritjem spominske plošče v počastitev 40-letnice KPJ in 90-letnice Železarne Jesenice, bodo javomiški planinci dostojno počastili letošnje jubilejno leto. »DOUGLAS« SPET NA LEŠKEM LETALIŠČU V torek popoldne je spet pristalo na letaMšču v Lescah potniško letalo JAT in s tem vzpostavilo letošnjo sezonsko letalsko zvezo med Bledom, Zagrebom in Beogradom. Letalo bo vozilo trikrat tedensko v obeh smereh. 7. julija bo vzpostavljene še turistična letalska zveza z Dubrovnikom. Letalo bo odhajalo iz Lesc vsako nedeljo in se še isti dan vračalo. Prvi polet iz Beograda do Lesc je vodil izkušen pilot Rodoljub Mi-lovanovič, ki že 25 let vzdržuje letalsko zvezo s Slovenijo. HLADEN TUŠ, ne zaradi de*Ja' temveč zato, ker so bili Tržiča*1 nedeljo razočarani, ker njiB° enaijstorica v prvem kvalif*3 eno*"0 nel" skem srečanju za vstop v slovensko consko ligo ni uSP premagati Ilirije iz Lj ubijal Kljub vodstvu 2:0, so gostje drugem polčasu zaigrali b«lje domačih In uspelo jim je rezU' izenačiti. Za neodločen rezultat J največ kriv Jaka Bahun, ki o1 J* koristil stoodstotne priložn^ temveč je holel preigrati še v[* larja gostov, kar pa mu ni usp NESREČE TRČENJE DVEH MOTOCIKLISTOV Prvo prometno nesrečo v Kamniku v času velikega prometa skozi mesto sta v ponedeljek, 15. junija popoldne povzročila dva mo-tooitolista. Prvi je v Kidričevi ulici obračal vozilo, drugi pa je v diru proti mestu naletel nanj. Lažje poškodbe, ki sta jih utrpela vozača in vozili, so opomin, da bi bila neprevidnost lahko usodna za oba in za spremljevalko, ki je v loku zletela s sedeža na tla. OVINEK NESREČ Na poti iz Preddvora proti Zg. Beli je nevaren ovinek (na sliki), ki ga brez pretiravanja lahko imenujemo ovinek nesreč. V ponedeljek, 15. junija sta na tem ovinku s ceste zdrsela dva avtomobila »Fiat 600«. K sreči oba brez človeških žrtev, vendar pa je eno vozilo utrpelo manjšo škodo. Domačin Silvo Vidie (na sliki) pravi: »Domala skoraj vsak dan vidim na tem mestu kakšno nesrečo, najmanj 40 nesreč pa sem že videl hujšega značaja. Ne znam si tolmačiti, zakaj ni nikogar, ki bi na tem mestu speljal cesto tako, da ne bi vedno pretile nesreče. Večino karamibolov, ki sem jih doslej videl, ne smem pripisovati nepazljivosti šoferjev, saj so vsi vozili polčasi, temveč je krivo cestišče. Zadnji čas bi že bil, da bi ovinek popravili, saj bi bila zato potrebna minimalna sredstva.« NE BI SMEL PREHITEVA?*, V ponedeljek ob 14.23 uri > peljal iz Kranja proti Bledu P Koroški cesti avtobus SAP T.g rist-biroja iz Ljubljane, ki žaL opravljal Franc Mihelčič. . tošičevem spomeniku je h° ^ prehiteti avtobus Avtoprome Kranj. Pri tem je zapeljal ^ skrajni levi rob ceste in P° Pavlo Gartner s Primskovee Ta je pri padcu dobila hude ^ lesne poškodbe na glavi, r°^e in prstnem košu. Do nesreče J prišlo po krivdi voznika av busa, ker zaradi premajhne P1e glednosti ceste na tem mestu bi smel prehitevati. TEŽJE TELESNE POŠKOP^ ZARADI NEPREVIDNOST* KOLESARKE V ponedeljek ob pol dveh 9 1*' B. F. poldne je po cesti I. reda iz rovnice proti Slovenskemu vorniku pripeljal avtobus Tra*1 turista iz Škofje Loke, ki £a ] opravljal Maks Gale. Prižele*g niškem prelazu oziroma iz u.jj Viktorja Svetine je pripel3.,, kolesarka Majda TekavčiČ prečkala cesto, ne da bi se Vx pričala, če je prosta, in se zal tela v avtobus. Pri padcu je d a bila hude telesne poškodbe j glavi in nogi. Na kolesu je za-,g| tisoč dinarjev materialne š^0 ' na avtobus upa za 4 tisoč din- TRČENJE OSEBNEGA AV?0 MOBILA S TRAKTOR«^ se V torek ob štirih popoldne^., je s svojim osebnim avtorpo _ lom peljal od Brnikov proti dicam dr. Ivan Kališnik iz L0 p Ijane. Tačas je pripeljal Pr *e ceste traktor Kmetijske zadr Hrastje, ki ga je opravljal vard Lipovšek, in osebni av mobil se je zaletel vanj. Na aY 0Č mobilu je škode za okoli 30 ti dinarjev. 8951