ACCEPTED FOR MAILING AT SPECIAL RATE OP POSTAGE PROVIDED FOB IN SECTION 1108, ACT OP OCTOBER 3rd, 1917. AUTHORIZED ON MAY 22nd, 1918.
Stev. 27 — No. 27
CLEVELAND, 0„ 8. JULIJA (JULY), 1930
LETO (VOLUME) XVI
CLEVELANDSKE NOVICE
—Ne pozabite, da priredi društvo sv. Vida št. 25 KSKJ prihodnjo nedeljo, dne 13. julija, svoj redni letni piknik na znani špelkotovi farmi! Pikniki označenega društva so vedno privlačni in prvovrstni. Igral bo dobroznani Gribbonsov orkester. Več o tem je čitati v tozadevnem oglasu današnje izdaje.
—Dne 20. julija ima Slovenski Orel od fare sv. Vida ogromno prireditev na Pintarjevih farmah. Nastopilo bo stotine telovadcev v najnovejših nastopih in vežbah. Orel se marljivo pripravlja za ta svoj letošnji največji nastop.
—Obisk.—Koncem minulega tedna se je mudilo v Clevelandu na obisku več izletnikov iz raznih krajev, ki so prebili praznik četrtega julija v naši ameriški slovenski metropoli. Tako se-je zglasil pri nas Mr. Josip Bozich, bivši gostilničar in trgovec, iz Jolieta, 111., v spremstvu njegove soproge. — Na obisk svojih sorodnikov sta prišla semkaj tudi Mr. Jos. Fabian in njegova žena iz Jolieta, 111., ter Mr. Frank Vidic iz Rockdale, III. Iž CKfcago, H C sta se mudila na tridnevnem obisku v Clevelandu Mr. John in Mrs. Terezija Stua v spremstvu njih sina ter hčere. Svojo pot so nadaljevali do niagar-skih slapov, od tam preko Kanade do Detroita. in potem pa domov. Upamo, da so imeli vsi ti izletniki mnogo razvedrila na potovanju in da so se z najlepšimi vtisi vrnili domov.
—Dne 30. junija je umrla rojakinja Frances Mestek, rojena Novinc, stanujoča na 18667 Abbey Ave. Operirana je bila na "tonsils," toda operacija se je ponesrečila in je smrt zahtevala svojo žrtev. Ranjka je bila stara šele 21 let. Bila je članica društva sv. Cirila in Metoda KSKJ ter Slovenske Ženske Zveze, podružnica št. 14. Tu zapušča žalujočega soproga, starše, 4 brate in 5 sester, Mrs. Mary Hočevar, Mrs. Alice Siego, Mrs. Rose Pakish, Mrs. Anna Rosman in Nettie Novinc. Naj v miru počiva!
—Dne 30. junija zvečer je preminul John Auguštin, star 36 let, stanujoč na 12904 Car-rington Ave., West Park. Tu zapušča starše, tri sestre in enega brata. Doma je bil iz vasi Podturen na Dolenjskem. V Clevelandu je bival 22 let. R. I. P.
—Dne 3. julija okrog 7:45 zjutraj se je pripetila velika avtomobilska nesreča, v kateri je bila ubita ena oseba in šest pa jih je dobilo težke poškodbe. Med ranjenci sta tudi do-bropoznana Mr. in Mrs. Louis Starman, ki lastujeta mlekarno na 516 E. 200th St., in pa Mrs. Josephine Strehovec, stanujoča na 20451 Arbor Ave., ki se je peljala v avtomobilu z Mr. in Mrs. Starman. Nesreča se je pripetila na E. 177th St. in Waterloo Rd. Kot je bilo poročano, se je Mr. Starman peljal proti rtestu, dočim je Walter Winters, star 19 let, stanujoč na 15591 Daniel Ave., voznik drugega avtomobila, vozil v nasprotno smer. Ko se je Winters
NOVA MAŠA V LEMONTU
i n—r-
"Ave Maria" poroča: "P. Jožef čagran, O. F. M., naš letošnji novomašnik, ki je bil posvečen že dne 29. junija, se je na željo svojih staršev odločil, da bo opravil svojo prvo najsvetejšo daritev tu pri nas v Lemontu. IU., v cerkvici Marije Pomagaj. Ta veliki dan bo v nedeljo, 20. julija. Pri nas v Lemontu smo se tega sporočila prav razveselil. Saj bi nam naš dragi sobrat težko mogel bolj ustreči kot nam je s to odločitvijo. Kar se bo dalo storiti, bomo storili, da mu bo ostat prazniški dan med nami v prijetnem spominu, ravno tako pa tudi njegovim svatom in našim gostom, ki bodo gotovo v lepem številu pose-tili Lemont in prisostvovali lepi slovesnosti.
"Rojen je bil 6. januarja 1905 v Mariboru. V Ameriko je prišel kot štirileten deček. Farno šolo je dovršil v New Yorku pri sv. Nikolaju. P. Benigen ga je poslal študirat v Calicoon, v tamkajšnji kolegij sv. Jožefa. Leta 1924 je končal pripravljalne študije in vstopil v frančiškanski novicijat v Patersonu, N. J. Nato je študiral modro-slovje v Čroghanu, N. Y., in v Butlerju, N. J., prvi letnik bogoslovja pa je končal pri poljskih frančiškanih v Green Bay, Wis. Septembra 1928 je šel v Ljubljano, da tam nadaljuje bogoslovje in se obenem priuči slovenščine. Pred odhodom je v Lemontu naredil slovesne obljube. škof Jeglič mu je na Belo nedeljo podelil subdiako-nat, dne 14. junija diakonat, 29. junija pa je postal mašnik Gospodov."
Nedavno, ko smo v "Glasilu" poročali o novi maši Rev. Schweigerja iz Tower, Minn., smo omenili, da ni bila med ameriškimi Slovenci v vinogradu Gospodovem že dolgo časa tako dobra letina kot letos. Nova maša v Lemontu bo že četrta tekom treh mesecev. Prvi novomašnik je bil Rev. Hiti v Chicagu, potem Rev. Roitz v Pueblo, zatem Rev. Schweiger v Tower, Minn., in sedaj pa zadene ta čast in milost tudi znani frančiškanski kolegij v Lemontu.
č. g. novomašniku iskrene čestitke in obilo božjega blagoslova !
bližal E. 177th St. je mislil zaviti na isto cesto, toda se je oči-vidno premislil, ker je zopet zavil na Waterloo Rd. Pri tem pa je prišel avtomobil Mr. Starmana, v katerega je Winters tako močno zadel, da ga je popolnoma razbil. Ubit je bil Winters, 14-letni John Lindiz, ki se je ž njim peljal, pa težko poškodovan. Dva druga fanta, ki sta se v istem avtomobilu nahajala, sta pa pobegnila, toda eden izmed njiju je bil pozneje najden blizu kraja nesreče, kjer se je onesvestil radi izgube krvi. Zakaj sta fanta pobegnila ni znano policiji. Mr. in Mrs. Starman ter Mrs. Strehovec so tudi dobili težke poškodbe. Vsi so bili odpeljani v Emergency Clinic bolnico. Oba avtomobila sta bila pri koliziji popolnoma razbita.
ROMAN JE NA BARAGOV GROB
POZIV DELEGATOM IN GOSTOM XVII. KONVENCIJE
V dolžnost si štejem, da se že sedaj Oglasim v nastopni važni zadevi, da ne bo prepozno, ko se bodo številni delegatje prihodnje konvencije z doma odpravljali.
Iz "Svetilnika," v "Glasilu K. S. K. Jednote," "Amerikan-skem Slovencu" in "Ave Maria" ste gotovo že večkrat či-tali, kako se naše katoliško ljudstvo širom držav zanima in zavzema za primerno praznovanje stoletnice prihoda prvega ameriškega slovenskega misijonarja in škofa Friderik Baraga.
Tudi mene veže dolžnost, da v to akcijo posežem, ker sem v pripravljalnem odboru in na čelu naše katoliške organizacije; ako bi tega ne storil, bi ne ravnal pravilno.
Mnogi delegatje, ki so že bili ali bodo šele izvoljeni za našo prihodnjo konvencijo, vršečo se dne 18. avgusta v Waukeganu. 111., bodo šli na potovanje že nekaj dni pred konvencijo. I z skušnje vemo. da si mnogi delegatje za' dobo konvencije vzamejo nekaj dni prostega časa, da obiščejo takrat ie druge naselbine, kjer še niso nikdar bili. Letos se nudi lepa prilika vsem takim, katerim je le mogoče, da bi se poslužili te redke priložnosti, kakoršne še nikdar ne pomnimo v naši zgodovini. Letos se bo priredilo dne 9. in l6. avgusta romanje na grob pokojnega škofa Baraga v Marquette, Mich., in zaeno tudi v Calumet, Mich. Torej naj bi cenjeni delegatje, delegatinje in njih spremljevalci—katerih se gotovo veliko pričakuje na konvencijo—to redko priliko vpoštevali ter se udeležili tega slavnostnega romanja.
če je katerega poedinca in katoliškega Slovenca dolžnost, je to dolžnost nas, ki smo člani katoliške jednote; kot taki smo poklicani biti kot prvi pri sličnih manifestacijah. Brez izgovora, kdorkoli zamore in ima priliko, naj nikar ne zamudi tega romanja; isto bo tudi udeležencem v užitek, razvedrilo in v veselje.
Pojdimo, da bomo obiskali kraje, kjer še mnogi niste bili, da boste vsaj videli našo severno slovensko metropolo, Calumet, Mich., kjer bivajo prvi naseljenci (pijonirji), kjer se nahaja prva in najlepša slovenska cerkev, kjer boste našli naše gostoljubne rojake iz Bele Krajine, ki stoje kakor stebri katoliškega prepričanja. Pridite, delegatje, delegatinje in gostje, v kolikor mogoče številno. Odločite se že sedaj, ko računate na čas odhoda. En teden dni časa, ki ga mnogi določijo za obisk znancev in sorodnikov po raznih naselbinah, vam bo v dobro obrnjen ako se odločite za romanje v Marquette in Calumet, Mich., na to redno in za nas katoličane tako pomenljivo slavnost. V Minnesoti sc se že izborno v tem pogledu pokazali, tako tudi v Lemontu, toda najbolj pomembno bo romanje na grob škofa Baraga. To bo pomagalo namenu, katerega se razglafiuje v časopisih, da bi se tega pobožnega in za-
služnega misijonarja, oziroma škofa proglasilo blaženim. Radi tega je naša dolžnost, da v tak blagi namen nekaj storimo, kar nam ne bo v kvar, ampak v čast vsem ameriškim Slovencem. In ako bi v ta namen tudi nekaj žrtvovali, je vredno, da to storimo, da tako pospešimo korake v počast velikemu in tako zaslužnemu možu, ki je pred sto leti stopil na ameriška tla in kateremu je kasneje sledil naš mili slovenski narod, katerega je sedaj tukaj nad 200.000.
Rojaki katoličani, ne prestrašite se tega klica in poziva! Podvizajte se, da bo udeležba tem večja! Od romanja se bo vzelo premikajoče slike ter imenik vseh udeležencev, kar bo služilo v dokaz zanimanja za važno katoliško stvar. V to nam veleva naša katoliška zavest.
Upam, da tozadevni odbor že deluje na tem, da bomo dobili znižano vožnjo tja in nazaj ; o vsem tem vam bo še pravočasno naznanjeno.
Ta moj oklic prinašam danes na tem mestu le radi tega, da se boste lahko Se naprej odločili za to važno romanje, da na ta način prebijete en teden dni časa pred konvencijo.
Z bratskimi pozdravi!
A. Grdina, gl. predsednik KSKJ.
-o-
BARAGOVA STOLETNICA V EVELETH, MINN.
Zadnjo nedeljo pretečenega meseca, dne 29. junija, se je vršila v Eveleth, Minn., nad vse veličastna in velika slavnost povodom stoletnice prihoda v Ameriko prvega slovenskega misijonarja in škofa Friderik Baraga.
O tej slavnosti je že dne 26. junija na obširno pisal tamkajšnji dnevnik "The Eveleth News." Na prvi strani je obelodanil sliko pokojnega škofa Barage in program slavnosti, v svojem uredniškem članku je pa že naprej pozdravil vse one, ki se bodo te proslave udeležili, tako je tudi priobčil zelo obširen životopis pokojnega škofa Baraga, posnet iz katoliške enciklopedije zvezek II.
Po dovršeni slavnosti je označeni list pisal, da je bilo na Baragovi proslavi navzočih okrog 10,000 Slovencev iz raznih krajev železnega okrožja. Bolj obširen opis v tem listu sledi prihodnjič.
IZ URADA GL. PREDS.
ODGOVOR NA VPRAŠANJE REV. J. ČERNETA
—Dne 1. julija je s porenj-skega okupiranega ozemlja v Nemčiji odšel zadnji francoski oddelek vojakov, kjer so se nahajali tekom 11 let. V ta namen so ondi živeči Nemci ta dan proslavili z velikimi patri-jotičnimi priredbami. Po vseh cerkvah je opolnoči pričelo zvo-nenje naznanjati, daje Nemčija zopet prosta bivšega sovražnika.
—V Chandler, Okla., je umrl 78-letni Charles ^ Hanks, bratranec pokojnega mučeniškega predsednika AbrMiam Lincol-na. Pred smrtjo je navedenec prestopil v katoliško Cerkev.
V " Amerikanskem Slovencu" je bil te dni priobčen dopis Rev. James černeta. župnika iz Sheboygan, Wis., ki je tudi delegat prihodnje konvencije. V dopisu je bilo tudi name stavljeno vprašanje, da naj odgovorim, kaj bo z onimi delegati, ki niso sami ali pa njih društva zadostila pravilom Jednote v verskih zadevah.
Na to moram reči, da pravila o tem naravnost ničesar ne narekujejo. Umevno pa je, da ima v vseh verskih zadevah duhovni vodja Jednote vso oblast odrediti kakor on hoče.
Po »načelih naše katoliške Jednote se razume, da taki delegatje ne bi nikakor mogli biti člani konvencije, ki se ne bodo mogli zadostno izkazati; to velja v prvi vrsti za one, ki morda niso hoteli sami ali pa njih društva opraviti predpisane verske dolžnosti. S temi bo imela opraviti konvencija, predno bodo pripuščeni v zborovalno dvorano, ali bodo pa vrnjeni nazaj odkoder bodo prišli.
Tudi tia flifni urad so že do spele slične zatožbe in pritožbe o takih društvih in delegatih Duhovni vodja je pisal dovolj jasno v številki 21 "Glasila K. S. K. Jednote," torej bi morala vsa krajevna društva vedeti, kaj je njih dolžnost.
Katero društvo riskira na svoje roke in se noče potruditi, da bi si uredilo tozadevno važno nalogo z duhovnim vodjem, naj se potem ne pritožuje če bo njih delegat poslan nazaj, oziroma ne bo imel vstopa na konvencijo.
Najbolj zvišena točka naših pravil je ta, da je naša Jednota katoliška. Naravnost zaničljivo pa bi bilo za Jednoto to. da bi jo zastopali v njenih ukrepih ljudje, ki sami ne priznavajo ^Ji ne spolnujejo tega. kar dela Jednoto vredno in zvišeno.
Od moje strani kot glavni predsednik bom na stališču, da bom zagovarjal pravice katoliške Jednote in zahteval, da naj konvencija zahteva od vseh zborovalcev ali delegatov enaka spričevala; upam, da me bo konvencija v tem podpirala. Konvencija je vrhovna oblast. Krajevna društva, ki so v tem prizadeta, naj se potrudijo, da že pred konvenčnim časom uredijo vse, kar še niso uredila. V verskih zadevah je duhovni vodja polnomočen gospodar Da bi prihranili sebi sitnosti in Jednoti denar na času konvencije, naj bi take zadeve rešili z duhovnim vodjem dokler je še čas.
S sobratskimi pozdravi,
A. Grdina, gl. predsednik. -o-
_V Washingtonu so začetkom tega meseca dovršili uradno ljudsko štetje polovice, oziroma 24 držav. V istih so našteli 50,198,900 stanovnikov, oziroma za 7,444,129 več kot pred 10. leti. Štetje vseh 48 držav bo v nekaj tednih dovršeno. Pričakovati je, da bo znašalo skupno število prebivalstva nekaj nad 124 milijonov.
VESTI IZ JUGOSLAVIJE
Skof dr. A. B. Jeglič imenovan za nadškofa. Ljubljanski "Slovenec" z dne 12. junija poroča na prvi strani sledečo veselo novico: "Acta Apostolicae Sediš Vol. XXII. "num. 6 prinašajo odlok konsistorialne kon-gregacije, da je sv. oče papež Pij XI. imenoval ljubljanskega kneza in škofa dr. Ant. Bona-venturo Jegliča za naslovnega nadškofa Garelenškega."
Naravno, da se tudi vsi ameriški katoliško misleči Slovenci tega imenovanja radujemo in želimo našemu velikemu prija telju ter zagovorniku, premil. nadškofu dr. Jegliču, da bi ga Bogohranil še mnoga leta!
Novi grobovi: Dne 14. junija je umrl v Ljubljani Ivan Mazo-vec, profesor državne realke, v starosti 42 let. Pokojnik je bil rojen na Perovem pri Kamniku ; zapušča soprogo in 5 nedoraslih otrok. — V Lancovem pri Radovljici je umrl tamkajšnji veleposestnik, mlinar in lesni trgovec Franc Zupane v 68. letu starosti. — V Kamniku je umrl Josip Kenda, restavrater in posestnik. — V Dramljah je umrl trgovec Alfonz šket. — V Stranjah je preminul trgovec in posestnik Janez Prodnik. — V Dobindolu pri Toplicah je umrla dne 5. junija v 65. letu Ivana Rauch. Pokojna je bila dobra žena, skrbna mati. Zapušča moža in devet preskrbljenih otrok, od teh sta ena hčerka in en sin v Ameriki. — V Sv. Križu pri Litiji je umrla Johana Žitnik, v veliki zapuščenosti. Bila je sestrična umrlih bratov župnika Karla in posestnika Franceljna Miklavčič. — V Mostah pri Kamniku je umrl posestnik in gostilničar g. Mihael Florijančič v 49. letu starosti. — V Moravcih pri Mali Nedelji pri Ljutomeru je umrla v 82. letu starosti ga. Marija Spin-dler, rojena Matjašič, iz znane Hermanove hiše v Bodislavcih, mati bivšega finančnega nad-svetnika v Ljubljani, sedanjega pomočnika finančnega direktorja v Nišu g. Martina Spin-dlerja.
Smrtna nesreča. V Gornjih Pleterjih je smrtno ponesrečil 25-letni posestniški sin Franc Kancler. Stopal je pred vozom, natovorjenim z gramozom; nenadoma sta vprežena konja hitrejše potegnila, tako da je voz podrl Kanclerja na tla ter je kolesje šlo preko njegovega trupla. Poškodbe so bile tako težke, da je Kancler kmalu nato na posledicah zadobljenih poškodb umrl.
Prijeten obisk. Dne 20. junija je obiskala uredništvo ljubljanskega "Slovenca" v družbi g. Frank Rožnika iz Horjula, ki se je te dni vrnil iz Amerike, Miss E. Sunderland iz Clevelanda. Simpatična dama vodi eno največjih ljudskih knjižnic v Clevelandu (St. Clair Branch Public Library). Poznana je našim amerikanskim rojakom radi njenih izrednih simpatij do Slovencev. V svoji knjižnici ima vedno do 2,000 izvodov slovenskih knjig. Tudi sicer gre našim rojakom povsod jako na roko in jim nudi, kjer le more, materijelno in moralno podporo. Slovenska zemlja jo je zelo
DOSEŽEN REKORD
LETALCA STA BILA 553 UR V ZRAKU
Chicago, II!.. 5. julija.-*—Dva pogumna brata, John in Kenneth Hunter, po poklicu premo-garja iz Sparta, 111., sta se včeraj na praznik 4. julija ob 5:21 popoldne spustila iz zraka na tla z monoplanom "City of Chicago" potem ko sta bila neprestano 23 dni v zraku. Vsega skupaj sta bila nad mestom 553 ur 41 minut 30 sekund. S tem sta dosegla svetovni rekord pri dosedanjem vzdržnem poletu.
Na tisoče ljudstva je pogumna letalca navdušeno pozdravilo in sprejelo; med-temi tudi njih sorodniki. Brata Hunter bosta prejela za to nad $200,-000 nagrade. Zaslužila sta jih v treh tednih. Navedenca omenjata, da sta nameravala še nekaj dni ostati v zraku, pa se jima je nekaj pri stroju pokvarilo.
—V Združenih državah ameriških so uradno našteli 15 milijonov vernikov rimokatoliške-ga izpovedanja, ki so več kot 13 let stari. To znači, da 3 izmed vfeakih 10 odraslih članov kake cerkvene občine sploh pripada k rimokatoliški Cerkvi. To število je največje izmed vseh izpovedanj.
—Mr. Tone šubelj, znani operni pevec, je zopet na potu v Ameriko. V New York dospe že tekoči teden.
—V Wichita, Kas., je dne 7. julija kapitan Frank Hawks pri letalni poskušnji s svojim novim aeroplanom dosegel 240 milj brzine na uro.
—Pri Zadru v Dalmaciji je julija neki italijanski parnik zadel ob jugoslovanski parnik Karagjorgjevič; pri tem je bilo 5 oseb ubitih, 7 ranjenih, ostalih 400 pa še pravočasno rešenih.
zadivila in ne more prehvaliti njene lepote. V Jugsolaviji ostane dalje časa in namerava prepotovati vse večje kraje. Ogledala si je tudi vzorne naprave v Marijanišču. Ob vrnitvi hoče vzeti s seboj zopet večjo množino slovenskih knjig.
Pod drveči vlak se je vrgla 19. junija zvečer na limbuškem postajališču precej dobro oblečena mlada dama; na sebi je imela svileno obleko. V trenutku je bila mrtva. Možgani so pljusknili po tračnicah, ki so bile vse poškropljene s krvjo. Ugotovilo se je, da je ženska 44 letna zasebna uradnica Dora Selinšek, ki je prispela iz Su-botice v Maribor k svoji sestri, ki je trgovka na Koroški cesti. Dognalo se je, da gre za samomor, ker je Dora Selinšek svoji sestri izjavila, da se res na splača živeti.
Sekiro mu je zagnal v glavo. V Spodnjih Hočah sta se spoprijela in zmikastila poljski dninar Frank Krajnc in kočar Franc Ratej. Spopad se je končal s tem, da je z vso silo priletela v Krajnčevo glavo sekira, ki je povzročila, da se je Krajnc zrušil v nezavesti in mlaki krvi. Poškodbe so zelo težke, in je Kranjčevo stanje zelo resno.
c
"S s y
VHtti sv.
Jurij« it. S, Joliet, 111. Naznanja ae vsem članom natega druitva, da se prihodnje seje dne 18. julija vsi udeležite. Na tej seji imamo več važnih stvari za reiiti. Predloženo bo tudi trimesečno, oziroma polletno finančno poročilo. Po seji bo nekoliko okrepčila. Zatoraj vsi na sejol Pozdrav!
John Nemanich, tajnik.
VABILO NA PIKNIK Is urada druitva av. Vida it. 28, Cleveland, O.
Kakor vam je že gotovo znano, priredi naše druitvo svoj redni letni piknik v nedeljo, dne 13. julija, na Špelkotovi farmi. Dolžnost vsakega člana in članice je, da se udeleži te naie letne veselice.
Obenem tudi obvestite svoje prijatelje in prijateljice, ter jih nagovorite, da se pridejo z vami zabavat v zeleno naravo.
Na ta piknik vabimo vse rojake in rojakinje iz Clevelanda ter okolice. Zabave bodo raznovrstne : kegljanje in ples, kakor tudi za lačne ter žejne bo fino preskrbljeno z najboljšim de enkrat uljudno vabimo vse člane in članice našega dru štva, da bi se te veselice kar največjem številu udeležili, da nam na ta način pripomorete pomnožiti društveno blagajno pomoč bolnikom.
Kateri nimate avtomobila vzemite St. Clair-Nottingham karo do konca, potem vzemite bus do konca, in tam vas bo ča kal Kosecev truck, ki bo vozi od Bliss Rd. že od 1. ure na pik nikov prostor.	tu
Torej pridite prihodnjo ne deljo, dne 13. julija, na špelko-tovo farmo, kar vam ne bo žal Na svidenje!.
Veaelični odbor.
da amo ie nekaj dosegli v SO
letih.
S sobratskim posdravont, Joseph Zore, tajnik.
Društvo sv. Barbare, odsjek 92.
Pittsburgh, Pa.
Pozivam naie sestre na doj-duču sjednicu, koja de biti na 13 srpnja (July) u 2 sata posle podne.
Sestre! Treba, da se sasta-nete što u večem broju; tu če biti govor za konvencij u, da odredite delegatki, što želite da izreče na kohvehciji.
Koje dugujete da svoje pod mirite i da bolje polasite sjed-nice. Toliko si mora svaka uze-ti vremena, da dojde na sjednicu. Lepše izgleda da se sasto-jete i da znate šta se u druitvu radi. Na prošloj sjednici je bila - izabrana delegatica sestra Ana Lovrenčič. Toliko do znanja. — Sa pozdravom,
Mary Novogradac, tajnica.
na druitvenem poslopju, In tudi nekaj prenovili, kar je stalo okrog $400; zdaj je vse plačano.
Naie druitvo |v. Jeronima, it. 153 lastuje krasno iest-sob-no zidano hiio, ki je na najlepšem prostoru v naši naselbini in nam donaia |30.00 mesečne najemnine; spodaj v pritličju imamo pa zborovalno dvorano, ki dosti dobro odgovarja potrebam našega druitva.
Druitvo iteje danes 100 članov v odrastlem in 118 v mladinskem oddelku, kar je čast in ponos v naši naselbini.
Cenjeni sobratje in sestre 1 Kakor sem že prej omenil, smo plačali ves društveni dolg; torej veste, da je sedaj blagajna skoraj popolnoma izčrpana; treba bo nekaj ukreniti, da se bo naša blagajna zopet nekaj opomogla. Ker nismo imeli že dolgo nobene društvene prireditve, bi priporočal članstvu, da bi priredili en piknik v prosti in zeleni naravi in sicer še pred konvencijo. Na ta piknik bi radi povabili tudi vas, sobrat urednik Glasila, da bi malo
Društvo sv. Reka, it. 113, Denver, Colo.
Kakor rečeno, tako storjeno, ogledali našo cvetočo naselbino. Dne 15. junija je bila nam da- Bratski pozdrav, na prilika, da smo videli pre- Anton Tomsk, blagajnik.
mL, Dalje so prcffppi tQ0 oni čla-Mihael nl(cs), ki bOtH*wči n* zadnji seji intlTmate svoje av-član- tpmobile, da se nam tudi vi pri-družite; radi bi spravili skupaj kar največ mogoče veliko naie-ga članstva, da s drugimi društvi vred nastopimo pri oni cerkveni slavnosti v Euclidu. Vsak naj prinese seboj druitveno regalijo ali znak. Nikar se ne sramujte pripeti regalijs na svoja prsa, saj ste vendar član(ica) največjega druitva naše Jednote in največjega druitva tukaj v Collinwoodu 1
Nadalje vas vse skupaj že danes prijazno vabim in opominjam na nai druitveni piknik dne 27. julija na prijazni Mo-čilnikarjevi farmi tamkaj v hladni senci in zeleni nravi. Razvedrila bo dovolj za vsakega; saj je znano, da je bil piknik druitva sv. Jožefa it. 169 še vedno na prvem mestu -v splošno zadovoljnost članstva in sploh vsega občinstva. Bolj natančeh program letošnjega
Iim vsem mojim pomagačem v!Tudi Marie je članica naie K. S. pripravljalnem odboru, ki so:K. Jednote. Dosedaj je spada-mi tako voljno pri delu ob stra- la v mladinski dddelek druitva ni stali in mi ili na roko; kakor sv. Cecilije, it. 186, zd^ bo pa tudi vsem drugim, ki so na ta prestopila v aktivni oddelek, ali oni način pomagali na slav-j Smoletovi imajo še eno na-nosti in pikniku in v dvoranah, debudno mlajšo hčerko Ano, Vaie in naie plačilo naj bo članico mladinskega oddelka, krasni izid in čez vse povoljni društva it. 62 KSKJ, staro 14 uspeh Baragove slavnosti, ka- let, ki bo letos v jeseni nasto-tera bo gotovo nam vsem ostala pila tretji letnik viije šole v neizbrisnem spominu.	Notre Dame konventa.
Alois Gouže Sr., • Ponosen oče te družine brat predsednik pripravljalnega od- Mihael Smole, že večletni član bora. KSKJ je doma iz Kamnika pri _o	Preserju v ljubljanski okolici;
onemu (njenemu) ženskemu druitvu. Na ta način bi dotično druitvo rado priilo na zelo lahek način do velikega itevila Članic, kar pa jaz zelo dvomim, da se bo na ta način zgodilo.
Dalje dotičnica trdi, da naii člani nagovarjajo Članice onega ženskega druitva, da naj vzamejo prestopne liste, čemu naj bi sploh agitirali med članicami, katere že spadajo h K. S. K. Jednoti, ko se dobi ie vedno dosti novih? Ali nimate ve ravno take prilike za agitacijo kot mi? čemu se iste ne poslužite?
Dalje omenja ona dopisnica, £)ye sestri-graduantinji v Ameriko Je Pr&el Pred 28 leda ve za rojaka, ki bi rad pristo-1	*_ j ti ter živi ves čas v Bradley,
Mesec junij je za marsikake III. Poročil se je pred 21 leti ga posameznika in tudi za mar. s svojo izvoljenko Rose, rojeno sikako družino važen spomin- Reholz, doma iz Mokronoga na
ski mesec in mesec veselja; to
pil v naie druitvo, če bi ne bilo tudi žensk zraven ... Jaz zelo dvomim, da bi dotični rojak sploh mogel postati dober član
naiega društva ter KSKJ. radi I veselje velja posebno za šolske vzroka, ker bi ne hotel ali ne mo- mladino, kajti junij donaša ali gel spolnovati Jednotina pravi- zaželjene počitnice ali pa že dol la, ki določujejo, da mora biti go pričakovano graduiranje. vsak član(ka) ob nedeljah pri kar znači konec napornega šola s v. maši.	nja.
Kakor je dotični dopisnici go- Letošnjega junija je bila go-piknika bo priobčen v prihodnji j tovo znano, je pri vsaki sv. ma- tovo zelo vesela znana in ugled-izdaji "Glasila." Torej na ve- ši v naši slovenski cerkvi veliko na družina Mr. in Mrs. Mihael selo svidenje dne 27. julija na število žensk, ki se zadnji čas Smole-ta v Bradley, 111., ko sta našem pikniku!	veliko poslužujejo sedežev na dve starejši hčerki Rose in Ma-
Prihodnjič se pa oglasim v moški strani.	rie prinesli domov šolske diplo srečnima graduantinjama, tako
kolonah razmotrivanja v prilog Dalje pravi, da se mladi fant- me 0 dovršenem študiran ju. tudi ponosnim starišem!
Dolenjskem; poročila ste se v Bradley, 111.
Kako velike so bile žrtve in stroški staršev pri tako dolgem študiran ju označenih dveh njih hčerk, vesta samo njih oče in mati. Toda vse to je danes pozabljeno, kajti dala sta jima najlepšo in najbolj pomembno zapuščino—pravo katoliško izobrazbo. Naše iskrene čestitke obema
prihodnje konvencije. S sobratskim pozdravom, Charles Krall, predsednik.
je nočejo udeleževati sej ker so iPrva Je že dosegla svoj cilj. ženske navzoče. Kak vzrok je pa Kot vedno zel° nadarjena dija-pri dekletih, da se tudi ne udele- kinJa Je dobila sedaj diplomo, žujejo društvenih sej? Smelo ki J* nudi službo učiteljice na Iz urada društva av. Štefana, trdim, da so seje našega društva kaki višji šoli; take častne služit. 224, Cleveland, O. precej povoljno obiskane, kajti ^ so za naše ameriške Sloven-Naznanjam vsem članom in dokler je na istih navzočih do ke **>]} redke in treba je posve-
Društvo Marije Device št. 50,
Pittsburgh, Pa.
Uljudno se poživlja članstvo gori omenjenega društva na prihodnjo redno sejo dne 13 julija popoldan, v navadnih prostorih, ker na isti boste sli šali trimesečni, oziroma šestme sečne račune in račune od pik nika, da boste vedeli v kakšnem stališču se nahaja društvena blagajna. Nadalje, kakor vam znano, ki ste bili na zadnji seji je zaključeno, da se bo na pri hodnji seji ves čas uporabil za razmotrivanje v prilog bližajo če se konvencije. Zatoraj ste prošeni, da pridete z najboljši mi nasveti in priporočili na dan, da se bo vse objavilo v "Glasilu," da bo konvenčni odbor že približno znal naše mišljenje. Opominjam tudi starše katerih člani mladinskega od delka so dopolnili 16. leto, da bi jih takoj z dopolnitvijo 16. leta dali prepisati v aktivni oddelek. čakati mesec dni, včasih še več, je zoper pravila K. S. K. Jednote.
Z bratskim pozdravom,
Math Pavlakovič, tajnik. > _
NAZNANILO članom društva av. Jožefa, it 53, Waukegan, Ul
Polletna društvena seja se vrii v nedeljo, dne ,18. julija ob 9. uri dopoldne. Na tej seji bodo članstvu prečitani računi za prvo polovico leta 1930. Vsi ilani naj se udeleže te seje, ker bo na programu tudi volitev odbora, ki bo šel na delo za pripravo programa povodom nameravane proslave 30-letnice našega druitva. Udeležba vsakega člana je nujna ter važna, da zamoremo potem izbrati odbor, ki bo v prilog te slavnosti delal po svoji najboljši moči, da a tem tudi javnosti pokažemo,
mikajoče slike, katere je kazali D®**T<* urednika: L€I» članicam našega društva, da se 100 članov in članic, se nam še tiU številna leta marljivemu glavni predsednik KSKJ, brat hvaU za Prijazno povabilo. Ker naš& prihodnja redna mesečna ni treba preveč pritoževati. To- študiran ju, da /je tako službo Anton Grdina. Udeležba je bi-!-»e sedaj Pred konvencijo v 8eja vrši dne 9 julija zvečer liko v pojasnilo in moj sklepčni | doseže, la 100-procentna, in na obrazih uredništvu dosti dela, se ne mo ^ je na drug0 8redo v mesecu odgovor, udeležencev je bilo videti zado- rem odzvati povabilu. Morda y navadnih pr0storih. Zato	George Panchur,
voljnost. Zakaj pa tudi ne? se vldlmo kako nedeljo enkrat opominjam vse skupajf da 8e tajnik društva sv. Jožefa št. 169. Saj nismo imeli še dosedaj pri- P° Slavnem zborovanju? ložnosti videti kaj takega.
Torej se na tem mestu v *>ruštvo sv. Mihaela, it. 163, imenu članstva našega društva s Pittsburgh, Pa. lepo zahvalim vsem, kateri ste Pozivaj u se članovi i članice
polnoštevilno udeležite te seje kajti vreme je kratko ko dojde čas naše konvencije in za vse druge stvari, da se isto izvrši. Dalje sporočam tudi onim, ki
DOPISI
Eveleth, Minn.—Za nami je
že na en ali drugi način kaj pri- ovoga odsjeka da u što večem se niso udeležili naše zadnje P™8 slavnost stoletnice priho-pomogli, da je bila udeležba ta- broju dodu na redovitu sjedni- seje, da je bil izvoljen novi da misijonarja in škofa Barage ko povoljna; kakor tudi vsem, cu, koja če biti na 13. srpnja tajnik brat Frank Rozsman, v Ameriko, ki se je vršila dne ki ste se te prireditve tafco v; (July) točno u 1:30 pOsle po- 1526 Hamilton Ave., kateri je 29- junija tukaj na Evelethu polnem številu udeležili. Po- dne. Na istoj imademo važnih prevzel vse društvene posle ,z dopoldan v slovenski cerkvi sv. sebno ne smem pozabiti naših stvari za riješiti. Znate, da dnem 1. julija t. 1. Obračajte Družine, popoldan na Ely Lake vrlih slovenskih farmarjev, ki kao obično, če biti čitanje pro- se torej v bodoče na njega. parku, in zvečer v mestnih dvo-ste nas prišli v velikem številu računa za tri mjesece i ujedno S sobratskim pozdravom in ranah. Cela slavnost je izpadla obiskat omenjeni večer. Hvala .za šest mjeseci ove godine. na svidenje na prihodnji seji! nepričakovano lepo. Povsod je tudi drugim, ki ste prišli iz Sa veseljem vam mogu javiti, j Vincent Zoratz, predsednik. vladal najlepši red, vreme je
bližnjih slovenskih naselbin ka- da smo napredovali ovih šest kor: Frederick, Lafayette in mjeseci za par stotina dolara. drugod. Upam, da bo omenjeni premda smo isplatili veliku svo-večer ostal vsem nam v traj- tu bolestne« potpore ali hvala nem spominu.	Bogu smo sve jedno napredova-
Frank Okoren, tajnik. li. Zato je vaša dužnost, bračo
--i sestre, da svi dodete na doj-
Društvo sv. Valentina, št. 145, duču sjednicu. I mat čete prili-Beaver Falls, Pa.	ku čuti, kamo dolari stigu, koje
S tem opominjam vse one plačate svaki mjesec.
člane in članice našega društva, ki dolgujejo že tretji mesec na asesmentu, da pridejo na prihodnjo sejo dne 13. julija, ako ne, se bo ž njimi postopalo po pravilih. Res je, da so seda, slabe delavske razmere in da je težko plačevati društvene prispevke, toda bolni člani vseeno zahtevajo podporo, v ta namen mora biti asesment plačan.
Cenjeni mi sobratje in sestre! Jaz ne želim nobenemu, da bi bil suspendan; toda če članstvo to odobri, moram jaz suspendacijo izvršiti. Torej vas prosim, da pridete na sejo, in če vam ni mogoče vsega plačati, sporočite to društvu s prošnjo in društvo vas bo še čakalo, saj to iz usmiljenja in bratstva rado naredi. Izvršite stvar na ta način, pa bo v vašo korist
Dalje prosim vse odbornike da pridete dne 18. julija v zborovalno dvorano točno ob 1. uri popoldne, da začnemo pobirati asesment, da bomo prej potoyi, nakar bomo ili lahko kam na izprehod venkaj iz mesta sedaj v vročem poletnem času.
S sobratskim pozdravom John Flajnik, tajnik.
Poznato vam je, da smo ima-li naš piknik na 22. lipnja ili j una. Lepo se zahvaljujemo našim Članom i članicam, koji su se pobrinili da su doveli svoje prijatelje, tako da je piknik neočekivano lepo napredovao.
Dodite svi na dojduču sjedrfl-cu. Vas molim, koji imate ti-Icete od piknika da ih povratite na dojduft sjednici. Svaki član i članica, koji ne dode na ovu sjednicu se globi 25 centi. , Dalje vam naznanjam, koji niste bili na prošloj sjednici da su izabrani delegati slijedeči: John Reljac, Thomas Belanich, Mihalj Kovačič i Katarina Cur-jak.
Sa bratskim pozdravom,
Thomas Belanich, tajnik.
■1 '
Is urada društva sv. Jožefa št. 1«9, Cleveland, p.
Tem potom se naznanja vsem članom in članicam našega društva sklep zadnje redne mesečne seje z dne 19. junija, da se dne 13. julija korporativno ležimo velike cerkvene slavnosti naše sosedne fare sv. Kristine v JSuclidu (Novi I^jublja-n|), ko bo Wifoslovljeno novo žppnji£e. .
Društvo sv. Jeronima, št. 153, Canonsburg, Pa.
S tem naznanjam
vsemu
bilo ugodno; slovesna škofova V POJASNILO	maša je bila nekaj krasnega
V "Glasilu" št. 25 z dne 24. in Posebnega za navzoče, kar rojena v Bradley> m dne n junija 1.1. piše neka članica žen- ne bodo hitro pozabili. Tudi vsi jariuarjaf 1910. y svojem roj-skega društva v Collinwoodu, *ovon, ki so jih imeli govorniki 8tnem mestu je dovršila osem_ da imamo tukaj žensko in moško ^ cerkvi m na pikniku, so bih razrecjno ljudsko šolo, zatem druitvo KSKJ. Pravi, da so še dobro Premišljeni. Prišli so i z štiri leta višje šole y Notre vedno ženske pri moškem dru- srca govornikov m šli v srca po- Dame konventu v Bourbonnais, štvu, akoravno jim je bilo že pri- slušalcem, kjer bodo ostali v Iu in štiri ,eta na slovečem poročano, da naj vzamejo pre- trajnem spominu.	' St. Viator College istotam.
stopne liste.	x Sedaj se čuje le eden glas, Zadnja-štiri leta je posvetila
Uljudno bi vprašal dotično do- čes' slavnost je bila izborna, ki znanosti ter je graduirala dne pisnico, oziroma članico, če ji je J?.ne bodo mogli nikjer preko- 10. junija. Prejela je diplomo znano, da je bilo naše društvo Slt1,	kot Bachelor of .Science Magna
sv. Jožefa ustanovljeno s po-	je pa vse tako lepo izpad- Cum Laude (z odliko ali veliko
močjo žena in deklet? Celo prva lo, gre v prvi vrsti čast složne- pohvalo). Diplome je razdelil društvena tajnica je bila sestra mu in skupnemu delovanju pri- Rt. Rev. Bernard J. Sheil, D. D. Miss Mary Anžlin. Tudi pozne- pravljalnega odbora, ki je tako iz Chicaga. Navedenka je čla-je in še danes so bile članice za- lePO izvršil svojo nalogo.	niča društva sv. Cecilija, št.
stopane v društvenem uradu; Spodaj podpisani si štejem v1186 KSKJ tako sta bile letos tudi dve čla- 3V°j° dolžnost, da se vsem, ki nice izvoljene za delegatinje so pripomogli k tako slavnemu XVII. konvencije. Vse to znači, uspehu cele slavnosti, prav prida so bile članice našega dru- srčno zahvalim, zahvalim v ime-štvašt. 169 že od začetka do da- nu pripravljalnega odbora in nes vedno delavne, in od takih cele fare javno v prvi vrsti na-bi bilo brezmiselno zahtevati, šemu milostljivemu škofu za da naj prestopijo v kako drugo slovesno sv. mašo in navduše-društvo.	| valni govor, zahvalim vsem go-
Rad bi tudi znal, kje je bila 'gornikom, bodisi v cerkvi ali na
Poziv in naznanilo
cenjenim glavnim uradnikom in uradnicam, delegatom in delegatinjam XVII. redne konvencije v Waukegan, IIL
Da bo mogoče konvenčne-mu odboru waukeganskih društev KSKJ svojo nalogo pravilno in vsestransko vsem v najboljšo zadovoljnost rešiti, se tem potom obračamo z uljudno prošnjo do cenjenih glavnih uradnikov (ic) in delegatov (inj), da prej ko mogoče sporočijo spodaj podpisanemu, kje in kako bi radi imeli svoje stanovanje za časa konvencije? Mogoče ima kateri tukaj svoje sorodnike ali znance, pri katerih bi želel stanovati, ali pa morda želi stanovati v hotelu?
Naš odbor bo skušal, da se po možnosti vsem ustreže ako dobi kooperacijo ali sodelovanje od strani delegacije. Ako dobi ta odbor vsa pojasnila o pravem času, mu bo toliko laglje svojo nalogo pravilno izvršiti ter preskrbeti stanovanja po želji zbo-rovalcev prihodnje konvencije.
S sobratskim pozdravom. Vsem skupaj kličemo: "Dobro došli v Waukegan, lili-
nois!"
Za pripravljalni konvenčni odbor:
JOSEPH ZORC. Ujnik, 1013 Adama St., North Chicago, 111.
ona dopisnica pred 6 ali 7 leti, ko je društvo sv. Jožefa životarilo ter spalo spanje pravičnega; tedaj, ko so naši nasprotniki nazivali to društvo, da je živi mrlič. Takrat je bila ona dopisnica že več let pri KSKJ. Ko se je preselila v Collinwood, namesto da bi tedaj organizirala žensko društvo v tej naselbini, kjer je bilo dosti polja za agitacijo, je pa vzela prestopni list za neko društvo doli v Clevelandu, torej v drugo faro. Danes, ko je društvo sv. Jožefa po tru-dapolnem delu prišlo na vrhu-
Zbiramo se dne 13. julija pred Slovenskim Domom na	)■
lolraes Aye., in točno ob 1. uri! nec, in je največje slovensko popoldne se odpeljemo skupno podporno druitvo tukaj v Col-članstvu našega društva, ki se z avtomobili. Torej vsi oni, ki linwoodu ter eno izmed največ-niste udeležili zadnje redne se- ste se izrazili na zadnji seji, da jih društev KSKJ. z obema od
pikniku, zahvalim častitim gospodom duhovnikom, ki so pomagali pri škofovi sv. maši, zahvalim pa tudi ysem čč. gg. duhovnikom, ki so od blizu in daleč prihiteli na povabilo našega domačega g. župnika in so s svojo navzočnostjo povzdignili slavnost. Prisrčna zahvala tudi g. organistu Mr. Norenbergu in Marie (Anna) pevskemu zboru iz Chisholma rnjPTln o	,n,0 c .... .
in domačemu za trud pri igra-	PT'	V &am0lJ,UbJe sice' 'epa last-
nin in netiu kakor Mr Bano Uradlfy' 111 Dovrsila je osem- nost, toda ne koristi drugim;
^c-u zaIcrasn^solosDev.	šti" višje preveč te lastnosti celo šklje
Nekateri ljudje tudi s povečevalnim steklom ne vidijo svo-jih napak.
*
Moški običajno dolgo mislijo, Pa bolj na kratko govorijo, ženske pa ravnajo v tem oziru baš nasprotno.
«
Z nožem prizadeta rana se bolj hitro zaceli kakor srčna rana, prizadeta z obrekljivim jezikom.
*
Bolj težko je kako dobro idejo zasnovati, še težje pa isto izvršiti.
šole v Notre Dame konventu v posamezniku.
je dne 1. junija, da je bil izvoljen za delegata XVII. konvencije naš marljivi in delavni taj-
boste dali svpje avte za isti dan, delkoma, se je .pa spomnila, da ste prošeni, da ste točno na do- bi morale vse članice našega ločenem mestu na Holmes Ave. društva vzeti prestopne liste k
Pozabiti tudi ne smem vrle Bourbonnais, IU., tudi z naj-	*
znane^naše tuZZ^tz^ ^	V ™je Umestno ie, da prosiš za
znane naše kuharice irezike ^ njeno pridnost v učenju bo stvar, katero bi rad imel še
napravile navzočim gostom ta-	imela dve leti brezplačno šola-! bolje je pa da delS J dt Jo
ko okusen obed, ki se ne dobi	nje v kolegiju sv Frančiška iste	d°Se*°
vsaki dan, kakor deklic in žen,	Asiškega v Joliet, 111. Gradui-!	*
ki so v tako lepem redu stregle	rala je isti dan kot njena se- V obče hvala matere svojih
stra. Diplome je razdelil Rt lastnih otrok ne zanima drugih Rev. G. M. Legns, D. D. Ph. D. mater.
udeležencem > Prav posebno se tudi zahva-
GLASILO K. S. K. J. JULY 8T*. lftSO
ML IYAN ZAPLOTNIK:
P JANEZ ČEBULJ
j MISIJONAR V AMERIKI t .	(Nadaljevsnje)
naši sosedi in silno sovražijo!
Dva dni nisva drugega uživa-
krščanstvo in izobraževanje b* j „ kot korenin|ce> k| jih je moj lega ljudstva. T so «e vZd,g.	,jevalec , k £ Najin()
nili poklah vse belo ljudstvo jkv leg reke Mississippi v minne-1' x 4.1	sotski državi. V zgodovini no-
V začetku sem imel pri sebi vejših časov se nikjer ne bere pobožnega Nemca, ki mi je ku 0 ostudnejši moriji, kot se je hal Toda čeprav sva se zelo godila v teh nesrečnih krajih, ljubila, sva se vendarle zavoljo Blizu 1,000 oseb, večjidel belih pomanjkanja živeža morala lo- Američanov, Nemcev, Švedov, či« Od njega sem se naučil je umrlo v strašnih mukah, ki nekoliko kuhati ter se sam lo- si jih le domišljija divjakov til kuhe. Ali kmalu sem se more izmisliti, tega silno naveličal. Zraven mi; «Tudi naši Chippewa Indi-
stimtha'Tker'nisem S It"' l? *V »T™' 8° in J— se " toliko pomirilo,
Hmeko^ kuhar j a ampak rv f5 ' vzdigovati m so pre-da sva mogla odjadrati. Vzhod-v AmeriKo za Kunarja, ampak till vladi z vojsko, ako se. jim nik naiu f č'to Dotiskai in
za misijonarja, ter je neki ka- krivice ne noravnain Teri«ii	J .J	potiskal m
_ . , . . , . [Krivice ne poravnajo, terjali nama prihranil težavno veslanje, ki mu zavoljo svojih zara-
stanje je bilo zares žalostno; spredaj je bila razdražena voda, zadaj in ob strani pa ne-prestopljive goščave. Pač sva v pesku sledila mnoge zverine, ali bila sva brez orožja. Zlasti je mojega tovariša mikalo lotiti se medveda, čigar sled je našel in ga sledil blizu brloga, ki je bil komaj, četrtinko ure od vode.
Četrti dan je vihar potihnil,
rejo ujeti. "Posebno
škodljive so
vali in kradli plačilo, katero jim | prijadrala mi gre ^ zemljo, ki so jo vladi mp«tepe vremenske spremembe poleti. prodali v wisconski in minne-;^s ki »Včasih je vročina poleti vsaj sotski državi.	v |*-ouis, ki
tako huda, da ne hujša, kot na
nadski družini nekaj plačal, da so pač, kar je 5ilo prav; zakaj
? ♦\ "rana^e grozno hude krivice so jim delali ame-1d\ stradania"osla'belih"močr"ni slaba, zlasti kadar rib ne mo- risvj pe.pnti ki iim VaHr*« siraaanja osjaoeim moči ni-—■»- —	lrisK1 agent1' kl so Jim zaarže- sva biIa kos Tako sva arečno
Superior, leseno mestece pri izlivu reke St.
so ga Američani pred , y , v „	sedmimi leti postavili, ki je pa
Kranjskem Toda kar ooteene * * 1 * Se,	zdaj večjidel zapuščeno. Kar
ivranjsKem. loda Kar potegne cem navadno piačuJe letno pla I	liudstva namreč Ame-
sever m huda soparica se v pe- čii0 Tedai so se indiianci mo •xDelega vuaal™ namreč Ame-
tih minutah Dresuče v neznos •	- -	lnaiJan« »o- nčanoVf Ircev, Francozov, Sve-
mmuian presuce v neznos- jega misjjona iz treh držav dov v Suoerioru še ostalo se ie
sen mraz. Zima je bolj stano- (Michitrana Wisconsin« in Min	? , aupe"oru Se 0stal0' se Je
vitna in torej tudi boli zdrava | (Mlch\^na' Wlsconsma	bilo v sredi trga zagradilo iz
J. in lorej luc" :zarava- nesote) sesli na treh krajih, to	strahu Dred Indiianci Ne-/nan
ah mraz je včasih strašno j je v Fon du Lac Grand Portaire	,	Indijanci. rseznan-
ije vfon au i.ac, urana rortage	sko so se me razveselili, misleč,
da so zdaj brez nevarnosti, ko so med seboj imeli katoliškega misijonarja, ki se ga Indijanci
Slovenski Radio Klub IlBdi^rjev, PrVič v normalnem salemskih ribičev, je bila izvo-> ko godba zaigra, se mora že-
Bombaž je bilo prvo izvozno blago, pridelano od evropskih
k^darOaposhšakem v bodoči sezoni
' - ------j—--•----——•-—» -v	~
žena v Zapadno Indijo in zame- nin vreči v prah pred oltar, na-njana s sladkornim sokom (mo-to pa pred očetom in drugimi
poklali vse, kar je belega obra- bolj bojijo, ali ga vsaj bolj spo-
oster. Na Kranjskem ne pride in Bad River, in zelo se je go-mraza morda nikoli pod 27. sto- V0rilo, da bodo planili na agen-pinjo, tukaj pa doseže dostikrat ta in sploh na bele ljudi ter 34 stopinj.
"Zdi se mi, da bi mi zima za Zaradi tera ie ipln ir mn 77"'	—	—J
bolie teknila ko bi ne bilo tre	• tega je jelo iz mo- štUjej0 kot vse drugo belo ljud-
poije teKnna, ko di ne diio tre- jega misijona bežati vse belostvo
Od Superiora sem šel naprej v Fon du Lac, 20 milj jadraje po mogočni reki St. Louis, ka-prišel tudi
ba tolikrat v divjih dobravah ljudstvo, čigar število je maj-pod milim nebom v snegu pre- hno v primeri z Indijanci, nočiti. Včasih se sede pri veli- Agent> Vedoč, da Indijanci edi-ki grmadi od spredaj pečem, od
zadaj zmrzuje teropresedimce- n(° katoliškeKa misijonarja spo- mor Je za menoj prišei tudi
i 3iar^vTotei Zmagent z mnoiic° °boroženih
daje svoje tovariše Indijance.	pl^io. in	m°Z ** SV0Je ™r3tV°' Pai *
ki mraza vajeni sladko spijo, Indijance, ko bi utegnili rogo-medtem ko drevje od mraza po- vjiiti. zlasti iz Grand Portage
Poročali Brfio v eni zadnjih številk, da se je Slovenski Radio Klub organiziral za prihodnjo sezono, ki se prične dne 16. novembra, to je, tretja nedelja v novembru. Lansko leto so posamezniki prispevali mnogo stotin dolarjev v darovih v podporo radio klubu. Letos se ne bo pobiralo nobenih prispevkov, pač pa je Slovenski Radio Klub sklenil, da vsak izmed članov daruje v ta namen eno ali več daril, nakar se bodo prodajali listki, vredni po 25c. Vsako nedeljo tekom radio programa se bo potem oznanilo, kdo je dobil to ali ono darilo. Imena deklet, ki bodo nudile rojakom dotične listke, naznanimo v kratkem času. Vsak listek za darilo je 25c, in kdorkoli vzame enega teh listkov, je opravičen do darila, ako bo po radio programu tako naznanjeno. Radio program za prihodnjo sezono bo stal nad $6,000.00. Dočim so trgovci voljni pokriti največji del te svote, pa se nudi občinstvu s temi darili prilika, da prispeva po svojih 'močeh k slovenskem radio programu v Clevelandu, O.
Sledeče darila so naznanjena: Grdina Hardware Co., 6127 St. Clair Ave., podari American Beauty električni likalnik, vreden $8.95.
Slovenska Dobrodelna Zveza, bratska podporna organizacija, z glavnim uradom na 6233 St.
bilo vse to odveč, kajti Indijan- Clair Ave., podari $5.00 v zlatu, ci so bili kot navadno pohlevni | The North American Trust in mirni. Zlasti so bili veseli, Co., naša slovenska banka, 6131 so videli mene, ker me vsi St. Clair Ave., ima pripravljen
ka. Toda včasih, ko ni mraz nam je dohajala strašilna no-
presilno oster, se pa vendarle vica da se Ondotni Indiianci od ^ VIUe"	Rer VS1 ^,alr AV<
tudi iaz v trozdu orecei dobro V ,	" Indijanci od	poznajo in zelo ljubijo, ker jih $10.00 cekin.
počijem^ slajelsp^ ni cedr" ^ hJd Ij "1' " ^	^^ ^ ^ " Motor Sales, slovensko
vih vejah nad globokim snegom J gli smo torei nanrei v Grand	J u	^ Pri?ravIJe" avto	6225 St. Clair
kot doma na blazini ori irorki p	P !	mh za sv" vero kot zdaJ' 13 ^ Ave., podari krasen "spotlight
Koi aoma na Diazmi pri gorKi Portage na severno stran jeze- ie daift kr<,tih-
pečici, in se zjutraj čutim krep- ra, blizu Forth William. Napo-
kejšega in čvrstejšega kot nek- tili smo se od La Pointe narav-
pečici, in se zjutraj čutim krep- ra blizu Forth William Nano J"! JJC	ln mnog®lza avtomobile, vreden $17.50.
kejšega in čvrstejšega kot net tfl'i ~ -- ^ ™" - -^"lnekdaj °d Baraga krščenih' ki SlaPnik Bros" sloven8ki cvet" daj v kranjskem župnišču po n0a
dobro prespani noči v lepi sobi Tri dni nismo ni? videli knt! L".	7,'"c>" ~~ '* ----—.. ^^
k-	-^» in oni nismo me	sotl^j v malikovanje, se je povr- vreden $25.00.
daj v kranjskem župnišču po nost čez jezero v veliki ladii ^ ^ sladkiI.Jarem j ličarji, 6113 St. Clair Ave., po-Hnhrrk nrp^ni n^i v Uni Si Z * ^ If^	, ščanstva spet odvrgli in se vr- dari velik šopek cigar irt cigaret,
na dobri postelji. ^ - |zemlj0 in vodo. Prišedši vinilo v ^^ sv Cerkve "Prosim prečastiti gospod Grand Portage, najdemo divja-	J CeFk 6'
prošt, molite zame in priporoči- ke že vse skupaj. Bili so več-te me tudi svojim prijateljem, jidel napol nagi in tetovirani, Odpovem se časnim in poze- vendar pa prav prijazni in mir-
Frank černe, slovenska zlatar-Res, da so se po prejetem ska trgovina in prodajalec radio plačilu upijanili z žganjem, ki aparatov, 6033 St. Clair Ave., je silno omamljiva pijača, in se podari $25.00 zapestno uro.
meljskim dobrotam in časni po- ni, brez vsega orožja, razen to-moči. Toda molitveni pomoči mahawk. Res da so bili njih
zaradi tega med seboj klali in Double Eagle Bottling Co.,
morili. Toda belega ljudstva Mr. John Rotokar, lastnik, 6515 pobožnih duš se nikakor ne m<^ i glavar]?'v ztoru^nelToliko hudi j8? ni nihČe dotakniL Ne zamve' St. Clair Ave., podari 25 zabojev
rem in ne smem odpovedati. Te mi je treba.	D
in glasni, ali agent, ki se jih jeiako
rite, prečastiti gospod prošt. najfinejše mehke pijače.
opomnim, da sem se bil v John L< Mihelieh Cow, »Jo-
neznansko bal, jim je vse ob- , T	« * * . j , . ... ._e M
"Moj prednik, pobožni bel- ljubil in dovolil, karkoli so ter- F°n du ^ med IndlJanci ne" ven.k. potoi.k. tvrdk« v S. N.
gijski-duhovnik Van Paemel, je jaii; in s tem jih je potolažil, bil nenavadno krepek mož in Oznanjeval sem jim sicer dva
kih živalic, ki jih berači na Kranjskem dobro poznajo, toliko nalezel po vsem životu, da
močnega zdravja. Toda v dese-	dni,3v. vero, toda čeprav so me
tih letih ga je utrudljivi misi-	bili veseli in so me radi imeli Sem' pnsed^ ,v Superior moral
jon polomil in moral se je v	ter poslušali, se vendar nihče vs® SV°J° obleko oprati ter sem
neizrekljivo škodo misijonu vr-	ni dal krstiti. Krščanskih In-
Zakaj misi-	dijancev je v Grand Portage
niti v domovino, jon v La Pointe, ki se zdaj ime- kakih 90; nekaj jih je krstil nuje Bayfield, je zdaj težavnej- naš rojak Pire, ki je pred 20
se te ostudne pošasti komaj iz-nebil.
Domu, podari prosto vožnjo iz New Yorka do Ljubljane. Potnik ne bo imel nobenih stroškov.
Mandel Drug Co., slovenska lekarna v Collinwoodu, 15701 St. Clair Ave., in obenem prodajalci
Od Superiora smo se vrnili v Majestic radio aparatov, podari Bayfield in od tam na Bad Ri- fin fantovski bicikelj, vreden
naseljencev v Novem svetu Že pred 438 leti in še vedno ostaja glavni predmet izvoza. Ali njegovo kraljestvo ni več tako sigurno, kajti ima v mašinarijah nevarnega tekmeca.
Izvoz bombaža je namreč dosegel svojo višino leta 1925 in od tedaj se je zmanjšal za četrtino. Med tem časom pa se je vrednost izvoženih strojev kar podvojila. Ako vrednost izvoza strojev v letu 1930 preseže vrednost izvoza bombaža, bo ta okolnost pomenjala važen zgodovinski preobrat v trgovini Združenih držav. Pomenjalo bo, da Združene države, ki so bile za tri stoletja glavni svetovni reservar surovin, so sedaj postale glavni tovarnar sveta, le sedaj znaša skupna vrednost manufakturnega in polu-manu-fakturnega blaga tri petine vsgea ameriškega izvoza.
Imeli smo do sedaj le dva resnična kralja izvoza: bombaž in tobak. Tobak je kraljeval najprej tekom 150 let, potem pa je kraljeval bombaž za sto in petdeset let.
Ko je Kolumbus odkril Ameriko, je pričakoval, da bo odnesel zlato in začimbe (spices), ali Indijanci, ki so mu ponujali svoje blago, so prinašali bale bombaža in papige. Povrnil se je domov brez obljubljenega zlata, obljubil pa je španjskemu kralju in kraljici, da ga prinese po drugem potovanju, in izjavil, da nova zemlja utegne biti vredna kot izvir raznih drog, bombaža, masti aloe in rabarba-re. Vzlic njegovemu proroko-vanju je grški otok Kios še danes po 2,000 letih glavni izvir mastike (neke smole).
Riba treska (codfish) je privlekla prve angleške in francoske pomorščake k severo-ameri-ški obali. Prvi produkt, izvo-
lasses). Sok sladkornega trsa sorodniki, je bil vporabljen za izdelovanje Nato vstopi v višnjevo po-ruma v New England, rum pa barvano nosilnico, za nevesto je bil vporabljen za nakup suž- pa je pripravljena rdeča prevle-njev v Afriki in sužnje so pro- čena. Godba igra, zastavonoše dajali južnim veleposestnikom in gasilci se uvrstijo, bakljenos-za tobak, za katerega so dobi-! ci prižgo baklje in sprevod se vali gotovino na Angleškem.
Značilne poteze modernega ameriškega izvoza so produkti ameriške iznajdljivosti: šivalni stroji, varnostne britve, kešre-gistri, avtomobili, avtomatični dospo do hiše, se prične zopet
pomakne proti nevestinemu domu. Nekaj pred tem se sprevod ustavil in jezdec nese ženi-novo vizitko na ženin dom, nakar dobi ono očeta neveste. Ko
stroji, in fonografi.
dolgotrajno pozdravljanje pre-
Ameriški izvoz je doživel te- den ženina pustijo v hišo. Tu kom treh stoletij pomemben se vrši kratka pojedina, nato razvoj: 1730 sedem milijonov pa vstopi nevesta z raznimi ce-dolarjev, 1860 skoraj 72 milijo- remonijami v pripravljeno no-nov dolarjev, 1930. 5,157 milijo- silnico.
nov dolarjev.
F.L.I.S.
Zgodovina česnjevega drevesa
Krogi naravoslovcev in prijateljev narave vzdržujejo mne-
Predno ta dospe na ženinov dom, zažge razne umetaln^ ognje, da tako preženejo zle duhove. Na dvorišču prime par močnih sorodnikov stol, na katerem je v nosilnici sedela ter jo nesejo v hišo. Sedaj vodi
nje, da je rimski poveljnik Lu- _ .	, , ,
kul, ki je bil eden največjih 111 nevesto P™1 oltar' kJer
" « ..	. ■	nho nanfovifo	fm. " 4-A
sladkosnedezev na svetu, prinesel ta sad s svojega vojnega pohoda na obalo Črnega morja,
oba napravita "ko-tou," to je, da popadata na tla ter se z glavo dotakneta zemlje. Ko vsta-
ko je tam v letih 64^o~74 prS neta' je P0"*3 *otova in šele Kristusom premagal vladarja v Sedaj oblečejo nevesto v nova Pontu. Drugi so zopet drugač-.0^112-^0 tu je biIa v svoJ'ih
nega mnenja. Pravijo, da so češnje Grki že mnogo prej poznali. V Italiji pa je bila znana že Kornelijeva češnja, ki naj bi jo bil ta vojskovodja prinesel, ko se je povrnil kot zmagovalec nad sirijskim kraljem An-
vsakdanjih. Nato prejme razna majhna darila in se poda v ženitovanjsko sobo, kjer se vsi vsedejo k bogato obloženi mizi.
Naslednje jutro pa zavzame mlada žena neprijetno mesto snahe in postane enaka zadnji
tijohom v letih 189 do 192 pred sluTfinji v hiši\
Kristusom. Ta češnja pa ni bila plemenita kakor današnje; zato so jo rabili kot krmo za prašiče. Najbrž pa je Lukul prinesel cepiče kake posebne vrste že oplemenjene češnje, s katerimi so cepili Kornelijeve Češnje.
Ko pa se rodi težko pričakovani prvorojenec, tedaj se njen ugled dvigne namah.
LISTNICA UREDNIŠTVA
žen i? kopnega n* Angleškoje > vila tud- ^ ^^ drevesa bil bržkone..sasafras (Itoren ob ^ Ren- ^ y Ga!ijj
Cenjene dopisnike s tem po-PH^^^I	novno prosimo, da naj nam
Kakih 120 let potem, ko so pravočasno in še pred zaključ-se pokazale prve plemenite vr- kom tedna dcpošljejo rokopise ste češenj, ki so jih takrat go- ^ objavo v naslednji torkovi jili kot črne in bele, so se poja- izdaji.
'Kakor znano, nam cleveland-
ska pošta od spomladi do jeseni
voien^na^Angleško^ 'še ^	F™dja> in	* »botah dostavija pisma sa-
vozen na AngieSKo se pred od-iBritanskem Rimske legije, ki mo enkrat in sicer ziutrai
hodon, Pilgrimcev. Veliki bro- so se borile 2 German, £ JGalc, ™ 'Tsme u d uge a£ £
dolastniki so ga rabdi za kuha- „„	„	' f?g ™me aru^e' ^
nje nekega „ja. ki so ga daj.Ui~"££KtST tV^
povzroča, da na nas naslov-
mornarjem, češ da jim ohranja da SQ najboljši	češenj ba
dobro zdravje.
Karel Veliki, ki je mnogo sto- ijena pisma, dasiravno dospela
Cleveland v soboto dopoldne
ši kot nekdaj za škofa Baraga leti tam učil sv. vero, večjidel V^.8kozJti .P°	^upaj: $25.00.
Takrat so bili Indijanci večjidel pa so jih spreobrnili francoski | ^J^vožnje ^Fondu ^
na Bad River. Vihar, ki v jesenskem času zelo pogostoma
viim »j lilVJV tivumjv-iiiii ui " j _v«._ -_ ___•
kraje, ampak le okoli jezera, ki žav v angleški naselbinah.
Od Grand Portage smo se vr-
ob jezeru; zato škofu Baragi ni	misijonarji jezuiti, ki imajo se-
bilo treba hoditi v notranje	dež onkraj meje Zedinjenih dr-jezera, ki
ga je pozimi večjidel po ledu
krog in krog obhodil, preden je	nili v Bayfield. Prišedši v Bay-
postal škof . Toda zdaj so se	field, zvemo, da indijansko bla-
pa Indijanci po večini pomakni-	g0, 'ki naj bi se v Fon du Lac
li v notranje kraje, kamor ni	izplačalo ondotnim Indijancem,
prihaja, nas je zopet več dni zadrževal na suhem, toda imeli smo obilo s seboj. Trije pol Indijanci, ki so v nevihti naprej jadrali, so utonili. V Bayfieldu najdemo četo vojakov, ki jih je
Grdina & Sons, slovenska tvrdka s pohištvom, 6019 St. Clair Ave., podari krasen stol naslonjač, vreden $50.00.
"Ameriška Domovina," slovenski dnevnik, 6117 St. Clair Ave., bo darovala pet celoletnih naročnin.
Joseph štampfel, 6129 St.
potov, ne steza. Ob jezeru pa	še ni prišlo, in da bo moral b|ia vlada P°slala belemu ljud' Clair Ave., slovenska modna trse je postavilo nekoliko sel, na agent'še 14 dni čakati ~ StVU moJega mislJ°na na pomoč govina, bo podarila svileno žen-primer Bayfield, Superior. Te Sklenil sem torej, na svoji l £ kl *L nas sPremili na Bad sko ali dekličjo obleko v vred-
okoliščine množijo trpljenje,	lastni ladji odpotovati naprej RlVeJ/ .^rzko"ei bi bili lndijan-
Vendar te težave, verjemite mi.	v Fon du Lac in Indijancem. C1' kl.uJ hl]°.jf ko ^
prečastiti gospod prošt, so slad-	katerih je že mnogo krščenih. m0Šklh xnotranJ\h ^aJev Wis-
ke in polne tolažbe, ako se pre- oznanjevati sveto vero. Čas in- ™n3in drAžave pnvrel° k Bad misli in pretehta vrednost in dijanskega plačila je najprilož- *,Ver' ^ ^ in boj' ako cena človeške duše. Vem ali nejši za misijonarja, ker so ta- bl S,e blh zbah ^°Jakov; Ab vsaj upam, da s svojim trplje- krat vsi Indijanci skupaj. Za-lj"f.led. na v,OJake'. kl.Jlh šf ni" njem pomagam dokaj dušam, radi bede nisem mogel več	vzel vf°
ki bi se sicer brez duhovne pomoči ali v poganski neveri, ali v krivi veri, ali v grehu s tega sveta ločile v neznano večnost. Upam pa enako, da mi bo moje trpljenje služilo tudi v zveliča-nje moje lastne duše. Kdo bi se pač ne trudil za take dobič kel"
Čebnljev vpliv pri Indijancih
V istem pismu Čebul j nadaljuje:
"Prečastni gospod prošt, gotovo ste brali lansko leto v evropskih časnikih o hudem boju. ki se je bil takrat vnel med ameriško vlado {p nekim indijanskim narodom, Sioux, ki so
veža s seboj vzeti kot za dva dni in nadejal sem se tudi, da bom mogel 80 milj (do Superiora) v dveh dneh prejadrati ali preveslati. Vzel sem s seboj le enega Indijanca, svojega zvestega prijatelja Jožeta Mad-
srčnost. Ti Indijanci me že večjidel vsi poznajo. Obiskal sem jih namreč lansko zimo v njih domovih pri jezeru Otawa Sagaigan ali Lac des Courtes Oreilles, kjer jih je dokaj prejelo sv. krst. Tudi zdaj, ko so
weirwen Vožnja ie bila kakih P"Šli po 8Voje Plačil° k Bad l	^ : A River, se jih je osem dalo kr-
30 milj prav ugodna in prijetna. Toda drugo noč, ko pravkar pristaneva in jameva šoto-riti s cedrovimi vejami, se vzdigne strašen vihar, ki je tri dni neprenehoma divjaj. Ni nama bilo mogoče zapustiti svoje zavetje, kjer sva bila sicer varna, toda brez živeža, brez puške, brez mrež in trnka.
stiti. In če mi Gospod Bog ohrani življenje, se bom prihodnjo zimo leta 1864 spet napotil na težavno pot v te divje kraje iskat dušic za božje kraljestvo.
(Dalje sledi) -o-
Brivci niso posebni prijatelji onih, ki se sami doma brijejo.
nosti $10.00.
Slovenski Radio Klub pa podari še posebej krasen radio, najnovejšega sestava, in ki je v tovarni vreden $250.00, ter ga ne morete nikjer kupiti izpod $350.00. To bo glavna nagrada in darilo poalušalcem slovenskega radio programa. Izplačalo se vam bo seči po listkih.
To so darila, ki jih nudijo slovenski trgovci, združeni v radio klubu. Ko vas obišče prijazna prodajalka, kupite od nje nekaj darilnih listkov. S tem pomagate radio programu, obenem pa lahko dobite lepo darilo.
-— o-
Izvozi, ki so obogatili Ameriko
Bombaž (cotton) je kralj ameriškega izvoza že za več kot sto let in je ohranil svojo krono prvenstva tudi v letu 1929, ko je skupni izvbz Združenih držav prekoračil 5,000 milijonov
Ko se je kapetan Newport „1 za razširitev kulture v svoji povrnil na Angleško potem ko državi, je zelo pospeševal tudi in popoldne, dobimo šele v pon-je tukaj izkrcal John Smitha sadjerejo; prav posebno je skr- deljek zjutraj. Skušali smo in njegove pustolovce, kateri so bel za gojitev češnje kot odlič- stvar urediti glede dostavlja-ustanovili Jamestown leta 1607, nega sadonosnega drevesa. Po- nja sobotne popoldanske pošte, je odnesel s seboj malo zrno 2neje so posebno samostani pa j0 bji0 nemogoče, zlata in tovor pirita (neke že- mn0g0 pripomogli, da se je go- Naravno, da ta nedostatek lezne rude), misleč da je ta ru- jitev češnjevega drevja zanesla povzroča uredništvu preglavico, da zlato. Izkazalo se je, da to- tudi na kmetije. Zanimivo je kajti šele v pondeljek prejeta vor ni bil veliko vreden, ali to dandanes opazovati toliko raz- naznanila in dopise se nikakor ga ni ozdravilo. Drugič je šel nčnih vrst češenj, ki jih neka-v Novi svet in zopet prinesel j teri kar po okusu poznajo, katere vrste so. Češnjevo drevo je velikega Angleško tovor hlodov cedre, j pomena v gospodarstvu. Sad v blagohotno vpoštevajo in odda-da vsaj pokaže svoji družbi, da najrazličnejših vrstah (belice, j0 rokopise pravočasno na po-nekaj dela v pokritje družbinih krnice, hrustalke, srčarice itd),lšto, da dobimo iste v roke naj-stroškov. Kmalu pa je tobak pozobljemo, še več pa prodamo, kasneje v soboto zjutraj. Da prinesel bogatstvo Virginiji in Mnogo jih tudi vkuhamo s slad- bo stvar bolj sigurna, oddajte
naselbina Jamestown se je izka- korjem, nekaj tudi posušimo.	~ -----
Tudi ptice se rade posladkajo
tovor pirita Kapetan Smith je poslal na
ne more isti teden objaviti, ker je treba isti dan že vse strani zaključiti.
Cenjeni dopisniki naj torej to
pismo po Special Delivery.
zala uspešno.
' Zanimivo je priravnati glav- s češnjami; le opazujte tatin-	-0
ne predmete izvoza v kolonijal- skega vrabca, pametnega škor-	Dve letalca-Slovenca ubita, ni dobi in dandanes. Zapored- ca, gosposkega kosa in kričoče Nedavno se je pripetila na leta-
no po važnosti so bili predmeti vrane. Le-te požro kar cele	hšču blizu Mostarja tragična le-
izvoza v kolonijalni dobi slede- češnje neprebavljive koščice	talska nesreča, ki je brez nji-
Tobak, ribe, pšenica, riž, raztrosijo s svojim blatom po	hove krivde zahtevala življenje
indigo, okolici. Iz njih zrastejo divje	dveh mladih intelektualnih di-
či:
pomorske potrebščine, kitovo olje in ribja kost, kože, češnje naših gozdov, železo, lug, prekajeno meso in konji.
Dandanes pa je red sledeči: | znale zaostati v bombaž, stroji, petrolej, avto- vzročiti mobili, mesni produkti, železo gnojenje slepiča in jeklo, pšenica in moka, baker, tobak, sadje, manufakturi-ran bombaž, produkti žag.
Od leta 1631, ko je bila zgra jena p»va ladja v Plymouthu, je brodarstvo postalo velike važnosti. V Ameriki zgrajene
Ijakov. Dijak narednik Fran
Posebno važno je, da pri jedi	Zalar in dijak podnarednik češenj izločimo koščice, ker bi	Ivan Rakovič sta se dvignila črevesju, po-	nekaj po 10. v zrak in krožila v bolečine v njem ali	zraku. Iznenada pa je eksplo-Češnjev les	diral motor in letalo je v pla-je zelo iskan materijal za sobno	menih strmoglavilo na tla, kjer opravo in za rezbarij e. -o-
je pokopalo pod svojimi tlečimi ruševinami obe nesrečni žrtvi. KAKO SE KITAJCI ŽENIJO Neutegoma so pritekli na po-Ker gre v vsakem slučaju le moč vojaki, toda njihov trud je nevesta na ženinov dom, zato bil zaman. Vojaška komisija se tudi ženitovanje vrši na nje- je mogla ugotoviti smrt obeh jadrnice so uživale dober glas j govern domu. Mladi par dobi dijakov, nato pa način, kako se in ko je izbruhnila revolucija, sveže pobarvano sobo, nič dru- je nesreča pripetila.
ena tretina vseh ladij pod an- j gega, ker tudi ne vodi samo-	-o-
gleško zastavo je bila zgrajena | stojnega gospodinjstva. Ako je Kmečki fant je prišel k stri-v Ameriki. ženitovanje ponoči, se prično cu v Trst in prvo jutro, ko se Ribe, rum, sužnji in tobak so ceremonije pozdravljanja že po- zbudi, je bila nad mestom me-igrali glavno vlogo v čudni poldne. Ženin o b u j e visoke gla; zato so parniki venomer kombinaciji te prve izvozne in čevlje, si natakne visoko kapo trobili. "Stric, ali slišite, kako uvozne ameriške trgovine. Tr- na glavo in obleče dolgo suknjo, ribe lajajo," je rekel fant, ko ska, ulovljena od bostonskih in j Na dvorišču je pripravljen oltar j se je prebudil.	______;
o t tha
GRAND CAKNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UMOM of th«
UNITED STATES OP AMERICA Maintain«! by and In the Interest of tha Order every Tuesday
OfrPilM: CUT St Clair A'
CLEVELAND. OHIO
L
8813
I RAZM01WVANJE V PRILOG PRIHODNJE
I	KONVENCIJE
i
' Društvo av. Joiefa it. 57, Brooklyn, N. T.
Naše društvo je na seji dne 7. junija razmotrivalo o raznih točkah v prilog 17. konvencije K. S. K. Jednote ter priporoča sledeče:
1)	Ime Jednote naj se spre meni v "Amerikanska Sloven ska Katoliška Jednota" (American Slovenian Catholic Union) Spremembo imena smatramo za umestno, ker člani naše Jednote so iz vseh delov Jugoslavije.
2)	Takoj ko društveni tajnik sprejme bolniški list od bolnika, natančno izpisan od zdravnika in podpisan od bolniških obiskovalcev, naj bi zadostovalo če list podpiše društveni predsednik, tajnik in blagajnik in se ga takoj nato pošlje na vrhovnega zdravnika. Po sedanjih pravilih se čaka s potrdilom bolniškega lista do prihodnja seje, in če član pošlje svoj bolniški list en dan po seji, se mora čakati do prihodnje aeje, to j« en mase C, predno-. je- list potrjen. Nato se pošlje vrhovnemu zdravniku, in vzame še nadaljne štiri tedne predno član dobi podporo, torej dva meseca, dočim v mnogih slučajih bolnik v resnici rabi podporo med boleznijo. S to premem-bo bi se preprečilo mnogo nezadovoljstva med članstvom.
3)	Bolniki, kateri so v bolnicah ali dobivajo zdravljenje (treatments) v bolnicah, večkrat ne morejo imeti podpisanih bolniških listov, ker pravila mnogih mestnih bolnic prepovedujejo podpis vsakih listin. Naše društvo priporoča, da takim bolnikom naj bi bil list podpisan od društvenega predsednika, tajnika in blagajnika, ter od javnega notarja (Notary Public). Naše društvo je imelo že par slučajev ker člani niso dobili svoje podpore samo vsled tega, ker niso mogli dobiti podpisa od bolnišnice, akoravno so bili podpore deležni in iste potrebni
4)	Spovedni listki naj se opustijo. Vsak dober član Jednote stori svojo dolžnost brez listka, a proti voljna, oziroma prisiljena spoved je pa brezpomembna in grešna.
5)	Dvajsetletno zavarovalnino naj se zboljša in zniža asesment ako mogoče. Naj se vpelje denarno in poaojilno vrednost, kakoršno imajo razne ameriške zavarovalne družbe. To Ip povišalo zanimanje naše mladine za Jednoto.
€> Is mladinakega oddelka v obrasli oddelek naj bi se sprejeli člani brez zdravniške preiskave za minimalno posmrtnino (1250) in 91 dnevne bolniške podpore; za višjo zavarovalnino sa morajo ps podvreči zdravniški preiskavi, kakor se« daj.
društvo sv. Jožefa št 57, Brooklyn, N. Y.:
M. Curl, tajnik.
I* urad* društva ar. Patra b Pavla, it. 91« Rankm, Pa.
Str dnevi hitro potekajo, toli-
ko je bližje vsak dan do prihod nje (XVII.) konvencije. Torej je glede iste tudi naše društvo nekoliko razmotrivalo na redni seji dne 8. junija in sicer:
Točka 1.—Na dnevnem redu je bila točka glede Jednotinega imena "Kranjska." žal, da se celo nekateri glavni uradniki ne strinjajo s prvim "K." Drugi pišejo zopet drugače, da je prvi "K" posebno na potu primorskim Slovencem; zopet drugi trdi, da ta K ne ugaja štajerskim Slovencem. Nismo pa še vprašali naše sosedne brate Hrvate, kojih pripada veliko število k naši dični KSKJ.
Dragi nam delegatje in delegatinje! Bodite pozorni ter previdni in pustite Jednotino ime tako kakor je! Ne hodite z roko sršenovo gnezdo! Naša Jednota lepo napreduje pod tem imenom. Vprašanje pa je, če se prvi "K" odvzame in nadomesti z "A," potem bi lah-to rekli naši bratje Hrvatje: Vzemite tudi drugi "K," pa ga nadomestite s "H," da bo ime: Ameriška Slovenska Hrvatska Jednota. Torej dragi delegatje in delegatinje, pustite ime kakor je sedaj! Drugo je, kot nam ve-božja zapoved: "Spoštuj očeta in mater!" Tako tudi mi spoštujemo naše prednike, ki so se trudili za našo dično K. S. K Jednoto; čez dobrih 20 let bo naša mladina gospodarila naši Jednoti ; če ji ne bo ugajalo to ime, naj si ga predela po svoji najboljši previdnosti.
Točka 2.—Naše društvo se je izreklo proti stalnemu duhovnemu vodji, ker isti ni dolžan potovati po naselbinah na svoje lastne stroške. Ako bi se pa stroške plačevalo iz Jednotine blagajne, pomeni to asesment povišati. Vprašanje nastane: Ali bo mogel revni delavec plačevati sedanje asesmente? Torej naše društvo priporoča, da naj ostane duhovni vodja po starem. Samo prihodnjemu duhovnemu vodji se priporoča, da naj razpošlje spovedne listke takoj v januarju, ne pa šele v marcu ali celo v aprilu, da se da na ta način društvenemu tajniku dosti prilike, da uredi kar se tiče verske dolžnosti članov.
Točka 3.—Naše društvo se je izreklo, da je proti vsaki nagradi glavnim uradnikom. Vsak delavec ve, koliko bo zaslužil v tovarni ko dobi delo; ako ni s plačo zadovoljen, zapusti tovarno; tako tudi naši gl. uradniki vedo koliko znaša njih" plača. Ako niso z isto zadovoljni, naj odstopijo od kandidature; to se tiče tudi prihodnje (XVII.) kon vencije.
Točka 4—-Kar se tiče športnih klubov, naše društvo ni proti istim, samo naj sama mladi na gleda za svoje dohodke. Nikakor se pa ne strinjamo, da bi se ji iz Jednotine blagajne pomagalo, potem bi bilo treba na stare člane asesment razpisati, saj isti je ie sedaj dosti velik za revnega delavca. Celokupno de-egacijo že danes prosipio, da naj bi se asesmenta ne zvišalo če je to le mogoče. Lahko je razpisati
£i: "To bo vam za cigare!"
Pomislite torej taka predbadva-nja društvenim uradnikom sličnih slučajih!
Točka 6.—Naše društvo se je izreklo, da naj ostane bolniška centralizacija po starem, ker prisiljena stvar ni nikjer dobra; torej naj se isto pusti društvom na prosto voljo kakor hočejo.
Točka 6.—"Glasilo" naj ostane kakor sedaj, to je, da izhaja enkrat na teden.
Tudi se priporoča, da bi se konvencijo vodilo v najlepšem miru in slogi, ker na ta način se bo največ dobrega storilo za na-' šo dično K. S. K. Jednoto in se tudi prihranilo dosti nepotrebnih stroškov.
Dalje priporočamo, da bi se dalo vsakemu delegatu ali delegatinj! v kon venčni dvorani besedo, ako prosi zanjo in da ne bi imeli besede samo eni, drugi pa ne. Po našem mnenju se mora dati vsakemu besedo da sporoči kaj mu je druftvo naročilo; to se tiče društev, ki pošljejo samo enega delegata (njo). Za dru štvo, ki pošlje dva ali več delegatov (in j) naj bi samo eden govoril, kajti ako bi nastopili vsi ali govorili, bi to pomenilo več stroškov glede zamude časa in bi bilo morda še manj uspeha; samo pri tajnih volitvah naj imajo vsi prednost.
Upamo, da nekateri z našimi priporočili ne bodo zadovoljni, kakor priporočila drugih dopisnikov nam vsem niso bila po volji. Vendar ne bodimo taki, da bi v Glasilu eden drugega napadali. Vsako društvo ali posamezni član(ica) naj izrazi svoje mnenje in na ta način bo tudi delegatom (njam) delo olajšano. Naši dični Jednoti pa kličemo: Le korajžno korakaj naprej pod starim imenom Kranjsko-Slo-venska Katoliška Jednota!
Joe, Csrr predsednik, Frank J. Habich, tajnik, Marko Simcic, blagajnik.
7) JKeeetna porošlla se naj
is4tltJo v obliki knjiga vsabu-Jj«e original in duplikat pole. Te pole bi služile društvenim tajnikom za razporedbo plačevanja mesečnih prispevkov članstva. Na tej tiskovini naj bi bil označen posebni prostor sa novopristople člane ter za vse spremembe. Original se pošlje z asesmentom vred na glavni urad, duplikat pa ostane tajniku krajevnega društva za navodilo sestave mesečnega poročila prihodnjega meseca. Taka mesečna poročila bodo v veliko pomoč društvenim tajnikom.
Jos. J. Poahell, tajnik.
Is
it.
urada društva av. Ane 123. Bridgeport, O.
Na seji dne 15. junija je naše društvo razmotrivalo glede prihodnje konvencije, kakor sledi:
1)	Sedanje Jednotino ime naj se spremeni, da se bo imenovala Ameriška Slovenska Katoliška Jednota.
2)	Centralizacija naj ostane po starem prosta; le toliko se naj izboljša, da bo dana prilika vsakemu se zavarovati če ga zdravnik priporoči, kajti člani in Članice smo vsi sobratje ter sosestre naše podporne matere K. S. K. Jednote.
3)	Pravila mladinskega oddelka se mora tudi izboljšati. Na primer, točka 6: Ko otrok dopolne 16. leto se sprejme v odrasli oddelek. V nekaterih slučajih pa nastanejo ovire če
pa v tej zadevi bolj na jasnem, bi jas priporočal, da naj bi glavni predsednik K. S. K. Jednote imenoval odbor treh članov. Ta odbor naj bi se ie pred konvencijo točno informiral pri državnem zavarovalniškem oddelku, kake posledice bi imela sprememba Jednotinega imena, in ta odbor naj bi na konvenciji podal vse informacije predno bi se dalo točko na glasovanje. Ako bi vsled spremembe imCna nastali res tako ogromni stroški, tedaj sem prepričan, da bo delegacija toliko razsodna, da ne bo glasovala za spremembo imena. Toliko o tem.
Dalje želim podati članstvu v pretres par točk, katere se mi vidijo potrebne, da bi bile v naših bodočih pravilih.
V sedanjih Jednotinih pravilih, strah 61, člen XLVI, točka 2, se glasi:
tajniki vedeli, da bo prišla vsa j pripetijo pa povzročijo mnegp stvar na dan.	nezadovoljstva pri prizadetih
Ako hočemo imeti naša bo-članih, Jednoti pa moralne ško-doča pravila boljša, moramo de v naselbini, posebno še, ako misliti nazaj v preteklost kaj član prejme od enega društva se je v istih pogrešalo in kaj je stotak od nas pa obvestilo, da
I ni opravičen do ničesar. Uvrstitev take določbe bi bila tudi povsem logična z ozirom na zgoraj citirano točko pravil. Bodimo torej nekoliko bolj želim rasmotrivati o nekaterih i liberalni pri delitvi podpor čla-točkah naših pravil, katere nom v potrebi in nekoliko bolj smatram, da so krivične za konservativni v izdajanju de-članstvo in v škodo napredku narja v druge, manj potrebne Jednote. Ena teh je določba, svrhe, in prav lahko bomo sha-da mora član mladinskega od- jali brez izrednih doklad ali
bilo v škodo Jednoti.
George Panchur,
tajnik in delegat društva št. 169.
Rock Springe, Wyo.—Tokrat
delka, ko dopolni 16. leto, se dati ponovno zdravniško preiskati. Ta določba je kolikor toliko v škodo napredku Jed-, note, kajti mi moramo v vseh slučajih gledati, da nudimo vsaj tolikšne ugodnosti, kot jih nudijo druge organizacije, in če sem pravilno poučen je K. S. K.
2. Društvo ali pa glavni taj-, Jednota edina slovenska orga-nik imata pravico, kadar dvo-, nizacija, ki ima še tako določbo mita o starosti kandidata, zah-! v svojih pravilih. Nekateri ima-
povišanja asesmenta. O tem se oglasim še enkrat v prihodnje.
Matt Leskovec,
član društva sv. Jožefa št. 122.
Cleveland, O.—Ker se bliža konvencija in je vsakemu dana prilika, da pove svoje mnenje v kolonah razmotrivanja, se tem dopisnikom pridružujem tudi jaz. Sicer se nisem član
tevati od njega krstni list ali ; jo pomisleke, da bi to škodo-*K- s- K- Jednote dolgo časa, ta-
kak drugi uradni izkaz o njegovi starosti. Taki dokazi se morajo zahtevati od vseh kandidatov, ki so nad 40 let stari.
Kolikor je meni znano, se goriomenjena točka v sedanjih pravilih ne vpošteva. Radi tega bi jaz priporočal, da se gornja točka v toliko spremeni, da bi se glasila: "Vsak novi kan-didat(inja), kateri je prekoračil (a) starost 45 let, mora predložiti rojstni list, ali pa kako drugo izkazilo njegove resnične starosti." Omenjeno izkazi lo naj se pošlje s prošnjo za j za sprejem vred vrhovnemu zdravniku v pregled. V slučaju pa,
valo solventnosti Jednote, am- ko sem tudi Se mlad odbornik
pak to po mojem mnenju ne drži. Res mogoče, da bi v gotovih slučajih prišel v Jednoto kak posameznik, ki bi drugače ne prestal zdravniške preiskave, na drugi strani bi pa dobili tudi zdravih in čilih mladeni-čev in mladenk, kateri zaradi
našega društva sv. Štefana št 224. Prihajam s tem dopisom, ker smatram to za mojo dolžnost kot uradnik in delegat društva.
V kolikor izprevidim sedanja pravila K. S. K. Jednote, bo treba ista dosti izboljšati, kajti
sedanje določbe pravil gredo skoro vsaka druga organizacija
drugam, kjer se od njih ne zahteva ponovne zdravniške preiskave. Taki slučaji so mi znani osebno. Eden ali drugi poreče, da je zdravniška preiskava zdravega človeka malen-
ima boljša pravila kot pa naša.
1) Vidim tuintam v "Glasilu," da se naši Slovenci ali nekateri Kranjci jako protivijo proti odpravi prve črke "K." Vprašam vas vse skupaj: Ali
otrok ko prestopi 16. leto in je da kandidat(inja) nima nobe-popolnoma zdrav, samo da ni- nega izkazila, naj bi v ta
kost. Ne zanikam, ampak kdor ste vi sami P" Jednoti, ali ima-je pa imel priliko voditi nove te tudi se druge narodnosti zra-
Is urada druitva sv. Joiefa it. 112, Ely, Minn.
Naše društvo je na svojih rednih zborovanjih tekom treh mesecev razpravljalo o pravi lih Jednote, ter sprejelo nekaj novih točk, katere navajam tu kaj v smislu sklepa društvene seje, da bodo tudi druga dru štva vedela naše mnenje.
1)	Naše društvo je za spremembo imena Jednote; isto naj se glasi: Amerikanska Sloven ska Katoliška Jednota. Razloge za spremembo imamo ravno iste, kakor vsi oni, ki so se že za spremembo izjavili.
2)	Društvo je za to, da se ne pošlje več kakor dva delegata od enega društva, neglede koliko članov društvo šteje. Od 75 do 100 članov naj se pošlje enega delegata, nad 200 dva in ne več. Na ta način se bo veliko prihranilo Jednoti v denarju. Cemu pošiljati po tri ali več delegatov od enega društva, ko dva lahko ravno isto opravita kar jima društvo naroči. Vsakega delegata je žeja, da se pravila Jednote zbolj šajo za vse članstvo, ne pa samo za ono društvo, katero zastopa na konvenciji.
3)	Glede centralne bolniške blagajne naj društva sama od-očujejo, ne da bi se jih potom glasovanja na konvenciji sililo.
4)	Odpravnina iz stroškov, nega sklada naj se preneha. Vzrokov za to ni treba navajati, kajti vsak član ve, da ne plačuje smrtninskega asesmenta za stroškovni sklad ali pa obratno.
5)	Nad 70 let starim članom, ki so nezmožni da bi si še služili kruh, na se njih mesečne prispevke plačuje iz sklada onemoglih. Taka podpora naj bo potrjena na društvenih sejah po dvakrat na leto.
6)	članom, ki prestopijo v
ma zadostne teže, pa ga vrhovni zdravnik ne sprejme (odobri), potem mora ostati celo življenje v mladinskem oddelku ali se ga mora pa izločiti, ko so njegovi starši že celih 15 let zanj plačevali asesment. Tak slučaj imamo pri našem društvu, članico, ki bo v kratkem j jasnila. dopolnila že 17. leto, pa še vedno spada v mladinski oddelek, dasi je popolnoma zdrava.
4)	"Glasilo" naj se izboljša; posebno "Our Page" naj piše več v korist Jednote ne pa vse drugo, kar nikakor ne spada v korist Jednote.
5)	Podpora za onemogle naj ostane po starem, ker je velike vrednoti za naše stare sobrate in sosestFe.
na-
kandidate k zdravniku, bo pa znal, da mnogi sodijo o tem drugače.
Na zadnji konvenciji v Pittsburghu se je o tem razmotrivalo jn se tudi pokazalo, da do-
men Jednota izdala potrebne listine, na kateri naj bi prosilec (ka) t>odal(a) zapriseženo izjavo pred javnim notarjem \ navzočnosti dveh podpisanih članov(ic).
Da bi bila ta točka na mestu, je naša Jednota inkorporirana, če; lahko pa želimo, da izvršite hočem o nji podati malo več po- dovoljujejo prestop članov iz . ty>» kar se lahko izvrši in bo v
ven? Kolikor je meni znano, nas spada zraven tudi dosti drugih, smo Štajerci, Prekmur-ci, Medjimurci, Korošci, Primorci, itd. Mi od vas ne zahtevamo, da bi tudi nam dali pri-
ločbe zavarovalninskega de- merno ime v Jednotinem ime-partmenta države Illinois, kjer nu» ker vemo, da je to nemogo-
Znan mi je slučaj pri
mladinskega v odrasli oddelek brez zdravniške preiskave. To
največjo korist naši Jednoti, namreč, dajte naši organizaciji
rej, če zavarovalninski depart- tako ime, da bomo vsi skupaj ment države ne smatra to v ško- zadovoljni; naj se torej glasi:
društvu kamor je pristopil neki novi član. Pred zdravnikom in društvenim uradnikom se je dotični član izjavil, da je star, oziroma da še ni dopolnil 55 let; torej se ga je zamoglo sprejeti v Jednoto na podlagi tedanjih pravil, ker je zdravniško preiskavo povoljno prestal.
V teku treh let in pol je ome- Jednoti mogoče celih šestnajst P° rojstnem kraju, po narodno-njeni član umrl; tedaj pa se je let Jednota se je obligirala na- sti m jeziku sem pa in ostanem
"Ameriška Slovenska Katoliška Jednota."
Čemu zagovarjam in pripo^ ročam tudi jaz to ime? Jaz sem bratsko in je krivično za člane tudi član te KSKJ, toda nisem same. član plačuje asesment Kranjec, ampak Medjimurec
do podpornim organizacijam, prav gotovo tudi mi nimamo vzroka, da bi se tega bali. To postopanje pa tudi
ni
izkazala njegova prava starost, pram njemu do določene svote Slovenec; zdaj sem ameriški Za društvo sv. Ane št. 123: Seve'da niso bili dediči upravi- za slučaj smrti. Kar naenkrat, Slovenec, ker živim v naši novi
čeni do posmrtnine, ali vseeno ko član dopolne šestnajsto leto domovini; tako se nazivajo tu-
Ana Criminski, predsednica, Anna Legan, tajnica, Marija Msurcus, blagajničarka. (Pečat društva)
je oškodoval Jednotino blagaj no za precejšnjo svoto, ker za
in če ne more prestati zahteva- di moji otroci.
ne zdravniške preiskave, mu
Cleveland (Collinwood), O.
—Razmotrivanje v prilog prihodnje konvencije je v vsaki številki "Glasila" bolj živahno, članstvo se v polni meri poslužuje svojih pravic, vsakdo skuša podati svoje najboljše misli v prepričanju, da bi bilo v korist jednote ter celokupnega članstva. Odbor za bodoča pra vila bo imel zelo težko nalogo, kajti nemogoče bo ustreči vsem, in tudi če bi se ustreglo vsakemu posamezniku, potem bi bila naša pravila prava mešanica.
Dosedaj se je največ pisalo radi spremembe Jednotinega i mena, oziroma radi prve črke 'K." Seveda, da brez stroškov ne bo; ne bodo pa tako ogromni, kot jih nekateri prikazujejo. Ali bodo res društva takoj prvi dan po spremembi ene črke (K) vrgla v staro šaro svoje zastave, regalije ter drugo, kar znači "kranjska"? Ali bo res morala Jednota zavreči vse tiskovine in članstvu izdati nove certifikate radi te nesrečne črke "K"? Največja slovenska »anka v Ameriki jo lansko leto] ni spremenila svoje ime, pa radi tega še danes rabi vse stare tiskovine. Vlagatelji imamo še danes ravno iste hranilne knjižice kot smo jih imeli pred spremembo imena. Ravno tako upam bi bilo lahko pri spremembi Jednotinega imena.
časa ko je bil član društva je pa velimo: zdaj si pa mi umije-prejemal bolniško podporo za mo roke, napram tebi ne pre-
raznovrstne bolezni, tako tudi vzamemo nobene nadaljne od-
za neko operacijo $100. Ako bi se bilo takrat vpoštevalo sedanjo točko pravil, bi gotovo ne prišlo do tega slučaja, ki je povzročil dosti razburjenja pri članstvu, še več pa pri dedičih.
Druga točka, ki bi bila tudi koristna za Jednoto je tale:
Ako glavni tajnik ne prejme od krajevnega tajnika mesečnega asesmenta do 10. dneva naslednjega meseca, ali da je društveni tajnik ostal na dolgu več kot $25, tedaj mora glavni tajnik o tem obvestiti pismenim potom predsednika dotičnega krajevnega društva.
Morda se bo zdela tudi ta točka komu nepotrebna, v prvi vrsti pa tajnikom in tajnicam društev? Ali kdor pazno zasleduje m "Glasilu" mesečna poročila glavnega tajnika, lahko v istih zapazi da veliko društvenih tajnikov(ic) zaostaja s pošiljatvijo asesmenta. Znan mi je slučaj, da je tajnik neke-
govornosti in mi te nočemo več med nami, torej, pojdi!
Moje priporočilo je, torej, da se člane mladinskega oddelka sprejema v odrasli oddelek brez zdravniške preiskave, toda ne morejo se zavarovati više, kakor za $500 smrtnine, in člani tistih društev, ki spadajo k bolniški centralizaciji, ne več kot $1 dnevne bolniške podpore.
Zdaj vas pa vse skupaj opozarjam na sledeče: Ako hočete pridobiti tudi Medjimurce in Prekmurce v vašo Jednoto, dajte nam več pravice. Izberite pravilno ime, s katerim bomo vsi zadovoljni, kajti mi hočemo tudi nekaj imeti. Torej živela Ameriška Slovenska Katoliška Jednota!
2) Zelo se priporoča znižanje konvenčnih stroškov, v pni vrsti pa delo konvencije, da ne bi se predolgo zavleklo. Konvencija se vrši na štiri leta. Vsakdo lahko zna, da se nabere
Člen LVIII., točka 20, se gla-,na isti dosti dela pri organiza-si: "Vsak bolnik se mora pod- ciJi- ki šteJ'e nad 34,000 članov.
vreči operaciji, če zdravniki priznajo, da je ista neobhodno potrebna za ozdravljenje in podaljšanje življenja." Ta točka je seveda dobra in potrebna. Zgodijo se pa slučaji, da se mo-
Celo pri malih društvih trpijo mesečne seje po 2 do 3 ure, pa naj se vse to ogromno delo konvencije reši v 2 ali 3 dneh? Nemogoče. Jaz rečem samo toliko, če traja konvencija tudi en
ra član podvreči težki operaci- dan ali dva več, naj traja, samo ji, katera pa ni navedena v Jed- da se b°do pravila dobro ure-notinih pravilih in članu se od- dila in sestavila, kloni izplačilo operacijske pod-	Nekaj stroškov konven«
pore. Torej Jednota teoretično ciJe se Pač l»hko prihrani, ako priznava finančne koristi, ki se zniža število delegatov; to jih ima od teh operacij, s tem naj b* veljalo osobito za velika da se podaljša življenje takih društva; največ tri ali štiri de-
ga društva več mesecev izkori- m^
ščeval Jednotino blagajno ker članov, v praksi pa odklanjamo ^gate naj bi bilo dovoljeno po-
vsega izplačilo vsake podpore.
Jaz smatram, da bi bilo v ko
pošiljal polnega ali asesmenta na glavni urad, tako
da je dolg naraste! že na več rist Jednote in v večjo zadovolj-stotakov. O tem ni pri društvu stvo članstva, ako bi se v naša nihče znal razun tajnika onega pravila uvrstilo točko, ki bi da-društva. Po mojem mnenju bi jala glavnemu odboru moč, da bila ta točka v pravilih zelo na bi v takih slučajih dovoljeval mestu, in do takih slučajev ne primerno odškodnino. Redki so niti' da se obvaruje njeno bla« bi prišlo več, ker bi krajevni taki slučaji, ampak kadar
slati velikim društvom ifri ne več; pri manjših društvih od 75, do 100 članov pa enega delegata. Pravila so za velika in za mala društva enako veljavna.
4) Glede bolniške centralizacije se mora tudi nekaj ukre-

Mary Feme, ».s Loefc Srpan. "Iilkti
|I^Yurchich.
Pueoio,,
*
TeMM_
Solventnost aktivnega oddelka mala 101.06%;
oddelka mala 10044% Od ustanovitve do L junija, 1830 mala aktoma Hj0a*am podpora 88J*Ult0g
GLAVNI URADNIKI: Glavni predsednik: ANTON GRDINA. 108S K. L podpredsednik: JOHN GERM. 817 Kast O St, FneMO.. Oolo. H. podpreda: MRS MART CHAMPA, Sli W, Glavni tajnik: JOSIP ZALAR, 100« N. Chicago Bt, JoUet BL Pomotnl tajnik: VIT V K O. VERTIN, 1004 N. Chicago St, Joliet UL Blagajnik: JOHN ORAHEK, 1004 N. Chicago St, JoUet, IIL Duhovni vodja: REV. KAZIMIR CVERCKO, SS1S W. Bt Clair Bt, pnH«, ind.
Vrhovni edravnik:* DR. J. M. SELIŠKAR 01S7 St Olatr Ava«|
NADZORNI ODBOR: MARTIN SHUKLE, tU Ave. A, Eveleth, Mlnn. LOUIS ŽET.EZNTKAR, S11S W. SSrd Place, Chice«o, m. FRANK FRANOICH, 8307 National Ava^ West Allis, Wis. MTHAET. HOCHEVAR, 161S Elisabeth St. Joliet Utf^^H Mra LOUISE LIKOVICH, 0637 Swing Ave., South
Finančni odbor: FRANK OPEKA Sr., 38—10th St, North Chicago, UL FRANK GOSPODARICH, Roekdale, P. O., Joliet m. JOHN ZULICH, 18115 Neff Rd., Cleveland, O.
POROTNI ODBOR: JOHN DEČMAN, Box 838, Forest City, Pa. JOHN R STERBENZ, 174 Woodland Ave., Laurium, JOHN MURN, 43 HaUeck Ave., Brooklyn, N. T. MATT BROZENICH, 121—44th St. Pittsburgh, Pa.
RUDOLPH O. RUDMAN. 388 Burlington Rd., Forest Hills, Wllkineburgh, Pa
UREDNIK IN UPRAVNIK GLASILA IVAN ZUPAN, 8117 St Clair Ave. Cleveland, Ohio.
Vaa pisma ln denarne sadeve, tikajoče ss Jednote, na] m PoMJJaJo ns glavnega tajnika JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago Bt, JoUet XB.; dopise, društvene vesti, rasna nsmanlla, oglass ln narototaos pa na "GLASILO K. S K JEDNOTE." 8117 St Clair Ave.. Cleveland. Ohio.
Chicago, m.
John
IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA
IMENA DELEGATOV IN DELEGATINJ ZA XVII. KONVENCIJO K. S. K. JEDNOTE
Za društvo sv. Štefana, it 1, Chicago, IIL: John Zefran, Dr. Joseph E. Ursich. Frank P. Kosmach, Mrs. Rose Banich.
Za društvo sv. Joiefa, it 3, Joliet IU.: Jacob Šega, Louis Kosmerl, Dr. Martin J. Ivec. Martin Kramarich, Anton Lilek Jr., John Chmraovich. Za drnštvo Vitezi sv. Jarija, it 3. Joliet UL: Anton Nemanich Jr. Za društvo sv. Cirila in Metoda, iL 4. Tower, Mlnn.: George Nemanich. Za društvo sv. Družine, št. 5, La Salle, IIL: Joseph Gende. ' Za društvo sv. Jožefa, št 7, Pueblo, Colo.: Joseph Jtuss, Martin Kraso-vcc. John Starr, Dr. Joseph Snedec, John Butkovlch, Rev. Cyril Zopan, Jerry Kline Jr.
Za društvo sv. Cirila in Metoda, št 8, Joliet IIL: Matthew Buchar. Za društvo sv. Janexa Krstnika, ftt 11, Aurora, IIL: August C. VerMc. Za društvo sv. Jožefa, št 12, Forest City, Pa. Ignac Pancar, Martin Muhic. Za društvo sv. Janexa Krstnika, it 30, Ironwood, Mich.: Anton Za društvo sv. Barbare, 23, Bridgeport, O.: Anton Hochevar. Za društvo sv. Vida, it. 25. Cleveland, O.: John Gornik, Anton Dr. M. F. Oman. Leopold Kushlan, Anton Strniša.
Za društvo sv. Frančiška Šaleškega, M. 20, JoUet IIL: Martin Ti John Gregorich, Anton Skul, John Butala Sr., Simon Sctina. Frank Laarieh. Za društvo sv. Petra, št 30, Calumet Mich.: Matt F. Kobe, John Kare. Za društvo sv. Petra in Pavla, št 38, Kansas City, Kans.: Joseph Za društvo sv. Barbare, št 40, Hibblng, Minn.: John Povshe. Za društvo sv. Jožefa, št 41, Pittsburgh, Pa.: Joseph Valenčlč. Za društvo sv. Alojzija, it 42, Steelton, Pa..: Marko Kofalt Za društvo sv. Joiefa, it 43. Anaconda, Mont.:: John Deriaj. Za društvo Vitezi sv. Florjana, it. 44, South Chicago, BL: W. F. pare. Edward Sebohar, John Likovich.
Za društvo sv. Frančiška Serafinskega, it 46, New York, N. Y.: | Cvetko vich.
Za društvo sv. Alojzija, iu 47, Chicago, IIL: John Gottlieb. Za društvo Marije Device, št. 50, Pittsburgh, Pa.: Math Pavlakovkh. George Starešinič, John S. Rogina, Frank Lokar, John Balkovec.
Za društvo sv. Alojzija, ŠL 52, Indianapolis, Ind.: Frank Velikan, Frank Deselan.
Za društvo sv. Joiefa, št 53, Waukegan, IIL: Frank Jerina, Rev. M. J. Butala. »	.
Za društvo sv. Joiefa, št. 55, Crested Butte, Colo.: John Volk. Za društvo sv. Joiefa, st. 56, LeadvUle, Colo.: Joseph Mohar, Rev. G. M. Trunk.
Za društvo sv. Joiefa, št. 57, Brooklyn, N. Y.; Matt Curl Jr. Za društvo sv. Cirila in Metoda, it 58, Eveleth, Mlnn.: John Bayuk. George Brince, John Poxnik.	•
Za društvo sv. Lovrenca, šL 63, Cleveland, O.: Anton Globokar, Andrew Slak. Rev. John J. Oman, Joseph Kosak.
Za društvo sv. Petra in Pavla, it 64, Etna, Pa.: Ignacij M Rsdočaj. Stanko G. Skrb in.
Za društvo sv. Janeza Evangelista, št 65, MUwaukec, Wis.: Frank Vera-nich. Jack Stariha.	•
Za društvo Presvetega Srca Jezusovega, it 70, St. Louis, Mo.: John Mihelčič.
Za društvo sv. Barbare, šL 74, Springfield, IU.: Stephen Lacb. Za društvo Marije Vnebovzete, ŠL 77, Forest City, Pa.: Anton BokaL Za društvo Marije Pomagaj, K. 78, Chicago, BL: Mary Kobal. Jalta Gottlieb. Mary Tomazin.
Za društvo Marije Čistega Spočetja, it 80, South Chicago, IIL: Margaret Stanko, Jennie Span.
Za društvo Marije Čistega Spočetja, ŠL 85, Lorain, O.: Mary Pavloveic. Za društvo sv. Antona Padovanskega, št 87, JoUet, BL: Frank SkedeL Za društvo sv. Petra in Pavla, it 91, Rankin, Pa.: F. J. Habieh. Za društvo sv. Barbare, it 92, Pittsburgh, Pa.: Anna Lavrenčič. Za društvo Friderik Baraga, it 93, Chisholm, Minn.: John J. Sterle, Frank Laurich.
Za društvo sv. Cirila in Metoda, it 101, Lorain. O.: Michael Cerne. Za društvo sv. Jožefa, št 103, West Allis, Wis.: Joseph JeranL, Louis
Jankel.	_	__„ . „
Za društvo Marije Čistega Spočeetja, it 104, Pueblo, Črto.: Mary Socman.
Za društvo sv. Genovefe, it 108, Joliet UL: Jean M. Težak, Antonia Struna, Amalia Bezek.
Za društvo sv. Jožefa, št 110, Barberton, O.: Joseph Leksan. Za društvo sv. Srca Marije, št 111, Barberton, O.: Angela Beg. Za društvo sv. Roka, it 113. Denver, Colo.: Frank Okoren. Za društvo Marije Milosti Polne, it 114, Steelton, Pa.: Mary Kajganič. Za društvo sv. Veronike, it 115, Kansas City, Kans.: Josephine Zupan Za drušvo sv. Ane. it 120, Forest City, Pa.: Pauline OsoUn, Margaret Zalar. Margaret Kamin, Ivana Gačnik.
Za društvo sv. Ane. it 123, Bridgeport, O.: Anna Legan. Za druitvo sv. Ane, it 127, Waukegan, BL: Ursula Jerina, Frances
Tercek.	_ _ .	„ _
Za druitvo sv. Barbare* št 128, Etna, Pa.: Johanna Skeff. Za druitvo Marij: sv. Rožnega Venca, it 131, Aurora, Mlnn.: John C
Vlfazi druitvo sv. Cirila in Metoda, it 135, GUbert, Mlnn.: Martin J. Stephon Za društvo sv. Družine, it 136, Willard. Wis.: Ladvik Penrtek. Za društvo sv Janeza Krstnika, it 143, JoUet UL: Rev. John Plevnik. Omenjeni delegat zastopa tudi druitvo sv. Jurija, it 73. Trtuca, IU.
zi društvo sv. Cirila in Metoda, it 144, Sheboygan, Wis.: Rev. James
Cerne, John Udovich.	_ „ _
druitvo sv. Valentina, it 148, Beaver Falls. Pa. Za druitvo sv. Jožefa, it 146, Cleveland, O.: Dr. Anthony J. Perko. Josenh Lekan, Dominic Blatnik.	.. • _
Za društvo Marije Pomagaj, it 147, Rankta, Pa.:
gsjnB prod iskoriščevanjem potom simulantov.
5)	20-1 etno zavarovalnino naj se na vsak način izboljša.
6)	Kadar član mladinskega oddelka prestopi v odrasli oddelek, se lahko zavaruje za $600 smrtnine in $1 dnevne bolniške podpore brez zdravniške preiskave, in naj se ukine $2.25 nagrade od strani Jednote ko tak član prestopi iz mladinskega oddelka; ono svoto naj se vporabi v kako bolj potrebno svrho.
7)	Naj se naš list (glasilo) naziva tako, kakor naša organizacija.
8)	Naj se v listu rabi več strani za angleško čtivo, kar bo v korist naše mladine in Jednote.
9)	Naj se določi, da bi se otroke sprejemalo v mladinski oddelek s popolnoma brezplačno zdravniško preiskavo, kajti
za preiskavo otroka je malo preveč; tako naj se tudi pristojbina zdravniške preiskave za odrastli oddelek zniža.
Vincent Zoratz, predsednik in delegat društva št. 224.
Z MOJEGA POTOVANJA PO ZAPADU
(Piše A. Grdina, gl. predsednik)
Frances Lukač.
Nikollč.
/"uto^V Mihaela, it 182, South Deettag, BL: Marko I Z. društvi.	^ 15J Canonsburg, Pa.: Anthony F. Bevec. I
Ane, it 156, Chisholm, Mlnn.: Mary Vlraat Ivana Ko-
Za druitvo sv. Za druitvo sv
Che^ anrt^o Kraljica Majnika, it 157, Sheboygan. Wis.: Mary Gedez.
M*r?„	sv Marije Magdalene, it 183, Cleveland. O.: Helen Mally,
Mar j^Hocheror, Loutoe^Ptt^JaHa Br«««. AnUnia Z^an, Jehanna GcS
Blk,^nSSv?rSSe Pomagajv it 184, Eveleth. Minn.: Mary Kauiek. £ M& 5ESE SSSfce Kristjanov, * 185, Wert Allis. Wk: Je
^^^iJr^TSiiefa. it 168, Bethlehem, Pa.: Charles M. Kuhar
Za druitvo sv. AneC it 178, ChlMge, BL: Aana Za druitvo sv. Elizabete, it 17 L New DetathjJGnn^ Frank VeseL Za druitvo Presvetega Srca Ji
Weiss.
Za druitvo Marije Marija
it 173, Wert Park, O.: Michael Artac.

/ohL.
in 46
JOSIP ZALAR, glavni tajaft.
Naj bo pri tej priliki še povedano, da je ravno ta okolica, katero sedaj omenjam, po izjavi teh naših naseljencev nekaj izvanrednega kar se tiče podnebja in rastlinstva.
Najprvo naj bo povedano, da je klima in podnebje po zapad-nih državah tako različno eno od drugega in to ne daleč v razdalje, da se je čuditi. Kar je naravno v enemu kraju, je neznano v drugem, in ne zelo daleč od tam. Tako z dežjem in tako tudi z mrazom, z nevihtami, z grmenjem; vse to bi človek nikoli ne vrjel če bi sam tega ne videl ali ne slišal pripovedovati od mož, ki imajo že 50 let na-selništva za seboj.
Tako so nam povedali tukaj, da je klima ravno v tej okolici nekaj izvanrednega, namreč: ni posebnega mraza in ne vročine in ne grmenja, kar je nekaj izvanrednega v zatišju velikih gora, ki so od 30 do 50 daleč naokrog kot čuvaji, izmed katerih se odlikuje in ponaša velika gora, ki je bila takrat, 25. maja, do pasu oblečena v belo snežno obleko. Ta gora se imenuje Mt. Rainier, visoka 14,444 čevljev nad morsko gladino.	c
Ko solnce obseva v letnem času te gorske, s snegom krite velikane je naravnost krasota videti. Iz tega tudi lahko razumemo, da poleti s teh gora veter prinaša vedno svežega zraka. Tako smo rabili ponoči par odej da nas ni zeblo, dasiravno je nas solnce dovolj grelo podnevi; v takih krajih je klima povsem gotovo naj milejša, a čudno da pozimi ni mraza, ki bi ga človek najhujšega priča koval.	• i >
Ko smo se vozili v samotni in tako skriti kraj, smo eden napram drugemu tožili rekoč: Kdo je zanesel tukaj v te gozdne tišine prvega našega rojaka? Kaj mu je bile, da je sem zašel? Ali se je zgubil v gozdu?" Mi smo jih pomilo-vali, češ: To je zapuščen kraj; kaj je bilo ljudem, da so zašli skoro do konca Amerike v zapuščeni gozd! Take so bile naše obtožbe predno smo se ustavili pri samotni hiši in posestvu, veliko okrog 160 akrov zemlje, veliko obdelanega in lepega polja, krog njega pa zopet tudi se gozdovi, iz katerih smo razvi-deli kakšna rast da je bila tukaj.	j
Ko smo opazovali silne goste porobke posekanih dreves ali še stoječih, smo sklepali s kakimi težavami so se imeli boriti ti naši pijonirji iz prvih časov, ko je bila njih naloga z golimi rokami premeniti te goste gozdove v polja; silna drevesa in drevo poleg drevesa, da je komaj človek mogel skozi plaziti. Sklepali smo, da je bila vsled tako ugodne klime ali podnebja tudi rast drevja tako gostejša in rodovitnejša. In vse to je bilo pokorno tem junaškim naseljencem, ki so se lotili seka nja gozda in niso prej odjenja-li, dokler ni posijalo solnce na planjave, ki so bile prej le senca od začetka stvarstva.
Ko smo poobedovali sem vprašal tajnikovega brata, Mr. Matija Maleriča, ki je bil eden izmed prvih naseljencev, rekoč: "Kako ste semkaj zašli prvi naseljenci?" Rekel je: "Nekaj smo čitali in nekaj so nam drugi pripovedovali, da se tukaj dobi zemlja poceni, in ta ko smo potovali naprej."
"Kaj je bilo za vaše življenje?" Rekel je: "Mesa je bilo dovolj, moke in drugega nismo imeli." S tem se razume, da so vek nahajal kje na Gorenjskem imeli dovolj divjačine, saj je blizu Marije Pomagaj, kjer so | bilo v temnih gozdovih polno košati zeleni vrtovi.
Enumclaw, Wash.—Iz Ore-gona je peljala pot v državo Washington preko mesta Seattle. Tam v bližini 40 milj se nahaja slovenska naselbina Enumclaw, Wash., kjer so nastanjeni že iz zgodnjih let pijonirji farmarji.
2e iz' tegš lahko sklepamo, da so zgodnji naseljenci, ker imajo tam krajevno društvo Jezus Dobri Pastir št. 32 KSKJ.
Če pomislimo, da so morali ti naseljenci v prvič golih rok ustanoviti v temnem gozdu svoja polja in obdelati zemljo, in si povsem iz nič ustvariti živ-jenjski obstanek, moramo iz tega sklepati, da so se morali tam utaboriti res v-zgodnjih letih, ker imajo društveno številko 32, kar bi že lahko približno to društvo praznovalo 35-let-nicO.
Jlavno to mi daje povod, da hočem o tej posebni naselbini in teh pijonirjih napisati malo več vrstic, ker jim to tudi po pravici gre in spada. *
Bilo je, ko smo se vozili iz Oregon države zgodnje nedeljsko jutro 25. maja. Vozili smo se skozi Tacoma; tam bi morali izstopiti, tam so nas čakali z več avtomobili zjutraj ob 5. uri, mi pa smo spali v vozovih in se tako odpeljali naprej v Seattle še 50 milj; iz Tacome v Enumclaw je pa le 40 milj. Tako je bila naša krivda, oni pa so se vrnili brez nas nevedoč kaj je z nami. Za nas potnike je bila pa to zopet sreča, da smo videl« veliko mesto Seattle in bili v škofijski cerkvi pri božji službi. Med tem so pa na Enumclaw tudi pozvali duhovnika v slovensko cerkev v namenu, da se bomo mi sv. maše udeležili. Po telefonu smo se iz Seattla vendar dogovorili, da se snidemo okrog 2. ure popoldan, kar se je zgodilo.
Ob imenovanem času so nam zopet prihiteli naproti v Enumclaw, ki je od slovenske naselbine še okrog 12 milj, in nas odpeljali v hišo tajnika brata Josip Malericha, kjer je nas čakalo okusno kosilo. Njegova hiša se nahaja na vrtu, kakor v raju. Krasen dan je bil, veselje je nam prišlo do vrhunca, bilo je prav kakor da bi se člo-
Iiste. Rekel pa je tudi: "Ako je
nam zmanjkalo užigalic, smo morali po 40 milj daleč v Seattle ; ta pot pa ni bla pot ali cesta, marveč pot močvirja in steza, samo gumijevi škornji so za potovanje odgovarjali. Mesto Seattle je bilo takrat šele nekaj barak."
Iz tega se sklepa, da so bili to prvi naseljenci, katere danes lahko smatramo za pijonirje v najbolj oddaljeni državi naše zapadne Amerike. Iz tega pa tudi lahko sklepamo, kako junaški in kako pogumni so bili naši rojaki, ki se niso ustrašili samote, ne gozda, in niso obu-pavali kaj da bo jutri za življenje ; oprijeli so se dela in uspeli so, to so bili možje katerim bi morala biti Amerika hvaležna; bili so zidarji Amerike, ki so ji pomagali do tega kar je danes. Takih naših rojakov je najti širom Amerike.
Kjer niso uspeli drugorodci, so uspeli naši rojaki, posebno so vselej uspeli na kmetijah, na takozvanih "homesteadih."
Ravno to pa je tudi nekaj vzvišenega in vrednega, da se zabeleži, osobito še ko smo prepričani, da je to sreča za današnje dni onih družin in bo najbrž rešitev tudi v bodočnosti mnogih družin le na kmetijah (farmah).
Kdor hoče najti srečo in zadovoljno družino, naj jo gre iskat le v hišo slovenskega naseljenca, na zgoraj imenovane farme ali primeroma kam drugam. Pisec teh vrstic se je o tem temeljito ne samo enkrat ali dvakrat prepričal, marveč stokrat. Nikjer ni lepšega in zadovoljnejšega življenja nego je življenje dobro obstoječega farmarja. Ta misel se mi je tukaj ponovno utrdila, ko sem poslušal te staroste-pijonirje; eden od teh je star nad 80 let in še korenjak močne in trdne postave Mr. Matija Malnerich, doma od Semiča, ki je dospel v Ameriko 1881. leta. Za njim je dospel nekaj pozneje njegov brat Joseph .Malnerich, v katerega hiši smo bili, in ki je tajnik društva Jezus Dobri Pastir št. 32 KSKJ že 30 let, mož e sivo glavo, ki ima za seboj tako častno zgodovino, devet odraslih in izšolanih otrok, ki so čast naselbini in tudi ponos Ameri-kancem. Nekaj njegovih sinov je služilo v svetovni vojni. Nekateri izmed družine sinov in hčera imajo dobre službe in uradna mesta.
Iz tega lahko spoznamo, da ni treba biti ameriškemu farmarju zaničevan in samo umazan, marveč, da lahko na tem doseže najvišje stopinje uradnih mest ter se lahko pospe do častnih služb. To smo videli in slišali tukaj od naših lastnih rojakov in naseljencev, ki so nam še danes žive priče in staroste nad 80 let, ki govore resnico in lagati taki ne znajo in ne potrebujejo.
V tem pa zopet lahko pokažemo na te pijonirje, da so to možje železnega katoliškega značaja, ki so ostali zvesti veri in zvesti narodu. V njih družinah se govori slovensko kakor angleško, in takim se moramo uljudno odkriti in jih priznati za očete naseljencev. Potem naj pa kdo besediči o kakem drugačnem naprednjaštvu ali frazah, ki jih dandanes trošijo širokoustni svobodnjaki zasmehujoč katoličane, ki se drže svojih starih tradicij, ki prekašajo daleč vse današnje moderno naprednjaštvo.
Nadalje sem poslušal pogovore teh pijonirjev, od katerih sem si začrtal še sledeče zaznamke: Urban Podbregar, sedaj star že 84 let, je prvi dospel v to naselbino. On je rodom š ta j etc. Ko je pisal nazaj domovino, se je pričelo pa hitro naseljevanje. Govoril sem z rojakom John Križajem, ki je bil v Alaski celih 30 let, on je doma s Suhorja in v Ameriki živi že 42 let. S takim človekom bi bilo vredno razgovarjati se vsaj par dni; to bi bila lahko spisana knjiga življenja, ki bi
nekaj veljala. In koliko je it drugih mož!
Obiskal sem 84-letnega moža v isti naselbini, Joseph Pasi-fi*. ki je dospel v Ameriko lets 1875. Žal, da je bil ta pijonir \ postelji oslabljen in utrujen, kakor da bi čakal rešitve po toliko prestafcih mukah iz zgodovine življenja, ki jih je imel skozi toliko zgodnjih in težavnih let. Itako zanimivo bi nam tak mož vedel povedati svoje doživljaje. Tudi on je doma iz Semiča, iz tega se da sklepati, da so bili prvi naseljenci največ iz Bele Krajine, Semiča in on-dotnih pokrajin. Pri tem so ps ti naseljenci tudi drugod in skoro povsod dobro obstoječi pa tudi dobri katoličanje, in to je, kar jih je naredilo napredne in vstrajne. Tudi ta pijonir je oče devetih otrok, čast takim družinam! Tak mož se lahko zadovoljen poslavlja ko pride ura ločitve s tega sveta, kajti zavest mu pravi, da je veliko dobrega storil za novo domovino, v kateri se je pospel in izredil toliko dobrih sinov in hčera in pri tem je ohranil tudi za bivšo domovino ljubezen in dobre nauke v svojih otrokih, ki govore slovenski in so verni katoličanje.
Tako vidi potovalec v teh krajih srečne ljudi, katerih sreča je več vredna nego bogatina, ki sreče domoljubja ne pozna. To naj za* okolnosti zadostuje.
Ostali čas smo
Enumclaw za ___
nja slik nato Jednoto, kjer sa Je zbralo nepričakovano veliko ljudi. Pred začetkom kisujl slik smo imeli sku»ao večerjo v mali dvorani njih Narodnega Doma. Priznali ee mors, ds je zanimanja po naselbinah veliko izdatnejše, nego je p* naselbinah, kjer je kaj slišnega večkrat ne razpolago. Po dohodkih sa slike pri vstopnicah se Enumclaw kosa a velikimi naselbinami in tako tudi druge male naselbine. S tem je pa bilo ljudstvo po teh naselbinah tudi v splošnem zadovoljno in veselo na teh prireditvah in sestankih.
V Enumclaw go dospeli nekateri tudi iz daljave. Is Seattle je dospel Mr. George Po-renta, dospeli so iz Cumberlan-da in še od drugod. Soudeležen je bil tudi duhovnik iz Enumclaw Rev. J. A. O'Hages, ki oskrbuje Slovence v naselbini, kjer imajo v domači cerkvi po parkrat cerkveno opra« vilo.
Hvaležen sem vsem za vse in mi bo ostal Enumclaw, slovenska naselbina, v prijetnem spominu za dolga leta.
ZANIMIVOSTI VELEMESTA NEW YORK Prvo nagrado za odgovor na
vprašanje: "Kaj je New
York," ki ga je zastavil list
Le kratek je bil čas za opa-|New York Herald svojim čita-zovanje na Enumclaw, malo teljem, je dobilo sledeče kratko smo se vozili po okolici, obiska- pismo:
li družine naseljencev in naredili izlet na Cumberland, ki ni daleč od tam. V Cumberlan-du smo se ustavili pri trgovcu Mr. Frank Potočniku, družini Sinkovič, Rihtarjevih, Simon Megija in Mr. Gorca, ki je bolan za paralizo. Med tem ko smo obiskali zelo dobro obsto-
"New York pomeni šest milijonov prebivalcev in med njimi nad dva milijona tujcev. V New Yorku je več Italijanov nego- v Rimu, več Ircev nego v Dublinu, več Nemcev nego v Bremenu in več Židov nego v Palestini.
"New York ima več telefo-
ječe farmarje ali naše kmete iz nov nego London, Paris, Berftn, zgodnjih let, smo med istimi na-1 Rim in Petrograd skupaj. Ima šli tudi zelo terpeče, ki se bori- 2,000 kinomatografov in gledajo za življenski obstanek. V lišč ter 1,500 cerkva in svetišč mnoge je posegla bolezen ker vseh ver na svetu. Letno pla« je oče brez zdravja, tam je bor- |ča New York državni blaga j hi ba za življenje, in takih smo osem milijard 500 milijonov db-
našli več.
Mnogi so se morali naseliti na male farme tudi iz vzroka
iarjev osebnih in imovinskih davkov.
"Dnevno prihaja v New York
majnarskih pokrajih radi j300,000 ljudi. Vsakih 52 se-zdravja, taki si niso mogli v I kund prisopiha nov vlak na po-zgodnjih letih zagotoviti far- stajo. Vsakih 13 minut se marski obstanek, vendar pa si opravi stavba in vsako šesto
na farmi pomagajo naprej kar bi si v mestu brez vsakdanjega zaslužka v tovarni ne mogli. To se vidi, kako dobro je, če je le mogoče si osvojiti kje kos zemlje za obdelovanje in vsakdanji obstanek.
minuto prijoka na svet novo dete. Vsakih deset minut se ustanovi nova tvrdka in vsakih 50 minut se dovrši zgradba no«
ve hiše. To je New York." -o-
Nečloveška matt V vasi
Ravno pa, ko pišem te vrsti- Krajci preko Kolpe se je vršila ce se mi je v Clevelandu v hiši te dni svatba. Ob tej priliki so
pojavil pred očmi zelo resen slučaj, ki me je še bolj potrdil v mojem mišljenju, da je za življenski obstanek kos dobre rodovitne zemlje >najzanesljivej-
bili povabljeni vsi sosedje, med njimi tudi neka kmetica. Pozno v noč so se začeli svatje razhajati. Ko je prišla imenovana domov, je mož že spal. Otrok,
si. V hišo je stopila še srednje komaj tri mesece star fantek, dobe mati in ž njo še 10-letni je 0b prihodu matere zajokal,
sin. Milo mi je jokaje potolažila in rekla: "Iščem pomoči, prosim kaj ža mene in za moje
kar je tako ujezilo mater, da ga je položila* na klop in z vso silo sedla otročičku na glavo. Lo-
štiri otroke; eden je tukaj in banja otročička je seveda počila trije so pred vrati zunaj. Lačni hn takoj je bilo po otroku. Ne-Mož, oziroma oče je že človeška mati je na otroku po-
smo.
štiri leta v bolnici; imeli smo hi šico, ker nismo mogli plačati davkov, so nam hišo za davke prodali. Sinoči smo prenočevali pri neki revni ženi, ona pa tudi ne more nam več pomagati. Moj starejši sin je že 16 let star, dela ne more dobiti nikjer. Jaz tudi prosim za delo vsak dan, ali ga ne dobim. Dajte nam kaj jedil in kakšen cent, da pridemo do kakšnih naših poznanih ljudi da nam pomorejo."
To je bil zelo presenečen slučaj, ki je človeku odprl oči, da spozna kako hitro se vsa sreča zasuka in človek postane berač.
Kako pride prav v takih slučajih kos zemlje, kjer se že na en ali drugi način vsaj z revščino pomaga do obstanka, kakor sem videl mnoge, ki so si ravno na ta način pomagali do življenjskega obstanka, ko je bil družinski oče bolan *, par takih družin je ravno na Cumberlan-du.
tem v pijanosti zaspala. Drugo jutro je stopil v izbo mož. Začudil se je, ker ni videl v zibeli otroka. V največjem strahu je zbudil ženo. Ta se je še v s a opotekajoča zbudila in vstala. Ta čas se je nudil možu gfosfcn prizor: na sedežu, s katerega se je spravila njegova žena, je ležalo mrtvo, grozno spačeno dete. Mož je od grozo zavrisnil in se pognal z vso besnostjo proti ženi, ki se je ob pogledu ha grosno dejanje, ki ga je izvršila, zdrznila in v strahu sa lastno življenje pobegnila v bližnji gozd. Nečloveško mater so prijeli in zaprli.
o—-
Pravijo, da tudi največji laž-njivec ni dosti vreden.
o
Srčne bolezni se ne more niti z zlatom ozdraviti.
e
Samo ena pravilna beseda o pravem času je več vredna kot dolg gevor.

Ljubljanski ilustrirani "Slovenec," it 24 z dne 15. junija t. L je poavetil vseh svojih osem strani opisu Novega mesta, znane metropole na Dolenjskem. -Opis z zgodovino vred krasi številno lepih slik.
Ker smo u ver jeni, da bo nastopni opis ugajal tudi marsi-kakemu čitatelju tega lista, Id pozna Novo mesto kot svoj do-mačinski kraj, ga prinašamo v današnji številki; torej našim
min na ta lepi čas je^veliki trg, kakršnega nima drugo podeželsko slovensko mesto, in arkade, s katerimi je bil obrobljen. Da-nes so arkade žalibog ohranjene le še pri Bergmanovi hiši in na rotovžu. Ta doba je trajala, dokler niso v letih 1570 do 1580 zgradili onstran Gorjancev Kar-lovec, kamor so se preselili vojaki in mnogoštevilni uradi. Od tega časa dalje je mesto pričelo propadati, številni požari so ga skoraj popolnoma uničili,
in
najpomembnejše.
Novo mesto ima lepo, romantično lego na široki, visoki, kraški, skalnati plošči, okrog katere se v velikem loku ovija temnozelena mirna reka Krka;
številnim ameriškim Dolenjcem Pnčel° Je razpadati mestno zi-v počast in na ljubo.-Opomba! *>vje in leta 1786 so na javni uredništva Glasila.	dražb?	**** meatnegu
V	osrčju naše širne Dolenj- obzidja.
ske, v idilično lepi dolini, obda- Kapitelj je ustanovil cesar ni vzhodno od visokih bajnih !Friderik m. leta 1495. Na me-Gorjancev, južno od gozdnatega !stu' k->er i? danes kapiteljska Kočevskega Roga in severno od <*rkev» 8e Je nahajala majhna smehljajoče se Trške gore, leži cerkev sv. Nikolaja. Bila je metropola Dolenjske, Novo me-1 Podružnica mirnopeške fare, sto, izmed Ljubljane, Zagreba I Današnja cerkev je nastala v in Karlovca najvažnejše mesto, t dveh dobah. Starejši gotski a v Dravski banovini za Ljub-idel i« sezidan v začetku ljano, Mariborom in Celjem jXVI- stoletja. Radi slabih časov so potem prizidali na gotski del do stolpa in tako tvori stari in novi del cerkve kot 70 stopinj. Stolp je bil kasneje povišan in je danes kras in simbol Novega mesta, viden v daljni
ležitorej na polotoku, kar je!okolici- Podobo 8V- Nikolaja v karakteristično za vsa ostala lavnem oltarju je naslikal slo-dolenjska mesta, razen Krškega v*či italijanski slikar Tintoret-in Višnje gore. Bregovi tega to- Slike v stranskih oltarjih polotoka so posebno na južni » del° slikarja Valentina Men-strani do 15 metrov visoki, kar cin2erJa-
je tvorilo v zgodovini naravno Leta 1470 so prišli v Novo obrambo, zlasti proti turškim mesto frančiškani, koje so Tur-napadom.	ki pregnali iz Bosne, in nato iz
Mesto ima 200 metrov nad- Metlike. Od leta 1660 do 1786 morske višine, letnih padavin so bili v Novem mestu tudi ka-1,420 milimetrov, kar je skoraj pucini. Njih samostan in cer-najmanj na vsem slovenskem kev je cesar Jožef II. spremenil ozemlju. Srednja zimska tem- j kot v vojaško skladišče, nato v peratura je 0.7 stopinj Celz\- davčni in poštni urad, a na njih ja, poletna 19.1 stopinj Celzija, vrtu se je od 1810 do 1925 na-srednja lenta 9.4 stopinj Celzi- hajalo novomeško pokopališče, ja, kar jasno dokazuje, da je Gimnazija je bila ustanovlje-malo bolj toplih krajev v Slove-j na kta 1746. Je torej ena naj-niji. Mesto šteje danes nad starejših na slovanskem jugu. 5,200 prebivalcev m je sedež Do leta 1870 so na gimnaziji številnih uradov, kakor na pri- skoraj brezplačno poučevali mer okrajnega in okrožnega so- frančiškani. Tega leta pa je dišča, okrajnega glavarstva, država prevzela gimnazijo v davčnega oblastva, kolegijatne- svojo oskrbo. Zadnji profesor ga kapitelja z infuliranim pro- frančiškan je bil mnogozasluž-štom (edini te vrste v Slove- ni Ladislav Hrovat. Danes se niji) itd. V mestu se nahajata nahaja gimnazija v lepem no-dve veliki, lepa moderno ureje- vem poslopju in šteje okrog 400 ni bolnišnici, in sicer ženska na dijakov.
Loki in moška v Kandiji.	Leta 1747 je ustanovila Mari-
V	Novem mestu je živela ce- ja Terezija okrožno glavarstvo la vrsta naših slavnih mož, ka- (kresijo), dve leti nato pa je kor na primer pesnik Zupančič, Novo mesto zopet dobilo garni-Kette, Pugelj; glasbenik Foer- zijo. V vojašnici se je nasta-ster in Sattner in tako dalje. nilo nad 600 vojakov. Ko so
Zgodovinsko sigurnih poročil vojaki zapustili Novo mesto, se o kraju, kjer stoji danes Novo Je v bivšo vojašnico nastanilo mesto, nimajo pred XI. stolet- civilno prebivalstvo in nato le-jem. V naslednjih stoletjih so ta 1901 okrožno sodišče, ki se se nahajale na tem mestu pri- Je preuredilo v lepo, moderno stave stiškega samostana, ka- poslopje, terih središče je bil Gradec (se- Novo mesto pa se vedno bolj danji Kapitelj), najstarejši razvija kot tujsko-prometno kraj sedanjega Novega mesta, središče. Ze pred vojno, veliko Stari Gradec je bil središče te- bolj pa še po vojni prihaja vsa-ga posestva, ki se je raztezalo ko leto več tujcev na počitnice, tudi v okolico, zlasti na Trško ker jim nudi Novo mesto vse goro; stari Gradec je bil tudi pogoje, katere zahteva oddiha-najbrž bivališče in žitnica sti- željni človek, le divna lega škega oskrbnika. Gotovo je, da i mesta, na polotoku temno-želeje stal že leta 1081. Čez 250 ne mirne Krke, nad hišami, oblet se je nahajalo ravno tu ob- danimi z vrtovi, nasadi in par-zidano mesto Markstatt.	i ki, vmes polagoma dvigajoči se
Prava zgodovina Novega me- hrib Kapitelj s starim visokim sta se začenja leta 1365, ko mu gotskim zvonikom, že vse to je podelil avstrijski vojvoda prikazuje mesto v pestro-sliko-Rudolf IV. mestne pravice (od- viti podobi. Poleti nudi mirna, tod ime Rudolfswert—slovensko dva do tri, na nekaterih krajih pa: Novo mesto.	pet do šest metrov globoka Kr-
2e narava sama je utrdila ka prirodno kopališče in radi mesto tako, kot malokatero. V svoje mirne gladine najlepše časih, ko niso poznali smodnika, prilike za veslaški sport, ki se mesto ni bilo težko braniti, po- na Krki obilno goji. Krka je sebno še, ker je bilo obdano z plovna za čolne samo v okolici visokim in močnim obzidjem in Novega mesta do nad pet kilo-okoli in okoli z visokimi stolpi, metrov dolžine. Na Loki pod Prvič so se prikazali Turki v železniškim mostom je zgradilo okolici Novega mesta leta 1408 mesto lepo, veliko kopališče z in so ga nato še večkrat oblega- mnogimi kabinami in sdlnčni-li, a zavzeti pa ga nikdar niso mi kopelmi. Poleg se nahaja mogli, kar je pač meščanom nogometno športno in krasno lahko v zgodovinski ponos. Me- tenis igrišče. V bližini je tudi sto je bilo prvi večji kraj na pristanišče za čolne, kateri se turški meji, zbirališče mejne dobijo v vsakem času na poso-obrambe in skladišče za vse do za mal denar. V mestu je vojne priprave proti Turkom, več hotelov in restavracij, kjer Bilo je v mestu vse polno voja- se dobe poceni prav mjčno Stva in trgovcev. Ta doba je opremljene letoviške sobe in postreže z dobro hrano in pristno dolenjsko kapljieo. Informaci-
Novo
mesto. Ugodne železniške zveze in na vse strani speljane avtobusne zveze ter številni avto-taksiji dovolj oskrbujejo promet.
Pa ne samo mesto, ampak
tudi okolica Novega mesta je posuta z lepoto, katero je Stvarnik s polno roko razlil v to lepo dolino. V desetih minutah is mesta si na krasnem griču "Kapiteljskem marofu," drevored, koder je včasih peljala stara cesta v Novo mesto. Danes je tu najpriljubljenejše šetališče za meščane s prekrasnim razgledom, ob jasnih dnevih tudi na divne Kamniške planine.
Na Grmu je znamenita kmetijska šola, ki velja za eno najboljših v Sloveniji in je bila leta 1886 prenesena iz Slapa pri Vipavi tu sem.
V	Smihelu se nahaja samostan šolskih sester Naše Ljube Gospe z osnovno, meščansko in goepodinjsko šolo. Na šmihel-skem pokopališču je pokopana Julija Primčeva pl. Scheuhen-stuhl, toli opevana od našega pesnika Prešerna.
V	eni uri iz . mesta dospemo na vrh Trške gore, srce Novega mesta, najpriljubljenejša vinorodna gorica, opevana v narodnih pesmih, z nešteto zidanicami in znamenito cerkvico Matere božje. Nad vhodom v cerkev priča grb stiškega samostana, da je bil ves ta svet nekdaj last stiških menihov.
Nikjer v Sloveniji ni okolica tako bogata na gradovih, kot ravno novomeška. V eni uri smo na idiličnem Ruperčvrhu, v dobri uri dospemo čez Prečno v divjeromantično Luknjo, ki danes žalibog razpada; 'tu se danes nahaja električna centrala za Novo mesto. In zopet Soteska in Stari grad na strmi skali ter visoko ležeči Hmelj-nik, v sredi vinogradov košatega Tolstega vrha skriti Rudež. pa sanjavo na otokih ležeča: Otočec in Struga (znana iz dr. Tavčarjeve povestt>r~dalje Baj-nof, Poganci, pa razvaline sta-roslavnega Mehova, Zalog in Graben; ti gradovi, ki hranijo v sebi dobršen kos naše zgodovine in stare umetnine, tvorijo neko posebnost novomeške okolice.
Skratka: Novo mesto nudi samo in z bližnjo ter daljno okolico toliko skrite lepote, ki pa zadnje čase postaja vedno bolj očita in Novo mesto, kjer se je pričel razvijati tujski promet vprav z razmahom, zre ve selo v bodočnost, upajoč, da skoro stopi v vrsto naših prvih letovišč.	AL Rant.
cej nezaposlenosti zavladalo po vsej deželi, vendarle nekatere pokrajine so trpele več kot druifSk
V	državi Massachusetts je bilo manj dela v industrijah čevljev, tkanin, kovin, draguljev, kavčuka in celulojda in zato večje nezaposlenosti v istih. Prenehanje del pod milim nebom radi slabe sezone je povzročilo veliki prebitek neiz-urjenih delavcev. V večjih me-stih je velik prebitek pisarniških delavcev. Mnogo tovarn širom države je omejilo produkcijo in odpustilo del delavcev. Dve večji tovarni sta bili zaprti.
V	državi Connecticut je obvladoval "part-time" v industrijah tkanin, v ladjedelnicah in v klobučarski industriji. Večina tovarn v New Haven obratovala je le štiri dni na teden. V mestih Hartford, Bridgeport, Stamford in drugje so bile vse tovarne v obratu, ali produkcija je bila omejena.
V	državi New York je bilo manj nezaposlenosti v raznih strokah. Mnogo tovarn in delavnic je obratovalo z manjšim številom delavcev. Število ne-zaposlencev je bilo nekoliko povečano radi prihoda delavcev iz drugih krajev, ki so prišli \
; New York po ustavitvi dela pod milim nebom. Je bilo prav malo povpraševanja po izurjenih mehanikih.
_
raznih omak, kot pa, da bi mislil na to, kal bo jutri jedel in sli bo sploh imel kaj jesti.
Meščanska restavracija je navadno ozka hita, ki se nahaja v komaj tri metre široki ulici. Pred vhodom je vse v zlatih črkah in znamenjih pobarvano. Skozi vhod se pride najprej v kuhinjo, katera je nasičena raznih duhov in je tako najboljše reklama. Sicer pa dim oglja, s katerim kuhajo, ni posebno prijeten. Kuhinjsko osobje, ki je večinoma le iz moških sestavljeno, ni tako, da bi -vzbujalo apetit, zato je bolje, da v ono stran ne gledamo preveč. Kitajec v takih malenkostih ni posebno natančen. Ce pa premagamo svoje tenkočutje in po gledamo, kaj se tu vse kuha, bomo videli predvsem glavno hrano Kitajca poparjen riž. Ako je riževa žetev slaba, čisto naravno sledi lakota v deželi. Kako važno vlogo ima riž, razodeva že kitajski jezik, kajti jesti se pravi "či fan" (riž vzeti).
Toda v kuhinji je tudi vse polno zelenjave, mnogo tudi ta> ke, kakršno imamo pri nas.
Nikjer pa ni videti krompirja, tega Kitajec ne je. Najbolj priljubljeno je svinjsko meso, a tudi kozjega porabijo zelo veliko. Govedino pa jedo samo ob času lakote, ker imajo napram govejemu mesu iste predsodke, kot mi napram konjskemu. Tudi perutnina je priljubljena,
V	državi Pennsylvania je bi-j vendar ne v tej meri kot pri lo znatne nezaposlenosti tekom nas. Na Kitajskem jedilnega li-januarja v raznih mestih širom stu najdemo vse vrste rib, ra-države. To velja posebno gle- kov, želve, ostrige, školjke, lade industrijalnega okraja Pitts- stavičija gnezda, kobilice, svilo-burgh in Philadelphia. Okoli prejke ter ptičja jajca vseh Scrantona se je v premogovni-, vrst.
|kih povoljno delalo. Pričakuje Za maščobo rabijo navadno se odločno zboljšanje položaja le rastlinsko olje, kot "dišavo" v mnogih industrijah takoj za pa največ češenj. Marsikatera četkom spomladi.	jed bi bila tudi za naš okus, v
V	državi Wisconsin se poro- splošnem pa ni in bi bilo treba ča nekoliko več zaposlenosti v železnega nosa, da bi se mogli
'kvang
streli povzročil tolikšno nesrečo. Te dni pa je litijska orožniška patrulja prijela zločinca v njegovi hiši, ko je prišel domov, sedel sa mizo in mirno večerjal. Slapničar se ni upiral. Orožnikom je rekel, da je vrgel puško v Savo. Zločinca so za enkrat pripeljali v zapore litijskega sodišča.
Kača v želodcu. V vasi Pižin pri Kninu v Dalmaciji se je te dni pripetil grozen slučaj. Neka kmetica je pasla čredo goveje živine in zraven zaspala. Zbudila se je šele, ko je bila kača že popolnoma v njenih ustih. Pričela jo je vleči ven. Toda kača se ji je zmuznila med prsti ter zdrknila v želodec. Nesrečno starko so v tem groznem stanju pripeljali v bolnico.
Starec umoril svojega vnuka. 73-letni kmetovalec Stjepan Či-kanovič iz Bogdanovcev pri Vu-kovaru je bil pred sodiščem v Osijeku obsojen na 15 let ječe, ker je 1. aprila letos umoril svojega 8-letnega vnuka. Prerezal je spečemu otroku vrat. Starec je umor priznal in izjavil, da je izvršil zločin radi neznosnih družinskih razmer, o
Skopušen Škot je sedel v gostilni, v kateri je igrala godba. Cez dlje časa je prišel eden godcev s krožnikom v roki tudi do Škota. "Ne, moj dragi, ne dam nič, nisem poslušal." o
Revščina je v teoriji sicer na mestu, toda v praksi pa ne.
Boljše je tedaj, da sta dva skupaj kakor sam, ker imata vsaj dobiček svoje družbe. Ako eden pade, ga drugi podpre. Gorje samemu; zakaj če pade, ga nima, da bi ga dvignil. In če kdo enega premaga, se mu dva ubranita. Trojen trak se težko pretrga.
Pridg. 4, 9.—12-0
Najbolj vroče morje je Rdeče morje, kojega voda se segreje do 34 stopinj. Največja na suhem merjena vročina je pa znašala 78 stopinj. Si težko tako
vročino predstavljamo.
0
Požar je uničil hiši Franceta Fajfar in Ivane Turk v Zagori-ci pri Velikem Gabru na Dolenjskem.
NOVOST
ROŽA VREMENSKI PREROK
Ravnokar smo prejeli iz Evrope posebne vrste novost, nekaj Čudnega ln zanimivega. To Je RO-ŽA-PREROK, kl te 24 ur naprej napove kakšno vrane da bo. Spreminja se v treh barvah, rudečkasto, plavo In lavender barve. Vsaka teh barv znači posebno spremembo vremena. Ta ROŽA deluje kot najbolj-ii barometer, ter zanesljivo ugane, kakšno vreme bo prihodnji dan. Ta lepa ROŽA vsajena v lonček, ne bo nikdar usahnila, vedno deluje ln raste. Cena ene ROŽE Je 50 centov, tri roie za 81.25. To Čudno ROŽO PREROKINJO vam dopoiljemo po prejemu svote v gotovini, po čeku ali denarni nekazntrl, poštnih znamk se ne sprejema.
GRAND NOVELTY COMPANY
1723 N. Kedxie Ave. Dep. 389 Chicaga, IIL
a Novo mesto. Trgovina je bila silno živahno raz-
Stanje nezapoalenoati
Zadnji buletin zvezne posredovalnice za delo ' (United States Employment Service) pripoznava, da je mnogo nezaposlenosti, ob enem pa omenja, da je opažati smer proti večji zaposljenosti. Veliko nezaposlenosti se je pokazalo tekom prvega dela januarja, ali% konec meseca je pokazal znatno zboljšanje. Urad je mnenja, da tekom prihodnjih dveh ali treh mesecev bomo imeli normalno zaposlenost. Gradnje v mnogih državah so bile ustavljene radi vremena in velik del tesarjev je brez dela. Cestne in občinske gradnje niso še začele radi vremena, ali pa so bile ustavljene V mnogih industrijah je bil obrat skrčen in zaposlenost znižana, kar vse prispeva k nezaposlenosti.
Železo in jeklo, ki se smatra kot barometer gospodarskega stanja, dobro obeta za leto 1930, je mnogih velikih naročil za vse vrste železnih in jeklenih produktov. Nekatere avtomobilske industrije delajo še vedno "part-time," ali izgleda, da bo kmalu več zaposlenosti v tej industriji. Tovarne, ki izdelujejo radia in pritikline radia, niso pokazale nikako zboljšanje zaposlenosti. Premogovna industrija še vedno trpi na znatni nezaposlenosti. Dasi je razvidno, da je pre-
sprijazniti s kitajskim sui" (fojcusom).
Posebno pa je Kitajec dovzeten za slaščice vseh vrst Potico iz zmletega riža ima silno v- čislih, potem bonbone iz fižolove moke, s sladkorjem potreseno seme konopelj, osla j ene in razdvojene češnjeve in češ-pljeve pečke itd.
Notranjščina take kitajske restavracije ni nič kaj vabljiva. Tla so na debelo prevlečena z umazano skorjo, kar pa je za lokal reklama. Boljši prostori so v gornjem nadstropju, ki pa tudi niso glede čistoče mnogo na boljšem kot pa spodnji. Tujec takoj opazi, da je lokal poln samo moških, nobene ženske ni med njimi. Na Kitajskem namreč ni v navadi, da bi ženske obedovale skupaj z mo škimi. •
VESTI IZ JUGOSLAVIJE
raznih glavnih industrijah, ali tudi v tej državii je bilo mnogo nezaposlenosti med stavbenimi in tovarniškimi,delavci. Skoraj vse tovarne v Kenoshi so obratovale le deloma. V Milwaukee je bil očividen prebitek delav cev skoraj v vseh strokah.
V	državi Michigan so skoraj vse tovarne poročale večjo zaposlenost ali prihod mnogih delavcev iz drugih krajev je povečal število nezaposlenih. Tovarne avtomobilov in avtomo bilskih pritiklin v Detroitu, Flint in Lansing obratujejo še vedno deloma z manj močmi.
V	državi Illinois je bilo še precej zaposlenosti in produkcije v premogoviščih in v industriji železa in jekla. V večjih mestih je bilo mnogo nezaposlenosti med pisarniškimi delavci in prav malo povpraševanja po njih. V Chicagu je prevladoval prebitek moških in ženskih tovarniških delavcev.
V	državah Minnesota, Nebra- 60-letnico rojstva je slavil ns ska in v obeh Dakotah je zima svoj god dne L maja g Jakob
in sneg še povečalo navadno Dimnik( me8arski mojster, biv-mrtvo sezono tekom januarja. fii župan itd v Dev Marije
Cestne gradnje počivajo. Ker Polju Njegove zasluge za pro-ni sedaj dela na prostem, je speh občine m velike. Lepa šola mnogo nezaposlenih tesarjev, v Zalogu> njegovem rojstnem pleskarjev, zidarjev in neizurje- kraju postajališče v Dev. Mar. nih delavcev.	v Polju> elektrifikacija občine,
Države v pogorskih pokraji- lidanje novega šolskega poslop-nad na zapadu in ob pacifičnt ja pri farni cerkvi in še sto in obali poročajo o običajni sezo- sto drugih zadev, prošenj, po-nalni nezaposlenosti tekom zim- 8rec|0vanj za delavstvo itd., vse skih mesecev.	t0 je v največji meri delo jubi-
Glasom poročila federalne po- ^nta. sredovalnice za delo gradnje in Ko„*no so ga le prijeli. Ka-druga dela na prostem bodo kor znano, se je pred Veliko začele v velikem obsegu takoj nočjo v Kresniških poljanah ob spomladi, kar bo absorbiralo zgodil težak zločin, ko je posestniški sin Janez Slapničar z italijansko karabinko ustrelil na svoje sosede in težko ranil železničarja Godca in njegovo 4-letno hčerko. Radi prestanegs strahu pa je zelo obolela tudi Godčeva žena, katere stanje se je tako poslabšalo, da so jo morali oddati v ljubljansko bolnišnico. Doma sta ostala od God-Čeve družine le dva otročička, ki hodita v šolo. Dobri sosedje so sprejeli pod streho oba revčka. Medtem je pa bilo orožni-štvo pridno na delu, da bi prijelo Slapničarja, ki je s svojimi
NAZNANILO IN ZAHVALA
Globoko potrta silne žalosti naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da Je kruta smrt zamahnila s svojo koso ln pretrgala nit življenja mojemu edinemu sinu
Josip Kellenc-u
Pokojni Je bU rojen meseca junija. 1913 v Clevelandu, O.; spadal Je k druStvu sv. Štefana, St 224 KSKJ. Pokopali smo ga dne 9. maja. 1930 na Calvary pokopaliiču.
V prvi vrsti se zahvaljujemo gospodu župniku Rev. M. G. Domladovacu za lepe cerkvene obrede. Nadalje hvala vsem onim. kl so me priili tolažit v mojih žalostnih urah. Naj prvo Mr. John in Mrs. Mary Krauthacker. in Mr. Prank in Mrs. Barbara Zupancich in svoji botri. Prav lepa hvala druitvu sv. Štefana, St. 224 KSKJ za krasen venec. Lepa hvala nosilcem krste in vsem članom ln članicam za tako veliko udeležbo pri pogrebu. Lepo se zahvalim pogrebnemu zavodu A. Grdina in Sinovi za lepo urejeni sprevod. In iskreno se zahvalim tudi naii K S. K Jednoti za hitro izplačilo posmrtnine. Končno Izrekam tudi zahvalo vsem prijateljem ter prijateljicam, ki so priili kropit mojega edinega sina.
Ti pa, preljubi ln nikdar pozabljeni sin, počivaj v miru božjem ln lahka naj TI bo ameriika zemljji!
Življenja Tvojega načrt, velike upe, nade, prekrižala Je bridka smrt, ki Jemlje tudi mlade.
Počivaj v miru v grudi tej Ti rodni, sin moj dragi! Spomin na Tebe za vselej ohranjen mi bo blagi!
Tvoja ostala žalujoča mati:
Agnes Kellenc.
Cleveland, O., 1. Julija, 1930.
precej nezaposlenosti.
o-
KAKO NA KITAJSKEM KUHAJO
Gotovo ni na svetu naroda, kateri tako rad kuha, peče in cvre kot pa Kitajci. Toda ne samo ženske, pač pa v še večji meri moški. In to od mandarina do kulija in od glavrte žene bogatina ]3a do žene berača. Mandarin polaga več važnosti na sestavo jedilnega lista kot pa na razvoj kake važne držav-niške zadeve, in kuli potrati mnogo preveč časa z mešanjem
Vabilo na TIKJSflK1
Društvo sv. Vida št 25 KSKJ, Cleveland,
priredi
v nedeljo, dne 23. julua,
VELIK PIKNIK
NA SPELKOTOVI FARMI
V prvi vrsti uljudno vabimo vse naSe člane in članice tako tudi vse rojake ln rojakinje od blizu ln daleč, da nas pose ti te na tem pikniku. Zabave v hladni send, na kegljišču in na plesišču bo dosti za vse; tako bo tudj sa vse lačne in žejne izborno preskrbljeno. Torej na veselo svidenje!
Kateri nimate svojih avtoinobUov, vzemite St. Clair-Nottingham karo do konca, potem pa bus do konca; tam na Bliss Road vas bo pa ie čakal od 1. ure naprej truk rojaka Koseča da vas pripelje na piknikov prostor.
Se enkrat vas prijazno vabi	ODBOR
F. lERZE,
1142 Dallas Rd. N. E. CLEVELAND, O.
K. S. K. J. Društvom:
Kadar naročate zastave, regalije in drugo, pazite na moje ime ln naslov, če hočete dobi« najboljše blago za najnižje cene.
Načrti in vzorci ZASTONJ!
Edited by Stanley P. Zupan Address 9U7 St. Clair Ave., Cleveland, 0.
THE INTERVIEW
ST. FLORIAN BOOSTER
WAUKEGANA RED JACKETS
By LOVERS LANE
SHEBOYGAN CHATTER
NOTICE! Delegat«« to K.8.KJ. Convention
In order that we may give the best of service In regard to housing, now Is the time to forward information as to where you would like to stay during the convention at Waukegan, 111. Write to the secretary at the address given below and inform him if you wish to stay at the home of some friend or relative, or if you want a reservation at some hotel. This id-formation is important so that sufficient reservations can be made for aU in advance.
Fraternally yours,
CONVENTION COMMITTEE:
Joseph Zore, Secretary. 1013 Adams St, North Chicago, m.
sa CHICAGO
Sheboygan readers will note with in.erest the marriage of Miss Angeline Rosensteln to Mr. Gerhard Otte. They were attended by Miss Verons Rcsenstein and Mr. Rudolph Rosen-stien. The nuptial was performed by the Rev. James Cherne. ,
Another interesting church wedding that took place at the SS. Cyrill and Methodius church was the marriage of Miss Eustace Zore to Mr. Anton Lindich. They were attended by Miss Pauline Zore and Mr. Frank Weiss.
It won't be long now.. We wish to congratulate Miss Anna Sterk on her engagement to Mr. Edward Matz-dorf.
convention discussions
SHROBA-GLAVAN
PRELESNIK-ARNOLTS
———i
_
mm
GI^ASILO K. S, K. J., JULY 8TH, I960
Ko je bil v Ratečah na Go-
žil sem mu njeno življenje, in;"V sorodstvu si nista; drugega imel je solzne oči. God sv. Ne- zadržka tudi ne poznam. Pa
renjskem župnik Jakob Dole- oblečen v cerkev, daroval dve Tako je govoril le zaradi lep nec, so mu prišli povedat 22. gvečici ter klečal zamaknjen šega. Dobro je namreč vedel, decembra, 1835, da je v zapu- j pred podobo svetnice pri stran- da je ženitev nemogoča, ščeni leseni koči zunaj vasi no- 3kem oltarju. Ves tisti dan je Gašper je šel vesel iz župni-vorojen deček, kateremu noče 8tregel samo ovcam; drugega kove sobe, od tu pa naravnost nihče iti za krstnega botra, dela ni opravljal nobenega. Go- v kuhinjo, da bi gospodovi po-Dolenec je dobil Pogačnikova spodinja je cenila njegovo slav- strežnici povedal, kako je opra-dva, moža in ženo, da sta pri-; nostno razpoloženje in mu zato vil ter bi jo tudi nekaj prosil, nesla otroka v cerkev.* Poleg boljše postregla. Vsakemu je "Zato me skrbi," je začel tega je naprosil še nekaj dobrih pripovedoval, da praznuje da- "kako bom odgovarjal na žup-mamic, da so fantiča in njegovo nes god zavetnice ovčje črede, nikova vprašanja, ker nisem siromašno samsko mater oskr-! Tudi takrat, ko so ovce stri hodil nič v šolo. Hvaležen bi bele z vsem potrebnim. Pri sv. gjj, je bil za njega važen dan vam bil, če bi mi malo poma-krstu so ugibali, kakšno ime To se je godilo trikrat na leto. gali."
naj bi dobil deček. Končno je'namreč meseca januarja, maja' "Zakaj ne," je pritrjevala do-rekel župnik:	i in septembra. Ženske, ki so brovoljna ženska. "Ze vem, ka-
• "Saj bo v štirinajstih dneh strigle, so na vso moč hvalile ko. Dobro me poslušaj, Gaš-god treh kraljev. Krstil ga Gašperjevo skrb za živino, ker ptr! Ko te bodo gospod iz-bom za Gašperja. Ker je be« so vedele, da hvalo zelo rad po- praševali, bom sedela pri peči rač po stanu, naj nosi kraljevo j sluša.	1 in pletla. Kazala ti bom z zna-
ime."	Kar je prispelo nekega dne v menji, kako odgovarjaj."
Gašperjevi revni bajti je da- mirno vas nenavadno pismo z _ la ljudska šegavost imenitni večjo vsoto denarja. Bilo je iz Močeni petek je prišel že-priimek "pri Cojzu." Ratečani Trsta. Oče je pisal Gsšparju, nin GašPar ločno ob deVetlhD V so slišali v starih časih večkrat da bi ga rad poznal. Naj pride žuPni^e k izpraševanju. Po-o baronu Cojzu, zato so začeli v Trst, kjer je v mladih letih strežnica je sedela pri peci in klicati Gašperjeve prednike s služila njegova mati in kjer bo P,etla- Župnik, ki je dobro potem imenom. Družina, čeprav dobil očeta z označenim našlo-:~nal Gašptrjevo bnhtnost, mu siromašna, je kazala namreč vom. Potovanje v Trst ni bilo ie stavl1 vprašanja, na kate™ prirojeno ponosno vedenje, saj za preprostega .pastirja lahka 17111 odgovarjal vsak otrok, je znano, da višje mnenje o stvar. Očetovo željo je pa ven-lastni osebi ne gleda samo iz dar moral spolniti. Gašpar, ta-svile, temveč tudi iz raševine. krat 17 let star, je dobil ura-
Takrat ni bilo nobene ureje- den izkaz o svoji osebi in še pone šole na kmetih. Dolenec je sebej priporočilno pismo za sicer poučeval v župnišču mal? vsakega, da bi mu pokazal pra in odrasle, toda kakor je sam vo pot. Ves čas je hodil peš.
bodo sapisaty v oklicno knjigo. Tod* zgodilo se je nekaj, če-
že mu je bil posebno velik praz- pridi v petek dopoldne ob deve- aar ženin ni pričakoval. Puč-
nik. Tisti dan je šel praznično tih k izpraševanju."	nikova Mic* rnu je sporočila, da
ne misli več na možitev* naj ne računa nanjo in naj dobi kakšno drugo. Vzroka pa ni navedla, zakaj ne mara zanj.
Gašparja je nepričakovana iznenadlla. Mici je takp zameril, da je ni pogledal več, hujših posledic pa ni bilo.
"Naj le bo, ako je tako," je govoril ljudem. "Bom tudi brez Mice živel."
Pozemeljsko potovanje je sklenil Gašpar nenavadno hitro. V tisti prepereli bajti, v kateri je ugledal luč sveta, in ki je imela to prednost, da je ni bilo treba nikoli zračiti je čakal pri leseni steni trenutka, ko mu ugasne tukaj vsaka svetloba. Zjutraj je zbolel, opoldne je bil previden, zvečer so ga pa že hodili kropit. Učakal
Čudno pa se mu je zdelo, da postrežnica ne gre iz sobe. To | je pri takih prilikah samoumevno. Vendar je bil tiho, ker je nekaj slutil.
Ženinovo znanje je bilo pod ničlo. Še tega ni vedel, koliko
pmummmmmtmmmin
THE NORTH AMERICAN TROST COMPANY
Edina slovenska banka v Clevelandu, Ohio.
GLAVNI URAD:	IKD.?P2NI?A: r» ,
6131 St Clair Avenue	15601 Waterloo Rd.
GLAVNIČNO PREMOŽENJE POL MILIJONA DOLARJEV CELOTNO PREMOŽENJE
NAD 5 MILIJONOV
Na tej slovenski banki vložite denar bres skrbi te lepe obresti.	,

Kadar Mete poefeti denar najceneje pe naši banki,
SPREJEMAMO HRANILNE
▼ staro
VLOGE TUDI PO POSTI

............................................rm i mu i mm i n n 11111 n i mutTiiu 11 u 11 n tu 1111111........................................................
ZA PRAVO POLETNO UDOBNOST
"Winnipeg, Man.—Sedaj uporabljam pivo steklenico, pa sem te spoznal, da TRINERJEVO GRENKO VINO Je
je 73 let Cudcvl*» tonlka sa želodec.. Spim - .	. , ... , ,	dobro, in za prt ni ca je odšla in upam,
Zelo je moral biti vesel, ko je da sc moj glavobol hitro izgubi.
pri vstopu v novo življenje za-	UK- Bremer."
...	, . \ . " , . Ako ielite vtite poletne mesece in
gledal namesto ostarele Pučni- * rešiti ielodčnih nerednosti, slabega kove Mice lepo mlado Rimljan- »petita, zaprtnice in drugih neredov, i™ ,„ v 4	vzemite Trinerjevo grenko vino redno
KO—sv. I\e20.	J* malih količinah. V vseh lekarnah.
(Adv.)
prostovoljno izobraževal župlja- ker takrat še ni bilo železnice ->e božjih zapovedi. Pogledal je v najpotrebnejših predme Srečno je prišel v Trst in dobi) Postrežnico. Ta mu je s prsti
na obeh rokah dala znamenje,:^ 0brne na* kako naj odgovori. Mesto da bi bil rekel deset, je molčal in pokazal deset prstov proti župniku.
"Prav si pokazal," mu je re-
ne
tih, tako tudi nikogar silil ni, tam očeta, imovitega trgovca, da bi bil moral hoditi v šolo. Tu je ostal nekaj dni ter se vr-Gašparja ni nihče priganjal k nil domov z novo obleko in s učenju, zato ni znai ne brati ne hranilnično knjižico, v kateri je pisati. Bil je tudi nezmožen bila naložena precej velika posebne izobrazbe, ker mu Bog glavnica, ni dal ne deset in ne pet talen- Vse je gledalo Gašparja, ke keI žuPnik in nadaljeval v vpra- j tov. Z leti je rastla njegova je prišel nazaj v domačo vas. Panjih. Ta 30 9e vsa začenjala omejenost in ljudje so govorili. Ponosen je bil, da je videl Trst z ^esedo: koliko? Vedel je; da ne bo za drrgega nego za in večkrat je rekel: "Jaz Tri- namreč, da ne spravi od Gaš-vaškega pastirja. Marsikomu estinar!" Od tega časa mu jc parja nobeneEa drugaga odgo-, so dali predstojniki višjo slu2- ostalo to ime. V začetku ga je vora razcn odgovora v zname-1 bo, višje pameti pa, ki bi jo rad slišal, pozneje pa ne več. njih« ki mu jih ->e d£iala P»-potreboval v imenitnejšem sta- ker so ga nekateri nalašč klicali strežnica- Naposled je pripom- j nu, mu niso mogli dati. Gsš- a tem priimkom. Posli, ki so Mi;;
parju je mala merica nadarje- služili pri tistem gospodarju	Gašpar, jaz ti ne bra-
nosti popolno zadostovala za kakor Gašpar, so se dogovorili nim' da bi stoPU v zakon, ven-za njegov poklic. Zadovoljen je o neki priliki, da ga bodo pri dar bi rad P0"*0 za nekaj časa bil in srečen. Ker se ni zavedal kosilu nekoliko podražili. Gaš- odložil> da bi te boljše pripravil, teme, si ni želel svetlobe.	par je sedel vedno v kotu, hlap za stan- Zato Pridi danes te-j
Vendar bi mu delal krivico, ci in dekle pa na obeh straneh den z°Pet k PO"k" " če bi trdil, da je bil popolno mize. Najeli so nekaj vaških Nekoliko žalosten je šel Ga-preprost. Kakor nihče niim fantov, ki so zunaj pred oknom šPar domov in težko čakal pri-1 vsega, tako tudi nikogar ni, ki vpili: "Triestinar!" Gašpar je ht>dnjega petka. Morebiti ga
takrat gospod oče tudi še ne
Vrsta pogrebcev za kakim skopuhom ni tako dolga kakor za kakim filantropistom (človekoljubom).
Illlllllllllilllllllllllillllllllllllllllllllllllllll
I NAPRODAJ
en aker zemlje v Chisholm. Minn. lastnik biva v Clevelandu, O. Kdor želi kupiti, naj
CHARLES KLUN
1199 Norwood Rd., Cleveland, O.
DOMAČA ZDRAVILA.
V	zalogi imam JedUne dišave, Knajpovo ječmenovo kavo in im-portlrana zdravila, katera priporoča Msgr. Knajp v knjigi
DOMAČI ZDRAVNIK
Pilite po brezplačni cenik, v katerem Je nakratko popisana vsaka rastlina za kaj se rabi.
V	ceniku boste našU ke mnogo drugih koristnih stvari.
MATH PEZDIR Raz 772, City HaU 8taUsn New York. N. T.
...........................................................................................i.......mi
iiiiiifiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiMitiiiiiimiimi
bi ničesar ne imel. Tako tudi hotel izza mize, da bi jih od-Gašper ob vsi duševni revščini gnal. Sedaj je rinil na ene ni bil brez talenta. Največje stran, sedaj na drugo, toda no- j veselje je kazal do pratike, ki beden se mu ni umaknil. Kei jo je vedno nosil s seboj. Pre tudi pod mizo in še manj čez gledoval je v nji slike svetni- mizo ni mogel priti na prosto, kov in znamenja, ki so jih ime- so poredneži nekaznovani nada li pri sebi. Dobro je vedel, kaj ljevali svojo zabavo, pomeni zvezda pri njegovem Gašpar jeva vnanjost je izda-patronu, sekira pri sv. Matiju jala človeka, ki ga je vsak, kdoi kotel pri sv. Vidu, palica sv. ga je srečal, dvakrat pogledal. Jakoba, raženj sv. Lovrenca, pes Nadnormalna velikost, nekoliko sv. Roka, srna sv. Tilna. V ti pripognjen hrbet in kuštrava znanosti je tako napredoval, da glava, ki je silila s čeljusti na-ni vedel samo za god svojega prej, so bili glavni znaki njego-gospodarja in svoje gospodinje ve podobe. Ako privzamemo še temveč tudi za god drugih va- temno polt kože, ki je bila pre-ščanov. Prisvojil si je imena cej močno obraščena, goste čr-mesecev in razdelitev prazni- ne lase s prav tako brado in kov. Do višjega spoznanja pa brezhibne bele zobe, imamo Ga* ni prišel, da mu res ni ostale šparja, kakor bi živ stal pred drugega nego pastirska palica. ; nami. Stopal je z dolgimi ko-Najljubša tovaršija so mu bi- raki in govoril z donečim gla-le ovce. V poletnem času je som tako točno, kakor bi bi) hival od Kresa do Malega čital iz knjige. Obleko je nosil Šmarna vedno v planini ter ži- iz domače raševine, tkano na vel le od mleka in turšične mo-' polovico iz volne, na polovico iz ke. Kadar sem prišel v Plani- preje, na nogah pa cokle. Lečo, sem ga vselej obiskal, če ni žal je vedno v hlevu pri ovcah bil z ovcami previsoko na go- iz lesa zbita polica, pritrjena k rah. Pasel jih je vedno sto ali steni je bila njegova postelj in še več. Vse je poznal, ako pes ob nogah njegov tovariš. . prav so si bile zelo podobne Enkrat mu je prišla tudi že-Vsaka je imela svoje ime. Lah- j nitev na misel. Zglasil se je ko si mislimo, koliko imen je pri župniku in mu razodel, da bik> treba pri tako velikem šte je izbral Pučnikovo Mico za ne-Vpu.	jvesto. Ni bila sicer prikupljiva
* Nekoč me je vprašal, zakaj: ženska, vendar pa dobrodušna, ima sv. Neža jagnjička v roki Bolje, da je mislil vzeti tako. ali je bila pri nas doma, je li 2upnik se je delal, kakor bi
ŠEST DNI PREKO OCEANA
Najkrajia in najbolj usodna pot sa potovanje na ogromnih parnikih:
lic dc France Jul. U, Aug. 1
, 7. p. u. i. p. M.
Paris ......... Jul. 18, Aug. 16
7. P. M. I. A. M.
France .... Jul. 25, Aug. 20
7. P. M
Najkrajia pot po ielesaici. Vsakdo Je v pos.-bni kabini t vsemi modernimi iiilobnomti. — Pijača in slavna francoska kuhinja, Urrdno nitk« rene.
Vprašajte kateregakoli poobiai£en*«ra agrnta .-.ti
FRENCH LINE
26 Public Square Cleveland, Ohio.
JOSEPH KLEPEC javni notar 107 N. Chicago St., Joliet, 111. Zavaruje hiše, pohištva in avtomobile. Tel. 5768 in 2389-J
Jlllllllllllllllllllimiltllltlllllimilllllllllfe 1 ZANIMIV
| slovenski i dnevniki
Naše zveze s staro domovino
r vsak dsnamih aeprekosljlvs. VI ko kjerkoli « Dri sv ta
iivtts lak-
Ivo
ri kraf
prav tako točno ln kot da M prt« aaari sest-
ao aa banka.
NASE CENE SO PO DNEVNEM KUBZU podvrženo spre
membi, toda zmerno in po* itene. Denar poiijemo kot zahtevano ali v dolarjih ali po v dinarjih po denarnih nakaznicah, plačljivih po staro-krajski polti sti ps v čekih (drsftu); plačljivih po tsmoifnjih bankah.
POSKUSITE NAŠO DENARNO POšOJATEV in prepričani bodite, ds boste zsdovoljni. Piiite nam sli ps pridite ssmi poizvedeti dnevns cene ia jih potem primerjsjte z onimi, ki jih dobite drugje. Naie po-iiljatve bodo dosegle vate ljudi naj li ti iivo v kaki zakotni gonkl vasici sli ps v največjem mostu, v kolikor nsjkrajiein času mogofiSL Vsi naši bančni poali ao podrvieni nadzorstvo zvezno vlada. Kapital in rsaervai sklad aaia baake presega svote t74SJSi km |o zask varnosti za vaft
JOLIET NATIONAL BANK
CHICAGO IN CLINTON SL :: JOLIET, ILE.
Wm. Rsdmoad, proda.	Chaa. G. Paaroa, kaair
Joseph Danda, pomot, kaair
j§ imate v 1 zahaja v
svoji hiši, vašo hiso
ako E
Garantirane starokrajske KOSE in drugo starokraj-sko orodje razpošiljamo na vse kraje.
Komet kose z rinko in ključem 28 - 28 - 30 - 32 palcev dolge po
Ako vzamete 6 kos skupaj, damo po ................................................
Kose poliranke, bolj ozke, samo 30 in 33 palcev dolge, po ...........
Sest kos skupij po ................................................................................
Koslšča, prav lepo izdelana iz javorovega lesa ____________-..............
Klepalno orodje, ročno kovano ln težko, po ..................................
Brusilni bergamo kamni, veliki, po ___________________________________________
Motlke, ročno kovane, poskusite te, ne boste hoteli več'
ameriških ________________________________________________________________________________.....
Srpi, prav veliki, za klepat ____________________________________________________________
Ribetni za repo, z dvema nožema ...............................................
Plankačc za tesati za na desno roko ..........................................____
Velike plankače. po ___________________________________________________________________________
Literne steklenice ..................................____.............................................
Dvoliterne steklenice (Štefan), po .....................................................
Nemške brivne britve, garantirane, po ..........................................
$2.50 2.25 1.50 1.25 2.25 2.00 .75
1.50 1.00 1.50 3.00 6.00 1.00 1.25 2.90
Z naročnino pošljite denar ali-pa poštno nakaznico. Blato se razpošUJa prosto poštnine.
STEPHEN STONICH
Box 368, Chisholm, Minnesota
I 'Ameriška Domovina9 |
S	ki izhaja dnevno. Prinaša vse
S	svetovne novice, slovenske vesti
5	iz cele Amerike, krasne, ori-
5	Binalne povesti, članke „?r dosti
S	sa šalo ln sa pouk. Naročite
s	se. Naročnina no Ameriki le
S	$5.50 za celo leto.
= Lepe tiskovine =
~	lahko naročite ob vsakem času E
S	v tiskarni "Ameriške Domovi- S
E	ne," vam bodo točno in po :
E	najbolj zmernih cenah postregli. E
E	Se priporočamo.	—
I Ameriška Domovina f
1 6117 St. Clair Ave. E 1 CLEVELAND, O. |
r.iiiiiiiiiimiiiiimiiimimiimitiiiii^r
ZASTAVE, BANDtKa.. REGALIJE in ZLATE ZNAK!
za društva ter član« K. S. K. J izdeluje
EMIL BACHMAN
1845 So. Ridgeway Avs. dura««. «»•
PišiU P* e*>lk <
"so zopet tukaj!" (Happy Days are here again), tako se glasi najnovejša, zelo popularna pesem. Da, to je resnica! Pomlad je doba sreče in veselja.
Toda prave in trajne sreče ni ondi, kjer so finančne potežkoče. Naredite in poskusite torej srečo s tem, da nalagate svoj denar na obresti v naši banki. Sprejemamo z veseljem manjše in večje vloge.
Hranite in varčujte, pa boste srečni!
Najstarejša ia največja banks v Skupno premoženje nad $18,00t,0etJ#
tudi ovce pasla kakor on, kje je ga Gašpar jeva ženitev nič pokopana in če jo bo videl v ne- zanimala. Rekel mu je: .
ne
besih. Lepi mladostni obraz svetnice, njena zlata obleka, posebno pa jagnje v njenem naročju; vse to je bila Gašpar jeva najvišja poezija. Živel je otročje življenje v bujni domišljiji. Bad bi bil tudi vedel, zakaj ima sv. Neža meč pri sebi. Razlo-
"Dobro. Opomnim pa to, da nič nimaš. Kar si dobil od oče-ts, si že porabil. ,In Mica nima nič. Kako bosta živela?"
"Saj Bog za vse skrbi, bo tudi za naju," je odgovoril Gašpar v svoji bistroumnosti.
^Prav," je pritrdil župnik.
HVRM0NIKE
Kdor hoče imeU lepo in trpežna harmoniko, ae lahko bres skrbi obrne name, kajti Jas sem že razposlal nad tisoč dvesto (l^M) harmonik po širni Ameriki in v I£anado.
GRAMOFONSKE PLOŠČE PIANO ROLE
vseh izdelkov dobite vedno pri meni. Pišite po brezplačni cenik. Se priporočam
Anton Mer-var,
6921 St. Clair Ave.	CLEVELAND, OHIO
WILLIAM A. VIDMAR
SLOVENSKI ODVETNIK 212-214 Engineers Bid«. Tal. MAin 1195 URE: S DO 5 Stanovanje: 1«735 Chapman Ava. Tel. KEanaore 2307-M
V pondeljek, torek ln četrtek zvefer od «•80 do 8. ure uradujem tudi na 787 E. 186th St. Ob »obtoah od 2. do 4. popoldne in od •. do 8. »večer latotam Phone KEnmor« 4475 CLEVELAND, OHIO
KOSE
is druto orodja is Juroalavija Kota a rinikom 26, 28, SO
in It palcev-------$2.00
• koa po ------------ 1.7S
Pralca .................—_____ M
X lepilno orodje-------1.30
MoUka---------- -SO
Srp --------------------- •«
Brusni kamen -----------SO
Rihaien sa repo. a dvema notama --------------------1-30
- Poitnina prosts
MATH. PEZDIR
77* City HaU Sta. NEW YORK. N. T.

NAŠI SKUPNI IZLETI V JUGOSLAVIJO IN ITALUO ZA LETO 1930
Na sploino povpraievanje In sanimanje rojakov sa naš« aknpne islete, nasnanjamo, da priredimo to leto sledeče islete:
Pa FRANCOSKI PROGI a parnikom "11« de France" preko Havre TRETJI POLETNI IZLET dne 1L julija, 1930
Nadaljni izleti po isti progi in z istim parnikom: 1. avgusta, četrti poletni izlet; 12. septembra, prvi jesenski izlet; 13. decembra, VELIKI BOŽIČNI izlet.
Po COSULICH progi a motorno ladjo "VULCANIA" In "SATURNIA" preko Trsta I. POLETNI IZLET s motorno ladjo "VULCANIA,** L
Nadaljni Meti po isti progi:
1 septembra, g. oktobra, 28. novembra, M.
Pišite čimprej za cene, za navodila ln pojasnila glede potnih listov, vizejev, permitov itd. na NAJSTAREJ&O SLOVENSKO TVRDKO, ki vsled 40-letne prakse zamore jamčiti za točno ln solidno postrežbo ln kar Je najvaineje, da boste o vsem dobro in pravilno poučeni.
SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt St.	NEW YORK, N. Y.