*
Stališča o medsebojnem obveščanju v Zvezi sindikatov Slovenije
v________________________J
■
Predsedstvo republiškega sveta ZSS je na seji, 14. januarja 1982, sprejelo naslednje
Aktualne naloge zveze sindikatov v pripravah na delegatske volitve
i.
V Zvezi sindikatov Slovenije in v SZDL potekajo priprave na delegatske volitve v povezavi z uresničevanjem aktivnosti za gospodarsko stabilizacijo in za razvoj političnega sistema socialističnega samoupravljanja ter za uveljavljanje samoupravnega družbenoekonomskega položaja delavca v združenem delu in v celotni družbeni reprodukciji. Te naloge in naloge v kadrovskih in organizacijskih pripravah na volitve so zahtevale bistveno okrepitev delovanja organov in članstva zveze sindikatov, zlasti izvršnih odborov osnovnih organizacij. Sindikalne organizacije in organi so svoje naloge uresničevali kot eden od najpomembnejših členov delovanja organov SZDL v občinah in na višjih ravneh, medtem ko so kot nosilci nalog v tozdih pri tem delu povezovale tudi aktivnost drugih političnih organizacij in samoupravnih organov. Pomemben izvor družbenopolitične aktivnosti in tudi aktivnosti sindikalne organizacije in njenih organizacijskih delov je bila tudi pobuda tovariša Tita za demokratizacijo odnosov in kolektivno delo ter odgovornost, ki je dala tudi osnovo za boj proti vsem nosilcem monopolov in odtujevanju delavcev od dejanskega odločanja pri gospodarjenju in upravljanju. Zato je bil pomemben del aktivnosti ZS stalno usmerjen k razvijanju delegatskega sistema, delovanju delegacij in delegatov v skupščinah DPS in- sisov, ki pa ga še nismo uveljavili kot sredstva in sistema, ki omogoča delavcem uveljavljanje ustavne vloge in položaja' v družbeni reprodukciji. Razvijanje delegatskih odnosov je zato še nadalje ena od najpomembnejših usmeritev delovanja zveze sindikatov tako v letu 1982 — kongresnem letu — kot tudi stalna naloga sindikalnih organizacij, ki se hc začenja in končuje z volitvami članov delegacij in delegatov, temveč je stalna skrb za ustvarjan je možnosti za delo delegacij, usmerjanje aktivnosti delegacij in kontrola njihovega delovanja. Delovanje sindikalne organizacije ne more biti uspešno, če ni neposredno povezano z delom delegacij in delegatov in če se prek njih ne izraža in uresničuje vpliv najširše organizacije delavskega razreda na vsebino odločitev, ki Sc sprejemajo v delegatskih skupščinah.
2.
Poročilo o dosedanji aktivnosti v pripravah na volitve sta sprejela republiški svet
ZSS in republiška konferenca SZDL na skupni seji, 15. L 1982, pripravila pa sta ga volilna komisija in koordinacijski odbor za kadrovska vprašanja pri RK SZDL. V obeh telesih aktivno delujejo delegati republiškega sveta ZSS. To poročilo ugotavlja zlasti:
—	uspešno delovanje organov zveze sindikatov in SZDL ter drugih organiziranih dejavnikov v pripravah na volitve,
—	redno povezovanje in usmerjanje dela organov ZSS in SZDL ter drugih družbenopolitičnih organizacij v temeljnih samoupravnih skupnostih, občinah in v republiki pri voden ju aktivnosti ter sprotno opozarjanje na uresničevanje sprejetih obveznosti.
—	izredno veliko število evidentiranih za člane delegacij in funkcije , v delegatskih skupščinah in organih oblasti in tudi ustrezna sestava evidentiranih, kar daje možnosti za uspešen potek kandidacijskih postopkov in omogoča izvolitev ustrezne sestave delegacij, zlasti glede socialne sestave in usposobljenosti za delo,
—	pravočasno delo pri organizacijskih in kadrovskih pripravah in s tem uresničevanje načel o stalnih kadrovskih pripravah na volitve in načrtnem vodenju kadrovske politike,
—	pravočasno pripravo organizacijskih dokumentov, to je sprememb in dopolnitev volilnih zakonov in volilnega pravilnika ter drugih volilnih dokumentov.
3.
Predsedstvo RS ZSS je na seji K). 11. 198 1 še posebej opredelilo najaktualnejše naloge in smeri aktivnosti sindikalnih organizacij ter zlasti poudarilo zahtevnost nalog in odgovornost sindikalnih organizacij pri vodenju predkandidacijskih in kandidacijskih postopkov. Predsedstvo je na tej seji tudi ugotovilo, da bodo zaključne priprave na volitve potekale obenem tudi z občnimi zbori osnovnih organizacij ZS ter v letu. ko bodo tekle priprave na skupščine občinskih organizacij ZS in sindikatov dejavnosti ter 10. kongres Zveze sindikatov Slovenije. Hkrati je predsedstvo opozorilo občinske svete in osnovne organizacije, naj čimprej prično z izobraževanjem novoizvoljenih delegatov za skupščine družbenopolitičnih in samoupravnih interesnih skupnosti. Republiški svet ZSS je na seji, dne 23. 12. 1981,še posebej usmeril aktivnosti sindikalnih organizacij glede volitev delegatov v delavske
svete in druge organe upravljanja v tozdih in delovnih organizacijah ter vseh oblikah njihovega povezovanja. Zveza sindikatov si tako prizadeva, da bi kadrovske priprave za nosilce vseh družbenih in delegatskih funkcij potekale čimbolj celovito.
4.
Na tej osnovi in skladno z gradivi za skupno sejo RK SZDL in RS ZSS, 15. L 1982, rokovnikom za izvedbo postopkov ter dogovorov, ki bodo sprejeti na skupni seji, sprejema predsedstvo RS ZSS na seji, dne 14. 1. 1982, še posebne usmeritve in stališča za aktivnost sindikalnih organizacij v zaključnih pripravah na izvedbo volitev:
I.	Izvršni odbori osnovnih organizacij ZS v tozdih oziroma delovnih skupnostih (DS) morajo od 15.—24. januarja 1982 sklicati temeljne kandidacijske konference v tozdih (DS). V pripravah na to sejo določijo izvršni odbori njen sestav, skladno s 16. točko volilnega pravilnika. Na podlagi evidentiranih možnih kandidatov pa izvršni odbori na teh sejah izoblikujejo predlog možnih kandidatov za člane delegacij za skupščine DPS in sisov. Ta predlog nato posredujejo v razpravo zborom delavcev, sindikalnim oziroma samoupravnim skupinam ter drugim samoupravnim in političnim subjektom v tozdih ali delovnih skupnostih.
V zvezi s tem bodo izvršni odbori pripravili poročilo o poteku priprav na volitve, zlasti o neposredni aktivnosti delavcev. To poročilo je tudi podlaga za dokončno uskladitev predlogov možnih kandidatov za člane delegacij. Kandidacijska konferenca, ki mora biti pred K), februarjem,pa dokončno sprejme kandidatne liste. Tu je potrebno tudi usklajevanje s KK SZDL, da posamezniki ne bi hkrati kandidirali za člane delegacij v tozdih in v KS. Predsedstvo RS ZSS posebej opozarja, naj osnovne organizacije ZS zagotovijo ustrezno sestavo delegacij, zlasti glede delavcev iz neposredne proizvodnje oz. osnovne dejavnosti, glede žensk in glede mladih delavcev. Obenem pa opozarja tudi na demokratično vodenje kadrovskih postopkov in načrtno kadrovanje. V tozdih je treba upoštevati kadrovske potrebe za nov izvršni odbor osnovne organizacije ZS. ki bo izvoljen na občnem zboru, potrebe za kakovostno sestavo delavskega sveta in druge delegatske dolžnosti v političnem sistemu socialističnega samoupravljanja. Osnovna organizacija ZS se mora aktivno vključiti tudi v razpravo o evidentiranih kandidatih za nosilce vodilnih in drugih funkcij v skupščini občine, republiki in v federaciji in v skupščinah sisov v občini in republiki ter zagotoviti, da tudi o teh pregledih evidentiranih razpravljajo na kandidacijskih konferencah.
Glede na to. da je razvijanje delegatskega sistema in odnosov stalna naloga sindikata, je treba v kandidacijskih postopkih, če je potrebno, sprejeti tudi posebne sklepe o nalogah sindikalnih organizacij za še učinkovi-
tejše delovanje delegacij tozdov (DS) in celotnega delegatskega skupščinskega samoupravnega sistema.
Predsedstvo RS ZSS poziva glasila delovnih kolektivov, da se aktivno vključijo v priprave na volitvah. V tovarniškem tisku bi bilo treba pojasnjevati pomen in vsebino posameznih delov priprav na volitve, zlasti pred-kandidacijskih in kandidacijskih postopkov in tako prispevati k razreševanju posameznih vprašanj in mobilizaciji za volilne priprave.
2.	Volitve članov delegacij tozdov (DS) bodo 11.3. 1982. Izvršni odbori OOZS naj, če je treba,opozorijo službe v tozdu (DS) in delavski svet, da morajo biti za izvedbo volitev opravljene vse naloge, ki jih zahtevajo zakon in drugi dokumenti. Gre zlasti za uskladitev določil statuta tozda (DS), ki urejajo vprašanja oblikovanja in delovanja delegacij in delegatov za skupščine DPS in sisov. Imenovati morajo tudi volilno komisijo in enega ali več volilnih odborov ter pravočasno pripraviti volilne imenike. Službe naj tudi primerno uredijo volišča in poskrbijo za tajnost glasovanja.
3.	Glede na to, da je po novem volilnem pravilniku v tozdu le ena kandidacijska konferenca, naj osnovna organizacija ZS zagotovi, da se bodo novo izvoljene delegacije vključile v drugo fazo kandidacijskih postopkov (kandidiranje delegatov v zvezni zbor skupščine SFRJ) in v druge postopke, ki jih bo opravila druga seja občinske kandidacijske konference (nosilci volilnih funkcij v skupščini občine in skupščinah sisov v občini). Sindikalna organizacija naj izvoljene delegacije seznani z mnenji in stališči, izoblikovanimi med delavci v tozdu o predlaganih evidentiranih možnih kandidatih za nosilce odgovornih funkcij in delegatskih dolžnosti v skupščinah in njihovih organih.
4.	Predsedstvo RS ZSS meni, da v tozdih (DS) ni primerno združevati volitev članov delegacij za DPS in sise z volitvami delegatov za delavski svet ali z drugimi referendumskimi odločitvami. Predsedstvo RS ZSS meni, da so volitve članov delegacij za DPS in samoupravne interesne skupnosti, za katere delavci v večini tozdov volijo posebne delegacije, dovolj pomembna naloga, ki zahteva tudi čimvečjo politično pozogtost vseh subjektov v ozdih in v širši družbi.
5.	Za učinkovito delovanje delegacij in delegatov je treba takoj planirati družbenopolitično usposabljanje delagatov v vseh tozdih (DS). Koordinacijski odbor RK SZDL za družbenopolitično izobraževanje je za usposabljanje delegatov sprejel enoleten obvezen program petih tem, ta bo objavljen v brošuri zbirke »Delegat v samoupravni družbi«, ki jo izdaja RK SZDL.
Republiški svet ZSS bo na eni od prihodnjih sej še temeljiteje razčlenil naloge organizacij zveze sindikatov na tem področju in sprejel stališča za njihovo dosledno uresničevanje.
6.	Predsedstvo RS ZSS predlaga, da je treba proučiti možnost, da se občni zbori in skupščine ter kongresi sindikalnih organizacij premaknejo v leto pred delegatskimi volitvami. Tako bi se organizacije in organi zveze sindikatov lahko bolj pripravljeno vključevali v priprave na volitve. Treba bo še proučiti način spremembe rokov za izvedbo občnih zborov in kongresov, ki vključuje tudi podaljšanje oziroma skrajšanje mandatov organov zveze sindikatov in sindikatov. Predsedstvo RS ZSS meni, da je treba to možnost širše proučiti skupaj z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami in tudi na zvezni ravni.
7.	Občinski sveti ZSS so odgovorni za svoj del nalog pri nadaljnjih predkandidacijskih in kandidacijskih postopkih v občinah in pripravah na skupno sejo z občinsko konferenco SZDL ter za sklic 1 . in 2. seje občinske kandidacijske konference.
Občinski sveti ZS so še posebej odgovorni za usmerjanje delovanja osnovnih organizar cij ZS pri vodenju predvolilnih političnih aktivnosti. Zato stalno spremljajo rezultate evidentiranja in kandidiranja v tozdih (DS) in sproti opozarjajo osriovne organizacije ha ugotovljene ' pomanjkljivosti in zahtevajo dosledno spoštovanje dogovorjene politike.
Občinski sveti bodo v dogovoru z občinskimi konferencami SZDL prek delavskih' univerz poskrbeli za uresničevanje sprejetega programa usposabljanja činivečjega števila delegatov in to že v izobraževalni sezoni 1981 — 1982: V.,: . v,..
8.	Občinski .in'medobčinski sveti ZS, ter republiški'pdbori: sindikatov dejavnosti so , neposredni nosilci kandidacijskih postopkov za vodilne funkcije,\G’IS in PORS. Občinski in medobčinski sveti morajo uskladiti predlagane evidentirane možne kandidate za nosilce funkcij glede na kriterije in merila kadrovske politike in se tudi dogovoriti za ustrezno regionalno zastopanost. Poskrbeti morajo, da bodo predlagani kandidati tudi vključeni v prcdkandidacijske in kandidacijske postopke v svojem tozdu oziroma de-
lovni skupnosti.
9.	Predsedstvo RS ZSS podpira predlog sprememb in dopolnitev zakona o določitvi okolišev in številu delegatskih mest za zbor združenega dela skupščine SR Slovenije. Predlog, ki so ga oblikovali na podlagi razprave o osnutku zakona, he razrešuje vseh vprašanj, razmišljanj in dilem, temveč daje le najnujnejše spremembe in dopolnitve zakona iz leta 1977. Gre za spremembe zaradi preoblikovanja občine Maribor, za spremembe v številu zaposlenih in za strukturne spremembe med dejavnostmi. Predlagatelj ni mogel upoštevati vseh drugih predlogov, ki so si bili tudi v medsebojnem nasprotju. Tako predlogi, da bi zbori združenega dela občinskih skupščin predstavljali konference delegacij za zbor združenega dela republiške skupščine, niso skladni z ustavo, ki zahteva, da so v zboru združenega dela ustrezno zastopane posamezne dejavnosti.
Predsedstvo RS ZSS predlaga občinskim svetom ZS, da se po dogovoru v medobčinskih svetih v delegacijah in skupinah delegatov za skupščino SR Slovenije,zavzamejo za sprejem zakona v predlaganem'besedilu.
10.	V pripravah na delegatske volitve bo ■predsedstvo republiškega sveta ZSS še nadalje usmerjalo aktivnost sindikalnih prganiza-• cij in organov zveze sindikatov in sindikatov. Posebej bo skrbelo za uresničevanje nalog in sklepov, sprejetih na skupni seji RS ZSS in RK SZDL: 15. L 1982, kot tudi drugih nalog, ki izvirajo iz rokovnika priprav na vo-Titve.
Predsedstvo RS ZSS si bo še nadalje prizadevalo, da se bodo uveljavili interesi delavskega razreda in v zvezi sindikatov organiziranih delavcev pri sprejemanju kadrovskih odločitev in vodenju kadrovske politike na vseh ravneh družbene organiziranosti.
1 L Predsedstvo RS ZSS podpira predlog evidentiranih možnih kandidatov za nosilce delegatskih in družbenih funkcij v republiki in federaciji, kot ga je sprejelo in objavilo predsedstvo RK SZDL na seji 22.12. 198 I.
Stališča o medsebojnem obveščanju v Zvezi sindikatov Slovenije
Predsedstvo republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije je na seji dne'26. 11.
1981 razpravljalo o medsebojnem obveščanju v Zvezi sindikatov Slovenije. Pri tem so mu kot temelj služila stališča 9. kongresa ^ Zveze sindikatov Slovenije. Predsedstvo je na tej podlagi in skladno s potrebami po rednem, pravočasnem, objektivnem in smotrnem obveščanju o pojavih, težnjah in vprašanjih širšega družbenega pomena, pomembnih tudi za neposredno in enotno politično akcijo zveze sindikatov, sprejelo Dogovor o medsebojnem obveščanju v Zvezi sindikatov Slovenije.
1. Vsebina medsebojnega obveščanja
Medsebojno obveščanje v Zvezi sindikatov Slovenije je sestavni de! aktivnosti članov, organizacij, organov in vodstev Zveze sindikatov Slovenije ter obsega celovito obveščanje:
—	o idejnopolitični, akcijski, organizacijski ih drugi aktivnosti članov, organizacij in vodstev zveze sindikatov,
:— o aktivnosti delegatov zveze sindikatov v drugih družbenopolitičnih in družbenih organizacijah, samoupravnih interesnih skupnostih in drugih družbenih dejavnikih,
—	o uresničevanju posameznih stališč, sklepov in akcij, ki so pomembne za delo sindikatov,
—	o rezultatih, težavah, pomanjkljivostih in odporih v procesu razvoja in poglabljanja samoupravnih socialističnih odnosov,
—	vodstev o stališčih, pobudah in predlogih. ki jih dajejo osnovne organizacije oziroma članstvo zveze sindikatov v procesu nastajanja odločitev in pri njihovem uresničevanju.
—	o odmevnosti stališč, sklepov, odločitev in akcij Zveze sindikatov Slovenije med članstvom in drugimi delovnimi ljudmi,
—	o dejavnosti sindikatov na področju samoupravnega organiziranja združenega dela, razvoja samoupravnih odnosov, uresničevanja samoupravljanja in delovanja delegatskega sistema.
—	o dohodkovnem povezovanju, svobodni menjavi dela, združevanju dela in sredstev ter o oblikovanju dohodkovnih od-
nosov, razporejanju dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke in skupno porabo, dograjevanju meril delitve po delu in rezultatih de|a ter gospodarjenju delavcev s celotnim dohodkom in odnosi v družbeni reprodukciji,
—	o izboljševanju varstva pri delu, uresničevanju socialne politike, standarda delavcev in odločanju delavcev o svojem gmotnem in družbenem položaju, o uresničevanju načel splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, o inventivni dejavnosti in kulturni ustvarjalnosti delavcev v združenem delu,
—	o pojavih in vzrokih krnjenja samoupravnih pravic delavcev in o dejavnosti zveze sindikatov pri odpravljanju vzrokov konfliktnih situacij, sporov in prekinitev dela,
—	o sodelovanju zveze sindikatov z organizacijami sindikata drugih republik in avtonomnih pokrajin ter o sodelovanju s sindikalnimi ali sorodnimi organizacijami drugih držav, posebno sosednjih in tistih dežel, v katerih delajo naši delavci,
—	o kadrovsko-organizacijski, kulturni in izobraževalni dejavnosti zveze sindikatov,
—	o dejavnosti zveze sindikatov na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite.
II. Nosilci obveščanja — organiziranost in naloge
Osnovne organizacije, izvršni odbori OO ZS in člani Zveze sindikatov Slovenije
Medsebojno obveščanje je nedeljiv sestavni del družbenopolitične dejavnosti Zveze sindikatov Slovenije. Osnovne organizacije ZS oziroma njihova vodstva morajo zagotoviti sprotno in kakovostno obveščanje celotnega članstva. Zlasti je nujno, da so delavci obveščeni o vseh razmerah v svojem okolju ter v širši družbi; sproti morajo biti seznanjeni z uresničevanjem stališč in sklepov vodstva in organov zveze sindikatov, z aktivnostjo drugih družbenopolitičnih organizacij in njihovih vodstev ter samoupravnih in vodstvenih dejavnikov v lastnem okolju. Informacije morajo zato obsegati podatke o doseženih rezultatih, težavah, slabostih in drugih vprašanjih, ki so pomembna za učin-
kovito akcijsko delovanje osnovnih organizacij, vodstev in vsega članstva zveze sindikatov.
Osnovna organizacija zveze sindikatov mora biti stalno seznanjena tudi s pobudami, predlogi in mnenji, ki jih v procesu družbenopolitične in samoupravne aktivnosti dajejo delavci, delovni ljudje in občani. Medsebojno obveščanje mora zato prispevati, da bodo osnovne organizacije zveze sindikatov in vsi člani sproti seznanjeni z vsemi pomembnimi vprašanji tako v lastnem okolju kot v širši družbi.
V	sodelovanju z občinskimi sveti, republiškimi odbori in z republiškim svetom Zveze sindikatov Slovenije vodstvo osnovne organizacije zagotavlja, da so vsi člani stalno seznanjeni s celotnim dogajanjem v njihovi temeljni organizaciji združenega dela ter s stališči organov zveze sindikatov oziroma s problemi širših asociacij združenega dela, družbenopolitičnih in drugih skupnosti.
V	procesu medsebojnega obveščanja morajo izvršni odbori osnovnih organizacij zveze sindikatov zagotoviti:
—	daje vsak sestanek pripravljen in voden tako. da je hkrati tudi oblika in možnost medsebojnega obveščanja članstva,
—	da so člani zveze sindikatov sproti celovito obveščeni o družbenopolitičnih, gospodarskih. kadrovskih in drugih razmerah v organizaciji združenega dela, krajevni skupnosti in družbenopolitični skupnosti.
—	da so delovni ljudje, njihovi samoupravni organi in vodstvo organizacije združenega dela (s pomočjo sindikalnih oziroma samoupravnih delovnih skupin, sredstev in načinov obveščanja v organizaciji združenega dela) seznanjeni s stališči in sklepi izvršnega odbora osnovne organizacije ZS,
—	da osnovne organizacije obveščajo o svojih sestankih občinske svete zveze sindikatov ter jim najpozneje v treh dneh posredujejo vsebinsko informacijo o sestanku.
—	o pomembnih dogodkih in odprtih vprašanjih in o ukrepih, ki so jih uveljavili (vključno s konfliktnimi položaji), mora izvršni odbor osnovne organizacije nemudoma obvestiti občinski svet ter informativno službo republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije.
Vsak član zveze sindikatov mora tudi sam skrbeti za svojo čim boljšo obveščenost, pri čemer so mu v veliko pomoč dnevni tisk. radio in televizija. Za dobro poznavanje aktualne sindikalne dejavnosti je nujno spremljanje pisanja Delavske enotnosti. Izvršni odbori osnovnih organizacij ZS morajo zato storiti vse potrebno, da bodo člani lahko tudi sami skrbeli za svojo obveščenost. Spodbujati morajo delo sindikalnih oziroma samou-
pravnih delovnih skupin ter z drugimi družbenopolitičnimi subjekti prek odborov za obveščanje sodelovati pri oblikovanju in spremljanju uresničevanja temeljne vsebinske zasnove glasil v organizacijah združenega dela in drugih sredstev in načinov obveščanja.
Osnovna organizacija ZS mora najmanj enkrat na leto razpravljati o medsebojnem obveščanju ter ustvarjati možnosti za odgovorno in učinkovito družbenopolitično in samoupravno delovanje članstva. Osnovna organizacija in člani morajo sodelovati tudi pri oblikovanju učinkovitega pretoka informacij v organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih.
Občinski, medobčinski in mestni sveti zveze sindikatov
V procesu medsebojnega obveščanja imajo odgovorno vlogo občinski, medobčinski in mestni sveti zveze sindikatov. Za učinkovitejše obveščanje ustanovijo svoje komi-
sije za obveščanje in politično propagando. V občinah in regijah nastajajo pomembna stičišča informacij, ki so usmerjene tako k osnovnim organizacijam in članstvu kot k višjim vodstvom. Občinski, medobčinski in mestni sveti zveze sindikatov morajo za medsebojno obveščanje predvsem:
—	seznanjati osnovne organizacije ZS in njihova vodstva z vsemi tistimi vprašanji in tematiko, ki je pomembna za n jihovo učinkovito delovanje,
—	izdajati aktualne biltene in druga pisna gradiva, ki prispevajo k izboljšanju obveščenosti osnovnih organizacij in članstva,
—	posredovati informativni službi republiškega sveta ZSS vabila za vse pomembnejše seje in zapisnike teh sej oziroma krajše izvlečke zapisnikov,
—	mesečno obveščati informativno službo RS ZSS o najpomembnejših sklepih stališčih, akcijah, odmevih na posamezne sklepe itd.
Te pravice in obveznosti občinski, medob-
činski in mestni sveti uresničujejo predvsem prek sekretarjev, predsednikov in komisij za obveščanje.
Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije
Republiški svet ZSS mora prek svojih organov ter informativne službe:
—	obveščati'organizacije in članstvo o vseh pomembnih pobudah, predlogih in gradivih. ki so oziroma bodo predmet razpravljanja in odločanja republiškega sveta in republiških odborov oziroma njihovih organov.
—	posredovati občinskim in medobčinskim (mestnim) svetom zveze sindikatov stališča, sklepe in druge odločitve,, sprejete na svojih sejah, in sicer tako, da jih objavi v Sindikalnem poročevalcu in v drugih sredstvih javnega obveščanja, da bi tako zagotovil enotno in odgovorno uresničevanje nalog Zveze sindikatov Slovenije,
—	obveščati republiške odbore, občinske in medobčinske svete ter osnovne organiza-
cije zveze sindikatov o svoji dejavnosti pri uresničevanju sklepov kongresa, konference, sej republiškega sveta in drugih organov Zveze sindikatov Slovenije,
—	skrbeti, da so s stališči, sklepi in akcijami sproti seznanjena tudi vodstva drugih družbenopolitičnih organizacij v Sloveniji, Skupščine SRS, izvršnega sveta Skupščine SRS ter drugi samoupravni in izvršilni dejavniki, s katerimi sodeluje,
—	zagotavljati, da glasilo Delavska enotnost s svojo razredno idejnopolitično in akcijsko usmerjenostjo kar najbolj prispeva k odgovornemu in učinkovitemu uresničevanju vloge Zveze sindikatov Slovenije,
—	zagotavljati, da načini in oblike medsebojnega obveščanja v zvezi sindikatov delujejo tako, kot je določeno s tem dokumentom.
Za medsebojno obveščanje morajo republiški svet ZSS in republiški odbori sindikatov zagotavljati reden pretok vseh bistvenih informacij. Funkcionarji morajo seznaniti predsedstvo in republiški svet ZSS s svojimi obiski v tujini in z rezultati pogovorov.
Tudi drugi organi RS ZSS (odbori, sveti; komisije, centri) morajo prek ustaljenih načinov medsebojnega obveščanja sproti obveščati vse organe in organizacije, zlasti tiste, s katerimi najtesneje sodelujejo, o obravnavani tematiki, stališčih itd.
Republiški svet ZSS republiški odbori sindikatov dejavnosti in organi RS ZSS morajo vnesti v svoje delovne programe tudi obveščanje, kot oblika neposrednega obveščanja pa se morajo uveljaviti tudi pogostejši obiski funkcionarjev in drugih predstavnikov zveze sindikatov na terenu, v združenem delu.
Republiški svet ZSS in republiški odbori sindikatov morajo skrbeti za pretok informacij s svetom Zveze sindikatov Jugoslavije in njegovimi organi skladno z določbami skupnega dogovora organov zveze sindikatov republik in pokrajin in organov zveze sindikatov v federaciji o medsebojnem ob-
veščanju. Za strokovno-operativno izvajanje dogovora skrbi informativna služba RS ZSS, ki informativni službi sveta ZSJ posreduje vsa dogovorjena gradiva in informacije (določila tega dogovora — točke 5, 6, in 7).
Odbor RS ZSS za obveščanje in politično propagando
... t- r je strokovno-politično telo. Člani oi a so delavci, ki se v združenem delu ter v yinizacijah in organih ZSS ukvarjajo z ot eščanjem, pa tudi posamezniki, ki se po pristojnosti ali delovni zadolžitvi ukvarjajo z obveščanjem in politično propagando.
Odbor vodi politiko obveščanja zlasti na področju samoupravnega obveščanja delavcev v združenem delu. medsebojnega obveščanja v Zvezi sindikatov Slovenije in tudi družbenega sistema informiranja in sistema javnega obveščanja. Vsebino dela odbora podrobneje opredeljujejo sklepi 9. kongresa Zveze sindikatov Slovenije.
Odbor izdaja Informacije RS ZSS, ki so tedenski bilten (če je potrebno, izide tudi pogosteje). Zagotavlja pretok vseh pomembnejših informacij med vodstvi občinskih svetov prek medobčinskih do republiških teles Zveze sindikatov Slovenije. Informacije RS ZSS prinašajo kratke vsebinske informacije, pomembne za sindikalno aktivnost, pri čemer velja posebna pozornost povratnim informacijam iz občinskih svetov k republiškim organom RS ZSS. Ta bilten dobivajo v občinskem (medobčinskem) svetu poleg predsednika tudi predsednik komisije za obveščanje; Informacije RS ZSS za obveščanje v združenem delu pa so mesečni bilten (po potrebi izidejo tudi pogosteje), ki je namenjen predsednikom odborov za obveščanje in organizatorjem obveščanja v organizacijah združenega dela ter predsednikom komisij občinskih in medobčinskih svetov za obveščanje. Prinašajo gradiva, ki so pomembna za sindikalno aktivnost, in gradiva strokovne
narave (predvsem s področja obveščanja v združenem delu).
Odbor za obveščanje in politično propagando sodeluje pri oblikovanju in izvajanju uredniške in založniške politike tozda Delavska enotnost, informativna služba pa neposredno pri pripravi priloge Delavske enotnosti Sindikalni poročevalec, ki ima zaradi svoje specifične vloge tudi posebni uredniški odbor.
Informativna služba RS ZSS opravlja dela in naloge, nujne za:
—	količinsko obsežen in kakovostno zahteven pretok informacij na vseh ravneh organiziranosti Zveze sindikatov Slovenije,
—	obveščanje javnosti o delu Zveze sindikatov Slovenije prek sredstev javnega obveščanja,
—	pretok informacij z organi Zveze sindikatov Jugoslavije.
—	pretok informacij z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami ter drugimi subjekti, kakor in kadar to zahtevajo medsebojni interesi usklajevanja dela.
Pri zbiranju in posredovanju informacij informativna služba uporablja že utečene delovne metode zbiranja in posredovanja informacij (objave v sredstvih obveščanja, zbiranje, razvrščanje in posredovanje povratnih informacij, delovni pogovori ipd.).
Informativna služba še posebej skrbi za redno objavo gradiv v Sindikalnem poročevalcu, v Informacijah RS ZSS in Informacijah RS ZSS za obveščanje v združenem delu. Zagotavlja ustrezna gradiva informativni službi sveta Zveze sindikatov Jugoslavije za objavo v njenih publikacijah: bilten Sindikati, Sindikalne vesti in Informacije.
Informativna služba RS ZSS izdaja sporočila sredstvom javnega obveščanja, v katerih obvešča uredništva o aktivnosti sindikatov. Pred pomembnejšimi sindikalnimi akcijami pripravlja novinarske konference. Spremlja tudi pisanje sredstev javnega obveščanja o delu sindikatov.
Operativni program dela republiškega sveta Zyeze sindikatov Slovenije in njegovih organov v prvem polletju leta 1982
JANUAR
—	delegatske volitve v letu 1982
—	priprave na volitve seje organov ZSS
—	splošne naloge in medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti Sveta ZSJ in svetov zvez sindikatov republik in pokrajin iz družbenega dogovora o uresničevanju kadrovske politike v organih in organizacijah federacije in organih družbenopolitičnih organizacij v federaciji
—	usmeritev za skupščine sindikatov dejavnosti in skupščine občinskih organizacij zveze sindikatov
—	sofinanciranje zaključne faze raziskave »življenjski stroški«
—	poročilo d družbenopolitičnem usposabljanju ZSS v letu 1981
FEBRUAR
—	3. konferenca Zveze sindikatov Slovenije
—	poročilo o uresničevanju družbenega dogovora o povračilu stroškov, ki so jih imeli delavci pri opravljanju določenih del in nalog
—	sprejem stališč k osnutku zakona o razširjeni reprodukciji in minulem delu
—	ocena uveljavljanja delavske kontrole v združenem delu
—	naloge občinskih svetov ZSS pri uresničevanju občinskih načrtov zaposlovanja v letu 1982
—	usmeritve in kriteriji za regresiranje prehrane med delom
—	proizvodna in delovna tekmovanja
—	obravnava in sprejem zaključnega računa republiškega sveta ZSS za leto 1981
—	obravnava in sprejem finančnega načrta republiškega sveta ZSS za leto 1982
—	vloga sindikatov pri uresničevanju zakona o cenah in družbeni kontroli cen in pri izvajanju politike cen
—	obravnava poročila o mednarodni dejavnosti ZSS v letu 198 1 ter programa mednarodne dejavnosti ZSS v letu 1982
—	obravnava poročila o delu republiškega družbenega sveta za mednarodne odnose v letu 198 1
—- razprava o osnutku zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o delovnih razmerjih
—	razprava o spremembah in dopolnitvah zakona o zaposlovanju in zavarovanju v primerih brezposelnosti
—	javna razprava o strokovnih podlagah, ki jih predvideva družbeni dogovor o skupnih osnovah za oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo
MAREC
—	naloge ZSS pri poglabljanju in zagotavljanju možnosti za uveljavljanje delavcev pri oblikovanju politike ekonomskih odnosov s tujino
—	ocena stanja družbenoekonomskih odnosov in samoupravne organiziranosti v nekaterih sozdih
—	sklep o podelitvi prvomajske listine ZSJ v letu 1982 organizacijam in organom ZSS
—	revizija del in nalog, na katerih se zavarovalna doba šteje s povečanjem
—	poročilo o uresničevanju stališč in sklepov 17. seje republiškega sveta ZSS o kulturi
—	sporočilo tematskega seminarja republiškega sveta ZSS o kulturi dela
—	uresničevanje in varstvo ustavnih pravic. svoboščin, dolžnosti in odgovornosti delovnih ljudi in občanov
—	družbeni dogovor o urejanju delovnega časa
—	sklep o sklicu 10. kongresa Zveze sindikatov Slovenije
—	sklep o načinu volitev delegatov za 9. kongres Zveze sindikatov Jugoslavije
—	družbeni dogovor o uresničevanju politike razvoja agroindustrijskega kompleksa do leta 1985
—	uresničevanje že sprejetih sklepov o nalogah sindikatov pri uveljavljanju delegat -skega sistema, posebej o nalogah sindikatov pri usposabljanju delegatov
APRIL
—	poročilo republiškega sveta ZSS o delu Zveze sindikatov Slovenije med kongresoma
—	aktualne naloge sindikatov v združenem delu na področju raziskovalne in inovativne dejavnosti
—- ocena aktivnosti sindikatov pri obravnavanju zaključnega računa za leto 198!
—	opredelitev metodološkega pristopa analiziranja finančnih in drugih podatkov v boju za izboljšanje rezultatov gospodarjenja v ozdih: javnega cestnega transporta Slovenije. lesnega gospodarstva Slovenije, na področju zdravstva
—	obravnava delovnih osnutkov samoupravnih sporazumov dejavnosti
—	predlog vsebinske in organizacijske zasnove odbora RS ZSS za družbenopolitično usposabljanje
—	izpopolnjena in aktualizirana stališča o vsebini, organizaciji in oblikah družbenopolitičnega usposabljanja v ZSS
MAJ
—	osnutki dokumentov za 10. kongres Zveze sindikatov Slovenije
—	ocena občnih zborov osnovnih organizacij ZSS in konstitutivnih sej organov osnovnih organizacij ZSS
—	financiranje v ZSS
—	poročilo o uresničevanju dogovora o družbenem usmerjanju razporejanja do-
hodka v prvih treh mesecih leta 1982
—	delovanje organizacij ZS .v delovnih organizacijah, ki izvajajo investicijska dela v tujini in v njihovih obratih v tujini
—	informacija o podelitvi priznanj sa-moupravljalcem v letu 1982
—	volilna seja republiškega sveta ZSS
—	informacija o izvajanju akcijskega programa sindikatov pri uveljavljanju usmerjenega izobraževanja
JUNIJ
—	uresničevanje resolucije o družbenoekonomskem razvoju Slovenije v letu 1982
—	obravnavanje analize o uresničevanju sistema družbenega planiranja v SRS
—	povzetek poročila o zaključku dveh dvomesečnih političnih tečajev
—	položaj delavcev iz drugih republik na delu v SR Sloveniji
—	obravnava in sprejem sprememb in dopolnitev sklepa o organizaciji delovne skupnosti republiškega sveta ZSS.
Predsedstvo republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije
Ljubljana, 14. januarja 1982
fi Ljubljana mSmdk Celovška 43
priznanje — plaketa »Josip Broz Tito —
30 let
samoupravljanja«
Skupnost klubov samoupravljalcev Jugoslavije je leta 1981 sklenila, da se ustanovi priznanje — Listina s plaketo »Josip Broz Tito — 30 let samoupravljanja«, ki jo podeljujejo organizacije združenega dela, družbenopolitične organizacije in skupnosti, družbene organizacije in društva, samoupravne interesne skupnosti in klubi samoupravljalcev.
Listina s plaketo se podeljuje organizacijam in delavcem — samoupravljalcem za prispevek k razvoju družbenoeko-
nomskega in političnega sistema socialističnega samoupravljanja, povečanju^ samoupravne zavesti delovnih ljudi in občanov, razvijanju delegatskega sistema in delegatskih odnosov, razvijanju bratstva in enotnosti ter enakopravnosti narodov in narodnosti, negovanju ter razvijanju revolucionarnih tradicij, utrjevanju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite ter za osebno pripravljenost in prispevek posameznikov k razvoju socialističnih samoupravnih odnosov in političnega sistema socialističnega samoupravljanja.
Skupščina skupnosti klubov samoupravljalcev Slovenije je s priporočilom o postopkih pri podeljevanju Listine s plaketo »Josip Broz Tito — 30 let samoupravljanja« zaupala Delavski enotnosti, Ljubljana. Celovška 43, sprejemanje in evidentiranje naročil ter razpečevanje Listine s plaketo »Josip Broz Tito — 30 let samoupravljanja.«
Zato pozivamo vse zainteresirane, da pri Delavski enotnosti, Ljubljana, Celovška 43, naročijo ustrezno število Listin s plaketo »Josip Broz Tito — 30 let samoupravljanja«.
Cena listine s plaketo »Josip Broz.Tito — 30 let samoupravljanja« je 600 dinarjev.
Listine in plakete lahko dobite pri Delavski enotnosti, Ljubljana, Celovška 43.
X
8