te prasaissv. I^iifi and Hottdaf«. PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Vm Uradniški ta opramllkl MIT South Lawnd*la An. Office of Pablioatloa: HIT South Lawadala An. Tatopboas, *ookwall 4M4 rro—YBAR XXXL CHICAGO, ILL., TOREK, 29. MARCA (MARCH 29), 1938 H.H T torij ŠTEV.—NUMBER 62 Accaptaaaa tor mailia* at apaclal raU of pMUf« prorldod for ia aaetioa 1101, Act of Oct. I. 1»1T, authorlaad oa Jaaa 14, lili. ferlin pozdravlja kapitulacijo katoliške cerkve v Avstriji »unajiki kardinal Innitzer prepovedal duhovnikom vmešavanje v politične zadeve in instrui-ral katoličane, naj sledijo voditeljem nacijske Nemčije in se pokorijo Hitlerju. Minister Goe-ring izjavil v svojem govoru na Dunaju, da mora 300,000 zidov zapustiti mesto v prihodnjih štirih letih. Bivši kancelar Schuschnigg pride pred sodišče na obtožbo veleizdaje Berlin, 28. marca. — Nacij-i Nemčija proslavlja zmago, jo je izvojevala v borbi 8 ka-iiiko cerkvijo, najmočnejšo ganizacijo na svetu. Zmaga prišla, ko je vodilni reprezen-nt Vatikana v katoliški Av-riji, dunajski kardinal Theo-,re Innitzer, v pastirskem pi-iu, ki je bilo prečitano v vseh rkvah, priporočil katoličanom, ij glasujejo za združitev Av-rije z Nemčijo pri plebiscitu i aprila in pohvalil nacizem, tj.je kardinal instruiral du-ivščino, naj omeji svoje ak-rnosti na verske zadeve in se vtika v politiko, vsi katoli-li pa naj sledijo voditeljem like Nemčije in se pokorijo tlerju. Cardinal je tudi pohvalil na-ako stranko, ker vodi vojno Dti boljševizmu in je poma-la ljudstvu, da je prišlo do ilužka in kruha, kakor tudi ključitev Avstrije k Nemčiji, pismu, katerega je kardinal flal Josephu Bflercketu, HIT-jevemu komisarju v Avstriji, tudi zapisal "Heil Hitler!" m 1 la )unaj, 28. marca. — Maršal rmann Wilhelm Goering, nAki letalski minister in Hit-jeva desna roka, je v svojem wu pred množico 50,000 di izjavil, da bo moralo 300,-iidov, ki živijo na Dunaju, >u«titi mesto v prihodnjih rih letih. "Dunaj mora spet »tati nemško mesto," je rekel ering. "Nobeno mesto, ki i 300,000 Židov, ne more reda je nemško mesto. Dunaj ra izvršiti svojo ekonomsko culturno nalogo in to je ne-ako ne iztrebimo ži- r." Joering je rekel, da je nalo-iztrebljenja židov poveril dr. thurju Seyss-Inquartu, go-■jerju avstrijske province, in IMmu Kepplerjn, Hitlerje-nu ^nomskemu svetovalcu. * J«1 naznanil gradnjo, cest, bodv vezale Avstrijo/z Nem, " ekspanzijo avstrtjsVetfTže-B|škega sistema in regulacijo ■»ve, konstrukcijo elektrarn razvoj oljne industri-pospešitev gradnje preko-»kl spojil Donavo z Reno »vezal Severno morje s Cr-J •"onem. Glede povratka »urianov na avstrijski pre-' ■*, Goering zapretil, da bo bi propagiral to idejo/ ^veleizdaje. ^lerjfir minister je tudi na- nr Kurt Schuschnigg in T Prišli pred T* n* "btožbo veleizdaje, ^ omenil plebiaclt, katerega Srhu^chniW predno pred nacijako obo- bivitM , ' ^""chniggova fc4^0 dnevno urad *®a konzulata na Duna-kn VT dovoljenje /a iz- 0 prf*iir n< Ve- Cm tV°rij0 P">-' " i ka gonja na- t ^ kHj jih<*kl» ItrJ ^ j* ko * Pri|l» Pod 1,0 * na beg. Avstrijske delavske unije likvidirane Pogoltnil« jih je nacij-»ka delavska fronta f ^mummmmm* Dunaj. — (FP) — Zagrinjalo je padlo in dramatična igra je bila končana, ko je Avstrija postala del nacijske Nemčije. Odslej naprej bo zastava z znakom kljukastega križa spominjala Avstrijce, da je njihova dežela izginila z zemljevida. Znana bo le kot "gau" (distrikt) Hitlerjevega tretjega cesarstva. Masne aretacije bivših socialistov, persekucije Židov in u-nijskih voditeljev so dokaz, da hočejo naciji v Avstriji opraviti svoje delo v nekaj tednih namesto v petih letih kakor v Nemčiji. Delavske unije, ki so bile najmočnejše v Evropi, dokler ni dal kancelar Dollfuss po-ati več sto socialističnih de-vcev, so potlačene. Dollfuss, ki je bil umorjen v nacijskem puČu 1. 1934, je dobro vedel, da ne bo mogel utrditi svoje diktatorske oblasti, ako ne bo podjarmil delavskih organizacij. Zato je poslal vojaštvo v dunajski delavski distrikt, da uniči najlepše delavske stanovanjske hiše na svetu. Christlisctie Gewerk-schaften, katero so dominirali klerofašisti, je bila potem priznana od vlade kot edina delavska organizacija. Dasi je bila ta organizacija le Dollfussovo in pozneje Schusch-niggovo orodje, se je vendar razlikovala od Nemške delavske fronte, gigantične nacijske organizacije, ki bo vladala avstrijske delavce odslej naprej. Čeprav so bile svobodne delavske unije odpravljene, je socialna zakonodaja, ki je bila prej sprejeta, ostala. Vse to je zdaj stvar prošlostl. Avstrijski delavci so prišli pod popolno nacijsko dominacijo. Oni ne bodo smeli več čitati knjig in listov po svoji izberi, kajti voditelji nacijskih stanic bod skrbeli, da bodo čitali le nacijske liste in poslušali nacijsko propagando. Avstrijske delavce bodo celo pošiljali v Nemčijo in jih uposllli v municijskih tovarnah, kjer je pomanjkanje izurjenih moči. Nemčija potrebuje izurjenih delavcev pri gradnji svoje vojne mašine in jih bo mobilizirala tudi v Avstriji. Tvarina ni realna, pravi Einstein New York, 28. marca. — Albert Einstein, sloviti učenjak in avtor teorije relativnosti, je v svoji pravkar izdani knjigi napovedal, da bo znanost kmalu odkrila, da tvarina, snov, ni fun-damentalna realnost narave. U-gotovila bo, da velika realnost je na "polju", ki prodira in obdaja tvarino in človeka. Težnost, ki jo Čuti vsak, je eno polje In magnetizem je drugo. Oseba na močnem magnetičnem polju ne čuti ničesar, toda njena ura čuti nekaj — silo, ki jo" ustavi. Nadaljnji zgled je elektromagnetlč-no polje; radio je poleg svetlobe ilustracija tega polja. Mi lahko smatramo tvarino kot pokra j i- Domače vesti Milwauške novice Milwaukee. — Tukajšnji Ju-goslovenski Obzor je 24. marca izšel v slavnostnem izdan ju ob jubileju dveh obletnic lokalnega slovenskega časnikarstva. Obzor sam je star deset fot, od prve številke Bodočnosti, prvega slovenskega lista v Milwaukeeju, je pa preteklo 25 let. Iz Bodočnosti sta potekli Slovenija in Delavska Slovenija, iz teh pa Vestnik in Obsor. Ustanovitelji in uredniki vseh teh listov so bili oziroma so Leon Zakrajšek, Frank X. Veranič, Frank Novak in Rado Staut. Od teh sta Veranič in Novak že mrtva. Delegat Delavske lige Walsenburg, Colo. — Edward Tomšič, znani naš društvenik in distriktni podpredsednik SNPJ, je bil'zadnje dni izvoljen pri rudarski uniji UMVVA za delegata Delavske nestrankarske lige za državno konvencijo v Coloradu, ki se vrši 9. aprila v Denverju. Naši bolniki na zapadu Pueblo, Colo. — Tu sta bili o-perirani na vnetem slepiču Rose Hibler In Agata Boje, članici SNPJ. Obe sta na potu okrevanja. Naciji na Češkem * - zahtevajo volitve Francoska organizacija priporoča preklic pakta s Češkoslovaško Praga, 28. marca. — Govorniki na nacijskih shodih, ki so se včeraj vršili v več mestih, so zahtevali, da češka vlada razpiše volitve in avtonomijo za nemške distrikte. Konrad Henlein, vodja nacijske stranke, se je včeraj držal v ozadju in pustil, da so njegovi pristaši grmeli na shodih. Največji ahod so naciji imeli v Reichenbergu v severnem delu Češke, na katerem je govoril Johann Neuwirdt, reprezentant sudetskih Nemcev v državni zbornici. V svojem govoru je pozival češko vlado, naj takoj pristane za zahteve nemške manjšine. Neki drugi govornik je dejal, "da enotnost Nemcev je dejstvo, Henlein je naš vodja in na-cijski pohod se je pričel." Pariz, 28. marca. — Splošni mirovni svet, ki reprezentira francoske mirovne organizacije, je včeraj sugeriral, naj Francija prekliče svoje vojaške obveznosti napram Češkoslovaški v slučaju nacijskega napada. Ta svet tvorijo delegatje mirovnih grup in v njem so nekateri člani sedanje vlade ljudske fronte kakor tudi Leon Jouhau*, Ujnik Zveze delavskih unij. Izjava, kl jo je ta svet objavil pravi, da bi Francija ostala osamljena, ako bi na podlagi sklenjenega pakta vzajemne vojaške pomoči priskočila na pomoč Češkoslovaški, če bi jo napadla Hitlerjeva armada. Anglija je že naznanila, da ne bo pomagala tej državi. Židovski znanstveniki dobijo slulbo v Turčiji Ankara, Turčija, 28. marca. — Turški prosvetni minister se je začel pogajati z židovskimi znanstveniki in vzgojitelji, ki so izgubili službo v Avstriji, ko je Hitler okupiral to državo. Turčija jih je pripravljena sprejeti in jim dati službo. no 4 prostoru, kjer je "polje" Izredno močno. Delavskemu voditelju preti deportacija Zaslišanje se prične v aprilu Waahington, Rt- (FP) — James L. Houghteling, federalni imlgracijaki komisar, je naznanil, da se bo pričelo zaslišanje glede deportacije H a r r y j a Bridgesa, predsednika mednarodne unije pristaniških in skladiščnih delavcev, v San Franciscu na 26. aprila. Poziv-nica je bila izročena Bridgesu, ko se je mudil po unijskih o-pravkih v Baltimoru, Md. On sam je zahteval zaslišanje, da ovrže evidenco, na ktere podlagi je bila izdana pozivnica. "Pozdravljam to zaslišanje," je dejal Bridges, ko je bil informiran o akciji, ki naj bi rezulti-rala v njegovi deportaciji. "To bo končalo enkrat jza vselej zlo-često kampanjo pfoti meni kot predsedniku unije pristaniških in skladiščnih delavcev. V o-zadju te kam panju je gonja delodajalcev proti tej organizaciji in drugim miUtantnim unijam na zapadu. Njen namen je prozoren. Sovražniki organiziranih delavcev ao na delu, da dis-kreditirajo unije v očeh javnosti in potlačijo gibanje za izboljšanje življenskih in delovnih pogojev." *. Naznanilo, da plride Bridges pred imlgracijsko komisijo, ja prišlo po seriji osirih napadov na mornarska unije v senatnem odseku za trgotfnake zadeve, kateremu naČetuje senator Cope-land, demokrat lz New Yorka in znan naaadnjak. Ta odaek je vodil zaslišanj#o predloženi zakonodaji za mornarske delav ce, glede prisiljene arbitraže sporov med mornarji in paro-brodnimi družbami. ~ . Bridges je izjavil, da obdolži-tve proti njemu slonijo na izpovedih znanih aločincev, špionov in prič, ki ao po krivem prisegle. Eden mad temi je Arthur Kent, ki je več let prebil v ječi zaradi vlomov in ropov, potem pa je stopil v službo magnatov kot šplon, Bridges je prišel v Združene države iz Avstralije In ja bil nekaj let podpredsednik Mednarodne zveze pristaniških delavcev, ki je včlanjena v Ameriški delavaki federaciji. 282 Italijanov ubitih na ipanski fronti Rim, 28. marca. — Uradni komunike, ki je bil včeraj objavljen, naznanja italijanake izgube v Španiji v teku fašiatične ofenzive, ki ae je pričela 9. marca. Izgube ao 282 vojakov in čaat-nikov ubitih, 1849 vojakov in 128 Čaatnikov ranjenih in 88 drugih pogrešajo. Italijanake Čete se borijo v armadi, ki jI poveljuje general Juan Yague. Vladna stranka zmagala pri voli-tvah v Bolgariji 8ofija, Bolgarija, 28. marca. — Včeraj so bile splošne volitve končane v Bolgariji, pri katerih je dobila večino sedežev v državni zbornici vlsdna stranka. Sradno poročilo se glasi, da je > stranka dobila 108 sedete, o-pozicija pa 67. Roosevek zahteva spre- jetje mezdnega načrta VVaahington, D. C. — Wllliam Green, predsednik Ameriške de- THOMAS BIČA ZUNANJO POLITIKO ADMINISTRACIJE V Hullovem govoru vidi pripravljanje na vojno ODPRTO PISMO DRŽAVNEMU TAJNIKU Waahington. — Norman Thomas, predsednik socialistične stranke, je državnemu tajniku Cordellu Hullu naslovil odprto pismo, v katerem kritizira su-nanjo politiko vlade in njegov govor, katerega je imel zadnja dni v Časnikarskem klubu v Washingtonu. Thomaa pravi, da je iz Hullovega govora razvidno, da se administracija pripravlja na vojno. V pismu pravi državnemu tajniku, da "nova vojna ne bo odpravila ran, katere je povzročila zadnja vojna." Zastavil mu je tudi nekaj zelo važnih vprašanj: • "Zakaj ignorirate nevtralnoat-ni zakon, katerega je adminia-tracija, čije Član ste, pooplrala, toda ga noče izvajati?" vprašuje Thomaa Hulla. "Kako moreta v imenu pravičnoati ln razuma zagovarjati ^nforairanje "ntvtral; nosti" napram lojallatični ftpa-niii, toda ne proti diktatorjem, kl so jo napadli? Zapomnite al, da je španaka vlada izvoljena pO 'postavnem proceau', kate-ega vi tako želite braniti, S kakšno pravico vi zamenjavate predsednikovo proklamacljo i dna 1. maja 1»7, tikajoča as Akih parrplovnih družb, za en-forsiranje nevtralnostnega zako-r.a, neizvajanje katerega pa je bolj v prilog Japonski kakor Kitajski, ker ji omogoča prodaja-nje zlata ameriški zakladnici in nabavljanj« blaga? "Mar nilc.lite dopovodutl ameriškemu ljudstvu, da Jo potrebno za našo digniteto, našo trgovino ali 'fundamentalne principe, ki morajo biti podlaga za mednarodni red', da oatanejo ameriške topničarke na reki Jangtse, kjer ne bi smele nikdar biti, da izvabljajo nov panajski incident? Zakaj naj bi ae n*Aa vlada bolj brigala za te aorta protek-cljo državljanov preko morja, kakor pa na primer za protekcijo ameriških državljanov pred peo-nažo v bombažnem pasu na jugu, ali pa pred tiranijo župana Hs-gueja v Jersey Cltyju? 'Tudi ne moremo razumeti vašega strogega obsojanja principa referenduma o vojni s tujo držsvo. Mar nI vaša stranka ns konvenciji leta 1924, na kateri ste bili vi vpliven delegat, sprejela ta princip? Tudi smo mnenja, da ne delate časti ne sebi ne predsedniku, ko namigavate, da bi referendum delal vlsdi velike zapreke pri vodstvu zunanje politika'. Mar je ameriška diplomacija učinkovita le tedaj, če lahko potiane ameriško ljudstvo v vojno, katera ne odobrava? Mi ne smatramo, da je Ludlowov amendment kakšna panaceja proti vojni. Za nas ne pomeni nič drugega kot to, ds Ima ljudstvo v demokratični državi pravico glasovati o vojni, v ksterl se bo moralo povsem dru> gače boriti kakor pa kongreani-ki v Wsshingtonu. Nobena kršitev reprezentativne vlade nI to, ako se ljudstvu, ki ima prs> vico glasovanja o navadnih davkih, da tudi prilika, da glasuje o teh najstrašnejših davkih. In v očigled dejstvu, da razpolaga- lavske federacije, je po konfe- mo t modernimi pripomočki v renči z Rooaeveltom v Beli hiši j p^ročju javne diskusije, ns pri-Izjavil, da predsednik ne bo od mtr t radijem, bi nam dlskuzlja nehal v svoji borbi, da kongres 0 tem največjem vprašanju; o sprejme e aedanjem zasedanju vojni In miru, vzela lahko manj zakonski načrt minimalne mez-! laaa pred referendumom kakor Francoiki (klavci LETALSKI NAPAD podprli vlado NA GLAVNO KITAJSKO MESTO Borba proti fašizmu se bo nadaljevala ■ * Pariz, 28. marca. — Leon Jou-haux, tajnik Zveze delavakih u-nij, ki ima pet milijonov članov, je včeraj izjavil, da bo njegova organizacija podpirala premierja Bluma v borbi proti senatu, ki hoče strmoglaviti njegov režim in ga nadomestiti z vlado narodne enotnosti. Manever re-akcijonarjev v senatu je, da pridejo desničarji na vladno krmilo. Jouhaux je govoril na delavskem shodu v Caeni, kjer je zapretil, da bo šla njegova organizacija do akrajnoati ln oklica-la generalno atavko, da uatavl pohod fašizma v Franciji. Od vlade ljudske fronte je zahteval, da vzpostavi finančno kontrolo, podržavi truste ter uveljavi druge ukrepe, poleg tega pa naj zalaga španske loj al iste z orožjem in bojnim materialom. Blum in njegovi ministri se še vedno trudijo, da ustavijo stavkovni val v kovinarski industriji, dočim voditelji komunistično stranke urgirajo masne demonstracije v znak protesta proti reakciji v senatu, kl bojkotira Blumov finančni program. O-krog 30,000 delavcev ja savoje-vanih v stavkah v pariškem in lillskem diatriktu, središčih kovinarske industrije, Stavkarji so okupirali tudi več tovarn, ko so delodajalci odbili njihove zahtpve. de In maksimalnega delovnika. Ameriška delavska federacija podpira načrt, kl določa minimalno plačo 40 centov na uro In makaivalni delovni teden 40 ur. pa je vzelo nekatere senatorje, da so povedali, zakaj so proti zakonu za odpravo llnčanja. "Mi ne stavimo teh vprašanj radi kakšnih kapric, marveč kupovanje mehiškega srebra ustavi jeno Odmev zasege lastnine oljnih kompanij VVaahington, D. C„ 28. marca. — Zakladniški Ujnik Hknry Morgenthau je sinoči naznanil, da je Amerika prenehala kupovati srebro v Mehiki. "Ker ae je ameriška vlada odločila, da ponovno preišče finančne In trgovinske odnošaje z Mehiko, bo zakladni department ustavil kupovanje mehiškega srebra do nadaljnjega naznanila," je dejal Morgenthau. Ameriški zakladni department je kupil vsak mesec mehiškega srebra v vrednošti $2,600,000. V VVaahlngtonu prevladaš mnenje, da je bilo kupovanje srebra ustavljeno, ker Je mehiška Vlada zasegla lastnino ameriških in drugih oljnih kompanij, ki predstavlja vrednost 9400,000,000. Poleg ameriških ao prizadete tudi angleške in holandske oljne družbe, Zasega Je sledila, ko so se kompanije uprle odloku arbitražnega odbora, da morajo zvišati mezde oljnim delavcem. Mežico Clty, 28. marca. — Predsednik Lazaro Cardenas Je včeraj dejal, da Je bil Informiran, da Je Amerika ustavila kupovanje mehiškega srebra. Diplomatski krogi pravijo, da se l>osledice te akcije ne bodo takoj poznale, udarjena pa Je bila Cardenoaova vlada, ki je imela oporo pri Rooseveltovl administraciji, odkar Je prišla na krmilo. "Skušali bomo na vaak način preprečiti učinke, ki jih zna imeti odlok ameriške vlsde na naše gospodarstvo," Je rekel Cardenas. "Pod vzel I amo le korake, da bo šel denar, ki Je prihajal iz eksploatlclje mehiških oljnih polj, za razvoj mehiške oljne industrije." vsled tega, ker so tesno spojena z največjim vprašanjem, pred katerim stoji ameriško ljudstvo," Japonski militaristi dobili veliko oblast AMERIKA DOBI OD-SKODNINO ftanghaj, 28. marca. Okrog 80 japonskih bojnih letal je vče-raj napadlo Hankov, začasno glavno maato Kitajska, a bombami. Litalci ao vrgli vič sto bomb na to mesto in kitajsko vojaško letališče v VVuČungu, ki leši na drugi atrankl reke Jang-tse. To je bil največji napad li zraka na Hankov v zadnjih tednih. ftanghaj, 28. marca. -- Kitajska vest pravi, da so kitajske čete ponovno zasedla mesto Menglulen, ki leži na neverni strani Rumene reke in v bližini proge lunghajske železnice. Menghsien je v provinci Honan, kjer so Kitajci izvojevall več zmag v bitkah z Japonci v zadnjih tednih. Kitajako poročilo dostavlja, da so kitajske čete obkolile tudi Japonsko armado 50,000 mol v aevernam delu te province. Tokio, 28. marca. -- Japonski militaristi so dobili kontrolo nad Induatrijami in človeško ailo, ko je parlament na avoji zaključni seji, kl je bila najbolj viharna, aprejel načrt splošni mobilizacije ln druge, sa katera ji lis v SSffOT&JSt!: Ijenja ln lastnino vseh podanikov pod vladno kontrolo. Dalje ao militaristi izsilili sprejetje načrta, kl določa $880,000,000 za financiranje vojnih operacij nan Kitajskem. Vlada Ima zdaj kontrolo nad vaemi funkcijami industrijskega In trgovskega življenja znotraj In zunaj država. Domoi, japonska časopisna agentu ra, Je včeraj naznanila, da bo vlada plačala odškodnino v vsoti $2,214,007 Ameriki sa topničarko Panay in tri druge ameriške ladje, katare ao japonski letalci napadli in potopili na reki Jangtse 12. decembra preteklega leta. Ta vaota uklju-čuje tudi odškodnino aorodni-kom ameriških mornarjev, ki so Izgubili življenje, ko so Japonske taimbe potopile ladje. Obramba lojalistič-ne Španije se krha Faaisti zasedli čez sto vasi Hendaye, Francija, 28. marca. — Obrambna črta španaklh lojalistov ob meji Katalonije se Je zrušila v več krajih v teku največje ofenzive, kl ao Jo pod-vzeli fašisti, odkar Je Izbruhnila civilna vojaa. Fašistična poročila se glaaijo, da ao uporniki zavzeli čez s to vasi v zadnjih 24 urah, ujeli več tisoč lojalistov In zasegli velike količine bojnega materiala. Samo ns fronti pri Caspl In Alcanizu Je fašistična armada, kateri poveljuje general Garda Valino, naletela na odpor, v vseh drugih krsjlh na sto milj dolgi fronti pa se lojalisti umikajo. Ta armada uključuje Italijanake ln maroške čete. Veat Iz I runa, fašiatične trdnjave, pravi, da je vladna armada 20,000 mož, kl se nahaja v gorovju Alcublerra, severno od Zaragose In za ped no od 8a-rinene, obkoljena. Zalla ja v past, Iz katere se ne more izmotati in preti Ji uj PROSVETA TOK ptUGHTENMEMT DI LASTNIN* •UlVBNSm PODfOBMI jgONOfU SulHllllii kr th* MwM M tato, IS.M u Mt -^TV^' " 1» Otan HM M mm M». «.» - M tatoJ » »• in r»u* i Im Um O »tU* tt.im _ M M rraHjti Makm^ UurMa® VMMM (4 STift* ^».mmi. u . te J« »rtk*U pattals* it.—4 »Um. i i—, »u.. v«J b. PKOHVKTA MCT-M fe. 4»«, m~ prt«*r irte. M, I#M>7 j. 4« »•» m • m« "Največje" v Ameriki Vsakdo Je ie lahko čital ali slišal, da ao v Ameriki največja mesta, največje hiše, največje tovarne, največji stroji, največji mostovi itd na svetu. Tu je največ avtomobilov, največ železa in Jekla, največ žice, največ "safety-pinov" in kdo ve česa le. Precej tega je lahko "boloney", kakor pravijo tukaj, deloma Je pa res. Ena resnica je, in ta je, da Je v Združenih driavah največ — denarja in kruha in največ revščino^) gladu. Nikjer na svetu ni toliko hoguHtMn nikjer na svetu nI tako velike bede kakor bal v Ameriki. Kako je U največja ironija mogoča, je lahko jasno. Najmanjši odstotek ljudi poseduje največji odstotek bogastva — In kjer je to mogoče, je mogoča vsaka paradoksa. To Je rezultat največjega gospodarskega Individualizma na svetu. Na obeh koncih, na koncih bogastva in bede, ni nobene meje. Na »vetu je mnogo dežel, ki ao napram Ameriki zelo revne, ampak nimajo ttko velikih siromakov, kak rine najdete v Ameriki. Vzemimo škandinavske dežele — Švedsko, Norveško in Dansko — o katerih se skoro nikdar nič ne ■lili in v katerih se mirno In na tihem stalo razvija najboljša demokracija na svetu. V teh deielah ne vedo, kaj je milljardar In tudi milijonarji so bele vrane, na drugI strani pa tudi nimajo revežev, ki bi gladu umirali in ki bi proporčno toliko stali driavo kolikor je ame-rilka vlada potrošila za relif v zadnjih petih letih. Fakt je, da je na primer na Švedskem največji siromak — gospod napram ameriškim reveiem, ki bivajo v "alumih". Skandinavska mesta ne poznajo "alumov", kakršni so v New Yorku in Chicagu; škandinavske kmetije ne poznajo reveiev, kakršni ao "share-cropperjl" in farmski migranti v Ameriki. Brezposelnosti je tamkaj zelo malo in recesije ali nove krize tamkaj ni bilo. Res je, da Skandlnavci nimajo toliko avtov in avtotrukov ko Američani, nimajo toliko komforta, to pa pomeni, da nimajo toliko ekstremnih bogatinov v avoji sredi. Dohodki niso tamkaj ua kupih, temveč so bolj enakomerno razdeljeni, zato pa nimajo ekstremnih siromakov in zato so pogoji za razvoj ekonomske demokracije tamkaj najboljši. Ce se ameriško individualno bogastvo postavi kot skupna vsota na ogled, je res impresivno; tako kolosalnega kupa bogastva nI nikjer na svetu. Ampak ta ogromni kup dobi mizer-no lice, če postavimo poleg njega strašen kup ameriškega pomanjkanja. Kakšna slava na primer je to, če ae Amerika lahko pobaha, da ima 25 milijonov avtomobilov, ko pa na drugi strani lahko pokalemo nšjmanj 2ft milijonov ameriških reveftev, ki nimajo niti toliko, da bi kupili mleka svojim otrokom? Predsednik lioosevelt Je rekel, da ni nobenega razloga, zakaj bi kdo v Zdrutenih driavah umrl za lakoto. To je resnica, razloga nI — vzlic temu umirajo ljudje za lakoto In Roo-seveltove reforme še nb»o tega preprečile. Keanica je, da Amerika ima toliko prirod-nega bogastva, toliko kapitala in toliko sposobnih delavcev, da bi lahko vsi njeni prebivalci iiveli brez pomanjkanja. To je pribita resnica. Kljub temu je silno pomanjkanje. Ali naj ponovno razlagamo, zakaj? Naj ponovno pribijamo staro dejstvo, da je silno pomanjkanje na enem koncu zato, ker je na drugem koncu preveč privatnega t>ogastva? Cisto naravna (»osledica je. če je na enem koncu vsega preveč, da mora biti na drugem koncu viega premalo. Bogatini so imeli 150 let vso svobodo, da ao lahko grabili kolikor ao mogli — ker pa val ljudje v Ameriki niso mogli biti bogatini (kdo bi potem kopil premog in .kidal hleve na farmah?), ker ni bilo U prlloi-noati. je moralo oatnti na vsakega bogatina najmanj sto reveiev. Vpričo tega dejstva Je največje bogastvo Amerike — največja sramota Amerike. To Individualno bogastvo majhne manjšine nič ne koriati veliki večini Američanov. Vpričo dejstva, da Amerika poaeduje največ aurovln. največ natumega bogastva In najapo-aobnejše delavstvo, bi morala imeti tudi NAJ-VEČJE BLAGOSTANJE na svet«. - _ UM* e Glasovi iz naselbin Zanimive beležke S pota Minnesota — lepa, zelena in polna svežega zraka. Dežel« številnih jeser in divjačine, v kateri se bo kmalu razlegalo petje ptičev selllcev. Prvi "kvartlr-moharji" so ie med nami. In z* kaj bi ne bili, ker je 21. marec, pri če tek pomladi, ie tukaj. Navadno pride ljubka pomlad v Minnesoto meseca maja. toda leto« se nam Je ie pričela smeh-jatL Tukaj sem ie ikoraj 46 et (28. aprila bo) in tako mile žitne še ne pomnim ia tudi ne ta-(o zgodnje pomladi. Nekaj slič-nega je bilo leta 1912, aU ne tako zgodaj kot je leto«, In to je nekaj dobrega, ke* vse drugo je, kot bi rekel, od muh. Delavske razmer« so slabe. Ponekod so onim, ki delajo, zniiali delovnik s štirih na tri dni na teden, tisoči p« čakajo na kakšno delo. Pri nas je navadno tako: ako ima kdo kaj dobiti, I-ma takozvane lajalce. Oh kaj bi on dobil, saj ima, in še koliko ma. In č« dobi reve« par dolar-ev za prehrano svoje družine, se pojavijo hudobni jeziki, ki ga ovadijo Iz same zavisti. In oni, ii ga je ovadil, sploh drugega ne dobi kot le zaničevanje, kar nudi zasluži. Sedaj, ko je mnogo časa, ker ni dela, se oglašajo pikniki, kdaj n kje bodo. In oglašajo se oni, ki bi bili mogoče radi izvoljeni v kakšen urad. 'Pravijo, pišem za nas, tod« bi morali vedeti, da je to le oglas zase. Vse drvi za "gut tajmom" In hoče reklamo zastonj. Zadnje čase so se v Minnesoti ie pričeli oglašati obiskovalci. Nedavno je prišel Iz starega kraja mladi roj«k Jože Sterk. Bil Je že prej v Minnesoti. Bil Je vojak in med svetovno vojno d*1j časa« n« francoski fronti. Po vojni je šel na Dolenjsko v Predgrad pri Črnomlju, kjer se je oženil. Sedaj je prišel sem na obisk k svojemu bratu Mihaelu, ki ima trgovino v Gilbertu. On ne misli tukaj ostati, marveč M bo naselil v Brooklynu, N. Y. Letos bo v Minnesoti več zanimivosti. Kot a« sliši, bodo obiskovalci kar v trumah prihajali sem. Avgust« meseca bo na Evelethu konvencija najstarejše slovenske podporne organizacije — KSKJ. Ta organizacij« je bi-1« pred 21 leti v telo burnih fesih, ko je nek« judovska kompanija baranUl« sa nakup iste s reinšuranjem. N« dotičnl konvenciji, n« kateri je bilo to vpr«-šanje v ospredju, je bil zelo gla-san P. Z. Kazimir, ki je v svojih listih Ukrat pisal, da on rad z obema rokam« podpiše za KSKJ, da se reinšurlra. le takrat sem to zlo opisoval ln bil vsled tega od mogočneftev KSKJ na paden. To omenjam sato, ker je to st«lo neko bratsko organizacijo $100,000, da se je iznebila Judov pri reinšuriranju. Ne bi tega o-menjal, toda pred kratkem sem o tem govoril « glavnim uradnikom one bratake organizacije Ako bi bil P. K. 2. A Co. pred 21 leti uspel s Umi spletkarija mi na Evelethu, bi se KSKJ danes nahajal« v prav takih razmerah kakor bratska organizacij« N. N. Matija IN»gorelc. Tukaj imamo okrog 50 unij. ki složno delujejo skupaj. Imeli smo masni shod, na katerem so postavili kandidate za mestno u-pravo na listi FLPF (farmarske delavske progresivne federacije). Dva delavska odbornika sta bila nominirana z« ponovno izvolitev, eden n« novo in p« šolski odbor. To je nekakšna predpriprav« za jesenske volitve. Tudi vpr&š«nje glede voj«tkegs vežbanja na višjih šolah pride na splošno glasovanje. Shod se j« soglasno izrekel proti milita-riziranju mladine v Šolah. Imamo tudi delavski tednik, predavanja po radiju. N« polju delavskega gij>anja je bil zadnjih p«r let lep napredek. Upanje je, da prodro delavski kandidatje na vsej črti. Slabe delavske razmere so krive, da ni pri društvu napredka, toda upamo, da> se bo tudi v tem na bolje obrnilo. Frank Turk, 38. Prodiranje zadružne ideje Detrolt. — Na zadnji delniški seji Slovenskega narodnega doma je prišla na dan ideja, da se skuša v Detroitu organizirati zadružna prodajalna za groceri-jo. Ta ideja je bila tudi odobrena na redni seji društva št. 121 SNPJ. To sta dve organizaciji s Člani naprednega mišljenja. Ali nam je zadruga potrebna? To lahko ve vsaka gospodinja, ki mor« znesti toliko denarja na leto v privatne prodajalne za gro-cerijo. Ako bi gospodinja malo premislila, koliko dobička da na leto trgovcu, prav gotovo ne bo nasprotovala zadružnemu gibanju ne ona ne njen mož. Ce »e kupuje v zadružni prodajalni, gre dobiček i delničarjem-odje-malcem. Zadruga nam je tukaj potrebna, le žal, da ni bila ustanovljena že pred 16 leti ali pa še prej. Ampak nič še ni prepozno. , Pred poldrugim letom se je zbralo tukaj v bližini, na ulici Wanda, okoli 30 ljudi, ki so pri čeli razpravljati glede zadruge. BiH so sami revni delavci, ki so e delno uposlenl. Za poskulnjo so zbrali skupaj, če se ne motim, po tri dolarje. S tem denar-em so pričeli zadružno proda-alno, katero imajo v nekem stanovanju v kleti. Pred dobrim tednom sem obiskal te prostore in ypr«š«l za več poj«snil gled« poslovanja ln drugo. Ti zadrugarjl nabavljajo vse, kar imajo v trgovini, skozi zadružno centr«lo. majo grocerijo najboljše kakovosti. Vse, kar imajo, je produ-clrano v zadružnih tovarnah, kar pa še ne producirajo sami, pa dobijo po najnižji ceni, ki je moi goča; in tudi kvalitet« je dobr«. Ti z«drugarji so v zadnjem letu napravili 13% dobička. Ta mala skupina razume zadružno gibanje, zato tak uspeh. Delavci so povsod izkoriščani. Kaj pomagajo visoke plače, Ekonomij« In Aetavakl položaj KenoMh«. Wb». — Ker se ni-kdo drugi ne ogl«ai iz naše n« selbine, bom j«s n« kratko omenil k«ko In k«J Je pri n«s. Popolnoma se strinjam s br Hočevarjem glede ekonomije al gospocUrstv«. Pod tem imenom ae skriv« veliko znanosti. Pred tremi leti sem hodil poalušat predavanja nekega profesorja ekonomije, ki Je bilo brezplačno s« brezposelne, tod« vseeno pr«\' m«lo vem o ekonomtjl, čeprav sem vestno poslušal Na primer leta 1914 so bili produkcljsk stroški Jekla nad polov ko več ko pred tremi leti. tod« cen« j< klu Je bil« h malo vlšj«. Tako Je na aplošno tudi s vsem dru gim. In prav to v glavnem povzroča krite. Zgodovino nam je primerjal a aedanjoetjo Preda vanja ao bil« s«nlmlv« in dobro <»bi.kana Smelo rečem. d« po-gled v tisto globino Je delavcu vshudit zavest, da edino v slog Je moč. ko p« naraAčajo cene življenr skih potrebščin. Vsakdo delavca izkorišča tako, da mu na zadnji nič ne ostane. Zadruga vas pa protektlra, ako jo boste podpirali. Mlekarski trust izkorišča far-m«rje. V Cantonu, N. Y., so farmarji sklenili temu napraviti konec in so ai ustanovili mlekarsko zadrugo s 13,000 člani. Ti zadrugarjl so na delu za u-utanovitev zadružnih postaj za oddajanje mleka in za sirarno. Le z zadružnim gibanjem lahko ti farmarji stare jo ali vsaj omejijo mlekarski trust, ki je največji izkoriščevalec revnega ljudstva. Jako vesel pojav v svetovnem zadružnem gibanju je tudi zbli-žanje ameriških in angleških zf-drugarjev. Angleški zadru^aTJi kupujejo od ameriških zadru^ K ar je v pšenico, iz katere proda jajo v Angliji polovico cenejši kruh kakor je v Ameriki. Torej zadruge poslujejo z zadrugami. T«ko ostane ves dobiček, ti bi Šel raznim trustom, zadrugarjem samim. Tukaj v Detroitu bi se zadružna prodajalna izplačala. Delavci so tukaj stalno naseljeni. Ako i-ma zadruga dobro vodstvo in dobro nadzorstvo, mora uspevati. Se razume, da morajo delničarji kupovati v zadružni trgovini, a-ko hočejo, da bo uspevala. Ce imaš zadružno delnico, groceri jo pa kupuješ v verižnih prodajalnah, ne moreš pričakovati od zadruge dobiček. O zadružnem gibanju bi se lahko veliko pisalo. In da bomo o tem bolj na jasnem, se bo v ta namen vršil javni shod dne 10. aprila v Slovenskem narodnem domu na JohnR. Govorila bosta dva govornika, eden od teh v angleškem jeziku. Glavni govornik bo Matt Ogrin, večletn poslovodja zadruge \Vaukegan-North Chicago Coperative Asso-ciation in star zadrugar. On'vam bo vse pojasnil glede zadruge in poslovanja. Vabi se vse Slovence in Jugoslovane, ki se zanimajo za zadružno gibanje. Vabi se tudi one, ki se iz enega ali drugega vzroka ne strinjajo. Izobrazbe smo vsi potrebni. Torej 10. aprila vs' na shod v SND. Pridite iz vzhod ne in zapadne strani mesta, da bomo slišali, koliko nam lahko koristi zadružna prodajalna, če jo ustanovimo. Pričetek shoda ob dveh popoldne. Pridite točno. Naprej za zadružno idejo I Frank Smerdu, 121. ne ekonomske diktatorje — ka tere tehnik« In korporativna mi sel tako prerasla, da se jih ne >ottt»buje več in njih slava pade V novi dobi. Etbin Kristan prihaja iz Ivan Cankarjeve literarne druščine. Ponovno nam je dokazal, da ni le eden najboljših poznavalcev Cankarjevega dela in idej, pač pa, da j« tudi najboljši poznavalec slovenskega jezik« in najbližji naslednik pokojnemu pisatelju Cankarju. Zato izrekamo Etbinu Kristanu kot avtorju, režiserju in igraku drame "Gospodar" najtoplejšo zahvalo in želimo, da o-stane kot naš glasnik še mhogo let aktiven med nami, Da je igra "Gospodar" bila podana tako dobro, so pripomogli igralci in igralke, kateri so ae tako resno zavzeli in vživeli v svoje vloge in tako pripomogli uveljaviti pravi pomen dr«me Hval« vam! Zahvaljujemo se dramskemu društvu "Ivan Cankar" za oder-sko poslugo in garderobo ter delavcem na odru; vodstvu Narodnega doma za ugodnosti in postrežbo ob prireditvi; Ohio Fur-niture Co. za posojeno pohištvo cvetličarni Ignaca Slapnika st z« cvetlice; nadalje kuharicam in strežajlcam ter delavcem pri prireditvi in baru. Zahvaljujemo se vsem, ki ste posetili predstavo in tako oj« čili moralno in gmotno našo kulturno zadrugo Cankarjevo ustanovo in Cankarjev glasnik. Hvala vsem za preteklo sodelov«nje Za naprej pa: Vsi n« delo za razširjenje Cankarjevega glasni kal Pot je n«rejena, imamo organizacijo n« pošteni ln ugodn' podlagi. OkolšČine kažejo, da se moramo razvijati — in list kot tak neoporečeno potrebujemo— zato ni vzroka za malomamos in brezbrižnost v našjh vrstah Louia Kaferle, predsednik. Cankarjeva ustanov« se zahvaljuje ; Cleveland. — V nedeljo 20. marca je napredno misleča slovenska javnost v Clevelandu ln okolici proslavljala svoj Izredni kulturni dan s tem, da se je u-prizorilo novo dramo "Gospodar" v štirih dejanjih, ki jo je spisal Etbin Kristan, urednik Cankarjevega glasnika. Drama "Gospodar" je v prozi ln ideji podobna dramam, ki jih je pisal pokojni pisatelj Ivan Cankar. Strašno biča današnji "žilavi individualizem" — sodob- Costigan poziva na boj proti reakcij Potreba enotnosti v delavskih vrstah Seattle, Wash. — (FP) — E-notnost v delavskem gibanju mora biti dosežena v bližnji bodočnosti, drugače bo reakcija u ničli« delavske organizacije na z«padu. Tako je izjavil Howard G. Costigan, tajnik delavske politične organizacije v Waahing tonu. Delavci morajo dokaza ; javnosti, da lahko ustavijo ci vilno vojno in napravijo red v svoji hiši. Costigan, vodja progresivne ga bloka, ki v zadnjih letih igra veliko vlogo, je komentirAl nedavne volitve v Seattlu, pri ka terih je bil izvoljen sovražnik delavskih unij za župana zarad nesloge med delavci, aretacije unionistov v Oregonu, formiranje "vigilantskih" grup v Call-forniji in kampanjo reakcionarnih elemntov, ki zahtevajo in-korkoriranje delavskih unij. O-menil je, d« so delavci izvojeva-II politične zmage povsod, kjer so bili složni. To je bilo dokazano v New Yorku ln pittsbur-ški okolici, nasprotno pa je neslog« med delavci v Detroitu Akronu, Seattlu in nekaterih drugih mestih postavila reakc jo n« krmilo. "Razcepljeno delavsko gibanje v treh državah ob Pacifiku ne bo ustavilo ofenzive re«kcije," je dejel Costigan. "Reakcij« ne bo samo zdrobila delavskega ribanj«, temveč tudi progresivne politične grupe, če ne bo civilna vojn« v delavskih vrstah kmalu končan«. Mogočni Industrijsk interesi podiigejo to vojno v u-panju, da bodo strll delavske organizacije." ~And ves li love Fas ther. He . ss kind lie gave the men st (he factory « rabe just to keep them from joining a SLOVENSKA NARODNA PODPORNA JBDNOTA izdaja «l«j« publikacije ta poatbao tlst ProsveU zs koristi, ter potrebno agitacijo svojih druttev ta lisast va ta as pnff gando trajlli idej. Nikakor p« aa m proy«g«ado drugih podpornik organisadj. Vsaka «r» gaaltadja Ima običajno srojt glasi Is. Ttrej agitator!*«! dopisi hi aa—aalls drugih nijttmta ©rgaalaodj te ajlh druStev naj Tedenski odmevi Anton Garden Kam vodi nova "linija" Človek bi mislil, da se je delavstvo z vodik lji vred v letih depresije in v luči domačij! svetovnih dogodkov kaj naučilo. Tod* ^ 1 zuješ tekoči delavski politični razvoj v An2 ki, skoraj zaman iščeš konkretnih doka^T kakšni temeljitejši preobrazbi. Vsaj na v*! jih ni videti Fted poldrugim letom w Ji bili pokazali aem te tam, tod« od tedaj g« qJ pomičemo v dobo Gompersove politike, in^ cer z eno važno razliko. Ta razlika je Deb ska nestrankarska liga, ki si je osv^ilg za 8Vc j« smernice novo politično linijo komunistih stranke, linijo "ljudsfce fronte". Po ustanovitvi te lige so njeni voditelji ^ razumeti, da jo bodo usmerjali v smer n^ visne delavske politične akcije, v smer delava strank«. Korak v tej smeri je bil storj* New Yorku, kjer je bila ustanovljena oapi delavska stranka kot del tega gibanja. Tod organizirano delavstvo v ostalih državah i sledilo newyorškemu; tudi ni izgledov, dt ti razen mogoče v Michiganu, kjer je dominanti sila avtna unija, v kateri komunisti ne ig^j tolike vloge kakor v nekaterih drugih nove ših unijah. Zd«j gre ves razvoj Delavske nestrankard lige za tem, da postane rep, dobro organiziri in močan rep demokratske stranke. Na vrl nagibajo ligo v to smer njeni glavni vodite) — Lewis, Hillman in Ely Oliver, njen ravi telj — na dnu pa -m "komunisti", ki so nj« dinamična sila. V smislu "nove linije" vi stalinistično časopisje pridno agitira za ligo j pobJjA vsako idejo o ustanovitvi delava] stranke. Komunistom in demokratom pridi pomaga tudi Palmerjev Peoples Press, ki raznih unij skih izdajah izhaja tedensko v ni 300,000 izvodih. Kam vodi delavstvo te vrste "nestranki ska", "nadstrankarska" ali "neodvisna" pd tika, je razvidno v Chicagu, kjer vlada s najbolj korumpirAnih in reakcionarnih pd tičnih mašin v deželi — Xelly-Nasheva den kratska mašina. (Kelly je "naš" župan.) 1 mašina je sedaj, ko se bližajo primarne va tve, v boju s Courtney-Hornerjevo maši no, ja prav tako "namazana" kakor Kelly-Nashe (Courtney je "naš" okrajni prosekutor, Ho ner pa "naš" governer.) Po primarnih n tvah se bosts obe spet pobratili in skupno i stopili pri jesenekih volitvah, kakor je naval aH pa kakor sta skupno nastopali pred in| insceniranju policijskega masakra jeklank delavcev v South Chicagu na lanski spornih dan. Vsaka teh mašin ima svojo listo za priia ne volitve. Za zveznega senatorja je Hon postavil kongres ni ka Lucasa iz "dovvnstati Kelly-Na8heva mašina pa zveznega distrikti ga prosekutorja Igoeta. Poleg teh dveh h| didira kot demokrat tudi sedanji senator Di trich, ki je oetal na veji. Za lanski masaker jeklarskih delavcev p zdaj Delavska nestrankarska liga nagrd Kelly-Nashevo maMno z indorsiravjem vjn* senatnega kandidata!!! Da pa v CourtM Homerjevem taboru ne bo zamen, si jem ska Hga izbrala njihovega kandidata za M nega sodnika, sedanjega sodnika Jarem Izbrala si je ie več drugih kandidatov obtki mokratskih maiin, v zameno pa menda rf'« krat je podpirajo nekaj "komunistov", didira jo na demokratski listi v manj k ur* Tako je "poravnan" eden najpodlejiihflj krov v zgodovini ameriškega delavskega rj nja, in to še predno Je poteklo leto dni! r rilci delavcev so dobili priznanje in — Dobili so jo od ljudi — v glavnem od ko«u s tov — ki so še nedavno upravičeno F* proti njim in proti vsej lokalni demokr* politični mašini. Bolj nesramnega, bolj Pj žujočega Ih bolj neprincipielnega polit'« "deala" zgodovina najbrže še ni zabeleiifcJ preteklosti je lahko kakšen delavski rM storil kaj sličnega, da je kot "delavski ^ indorsiral in agitiral za tega ali onega m cionista in morilca, toda kakšna delav^ litična skupina, ki se sklicuje na "prakt* politiko", še ni storila kaj takega. No*} nijaT/// (Dalja na 4. atrani.) Pred dvajsetimi leti (I* Proevete z dne 29. msrca 191* > Domafe vesti. John Jerič iz U Ssja (danes urednik Amer. Slovenca?) j« Prooveti apel na Slovensko republičai*» ženje in Slovensko nerodno zvezo tt •kcijo. Delavske vesti. V Ameriki so <*lprii p vih tov«m z« Izdelovenje topov. Svetovna vojna. Velik« protiofenii« te n« zapadni fronti j« v teku mad« 100.000 mož sodeluje. Sovjetska Rusija. Boljševišks * forsim civiliste v vojno z Nemci renzivs^l Amerik ^ (Dalje Is »rra kalen« > " Glavna zaprek« temu največjem« nju je ameriški PRIVATNI KAlI^ Allr bo drftavni kapitalizem, ki "naw deaT, kaj bolj i? Vesti iz Jugoslavije OPIJSKI SLAVČEK PEL ss® bkoadcast. 1 ,NG SVSTEM finski pevskj ^bor pel za a- * merski radio Po Evropi potuje zadnje čase Liri' n Wi!liam Shirer ter or- Sa oddajanje koncertov iz KSTia ameriško radijsko fruibo Columbia Broadcaeting Idfo Prišel je tudi v Ljubljano pogodU. « trboveljskim finskim pevskim *boromki * pač najboljši zbor te vrste v vi, uspešno pa je nastopiltu- ie na Dunaju in na Češkem. Ifiki mu je pokojni skladatelj Emil Adamič nadel ime "Trbo-reUakl davček", je pravi kon, lertni korpus, ima nastudiran ««cejšen spored slovenskih in rbohrvaških narodnih in umet-,ih pesmi, starejših in moder-,ih Z lahkoto zmore tudi tako ežke skladbe, kakršnih se upa^ 0 lotiti le redki zbori v državi., bor vodi učitelj Avgust $uligoj,» oma it Zemna pri Ilirski,Bistri- 1 m Notranjskem, sedaj del ulijske Krajine. S svojim znan- i« i____.. T^kmil i o Vi (bviraa psra«ta ta UaMJaaO m m ljubeznijo fea>opero tn ga komponiral slo- amor je bil nameščen kot učit ■ elj, iz rudarskih šolarjev in šo-irk sestavil pevski zbor in ga odi že več let od zmage do zrna- t I Ta zbor je torej 10. marca zve-ler nastopil v Ljubljanskem ra-Hju in njegov koncert so prena-aie ameriške radijske postaje i-Henovane družbe. Uvodno bese-|o je spregovoril manager Shii er sam in v kratkem govoru redstavil poslušalcem Jugosla-ijo in Trbovlje z zborom. Po Ihirerjevem zatrdilu je poslušali koncert okrog tri milijone šol-kih otrok, in če so bili pravočaa-io opozorjeni, so poslušali kon-ert tudi mnogi naši izseljenci, iapeli so Adamičev venček slo-enskih narodnih, nato pa še eno j-vaško in eno srbsko skladate-|ev Tajčeviča in Mokranjca. Pri lavirju jih je spremljal dirigent iubljanske opere dr. Svara in [»delovala je solistka Rezika [oritnikova. Shirer je po odpetem programu izjavil, da je to doslej naj-i)lj uspeli koncert, kar jih je v Ivropi organiziral. Obenem je II prenos zelo čist in jasen, ka-or je takoj po koncertu telefo* Ično sporočil naši radijski po-taji New York. Oddaja se jo (vršila tako: iz Ljubljane tele-toika zveza v Ženevo, od tarri; i je kratkovalovna postaja po Mu prenašala našo pesem v ** York, da jo je lahko posluha šolska mladina v območju 10 ameriških radijskih postaj. Navedbe g. Shirerja.) Skoda »da ni mogel zbor zapeti še rtaj drugih umetnih modernih Nmi, kjer bi se še bolje poka-lli « svojo tehnično spretnostjo prenašanje pomeni nov u-*h Trboveljskega slavčka. ^ robije zaradi poizkusa umora svoje žene ' v Celju so na sodišču razpra-«li o 31 letnem posesthiku z «®r«kega vrha pri BlantJl ob Ivanu Brenku. Stal je pred «J"J|. obtožen, da je dvakrat 7*1 usmrtiti svojo ženo Jo-stare, 28 let. Oženil se je nJ<> l^ta 19.16 in ženi je tedaj' <>če prepustil posestvo. 2e-* Novico takoj prepisala ^mu možu, mož pa jo je na-«™-a, da mu je prepisala še ^ polovico, za kar ji je dal g d'n m obljubil plačati še L, K,) i* postal gospodar ™ »w«tva. je *ačel ženo so-J Pretepati in postalo je L ?' J* v*«l Jožefo I/>nčar- ^rf ,p*a'da prifei a i" obupavala in L !' * mo*u umakne, da r J™ v službo. Mož je na-L l»o njenem življe- kh ta i1.10 j* »,ahnn v vod-rešil. Ko je re- kI d/?.'"1 doma' jo ** ko pa sU pri- * ta n T in Pridrvel prijel Ženo In jo I m . ' vendar se je že- ^ktiZf*,™ um»kB^ da Nate Hi se vr-"j »letoma jo je mož 7 pa je ne- 4|« Hrenkova žena pl-"•^rem j0 vabi neki l>ride k njemu v službo. Pismo pa je bil napisal Brenko sam. In ob treh zjutraj sta šla od doma, ker mož ni maral, da bi podnevi hodila. V gozdu nekje sta počivala in mož je govoril, da ga zebe. Ogreti bi se pa mogel le, če bi ženo nekaj časa nesel — tako je potuhtal v svoji nakani. Zavil je ženo v pled, ji zavil tudi glavo, da ni videla, kam jo nese. Brenko je nesel ženo do nekega prepada in jo tam vrgel vanj, češ: 'Tule notri boš!" Prepad je globok 80 metrov, a k sreči se je žena ujela za grmovje ob robu prepada in je ostala živa. Sicer bi se bila gotovo ubila, saj je v tem prepadu našlo smrt zadnja leta že troje ljudi, pred kratkim celo neki orožnik, ki je zašel. Obtoženec je na sodni razpravi dejanje priznal, izgovarjal pa se je, da je bil prisiljen v poroko. Vse okoliščine pa so dokazale, da mu je šlo pri poroki le za grunt, zato se je hotel žene znebiti. Sodišče ga je obsodilo na 6 let robije in trajno izgubo častnih državljanskih pravic. ' Cankarjevo "Pohujšanje v dolini šentflorijanski" je priredil ženski skladatelj Mihael Logar. Delo je bilo nagrajeno od beograjskega društva ' žejo za denar na javnih prostorih, po hišah, ladjah in železnicah spretno dresirane živali. Največkrat so to opice, pa tudi kaze, s katerimi uganjajo raznovrstne norčije. Izvežbajo pa tudi papige, prepelice in ptice pevke. Severnoindijski tamašavali so kakor naši cigani znani medve-darji, ki potujejo s svojim ko-smatincem^p vsaj Indiji. Himalajski medvad j« velika dobriči-na, se kmara nauči plesati po taktu pesmi ali bobna in z globokim basom celo — poje. Vodijo ga na tanki vrvici, žival je zelo krotka In Evropci radi plačajo lepe denarje za njegove priučene šale. sramna. Zunanja politika sedanje ju- AN ste le naročili Praavete aH Mladinski Ikt svojem« prijatelja sli sorodnika v domovino7 Te je edini dar trajne vrednosti, ki ga sa stal deaar lahko pošljete svaf f Ubožnice se odpravljajo I)a so zaprli veliko število ne-sanitarnih ubožnic (poorhoues), teh ponižujočih zavodov iz preminule dobe širom Združenih držav, je posledica sistema starostnih pokojnin za potrebne starce. American Association for Social Securlty, ki poudarja to dejstvo, zagovarja popolno odpravo teh zastarelih okrajnih zavodov, ki so se jih postarani siromaki Uko bali. Velika veČina moških in žensk, ki se nahajajo v ubožnicah, so prav dobro v stanu oskrbovati same sebe, da se jim le zagotovi minimalna pokojnina, za one pa, ki so bolni in ki morajo vedno ležati v poste lji pa ni itak nobena zastarela ubožnica ni mogla parvilno skr beti. Na prvem mestu glede zapiranja ubožnic stoji Delaware, ki je sprejela zakon za odpravo vseh ubožnic. Zdrave postarne ljudi, ki dobivajo pokojnino, so odprs vili v privatne družine, sa bolnike pa so odprli moderne bolnišnice. Alabama je zaprla 47 svojih bolnišnic. Mnogo ubožnic je bilo odprsvljenih tudi v državah Connecticut, Illinois, Iowa, Mai-ne, Maryiand, Massachusetts, Minnesota, Tennessee In VVest Virginla. V raznih slučajih so konsolidirali ostale okrajne ubožnice in jih spremenili v zdrsvl-Ilšča, ki nudijo zdravniško, bol-ničarsko in postrežniško oskrbo onim, ki so kronično bolni aH ki drugače ne morejo sami sebe o-skrbovstl. Da bo ubožnica končno odprs vljena kot zavetišče za potreb ne starce In starke, ni le razvi dno iz dejstva, da njihovo števl lo pada, marveč tudi (z okolščlne, da se je drastično znižalo števl lo prebivalcev ubožnic. V svojem drugem letnem poročilu razodeva Social Securlty Board, da je tekom prvih osmih mesecev delovanja soclalno-varnoatneg« zakona 5000 starcev, ki so bili v ubožnicah, dobilo redno pokojnino in zapustilo ubožnice. Csll-fornis sama Je vzela 1000 po-stamlh ljudi iz svojih ubožnic, dočim so držsve Pennsylvanls, Illinois, Ohio, New York In Te-xss odpustile lz svojih ubožnic skupaj čez 2000 ljudi in Jih premestile v privatne družine na podlagi pokojnine, ki ohranja njihovo samospoštovanje. Social Hecurity Board je nedavno dovršil pregled 47ft,00ke. — Ivan Pek, voznik, je bil •baojen na 6 mesecev zapora ln 100 lir denarne kasni, ker je pu-ttil na ulici vos s konji brez pa-•nje in ker ae je sopersUvljal oblastem, V stanovanju Frančiške Bizjak je pričela goreti spalna soba: Ugotovili so, ds Je termofor povzročil požar. Pred sodiščem je bila obsojena služkinja Mihaela Dilič zaradi tatvine na 1 leto in 6 mesecev zapora ter 1,400 lir denarne kasni. Prostovoljci in Jegionarji ii Trsta bodo nesli pa d'Annuitti-jev grob posodo s kraško zemljo In vodo is Tlmave. V Trstu so umrli Perušlč por. Kostre Ana, siara 72 let, Babič vd. Bonora 6«, Plbernik por. Pesek M. 7«, Plščanc vd. Katarina PišČanc, SernlČ vd., Degner Jo-slpina 88, Urbančič por., Hrova-tln Marija 80, llič vd. Zupančič Elizabeta 35, Cesar EgidiJ 35, Skutnik Ana 85, GoljevŠfek A-lojz 79, Pison vd. Flego Ivana 78, IvanČIČ por. Guerln Ema 58, Mi-halič Kari 4, Količina Humbert M^BokJUit54, Kavčič por. Ci- jan Marija SO, Mikol Silvij 68, Kovačid vd. Comunaie Vlneenca 76, Končina Peter 70, Seršen Anton 70, Sanoln Ivan g, Budim Marija Sirk vd. Mayer de Heldenfeld Herminija 88, Ja-končič vd. Amodeo Marija 00, Josip Knlfic 76, Obat Antonija 83. Te dni so proslavili fašisti 17 obletnico, odkar je bil ubit v pretepu i nasprotniki fašizma Ma-rio Trevlsan, Tržič. ~ Splovlll so motorno ladjo "Omaha", ki so Jo napravili sa neko holandsko petrolejsko društvo Ii Haaga. Ladja Ima 0,-440 ton nosilnosti. TreMe. — 8 letni Cuk MsrIJ je bil prepeljan v bolnišnico, ker se je pobil po glavi pri padcu s voza. Višlnada. — Z bronasto kolajno Je bil odlikovan ad memorlsm v Abesiniji padli vojak Peter Hervatln ii Vlinjana v Istri. Problemi priieljanca Potrebni dijaki, ki delajo sa N. Y. A. Vprašanje: Rad bi vedel, koli-ko more ssslužlti na mesec dijak, ki dobiva delo od vlade pod Na-tionsl Youth Admlnistration? Odgovor: National Youth Admlnistration dajs delnočssen zaslužek potrebnim dijakom^ da morejo nadsljevatl višje šole. Njihov zaslužek je omejen na 16 na mesoo, ako so v srednji šoli ali high school, $15 do |20 na mesec, ako so v kolegiju In 930 ns mesec, ko so dovršili ko-Isglj. Lsnl Je 435,000 dijakov do-bivalo tako pomoč. Vprašanjet MoJa žena želi iti to Jesen v stari kraj. Njena po-kojnina znaša $18 na mesac. Ali Jo bo mogla dobivati, dokler o-stane v starem kraju? Odgovori Odvisno Je od tegs, kake vrsU pokojnino dobiva. A-ko pokojnina izvira na primer lz prejšnje vladne službe, Je upravičena do nje brez ozira na to, kje živi, Starostne pokojnine, ki Jih plačujejo države potrebnim starcem, so nekaj drugega. Te prenehajo že tedaj, ako gre u-pravlčenec v drugo državo. Da se odgovori na tako vprašanje, Je treba vedeti značaj Uke pokojnine. FLIS. pohajanja v gostilne. Bolj kot kazen, gs Je zsdels prepoved! Pred sodiščem Je bil obsojen zidar Okretlč Ivan, star 4» let, ker je hotel Izsiliti večjo odškodnino od urada za zavarovanje delavcev, kakor mu je bila odmerjena. zaradi trajne poškodbe na nogi. ki pa nI bila dobljena v ča- proeenU izmed vaeh upokojencev v Združenih državah —-ne naturaJisiranih. KLItJ. OKKICK OK CX)UNTY CIJCRK Or ada k luči visoko dušo in mučeniško spoznanje — da prerodim angela In vzdramim Junaka! Zakaj se mi je ti-atikrat, v takem trenutku, sanjalo o otroku? (Dalje prihodnjič.) Vprašal bi Jo, če se še spominja onega večera. To edino vprašanje bi ji zastavil, zakaj v njem so zapopadena vsa moja čyvstva. Ona bi ga razumela, in morda bi bil zopet nagrajen z dotikom njenih ustnic, s toplim pogledom njenih oči. Ali kdo ve, kje je zdaj ? Morda je že mrtva, morda o je Uh desetero let pritisnilo pod peto življenja, Ur jo strlo. Ko bi le bilo tako! Ko bi jo le, tedaj bi tudi jaz učakal mir. Zdaj sem se izpovedal, čez uro mi bo pa že morda žal, zatrjeval si bom, dfc v meni zanjo ni prostora, in verjel si bom, zakaj meja med prepričanjem in dvomom je Uko bleda, da se človek ne more opirati nanjo, danes je jačje prvo, jutri drugo. Ampak, da me je mogel pretresti en sam njen pogled! Da mi je vnel srce en sam dotik njene roke 1 Kako je to čudno!- Ce se spomnim vsega, se mi ne zdi verjetno, saj sem hodil teh deset let mimo stotin Žena, ali srce mi ni zatrepetalo, duša mi ni zapela. Bile so mi ženske, ona pa mi je bila več. Moje misli so jo dvignile gori do boga, kakor bi bila del Njega, ali pa bi bila Bog ona. Nikoli več nisem imel podobnega občutka, in ne želim ga meti, zakaj njegova ogromnost bi me danes morda zadušila. Le kaj je tisto, kar vzdržuje človeku iskrico, ki se ob nepričakovanem času razgori v mo- TOREK, 29. MARfi gočno grmado, katere plameni sekajo po vsem Ulesu Ur zasa-ajo svoje ognjene čekane v slednjo njegovo žilico? Kje je? Od kod prihaja? Kaj bi bild, ko bi to izostalo? Da, kakšno bi bi-življenje brez ljubezni? Pro- Ignac K opri vre: Megle na obnebju t* zopet sem zalotil svoje mi« sli pri nji. Dopovedujem jim. da je brez pomena broditi tja, sle tavati v tiste čase ter razkrivati to. kar je bilo, in kar je mrtvo za zmerom, a misli tako samovoljne, I« tja želijo, kakor bi se navezale nanje ailneje od mene samega, in bi ne mogl«* živeti bres nje. I/nim jih. jih zapiram v moiganake celice, da bi jih navsdil pokorščine, kskor hI-tro ps moja volja nekoliko popusti, Jih že nI več. le so tam. kjer je ona. gledajo jo, nasmihajo ae ji. Ur jo vabijo is tistih daljnih daljin, kakor hI bilo rta mogoč« preiti Uko dsljavo v e-nem aamem stoletju. Bog ve, kaj jim daje zagon? Kaj jih sili, da ae je spominjajo še danes, ko pa ae je v meni vw sanjo vendar že davno ohladilo?Iso Davno, da. Pogled ml Že niti ne seže več v tisti čas. in niti pepela, ki ga Je nekoč pustila v meni njena zgorela podoba, nI več v duši. Vse je šlo, se razkadilo in rasgubilo. le njeno ime mi še včasi zletl akosi spomin, da me njegov hlad strese, kakor bi ae me dotaknila amrt ... Kaj pa če se motim? Od kje pa tedsj izvira ts občutek hladu. ako ir meni ni ostalo ničesar od nje? Zakaj pa mi druga imena ne drami jo podobnih občutkov, marveč gredo mimo mene, ne da bi ae me doUknila? Da. motim se, motim se! Morda je vae I« toplejše, kakor je bilo takrat, le tajim ai. da bi mi ne bilo treba žalovati sa njo. Žalovati, žalovati! Zanjo ne bom nikoli žaloval, nI vredna! . .. Oemu aem se sdaj razburil? M i ari na ljudi, ki ml ns pomenijo ničessr, mr nikoli ns rasbur ja Ksj pa. če jo še ljubim? Ce misli, ki sletsvsjo k nji, de- Flora in favna v Arktidi ca mojih čuvatev, kaUrih nočem posnati in priznati? Moj bog kako je človeška narava čudna! No pusti si pogledati do dna. kakor bi bil človek nevreden gledati dno, kjer ao biserne školjke in kristali. Kaj je to? Kaj Je zopet to?! Ah, nič, nič novega! Pred apominom ae ml Je snova razgrnila tista noč, ko aem se sesns-nil s njo. Prav za prav ni bila noč, le večer. mrak. noč naju je sblltala; potegnila naju Je vase, «11 prehitro, prehitro, potem pa staško nemara, zakaj ljubezen dela ljudi plemeniU, drami v njih stremljenja, začrtuje smotre, najgloblji smoter pa je ona sama, lajša bedo, tolaži, osrečuje, in še toliko drugega. Menda je najvažnejši element življenja. Ali toliko ljudi je, ki niso nikoli j ubili, pa so srečni, ne pogrešajo je, in brez nje so si zasUvili smotre. Strašno, dtrašnol Življenje je nerazumljivo! Za vsakogar ima nekaj; vsemu se prilagodi, in nikoli mu ni mogoče prodreti do jedra. Da, nikoli l,Ali bom morda jaz kdaj izvedel, čemu mi njena podoba vznemirja dušo že deset let? Ničesar nisem imel od nje. Tisti poljub v zimski noči ne more biti tako vezivo, da bi me navezalo nanjo za deset let? In kaj povzroča to hrepenenje, to atrašno hrepenenje, ki vem, da je neizpoinjlvo, da je blaznost? Um ve, srce pa ne more razumeti. Cemu se ne osredotoči na koga drugega? Zakaj koprnim prav po nji? Tisoče jih je, kaUrih telesa mi ugajajo, mi dra-mijo poželenje, ali srce ne hrepeni po njih, ne veseli se njihove podobe, kakor bi mrzilo vse razen nje. Ah, dovolj, dovoli! Nikoli ne bom prodrl do temelja. Zdaj jo vidim jasno, jasneje je od kadar koli v zadnjih letih: Mesec obliva zasneženo februarsko noč, v Pavičovi hiši plešejo. Pust nori, Ur razliva svojo ve-selost med plesalce. Priplesala sva iz sobe v priklet, od tam pa na prosto. Tiho in neopazno sva pobegnila, in skrivnosUn se nama je zdel U beg. Za vogalom hiše sva se uaUvila. Zame je takrat izginilo vse: svet, Bog — vse, le njo sem videl, in tresel sem se pred ognjem, ki se je razgorel v meni. Tedaj sva se poljubila, potem pa je ona šla. — Od takrat je že deset let, meni pa se zdi, da je bilo včeraj. Srce jo [čuti tako sveže, um pa jo pritiska nazaj, daleč nasaj, da je časovna razdalja med nama enaka stoletjem. Zdaj je nisem videl že dolgo, dolgo. In zdi se mi, da Je ne želim videti. Le včasi, kadar se oblaki, ki zastirajo mojo dušo. raz-vlečejo, da posije vanjo sončni žarek, tedaj zahrepenim po nji ves, odkrito in hoU. Takrat se mi ns zdi nič nemogoče — tedaj pa tudi ničeaar ne očitam ne nji ne sebi. zakaj takrat vidim pred seboj vso to nesmotr- O glavnih uspehih znanstvenega proučevanja življenja v po-arni kotlini s strani Papanino-ve skupine poročajo sledeče: Pred to odpravo znanstveniki niso dvomili, da bi v vodovju Severnega Ledenega morja ne bilo rastline in živali, vedeli pa niso, kakšne rastline in živali bi to bile ; n kolikšne so njih množine. Se Nansen je v ostalem trdil, da je srednji, z večnim ledom pokriti del tega morja smatrati za popolno puščavo. Drugi učenjaki so domnevali, da je plankton v teh predelih vsaj ob določenih letnih dobah zelo bogat in mnogovrsten. Papaninova odprava je to domnevo potrdila. V neki brzojavki je U odprava s svoje ledne plošče poročala, da se je proti koncu lanskega julija zadelo očitno razvijanje rastlinskega planktona v zgornjih plasteh morske vode. V začetku septembra se je U razcvet rastlinskega planktona končal. 2e to dokazuje, da je bila vsaka domneva o nemožnostl življenja, v srednjem delu polarno kotlfhe napačna. Siršov je ugotovil, da prihajajo z ogromnimi masami Atlantskega oceana v^polarno kotlino silne množine rastlinskega in živalskega planktona. V tem kakšnih 800 m globokem toku je neznatnih črvov in rakov kar mrgolelo in njihove vrsU so bile iste, kakršne opazujajo v Greenlandskem morju. Mnogi so se čudili, da je v o-kolici Severnega tečaja dobiti ptice in celo medvede. Niso si mogli razlagati, od kod dobivajo svojo hrano. S tem, da so odkrili v določenem času tolikšne množine planktona, se je U skrivnost razrešila. Pticam hrane vsekako ne prlmjanjkuje in navzočnost medvedov govori o tem, da je v morju tudi preobilica rib, s katerimi se te živali hranijo. Papa-rrinovi ljudje se v tem pogledu vračajo s prebogatim znanstvenim gradovim. Cesar ni uspelo mnogim odpravam z velikimi ladjami, je izvršila četvorica pogu-nih sovjetskih raziskovalcev. na glavi, drugod spet nipo: stražnik v čeladi. Redarji vseh štirih celin vodijo promet po stranskih ulicah, vsepovsod je polno vojaštva. Velemestni trušč udarja iz babilonskega sveU na širokih ulicah globoko v zakotna predmestja, kjer žanje svobodna ljubezen svoje orgije.. Japonske gejše, Korejke, Rusinje in Cerkezke iščejo s poželjivimi očmi kalinov, na stotine igralnic in kiUjskih pušilnic opija požira množice ljudi iz ulic, kjer se tisoči gladnih kulijev brez zaslužka reže kozmopolitu — Sang-haju v obraz,. | . Sanghaj — mesto kiUjskega trpljenja, edinstveni Babilon sveta. Kljub strahotam obleganja so je prebivalstvo naglo opomoglo. Življenje teče dalje in če bi hoteli povezati značilne posebnosti največjih mest na svetu, bi jih ne bilo dovolj za pravo obeležje Sanghaj a. — Sanghaj Kini, Sanghaj Kitajcev! Tako je odmevala do skrajnih beznic pesem kiUjskih težakov, dokler se ni utrhotapil v mesto rumeni vrag z onkraj morja. Kljub prekrasnim palačam mednarodne koncesije, kljub, še šUvilnejši mešanici tujcev v Sanghaj u, je ostal Kitajec prevladujoč činiUlj. Polne so Ki-KiUjcev vse čajarne, polni vsi lokali in hoteli do desetega nadstropja. Peščica tujcev in bata-ljonL^Niponcev loncjo v morju kiUjskih deklet, fantov in žena, ki se med hruščem topov po mestnem tlaku v polni meri zavedajo, da je Sanghaj samo e-den, njihov. In v rendezvousu mednarodnega sveta okrog evropskih palač se svetlikajo v rumenem morju sprehajalcev skrivnostne oči, a katerih bereš globoko misel: — Sanghaj je bil, j€ kitajski! to b« -U. Tedenski odmevi (Nadaljevanje i t ttruL) In to ni osamljen incident Sličnih slučajev, sicer mZ! ne Uko ostudnih, bo po znamenjih Delavska nestrankar. ska liga storila mnogo po dekli In tudi ne bo nič čudnega. Afa baranUš in se igraš s korumpi. rano, breznačelno politiko, »i b<* kmalu umazal roke >in po^, enak svojim političnim drugo* K zaključku naj omenim, fe so vodilna sila Delavske nestru. karske lige v Chicagu — jn tu| marsikje drugje — komunisti Toda pred svoje čitatelje prih* jajo z jezuitskim argumento«, da Uh in teh kandidatov sk» ne odobravajo,, toda jih podpi. rajo, ker jih je indorsirala D«, lavska nestrankarska liga! Ako bi Lenin znal, kaj počno njego. vi bivši učenci, bi se ne sama trikrat, marveč tisočkrat obrni v svojara mavzoleju v Moskvi u razjokal nad "komunisti" kakor se Krisfcus razjokal nad grd niki. Ali ste ie naročili prom to ali Mladinski list bvo; prijatelja ab 4 sorodnika domovino? To je edini trajne vrednosti, ki ga « mal denar lahko poiljcfc svojcem r domovino on s » A tri tirajte n Prosveto! Sanghaj—azijski New York Pogled v zasedeni in razdejani kiUjski Babilon naju Je raidružila. in še danes „ . ___.. .. mi vznemirja dušo ... Da. tako ^veškega livljenja. ki vla Jel Sdaj nisem lagal, nisem se pretvarjal. Je, je še v meni. in morda ostane v meni ves čas. Le Idlte k nji, misli, obletavajte Jo In ae naglejte. dovoljujem vam, toda nekoliko toplote prinesite od njo, sakaj v meni je mras; hlad ve je preko srca. da me njegova ostrina trene. Ko bi lahko sietel s mislimi! čl ljudi, koder jih hoče. ne ds bi se jI lahko uprli ter živeli po lastni volji — ali to je malokdaj. Svetli trenutki so v mojem življenju taka redkoat, da od enega do drugega moj spomin skoraj ne seže. Naročite dinol Mladinski list saj-| sa slovensko mks Sanghaj — mesto dolarjev in nebotičnikov Azije! Koliko grozotnih vesti smo zadnje čase ču-li o njem, ko so ga pohlepni Japonci deloma razrušili. Velemesto, ki je zraslo iz močvirnih Ul ob ustju veletoka Jangtsekianga, ima v modernem svojem delu vrsto krasnih nebotičnikov, palač, hotelov, bank in veletrgovin. Daleč naokrog, kamor seže oko, se pa izgubljajo očem strehe preprostih hišic in koč prevladujočega kitajskega življa. V prisUnu se zbira oboroženo in neoboroženo ladjevje Nipon-cev in mednarodnega sveta. Med zastavami vseh večjih držav ni več kiUjskih barv. Zato se pa daleč gori, nad mogočnim vojnim brodovjem širi morje kitajskih čolnov. Najrazličnejše oblike starih džunk, kljukonose ladje, ki bi delale čast Kolumbu, čakajo, da istovorijo blago in pridelke iz notranjosti. Kina. Evropa, Indija, Amerika — življenje vseh celin se še vedno steka v Sanghaj u. Cudovi-U mešanica pešcev hiti po ulicah, kuliji tekmujejo med seboj s svojimi malimi rikšami. V krasnih avtomobilih se prevažajo bogati kitajski trgovci po šl-rokih cestah. Spredaj stojita pa dva bela stražnika, s revolverji za pasom. Azija prevaža Evropo, Evropa straži Azijo . . . V avtobusih in tramvajih se odražajo iz natrpane mešanice potnikov svetle pleše lobanj bud-hističnih duhovnikov. Kljub zasedbi mesU vrvi promet nesa-držano dalje, iskušenemu očesu pa ne uide sovražen pogled, ki opremlja povsod sive uniforme Japoncev .. . Na križpotju preži oklopni avtomobil. Rdeči in zeleni signali bliskajo is njega. Na strehi sto-I ji orjaški brahman s t urbanom NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETO Po sklepa 11. redne konvencije ae lahko šaro« sa Ust Pravita ia prišteje eden. dva, tri, štiri aU pet članov is mm drsUse k eal aaitl nini. List Prosvete stane sa vae enake, sa {lase aU nečlane MU a eno leta« naročnino. Ker pa člani ie plačajo prt nseementa $1 JIaa tednik, se Jim ts prišteje k naročnini. Torej aedaj si vsroka, re«. * Je Ust predrag sa člane 8.N.PJ. List Proaveta Je vaša laatniaa S gotove Je v vsaki drnšial nekdo, U M rad čital Ust vaak daa. Cam liatu Proaveta Je: Za Zdrsi, driave la Kanade.IS.H Zs Clcero Is Chicago Je... «7JS 1 tednik la..............ŠJS 1 tednik la..............Ul 1 tednika in............. MS S tednika la.............I.H S tednike in.............L4S t tednike Is.............IM 4 tednike Is.............1JS * 4 tednike Is.............1.71 5 tednikov Is............ nič I tednikov la............ IM Za Evrope Je.......«.«...< Ia polnite spodnji knpen. priloiite potrebno veoto denarja ali M«* Drder v piano h al naročite Prosvete. list, U Js vaša laetalna. Pojasnile:—Vselej kskor kitro kateri tek članov preneha biti flaa SNPJ, ali če se preseli proč od dmilne in bo sahheval sam avoj liet tednik, bode moral tisti čina is dotifoe drniine, ki Je tako alrapM naročena na dnevnik Proaveto, to takoj nssnsaiti nprsvniltvs liita, in obenem doplačati dotično vsoto lista Prosvete. Ako tega na »ton, tedaj mora npravnlitvo snllati datum sa to vsoto naročnika. 1) PROSVETA. SNPJ, SSS7 le. Lsvradale Ave* CMeago, UL Priloženo pošiljam naročnino aa Ust Prosvete vsote I...... ..................................ČL drsštva «t... Naalov *........................................................ Ustavite tednik In ga pripišite k moji naročnini od sledečih flaaaf moje drnšise: ^.........................................ČL društva At......... .........................................ČL drsštvs It........ ^.........................................ČL drnštvs It........ .........................................ČL drnštvs It........ Moste •••••••...i .Drla rs Nov nsročnlk. .......i ............. .................... TISKARNA S.N.P.J 1 SPREJEMA VSA v tiskarsko obrt spadajoča del« Tiska vabila za veselice in shode, visitnice, knjige, koledarje, leUke itd. v slovenskem, hrvstM* slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jeziku is M* VODSTVO TISKARNE APELIRA NA fLA*^ aNJ»J, DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI . Ves pojsanils dsjs vodstvo tiskarne Cene smerne, nnljeko delo prve vrste Pilite po infonssclje ns nselov: S.N.P.J. PRINTERV 2657-59 80. LAWNDALE AVENUE T*lefon Rockwen 4904 CHICAGO, ILL. Tam ae dobe na fteljo tsdi vse