Novo mesto, 15. aprila 1955 CENA 10 DIN Stev. 15 Leto 6 Lastniki in Izdajatelji: Okrajni odbori SZDL Črnomelj, Kočevje tn Novo mesto. — izhaja vsak petek. — Urejuje uredniški odbor. — Uredništvo ln uprava: Novo mesto, Cesta komandanta Staneta 25. — Poštnt preda) 33. — Telefon uredništva in uprave 127. — Tekoči račun prt Mestni hranilnici v Novem mestu 616-H-T-24. — Letna naročnina 480 din, polletna 240 din, četrtletna 120 din, — Tiska TIskarna »Slovenskega poročevalca« v LJubljani. Tednik okrajev Črnorr* .i Novo mesto OD TEDNA DO TEDNA V ponedeljek popoldne je prispela avstrijska vladna delegacija na obisk v Moskvo. Razgovori o ureditvi avstrijskega vprašanja oziroma o podpisu avstrijske državne pogodbe so se že zaceli. Ob začetku teb nedvomno po-mebnih razgovorov se je treba ozreti nekoliko nazaj, na tistih deset let, ko je Avstrija čakala in še čaka na neodvisnost in suverenost. V tako imenovani moskovski deklaraciji iz 1943. je bilo rečeno, da bo glavna povojna naloga zaveznikov v Avstriji v tem, da takoj po zmagi uredijo svoje odnose s to deželo. Predvideli so. da se bodo ravnali po naslednjih dveh glavnih načelih: obnoviti je treba neodvisnost Avstrije, ki je izgubila svobodo s Hitlerjevo zasedbo, hkrati pa je treba upoštevati, da je Avstrija odgovorna za sodelovanje v vojni na strani Nemčije. Na postdamski konferenci 1945. so ta odnos nasproti Avstriji dopolnili s sklepom, da ne bo plačala reparacij, marveč da bodo v ta namen uporabili nemško premoženje v tej deželi. Zato tudi pogodbo, ki bi jo bilo treba skleniti, niso imenovali mirovna, temveč državna pogodba z Avstrijo. Aprila 1947. je Svet ministrov Štirih velesil začel obravnavati svoje odnose z Avstrijo. Prvih 34. točk pogodbe so sestavili brez posebnih težav. Glede ostalih točk pa se niso mogli sporazumeti in zato so sklenili, da se bodo ponovno sestali oktobra 1943. v Londonu. Namestniki zunanjih ministrov so potem na 258. seja skušali rešiti to vprašanje, kar sc jim pa ni posrečilo. Glavni problem je bila takrat avstrijska nafta, ki jc bila v nemški lasti. Fredstavniki štirih velesil so se razšli brez uspeha. Poudariti Je treba, da je k poslabšanju položaja v zvezi z avstrijskim vprašanjem prispevalo tudi povečanje mednarodne napetosti, spričo česar je prišlo v ospredje vprašanje strateških pozicij držav, zainteresiranih na morebitnem spopadu. Nemčija je postala glavna strateška točka v Evropi, Avstrija pa opora le-te na evropskem jugu. Tako je strateški položaj Avstrije pretvoril to deželo v žrtev hladne vojne. ZDA so 1952. skušale to vpra-Sanjc premakniti z mrtve točke. Predlagale so SZ, naj podpiše tako imenovano skrajšano pogodbo z Avstrijo. Ta pogodba Je predvidevala suverenost te dežele, prepoved novega »Anschlus-sa«, umik tujih čet, odpoved reparacijam in še nekatere druge stvari. S tem so skušala razveljaviti gospedar-»k; prednosti SZ, ki so jih zahodne sile že priznale. Moskva Je več mesecev molčala na ta predlr g, naposled pa je odgovorila negativno. Tako je tudi ta ideja doživela neuspeh in Avstrija je bila še nadalje žrtev hladne vojne. Kadar govorimo o povabilu sovjetske vlade kanclerju Ka-abu, naj obišče Moskvo, moramo pomisliti na govor Molotova pred Vrhovnim sovjetom februarja letos, v katerem jc prvič omenil možnost, da SZ ne bi več povezovala rešitve avstrijskega vprašanja z ureditvijo nemškega. Dunaj je takoj prosil sovjetsko vlado, naj pojasni svoje stališče. Pojasnilo je Mlo dano v presenetljivi obliki: kot predlog, naj bi vzpostavili osebne stike. Potovanje v Moskvo je postalo predmet živahne diplomatske dejavnosti In ugibanj. Skupaj s konferenco azijsko-afrišklh dežel v Bandungu so moskovski razgovori v ospredju zanimanja svetovne javnosti. To nI nič čudnega, kajti avstrijsko vprašanje je eno izmed tistih odprtih vprašanj sodobnega sveta, ki ga je moč najlaže urediti, hkrati pa bi njegova ureditev na razgovorih predstavnikov štirih velesil omogočila, da hI se lotili tudi drugih bolj zapletenih vprašanj, kakor Je na primer problem Nemčije. To bi bilo vsekakor v prid mlrtv v Evropi, pa tudi na svetu sploh. Zvestoba velikim izro •! v. borbe Občni zbor Zveze borcev kočevskega okraja Nad 100 delegatov je bilo [sploh o delu Zveze borcev v zbranih na okrajni skupščini ! lanskem letu je v obširnem in jedrnatem poročilu dal sekretar OO ZB Jože Žagar. Po eze Dorcev, ki je bila d i, IV. v Kočevju. Letni skupščini so prisostvovali tudi predstavnik GO ZB Slovenije tov. Fajdiga, predsednik OLO lov. Pirnat. zastopniki ribniške garnizije in drugi. Poročilo o delu odborov in V DRAGI, 0SILNICI In D0BREMP0LJU bodo praznovali občinske praznike Na pobudo občinskih odborov ZB v Dragi, Dobrepolju in Osilnici bodo v teh krajih letos prvič praznovali občinske praznike, katere bodo slavili od zdaj naprej vsako leto. Tako bodo imele sedaj vse občine kočevskega okraja svoje praznike. V občini draga bodo slavili svoj praznik 19. aprila, v spomin na 19. april leta 1942. ko so fantje in možje iz teh krajev na ta dan množično odšli v partizane. V Dobrepolju so si izbrali za svoj praznik 17. maj. Ta dan bodo slavili v spomin na širok razmah osvobodilnega gibanja v tem predelu pred 13. leti. S 17. majem 1. 1942 je dobilo osvobodilno gibanje v tem kraju močne korenine. Osilničani pa bodo praznovali 21. maja. Tega dne so pred 13. leti Osil-ričani množično odšli v partizanske vrste. Ta kraj je dal razmeroma zelo veliko Število borcev in aktivistov narodnoosvobodilni vojski in velik je njihov krvni delež za dokončno osvoboditev domovine V vseh navedenih krajih bodo občinske praznike zelo slovesno praznovali, za kar se že sedaj pripravljajo. -em. poročilu je bila razprava o vseh vprašanjih organizacije in njenih članov. Iz vsega kar smo slišali, moremo povzeti, da je organizacija ZB v kočevskem okraju opravičila svoje poslanstvo. Res so bile tu pa tam še hibe (tako na primer v Ribnici za celo leto niso poravnali članarine, za nekaj mesecev dolgujejo tudi v Velikih Laščah), vendar so bili na drugih popriŠčih v vseh krajih zelo delavni tako v Kočevju, kot v Ribnici in ostalih krajih. Največjo skrb, in prav je tako, so posvečale organizacije ZB otrokom padlih borcev in žrlev fašističnega terorja. Teh otrok je skupno nad 70 in uživajo pomoč v štipendijah, zdravljenju, taborjenju itd. Naj omenimo, da prejema štipendije 420 otrok, od teh nad 100 takih, ki obiskujejo osnovno šolo. Saimo za štipendije izda ZB mesečno približno 990.000 din. Vsa zahvala gre OLO, ki j«e lani prispeval za partizanske otroke in sirote 7 milijonov, letos pa je bil ta znesek zvišan na 14. milijonov din. Povprečno da kočevski okraj za nartizanske otroke največ v Sloveniji z ozirom na gospodarsko zaostalost tega okraja. Nadalje so poročali, da je vprašanje skrbništva otrok, ki so ostala brez staršev, zadovoljivo urejeno. Skozi vse zasedanje se je kakor nit vlekla misel, kako in na kakšen način pomagati otrokom padlih borcev, da bo tudi niim ki so ostali brez enesra ali obeh roditeljev, omogočeno dostojno življenje ter od- prta pot do lepšega življenja. Občinske praznike so lani povsod lepo proslavili, postali so res občinski prazniki vseh občanov v dotičnem kraju. Odkritih je bilo več spomenikov in spominskih plošč. Zborovalci so predlagali, da se uredi skupni grob 119 žrtev na Turjaku, med njimi so tudi 4 Francozi, katere so pobili domobranci. Tu naj bi postavili tudi spomenik. Potrebno bi bilo tudi urediti gradova v Ribnici in Turjaku in v njih urediti oddelke muzeja NOV. Sklenjeno je bilo, da bodo letos posvetili še večjo skrb ureditvi partizanskih grobov. Še vedno je pereče vprašanje obnove v vojni porušenih domov. Lani je dai Izvršni svet LRS okrog 53 milijonov brezobrestnega posojila, približne ocenitve za dokončno obnovo pa govore o 200 milijonih. Brezobrestnega kredita naj bi bili deležni tudi tisti bivši borci, ki jim sicer domovi niso bili požgani, imajo pa slabe domove in nimajo sredstev za obnovo. Zelo živahno je bilo med delegati, ko so razpravljali o plačah, kvalifikacijah in življenjskem standardu bivših borcev. Precejšnje število bivših borcev je zaposlenih kot nekvalificirana delovna sila in imajo razmeroma nizke plače, kar vzbuja med prizadetimi mnogo negodovanja. Ce mislimo pošteno, potem vemo, da je večji del bivših borcev sam kriv, da jih še danes vodijo v staležu nekva v bodoče te stvari ne bodo več dogajale naj bo skrb vseh članov ŽB, ki živijo v dotičnem kraju. V zvezi formiranja bodočih komun, ki jih bo v okraju predvidoma šest, so delegati razpravljali o bodoči ureditvi odborov ZB pri komunah ter pododborov v mejah komune. Alkoholizem je še vedno tisto zlo, kateremu je vdano veliko število ljudi. Žalostno je, da so med njimi tudi nekateri bivši borci. Predlagano je bilo.da se nad brezsrčnimi roditelji, ki zapijejo doklade svojih otrok, vodi kontrola, v skrajnem primeru pa doklada odvzame in nakupi s stem denarjem vse potrebno prizadetim otrokom. K. Oražem Imena borcev, ki so pačiti za svobodo, so neizbrisno zapisana na straneh zgodovine N0B na Kočevskem. V spomin in zahvalo jim je Kočevje postavilo tudi mogočen spomenik. Njihova prelita kri tajinstveno sije čez vso Kočevsko ob slavi 10. obletnice osvoboditve. Občina Mirna peč bo dostojno proslavila jubilej osvoboditve Na pobudo sveta za prosve-to in kulturo pri občinskem ljudskem odboru so se sestali v Mirni peči zastopniki družbenih organizacij in skupno s svetom izvolili poseben pripravljalni odbor ter izdelali načelen spored za letošnje proslave. Ze iz tega okvirnega sporeda je razvidno, da bodo občani Mirne peči dostojno proslavili letošnje zgodovinsko leto. Ze praznovanje občinskega praznika 16. marca je bilo v znamenju desete obletnice Delavec je tudi upravičen do toplega kosila Naši časopisi, med njimi tudi Dolenjski list, so že večkrat pisali, kako omogočiti delavcem ceneno, pa vendar iedatno kosilo. Kakor za ostalo Dolenjsko, veHja tudi za kočevski okraj zlasti za industrijski središči Kočevje in Ribnica, da Zahvala Portptonna MarMn In Antonija Udvnnc Iz Gorenje vasi prt ffimar-Jetd se Iskreno zahvoljuleva Uorn-vi »DolenJskegB lista« In DOZ Novo mesto za izplačano zavarovalnino v znesku 20.000 dm. ki svn Jo prejela kot zavarovalnino za stnom. ki Je umrl nesrečne ■mrli m je bil kot naročnik Dolenjskega lista pri ntem ne7s?opo Črnomelj in Grosuplje. Ze julija istega leta je bil poslan na Štajersko, kjer je tudi dočakal osvoboditev. V času svojega delovanja med NOB na Dolenjskem se je veliko zadrževal v okolici Novega mesta, kjer ga dobro poznajo vse partizanske vasi in družine kot tovariša odkritega značaja, doslednega borca za napredne ideje in poštenjaka. Tudi po vojni je rad prihajal med svoje borbene tovariše, znance in prijatelje na Dolenjskem ob vsaki priliki. Posebno rad je obiskoval Dolenjske Toplice, pa tudi druge vasi in kraje. Za svoje požrtvovalno delo je po vojni prejel več odlikovanj, prav tako je bil nosilec partizanske spomenice iz leta 1941. V torek popoldne so bile v Ljubljani pred Domom sindikatov žalne svečanosti za pokojnim tovarišem Černetom. Udeležili so se jih tovariši Miha Marinko, Boris Kraigher Ivan Maček ter mnogi drugi politični in sindikalni funkcionarji ter množice delovnega ljudstva. Od tovariša Kle mena se je poslovil tov. Jan ko Rudolf, nakar so krsto prepeljali na pokopališče v Vevče. Vsi, ki so pokojnega Kle mena poznali, ga bodo ohranili v lepem spominu. Slava velikemu borcu iri debelejših (cirkularkah) pa na obeh straneh. Ta metoda je Davek na pisarniško opremu Odbor za gospodarstvo prt Zveznem izvršnem svetu Je po poročilu Ekonomske .politike predložil Uredbo o dopolnitvah davka na promet. Ta dopolnitev predvideva, da državni organi in ustanove, gospodarske ln družbene organizacije plačajo na opremo za ureditev upravnih ln društvenih prostorov, kot tudi na vse gradbene ln obrtne storitve pri pre-zidavanju alt urejanju teh prostorov, poseben davek na promet od < preme, odnosno uslug v višini 80%. Davek na promet po tej Urodbi plačajo vse gospodarske organizacije in to iz fonda za prosto razpolaganje (ustvarlenega z dobičkom), z Izjemo tistega de stave za okrožja Novo mesto, la, ki je doiočen za rezervni fond. Poleg tega plačajo ta davek dr-žavni organi, ustanove ln družbene organizacije v breme tistih sredstev, iz katerih nabavljajo opremo, odnosno plačujejo preurejanja. Po statističnih podatkih so pod-letja lani v naSi driavl Izdala v te svrhe okoli 89 milijard dinar-tev, kar Je za 20% več kot prejšnje leto. Zaradi tega se Je posebno proti koncu občutilo v trgovinah pomanjkanje blaga široke potrošnje, zlasti opreme, zaves in oodobniVi predmetov. Prekomerno nakupovanje vodi do zoževanja široke potrešnje In njeno usmer-lonje na kupovanje ožjih osebnih potrošnih predmetov kot so obutev, obleka in hrana. neverjetno dobro uspela. Kjer je mojster Oberstar tako zavrl razpoke na žagah, se skoraj v r.Dbenem primeru niso razširile- Izraba lUHE oziroma nv'h »življenjska doba« se je podaljšala za MOVc in tudi vec. V pol letu. od kar Oberstar na ta način zdravi poškodovane žage, je prihranil podjetju več sto-tisoč dinarjev. Nbv način popravila žag so si ogledali tudi •nni-.nter; strnirovninki 't Li"^-ljane in ga pohvalili. Naj omenim še. da je Oberstar izpopolnil nekj nemški brusilni stroj, ampak to je sedaj še taj-' b ker bo- dal svoj Izum ra-tentiratt -ern V Stoplčah so za komuno Novo mesto V Stcpičah so imeli zbor volilcev, ki je bil navzlic delovnemu dnevu dobro obiskan. Na njem je tajnik občinskega ljudskega odbora Gotna vas dajal pojasnila volilcem na razna vprašanja. Tolmačil je tudi razloge za ustanavljanje komun. Volilci so se izrekli za priključitev h komuni Novo mesto. Med gospodarskimi vnraša-nji so zlasti živo obravnavali potrebo po vodovodu za te vasi. Tik pod vnsjo je zavetje vode za novomeški vodovod, toda Stopiče same nimajo vode, še mani pa okoliške vasi. Volilci so odločno zato, da je treba čim preje pričeti z gradnjo vodovoda. Zlasti Je nujno potreben za novo šolo, ker so šolska stranišča brez vode praktično neuporabna. Sklenili so, da je treba vodovod do šole zgraditi še letos. 85 sati fD0EENJSK1 SI6V Ste*. M 1 Živinoreja ln sadjarstvo sta temelja za dvig Suhe krajine OBRAČUN DELA 2UZEMBERSKE KZ Kmetijska zadruga v Žužemberku je bila ustanovljena kmalu po osvoboditvi. Njene naloge so sleherno leto večje. Število članov je počasi naraščalo ln Jih je sedaj 380. Zadnjo nedeljo v marcu je zadruga dala obračun svojega dela na rednem občnem zboru. Udeležba glede na število članov ni bila zadovoljiva, čeprav je bil prostor v zadružnem domu poln. Zboru je prisostvoval tudi predsednik OZZ Novo mesto. Kot je pokazalo poročilo, Ima KZ 2 poslovalnici s trgovskim blagom, Čevljarsko delavnico, ■trojni oddelek, avtoprevoz, hrani Ino-kreditni odsek in podod-seke. Blagovni !n denarni promet je bil razviden lz letne bilance. Tajnica se je v poročilu dotaknila notranjega prometa, odkupa in prodaje. Krompirja je zadruga odkupila okrog 30.000 kilogramov, zelja okrog 20.000 kilogramov, nekaj pridelkov, živine, lesa in zdravilnih zelišč. Ker je naloga KZ zbirati in odkupovati kmetijske presežke, je tak odkup za Žužemberk in okolico majhen. 2e poročilo, Se bolj pa razpravljanje je izpričalo, da zadruga nujno potre* buje sposobnega človeka, ki bi usmerjal delovanje zadruge ter se ukvarjal z odkupom, zlasti živine in raznih zelišč. Prav živinorejskemu pa 60.000. Raz- ■ O delu sadjarskega odseka je veseljivo je, da so kmetje lani poročal priznani sadjar A. Blat-spoznal i vrednost umetnih gnojil ni k. Odsek šteje 15 članov ln in jih pridno kupovali (v dveh dneh so pokupili 30.000 kg različnih gnojil). 2ivinorejski odsek je bil ustanovljen šele lansko jesen in Se ni dobro začel z delom. Prav ta odsek pa bi lahko najbolj vplival na gospodarski dvig Suhe krajine, kjer je vzreja in prodaja živine glavni vir dohodkov. Tov. Mervar je dal nekak niičrt, kako bi v nekaj desetletjih dvignili gospodarsko zaostalost Suhe krajine. Ljudje namreč hočejo »fabrike«, da bo kaj zaslužka, tov. Mervar je pa nakazisl, da Ima vsak kmet tako tovarno v malem domu. Na tej zemlji nikoli ne bo mogoče pridelati veliko žita, za živinorejo pa so kraji prav ugodni. Kataster ima vpisanih mnogo travnikov, ki jih v resnici ni, ker so to pašniki, košenice, se-nožeti, pa še ti večinoma zarasli z grmovjem in neočiščeni. Ta zemlja ni bila še nikoli gnojena, je izrabljena, treba bi jo bilo počistiti in pognojiti. Za umetna gnojila MJ bi prispevala tudi zadruga, in sicer tistim, ki bi pokazali res dobro voljo. Precej milijonov bi bilo treba za zgraditev gnojišč in gnojiščnih jam. Ta načrt bi bilo treba začeti uresnlčevatii res z vso volijo ln požrtvovalnostjo, toda uspeh bi bil lep. Poraslo bi število živine in šele nato bi lahko mislili na tovarno, Suha krajina je znana po nekaterih zdravilnih zeliščih, .ki morda za predelavo mesnih iz bi prinesla prebivalcem precej delkov iz domače živine, dohodka, če bi bila pravilno nabrana, posušena in odkupljena. Se bolj pa je za celotno gospodarstvo teh predelov odločilna živinoreja, zlasti vzreja pitane živine. Vsak teden odpeljejo razna tuja podjetja precej goveje živine m prašičev. Tako gredo težki denarji mimo domače zadruge, ker nima organiziranega dobrega odkupa. Spremeniti pa se bo morala tudi je zastopana vsaka vas. Doslej so Imeli eno prevozno škropilnico in dve ruahrbtni, pred času poškropiti vsa drevesa. Lani so od sklada za pospeševanje sadjistrstva in zaščito rastlin dobili 108.000 dinarjev, nekaj čez 3000 din pa je prispeval tudi OLO. V spomladanski akciji so poškropili 4248 sadnih dreves. Delali sta dve ekipi, ^oda zaradi slabega vremena ni bilo mogoče zajeti vseh vasi. Sadjarstvo je bilo v Suhi krajini doslej najbolj zanemarjeno, lahko pa bi prinašalo lep dohodek sadjiarjem-kmetovalcem, pa tudi družine ne bi pogrešale pozimi prepotrebnega sadja. Predsednik >dseka je poudaril, da se nekateri sadjarji zelo trudijo, kako bi izboljšali sadovnjake, veliko pa je še takih, ki menijo, da je dovolj, če drevo posadijo in ga prepustijo naravi. Opozoril je, naj k umnemu sadjarstvu pritegnemo čim več mladine in priporočil staršem, naj se bolj zanimajo za kmetij-sko-nadiiljevalne tečaje svoje mladine, da ne bo kot lani, ko je moral tak tečaj zaradi nerazumevanja ljudi prenehati. V živahni razpravi o poročilih so se zadružniki marsikaj pomenili. Tako o novi opremi lokala za trgovino in o skladiščih, ki jih zadruga nujno potrebuje, sicer ne more imeti večje zaloge blaga niti odkupovati. V kleteh zadružnega doma I zadruga a bodo uredili prostor, kamor bo- | kar more. do jeseni vskladlščili večjo količino sadja. Kupiti mislijo tudi moderno hladilnico, ki bi ne služila le zadrugi, temveč kraju na splošno. Naloga zadruge je tudi, da lz svojega dobička podpre kultur-noprosvetno delo v knaju. Za to imajo zadružniki še vse premalo razumevanja, — Ljudski kratkim pa so kupili še eno prevozno. Ker je teren tako razsežen, je škropilnic še vedno premalo, če bi hoteli o pravem knjižnici, ki je vsekakor zelo potrebna, so določili lO.OOOdin, kac je vse premalo, in vendar je večina zadružnikov še za to vsoto godrnjata. Novi upravni odbor čakajo težke naloge, da bo zadruga lahko dobro uspevala in si prizadevala za gospodarski dvig kraja. V odboru bi moralo biti več žena, ki danes že odločilno posegajo v gospodarstvo in ga morajo ponekod tudi same voditi. Marsikdaj pokažejo tudi več razumevanja za napredek kot moški. Tako je letos lepo uspel kmetijsko-gospodinjskl tečaj, ki ga je za 33 deklet organizirala kmetijska zadruga. Kot je poudaril navzoči predsednik OZZ, trenutno še ni na razpolago večjih denarnih sredstev za gospodarski dvig Suhe krajine, zato pa prebivalci ne smejo čakati, temveč naj sami začno z delom. In prav v tej dejavnosti in pobudi za razvoj in napredek Suhe krajine mora storiti žužemberška kmetijska svojimi člani vse, K. M. II Med belokranjskimi kmetovalci je nastalo veliko zanimanje za Zadružno hranilnico in posojilnico, ki je bila ustanovljena pred kratkim. Ni čudno, saj gre za kredite, ki jih naši kmetovalci za pospeševanje proizvodnje zelo potrebujejo, zlasti za gradnjo gnojničnih jam in ureditev hlevov, pa tudi za vinograde in sadne nasade. Doslej se je prijavilo že 175 kmetov za gradnjo gnojničnih jam, 12 za gradnjo silosov in več za popravilo gospodarskih poslopij. Za obnovo sadovnjakov je naročenih veliko sadik — jabolk za 35 ha površine, hrušk za 10 ha, sliv za 9 ha in večje količine kutin, visenj in marelic. Kmetovalci bi se za ta napredna dela gotovo še bolj zanimali, če bi poznali ugodnosti, ki Jih bo dajala Zadružna hranilnica In posojilnica s pomočjo OLO, OZZ in kmetijskih zadrug, za pospeševanje kmetijstva. Naj povemo, za kakšne namene bo hranilnica dajala kredite, pod kakšnimi pogoji in kako je treba vložiti prošnjo. Zadružna hranilnica in posojilnica v Črnomlju je začela s 1. aprilom dajati dolgoročne kredite za pospeševanje kmetijstva. Kredite bo dajala za naslednje namene ter za dobo in višino obresti: 1. Za gnojnične jame za dobo 5 let obresti 4%; 2. Za silose za dobo 5 let obresti 5%; 3. Za plemensko živino za dobo 3 let obresti 4%; 4. Za delovno živino za dobo 3 let obresti 6 n/o; 5. Za obnovo vinogradov za dobo 8 let obresti 4%; Trgovino in gostinstvo v znamenju napredka Bele krajine Tretja letna skupščina Tr-govinsko-gosiinske zbornice za okraj Črnomelj, ki je bila 30. marca 1955, je pokazala sadove svojega združevanja. Zlx>rnice so postale družbeni organ in pozitiven zavest zadružnikov, da, bodo rezuhai naših ekonomskih in svoje pridelke najprej ponudili družbenih razmer. Zbornica svoji zadrugi. Veliko stane za- je s svojimi organi in lastno drugo tudi prevoz pridelkov in pobudo proučevala družbeno-blaga z železniških postaj, ker gospodarska vprašanja Bele smo od povsod precej odda- krajine, posebno še trgovine ljen-i. j jm gostinstva in jih reševala v Trgovske poslovalnice — po-1 tesni povezavi s pristojnimi družnice — v Smihelu so se . upravnimi organi. Smernice ljudje navadili in posluje kar i za svojo dejavnost je črpala zadovoljivo « prodajo in odku- j iz študija splošnega gospo-pom. j darskega razvoja, ki ga je za- Cevljarska delavnica je doslej ! sledovala po strokovnem in imela neprimerne prostore, za- ! dnevnem časopisju in na raz-to je njena dejavnost trpela. ' «ih gospodarskih sestankih Zdaj so se čevljarji preselili v *<* ▼ sodelovanju z obhistve zadružni dom, dobili pa so tudi dva šivalna stroja. Strojni odsek KZ Ima Diesel motor, mlatilnlco in cirkularko. Člani so imel; popust pri miačvi z mlatilnico, proti koncu mlač-ve pa se je pokvaril bencinski motor. Zadruga ga je dala popraviti, da bi bil pripravljen za jesensko žaganje drv, toda okvara je bila prehuda in nI bil pravočasno popravljen. Menda so nekoč uporabili napačno pogonsko sredstvo. Zadružniki so to osbro grajali in sklenili, naj novi upravni odbor določi komisijo, ki bo dognala, kje je krivda, kajti računi za popravilo go zelo visoki. Pereče vprašanje je zadružni tovorni avtomobil, ki je že star in močno obrabljen. Lani je bilo z njim več stroškov kot dobičku. Za zdaj avtomobila še ne morejo zamenjati z novim, pač pa bodo skušali to rešiti čimprej s pomočjo OZZ. Hranilno-kreditnd odsek Ima okrog 50 vlagateljev. Zadruga je po možnosti dajala tudi posojila, * vsem prosilcem zaradi premajhnega števila in višine vlog ni mogla ustreči. Pospeševalne odseke Ima zadruga za kmetijstvo, živinorejo in sadjarstvo. Za začetek je kmetijskemu dala 139.000 din, nimi organi in republiškimi zbornicami. Gospodarstvo Bele krajine zaznamuje lep nnpredek. Na ta napredek odločno vpliva šiirok investicijski program, ki se izvaja na vseh področjih gospodarstva, posebno v industriji. Posledice te dejavnosti se ugodno odraž-ijo v trgovini in gostinstvu, ki sta med prvimi izpolnili svoj delež v družbenem planu za leto 1954. Sektor trgovinsko gostinske njihov prirastek. Zato je pri lem nujen administrativni u-krep in smotirna trgovina, izkušnje zadnjih let kažejo, da je prav les priljubljen predmet špekulacije posameznikov in tudi KZ ter njihovih lesnih manipulantov. Tem se pridružujejo še razna industrijska podjetja, ki delajo na trgu zmedo, ker s svojimi mik upov alci neupravičeno navijajo cene. Tu je nujno, da les odkupujejo le KZ v povezavi z Zadružnim trgovinskim podjetjem kot k m m i-i on ar j crn. Ta podjetja naj kupljeni les predelujejo v končne proizvode. Drugi močnejši odkupni predmet je živina, katero odkupujejo predvsem na sejmih v Metliki in na Vinici. Tu odkupujejo razna podjetja in klavnice iz vse Slovenije, ki menijo, da pri odkupih niso potrebne K Z kot posredovalci. Praviloma bi morale odkupovati KZ, ker s tem bi se ustalile cene in to bi vpli-talo tudi na pospeševanje živinoreje S tem, da bi. dobro plemensko živino, ki gre navadno za zakol, odbirale in jo dodeljevale zainteresiranim kmetom, Z ureditvijo tega odkupa bi odpadli nepotrebni odkupovalei in mešetarji, ki DtvreŽe sc je po reorganizaciji j izkoriščajo te razmere v svo-pribli/al tržišču in večina] je osebne koristi. Bela kraji-podjetij uspešno posluje. Dr-[na ima dobre pogoje za mes-žavni in zadružni sektor trgovine Sta v minulem letu i m o la 872- milijonov prometa, medtem! kq je bilo v letu 1953 le 631 milijonov. Po nepopolnih podal -k Mi so kmetijske za-dirnge skupno z Zadružnim trgovinskim podjetjem imelo 135 milijonov din prometa pri odkupu kmetijskih pridelkov. Na področju odkupa pa niso [kjftitfri zadovoljivi uspehi. Kot važnejši odkupni predmeti pridejo v postov predvsem les, živina in vino. Lesne mase so zaradi p rekom er-n e seč u j e v p r e t ek I os 1 i z m a n j -šaue zato je kazalo sečnjo o-mejiti. Zaloge lesa se še vedno izkoriščajo hitreje kot je nr>-predelovailnj obrat in zbornica bo podurla idejo OLO Črnomelj, da ga zgradi v Metliki. Vinogradništvo, ki je bilo v preteklosti najmočnejši vir dohodkov prebivalstva. je rnatno upadlo, ker je razdrobljeno in v kvaliteti pomešano, da ne pride v poštev za izvoz, razen malih izjem metliške črnine. V povprečni letini pridelajo do 250 vagonov vina. katerega pa je težko prodati tudi na domačem trgu. Kvaliteto vin pa često kvarijo sami vinogradniki 8 prezgodnjim trganjem in sla- prenočišč, bim kletar jen jem. kar se jim Bela krajino je polna turi-bridko maščuje. Negodovanjadirektor*, njegova kvaliteta pa je ista, kot pri vinu šmarnica. Posebno poglavje odkupa sta mleko in zelenjava. Čeprav obojega manjka, je trgovina v tej smeri premalo naredila. Za pospešitev nabiranja zdravilnih zelišč, je na terenu nujno potreben strokovnjak, ki bi poučil o nabiranju nabiralce in KZ kot odkupoval-ce. Za večjo dejavnost trgovine je potrebna tehnična ureditev, vozni park in skladišča. Prnv na tem području pa boleha večina trgovin. Boljše razmere so v Črnomlju, kjer sin si črnomaljska zadruga in Zadružno trgovinsko podjetje zgradila primerne prostore, Lep napredek opažamo tudi v gostinstvu, ki postopoma zvišujejo svoj promet in kvalitetno storitev. "V minulem letu se je precef okrepil soci-ailistič. sektor, ki je zajel 79 % prometa. Glavna napaka gostinstva pa s1/ kaže predvsem v tem, da mnogi obrati nimajo primerne brane, temveč gledajo v gostinstvu le bolj na promet s pijačami. Kritično je tudi stanje prenočišč, katerih je v vsem okraju le 46. Največ jih manjka v Črnomlju, ki ima kot gospodarsko in kultni rilo e red išče samo 9 lepot ter kulturnih in zgodovinskih spomenikov. Prav gostinstvo j^e izhodiščna točka za ruzvoj turizmu, zato so na tem sektorju nujno potrebne investicije. kajti gostinstvo mora praviloma poslovati brez dobičkov. V okraju je precej razposeno nezakonito in nekontrolirano točenje alkoholnih pijač. Za to vprašanje se bo morala bolj zanimati tržna inšpekcija, ki je bila doslej na žalost zelo šibka. Zbornica je ugotovila, da je v trgovini in gostinstvu zelo pomanjkljiva revizijska služba in inšpekcija, ki bi morala imeti stalen pregled in nadzor nad vsemi podjetji, da bi ugotavljala napake že v začetku ter tako preprečila gospodarsko škodo. Razveseljivo pa je, da se v preteklem letu v trgovini in gostinstvu le ni pojavil gospodarski kriminal in da se osebje zaveda svoje dolžnosti in poslovne morale. Zbornica je mnenja, da se mora rastoča industrija tesno povezati s trgovsko nirežo, ker bo le iako dosežen vsestranski uspeh in napredek. Zato ima trgovina v svojem organizacijskem sestavu tudi oddelek 7-a industrijo. Delovni program zbornice se bo v tem letu odvijal v znamenju 10. obletnice osvoboditve. Podjetja in posamezniki, ki bodo dosegli vidne uspehe, pa bodo tudi javno pohvaljeni in nagrajeni. Janez Viikovič Vsem poverjenikom Prešernove družbe Prosimo, da nam nemudoma javite končno Število članov Prešernove družbe ter trenutno število članov, ki so se naročili tudi na Šesto knjigo »Zdrav človek v zdravem okolju*. Rok za naročanje na 6. knjigo smo podaljšali do 10. junija. Do takrat nam tudi sporočite število prednaročni-kov na knjigo »Dežele sveta«, ki jo bomo ponatisnili. Cena je 200 din. Tajništvo Prešernove družbe 8. Za obnovo sadovnjakov za dobo 10 let obresti 4°/o; 7. Za preoravanje stelnikov za dobo 10 let obresti 4°/o; 8. Za nakup strojev za dobo 5 let obresti 6%; 9. Za poravilo gospodarskih poslopij za dobo 7 let obresti 6%; 10. Za umetna gnojila, semena ln zaščitna sredstva za dobo 1 leta obresti 6 o/o. Vsi Interesenti za posojila naj takoj vlože prošnje po obrazcu Zadružne hranilnice in posojilnice, ki jih dobijo pri vseh kmetijskih zadrugah (z navodili). Prošnja se vloži pri kmetijski zadrugi, njen upravni odbor pa bo dal priporočilo, oziroma _po-zitivno aH negativno mnenje, in poslal prošnjo Zadružni hranilnici in posojilnici. Resničnost podatkov na prošnji potrdi pristojni občinski ljudski odbor. Na podlagi predloženih prošenj bo kredite odobrila Zadružna hranilnica in posojilnica z meničnim kritjem ln podpisom enega ali dveh kreditno sposobnih porokov. Upravni odbor Zadružne hranilnice bo pri reševanju prošenj upošteval tiste prosilce, ki bodo glede kreditne sposobnosti ponudili boljše pogoje z ozirom na rok vračila posojila in ki bodo v namenjeno gradnjo ali obnovo vložili več lastnih sredstev. Pripominjam, da bodo kredit; odobreni le članom tistih kmetijskih zadrug, ki so ustanovni člani Zadružne hranilnice in posojilnice in so izpolnili obveze, sprejete na ustanovnem občnem zboru hranilnice. Razen posojil, ki jih bo dajala Zadružna hranilnica in posojilnica, bo okrajni ljudski odbor v Črnomlju priznaval tud: regrese za gotove gradnje in nasade. Regrese bo vnovčevala hranilnica, določeni pa so za naslednje namene: 1. Za obnovo vinogradov bo priznan regres 35 do 45 din za vsako posajeno trto. Višina je odvisna od lažjega ali težjega terena. Površine, manjše od 10 a, ne bodo upoštevane. V primeru, da se bo vinograd obnavljal dve leti, bo vinogradnik upravičen do regresa, ko bo končal obnovo na površini, ki ustreza tem pogojem. Upo- števana pa bo tista sorta trsov* ki so v trsnem izboru za Belo krajino. 2. Za obnovo sadovnjakov bo odobren regres po drevesu. Za 20 dreves, posajenih v enem kompleksu, bo priznan regres 60°/o od nabavne cene, za 30 dreves 80 °/o in za 40 dreves 100 °/o od nabavne cene. 3. Za gnojnične Jame in silose bo regres 50 % od nabavne cene za cement in železo, uporabljeno v tej gradnji. Gradnja mora biti izvršena po načrtu in lokaciji, kd ustreza sanitarnim predpisom. 4. Za plemensko živino bo priznan regres 25 %> od nabavne cene, in sicer za nakup rodovniške živine sivorjave pasme, ki je kupljena s posredovanjem kmetijske zadruge. 5. Za preoravanje stelnikov bo priznano 30.000 din od hektarja. Regres bo v materialu (plačilo strojnega dela, gnoj itd.). Regres bo kmetovalec dobil, ko bo gradnja aH obnova končana. Komisija bo pregledala storjeno delo glede velikosti, kvalitete in strokovnosti. Pravico do regresa bo imel vsak kmetovalec, ki obnavlja ali gradi. Kdor bo izpolnil pogoje, bo prejel od komisije potrdilo, na podlagi katerega mu bo Zadružna hranilnica in posojilnica izplačala regres, oziroma mu odpisala toliko posojila, kolikor bo dobil regresa. Na primer: Nekdo bi si rad zgradil gnojno jamo. Poleg lastnih sredstev bi potreboval Še 40.000 din za cement. Zaprosil bo za 40.000 din posojila, da bo cement lahko plačal. Ko bo jamo zgradil, bo Zadružna posojilnica in hranilnica na podlagi potrdila komisije odpisala 50 %» dolga in prosilec bo tako dolžan samo še 20.000 din, ki jih bo vrnil najpozneje v 5 letih — vsakega pol leta po 2.000 din. Regres ne bo priznan za gradnjo greznice pri straniščih, če ni hkrati greznica zgrajena skupno z gnojno jamo pri hlevu. Upravni odbori kmetijskih zadrug naj vložene prošnje zadružnikov rešujejo pospešeno, da ne bi zaradi tega nastale ovire pri gradnji in obnovi. H. A". DRAGATUS se ponaša z največjim zadružnim domom v Beli krajini V slovo šalijevi mami Pred nedavnim je na Velikem Kalu pri Mirni peči umrla partizanska mati Uršula Zalijeva. — Dolgo je bolehala. Čeprav skromna ženica, je tudi ona doprinesla v NOB težko žrtev, say je izgubila že leta 1942 svojega edinega sina. Bil je partizan, terenec in obveščevalec. Zbiral je brano in je taJtorekoč držal zvezo z vsemi vasmi. Pridobival je tudi borce za NOB. Fašisti in domači izdajalci so vedeli, kaj je Sali pomenil za tisti čas. Bil jim je trn v peti. Stalno so mu bili za petami. Vedno so govorili: moramo spraviti s poti, potem bo zmaga nala*. Neke nedelje zgodaj spomladi leta 1942 je Šali prišel s terena, kjer je zbiral hr.ino in mimogrede obiskal mater. Tedaj so vdrli belogardisti pri belem dnevu v h:so. Med njimi je bilo sest najzloglas-nejsih domačinov. Mati je ležala na postelji. Ko je videla, da ji bodejo umoriti sina, je planila s postelje, ga objela in stisnila k sebi. Pobesneli belogardisti pa so ing. rado linzner: Kako in s čim bomo letos gnojili (Nadaljevanje) Duilčna gnojila: Pri nas so v letošnjem letu v prodaji slede-ča duiična gnojila: apneni dušik, pravimo mu tudi kalcijski ali apneni cianamid, amonijev sulfat, nitromonkal ln čilski solit« r. Apneni dušik je sivo Črn prah, ki vsebuje 20% dušika ln 50— 60% aaj-trkovalnici in točilnici brezalkoholnih pijač v Novem mestu velika, je upravni odbor Pekarijo pristal, da sc izloči iz podjetja slaščičarna in tako postane podobno podjetje z razširjeno dejavnostjo. Vso organizacijo razširjenega poslovanja bo tudi izvedlo podjetje Pekarlja z upravnikom Stanctom Vovkom na čelu, ki bo začasno tudi vodil novo podjetje. V novem obratu bodo lahko gostje dobili prav vse od slaščic do tolčenc smetane, sladkega In kislega mleka, čaja, bele In črne kave ter vseh vrst peciva, pa do brezalkoholnih pijač v veliki izbiri, vse po zmernih cenah. Poslovati bo pričelo to podjetje s 1. majem letos, s čajem pa postreže gostom Že aeđlj. Začetek poslovanja ho združen z nagradnim žrebanjem lepih In sladkih dobitkov, ki Jih bodo lahko deležni obiskovalci tega potrebnega obrata v Novem mestu. EI U. DOLENJSKI Št 3 15. aprila 1955 ŠTUDENT PBBD OBLETNICO OSVOBODITVE OSTAL JE §A1 V dneh pred deseto obletnico osvoboditve se z otožnostjo in spoštovanjem spominjamo ljudi, ki so umirali polni uporne vere v svobodo že na začetku zmagovite vstaje. Eden teh je tudi komisar prve Belokranjske čete, znani heroj Jože Mihelčič. To je bil prvi Slovenec, ki je bil od italijanskega sodišča obsojen na smrt in ustreljen 9. decembra 1941 na vojaškem strelišču ob Dolenjski cesti v Ljubljani. Fotografija ga prikazuje med Italijani takoj potem, ko so ga 3. 9. v Rožnem dolu ujeli. Fotografijo, ki so si Jo za n€w kaj ur izposodili domaČi, Je sko« jevec Drganc Franci odnesel v Novo mesto, kjer jo je fotograf Dolenc prefotografiral v štirih izvodih. Objavljamo tudi zadnje in edino pismo, ki ga je Mihelčič na dan svoje obsodbe pisal domačim v slovo. Na pismu je žig in podpis cenzure. Oba pomembna zgodovinska dokumenta sta danes prvič objavila v tisku. »Dolenjskemu študentu« jih je v objavo odstopila Mihelčičeva sestra Milka, sedaj poročena Banovec v Novem mestu. Objavljamo v kratkih odstavkih napisano življenje Borisa Prpoša. »Takih je še mnogo«, bo kdo dejal. Res je, da je kaj podobnega doživel še marsikdo, Toda trpljenje je tako občečloveško in inu>iviidu;elino hkrati, da v njn: odkrijemo vedno nekaj novec;;.; če je še tolikokrat opisano, resii.ćno opisano, ni pogrevanje. Med tisoči, ki so umrli, en človek ne pomeni mnogo. Vzemimo pa, ua je ta človek družinski očtt, ki je zapustil ženo in kopico nedoraslih otrok. Koliko pomeni izguba očeta in moža tej družini, si lahko mislimo. Borisov primer je tako tragičen, da je vreden, da se ga spomnimo, ko sedaj ob desetletnici osvoboditve obujamo spomine na leta blaznega prelivanja krvi, herojske borbe in trpljenja naših ljudi. Boris Prpoš je naš tovariš, Čeprav ga skoraj ne poznamo. Tega nismo krivi ne mi ne on, pač pa usoda, ki Borisu nikakor ni bila naklonjena. Rodil se Je 15. VI. 1933 v Lov jaku na Hrvaškem. V družini je bilo sedem otrok. Ze zgodaj je Boris pogledal življenju v oči. Vojna. Takoj 1941. leta so zapustili dom oče in starejša brata. Mater in otroke pa so polna štiri leta goniild iz kraja v kraj, jih mučili po taboriščih, kjer so umirali od lakote, pretepov in strahu. Ta leta so uničila družino: eden je padel tu, drugi tam. tretjega so nasadili na bajonet, četrtega je odnesla voda in tako dalje. Izvil se je le Boris. V ent Izmed skupin bosanskih otrok brez staršev, ki so jih privedli 1945. v Slovenijo, je bil tudi Boris. Prišel je v družino Ignacija Škode v Vini gorici pri Trebnjem na Dolenjskem. Tu je hodil z domačimi otroci v Šolo, pozneje je prišel v Novo mesto, kjer se je uvedel v strojništvo. Sedaj študira na strojnem oddelku Tehnične srednje šole v Ljubljani. začelo se je Ob kapitulaciji predaprilske Jugoslavije je Bo.risova družina živela v Novi Gradiški. Očeta so poklicali v vojsko, ki se je borila proti okupatorju. Ni šel rad, preveč ga je trla skrb za veliko družino. Pa tudi sovražna propaganda, ki je bila v Bosni izredno dobro organizirana, je pripomogla k temu ne-razpoloženju. Za Veliko noč, pa tudi pozneje, je oče večkrat prišel obiskat družino, in sicer ponoči. Boris se še spominja, kako je ob nekem takem obisku pripovedoval mami, da mu je žal. da se je branil iti k partizanom. Sedaj, ko je med njimi, vidi, da so možje, ki skrbe za ljudstvo. ljubo in srečko utoneta V jablanici Jeseni so prišli, v kraje okoli Nove Gradiške ustaši. Blokirali so vse vasi in pobrali moške od 16 let dalje. Med njimi sta bila tudi Borisova starejša brata. Odpeljali so jih iz vasi, ob rečici Jablanici so jih streljali im metali v vodo. Namenili so jih namreč za talce. Med temi talci so se našli tudi uporniki, toda niso mogli kljubovati organizirani sili. Bili so še huje kaznovani. Tako je bilo tudi z 22-1 emim bratom Ljubom, ki mu je 20 ubodov z bajonetom vzelo življenje. Cez nekaj dni ga je sošolec pri nekem mlinu potegnil iz vode. Pokopali so ga doma. Najstarejšemu Srečku pa še tega niso mogli dati, brez sl^du je z mnogimi izginil v Jablanici. na kozari Početje ustašev je ljudi tako zbegalo in prestrašilo, da v vaseh okoli Nove Gradiške niso imeli več obstanka. Umikali so se v gozdove. To so bile žalostne procesije: žene, otroci ln starci, ki so jim lakota, strah ln onemogla odpornost gledali lz oči. Pridružila se jim je tudi Borisova družina, kolikor je je še bilo: mati, 14-letna sestra, brata, od katerih je bil eden star tri leta, in Boris. 17-letne-ga brata so prav tedaj mobilizirali in odpeljali v Okučane. VaŠčanl iz Lovjaka so se ustalili na Kozari. Toda zveza z vasmi je bila kmalu pretrgana. V hudi zimi so ostali brez hrane ln zadostne obleke, namesto odej jih je pokrival sneg. Vsako noč in jutro, ko je burja posebno neusmiljeno gospodarila po Kozari planini, je nekaj ljudi za vedno vzelo slovo od svojih soubežnikov. Mnogo jih je ostalo tudi v steni, po kaiteri so se prebijali na vrh Kozare ... Tista strma stena je bila namreč edini prehod, povsod drugje bi prišli v roke ustaškim stražam. Tudi za brata Dušana je bil vzpon usoden: stopil je na razzeblo skalo, ki se je odkrušila, drčal je kakih štiri sto metrov po skalovju, potem pa ga je zgrabila Jabla-nica... USTAŠKE OBLJUBE Pobegle družine so ustaši vabili, naj se vrnejo na svoje domove, češ da jim nihče ne bo niti lasu skrivil. Ljudje so jim verjeli; onemogli in z mnogimi Izgubami so prišli v vasi, ki so se v njihovi razmeroma kratki odsotnosti, neverjetno postarale. Toda na svoje obljube so kmalu pozabili. Zopet so se začele racije. Ljudje so se skrivali po kolibah, ki so jih postavili globoko v gozdovih. Dobra ustaška organizacija je izsledila vse. V skupini, ki so jo pregnali v Jablanac, je bil tudi Boris. Tu je videl, kako so majhne otroke nabadali na nože, pekli in žagali žive ljudi. Od tu so ga z dvema bratoma tirali iz transporta v Jasiko so čez tri tedne napadli partizani. Ustaši, ki so bili v barakah, so si kot poslednji plen v tem kraju, privoščili in-ternirance. Rešili so se tisti, kt jih ob skoku skozi okno ni zadela krogla ali ubila žica, ki je omejevala taborišče. Boris je z dvema fantoma tičal v nekem transport: Jasika. Jesenovac, Zagreb, kotlu, ki bi jim postal kmalu usoden. Nekdo ga je namreč vključil... 2UMBERAK IN SAMOBOR »Potem smo prišli v Zumbe-rak. Ljudje so bili dobri, vendar nam niso imeli kaj dati, ker so že prej dajali partizanom, ostalo pa so pobrali okupatorji ob nekem obisku. Ves mesec smo živeli samo ob sadju, pa še tega je bilo bolj malo. Sledil je marš v Samobor. 2e več kot leto dni se nisem pošteno odpočil niti najedel, zato sem bil zelo šibak. Pred očmi se mi je delala tema in moči v nogah so šle h kraju. Nisem se upal povedati, da sem bil en dan prej ranjen, kajti pohabljence so pobili. V Samoboru sem srečal človeka, s katerim sva se poznala že iz Jablanca. Upal sem, da bom od njega zvedel, kje je naša mama. Vest me je zelo potrla: v Jesenovcu so jo do smrti pretepli, ker se je približala žici, da bi nas zadnjič pogledala. Sedaj sva sama z našim malim Juretom, 17-letni brat naju je v Zumberku zapustil in pobegnil k partizanom. Oba sva jokala, ko je odhajal. Tolažil me je, da je tako bolje, ker bo tudi on pripomogel, da bo preje konec trpljenja.« POSLEDNJE VESTI Boris je spet prišel v Jesenovac. Zopet gola, mrzla tla, poplavljena ln pokrita z umazanijo. Vsi so imela številke okoli vratu. Vsako jutro so poklicali nekaj številk, ki jih ni bilo več nazaj. Neki župnik Je s pomočjo Rdečega križa poizvedel, kje so svojci internirancev. Borisu je povedal, da so njegovo mamo odpeljali v Nemčijo, a se je transport zaradi nekih ovir vrnil. Bila je ubita v Jablancu pod številko 183. Oče je bil ranjen, zajeli so ga in v Dubra-vah ubili kot bandita. O očetovi smrti so mu pozneje povedali nekoliko drugače: pri napadu na Vrbovec (ob progi Zagreb—Bjelovar) je s svojo skupino zašel med sovražne bunkerje, kjer ga je podrla breda. Za brata Mihaela so mu povedali, da je bil trikrat ranjen, zadnjič tako težko, da je od bolečin umrl v nekem seniku. iti Žalostna gora Skoraj vsakemu Dolenjcu sta poznana ta dva kraja.. Posebno starčki ju dobro pomnijo, saj jih veže marsikak vesel spOmin, pa tudi nejevolja na to krtino. V času žegnanja se je namreč staro in mlado zgrinjalo tja, saj je bilo pro-ščenje skoraj edina prilika, da se je mladi svet razveselil in spoznal med seboj (včasih tudi za vedno); gospodarji so tožili o slabih letinah ali pa se veselili bogatega pridelka. Skratka, tu je bilo za vsakega nekaj, v cerkvi so tičale le stare ženice.. Večkrat se je tako slavje zaključilo s pretepi, marsikdo jo je pošteno skupil in je nosil vse življenje znamenje takega boja. Vesela in Žalostna gora sta nekoliko čudni imeni. Nehote se vprašamo, kdaj in kako sta nastali. To je ljudi že zdavnaj zanimalo. Kaže, da sta naziva že zelo stara, kajti samo pripovedke govore o njunem izvoru. Ena varianta sporoča tole: Nekoč, ko je bilo na zemlji še malo ljudi, sta živela dva brata. Ze ko sta bila majhna, se je videlo, da si ne bosta nič podobna. Eden se je vedno cmeril m mati ni mogla od njegove zibeli, drugi pa je spal in se smehljal. Doraščala sta skupaj, jedla iz ene sklede, v šolo seveda nista hodila, ker je ni bilo, pač pa sta hodila po gmajnah in pasla živino. Ker je bil svet še prostran in povsem drugačen, sta dobila za doto vsak eno goro, vmes pa je bilo veliko jezero. Tistega, ki se je v zibki smehljal in spal, se je prijelo ime Veseli, onega, ki je vedno nergal, pa Žalostni. Tako sta začela brata svoje življenje-Vsak zase je sklenil, da si bo na svojem hribu zgradil dom. Orodja sta imela malo, zato sta si ga med delom izposojala To je bilo lahko, ker sta bila velikana in ni bilo treba hoditi z enega hriba na drugega, marveč sta si orodje kar podajala. Kadar sta delala, je bilo tam okoli tako vpitje, da bi današnjemu človeku vzelo sluh. Kajti precej na glas je bilo treba povedati, da se je slišalo do drugega hriba. Ponavadi sta se tudi prerekala. Eden je rekel:»Daj rni kladivo!« Drugi je odgovoril, da ga sedaj sam potrebuje. Začel se je prepir. Ko sta se naveličala vpiti, sta bila jezna drug na drugega. Tako je moral bisti, ki je želel kladivo,"kar sam na nasprotni hrib, ker mu ga brat ni hotel podati. Da si je skrajšal pot, je , stopil kar v celak (iz surovega debla izdolben čoln) in odrinil po jezeru na nasprotno stran. To se je zgodilo večkrat, toda brata sta si bila spet kmalu dobra ln delo je ob velikem hrupu, vpitju, podiranju dreves in valenju kamna teklo naprej. Vse bi bilo dobro, ko ne bi v jezeru med gorama živel povodni mož. Dokler nista brata začela zidati, ni nihče motil povodnega moža v njegovem kraljestvu, ki je bilo zavidanja vredno. Tiho jezero, poveznjeno med prijazna hriba, je bilo mirno, le nevihta ga je nekoliko razburkala. Sedaj pa je večkrat valovalo, ker je povodni mož prišel na spregled. Hotel je ugotoviti, kdo se je priklatil le-sem in pričel kaliti mir. Ko je videl, kaj se godi okrog njega, je sklenil, da bo temu napravil konec. Ze nekajkrat je posvaril brata: udaril je po gladini, da se je jezero spenilo. Brata pa, kot da sta bila gluha in slepa. Se zdaleč se nista zmenila za povodnega moža, ki pa ni prenehal z opomini. Razločno je dal vedeti, da ne želi nobenih sosedov, posebno pa takih, ki bi mu razgrajali nad glavo. Vročina je ležala kot mora nad dolino. Tudi brata sta jo občutila i spodarskih ukrepov. „ Op. Ljubljana, 6. 12. 1941. dhagi 6ta%Uf hetje in &c&tte! Pisem Vam poslednje pismo. Danes sem bil pred tukajšnjim vojaškim sodiščem obsojen na smrt. Ko bodete prejeli to pismo, bom ze mrtev. Ni potreba žalovati, saj umreti moramo vsi, in še ,po,prej, ko bo minilo sto let, ne bo od nas nobenega niti prahu, kar nas sedaj živi. Dalje Vas prosim, oprostite mi vse žalitve, ki sem Va\s z njimi raz- ialil. Umreti moram, toda zavest, da itmrjem pošten, mi je v tolažbo. Stvari, ki bodo tu za menoj ostale, med temi tudi denar, upam, da bodete dobili v roke. Končam in Vam pošiljam poslednji, najprisrčnejši Pozdrav Vam, ate in mama, vsem bratom in sestram in drugim znancem Vas Jože Mihelčii PA SMO LE BRAL! POPLAVO Kdo je močnejši? — Posnetek s tabora novomeških va jencev, ki so ga vodili člani Rodu gorjanskih tabornikov. Tabor je zelo dobro uspel in fantje so se navdušeno vpisal! v taborniške vrste. Kdo je kriv, da jih danes ni več med prijatelji narave? Je krivo vodstvo, aH pa mogoče to. da organizacija ni imela svojega prostora štiri leta? Upajmo, da bodo kmalu dobili prostor v Mladinskem domu in bomo potem lahko dolžili samo še vodstvo... Na sliki so vajenci pri jutranji telovadbi, ko tekmujejo y vlečenju .vrvi. _ Na drugi strani predzadnje številke Dolenjskega lista je uredništvo stisnilo s kraticami P. A. podpisani članek »Poplava fraz«, ki naj bi po avtorjevem prepričanju predstavljal uničujoč odgovor »Donkihotstvu ali vsakoletnemu boju z mlini na veter«, v resnici pa je le skromen odsev univerzalne nemoči nekajdnevne epidemije neupravičenih osebnih užaljeno-sti, da bi rodila v tisku kaj drugega kot molk ali pa morda še tale prispevek »Poplava fraz«. Presenetila pa me je avtorjeva samozavest, ki z njo. prodaja svoje vsestransko neznanje in v celoti zgrešene trditve (to naj morda ostane v nadaljnjem polemičnem razpravljanju tudi sporno), bralcem Dolenjskega lista; torej samo zato in še zato, ker je verjetno tudi ta samozavest izraz ne prehudo zamotanega razmišljanja, ki diha iz precejšnjega dela tudi o drugih problemih objavljenih člankov — te vrstice. Decembrski dopisnik Dolenjskega lista I. S. verjetno ni več pričakoval, da ga bom še navajal, toda vsak stavek nelogičnega sklepanja tega novega prvoaprilskega P. A. vztrajno razodeva potrebo, da nekatere misli znova povem. V »Donki-hotstvu...« sem citiral trditev I. S. »Ce hočemo vzgajati, moramo biti mi vsi, starši in vzgojitelji, vsemu mlademu rodu dober zgled...« samo zato, da sem lahko v protitrditvi »Kako bodo starši mlademu rodu dober zgled, če jim ga industrija Že zgodaj trga iz rok...« dokazal, da je prav za to delavsko mladino, ki smo jo v imenu družbenega napredka Dolenjske privabili iz podeželja v mesto, družbena vzgoja nenadomestljiva. Nenadomestljiva toliko bolj, kolikor bolj spoznavamo, da ustvarja kolektivno delo delavske mladine v čisto spremenjenih delovnih pogojih po vojni in pestro družabno življenje delavske mladine povsem drugačno pojmovno in predstavno območje in daleč širši intelektualni horizont, kakor pa mu ga lahko posreduje današnja dolenjska vas, ki je v nekaterih predelih zaradi trde preteklosti še danes v 20. stoletju polna nezaupanja v napredek, nazadnjaških predsodkov, vraž, terci no delovanje in življenje soljudi, ki ga človek v nekem teritorialno določenem okolju občuti, zaznava in sprejema. (Tu smo nevarno blizu Vašim nazorom, tovariš P. A., o svetlih zgledih). Vendar pa sem prepričan, da more nadomestiti mlademu nekvalificiranemu delavcu ki smo ga ravno sredi najbur-nejšega zaznavanja sveta (osnovne šole je prost, puberteta) vrgli v življenje, edino organizirana družbena vzgoja. V organizirano družbeno vzgojo prištevam celoten sistem šolstva, različne tečaje in seminarje, predavanja, govore, tisk, kino, ter še druge različne oblike gospodarskega (organizirano delo!), političnega in kulturnega življenja. Kako sem torej v »Donkihotstvu ...« mogel trditi, da novomeško družbeno življenje ne nudi delavski mladini skoraj ničesar? Dognal sem (saj to ni nikakršno čudo), da ima največ od tako imenovane organizirane družbene vzgoje v Novem mestu dijaška, mnogo manj obrtna, skoraj čisto nič pa delavska mladina. Vsekakor je s šolskimi obveznostmi sorazmerna tista notranja potreba, ki mladega človeka že v obdobju študija in kasneje usmerja v raznovrsto družbeno udejstvo-vanje, in ki je1- mnogokrat pogrešamo pri mladem delavcu, kar je nekatere zapeljalo celo do trditev, da mlad delavec ne čuti potrebe po družbenem udejstvovanju. Priznati pa moramo, da zahteva gospodarski razvoj vedno več tudi od nekvalificiranega aH polkvalifici-ranega delavca, saj bo bodoča visoko organizirana brezrazredna družba, Če hočete, navsezadnje le rezultat vse večjih umskih in fizičnih naporov nas vseh, kako ustvariti blagostanje in odpraviti razlike med razredi. Zato je največja naloga organizirane družbene vzgoje na današnji stoonii gosnodarskpga razvoja, mlađemu delavcu kakorkoli privzgajati potrebo po raznovrstnem družbenem udej-stvovanju. Prav iz tega prepričanja sem črpal moč, da sem ostro prikazal resnico v Novem mestu. Kajti dijaški mladini, ki ima največ koristi od organizirane družbene vzgoje, potrebe po kakršnemkoli javnem udej-stvovanju ni treba intenzivno privzgajati. Ta potreba ni samo rezultat obvecnega šolanja, am jalskih pobožnosti in odpora do pgk ^ posledica dolgoletne- vsakršnih odločnejših tehničnih, gospodarskih ln kulturnih sprememb. Pojem »družbene vzgoje« si lahko predstavljamo tudi širše: vse tisto svojevrstno razčlenje- ga vplivanja izobražene okolice in nam bo še posebno razumljiva, če podčrtamo, da izhaja največ dijaštva iz uradniških in močnejših obrtniških družin. To potrebo pa je treba inten- zivno vzgajati pri delavski mladini. Ker pa nekvalificirane delavske mladine ne vzgaja po štirinajstem letu obvezno šolanje (drugače je z obrtniško mladino) more organizirano vplivati na mladega delavca družba le preko različnih družbenih organizacij, v kolikor pa tem manjka pestrosti, ki bi privlačevala in vključevala, pa le preko raznovrstnih športnih, kulturno prosvetnih in še drugih društev. Vzgoja družbenih organizacij in različnih društev je še posebno v Novem mestu edina oblika organizirane družbene vzgoje, ki bi lahko močno, celo odločilno vplivala na izobrazbo in tudi na življenje mladega delavca. Zakaj pišem o mladih delavcih? Zakaj ne »pogledam še malo naprej«, kakor želi P. A, tja, kjer »pred nami stoje študentje, ki naj bi bili vzgled itd....« Iskal sem tipičnost (to iščemo in uporabljamo vedno, kadar analiziramo določeni družbeni pojav). K pisanju me ni navajal morebiti študentska vzvišenost in nedotakljivost, temveč resnična skrb za mladega delavca, ki ga življenje in delo presadita sredi najburnej-ših let, polnih pestrih mladostnih sanj in vere v uspeh, v čisto drugo okolje, koder se pretakajo različni vplivi in oblikujejo njegov značaj. Najprej sera v nasprotju s statistično ugotovitvijo, da z družbenim napredkom pokrajin pada potrošnja alkoholnih pijač, s številkami dokazal, da pri nas v novomeškem okraju, raste. Vsekakor pove to, da je alkoholizem družbeni pojav in zahteva družbena zdravila, torej, da so tafcoimenovani osebni svetli vzgledi drugotnega pomena. Alkoholizem pa bomo zdravili tam, kjer je najbolj nevaren in razširjen: med delavsko mladino I (Pred vojaščino si delavska mladina ne hrani denarja, se ne poroča, si načrto ne ustvarja življenjske eksistence, je v prostih urah na cesti). Zdravimo pa ga lahko le z nenehnim vplivanjem tistega dela organizirane družbene vzgoje, ki edina lahko v današnjih razmerah mladega delavca napredno usmerja: vzgoja družbenih organizacij in različnih društev. Zato trdim, da je pomanjkljivo delo različnih kulturno prosvetnih, športnih ln drugih društev v Novem mestu eden izmed vzrokov alkoholizma med delavsko mladino. Ljudska oblast prispeva znatna denarna sredstva, ki jih ustvarja v novome* (Nadaljevanje na 4. strani Stran 4 »DOLENJSKI LIST* Stev. IS 1 Christova pa smo le brali „POPLAVO FRAZ matineja Končno sem tudi jaz padel v magično stanje. Po vsej sreči namreč mi je pnjaiel) odstopil vstopnico za matinejo »Grofa Mome ChriSLa* v Umonu. Črne jamice so sricale, da je fant vstal zgodaj in stopil v silno borbo pred blagajniško okence. Od čevlja so mu odtrgali peto, zlomili nalivno pero v prsnem žepu, na Vratu pa trn je pokazal elegantno krvavo prasko, od neke blondinke, baje ... ]:i7. sem u seveda mislil: fant, karto imaš, čez komoi ga m in sem jo primahai ob tnčetrt na deset pred kino. Toda glavna vrata so bila zaprta. Ljudje so se gnetli vsepovsod, največ Da po malem dvorišču. Zda) sem se šele spomnil, da se pri matineji vsedeš kamor ti drago! Sicer pa le niti m bilo takega navala, samo neki fantek je malo 'Urha poklical*, našminkani gospodični p.i so kompleten ma-mkirni pribor v blato zahodili. Potem je nekdo omenil, da bodo odprli mala vrata, tam kjer je po nzvadi izhod. Čisto mirno smo pritisnili k vratom m niti opazili nismo, da smo razbili dve $pi in nekega miličnika tako pritisnili k ograjici, da je takoj spremenil vse barve in niti tovariša ni utegnil poklicati na pomoč. Vrat pa seveda še niso odprli. Zd*< so šele začeli prihajati ljudje. Kar nenadoma je zaškrtal hipni a ie narod pri' tisnd. Moiakovo očarujoče rjovenje nas je navdušilo. Sipe so pokale ko-t milni mehurčki. Še danes ne vem kako so takrat odprli vrata, spomnim se samo, da so me obrnili na desno krug in ko s*m se z muko spet spravil 2 obrazom proti vratom, so milč-n:ki pn n,)ih že spuščali srcčnike V avlo. OdiŠavKjeni gospej pol metra pred mano so najlonke dobesedna scefrali. Malce na desno pa je druga predstavnica nežnega Spola chttpno vzklikala: »Moja kombmeža ... moja kom-bineža! * Ko so ljudje za trenutek utihnili, smo res slišali precej glasno prskanje — kot bi človek para! platno .., Vraita so bila široka kakih osemdeset centimetrov in na to spranjico je navalilo preko tisoč ljudi. Nekdo je vpil, da je izgubil čevelj, nič ru pomagalo, masa ga je potegnila s seboj v avlo. Tovanšica s fantkom je jokaje prosila: »Usmilite se, jaz imam otroka, Sat; se bo zadušil!* Nekdo je bil celo toliko obziren, da jo je tolažil: »Za zračenje res m poskrbljeno, gospa, ampak v takem stanju ne bi smeli v dren . ..« I Fantek se je medtem zabaval tako, da je sosede ščifal v noge, drugega mu res ni preostalo, ko so sc ljudje nad njim tako Stisnili, da dneva sploh videl ni! Neko svoio kolegico sem videl precej spredaj. Pa tudi m imela sreče: potrgal; so ji gumbe na plašču in prav, ko je smuknila v avlo so ji ga slekli in ga z otožnim, obrazi poteptali v lužo. .. Močnejši tovariš je imel s seboj punčko in je bil prepričan, da bo otroka celega spravil v kino Bil je ravno pri vratih (katerih eno krilo je bilo zaprto!), opreti se m imel nikamor, ko so ga ljudje pritisnili k precej veliki šipi na vratih, ki je bila še cela. Sku\al je ubraniti hčerko pa se je oprl na Šipo. Brez komentarja ... Podmladek pa se je zabaval. Črnolasega fanta in njegovo deklo so zvezali za noge s pasom montgomeryja nekega plešastega tovariša, ki je izgubi! baretko in se sedaj sadistično praskal po bradavici, ki ie že kar krvavo grozila z blatečega aerodroma. B-tmf . . . Trk . . . Oho! Nenadoma me je potegnilo naprej, da sem visel pod kotom pet in štiridesetih stopinj, potem to me, ne upoštevajo? mov.h oa nad čudovitim W'de-screenom. Kdor pri-iakuje od prvega ne vem kakšnega užitka, od drugega pa OT#j niumam'e plastičnosti. bo šel fonta žalosten iz dvorane. Od obth te pa glava boli .. redek poovin onno.iK*RJEV Odbolkar-tko ekipa kluba do-lenjs!* visokofiolc?v lz Novega mesta 1e pretekli teden v Ljubljani napravila redek podvig Premagala je skora* komDlctno ekipo Fu?inar1a \z Raven okrepljeno « Članom Itsttei Korn*ct so lcralt pod Imenom Koroškega akademskega kh'ba. Borba za zmago Je trajala celin oet setov KUub občutnemu vodstvu v zadnlem ■etu so morn.ll Korortol poraženi zaoustlti tfrUtlV Pri Novome«čn-nfh so se najboH izkazal! claru MKaSke ekipe — Medic, Sim'č In Lapajne. M. F. (Nadaljevanje a 3. strani) Skl industriji in obrti predvsem delavska mladina, različnim društvom z namenom, da bi tudi tej mladini omogočili vsestransko družbeno udejstovanje, še prej morda, da bi tudi tej mladini na kakršenkoli način že privzgajala potrebo po družbenem udejstvovanju, gotovo pa s posebnim namenom, da bi ne bilo med delavsko mladino alkoholizma več, ampak manj. Toda kaj pravi P. A.: » Da se delavska mladina ne ukvarja a športom in telesno vzgojo, je popolnoma razumljivo, saj je osem ur resničnega fizičnega dela kar dober šport. Pritegniti pa je treba one, ki sedijo ves dan za strojem in se jim telo prekomerno enostransko razvija«. S temi besedami povsem hladnokrvno primerja osemuro-no fizično delo dobremu Sportu (na to zaradi pomanjkanja prostora ne bom odgovarjal) in meni, da je treba pritegniti le one, ki sedijo itd. Ce bi pisec bolje poznal razmere delavske mladine v Novem mestu, bi se moral sprijazniti z neljubo zavestjo, da se sablja z mlini na veter. Kdo pa so oni, ki jih je treba pritegniti? Oni so večina novomeške delavske mladine. Za stroji sedi delavska mladina Novolesa, Novoteksa, čevljarske delavnice in še mnogo drugih manjših podjetij, ki zaposlujejo nekvalificirano delovno silo. Ce pa je iz te večine treba ljudi šele pritegniti, jih na tistem široko odprtem telo-vadišču še ni. V »Donkihotstvu«, ki mu P. A. ugovarja« sem orisal samo stanje, kakršno je in česa vsega delavska mladina v Novem mestu nima. Recimo, da je taborniška organizacija res vložila precej truda itd., toda zanimal me je predvsem ra- (pomtadna pesem Trobentice, zvončki, pisano polje, ™ vrtovi zeleni, j-. žarki ognjeni, **) Q? pesem, šumenje, b življenje, življenje, breze spomladi, zasanjen obraVečeru« podobo večera v gorah. Pohvaliti je treba pogum tret-ješoike Janje Smola, da se je upala s svojimi prispevki v Stezice kjer imajo »domeno« visješolci. Odhod kraševca Martina v Ameriko ni opisan slabo, vendar je bilo kaj podobnega napisanega že mnogokrat, fudi v pesmi »Materi« obravnava Janja tragičen motiv osam dosti, ugotavlja, da »svet resnica je ledu«, kar za njena leta preseneča. S 6 pesmicami je zastopan Janez Kolenc: Vizija, Ljuba mama, S stražarjem 1944, Predpomladanska, Zimska in Njeno pismo. Kolenče-va motivika ni ozka. Izraz je včasih nejasen, besede so često tako prikrojene, da ustrezajo rimi. Dobri sta pesmi S stražarjem in Ljuba mama, obe iz leta 1944. V prvi obravnava vprašanje svobode: Zakaj, odkod ti pravica ta je dana, da smo čreda mi zvezana. in svobode ti gospod? Kdo ti dal je to pravico, živa srca nam moriti? Pesem Ljuba mama izraža bolečo osamljenost matere in sina, kajti smrt ju je ločila za vedno. Dokaj dobre, po večini impresivne pesmi so napisali: Janez Kramar, Jože Prešeren, Tone Srebrnjak, Skoraj iz vseh pa veje neka tragika, osamelost in razočaranje, ki Eri tako mladih ljudeh nika-or ni na mestu. Ze znan motiv nezakonske matere, njene bolečine, razočaranje nad fantom in ljubezen do otroka je izvirno obdelal osmošolec Franc Novak, Kljub pomanjkljivostim in povprečju, ki jih ima več ali manj vsako glasilo srednješolcev, tako tudi Stezice, je treba pohvaliti delavnost in veselje novomeških gimnazijcev do pisanja in objavljanja. Saj se morajo boriti z vsemi težavami, ki jih rode prazne roke, pa čeprav je duša polna idealizma. -n- šale ni opazil nikogar okoli sebe. Smehljaj ni nikoli prekril njegovega obraza. Tako je sedel vsako jutro. Srepo je gledal ljudi, ki so hiteli mimo okna po cesti in z vlaka. Ljudje so se mu sprva čudili, potlej ne več. Ko je šel zadnji človek mimo, je zapustil prostor na oknu in sedel na posteljo. Potem je sedel tam dan za dnem in čakal. Tako so mi rekli. Danes ga ni več Pravijo, da je nekega dne, ko je zadnji sneg pobral veter in je prišla v deželo pomlad, spet sedel na oknu- Bil je zelo suh in bled in kaši jal je močneje. Roke so mu bile na gosto prepredene z modrimi žilami. Ljudje so hiteli v mesto. Bil je tržni dan. Ko ni bilo nikogar več mimo., je zastokal: »Le kje je mama, da ie tako dolgo ni?« Nato je počasi zdrsnil ob oknu na tla in njegovo belo srajco je oškro-pila svetlo rdeča kri. Na njegovem grobu cveto zdaj že bele marjetice. Nasadili so jih tuji ljudje. Zinka Blatnik MIHAČ N TONAČ Tone Mihač vpraša Miho To* nala: »Kaj dela tvoj sin v Ljubljani?* »Moj sin Študira,* odvrne Tonač. »No,* pravi Mihač, »dandanes študira že vsak osel.* »že mogoče,* reče Tonač, »toda moj sin je edini v celi vasi!* V DIALEKTU — Znaš pisat? — Malo... — Pa brat? — Oh, on je še večji butelj kot jaz. ^avdušenie Mnogokrat meseni ljudje, ko se odločijo, da bodo šli v kino, stopijo kar v tisti kinematograf, ki piim je najbolj pri roki. Vse dru-£aČe pa je v krajih, kjer se samo nekajkrat na leto ustavij potujoči kino. Tam ljudem ni žal hoje. Po več ur daleč prideijo glodat film. Toda skoro neverjetno je, kar se je zgodilo pred kratkim v Go-siipču (BiH), ko so vrtelii film »V vrtincu«. Dva fanta sta prišla peš k Podlapca, majhnega mesta v Liki, da bi videla film. To je v obe smeri ravno 64 kilometrov! »Zakaj ga je?« je vprašal nekdo. V hipu je bilo okrog precej ljudi in veiik hrup, saj je bila tisti dan največja gasilska veselica v letu. »Po milico!« je rekel nekdo »Odprite vrata!* »Zakaj si ga?« je vprašal Milan. »Cepci, kaj bulite, saj ni lako divji!« je rekel ljudem, »Zakaj si me? Povej po pravici!« je rekel Stane. »Lahko si srečen, Ha sem trezen. Zaradi ženske, kaj?« »Pustimo ga. saj vidite, da je pijan«, je rekel Milan ljudem. »Jaz te lahko nazaj «, je rekel prepričevalno Slane, »Ce te hočem, te lahko z vso pravico.« »Z Vso pravico bi te lahko«, so kimali ljudje, a Milan je rekel: »Pa se ne bomo lepli!« »Poskus] naj!« je rekel Borut ljudem »Kar daj« je rekel Stanetu. »Kdo pasi?« »Jaz sem gasjlski desetar in se te ne bojim,« je rekel Stane »Lahko hi te. če bi hotel, pa sem trezen. Vidiš, to je dobro zate.« »Le kaj je spet?« je vpraševal gasilski predsednik in rinil v gnečo. »Nič ni,« so rekli ljudje. »Nič posebnega ni.« je rekel Milan. »Pameten bodi, Borut, in vesel, dn je trezen.« Ljudje so spet sedli za mize, v zatohlih prostorih je zaplavala pesem »Dokler ni glo-žek nrazen .., c Sedela ni daleč vstron. Bilo ji je neprijetno, zntn jI ie Milan ttokirnnl in oHSIn sta na ples i išče. Oh točilni mizi sto slonela le še Borut in Stane, »Sediva kam!« je rekel Borut, »težko stojim«, »Zaradi te?« je rekel Stane. »Nič posebnega ni. Saj je nihče ne pogleda, le Milan včasih.« JUTRI BO POMLAD je strašno imenilno. Veš kaj je kariera? Osem gimnazij je »Bi kaj pil?« je vprašal Bo- treba prej. Jaz sem imel kari-rut, »Sem te močno?« ero. Vcnda jo je pokopala ta- »Samo po zobeh Zakaj toli- ko globoko, da ne morem na- ko piješ?« »Zaradi te,« je rekel Borut. »Natakarica!« Prišla je Ančka. »Belega,« je rekel Borut. »Poslušaj! Midva se ne poznava. Imel sem le časi, da sem te udaril, ker sem pijan. Kdo pn si?« >TIrastar Slane,* je rekel Stane. »Jaz nimam nič pri njej.« »Krese Rorut,« je rekel Borut. »Poslušnj. Stane, Povej mi, kako je bila ta reč. Ti si slopil vmes.« »Trgala se ti je iz rok« «Ne«. je rekla, »s teboj ne bom plesala«. Potem sem stopil vmes « »Aha! Oprosti, pijan sem in se nič ne spomnim. Nato sem zaj.« »Prišel boš nazaj, ne boj se. Na svetu je mnogo žensk« »Ce me ne bo sovražila že, Nad progo cvete že češnjeva veja.. Tisto odlomim in bom šel takole srečen po cesti.« »Daj, Borut, vzel ram i se in ne sanjaj, saj ne veš, kaj govoriš.« »Nekoč pred leti je bil april. Stane. Ti takega ne boš nikoli živel: »Ce ni nič. Marica, saj nisi sama na svetu, na svidenje! Panika, dober večer! Le knm greš nocoj, Olga?« Tak« sle fantje.« »Oprostite, jaz sem Borut,« sem rekel »študent«. »Vanda« je rekla, »Učiteljica«. Bil je april Imela je rožasto ne oči. Rada bi šla nazaj. Saj drugega ni. Ti ni že lepo, ko zvezde blestijo. Nič ne vem, kako bi bilo, ko bi bila tvoja. Ko bi mama vedela. Življenje je tako dolgo. Še vedno je čas: če že kaj je, ne pride sreča več rada nazaj. Vidiš, in roke bi nič več ne drhtele ob tvojem stisku, Ce že kaj je. kaj veš ~bi bilo potlej vse lepo? Knj veš, mord« bi skelelo? Morda ne moreva skupaj?« »Nič nočem naprej«. Hvin rekel njenim očem, »a skupaj r« (ti te menda udaril Dobro je bi- obleko in oči: po globokem. lo »Kaj je bilo dobro? Misliš, da boš kar tako suval?« »Dobro je bilo, da si prišel vmes. Morda sem mislil njo,« »Da bi te ljubila?« »Da bi me sovražila.« »Ti si nocoj strašno pijan.« »Ali na trezen, prijatelj Stane. Daj mi roko! Kaj si že?« »Avtomehanik In ti?« »Jaz sem Iz gradbene pisnr-ne. Veš. jaz sem zdaj plsnr. Nekoč pred leti sem bil slušatelj Slušatelj ni kar tako; slušatelj Višje pedagoške. Veš, to jasnem nebu je hodilo sonce in zvezde so ponoči blestele. V kotičkih je žarela sreča. »Ne nikoli*, so šepetale njene oči v maju, »nikulf nisem še ljubila. [Ne vem če hI se upala. Ne bodi jezen dragi, življenje je tako Čudno Ne vem, če bi se upala. Lahko kdai bo Veš tj. kaj je življenje? Lahko kdai kasneje, kadar že hočcS. Ne šv> t« maj, ne še nocoj.« »Ne grem!« je rekla, ko so gorele junijske zve/de »Res ne grem naprej. Si res čisto sam ?* »Pusti me«, so prosile nje- morava priti nekoč, kadar že!« »Kadar že«, so šepetale njene oč| nekoč. Cvetela je. Bilu je njena prva pomlad. »Ne utegnem, Borut,« je rekla prvič. »Vidiš, otroci so med nama in abecedniki c« Nekdo je šel tisti dan t njo m drugič spet, »Pusti me vendar na miru,« je rekla drugič. »Veliko dela imam večne sestanke. Zvečer v mraku sem ju srečal. Imela je novo obleko, a on roko okrog nje. Nič več nisem študiral. Sedel sem pri »Petričku« in še kje drugje. »Dva deci« sem prvič zašepe-tnl. »Pol litra« sem poklicni čez tri mesece. Nekoč sem ji segel okrog vratu. »Saj ni bilo nič«, je šepetala. Njene ustnice so bile rdeče in mehke. Postal sem pisar gradbene pisarne. Pa bi moraj že takrat udariti. Igrala je naprej. »Tako zoprnega človeka še nisem srečala«, je pogosto rekla, »Med nama je konec.« Cez teden dni pa so bile njene ustnice spet mehke in rdeče. Zakaj ni udarila? »Zdaj že vem, kaj je življenje«, so govorile njene oči. Zakaj gre po poti, od koder ne pride pošto na nazaj? Kne*?n bi mor»la udariti, mene ali njega! Njega že dolgo nisem videl. »Ne«, sem ji rekel nocoj. »Nocoj ne bom pil Sf vedno, kadar kam grem, pride ^ kaj vmes Zato pijem. Ali si ti, ali pa ljudje rečejo, najt Nocoj nimam vzroku, »Ne verjamem« je mehko rekla »vedno knj pride vmes.« Prišel je on. Plesala je najprej z menoj, nato pa vedno z u jim, jaz sem pil. »Vanda«, sem rekel. »Zakaj si z njim?« »Kaj te brigajo moje zadeve! Zase skrbi! Kaj pa imam jaz s teboj?« Takrat sem udaril. Ne gre, da bj šlo tako naprej. Naj se res konča! Menda je prišel nekdo vmes?.-; »Jaz sem prišel vmes, Borut.« »Saj res, Stanet Dobro je bilo, da si stopil vmes. Morda sem jo mislil še?« »Da bi te ljubila?« »Da bi me sovražila.« »Ti si pijan nocoj.« »Morda je res,; toda čisto drugače bo. Ko me bo sovražila, ne bodo njene ustnice več mehke In oči: nič več ne bo sreče v kotičkih zame. Ze jutri bo pomlad cvetela. Na svetu bo april. Naj živi!« Borut je izpil iz kozarca do dna ln ga trešči! po parketu. Milan in Vandn sta prišla. »Bi tudi midva kaj zaplesala Vanda.« je rekel Borut. »Ce hočeš?« »S lehoj ne bom imela ničesar več. Sovražim te..« Drugo jutro, ko s| je učiteljica Vanda izpisovalo iz učbenikov in knjig primerne misli za uro moralike, so ga našli sredi železniških tirov, prerezanega na dva dela. Pravijo, da mu je verjetno na spolzikh železniških pragih spodrsnilo; ko pn je ležal, se mu zaradi vinjenosti nI ljubilo vstati Na češnji blizu Železniške proge, se je na prisojni veji nopje že razcvetelo. Zrak je drhtel od pomladnega soncu in petja ptic Pismo s Trebelnega 3. marca je bil v dvorani zadružnega doma zbor volilcev, ki se ga je udeležil tudi ljudski poslanec, domačin Franc Krese-Coban. Udeležba je bila kar lepa. Volilci so razpravljali zlasti o elektrifikaciji, ki Jib predvsem zanima. Predsednik eloktrifikacijskega odbora je poročal o dosedanjem deJu in težavah, ki so nastale zaradi pomanjkanja finančnih sredstev. Celotno električno omrežje bo obsegalo 36 kilometrov. Vsi stroški (delo nn material) so preračunani na približno 13 milijonov din. Izdatno pomoč sta dala OLO Novo mesto in Narodna banka-centrala LRS — 5 in pol milijona dinarjev. Da bi čimbolj pravično razdelili stroške, so razdelili posamezna gospodarstva v osem kategorij in sicer po zmogljivosti, Pri čemer so upoštevali dohodke pa tudi gospodarske težave posameznih gospodarstev. Prispevki posameznih kategorij so od 80.000 navzdol do 3000 (osma kategor.), v čemer so všteti denarni prispevki, material in delo. Vendar se še zmerom dobijo tudi taki, ki nočejo pomagati ne 1 delom ne z denarjem. (»Nočem elektrike, tudi če me iz kože denete!«) Tov. Krese-Coban je poudaril, da moramo vsi pošteno prijeti za delo in ceniti pomoč, ki jo daje ljudska oblast, kajti le tako bo delo in prizadevanje poplačano z uspehom. Zatem je tov. Coban razložil pomen in vlogo komun, oziroma novih občin. Opozoril je tudi na nepravilno tolmačenje komun ter na posledice, ki bi jih lahko povzročila neenotnost in koristolovstvo posameznikov. Občinski praznik Volilci so se pogovorili tudi o občinskem prazniku, ki ga partizansko Trebelno praznuje 12. aprila — za obletnico ustanovitve Gubčeve brigade. Zvečer pred praznikom bo v dvorani zadružnega doma kino predstava, zato bodo napeljali elektriko v dom. Tako bo električna luč prvič zasvetila na Trebelnem. Sčctinarji in lovci Tudi v Trebelnem in okolici je čedalje več ščetinarjev. ki prizadevajo hudo škodo. Lovci so napravili že več pogonov, vendar brez uspeha. Dne 24. marca so pa le položili prvega. Ustrelil g>a je Jože Gač-nik. Mastnih klobas so si menda zaželeli tudi fantje iz BogneČe vasi. 6. marca so bili odšli v gozd, oboroženi s koh in sekirami ter kmalu našli v visokem snegu okrog 70 kg težkega merjasca. Hitro so ga pobili in si ga razdelili, ne da bi o tem obvestili lovsko družino. Toda za to »skrivnost« je kmalu zvedela LD in LM, ki je zaplenila kožo, »junaški« lovci pa se bodo zagovarjali pred sodiščem. Spet ga je z nožem Pogosto beremo o posledicah alkoholizma, zlasti o medsebojnih krvavih obračunavanjih in številnih kaznih, ki jih izreka sodišče, pa kaže, da vse skupaj ne pomaga, saj so pretepi na dnevnem redu. To se ie zgodilo tudi na Trebelnem. 6. marca je nekaj fantov in menda tudi deklet popivalo v gostilni, kjer so se sprli, nato pa odšli v drugo gostilno-Spet so se sprli, potem pa baje pomirili. Toda na poti domov je prišlo do krvavega obračuna, ko je K. A. z nožem napadel P. M. Prizadejal nvu je težke rame po obrazu in so ga morali takoj odpeljati v bolnišnico, čez 8 dni se je vrnil domov, vendar pa mu lahko ostanejo posledice za vse življenje, ker je dobil tri močne Dve dolenjski grči Pred 86 leti se je v Dol. Straži, kjer še sedaj živi od vseh spoštovan, rodil Janez Smolič, Janez Smolič prava dolenjska grča. Smoli-Čev oče je vkljub visok), starosti še zmeraj krepak. Kot vdovec živi s hčerko Julko, čas pa si krajša z izdelovanjem brezovih in sirkovlh metel. Imel je 10 otrok; dva sta umrla že v ranih letih, štirje bo bili v partizanih, Stanko pa je bil leta 1942 ustreljen kot talec pred pokopališčem v Vavti vasi. Domačija jo bila Karel Turk požgana, vso ostalo družino pa so odgnali v internacijo. Vendar so se vši srečno vrnili. V Drgrmjih Selih pri Straži pa živi 82 letni Karel Turk. živi še 9 in so vsn dobro preskrbljeni. Med okupacijo je bil Turkov oče z vso družino na strani Osvobodilne fronte. Turkov oče je še ves mladosten, ljubi petje, najraje pa gre na Ljuben, kjer si je bil na lepem razgledu postavil gostoljubno zidanico. Obema očancema želimo še veliko zdravih in zadovoljnih l«tl L. H. Dopisujte v »Dolenjski list« sunke v levo ramo in hrbet. Mladinska organizacija na Trebelnem bi morala vse bolj poskrbeti za politično, moralno in kulturno vzgojo. Mladina ponočuje, popiva in pleše po zakajenih gostilnah, ne zanima pa se za svoje dolžnosti. Pozno ponoči se vračajo z mladinskih »sestankov« ter motijo trudne ljudi pri počitku. Mladinski sestanki naj bodo res taki, da bodo v korist in tudi v ponos mladinski organizaciji na Trebelnem. PeceU. Delo In Zelja KUD na Čatežu KUD na Čatežu je zelo delavno. Predstave so redno nedeljo za nedeljo. Nazadnje so igrali Domna in poželi splošno pohvalo gledalcev. Res imamo precej in raznih težav, najhuje ie pa z elektriko. Napeljava it le zasilna in ne ustreza pravilom električne napeljave, $H manj pa našemu društvu. Tudi odgovorni električni uslužbenci so kritizirali napeljavo, vendar pa vkljub pogostim prošnjam ne ustrežejo naši želji Najprej so dejali, da ni materiala pa smo si ga priskrbeli sami. In gre le za pravilen priključek, namestitev luči ln stikalne plošče- Prav lepo jih prosimo, naj vendar najdejo pot iz Trebnja do Čateža ter nam uredjijo tako potrebno in zaželeno razsvetljavo! Člani KUD Čatež Malo več obzirnosti Pod novomeškim Bregom že dolgo vrtajo v živo skalo in razstreljujejo, da so stare bre-ške hišice Že precej razpoka-ne, saj se ob detonacijah zemlja včasih trese kot ob bombardiranju. Toda to še gre; delo je pač potrebno, toda huje je nekaj drugega. Graditeljem podbreškega predora se menda zelo mudi, saj električni kompresor brni dobesedno noč in dan in detonacije se kar vrstijo. In brnenje kompresorja ponoči gre ljudem res na živce. Naj bi prenehali! vrtati vsaj ponoči do 6. ure zjutraj. Toda vrtajo vso noč, navsezgodaj pa prično pokati mine, da človeka kar vrže s postelje. Malo več obzirnosti do prebivalcev Brega bi bilo pa res treba! Ce vrtal-ci, oziroma graditelji ne mislijo na zdrave ljudi, naj mislijo vsaj na bolnike in otroke. Toliko obzirnosti menda zaslužijo tudi Brežani, da bi imeli ponoči vsaj znosen, če že ne popolen miri R. Huje kot na fronti Veselice pa tudi žegnanja si v Suhi krajini ni mogoče misliti brez pretepa. Tako vročekrvnih fantov menda ni nikjer na Dolenjskem. Bolj ali manj množično pretepanje ob vsaki priliki, pa naj bo to veselica, sva-tovanje ali pa žegnanje, ki ga tam Se prav posebno častijo, je že postalo kar nekak (sicer zelo žalosten) narodni običaj. Skoraj v vseh primerih bi zastonj iskali prave vzroke za pričetek pretepa. Teh niti sodišče niti preiskovalni organi navzlic vestnemu prizadevanju ne morejo vedno odkriti. Dejstvo, namreč je, da se pri vsakem pretepu in neizogibni pravdi, ki temu sledi, udeleženci in gledalci razde-le na dve skupini. Vsaka skupina si potem na vse načine prizadeva zvaliti krivdo na drugo skupino, pri .tem pa maličijo resnico, odnosno se resnice sploh ne dotaknejo, da je težko odkriti pravega krivca. Žalostno Je dejstvo, da prav priče takih skupin po navadi povedo tako malo resnice, da bi mnoge izmed njih legendarni lažnivi Kljukec kaj z veseljem sprejel v svojo telesno gardo. Seveda so vsi vedno pripravljeni pri- seči na vsako izjavo. 31. oktobra lani so Imeli žegnanje v Gradencu pri Žužemberku. Pri posestniku Rajerju so imeli ob tej »svečani« priliki pri hiši goste, med njimi tri fante iz Sel. Domači fantje pa so ta dan popoldne pili fantovščino v neki privatni hiši v vasi. Kakih deset ali še več jih Je bilo skupaj. Pili so in plesali. Pa so prišli na ples še trije Se-lancl. Po pričevanju Gradenča-nov so takoj začeli izzivati, toda Gradenčani se baje nikakor niso hoteli pretepati. Na njihov »auf« sploh niso reagirali, zato so Selancl odšli nazaj h gostitelju. Priče iz druge skupine, to je Selanci pa trdijo, da so bili na plesu nezaželeni in da so jih Gradenčani hudo izzivali, oni pa se niso hoteli tepsti. Končno da so jih Gradenčani s silo potisnili iz hiše. Kako je torej bilo, kdo naj to ugotovi. Res je samo to, da so Gradenčani pozneje v mraku prišli pred Raj er j evo hišo in hoteli noter. To jim domači in gostje niso dovolili. Gospodar, ki je šel z drugimi vred pogledat ven kaj je, je dobil krepak udarec po glavi. Primazal mu ga je, kot so navedle priče, so- Novomeški Glavni trg bo v kratkem do kraja urejen. Izkopali so zemljo za nove vodovodne cevi, potem pa nemara dolga desetletja fotograf ne bo več ujel pogleda na trg, kot je na tej sliki SPORT IN mtSNAVZGODA Zvezna odbojkarska liga Novomeški odbojkarjl izgubili 2 točki SPARTAK (Subotlea) : PARTIZAN (Novo mesto) 3:2 (13 : 8,15 : 12,7 : 15,13 : 17,15 : 11) Partizan Črnomelj -Partizan Brežice 16: 8 (5:1) Sedmo kolo, oz. Šesto za ekipo Partizana Črnomelj, v drugi rokometni ligi LRS je prineslo nepričakovani rezultat. Številni gledalci so navdušeno pozdravili obe moštvi. Crnotnaljčani so nastopili z novim Igralcem. Borbenost igralcev je bila izvrstna in Je dokazala, da je Črnomelj resni kandidat za osvojitev naslova prvaka II. lige LRS. Najuspešnejši Igralci za Črnomelj so bili: Cop, Sujlca in Slmec. Za Brežice pa Urbančlč in Mika. Sodnik Trtnlk iz Ljubljane je svojo nalogo opravil zelo dobro. Partizan Črnomelj -Letalci JLA V odbojkarskem srečanju je Partizan s težavo premagal Letalce z rezultatom 3:2. V polju so ae odlično uveljavili Letalci, dočim na mreži ni bilo tolka-čev. V nedeljo se bo ekipa Partizana pomerila v predtekmi Mladost (Zagreb) : Partizan (Novo mesto) z ekipo Partizana (Novo mesto) II. M. k. Uspeh Črnomlja - SlmonlČ drugI V Osjeku Je bilo državno prvenstvo FLRJ v krosu. V hudi konkurenci Je član Partizana Črnomelj SimonIČ zasedel drugo mesto v skupini mladincev, kar je nedvomno velik uspeh za Imel je 13 otrok, od njih jih tako mladega tekača. V nedeljo so Imeli novomeški odbojkarjl težiko nalogo. Opraviti so imeli s subotiškim Spar-takom, ki je na svojih tleh nadvse nevaren nasprotnik. Z malo več sreče bi Novomeščani tudi tokrat lahko odnesli obe točki, če bi jih nekaj nepravičnih sodnikovih določitev ne deprimiralo. Kljub porazu pa predstavlja rezultat visoko vrednost novomeških odbojkar-jev. Prvenstvo se nadaljuje v nedeljo. Novomeščani pričakujejo v goste svojega starega rivala — mariborski Branik. Zaključek pokalnega turnirja v Ljubljani V počastitev 10-Ietnice osvoboditve Ljubljane je OK Ilirija organiziral turnir najboljših odbojkarskih moštev iz vse Slovenije. Tekmovalo Je 7 ekip. Z malenkostno razliko je zmagal mariborski Branik pred novomeškim Partizanom. Enako število točk Je dosegel tudi ZOK Ljubljana. Ti trije tudi predstavljajo razred zase, medtem ko ostali nekoliko zaostajajo. Odigrati se ima le še tekma Ilirija : Olimpija, katere izid pa ne more spremeniti vrstnega reda v gornjem delu lestvice, I ki Je takale: KEGLJAČI. Novo mesto : Jesenice 314:314 V nedeljo, ID. aprila, so gostovali v Novem mestu kegljači z Jesenic. Kegljali so v narodnem in mednarodnem slogu. Borbena partija po 10 kesljačev se je končala neodločeno 314:314. V mednarodnem slogu so Jeseničani zmagali 1223:1123. Posamezniki so sc plasirali S.pec 413, Kelih 410, S-ribar 400 podrtih kegljev. Mrzlak 398, Cigoj 371, Berginc 351 podrtih kegljev. Kegl jaški center Novo mesto je žele v zadnjem času začel svoje kegiljace in kesljaČice trenirati v mednarodnem slozu. Nedeljsko srečanje je bilo prvo te vrste v Novem mesru. Na prvem srečanju smo vkleli vrhunske kegljače posebno pa prvo plasiiranega tov. Speča, kateri je v zadnjem času dosegel v republiškem merilu vidne uspehe. Za K. C. je bil najbolj«'; Mrzlak, ki je res dober kesljač v narodnem in mednarodnem slogu. Srečanje v narodnem slogu se je vrs-tiflo po setih enkrat z zmago Jeseničanov, enkrat z zmago Novega mesta, tako, da je billo težko reci kdo ho zmaca.1. Šele na koncu pa so Novomeščani po. kazali, da so dobri In prisebni kegljači, posebno pa Cigoj Riko, ki je v zadnjem lučaju pokazal OBVESTILO 1 J ■«..*..»■ I,I.|U,I t t t ? t I VSEM USTANOVAM IN PODJETJEM NA OBMOČJU GOZDNEGA GOSPODARSTVA NOVO MESTO! ObveSčamo vse, ki si želijo nabaviti drva za kurjavo v zimi 1955-56, naj potrebe sporočijo pismeno do 31. maja 1955! Naročita po tem roku ne bomo upoštevali. GOZDNO GOSPODARSTVO NOVO MESTO vse srvoje znanije ter igro- izenačil. Najboljši kegljač po adutih pa je bil Barbu! Franc. Zadnje čase se opaža velik napredek rudi pri ženskih ellpah, saj so na zadnji trening tekmi dosegle do sedaj najboljši rezultat v narodnem slogu 314 podrtih kegllijev, ter je enak rezultat z moškimi ekipa mL Gornje srečanje je biflo v počastitev desete obletnice osvoboditve. Kegljaski center Novo mesto ima še vrsto prireditev v tem letu. M. B. na nogometnem igrtscu v kočevju je bilo vroče V nedeljo, 3. aprila, so bile odigrane prve prvenstvene nogometne tekme. Kočevski Partizan, ki Je prezlmoval kot Jesenski prvak, te Je pomeril na domačem igrišču z zelo močnim ln "nevarnim nasprotnikom NK PoStarjem lz LJubljane. Poštar Je Se v prvem polčasu začel ostro napadati na vrata Partizana in kmalu vodil z 2:0. Sele proti koncu prvega polčasa Je Partizan zmanjšal rezultat na 2:1. V drugem polčasu Je bila tgra Se bolj razburljiva ln napeta — Partizan Je izenačil, vendar Je Poštar spet zvišal rezultat na 3:3, toda Partizan je dosegel gol ln tako Je ostal rezultat Igre 3:3. V domačem moštvu se je odlikovala vsa obramba z vratarjem Bižalom na čelu. Od napadalcev lahko pohvalimo le Komaca, ki Je btl realizator vseh treh golov. —er— ATLETI IZ ČRNOMLJA AK Odred lt Ljubljane Je na tekmo za pomladanski krosa povabil tudi atlete Partizana lz Črnomlja. Vreme J« bilo zelo ugodno ln udeležba polnoštevllna — 78 tekmovalcev. Prve to tekle mladinke; na 600 m Je zmagala Stamejfričeva. Zelo zanimiva točka tekmovanja Je bil tek na 1000 metrov za mlajše mladince; zmagal Je, nepričakovano, član Partizana Črnomelj Branko Derganc z odličnim časom 2.56.4 ter se tako plasiral v »lito slovenskih mladinskih tekmovalcev. Po mnenju Športnih funkcionarjev bo Derganc verjetno postal tudi član jugoslovanske mladinske reprezentanco. Na progi 1500 m za sta-rejfie mladince se Je moral član Partizana Črnomelj — SlmonlČ — zadovoljiti z drugim mestom. Tekmovalci Partizana Črnomelj so se udeležili crossa na atroike AK Odreda LJubljana, kar le zelo pohvalno za vodilni slovenski klub, da tako pomaga razvoju atletike na deželi. Branik (Mar.) 6 5 1 16: 5 10 Firtizan (N. m.) 6 5 1 17: 7 10 ZOK LJubljana 6 5 1 16: 8 10 Fužinar (Ravne) 6 3 3 12:14 6 Kamnik (Kamn.) 6 15 8:17 2 Olimpija (Ljb.) 5 1 4 5:13 2 Ilirija (Ljb.) 5 0 5 5:15 0 Številke pomenijo: število odigranih tekem, število dobljenih, število izgubljenih tekem, stanje v nizih, doseženo mesto. Iz §en trupe rta V Sentrupertu je bil tritedenski kuharski tečaj, katerega je redno obiskovalo 32 tečajnic. Tečaj je kmetijska zadruga podprla z 20.000 dinarji, ostalo so prispevale tečajnice same. Učne moči so bile iz Novega mesta. Poleg kuhanja ln postrežbe so se učile tudi gospodinjskih del in krojenja. Na tečaju so bila samo kmečka dekleta, ki so se vse prav pridno učile. Ob koncu tečaja so priredile malo zakusko, na katero so bili povabljeni tudi predstavniki1 množičnih organizacij in Kmetijske zadruge. sed Ivan Horvat starejši. Ko BO se domaČi in gostje umaknili v hišo, se je pričel od zunaj juriJ na samo hišo. Priče so navajale, da je bilo huje kot na fronti. Kamenje in polena eo letela od vseh strani na okna in skozi okna v hišo. Celo jedila na mizi so bila polna črepinj, pet kilsko poleno so še drugi dan našli miličniki v hiši. Na oknih in vratih je bilo nad 6000 din škode. Za to dejanje so se znašli kot obtoženci pred sodiščem v Novem mestu že imenovani Ivan Horvat st. ter Franc in Jože Škufca. Ostali udeleženci in gledalci so nastopili kot priče, ki pa so se v pričevanju ravno za 100% razlikovale. (Najbolj pravilno bi bilo, da bi bili vsi obtoženci.) Obtoženi Ivan Horvat Je Ml obsojen na 30 dni zapora, Jože in Franc Skufca pa vsak na 20 dni zapora. Vsak mora plačati tudi 800 din povprečnine, skupno vsi trije pa tudi vse stroške postopka, ki ne bodo majhni, saj je bilo samo avtobusnih voženj v Novo mesto ln nazaj nad 20. Vsaka vožnja tja ln nazaj pa stane 260 din. Horvat mora plačati Rajerju ' za zdravniško spričevalo 650 din. za poškodovana okna ln vrata pa bo ta moral tožiti na civilnem oddelku. Mladoletnika je nagovarjal na tatvino Ne priče ne uradni zapiski ne kaže.U> Julija Zupeta iz Skocjana v lepi luči. Sicer mlad in sposoben, se menda raje udaja lahkemu življenju kot poštenemu delu, zaradi česar je bil že dvakrat obsojen. Tret-jič se je zagovarjal pred okrajnim sodiščem v Novem mestu zaradi nelepega dejanja: mlajšega mladoletnika A. J. je.nagovarjal na tatvino, odnosno ga navajal k tatvini s tem. da mu je ob neki priliki, ko ga je ta vprašal ki^ vzame ($f»i*r\ ktf je večkrat pijan, dela pa nikjer, Zupet rekel, češ iz predala zadružne gostilne si vzemi, če kaj rabiš. Mlajši mladoletnik A. J. je res tako naredil in v osmih obrokih vzel nad 9000 din. zaradi česar.je bil tudi kaznovan. Fant je ob tej priliki skesano prizAal svoje dejanje in tudi povedal, da tega ne bi nikdar storil, če mu ne bi Zupet takorekoč s prstom pokazal, kje se dobi denar na lahek način. Vse kaže pa da je bilo takih *gostov« v blagajni zadružne gostilne več. kajti ta izkazuje nad 82.000 din primanjkljaja. To, da je bilo moč jemati iz predala denar kar tako brez vsega in brez kontrole, pa kaže celotno vodenje gostilne v dokaj Čudni luči Julij Zupet je bil obsojen na 3 mesece zapora, plačilo stroškov in 500 din povprečnine. Kino KRKA Novo mesto Od 15. do 18. aprila: ameriški barvni film Obzorje na zahodu. Od 19. do 21. aprila: ameriški film Slavolok zmage. Kino Dolenjske Toplice 1«. in 17. aprila: ameriški tlim Oženil sem se s čarovnico. Kino Jadran Kočevje 15. do 17. aprila: Zemlja smehljaja. 20. ln 21. aprila: CrnJ človek. Kino loški potok 16. ln 17. aprila: Zločin v Nevadl. Kino Mokronog 1«. tn 17. aprila: avstrijski film Kogar bogovi ljubijo. Potujoči kino Novo neslo predvaja film Glas v viharju 15. aprila ob 19.30 v Birčni vasi, lfi. aprila ob 19.30 na Dvoru, 17. aprila ob 15. url v Ambrusu in ob 19. uri v Zagradcu. Dežurna zdravniško službo1 Do 24. aprila dr. Spiler, od 24. aprila do 2. maja dr. Vodnik. Dežurna zdravniška služba se začne ob 7. url zjutraj in se zaključi zadnji dan dežurstva ob 7. url zjutraj. MALI OGLASI UGODNO PRODAM stavbišče 6 arov v Loki pri Črnomlju. Informacije v Čevljarskem podjetju »planina«, Črnomelj. (117) PRODAM manjSe posestvo pri Novem mestu (Bučna vas). Naslov prt upravi lista. (120) PRODAM posestvo z gospodarskim poslopjem, 20 minut od železniške postaje. Naslov pri upravi lista. (125) ENOSTANOVANSKO HISO s pri- BANCNA URADNICA I5če po možnosti neopremljeno sobo v Novem mestu aH bližnji okolici. Ponudbe na upravo lista ali na dr. Feliks Kosec, Splošna bolnišnica, Novo mesto. (115) HARMONIKARJU Strokovno ugla-Sam ln Izvršujem vsa generalna popravila vseh vrst harmonik točno ln solidno. BlvSi ugla-ievalec tvrdke »Josip Fleiss« — Vokal Marjan, LJubljana, Rimska cesta 21 — Borštnikov trg. PRODAMO 8 parcel dobrega gozda. Kupci naj se prijavijo pri Glavan Jožetu, Reber 17 pri Žužemberku do vključno 3. maja. SPREJMEMO KUHARICO z vsaj 8-letno prakso. Nastop takoj. — Plača po dogovoru. »Gostišče na trgu« — 2užemberk 26. ENOST ANO VANJSKO HlSO v Novem mestu s prttfkllnami ln večjim vrtom tnkoi vseli Ivo, kupim. Naslov pri upravi lista. (1«) Obvestila MKUD »Oton Zupančič« na gimnaziji Novo mesto obvešča, da se bodo danes predstavili osmošolcl in sedmošolci z igro »Cvetje v jeseni«, ki Je prirejena po istoimenski Tavčarjevi povesti. Vse ljubitelje odra in opazovalce razvoja dijaškega odra vljubno vabimo. • Vse starše otrok, rojenih leta 1948 ter Januarja ln februarja 1949 obveščamo, da bo vpis v I. razred za šolsko leto 1955/56 v dneh 18., 19. tn 20. aprila 1955 od 8. do 11. ure v pisarni Učiteljišča Novo mesto (I. nadstropje, stavba Osn. šole). — S seboj prinesite rojstni list otroka in potrdilo o cepljenju proti kozam. Zahvala Podpisana Martin in Antonija Udvanc lz Gorenje vasi pri Smar-jeti se iskreno zahvaljujeva delovnemu kolektivu tekstilne tovarne »NOVOTEKS« Novo mesto za izplačano zavarovalnino v znesku 108.500 dir±. ki sva jo prejela za tragično umrlim sinom Martinom. EVT1TKE Ob 70-letnici čestitamo naši dobri mami in stari mami Heleni Merharjevi lz Novega mesta in Ji želimo še mnogo zdravih in srečnih let v krogu svojih dragih. — Otroci, zetje, 6nahe. vnuki in vnukinje. Preklic Preklicujem vse neresnične besede, katere sem govorila proti Karlu Bergerju iz Podturna ter se mu zahvaljujem, da je odstopil od tožbe. Pclko Milka, Podturn t Gibanje prebivalstva v Novem mestu Pretekli teden Je bilo rojenih 9 dečkov tn 4 deklice. Poročila sta se: Suštarič Franjo, delavec, in Pavlic Jožefa, šivilja, oba iz Novega mesta. Umrli so: Turk Marila, užit., 79 let, lz BršIJl-na. Korber Frančiška, gospodinja, 77 let. 1z Male Bučne vasi. Slak Franc, bolničar, 35 let, lz Novega mesta. Bojane Jožefa, užttkarica, 89 let, lz Novega mesta. let, iz Loke. Celešnik Marija, gospodinja, 79 let, iz Črnomlja. Po-žek Ana, užitkarica, 76 let, lz Butoraja. Gregorič Franc, Invalid, upokojenec, 79 let, i2 Črnomlja. Gradac V mesecu marcu 1955 so bile rojene štiri deklice. Poročila sta se: Cemas Ivan, šofer lz Zilj, ln Majerle Stanislava, frizer, pomočnica lz Vojne vasi. Umrli so: Hu-dorovac Miha, otrok, 6 mesecev, iz Grma. Cajnar Anton, 78 let, iz Otoka. Lukanlč Milko, 89 let, iz Cerkvišča. v Kočevju v Črnomlju Od 2« marca do 9. aprila 1955 sta bili rojeni dve deklici. Umrli so; Strugar Ana, gospodinja, 70 Od 2. do 9 aprila 1955 Je bilo rojenih 5 dečkov in 6 deklic. Poročili so se: Selišnik Anton, šofer, in Zgonc Angela, učiteljica, oba iz Borovca. Tršič Dušan, oficir JLA iz Kočevja, in Gornik Pavla, nameščenka iz Sodražice. Poje Zvonimir, šofer, in Lavrič Pavla, delavka, oba iz Kočevja. -« Umrl je: Rak Matevž, upok, rudar, 61 let. Iz novomeške porodniSn.ee Pretekli teden so rodile: Kolenc Slavka iz Odrge pri Trebnjem — deklico. Rugelj Ivanka iz Sa-dinje vasi pri Dvoru — deklico. Kovačič Jožefa iz Drame prt Šentjerneju — dečka. Novak Slavka iz Novega mesta — deklico. Ketiš Cirila lz Domžal — deklico. Zi-berna Angelca iz Zagorice pri Dobrnlču — deklico. Blatnik Angela iz Ratja — deklico, Springer Terezija lz Gor. Podboršta pri Mirni peči — deklico. Sotler Ivanka iz Srednje vasi pri Semiču — dečka in deklico. Plut Ivanka iz Soteske — dečka. AvgustinčiC Fani iz Dol. Podboršta" — deklico. Resman Vera iz Borovca pri Kočevski reki — dečka. Raj k Martina lz Gaberja — dečka in deklico. Grubar Pepca iz Irce vasi — dečka. Suštarič Marija 12 Kr-melja pri Predgrađu — dečfta. Oblak Ljudmila iz Novega mesta — deklico. Uičin Blondina iz Novega mesta — deklico. Makarovlč Silva iz Smlhela — deklico. Fuglna Marjanca iz Deskova vas — deklico. Gregorčič Pavla iz Slovenske vasi prt Sentrupertu — dečka. Vidmar Mihaela lz Malega Pod-llubna — dečka. Skrbeč Marija iz Dol. Suhadola — deklico. Mlhelic Terezija iz Črnomlja — deklico. Glavina Ivica lz Novega mesta — deklico. Kapš Marija iz PrelesJa pri Predgrađu — dečka. Kukovec Jelka lz Gotne vasi — deklico. Pe-Čaver Marija iz Semlča — deklico. Abram rvanka iz Sedeče vasi — deklico Romih Francka iz Rake pri Krškem — deklico. Vovk Štefka lz LJubljane — de*ka. Grm Jožefa iz Vrha pri Hinjah — dečka. Bukovec Karlina iz Uršnth sel — deklico. Srečnim mamicam čestitamo I Stran 6 f *" »DOLENJSKI LIST« •tev. 15 PENICILIN- veliki dobrotnik človeštva Dne 11. marca letos je v Londonu umrl odkritelj čudovitega zdravila — penicilina — sir Alexander FLEMING. Pravzaprav je bilo to odkritje le golo naključje, kakor se na področju znanosti tako Cesto zgodi. Spoznati koristnost in možnost uporabe takega >slučajnega« odkritja pa morejo le oči in čut genija Leta 1929 so v nekem angleškem zdravniškem laboratoriju pustili čez noč več posod z različnimi gnojišči mikrobov. Naslednjega dne so opazili, da so bacili poginili, ker se je na njih razvila neka drobna plesen. Dr. Fleming, ki je bil tedaj zdravnik v Marijini bolnišnici v Londonu, je to ugotovitev objavil in izrazil mnenje, da mora ta plemen vsebovati učinkovito sredstvo proti bacilom. Minila so dolga leta napornega raziskovanja in izločevanja zdravilne snovi iz plesni. Raziskovanja so se zavlekla tja do druge svetovne vojne, ki je zahtevala čim boljša sredstva za zdravljenje ran, dobljenih na bojišču in pri bombardiranjih. Zato so raziskovanja še pospešili. Dr. Florev iz Oxforda je s skupino svojih kolegov še resneje poprijel za delo in uspeh, ki so ga doživeli, je presegel vsa pričakovanja. Penicilin, ki so ga iz te plesni izločili, se je pokazal kot izredno učinkovito sredstvo proti celi vrsti bakterij. bedaj so se začeli z njim ukvarjati tudi ameriški učenjaki in razširili poskuse f>rav na ameriški način na ze-o široko podlago. Seveda denarja ni primanjkovalo, kajti mnogi so v tem videli tudi možnost nagle obogatitve. Vso proizvodnjo, ki je bila v začetku še zelo minimalna, sta prevzeli ameriška vojska in mornarica. Sicer pa, kdo £>i lahko bil dal 200 dolarjev za Dr. Aleksander Fleming milijon enot! Pozneje, ko se je proizvodnja povečala, so dodelili nekaterim bolnišnicam majhno količino tega zdravila pod pogojem, da ga smejo uporabiti le v najnujnejših, rekli bi brezupnih primerih. Tako uporabljen penicilin niso smeLi zaračunati. Pripravljanje tega zdravila je bilo izredno dolgotrajno, ker so ga pridobivali direktno iz plesni, ki so jo gojili v posebnih steklenicah, zato so pričeli iskati poti za izdelavo na umeten način. Če pa hočemo neko spojino na tak način izdelovali, moramo poznati njeno kemično formulo. Zopet so se vrstila dolgotrajna raziskovanja, ki so bila konč- no kronana z uspehom. Pot do umetnega izdelovanja je bila odprta in sedaj ga proizvajajo samo še na tak način Seveda je s tem padla cena zdravilu, ki je sedaj lahko prodrlo med najširše sloje in postalo last vsega človeštva. Pljučnica, vnetje možganske mrene, razna zastrupljenja krvi in še toliko i>n toliko drugih bolezni So postale hitro ozdravljive. Za vse to se moramo zahvaliti tihemu pa genialnemu angleškemu znanstveniku, ki ga upravičeno štejemo med največje dobrotnike človeštva v moderni dobi. Penicilin, čudovito zdravilo, ki ga vsaj po imenu pozna, že vsakdo pa mu je najlepši spomenik. Otvoritev lutkovnega gledališča v Šentjerneju Lično opremljena pisemca so vabila ustanove, podjetja in množične organizacije na otvoritveno predstavo. Odzval se je tudi naš ljudski poslanec Franc Pirkovič. Organizatorica te naše nove kulturne ustanove, tov. učiteljica Vlasta Tavčarjeva, je uvodoma povedala nekoliko zgodovine lutkovnega odra v Šentjerneju. L. 1939 je njen pokojni oče, SAVUDRIJA — naše otroško okrevališče Glavni odbor Rdečega križa Slovenije upravlja že več let v Savudriji obmorsko okrevališč« za bolne in boletme otroke v starosti od 4 do 14 let. To je edina specialno okrevališče za obroke iz vseh krajev Slovenije. Samo lani je bilo v petih izmenah po 28 dni na okrevanju okrog 800 otrok. Približno taka emogljivost okrevališča bo tudi letos. Številne izjave staršev dokazujejo hvaležnost za veliko pozornost, ki so je bili deležni njihovi otroci v okrevališču. Mnogim se je zdravstveno stanje močno izboljšalo, drugim so se ublažili težki astmatični napadi, nekateri pa so vsakoletni gosti, ker to zahteva način njihovega zdravljenja. Savudrija je mnogim otrokom kraj lepih spominov, ki so jih tam preživeli, da si okrepijo svoje zdravje. Med oskrbovanci so bili otroci s perifernimi mišičnimi ohromenjl, bronhitisi, bronhialne astme, raznimi kožnimi obolenji, krčniml vnetji grla, žrela, sapnika, kroničnimi vnetji mehurja in ledvične čaše, kostno ln sklepno tuberkulozo v stanju okrevanja, revmatični itd. Da bomo tudi letos omogočili okrevanje najpotrebnejšim otrokom, je pri izbiri nujno potrebno sodelovanje šolskih zdravnikov oziroma šolskih poliklinik, ter patronažnih sester, kateri najbolj poznajo zdravstveno stanje otrok, pa tudi socialne prilike, v katerih se otroci nahajajo. Glede na to, da so potrebe terena mnogo večje, kot pa je zmogljivost, in zato, da bi prišli v okrevališče res najpotrebnejši otroci, je treba takoj pričeti z ubira, kajti samo mesec ln poJ nas ločd od tega, ko bo 18. maja odpotovala v Savudrijo le prva skupina predšolskih otrok. V času šolskih počitnic pridejo na vrsto šolski otroci. V interesu zdravja naših otrok Je, da se bodo letos sredstva, ki so v proračunih ljudskih odborov, društev ln družbenih organizacij za prirejanje otroških letovanj, prvenstveno uporabila za zdravstveno in socialno najšibkejše otroke, katerim mora biti posvečena prav posebna skrb naše skupnosti. Vse informacije glede »prejemanja otrok v okrevališče v Savudriji daje Okrajni odbor Rdečega krika v Novem mestu, ki pravtako sprejema tudi predloge. Savudrija strokovni učitelj Ivan Tavčar, začel s 'to panogo kulturnega udejstvovanja, pri čemur mu je pomagal tedanji tuk. učitelj Jože Zamljen. Z veseljem so tedaj nahajali stari in mladi k Jankotu Reclju, kjer je bil oder. Med preteklo vojno so tudi lutke šle »v begunstvo«. Neumorna prosvetno kulturna delavka Vlasta Tavčarjeva ie začela znova in nam pripravila nov oder v prostorih osnovne šole. S hvaležnostjo se je spomnila našega mizarskega podjetja Podgorje v Šentjerneju, kolektiva električar-jev ter vseh darovalcev, ki so kakorkoli prispevali, da imamo tako lepo opremljen oder. Zastor se je odprl in pred nami so se odigrali prizori, ki so bili z odobravanjem sprejeti. Igro je zelo poživila scena, ki io je z umetniško roko in ljubeznijo naslikala naša prijateljica prosvetna sodelavka Vlasta Schoeppleva iz Gracar-jevega tuma. Vsem, ki so pomagali lutkam do življenja, predvsem Vlasti Tavčarjevi. Malči Trojarjevi, knjigovodju Slavku Hudoklinu in učitelju Lojzetu Kiklju prisrčna hvala! Za proslavo 10. .obletnice osvoboditve namerava ta gledališka družinica postaviti na oder izvirno delo tov. Tavčarjeve iz minule osvobodilne vojne. Prosimo vse, ki imajo količkaj možnosti, da pomagajo kriti stroške za postavitev odra, ki niso majhni. Lutkovnemu odru pa želimo obilo uspeha! j KILOGRAMSKE LIMONE Cesto pasejo po časopisih o uspehih naših kmetovalcev pri vzgoiji ravznih vrst sadja, zelenjave in žitaric — v glavnem oistiih kultur, ki so jih od drugod prinesli v nase kraje. Južne kulture, ki uspevajo pri nas, dajo zelo redko kaj več kot povprečne sadove. Stevanu Jovanoviču iz poža-revskega okraja pa je uspelo vzgofitii Limonovo drevo, ki je nekaj posebnega: ena limona s tega drevesa je tehtala 970 gramov, ostade pa približno po 900 gramov. Skupščino okrajne zveze Partizana Novo mesto Po uspelih občnih zborih domala vseh partizanskih društev, ki so včlanjena v okrajni zvezi telesno. vzgojnih društev, Je slednjič tudi zveza sama ltnela svojo skupščino. Številni delegati posameznih društev so napolnili sejno dvorano OLO. Med gosti smo opazili tudi tov. " Plnkovtča, sekretarja OK ZKS, zastopnico LMS in ing. Pav-šiča, ki Je zastopal republiško zvezo. Uvodne formalnosti Je opravil predsednik dr. Hočevar, nakar so sledila poročila o delu okrajne zveze v preteklem letu. Okrajna zveza deluje pravzaprav šele prvo leto, namreč od odcepitve okrajne zveze Črnomelj, kar se Je zgodilo 28. marca 1954. Med aktivnimi beleži 10 društev, povsem pa je neakttvno društvo v Smarjeti. Skupščina ga je zato brisala iz seznama. Z boljšimi ln slabšim^ uspehi delajo društva Novo mesto, Žužemberk, Trebnje, Mokronog, Mirna, Vavta vas, Šentjernej, Dol Toplice. Mirna peč ln Otočec. Danes imajo ta društva registriranih 1124 članov, za katere imajo na razpolago 44 vodnikov. Skoraj vse delo uprave okrajne zveze Je slonelo zaradi bolezni predsednika in prezaiposlenostl tajnika na ramenih načelnika m načelnice, katerima je bil v pomoč en instruktor, vendar ga republi- Kapa iz šala Kaj kmalu bodo ali pa so že romali šali in rokavice spet do pozne jeseni v naftalin. Skrbne matere pa spet' skrbi, kako bodo s čim manj stroškov čim lepše oblekle otroke. Sledeč majhen nasvet bo morda kateri izmed njih dobrodošel. Iz volnenega pletenega šala naredi hčerki ali sinu lepo kapo, ki jo bo nosil vso pomlad. Ce je šal iz tanke volne in strojno pleten, naj bi bil širok 25 cm in dvojen, iz debelejše pa 13 cm (enojen). Dolg naj bo od 50 cm do 60 om. Šal po širini petkrat prepognemo in prirežemo kot kaže slika. Zatem sesijemo drugo in tretjo, četrto in peto, šesto in sedmo, ter osmo in prvo zare>zo z gostimi vbodi na notranji strani, Ce bo kapa dvojna, to naredimo še na drugi poJovici šala, ga prepognemo, da so šivi znotraj ter končno sosijrrao še začetek in konec šala skupaj. Kapa je torej že gotova, Ce imamo kaj istobarvne ali slične volne, kapo okrasimo s čopko, ki jo naredimo čisto enostavno tudi same. Za to izrežemo okrogel kartonček v premeru 5—5 cm, znotraj mu izrežemo še en krog premera 1,5 do 3 cm. Kartonček obšivarno z volneno nitko, dokler nd notranja luknjica čisto izpopolnjena. S škarjami obreže-mo vse nitke na zunanjem obodu kartona, ob notranjem obodu pa nitke močno obšije-mo. Kartonček še prerežemo, da ga izvlečemo, prirežemo vse nitke čopke tako, da so enako dolge ter čopko priši-jemo na kaipo. POTAPLJAČEVA ŽENA »Samo trenutek, da stopim gor na požirek vode.« ška zveza zadnje čase pošilja tudi izven našega okraja. Uprava je skušala vsem društvom ob vsaki priliki nuditi pomoč in podporo. Lastne domove imajo 4 društva, 4 uporabljajo zadružne domove, eno društvo ima redno vadbo v šolskem razredu, eno pa koristi privatne prostore. Svoj stadion ima le Novo mesto, igrišča imajo še Trebnje, Mokronog in Mirna. Značilno je, da v okraju ni niti enega nogometnega igrišča. Zato pozdravljamo zamisel, da se for-mwra štab za gradnjo telesnovzgoj-nin naprav, to Je igrišč in telo-vadisč z najmanjšimi stedstvi, lahko tudi brez predpisanih izmer ln oblik. Ce k pomanjkanju telo-vadlšč prištejemo še pomanjkanje rekvizitov in ustreznega vodniškega kadra, potem moramo biti nad vse zadovoljni z doseženimi uspehi, ki Jih Je okrajna zveza dosegla po svojih društvih z udeležbo na republiškem zle tu v Ljubljani, pri tekmah v ljudskem mnogoboju, pri organizaciji okrajnega prvenstva v odbojki ln smučanju, pri atletskem prvenstvu Dolenjske, pri Titovi štafeti, pri sodelovanju na proslavah občinskih praznikov itd. Svoje občne zbore so že imela vsa društva, razen Mirne. Pri vseh Je bil prisoten vsaj en delegat okrajne zveze, o svojih občnih zborih so društva pošiljala zvezi izčrpna poročila, lz katerih se da razbrati, da so pri svojem delu premagovala najrazličnejše ovire, da pa so kljub temu žela dosti uspehov. Zato tudi upravičeno pričakujejo od oblastnih organov vso naklonjenost in podporo. Za uspešno delo na fizkulturnem polju Je skupščina dala vse priznanje in pohvalo društvu v Žužemberku, ki je kljub najtežjim prilikam doseglo več zadovoljivih uspehov, ln društvu Novo mesto, ki je s svojimi telovadci in vodniki sodelovalo na vseh prireditvah v okraju. Med posamezniki so bili pohvaljeni Podgoršek Marjan-ca, načelnica Partizana v Žužemberku, Saje Olga iz Šentjerneja, Velikonja Marija iz Mokronoga in Skrt Srečko iz Novega mesta. Dalje Je bila pohvala izrečena Puč-kotu Francu za dvig kvalitete v odbojki, načelniku Smrdu Milanu in načelnici Smrdu Nuši za nad vse uspešno delo v upravi okrajne zveze, ter Colariču Francu, dolgoletnemu predsedniku Partizana Novo mesto, ki razen tega tfl dni slavi 45-letnico udejstvovanja v telovadnih organizacijah. Tajniškemu, načelniškemu ln blagajniškemu poročilu je sledila živahna razprava, ki se je dotaknila vseh problemov, na katere dnevno zadevajo naša društva. Novomeški Partizan ima najvoč opravka z bivšem Sokolskim domom, s katerim si ne more nič pomagati, ker ga koristi JLA. Tudi, če bi se Partizanu posrečilo ponovno zasesti ta dom, mu ne bi mogel služiti kot telovadnica Zato 6!m bolj prodira misel po gradnji novega doma v neposredni bližini že obstoječega flzkulturnega pm-ka. Občina je v ta namen zagotovila primeren prostor, treba bo le iztisniti potrebna finančna sredstva. V kolikor bi se našel interesent za odkuo Sokolrkega doma, ki predstavlja precejšnjo vrednost, bi tudi za začetna sredstva ne bili v zadregi. Unati je, da se bo ta zadeva končno v do-glednem času le ugodno rešila. Drugi problem, ki tare novomeškega Partizana Je. kako rešiti vprašanje vzdrževanja flzkulturnlh naprav na Loka. Ker so nekatera društva v Sloveniji že doseela, da skrbijo za vzdrževanje njihovih igrišč sveti za komunalne zadeve tamkajšnjih ljudskih odborov, bi ne bilo napačno, če bi se ta problem tudi v Novsm mestu rešil na podoben način. Partizan na Mirna Je Imel že dvakrat razpisan občni zbor. pa ga Je obakrat preklic*! z motivacij*), da mora predsednik na službeno potovanje. Za delo v Partizanu pri krajevnih podjetjih ni nsjti razumevanla. Tudi niso mogli zaposlit1 društvenega vodnika, ki Je moral za kruhom drugam. Že več let čaka na dokončno dograditev kopališče za katerega je bilo potrošeno dosti sredstev in prostovoljnega dela. Verjetno se SNEGUUČICA na Gor. Sušicah Prvo nedeljo v aprilu so nas obiskali mladinci in pionirji iiz sosednjih Poljan in ob 2 popoldne v zadružnem domu zaigrali pravljično igro »Sne-guljčico«. Ta vedno lepa pravljica, spremenjena v igrokaz, je prijetno razvedrila naše cicibane, pionirje in ostale. Vse priznanje poljanski mladini, zlasti obema učiteljicama, ki sta dali toliko truda in vneme v to igro. Uspela premiera v Podturnu je igralce navdušila, da gostujejo tudi po sosednjih krajih. Mladi igralski družini iz tihe doline pod kočevskimi hribi želimo obilo uspeha. It. bo moral za to gradnjo poleg Partizana zavzeti tudi občinski ljudski odbor. Od republiške zveze prejetih Investicijskih sredstev Partizan v Mokronogu ni porabil tako, kot so bila namenjena. V domu je namesto garderobe za telovadce popravljal oder, mesto razdrapanega poda v dvorani je obnovil fasado. Zato ima še danes neurejeno garderobo. V Žužemberku razen dobre volje skoraj nimajo ničesar. Partizan Je v stiski zaradi prostorov, teži ga pomanjkanje kadra in sredstev, pa tudi razumevanja med ljudstvom ni. Smola je bila tudi s tem, da Je imela v času, ko društvo še ni delovalo, republiška zveza rezerviran znaten znesek za popravilo doma. Predno se je društvo ustanovilo, so bila sredstva porabljena drugje. Čeprav ne najboljše, pa vendar ugodne pogoje za vadbo Ima Partizan v Trebnjem, kateremu je tamkajšnja KZ dala svoj zadružni dom brezplačno na razpolago v telovadne namene. Se boljših pogojev pa si Partizan obeta od gradnje nove šole, v kateri bo tudi moderno opremljena telovadnica Občinski LO v Šentjerneju Je dodelil Partizanu obširen travnik, ki ga bodo nostopoma uredili v telovadišče. V neposredni bližini Šentjerneja nameravajo zgraditi smučarsko skakalnico za skoke do 25 m. Društvo nima skoraj nobenih rekvizitov in tudi ne upanja, da bi si Jih moglo nabaviti. Kritično Je tudi stanje v Mirni peči. Ni rekvizitov in ni sredstev. Na razpolago imajo dvorano, ki pa ne more predstavljati telovadnice, ker nI ustrezne opreme. V imenu Izvršnega odbora republiške zveze Je skupščino in po njej vsa društva pozdravil ing. Pavšič in Ji zaželel čim več uspehov. Nanizal je tudi nekaj tehtnih misli zlasti, kar se tiče gradenj in večjih poplavil, pa tudi upravljanja domov in varčevanja z vsemi napravami. Tudi če društva v najbližji bodočnosti ne bi mogla giraditi, naj si pripravijo načrte, da bi v danem primeru lahko hitro dokumentirala svoje potrebe. Analiziral je odnos Partizana do športnih zvez in odklonil profeslo. nallzem, ki se pojavlja v nekaterih športih. Apeliral je na disciplino po društvih in se obenem dotaknil pokrajinskega zleta v Celju, vrhu tega pa odgovarjal na vprašanla, ki so mu jih stavili nekateri1 delegati. Za predsednika okrajne zveze je bil izvoljen dr. Pavliič. za odbornike pa Skrt. Valentinčlč, dr. Hočevar, Smrdu Milan in Nuša Cola rlč, Dembskv, dr. Golež in drugI. j. k. ZANIMIVOSTI Danes v času popolne ženske enakopravnosti težko sploh verjamemo, da ženska ni veljala niti po kazenskem zakoniku za enakopravnega človeka. Za prekrške, zaradi katerih moški sploh ni bil kaznovan, so žensko kaznovali z najhujšimi kaznimi K temu je pripomogla tudi verska vzgoja, ki je trdila, da mora biti žena možu zvesta in da je on njen absuluten gospodar. V carski Rusiji je bil običaj, da je tast svojemu zetu ob poroki iznočil bič, s katerim naj »vzgaja« k ubogljivosti- V odnosu do moža je bila žena prava sužnja. Ohranjeni so dokumenti, kako so kaznovali ženske za posamezne pres:r>pke v nekaterih državah. Kazni so si dosti-krat kar sproti izmišljali. Tako je župan francoskega mesta ►TOPLOTNI ZID« Tehnika napreduje v nekaterih smereh s pravcato vrtoglavo brzino, zlasti letalstvo. Komaj nekaj skromnih let je, kar so letala prebila »zvočni zid«, ob katerega zadene letalo, ki leti s hitrostjo okrog 1200 km na uro (nadzvočna brzina, ker leti letalo hitreje ko zvok). Lani so letala dosegla malo manj ko 3000 km na uro (in v višini 20 km nad zemljo). Toda zdaj se je letalska tehnika srečala z novo oviro — s »toplotnim zidom«. Pri tej brzini se letalo zaradi trenja z zračnimi delci tako močno segreje, da take toDiote aluminijeve zlitine in drtr ge kovine, iz katerih so zgrajena moderna letala, na prenesejo. Toda prav lani so strokovnjaki odkrili nekaj novih zlitin in materialov. Iz njih zgrajena letala bodo lahko premagala tudi »toplotni zid«. iValois leta 1320 izrekel sodbo I proti neki Izabeli de Lergy, ki I se ni najlepše izrazila o poštenosti nekega Renaulta: Za kazen je mtorala iti gola in bosa trikrat skozi vse mesto in glasno vpiti pred radovedno množico, da je lagala in da preklicu je žalitve- Za klevetanje so ženske kaznovali z denarnimi kaznimi ali pa so morale oblečene samo v srajco spremljati procesije in pri tem nositi na hrbtu 50 kg težak kamen. V Angliji so prepirljive ženske izpostavljali občinstvu z železnimi nagobčniki, za katere je bila privezana veriga. Ta'ko so jih vodili po mestu. Posebno hude ka&ni Eft imeli včasih za lahkoživke. V Bor-dcauxu so v nekaterih letnih časih prirejali prave pogrome tin lahkoživke in pri kaznovanju teh so ljudje kazali nenavadno neusmiljenost. Lahk> živke so pripeljali pred občinsko hišo, kjer so jim nadali na glave pernate kape v obliki tulcev. Nato so bosorroge vodili do morja, kjer so jih zaprli v železne kletke ter toliko časa potapljali v mrzlo vodo. da :;o omedlele. SLUČAJ, MORDA RES V Zah. Nemčiijd so se v nekem manjšem mestu odiločili, da bodo obnovili! katedralo, ki je bila med vojno precej poškodovana. Na delu uničene fasade pa ie prej ssalo 12 skulprur svetnikov, ki se posne. Da bi spet lahko pousivanli teh dvamaist revežev, je meseni svet razpisal natečaj za dvanajst modelov . suhcev. Priijaviilo se je okrog 200 ljudi iz mesta in okolice, toda žirilja je izbrala 12 studentov, za katere so pozneje ugo-tovillii, da se vsi branijo v študentski menzi. VELIKA USLU2N0ST Neki newyorŠki krznar je opazil iz svojega lokala dva elegantna gospoda, ki sta vneto ogledovala predmete v izložbi. Stopil je ven ln Ju prijazno nagovoril: »Frosim vas, iz-voMte vstopiti, pri meni dobite vse, kar si sploh lahko predstavljate; izvolite.« Onadva sta malo oklevala, a sta le vstopila. Tedaj sta potegnila iz žepa revolverje, krznar je dvignil roke, onadva pa sta dvignila te blagajne 1800 dolarjev. Vladimir Korolenko Trenuteh svobode 4 Tako so spet potekala leta; Jetniku so se zdela kot dnevi. Sanje ne čutija časa in njegovo življenje se Je povsem spremenilo v sanje, tope, težke in nesmiselne. Vendar so zadnji čas v tem mu spet začeli utripati čudni prividi. V zelo jasnih dnevih se Je na obrežju dvigal dim ognjev aJi požarov. V trdnjavi ie je začelo nenavadno gibanje: Spanci so popravljali stare zidove, poke, ki so nastale v letih nemotenega miru, »o skrbno zazidali; čeSče ko doslej •o pluli med obrežjem in otokom parniki s špansko vojaško zastavo, dvakrat so težko in počasi zaorale vodo oklopnja-če s stolpiči tik nad vodo, podobne zavaljenim hrbtom morskih pošasti. Diaz Jih je gledal s kalnim pogledom, v katerem Je včasih bllsnilo začudenje. Nekoč se mu je celo zazdelo, da v soteski in po sestopih znane gore, ki Jo je ta dan ostro obsevalo sonce, vstajajo beli dimi strelov, majhni ko glava bucike, se dvigajo na temnoze-lenem ozadju in počasd kopnijo v jasnem zraku. Nekoč se Je čr-ni trup oklopnjače potegnil do daljnega obrežja in z morja Je v jetnikovo okno odjeknilo nekaj kratkih, pretrganlh strelov. Diaz je pograbil mrežo in jo krepko stresel, da je zažvenk-ljala In popustila. Iz lukenj, kamor so bili vdelani železni križi, sta se usula omet in pesek. Toda poteklo je Se nekaj dni. Obrežje je spet utihnilo ln zaspalo; morje je ostalo prazno, valovi so rahlo 1n sanjavo butali drug ob drugega in kakor v brezdelju pljuskali ob skalni breg. In jetnik Je pomislil, da je spet samo sanjal... Toda danes ga je začelo morje že davi razvnemati. Nekaj valov se je prekobalilo čez nasip, ki je omejeval zaliv, in z leve je bilo slišati, kako voda po obronkih kotali' kamne .., Proti večeru so v okvir okna venomer pobllskavali sijoči brizgi pen. Butajoči valovi so peli svojo zamolklo pesem, breg Je odpeval i globokimi stoki in bobnenjem. Diaz je samo skomtznll s plečl in sklenil, da gre zgodaj spat. Morje naj govori, kar hoče, in kakor hoče, naj se iz besnega naročja valov reši zapozneli čoln, ki ga Je ugledal skazi okno. Suženjski čoln s suženjske obale... NJemu nI mar čolna ne kaj govori morje. In jetnik je spet legel na svoje prične. Ko Je stražar ob običajni url prinesel svetilko in Jo postavil v okence nad vrati, Je luč osvetlil« ležečo postavo in bledi obraz z zaprtimi očmi. Diaz Je spal mirno; samo včasih so mu trznile obrvi in obličje je spre-letel izraz tope bolečine, kakor da se v globini zaspale zavesti premika nekaj skritega in težkega, kar Je podobno skritim kamnom, ki jih Je zunaj morje prikotalllo iz globočlne ... Na mah pa se je zbudil, kakor bi ga bil kdo poklical po imenu. Bil Je sunek viharja, ki je z morske planjave preskočil valove in butnil ob zid v utrdbi. Za oknom so se v temi podili beli cvetovi fosfori čne pene ln, še ko je hrušč utihnil, je bila celica polna sikanja tn Suma. Odmevi so vdirali »kozi zaprta vrata in hrumeli po hodnikih. Zdelo se je, da Je nekaj strahotnega preletelo otok, pa zdaj utiha in zamira v daljavi... Diaz Je skočil na noge. Menil je, da Je spal le nekaj hipov; pogledal je skozi okno lin upal, da bo spet zagledal na valovih belo jadro ribiškega čolna. Toda za oknom je bilo vse črno, morje je besnelo v popolni temi in slišal je samo raznoglase krike bežečega viharja. Dasi taki viharji miso bllll pogosti, je Jetnik vendar dobro poznal to bučanje, tuljenje, sikanje ln podzemsko drgetanje skalnega brega. Toda nocoj, ko je ta nebrzdani hrum začel pojemati, Je zaslišal v njem Se neki novi zvok, tih, prijazen ln neznan. Spet Je planil k oknu, pograbil za mrežo ln se zagledal v temo. Morje je bilo brezlično ln razdivjano. Daljno obrežje Je bilo docela zakrito v gosto meglo. Samo za nekaj trenutkov Je med obrežjem in oblak: zasijal rdeč, zameglen mesec Daljnji, plahi odsevi so se nemirno zanihali po grebenih pobesnelih valov In ugasnili . . Ostal Je tamo Sum, mogočen razburkan ln radostno kllčoč" Sum. Jos*-MarIal Miguel-Dlaz je začutil, da mu v osrčju vse drhti ln valovi kakor morje. DuSb se prebuja lz dolgega spanja, zavest se Jasni ln oživljajo se davno ugasle želje. In nenadoma se Je Jasno spomnil, kaj Je pred nekaj dnevi videl na obrežju... Niso bile le sanje' Kako le mogel misliti, da sanja? Bil je upor, bili so stre-11... Bila je vstajal,, t Butnil Je nov sunek viharja, spet so brizgale sijoče pene in iz sikanja in pljuska je zaslišal prejšnji neznani in prisrčni zvok. Diaz Je skoči k mreži Ln jo v navalu čudnega navdušenja silno potresel. Vnovič se je vsul omet ln pesek, ki so ga razkrojili slani brizgi, izpalo je nekaj kamnov in mroža Je zlahka skočila iz vdolbine. Pod oknom v zalivu se Ja zibal ln Škripal čoln ... 5 Na ploščadi se je ta čas zme-njala straža. »Sveti Jožef ... Sveta Marija!« Je zabrundal novi stražar, si potegnil na glavo kapuco in stopil na pomol. Na morje se )e zalezel vihar, valovi so vsta-lall, se pogrezali ln pobllskavali v temi s penastimi grebeni. Zdelo se Je, da Je vihar čisto ponorel, otok je drgetal ln stokal. Z morskega dna so ko blede prikazni lezle na breg velikanske skale, ki so leta ln leta ležale v globini. Vihar Je butnil taisti trenutek, ko Je Diaz skočil skozi okno. V hipu ga Je vihar oblll z vodo, oglu S11 in podrl na tla. Jetnik Je nekaj trenutkov ležal nezavesten, samo z grozo v du-44, prezebel in nesrečen, nad nJim pa je tulila velikanska, divja in sovražna pošast. Ko Je bobnenje malce pojenjalo, je jetnik odprl oči. Po nebu so bežali črni oblaki, brez svetlin ln obrisov. Bolj je čutil ko videl gibanje teh grmad, ki so nezadržno plule na zapad. V dalji je spet vstajalo nekaj nevidnega, toda bilo je strahotno in hrumelo je mrko, zlovešče in neprenehoma . .. Samo kamniti zidovi utrdbe so stali negibni in spokojni v splošnem premikanju. Iz vdolbin so v temo zrla žrela topov. Iz oddaljene vojašnice so v popolni tišini v presledkih priplavali glasovi večerne molitve in bobnar je odbobnal klic k počitku. Luč v Jetnikovem stolpu Je svetila z mirnim svitom. Diaz Je vstal tn kot pretepen pes stopil proM tej luči... Ne, morje je omarnljlvo in atra-hotno. Vrnil se bo v svojo tiho celico, vstavil nazaj mrežo in legel v svojem kotu na slam-njačo ln se pogreznll v težko, toda varno Jetniško spanje. Le mrežo bo moral skrbno zadelati, da ne bo opazila patrulja. SIcer bi lahko mislili, da Je hotel v tej viharni noči zbeža-tl ... Ne, noče bežati ... Na morju preži poguba ... Oprijel se Je napušča, se dvl-Hnll k oknu ln ustavil. Celica je bila prazna In tiha. Zolta luč avetllke Je padala po stenah, po steptanih tleh ln na slamnjačo v kotu. Nad vzglav- jem, globoko vklesan v kamen, se je svetil napis: Juan-Marla-Josć-MIguel-Diaz, upornik. Naj živi svoboda! In vsepovsod po stenah so svetlikali taisti napisi — veliki in majhni, globoki in komaj opazni. »Juan-Miguel-Diaz ... Miguel-Diaz ...« In številke. Spočetka Je Jetnik Stel čas z dnevi in tedni, potem z meseci... Sveta Mati božja, že dve leti!... Tri leta.. • Samo naj ne znorim ... Diaz... Diaz...« Deseto leto Je bilo zaznamovano samo a Številko, brez pripombe. Potem nI več Stel. S slabotno ln leno roko Je vrezo-val samo Se Ime... In vse te napise je mirno obsevala žolta luč svetilke iz okenca nad vrati. Nenadoma se Je Dlazu zazdelo, da na njego« postelj* leži človek in spi težko spanje. Prsi se dvigajo rahlo v omrtve-U umirjenosti... Je to on7 Tisti Diaz. ki je prišel notri poln sil ln ljubezni do življenja, do svobode?,.. Novi zalet viharja Je a tuljenjem ln hruščem butnil na otok... Diaz je spustil roke In spet skočil na breg. Vihar ja od hrumel in začel utlhatl. Iz okna Je v temo mirno sijala luč... (Kon*c prihodnjič)