V SREDISCU POZORNOSTi KRANJ, petek, 5.11.1982 CENA 9 din Leto XXXV 35 let GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Odgovorni urednik: v. d. Jože Košnjek Glavni urednik: Igor Slavec Prihranek: ločitev prometa iTeprecevanje nevarne bolezni Kranj — Na pobudo Društva "Kterinarjev in veterinarskih teh-■kov Gorenjske, slovenske veterinarske organizacije ter ob podpori kranjske kulturne skup-»*ti bo danes ob 16. uri na Tavčarjevi 25 odkritje spominske plošče dr. Janezu Bleiweisu, znanemu zdravniku, živinozdravniku ter organizatorju kmetijstva, veterinarstva ter veterinarskega Mstva na Kranjskem, časnikarju b politiku. Uro zatem bo strokovni posvet v prostorih kranjske finske skupščine, ki sta ga pripravili slovenska in gorenjska organizacija veterinarjev in veterinarskih tehnikov. Najprej bodo {pregovorili o prispevku dr. Slemesa k nastanku slovenskega 'tterinarstva. Glavni del posveta P> bo posvečen mastitisu — preventivi kot pospeševalnemu dejavniku v govedoreji in Petletnim izkušnjam Živino-fcj&o-veterinarskega zavoda Senjske pri odpravljanju to-TO&eea obolenja krav. Po pojeta bodo člani slovenske vete-OMnke organizacije, ki se ukvarjajo a problematiko mastitisa, kanovih posebno sekcijo za pre- Z uveljavitvijo ukrepov o varčevanju goriva je v avtobusnem potniškem prometu čez noč postal aktualen slovenski cestni križ. Avtobusni prevozniki ga dobro poznajo, vendar se za njegovo uresničitev nikakor niso mogli ogreti. Zdaj pa je čez noč postalo jasno, da bi njegova uresničitev pomenila na leto 8.265 milijonov prevoženih kilometrov manj oziroma 22.580 na dan. To pa najbrž ni majhen prihranek goriva. Za kaj gre? Avtobusna podjetja se bodo morala bolj uskladiti in sporazumeti Da v eni smeri peljeta ob istem času dva na pol prazna avtobusa različnih podjetij, ki u^e-reta prav vse vmesne postaje, je golo razmetavanje. Dovolj bi bila enotna vozovnica, ki bi veljala za avtobus tega ali onega podjetja. Pa ne le to. Medkrajevni avtobusni promet se je pri nas v praksi izenačil s primestnim. Da je neka avtobusna linija resnično medkrajevna, naj bi bila razdalja med dvema postajališčema najmanj 4,5 kilometra. Med vsemi danes veljavnimi medkrajevnimi linijami v Sloveniji pa je takšnih le 9,6 odstotka. Povsod drugje pa avtobusi postanejo tako-rekoč na vsaki postaji. Zato je razumljivo, da potovalna hitrost na medkrajevnih linijah v zadnjih desetih letih vedno bolj pada. Po podatkih znaša hitrost na teh linijah 36 kilometrov na uro. Takšno poižje prevažanje pa je v osnovi skregano z varnostjo cestnega prometa. Zato se bodo avtobusna podjetja, kot so povedali na nedavni tiskovni konferenci v Ljubljani morala dogovoriti za drugačen red. V medkrajevnem prometu je treba najprej izločiti manj pomembna postajališča, povečati sedanje relacije od 200 na 400 do 600 kilometrov, zagotoviti zato na takšnih avtobusih dve vozni posadki, drugače urediti delovni čas za delavce na teh avtobusih, uvesti enotne vozovnice in podobno. Nekatera od teh vprašanj morajo avtobusna podjetja rešiti do 10. novembra. »- * < i 67 novih stanovanj — Konec oktobra sta bila v Cankarjevem naselju v Radovljici dograjena dva nova bloka s 67 stanovanji in frizerskim salonom. Dve stanovanji sta grajeni brez arhitektonskih ovir za invalide, ostala so odkupile delovne organizacije iz radovljiške občine. Prednost pri nakupu so imeli delavci iz krajevne skupnosti Radovljica. To je bila gradnja za znane kupce, ki so investitorju — samoupravni stanovanjski skupnosti — plačali za vsak kvadratni meter stanovanjske površine po 26.820 dinarjev. Celotna vrednost blokov znaša 95 milijonov dinarjev. Bloka so v dobrem letu zgradili delavci gradbenega podjetja Gorenje. Lani je v tem delu mesta prejelo ključe novih stanovanj 140 kupcev, letos 67, enako število stanovanj pa bodo zgradili še v prihodnjem letu. S tem bo tod zidava zaključena in Cankarjevo naselje bo dobilo končno podobo, (cz) — Foto: F. Perdan Potni nalog ni dovolj Čeprav je bila med ukrepi Zveznega izvršnega sveta glede prehodov čez mejo, kadar gre za službeno potovanje, točno opisana dokumentacija, , ki jo potnik potrebuje, pa cariniki na mejnih prehodih ugotavljajo pomanjkljivosti. Dogaja se namreč, da imajo potniki, ki prestopajo mejo službeno, le potni nalog, kar pa ni dovolj, da bi bili oproščeni plačila depozita. Ob potnem nalogu je namreč treba imeti še sklep samoupravnega organa delovne organizacije, ki je odobrila potovanje v tujino. V tem dokumentu mora biti poleg osebnih podatkov potnika navedena tudi država, v katero potuje in namen potovanja, podpisati pa ga mora delavec, ki je po samoupravnih aktih v delovni organizaciji pristojen za podpisovanje potrdil o službenih potovanjih. Hitre omejitve porabe elektrike Jutri bodo ustavili jedrsko elektrarno v Krškem. Pregledi, ki so jih napovedali že pred časom bodo trajali tja do 5. decembra. Izpad nuklearke bo seveda krepko zaostril oskrbo z električno energijo. Novembra lahko pričakujemo omejitve porabe, neprijetne redukcije, ki bodo povrh vsega hitre, nenapovedane. Pred nemoteno oskrbo z električno energijo bo namreč novembra postavljen vprašaj. Če bodo vse vodne in toplotne elektrarne, posebej šoštanjska, delale brez okvar in če bo uspelo uvoziti nekaj električne energije iz sosednje Avstrije, bo brez redukcij še nekako šlo. Vsaka okvara pa bo povzročila omejitve porabe. K sreči vodne elektrarne zaradi polnih rečnih strug zdaj lahko delajo s polnimi zmogljivostmi. Zaradi varčevanja s tekočimi gorivi pa morajo stati plinske elektrarne. Kolikšne bodo redukcije, če bo xlo njih prišlo? Jeseniška Železarna bo dobivala od 50 do 100 odstotkov manj električne energije, ostala industrija od 10 do 20 odstotkov manj in gospodinjstva 10 odstotkov manj. Kako smo na redukcije pripravljeni? Vsi hišni agregati v bolnicah, hotelih in drugod morajo biti usposobljeni ter oskrbljeni z gorivom za vsaj sto ur obratovanja. Poziv ni brez pomena, saj se je v pretekosti često dogajalo, da so bili agregati v trenutku redukcij pokvarjeni. Na omejitve morajo biti pripravljeni tudi v tovarnah. Elektro-dispečerji pravijo, da je pogosto težko najti v organizacijah združenega dela odgovorno osebo — energetika, ki bi mu lahko sporočili, kakšne bodo omejitve in kdaj bodo. Tako se je nemogoče Aogovoriti o manjši porabi. Malokatera tovarna ima program zr, ,2njšanja porabe električne energije, s čimer bi lahko ublažili posledice redukcij. Kako se lahko na omejitve porabe pripravimo v gospodinjstvih? Preprosto tako, da zmanjšamo porabo, da,varčujemo. Sleherni prihranek je v tem trenutku pomemben, naj bo še tako majhen. V tem pogledu so zanimivi podatki o oktobrski porabi električne energije v gorenjskih gospodinjstvih. Večerna konica je bila izenačena z jutranjo, kar se ni zgodilo že dvajset let. Sklepamo lahko, da smo vendarle začeli varčevati. Morda se pozna že tef, da ugašamo luči za seboj, da žarnice ne svetijo v prazno, da vsa hiša ni pozno v noč razsvetljena. Prihranek vsakega posameznika je majhen, prihranek vseh velik. Še marsikatero kilovatno uro je moč prihraniti, saj bo nenazadnje tudi račun za elektriko manjši. Navadite se ugasniti električno kuhalno ploščo, še preden bo jed do kraja skuhana, pazite, da voda v bojlerju ne bo vrela, stopite raje pod tuš namesto v kopalno kad, pazite, da hladilnik ne bo poln ledu . . M. Volčjak Kako urediti preskrbo s plinom Kranj — Pri Medobčinski gospodarski zbornici za Gorenjsko (konec oktobra v Kranju) so se sestali predstavniki gorenjskih občinskih skupščin in delovnih organizacij s področja potniškega prometa. Med drugim so razpravljali tudi o preskrbi s plinom. Poudarili so, da bi morala biti preskrba s plinom za široko potrošnjo organizirana tako, da ne bi bilo nereda, morebitnih izostankov z dela in da bi ga hkrati dobila vsa gospodinjstva, ki ga potrebujejo. Ugotovili so, da trenutno še ni jasno, kako bo z zalogami plina v prihodnje. Kaže pa, da bo obveljalo načelo, da bi vsako gospodinjstvo lahko dobilo eno jeklenko (10 kilogramov) na dva meseca. Ob sedanjem pomanjkanju pa naj bi najprej imela prednost tista gospodinjstva, kjer v stanovanjih ni moč uporabljati trdih goriv. Kako zagotoviti takšno preskrbo, pa tudi v razpravi ni bilo jasno. Omenjene so bile možnosti, da bi 9e v razdeljevanje plina vključile krajevne skupnosti, da bi nabavo nadzorovali s posebnimi kartoni ali še kako drugače. Kakor koli že, plina že lep čas primanjkuje, zato z dogovorom za primerno razdeljevanje ne bi smeli predolgo odlašati. Sicer se lahko zgodi, da plin bo, hkrati pa tudi velik nered pri preskrbi zaradi pravila: znajdi se, kakor veš in znaš. Ko smo namreč v torek v kranjski plinarni oziroma prodajalni plina na Prim-skovem poprašali, kdaj bo plin in kako ga bodo razdeljevali, so povedali, naj vprašamo prihodnji teden. Kar pa zadeva razdeljevanje, so odgovorili, naj bi potekalo po starem: čakanje v vrsti z eno jeklen- Akcih NNNP v radovljiški in škofjeloški občini - Zadnje dni oktobra Ua bili na Gorenjskem dve občinski akciji Nič nas ne sme presenetiti. Tako v radovljiški kot škofjeloški občini so preverili obrambno in mozaščitno usposobljenost občanov ter člene razvejanega sistema Vloinega ljudskega odpora in družbene samozaščite. V vseh okoljih *> pokazati dobro pripravljenost in usposobljenost. - Več o akciji na vuinji strani _______ poslovno prireditveni center gorenjski sejem kranj vabi vse ljubitelje drsanja na rekreacijsko drsanje od 5. novembra dalje v večnamensko dvorano v Savskem logu 2. STRAN NOTRANJA POLITIKA, SAMOUPRAVLJANJE PETEK, 5. NOVEMBRA 1! Kranj — Konec prejšnjega tedna je bil gost našega uredništva Štefan Nemec, sekretar Medobčinskega sveta ZKS za Gorenjsko. Z novinarji Glasa se je pogovarjal o aktualnih družbeno političnih vprašanjih pri nas ter o vlogi in pomenu tiska v sedanjih razmerah. — Foto: Perdan Seja našega izdajateljskega sveta Obojestranska obveznost V škofji Loki se je sestal izdajateljski svet časopisa Glas, družbeni organ naftin ustanoviteljic, občinskih konferenc SZDL Jesenic, Kranja, Radovljice, Škofje Loke in Tržiča. To je bila zadnja seja sveta v tej sestavi. Lahko zapišemo, da je ta izdajateljski svet odigraval vlogo, ki jo mora takšen organ časopisa imeti. Usmerjati mora politiko časopisa, jo usklajevati z interesi družbene skupnosti, preverjati opravljeno delo in skupaj z ustanoviteljicami in kolektivom Glasa skrbeti za gmotni položaj, ki bo omogočal normalno delo kolektiva. Na zadnji seji je izdajateljski svet, ki mu je predsedoval delegat škofjeloške občinske konference SZDL Ivan Franko-Iztok, ponovno poudaril, da se mora takdna vloga nadaljevati, da morajo biti delegati občinskih konferenc resnično delegati teh organov in da mora biti v V ponedeljek nov delovni čas Tržič — C lani tržiškega izvršnega sveta so pred tednom dni na izredni seji sprejeli odredbo o novem delovnem času upravnih organov. Od ponedeljka, 8. novembra, naprej bodo v ponedeljkih, torkih in četrtkih delali od 7.30 do 16. ure. V sredo bodo občinska vrata odprta med 8. in 18. uro, v petek pa med 7.30 in 14. uro. Možnosti prehoda na drugačen delovni čas v drugih delih združenega dela preučuje poaebna komisija, ki so jo prejšnji torek oblikovali na posvetu direktorjev. H. J. svetu Se več predstavnikov javnosti, kar bo uresničeno z oblikovanjem sveta v novi sestavi. Na ftkofjelofiki seji smo ocenili, da je bilo poslovanje v letošnjih devetih mesecih zadovoljivo kljub zaostrenim gospodarskim razmeram. Realno se ostanek dohodka manjša. Finančni pokazatelj bi bil lahko ugodnejši, če bi ustanoviteljice v celoti poravnale svoje obveznosti. Na neizpolnjene obveznosti jih bomo ponovno opozorili. Predvsem pa gre pri tem za obojestransko obveznost: Glas mora uresničevati svoje družbeno poslanstvo in vlogo, družbena skupnost pa mora svoje dogovorjene obveznosti izpolnjevati. Uredništvo mora na vsaki seji, tokrat je bila že osma, poročati svetu o svojem delu. Doslej so bila vsa poročila pozitivno ocenjena, sicer pa je najboljši pokazatelj našega dela časopis Glas, ki je tako kot vsak časopis skupaj z vsemi, ki ga oblikujemo, izpostavljen kritični presoji ustanoviteljic in delovnih ljudi ter občanov. Izdajateljski svet je naš kolektiv zadolžil, da še naprej poslujemo varčno (manjši delež stroškov v devetih mesecih je dokaz za to) in da se kot časopis še bolj vključujemo v aktualna gospodarska in družbena prizadevanja na Gorenjskem in širše. To smo v kolektivu sposobni uresničiti, kar konec koncev kaže že naše dosedanje pisanje. Prihodnje leto tudi za našo delovno organizacijo ne bo lažje, zato se moramo nanj vsestransko pripraviti in organizirati, je med drugim menil izdajateljski svet. , J. Košnjek DELEGATSKI- VPRAŠAJ Toplifikacija Kranja Kranj - Delegacija krajevne skupnosti Planina je postavila na julijskem zasedanju skupščine občine Kranj delegatsko vprašanje o toplifikaciji mesta Kranja, predvsem o tem, kako kaže s prehodom ogrevanja na zemeljski plin. Komite za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve odgovarja, da po vsej verjetnosti prehod na ogrevanje s plinom v Kranju ne bo mogoč pred letom 1985. Vendar pa bo treba poprej seveda zagotoviti pogoje uporabe, kar pomeni določitev energetske bilance občine in republike ter investiranje v phnovodsko omrežje. O tem je že razpravljal kranjski izvršni svet, ki je menil, da se mora energetska bilanca usklajeno vključiti v družbeni plan občme ob novelaciji urbanističnega načrta Kranja. S tem bo možno tudi določiti lokacijo toplarne in traso plinovoda do največjih porabnikov toplotne energije. Med največjimi porabniki bo tudi kranjski Tekstil-indus. Dela za izgradnjo plinovoda za Tekstilindus se bodo predvidoma začela v začetku prihodnjega leta, v letu 1984 pa bi to energijo v Tekstilindusu že začeli uporabljati. 1 Natečaj za najboljši spis Radovljica — V ponedeljek, 25. oktobra je bila v Radovljici seja komisije za informativno dejavnost pri predsedstvu občinske konference ZRVS Radovljica. Komisija je razpisala natečaj vsem osnovnim šolam v radovljiški občini na temo: Ustanavljanje divizij in korpusov NOV Jugoslavije. Vsaka šola bo poslala tri najboljše spise posebni žiriji pri občinski knferenci ZRVS Radovljica. Učenci, ki bodo napisali najboljše spise, bodo prejeli nagrade na proslavi ob dnevu JLA. Zavoljo varčevanja z gorivi je komisija predlagala prireditelju proslave ob dnevu JLA, naj bo proslava letos v središču občine in sicer v Lescah. Kakor vsako leto bodo tudi letos podelili nekaj priznanj ZRVS. Komisija je predlagala, naj letos priznanje prejme tudi Časopisno podjetje Glas, ker redno objavlja prispevke o delu ZRVS in SLO v radovljiški občini. Na seji so pregledali tudi letošnji program dela komisije in ugotovili, da ga bodo v celoti uresničili. Ciril Rozman Čestitke za naš jubilej V uredništvo smo prejeli še nekaj čestitk ob našem jubileju, 35. obletnici izhajanja časopisa Glas. Med drugim so nam čestitali tudi sodelavci Slovenskega vestnika iz Celovca, glasila Zveze slovenskih organizacij na Koroškem. V čestitki so zapisali: »Sodelavcem gorenjskega Glasa želimo velike uspehe pri njihovem odgovornem delu, ki ne nazadnje služi tudi dobremu sosedstvu med ljudmi na obeh straneh meje!« Oglasili pa so se tudi nekateri naši bralci in naročniki. Čestitajo nam, obenem pa se zahvaljujejo za lepo proslavo, ki smo jo pripravili ob jubileju. Zahvaljujejo se za prisrčen sprejem, lep kulturni program in srečanje po proslavi. Želijo nam še veliko uspehov in obilo dobrega pisanja. _J Vzhodna obvoznica Kranj — Krajani v krajevni skupnosti Primskovo so v Zboru krajevnih skupnosti postavili delegatsko vprašanje o gradnji vzhodne obvoznice do Britofa. Komite za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve odgovarja, da v srednjeročnem družbenem planu občine Kranj do leta 1985 ;radnja vzhodne obvoznice od Jezerske ceste mimo Gorenj do Britofa ni predvidena. Pač pa je v tem obdobju predvidena gradnja obvoznice od Delavskega mostu do Ceste Staneta Žagarja. Vprašanje so delegati zastavili predvsem zaradi bojazni, da bo zaradi gradnje avtoceste Naklo-Ljubljana obremenitev Jezerske ceste še večja kot je sedaj, čeprav tudi za sedanjo prometno obremenitev cesta brez pločnikov za pešce ni primerna. V komiteju za urbanizem menijo, da se promet na Jezerski cesti zaradi predvidenih gradenj ne bo povečal, prav tako pa ae predvideva, da ne bo narastel tranzitni promet od Jezerskega proti Kranju in obratno ter proti Jesenicam, Skofji Loki in Ljubljani. V tem srednjeročnem obdobju pa je predvidena rekonstrukcija Jezerske ceste in sicer od križišča pri Jaku do Britofa. Fedja Vraničar sekretar komiteja OK ZKS Na sredini seji občinske konference ZKS Skofja Loka so razrešili dosedanjega sekretarja komiteja občinske konference Romana Teržana, ki odhaja na novo službeno dolžnost in za novega sekretarja izvolili Fedja Vraničarja, ki je bil do sedaj izvršni sekretar komiteja. Triin-tridesetletni Skof/eločan je kljub mladosti dolgoletni družbenopolitični delavec. Končal je srednjo politično šolo v Ljubljani in politično šolo Josip Broz Tito v Kum-rovcu. Pred dvema letoma je bil izvoljen za izvršnega sekretarja, prej pa je bil načelnik oddelka za ljudsko obrambo pri občinski skupščini Skofja Loka. Razen tega je opravljal in še opravlja vrsto odgovorniji funkcij v občinski organizaciji ZK, SZDL, pri občinski skupščini in republiških organih družbenopolitičnih organizacij. Za izvršnega sekretarja je bil izvoljen Borut Tomažin, ki je do sedaj delal v škofjeloškem prodi-su kot vodja vzdrževanja. Tudi on opravlja številne odgovorne funkcije v družbenopolitičnih organizacijah in občinski skupščini. L. B. ^ SZDL Jesenice, Kranj. Radovljica, Skofja Loka in Trtie — Izdaja Časopisno podjetje Glas O LAS Ustanovitelji Uasa obin«J* kom«»reiiK.« ureAltka Jože Koinjek - Novinarji: Leopoltflna Bogataj, Danica Dolenc. Duian U Kranj - Glavni urednik Igor Slavec v. a. ^^ ^ ^ Vo|6jafc Cveto Zap|otn)k Andre| 2a|j|r ip Danjca 2,ebir _ foto_ Humer. Helena Jelovćan. Lea Mencinger Stojan saje. _ 0bukova!ci. Lojlo Er|avec. Tomai Gruden. Slavko Hain in Igor Kokalj _ List izhaja reporter Franc Perdan - Tehnični urednik Marjan ajo ^ januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah In sobotah, od oktobra 1947 kot tednik, od januarja koi pni , . ^ ^ Kranj ti,k 2P tjudska pravica Ljubljana. Naslov uredništva In uprave lista: od julija 1974 pa ob torkih in peikih. - stav« ' 4tewUha 51500-603-31999 - Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463. redakcija 21-860. Kranj. Moie Pijadeja 1 - Tekoči pri »UR * * ' ta propaganda. računovodstvo 28 463. mali oglasi, naročnina 27-960 - Oproič.no promet- odgovorni urednik 21 835. tehnični uredmk JI^S kom ^ ^ 300,- M. nega davka po pristojnem mnenju 421-1/72 kom«______ NAŠ SOGOVORNI C Ivan Lunar, poveljnik Gasilske zveze občine Radovljica Preventivno delo |B , gasi požare' Radovljica — Oktobra je postala Gasilska zveza radovljiške občane bogatejša za dve noVi društvi; 17. oktobra so ustanovili gasilske društvo na Lancovem, še ne teden dni pozneje pa so imeli ustanora zbor industrijskega gasilskega društva temeljne organizacije LIPBieč v Podnartu. Dotlej je zveza združevala 31 prostovoljnih društev in 4 industrijska. kjer je med skupno '2718 člani 1231 operativnih gasilcev. 109 je članic, 251 mladincev. 94 mladink, 326 pionirjev in 83 pionirk Že številčnost članstva potrjuje, da je tudi dejavnost zveze obsežna. »Z letošnjim planom dela,« pripoveduje poveljnik OGZ Radovijsci Ivan Lunar, »smo si zadali vrsto nalog. Povečini so namenjene nafefr-njemu dvigu strokovne usposobljenosti članstva in dejavnostim a preprečevanje požarov. Doslej smo pregledali in ocenili delo •»- silskih društev. Večja društva morajo opraviti najmanj osem, pa vsaj pet vaj; od tega je povsod ena praktična vaja prikaz gp ročnimi gasilnimi aparati za prebivalstvo. Zveza je pripravila nižje gasilske častnike, ki se ga je udeležilo prek 20 gasilcev, za strojnike, na katerem je bilo okrog 40 udeležencev. Poleg bnc pomoči pri osnovnem izobraževanju v gasilskih društvih moram oawafti organizacijo po dveh tečajev za gasilske enote in splošne enote crvibsr 7-flSCltC. K boljši izurjenosti gasilcev sta prispevali tudi organizacij« činskega tekmovanja in udeležba na področnem tekmovanju za * morial Matevža Haceta. Pri delu z mladimi so bila pomembna takt razna tekmovanja kot izvedba smučanja in letovanja pa ustanovile« novega društva Mladi gasilec. Pozornost smo namenili tudi ohraM* nju revolucionarnih tradicij prek proslav in raznih prireditev ter povezovanju med gasilskimi organizacijami; letos smo pomagali*pri ar ganiziranju Gasilske zveze v občini Umag.« Dejavnost gasilcev iz radovljiške občine je bila posebno zgosčecs oktobra, v mesecu varstva pred požarom,' ko so v vseh okoljih neč drugim pripravili več vaj in predavanj ter uredili izložbe z gasilsfc opremo in propagandnim gradivom. Vse leto pa je bilo njihovo ciek>v* nje vpleteno prek številnih nalog v obrambno zaščitno akcijo Nič ne sme presenetiti. Tako so pomagali pri izdelavi načrtov požarn«#i varstva, opravili so preventivne preglede naprav s požarno vodo -t raznih objektov, poleg že omenjenih vaj in tekmovanj pa so izvedli tudi v£|jo v vojašnici na Bohinjski Beli. Razen tega so opravili strokovni servis večjega dela motornih brizgaln in redno opravljali servis gasi. nih aparatov. '' |S* ^ »Vpliv preventivnega dela,« naglasa naš sogovornik, »je opazen > zmanjševanju števila požarov. Letos ni bilo v radovljiški občini požara, ki bi povzročil večjo škodo. Paziti pa bo treba, da ne bi do večjih požarov prišlo jeseni zaradi kurjenja v gospodarskih in stanovanjskih poslopjih; posebno veliko nevarnost pomenijo nakopičene zaloge bencina in drugih vnetljivih tekočin v posameznih gospodinjstvih.« Med pogovorom o bodočem delovanju zveze se njen poveljnik w misli nad nekaterimi težavami, ki tarejo vse gasilske organizacije Tb-di njihova zbrana finančna sredstva ne zadoščajo več zaradi nenehi^ podražitev opreme, ki je povečini niti ni moč kupiti za dinarje. Zeto težaven je nakup specialnih gasilskih orodij in vozil, rešiti pa bodo merah že v bližnji prihodnosti predvsem problem reševanja iz visok* stavb z nakupom ustrezne lestve. Seveda, razen opremljanju bodo vse ' skrb posvečali kadrovanju, zlasti pridobivanju večjega števila žensk* članstvo gasilskih društev. Besedilo in slik*: Stojan Saje Stanovanjska pomoč Jesenice - V jeseniški občini je bilo lani 70 upravičencev do delne nadomestitve stanarine, kar pomeni 263.062 dinarjev. Pravico do subvencije so izkoristili predvsem občani z najnižjimi osebnimi dohodki, najmanjši mesečni znesek, do katerega se delna nadomestitev še izplačuje, pa znaša 100 dinarjev. Ta znesek pa sme zbor uporabnikov stanovanjske skupnosti za vsako posamezno leto povečati za odstotek povišanih stanarin. Lrani so v jeseniški občini po posebnih kriterijih razdelili 43 solidarnostnih stanovanj s 1.735 kvadratnimi metri stanovanjske površine. Vrednost teh stanovanj je znašala več kot 37 milijonov dinarjev. Prav tako so obravnavali tudi obvezno udeležbo občanov pri dodelitvi stanovanja in na osnovi kriterijev oprostili šest občanov plačila lastne udeležbe. Vrednost v teh Šestih primerih znaša 174.000 dinarjev. , Lastna udeležba se izračuna v odstotku od vrednosti stanovanja. L* na novo zgrajena stanovanja se upošteva sprejeta končna cena stanovanja, za starejša pa revalorizirana vrednost stanovanja. Višina lastne udeležbe se izračuna po tabeli, ki jo določa pravilnik o obvezni zagoto- vitvi lastne udeležbe. V izjemnih*' merih, ko občan ali družina težjih materialnih razmerah * * mnenju socialnega skrbstva taci> odložitev plačila lastne udelelb« * delna ali popolna oprostitev Lss* udeležbe. d. S Skofja Lok, - Dejavnost ^mskega^^^^g^^^ leto 1935. Do leta 1941 je bilo v ^^eiina okoli 90 oskrt>oix* oskrbovancev, po vojn, pa jč bilo v domu večina^ -n rer. ki so sv ukvarjali s glasbo, delom »P*"™* 'dili dom c ; : larskih delavnicah. Len, 1979 so s PO^cjo dnube-P ^ posteljami (XI tega je SO postelj name je " J Uirano ^ ti-Fii občanom i: škofjeloški občne. \ novih pogoji gatijo življenje z različnim delom. odprll v t0rek c:> Ihl te aktivnosti so prika.ah na ra-sun . «v - j dočenlh stotim: ur poldne. 1'rikazali so ročna dela. v kate rili. Pozneje je postal skla-ičnik gnojila, zaščitnih sredstev rezervnih delov za stroje. Obenem je vsako leto očistil okoli 40 ton semenske pšenice in pri tem preložil na stotine 60, 70 kilogramov težkih vreč. Po šestih letih je presedlal v živinorejo in ta mu še danes reže vsakdanji kruh. Dolgo je kljuboval težkim delovnim razmeram na posestvu v Zabnici, kjer se je delovna izmena pričenjala ob polnoči. Avtobusa ob tej uri ni bilo, na delo se je v mrazu in vročini vozil s kolesom. Večkrat v petek sploh ni šel domov. Ostal je na posestvu prek sobote in nedelje, tam spal in jedel. Ni se mu splačalo, da bi v snegu potiskal pedal več kot deset kilometrov daleč. Pred dvanajstimi leti se mu je ponudiia priložnost, da je žabniške hleve zamenjal za farmo v H rast jah. »Veliko je napredovalo kmetijstvo v teh letih. Ko sem pred petnajstimi leti prešel v živinorejo, smo v žaoniškem hlevu odkrili na dan tudi po 30 obolenj mastitisa. Danes v celem tednu morda le enega. Izboljšala se je krma in s tem tudi odpornost živali. Pred dvanajstimi leti je bila letna mlečnost krav v Hrastjah 4500 litrov, zdaj smo že presegli številko 5600 litrov. V starih hlevih so bile nemogoče delovne razmere. Vse srno delali ročno: prenašali molzni stroj od krave do krave, ročno vozili silažno koruzo, nosili zeleno krmo in seno vozili gnoj s samokol-nicami. Delavci takrat nismo vedeli, do kdaj bo še šlo tako. No^ potern je bil na farmi pred osmimi leti zgrajen nov hlev za 200 glav -živine. Zdaj, ko posestvo z novim porodnim hlevom in štirimi novimi silosi dobiva končno po-, dobo, tudi delavci vidimo svojo prihodnost — delo in zaslužek,« razmišlja Marjan Vodnik, po poklicu *skupinovodja«. Skupaj z ostalimi delavci v izmeni skrbi za pravilno in zadostno krmljenje, za red v hlevu, za urejenost in velikost čredink. Skrbi, da gredo krave pravočasno na pašo, skupaj z veterinarjem opazujeta krave v času pojanja in brejosti, jemlje vzorce za ugotavljanje mlečne maščobe . .. Od petih zjutraj do enajstih dopoldan dela, vsak drugi konec tedna je »dežurni« na farmi. Žival se namreč ne meni za angleške sobote, za nedelje in praznike. S plačo je zadovoljen, 16 tisočakov prejme na mesec. Pravi, da delo opravlja z veseljem in da je lažje delati z živalmi kot z ljudmi. Te vsaj niso zahrbtne in stre muške. Med drobnimi doživetji, ki dopolnjujejo sliko zavzetega živinorejca, se Marjan rad spominja dogodka, kako sta skupaj z upravnikom iskala tele. Krava je teletila na pašniku, potem pa mladiča po vsej verjetnosti »skrila« v bližnji gozd. Tri dni so s psi pregledovali okolico, toda teleta niso in niso našli. Ko so že ugibali, kdo neki ga je ukradel ali ustrelil, se je prikazal in s tem rešil živinorejce skrbi. C. Zaplotnik Kadrovski problem je v gostinstvu najbolj pereč, je povedal direktor temeljne organizacije Gostinstvo Jelen Janez Berce. Bolj kot naložbeni, saj se denar za posodobitev in polepšanje lokalov ali za ustvaritev primernejših delovnih pogojev lažje najde kot dober natakar ali kuhar. V Gostinstvu Jelen trenutno prenavljajo gostilno Gaštej, kjer napeljujejo centralno ogrevanje, zahtevnejše naložbe pa so se lotili tudi pri Starem Mavrju sredi Kranja. Letos so obnovili stranišča in po nekajletnem dogovarjanju spraznili stanovanja v prvem nadst ropju. Tu so zdaj zrasle štiri lepe restavracijske sobe, ki so dotrajanim in nefunkcionalnim stanovanjskim prostorom vtisnile nov namen in podobo. Delo je bilo zahtevno. Okna. tla, strope in stenske omete je bilo treba povsem obnoviti, skladno z zahtevami zavoda za spomeniško varstvo. V štirih sobah, od katerih, ima vsaka vrata v prostran hodnik, primeren tudi za ples, je okrog 150 sedežev. Oprema se lepo dopolnjuje z lesenim zidnim opažem, ki prostorom daje občutek topline, domačnosti in elegance obenem. Samo priročna razdelilna kuhinja in stranišča še manjkajo, pa bodo lahko sprejeli prve goste. Zgornje restavracijsko nadstropje Starega Mavrja bo namenjeno zahtevnejšim obiskovalcem, predvsem zaključenim druščinam. Odprto bo od enajstih dopoldne do enih ponoči. Kdaj, pa je še težko reči. Direktor Janez Berce je povedal, da m vprašanje samo nedokončana kuhinja in stranišče, ampak tudi nastavitev dobrih delavcev, ki jih je težko dobiti, brez njih pa bi restavracija prav kmalu izgubila ime solidnega gostinskega lokala. Novi prostori do novega leta si najbrž lahko nadejamo, da bodo vendarle odprti - bodo za vsekakor pomembna osvežitev. Občani, ki želijo dobro postrežbo v mirnem, prijetnem okolju se pogosto pritožujejo, češ da v mestu ob desetih zvečer družabno življenje povsem zamre. Prisiljeni so se odpeljati ven, kjer imajo za njihove Želje gostinci več razumevanja, kar p*i je v »bencinski krizi« precejšnja ovira. ,Tudi zato bo nova restavracija Stari Mavr več kot dobrodošla. H. Jolovčan ugodnem gospodarskem pck&: glede na svojo stroko pa tudi črt? slovensko industrijo. Poslovanje je namreč komaidi> rentabilno, tovarna se preživljate z enostavno reprodukcijo in d< nji uspehi (če lahko tako in visenje na obu prepada) ^ plod produktivnega m kvalitet dela delavcev. Stroški naraš&? hitreje kot celotni prihodek ki: slovenski kemijski industrii; ; običajno. Kemijska industrija Kil nik torej ni dohajala sorodnih v oblikovanju cen, žal pa tudi ne > reprodukcijskih materialov, k<*r videti v vsakoletnem končnem oc-js-čunu. Za rešitev tega nesorazmerji * pri Kemijski industriji ne nar vajo zatekati k zvišanju cen, sa: ■* zavedajo, da s tem ne morejo dokr ročno rešiti nakopičenih probies* Izhod iz nezavidljivega položas 1 zanje le v posodobitvi proizvodi Natančno so že pretehtali, kakšne' njihove možnosti, vendar Viajrajii sodobnejšo proizvodnjo terjajo s* stva, ki jih pri Kemijski industro Kamniku za zdaj ni. pri odmer«*4 sredstev za posodobitev bodo ni<*» biti karseda razumni in varčni -v sebe j še, če bodo za pomoč zapr^ banke in delovne organizacij katerimi so povezani. Najnumejžs 1 trenutno posodobitev proizvod gospodarskih razstreliv in p reče * aluminija. Da tu ne gre le za muho r dnevnico, dokazuje tudi ekonom izračun. Sodobneje urejena povodnja bi jim v srednjeročnem v dobju lahko prinesla skoraj za po vic o večji donodek, več pa bi U> namenjali tudi v sklad za rasšjr*' materialno osnovo dela. Tud: r osebnih dohodkih bi se poznam kako petino. Delavci se zaveda v, - f si bodo morali svojo ekonomsko x ' hodnost krojiti z vlaganji, venca: * . bodo morali zaradi te prečno?-- I naloge tudi marsičemu odreči. D. 2 Sestanki in varčevanje Zaradi varčevanja x___ nom bo odpadel marši kan*" (nepotreben) sestanek. »Sklicatelj« bo krepko premislil, preden bo zbral » sestankovaloe* če je sestanek res neobhodts fotreben za nadaljnje ddo red razpošiljanjem vabi! N* moral karseda pametno določiti tudi čas seje, zasedanj konference... Predsednik družnega sveta kranjske Sloge je v vabilu na tretjo redtv sejo pod štirinajst točk dnevnega reda pripisal: »Ca> SEJE JE PRILAGOJEN LOKALNIM AVTOBUSNIM ZVF ZAM. KMETJE IZ OKOLICF MAVČIČ IMAJO VSAKO U KO REDNI AVTOBUS Z BREGA OB SAVI.« Primer, kako varčevati * gorivom in hkrati zagotovi dobro udeležbo na sestank* je vreden posnemanja! (cx) KULTURA 5. STRAN GLAS Bravo, Tone Janša Torkovi večeri jazza v kadilnici Prešernovega gledališča BKNOtOmi \ KINOPODJETJE KRANJ p.o.Kranj, Stritarjeva 1 Po sklepu Upravnega odbora oglašamo prosta dela in naloge SNAŽILKE - BILJETERKE za delo v kino enoti Kranj. Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas. Nastop dela takoj. Pogoji: - osnovna šola, - ustrezne delovne izkušnje, - 2 meseca poskusnega dela. Ponudbe poslati v 15 dneh na naslov: Kinopodjetje Kranj, Stritarjeva 1. Kandidate bomo o izbiri pismeno obvestili v 15 dneh. Kranj — Torek, 26. oktobra. Pozna večerna ura v kadilnici Prešernovega gledališča v Kranju. Ljudje se stiskajo na sedežih ob nizkih mizicah, pri »šanku«, nekateri obstojijo kar pred vrati. Ne morejo ali nočejo noter, v gnečo. Prostor je nasičen z dimom cigaret. Luči, morda še nekoliko premočne za pravo vzdušje jazz kluba, pronicajo skozi meglo in ustvarjajo zanimivo igro svetlobe in senc. Glasbeniki so se namestili prav pri vhodu v kadilnico. Slavko Avsenik mlajši, ki igra klavir, je tokrat manjkal, bili pa so: Karel Novak, bas kitarist, Ratko Divjak, bobnar, častni gost skupine, znani trobentar Peter Ugrin in seveda glavni gostitelj, kranjski saksofonist Tone Janša. Torkovi večeri jazza v kadilnici Prešernovega gledališča, ki se začenjajo ob devetih in sklenejo ob enih ponoči, so pravzaprav njegova zamisel. Tone Janša, sicer zaposlen pri orkestru RTV Ljubljana, je s svojim kvartetom poznan in cenjen pri ljubiteljih jazza na vseh koncih Evrope. Kvartet, ki se ponaša s tremi izdanimi ploščami, v glavnem vse vikende nastopa v Zahodni Nemčiji. Kljub slavi in zaposlenosti, ko včasih komaj najde čas, da sede h klavirju in zlaga nove skladbe, pa je Tonetu Janši vsak nastop v rodnem Kranju še posebno drag. Žal kranjsko občinstvo glasbeno ni dovolj podkovano. Jazz premalo pozna in razume, zato ga tudi premalo ceni. Tone Janša, v katerem je še dovolj idealizma in predvsem ljubezni do jazza, kot domačin občinstvo najlaže prebudi, vzgaja tako, da mu ponudi kvalitetno glasbo, ki je v Kranju ni. Predvsem samo on lahko pripelje v Kranju tudi kvalitetne glasbenike. Tokrat je bil ob osnovni zasedbi to Peter Ugrin, drugič bo katero drugo spoštovano ime iz sveta jazza. Kulturni koledar RADOVLJICA - V foto galeriji Pasaža v radovljiški pažčini si lahko ogledate raz-**vo fotografij foto sekcije 'Odavski narodni park Bled, ki jo je pripravil Foto-kino klub Radovljica. Na ogled je vsak dan v novembru od 7. do 20. ure. RADOVLJICA - V Šivčevi foSi si lahko ogledate razstavo Hovnih del slikarke Mirne Pavlovec iz Škofje Loke. Odprta je vsak dan od 10. do 12. in 15. do 17. ure. , ..... , KRANJ - V galeriji Mestne hiše si lahko ogledate razstavo del akademskega slikarja Igorja Pleška iz Ljubljane. V stebriščni dvorani in v Mali galeriji Mestne hiše se prjavlja likovna skupina BOSCH liN BOSCH iz Subotice in Novega Sada V galeriji Prešernove hiše pa je odprta razstava Vizualna poezija avtorja Radomira Ma-iiča Kule z naslovom Ego sum ego. Razstave so tako kot stalne zbirke Gorenjskega muzeja odprte vsakdan od 10. do 12. in od 16. do 18. ure, ob sobotah in nedeljah od 10. do 12. ure, ob ponedeljkih so zaprte. LJUBLJANA - V Cankarjevem domu bo v soboto, 6. novembra ob 19. uri Stalno slovensko gledališče iz Trsta uprizorilo Krvavo svatbo F. Garcia. Ob 19.30 se bo občinstvu predstavil mladi vietnamski pianist Dan* Zhai-Son. Ob 10. un dopoldne bo Lutkovno gMališče iz Ljubljane uprizorilo Žogico marogico. 8. in 9. novembra si boste lahko ogledali izbor filmov s kranjskega festivala Športnega in turističnega filma. V torek, 9. novembra in v četrtek 11. novembra ob liJ.JO se bo predstavila folklorna skupina Emona. 10. in 11. novembra ob 17. uri bo na sporedu retrospektiva slovenskega etnološkega filma. 11- novembra ob 20 uri se bo predstavila bntavtorica Mateja Koležnik » prijatelji V petek 12. novem-bra ob 20. uri bo gostoval balet Narodnega gledališča iz Beograda s predstavo Othelo je bil 'lenisa. , ŠKOFJA LOKA - V galeriji na loškem gradu si do 10. novembra še lahko ogledate raz-raV0 sijke keramike in plastik Al joge in Gorazda Sotlerja iz ikofif- T oke Razstava je odprla ' A 10. do 17. ure, V knjižnici Ivana Tavčarja bo v torek, 9. novembra ob 17. uri na sporedu ura pravljic — Valentina Štukl bo najmlajšim povedala pravljico o bikcu Ferdinandu. V sredo, 10. novembra ob 18. uri bo Viktor Grošelj vodil predavanje z diapozitivi »Iz zadnjih gnezd do prvih zvezd«. V četrtek, 11. novembra ob 18. uri bo literarni večer »Eros — Tanatos« posvečen poeziji Alojza Gradnika ob 100-letnici njegovega rojstva. TRŽIČ — V Kurnikovi hiši si lahko ogledate razstavo fotografij, ki jo je pripravil Foto klub Tržič ob svoji 45-letnici. Tržič — Drevi ob 18. uri bodo v tržiškem paviljonu NOB odprli razstavo Fotošport Tržič 82. Otvoritev bodo pospremili s prikazom diapozitivov iz življenja športa. Razstava bo odprta do 23. novembra vsak dan, razen ob ponedeljkih, med 16. in 18. uro. ŽELEZNIKI - V galeriji muzeja bo še do 15. novembra odprta razstava dela akademskega kiparja Toneta Logon-dra iz Škofje Loke. Ogledate si jo lahko vsak dan razen ponedeljka od 9. do 12. in od 15. do 18. ure. KAMNIK - Danes ob 20. uri bo v veliki dvorani kina Dom imelo pevsko društvo Lira slavnostni koncert ob svoji stoletnici. Pod vodstvom Sama Vremšaka bodo zapeli štirinajst pesmi. Kamniška Lira je prvo slovensko pevsko društvo in ob visokem jubileju so včeraj v razstavišču Veronika odprli razstavo o njeni poti. Slavnostni koncert bodo pevci ponovili v soboto, 6. novembra ob 20. uri v veliki dvorani kina Dom, za šolsko mladino pa v torek 9. novembra. Z jubilejnim koncertom bodo gostovali tudi v Ljubljani, Trstu in v Celovcu. ŠMARJE PRI KOPRU - V soboto, 6. novembra bo moški komorni zbor DPD Svoboda iz Podnarta pod vodstvom dirigenta Egija Gašperšiča gostoval v Šmarjah pri Kopru. Zbor je z domačim zborom France Bevk narij že pred leti navezal ljske stike in izmenjal goje, letos bosta zbora spet izmenjala. Zbor •cl/i . iz prijat | štovanje gos tovan Kranjčani so Janšev izziv radi sprejeli. In storili prav, o čemer priča nabito polna kadilnica Prešernovega gledališča. V Kranju torej ne manjka poslušalcev, ki imajo radi jazz, ga razumejo ali se ga uče razumevati, ki umetnikom kakršen je Tone Janša in njegovi, znajo zaploskati. Kvartet igra v glavnem Janševe skladbe, ki se prepletajo z deli drugih znanih mojstrov jazza. Tudi v tem je posebna draž torkovih večerov v sproščenem vzdušju Prešernovega gledališča, ki povezujejo glasbenike in poslušalce v edinstveno ha rmon ij o. H. Jel ovča n Likovna galerija na Jesenicah Jesenice — Skupščina kulturne skupnosti Jesenice je predlagala samoupravni stanovanjski skupnosti Jesenice, da se po izselitvi Jeseniške knjigarne in papirnice Državne založbe v nove prostore izpraznjeni prostori namenijo za Likovno galerijo. Ta začasna, vendar uresničljiva možnost ne bi terjala veliko denarja, Jesenice pa bi na dokaj ugodnem mestu v središču dobile pomembno kulturno ustanovo. Vsekakor bi s tem popestrili bogato likovno dejavnost, zlasti DOLIKA in drugih likovnih skupin ter posameznih likovnih umetnikov. Razstavni prostori v prostorih Državne založbe bi bili neprimerno boljši kot prostori v delavskem domu pri Jelenu. Spremembe in dopolnitve družbenega plana razvoja občine Jesenice za to srednjeročno obdobje na predvidevajo preselitve likovne galerije v prostore knjigarne, ker takšna možnost tedaj še ni bila znana. Pri tem pa ne gre za večjo naložbo, ampak zgolj za spremembo namembnosti, zato so se tudi člani jeseniškega izvršnega sveta strinjali, da se likovna galerija uredi v središču Jesenic. D. S. Cenčači Kranj - V četrtek, 2. novembra je Prešernovo gledališče uprizorilo že svojo drugo premiero v letošnji gledališki sezoni. V pevski sobi Osnovne šole France Prešeren v Kranju so uprizorili »Cenčače«, izbor slovenske poezije za otroke in mladino. Režiser predstave je Lojze Do-manjko, koreografinja Jasna Knez, lektor Ludvik Kaluža, za glasbo je poskrbel Vinko Šorli, za likovno opremo Nina Carnelutti. Igrali so Gregor Benčina, Sergej Ferdan, Karina Groše, Polona Hribar, Robert Nograšek, Teja Kukec,.Nataša Pen, Petra Vencelj in Urška Zaletel. Uprizoritelji so za gledališki dogodek izbrali pesmi Nika Grafenauerja, Neže Maurer, Toneta Pavčka, Jožeta Snoja, Saše Vegri in Daneta Zajca. Že sam poskus ugledališčenja poezije je vreden pozornosti, ob tem pa moramo poudariti, da je predstava že v svoji zasnovi namenjena šolarjem (seveda tudi odraslim), ki jo bodo lahko spremljali kar v svojih šolskih prostorih. Gledališčniki so želeli scensko izkoristiti negledališki "prostor šole ter ob tem razbremeniti domači oder, ki je povrh vsega tehnično izredno skromen. Predstavo »Čenčači« bodo igralci Prešernovega gledališča praktično igrali vsepovsod, tudi zunaj zidov, na travnikih, peskovnikih ... M. L. Igor Pleško v kranjski Mestni hiši Cvetlični portreti Ustvarjalna prizadevanja akademskega slikarja in kranjskega rojaka IGORJA PLEŠKA, jkj jih v kranjski galeriji spremljamo že leta nazaj, so bila vedno močno obarvana z avtorjevo osebnostjo. Tihožitja morske favne in flore iz umetnikovih prejšnjih slikarskih ciklov so prinašala na razstave svojevrstno izraznost kolorita, govorljivost kompozicije in zrelost vsebinske zasnove. Te lastnosti je slikar ohranil tudi v predstavitvah cvetlične motivike, ki je predmet sedanje razstave. Namenoma to pot ne govorimo o tihožitjih, saj so rože, ki jih slikar prikazuje manj mrtvi predmeti kot živa podoba rasti, notranje polnosti in zgovornosti. Morda bi tem slikam bolj ustrezal naziv — cvetlični portreti. Slikarju so rože živa bitja, spremlja njihovo rast od prvih kali do razcveta, ko postanejo godne za upodobitev. Ne trga krhkih stebelc in jih ne poklada v krste vaz, umetnik slika rože v njihovi rasti in njihovem umiranju, drobne cvetove povečuje do velikih mer, da poudari njihovo enkratnost, njihovo individualnost. Simbolično presaja vanje svoja občutja, svoja razpoloženja, svoj notranji svet. Zdi se kot da slikarjeve rože živijo in cvetijo z nami, postajajo del našega okolja, ga bogatijo z razkošjem barv, z uglašenostjo oblik in živostjo svoje rasti. Podobno kot anatom posega slikar v osrčje cvetov in odkriva njihove nenavadne, velikokrat kar fantastične oblike. Zazdi se nam, kot bi se srečali z nekim tujim, še nikoli videnim svetom, z nekakšno zabrisano realnostjo. Nekatere od razstavljenih upodobitev bi zares lahko primerjali z delom tega ali onega abstraktnega slikarja. To pa Igor Pleško še zdaleč ni. Slikar vztraja na tleh otipljivega sveta, čeprav je res, da bi mu bilo treba napraviti samo korak in že bi se znašel na drugem bregu. Možnosti odkrivanja novih oblik v okviru našega makro in tnikro-kosmosa se zdijo avtorju mnogo bolj perspektivne kot pot v informal. Vsakomur, ki je imel priliko spremljati slikarjev dosedanji razvoj, bo njegovemu mnenju rad pritrdil. Cene Avguštin J Začetek gledališke sezone Tržič — Precej pozno, vendar težko pričakovano, se bo prihodnji teden začela na odru tržiškega Cankarjevega doma nova gledališka sezona. Z zamudo se začenja, ker so oktobra potekala zadnja obnovitvena dela odra in prostorov za odrom osrednje tržiške dvorane. Zdaj je dobila lepšo, bolje opremljeno in sodobnejšo obliko in odprla bo vrata tržiš ki publiki, ki že "nestrpno pričakuje prve gledališke predstave. Novost, ki jo letos uvaja občinska kulturna skupnost, so abonmajske predstave, ki jih bo kar šest v sezoni. Tržiški publiki se bodo predstavila gledališča iz Ljubljane, Maribora in Kranja ter domače gledališke skupine. Abonmajske vstopnice so že razprodane po sindikalnih organizacijah delovnih kolektivov in v prosti prodaji jih skorajda ni več moč dobiti. To samo potrjuje željo, da v domači dvorani vidimo poklicne gledališke stvaritve. V petek, 12. novembra, bo sezono odprl Zlatko Šugman z delom Miloša Mikelna »Direktni prenos«. Gre za satirični paternošter, ki karikira naše družbene probleme s satiro in humorjem. Teden dni kasneje se bo predstavil Janez Hr*evar-Rifle s Fornezzijevo komedjo »Občinski svetnik Jožef Švejk«. Poleg priljubljenega igralca bodo nastopili tudi člani ansambla Dvanajsto nadstropje. Domačo premiero si bodo Tržičani lahko ogledali 25. novembra, ko bodo člani podmladka Mladinskega ;ledališča pod režijskim vodstvom ožeta Peharca in Smiljane Brkljač ostavili na oder delo »Mali strah iav-bav«. Člani igralske skupine Mladinskega gledališča Tržič pa za abonma pripravljajo delo Marca Comolleti-ja »Boing-boing«. 5; g31 a Srečanje slovenskih tamburašev imo Hi tednoi sobotah are. iedelj< pesmi. .„J Reteče pri Škofji Loki - V nedeljo, 7. novembra bo v kulturnem domu v Ratečah pri Škofji Loki potekalo tretje srečanje tamburaških skupin Slovenije. Pripravilo ga bo domače kulturnu umetniško društvo Janko Krmelj s sodelovanjem Zveze kulturnih organizacij Škofja Loka in Slovenije ter Združenja tamburaških skupin slovenije. Prireditev se bo začela ob 15, uri. Nastopilo bo dvanajst tamburaških skupin iz vse Slovenije. Koncert bo začel domači tamburaški orkester Bisernica, ki ga vodi Franc Rant Nato bodo nastopili: tamburaška skupina Osnovne šole Nada Cilenšek iz Griž, ki ga vodi Florjan Lesjak, tamburaška skupina Šentjanž ood v od sto m Ivana Weissa, tamburaška^ skupina Osnovne šole Dragotin Kette iz Novega mesta pod vodstvom Silvestra Mihelčiča, tamburaška skupina SPD Zarja iz Železne Kaple na Koroškem pod vodstvom Pepce Stane, tamburaški orkester DPD Svoboda iz Ptuja pod vodstvom Draga Kleina, ansambel Mandolina KUD Stadion iz Ljubljane pod vodstvom Slavka Koklja, tamburaški orkester Središče ob Di *avi pod vodstvom Franja Lovrenca, tamburaški orkester SPD Jepa Baško jezero iz Loč pod vodstvom Erike VVrolich, tamburaški orkester ZPI1 France Prešeren iz Celja pod vodstvom Sreča Cizelja, tamburaški orkester PD Cirkovce pod vodstvom Draga Kleina, ob koncu pa bo nastopil še domači tamburaški orkester Bisernica pod vodstvom Franca Ranta. Ob koncu bodo tamburaši še skupaj pod vodstvom Franca Ranta zaigrali skladbo Blaža Potočnika »Pridi Gorenj c« v priredbi A. Graeb-nnnga. V drugi abonmajski predstavi, 19. novembra, se bo predstavil Švejk (Janez Hočevar-Rifle) v vlogi občinskega svetnika Komedijo o življenju stevardes bodo na oder postavili v začetku decembra pod režijskim vodstvom Iva Koklja. Seveda to še ni popolna slika gledališkega snovanja tržiških gledaliških ljubiteljev. Uprizoritve pripravljajo še člani Amaterskega gledališča iz Tržiča, kulturno umetniškega društva Podljubelj in kulturno umetniškega društva Lom. . Boris Kuburič O LAS 6. STRAN KOMENTARJI IN KRITIČNI ZAPISI PETEK, 5. NOVEMBRA 1 Do pravice tudi s pritožbo Letos so odbori za varstvo pravic pri občinskih zdravstvenih skupnostih ugodili več kot polovici prošenj in pritožb občanov. Lani je bilo največ prošenj za oprostitev prispevka za zdravstveno zavarovanje kmetov zavarovancev preko sodišča združenega dela. Zgodi se tudi, da se na odločitev strokovnega konzilija zdravnikov občan pritoži in zahteva zdravljenje v zdravilišču, čeprav bi bilo to zaradi njegovega visokega pritiska lahko Kranj — Kadar se na svojih sejah sestanejo člani odborov za varstvo pravic pri občinskih zdravstvenih skupnostih, jih navadno čakajo na mizi kar zajetni kupi prošenj in-tudi pritožb občanov. Ze lani so odbori vseh petih gorenjskih občin pregledali in potem odobrili ali zavrnili več kot 500 najrazličnejših vlog, s katerimi občani zahtevajo uresničitev pravic iz zdravstvenega varstva ali pa oporekajo nekaterim strokovnim odločitvam zdravniškega konzilija. Med najpogostejšimi so bile lani pritožbe zoper zavrnjene zahtevke za zdraviliško zdravljenje. Lani se je zoper odločitve o zdraviliškem zdravljenju pritožilo 83 občanov, letos v prvi polovici leta pa že 37. V gorenjskih zdravstvenih skupnostih se namreč že nekaj let zaradi sprejetih varčevalnih ukrepov v zdravstvenem varstvu natančno drže pravilnika, ki določa, kdaj je zdravljenje v zdravilišču nujno zaradi določene bolezni in kdaj le koristno./ Tega zadnjega pa v gorenjski regiji zaradi varčevanja že nekaj časa zdravstvene skupnosti ne plačujejo. Vendar bolniki kljub temu uveljavljajo takšno ugodnost, če drugače ne, pa ■ usodno in zdravniki so bili prav zato proti zdraviliškemu zdravljenju. V takšnih primerih seveda odbor za varstvo pravic upošteva zdravniško mnenje. Po drugi strani pa se spet dogaja — vendar gre res za izjeme — da si kdo enostavno privošči, da kljub napotnici ne odide v zdravilišče, pač pa si omisli nekaj tednov počitnic kje drugje. Ni treba posebej povedati, da tako izgubi tudi pravico do nadomestila zaradi bolezni. Sicer pa je priznavanje bolniškega staleža dokaj pogosto na dnevnem redu odborov za varstvo pravic. Lani je odbor več kot tri četrtine pritožb občanov na odločitve zdravniške komisije prve stopnje zavrnil, na podlagi mnenja zdravniške komisije druge stopnje pa je zahtevke po staležu priznal. Lani je bilo precej zahtevkov za priznanje staleža delavcem iz drugih republik, ki pogosto obolevajo v svojem kraju, pri k povezali s Kompasom, ki jim je obljubila tudi več tujih gostov. Ko •o se po slabem makadamu Pripeljali do njih, je imela gospodi *j» Anica opraviti v kuhinji, hči «ijeta (ki je zavoljo turistično Umerjene kmetije ostala doma, po Mdicu je namreč gostinka) pa je Mala mošt. Avgusta so odšli zadnji gostje, novih pa pred zimo ne fctfakuiejo, tako da sta našli , čas ^ za klepet. V vasi, kjer se jeseni kmet ukvarja z delom in nima I^ložnosti niti za hiter klepet čez Wot, so minute za pogovor prijetne ti. Ker je gospodar Ciril na delu, sta s hčerjo precej obremenjeni. »Poleti je za .nas zgodaj dan,« se zdi Laniškovi gospodinji samo po sebi umevno, »Najprej postorimo zunaj, potem pa že gostje čakajo zajtrk. Resda tudi turisti sežejo po .kmečkem orodju, a le za svojo rekreacijo ...« Laniše so le slabih šest kilometrov oddaljene od Kamnika, vendar so z dolino povezane s slabo cesto, tudi telefona ni. Vse to Laniškovi v letu dni kmečkega turizma na domačiji še posebej trdo občutijo. Za goste se morajo iti dogovarjat v Kamnik, tja morajo po vsakdanje potrebščine za gospodinjstvo, kar terja veliko kmetu tako dragocenega časa. Prvo preizkusno leto, ni bilo kdove kako uspešno, menijo Laniškovi. Uredili so sobe z 12 ležišči, ki jih je do danes obiskalo 100 gostov. Turisti prihajajo le v poletnih mesecih, tako da se naložba prav počasi obrača. Laniškovi bi radi goste sprejeli tudi pozimi. Takrat je več časa, njihovo vseletno delo za kmečki turizem bi se tako bolj izplačalo, bližnji hribi pa so prijetni tudi za začetniŠko smuko. Gospodar je za to zimo kupil tudi prestavljivo vlečnico. Lani jih je zima prinesla okoli, saj ravno v času, ko so se dogovorili s turisti za zimovanje, ni bilo snega. Goste so poslali nato na Veliko planino. Upajo, da se to zimo praksa lanske ne bo ponovila. n ljudje, še posebej kj i&čejo mir, so naši f^lostejSi obiskovalci,« pravi ^ea Lanišek. »Prihajajo iz ,k®fcce Ljubljane, pa iz Zagreba, imeli tudi Belgijce m prvo !* Angleže. Ugaja jim naš hn-*"«kinrak, domača hrana, ki jo jj»ajo iz skupne sklede, spre- ^•iei. Nekatere smo poleti poškili tudi na Veliko planino, se poleti pase naša čreda. V pastirski koči resda m J** preživeti dolgih počitnic, dan življenja ob siru, **mcih in mleku se pa kar Sredi poletja, ko turisti najraje Uidejo v Laniše, je na kmetiji tud Največ dela. Pridni gospodinji /Uuci kljub vsemu marsikaj poston- Letos je bila obilna letina sočnih jabolk, zato bo pri Laniškovih dober, sladek mošt. - Foto: D. Ž. »Ko smo začeli,« pripoveduje Anica Lanišek, »so nam obljubili olajšave pri davkih. Komite za turizem nam zdaj daje nekaj dotacije, vendar ne zadostuje. Če ne bomo oproščeni pri davkih, nam bo šlo sila težko, saj z nočitvami ne bomo mogli kriti stroškov. Po letu dni, ko smo se privadili gostov, pa bi bilo škoda vse skupaj pustiti.« D. Z. Zlebir PA NISMO SE UKLONILI Na verigi za morišče t *ancka Bohinjc z Jesenic Francka Bohinjc z Jesenic je v Njem življenju veliko PretrPf'f; Njhuie ie bilo med zadnjo vojno, i Begunjah zaradi.aktivne-* deli v osvobodilni fronti obsodili 3 smrt z ustrelitvijo. Sedaj gre v 5 i*to in večkrat razmišlja o premosti in se čudi, da je sploh še na Vtu. Na dan borca je bila na sreča-*jt> borcev NOB krajevne skupnostJ Plavž na Jesenicah. Vsak ji je prisrčno stisnil roko. Lani je bila namreč hudo bolna in je morala v bolnico. Zato ie bila radost vsakega, ki jo je zagledal spet na nogah, toliko večja. Na tem srečanju na gostoljubni domačiji pri Gožu na Spodnjem Plavžu smo se 'veliko pogovarjali o Francki, ki je bila ves čas po vojni, dokler ji je zdravje dopuščalo, zelo aktivna v številnih organizacijah. Rojena ie bila 2. decembra 1898. leta na Bledu. 2e v prvi svetovni vojni, ko so mnogi stradali, je tudi ona veliko pretrpela. Doma je bilo pet otrok. Trije bratje so morali v vojsko, ona in sestra pa sta trdo delali na kmetiji. Eden od bratov je bil v ruskem ujetništvu. Tudi njen mož Franc je okusil rusko ujetništvo. Ko sta se vzela, je bil krojač na Bledu. Rodila sta se jima dva sinova: Francelj in Slavko. Med vojno sta bila oba tako kot mati Francka zelo aktivna v boju proti okupator- 'U»Ne da se opisati, kakšen občutek je to, ko si obsojen na smrt in ukle-njen v verige čakaš v vrsti, da te ubijejo,« je dejala Francka, ko je pravila, kako so jo februarja 1944 gestapovci aretirali. Takrat so stanovali pri Neumanu na Stari Savi na Jesenicah. »Ravno sem obešala perilo partizank,« je dejala, »ko so po stopnicah trdo prikorakali VAŠA PISMA »STEZICA SE VIJE TUDI POD VILO BLED« Na naš članek o najbolj prizadevnih turističnih društvih na Gorenjskem ki je bil objavljen prejšnji petek, se nam je oglasil bralec Jurij Hočevar z Bleda. Napisali smo namreč, da je prvo mesto med turističnimi društvi odnesel Bled predvsem zato, ker mu je uspelo zaokrožiti sprehajalno stezo okrog jezera, tudi pod vilo Bled. V pismu pa nam tovariš Hočevar piše takole: »Če menite, da je stezica, ki se vije tudi pod vilo Bled, dostopna sprehajalcem, vam utegne koristiti obvestilo, da to ni res.« V nedeljo, 24. oktobra, se je hotel sprehoditi po njej, a ni šlo ... Seveda smo takoj povprašali na Turistično društvo Bled, kaj je s stezico, ki jim je pripomogla do prvega mesta med gorenjskimi turističnimi društvi, pa so nam povedali naslednje: Dolga leta si je Turistično društvo Bled prizadevalo, da bi sprehajalna steza okrog Blejskega jezera tekla neprekinjeno. Vsa leta se je zatikalo prav pod vilo Bled. 600 metrov steze je to. Vendar jim je letošnjo spomlad le uspelo, da so jo pridobili za sprehajalce. Od 1. julija do 15. oktobra 1982 so se sprehajalci lahko tod nemoteno sprehajali, le Turistično društvo Bled je moralo plačevati posebnega čuvaja, da se tod turisti niso kopali, ribarili, da je čistil okolico in podobno. To jih je drago stalo. Za prihodnje leto bodo skušali doseči, da bi bil tu čuvaj prisoten le občasno, da bo ceneje. Računajo tudi, da bodo stezico lahko odprli že s 1. majem in da bo odprta vse do pozne jeseni. Tako je s to stvarjo, tovariš Hočevar in vsi ostali, ki bi se radi sprehodili okrog in okrog jezera. Spomladi bo spet odprta. Na martinovanje s Kompasom in Glasom Na martinovanje s Kompasom in Glasom. Izlet z martinovanjem v »dolenjskih Benetkah«, ki ga organiziramo skupaj s Kompasom, je vzbudil veliko zanimanje med vami in v hipu sta bila polna dva avtobusa, čeprav smo v začetku načrtovali enega. Dodatnega avtobusa nismo uvedli, ker bi v tem primeru nastala težava pri izvedbi izleta (kapaciteta gostinskih prostorov, zidanice). Vse tiste, ki bi šli radi zraven, pa zaradi zasedenosti ne bodo mogli, prosimo za razumevanje in obljubljamo, da bomo kmalu zopet organizirali kaj podobnega. Kot smo obljubili, vabimo s seboj tri naročnike. Aleksandra Peternelj, Pot v Bitnje 66, Kranj je izžrebala: Julko Kumer, Debeni 3, Gorenja vas, Ivanko Rutar, Rupa 30, Kranj in Jožeta Jenka, Virmaše 90, Škofja Loka. Druschke, Linke in Steiger. Osorno so zahtevali, da se napravim in grem z njimi. Preden sem stopila v avto, sem videla, da je bila hiša okrog in okrog zastražena. Iskali so tudi sina Slavka, a ga niso dobili, ker je bil ta čas v delavnici. Proti večeru so tudi njega pripeljali uklenjenega v Stanovnikovo vilo.« »Kaj pa je bil vzrok, da so vaju tako naglo odpeljali?« »Po mojem,« je nadaljevala Francka, »nas je^moral nekdo ovaditi, izdati, da sodelujemo s partizani. Na gestapu so me namreč trdo zasliševali, pretepali ter tako brcali, da sem dobila kilo. Hoteli so izvedeti, s kom sem povezana, s kom sodelujem in kje so partizani. Nisem vedela, da sva izdana. Ko so me zasliševali, je Slavko sedel v sosednji sobi in vse slišal... Razumljivo, da nisem ničesar izdala, kljub vsem mukam. Tudi sin je ostal trden kot jaz. Ko sva bila oba vsak v svojem bunkerju, mi je Slavko zakričal: »Drži se, da ne boš kaj povedala! Izdana sva.« Z gestapa so potem oba odpeljali na policijo h Kovaču, kjer sta prebila strašno noč. Naslednji dan so pripeljali uklenjene zopet nazaj na gestapo, od tam pa v Begunje. »So vas tu še naprej zasliševali?« »Sem in tja so me še kaj spraševali. Veliko pa ne, saj so itak vse zvedeli od tistega, ki je naju s sinom zatožil. Tu sem bila v ,belegšu' sku- Paj z drugimi in čakala na obsodbo, etdeset ali šestdeset nas je bilo v sobi. Od tu smo šli ven le na »apel« Meja pričakuje vodovod Vasica Meja na Sorškem polju ima le osem vežnih vrat, okrog vsake hiše je nekaj zemlje, ki jo tamkajšnji prebivalci, zvečine starejši, še zmeraj obdelujejo. Le pri dveh hišah je moč slišati tudi otroški jok in kričanje, pri drugih pa največkrat le jadikovanje, kdo bo prevzel njihove domačije, ko bodo sami omagali. Mlajši so se namreč izselili, in to predvsem zaradi tega, ker vas nima vodovoda. Zdi se, da je to edina gorenjska nižinska vas, ki je brez vodovoda, kljub temu, da je vodovodno omrežje praktično okrog in okrog vasi in da tamkajšnje hiše ležijo do- besedno na rezervoarju pitne vode. j preskrbi vodo iz vodnjakov, ki pa je, vsaj Prebivalci se zdaj preskrbujejo z tako so pokazale že večkratne analize, brez prekuhavanja neužitna, pa tudi premalo je je. Hiši, v katerih živijo tudi majhni otroci, si pomagata tudi s kranjskimi gasilci. Poprečno vsaka dva meseca jima jo pripeljejo, račun pa je seveda zavoljo prevoza domala dvajsetkrat večji, kot bi sicer bil, če bi ta voda pritekla v hiši po ceveh. Meja spada v krajevno skupnost Mavčiče, kjer so se avgusta letos domenili, da ima napeljava vodovoda na Mejo odslej absolutno prednost v okviru dejavnosti krajevne skupnosti. Kranjski Vodovod je že naredil okvirni predračun za napeljavo približno 1.600 metrov glavnega voda in domala 700 metrov cevi do posameznih hiš (poslopja so namreč precej raztresena), ki za zdaj znaša skoraj tri milijone dinarjev. Več kot tretjino so pripravljeni prispevati vaščani in krajevna skupnost, nekaj manj kot dva milijona pa naj bi prispevala občina iz združenih sredstev krajevnih skupnosti in samoupravna interesna komunalna skupnost občine Kranj. Čas, v katerem so se vaščani odločili za napeljavo vodovoda, spričo hudih gospodarskih težav najbrž res ni najbolj primeren, toda spričo dejstva, da napeljava ni pretirano draga in da gre v bistvu vendarle za zagotovitev temeljne življenjske potrebe, je projekt vsekakor izvedljiv, Vaščani Meje so imeli prvo in doslej edino priložnost za napeljavo vodovoda proti koncu petdesetih let, ko so napeljevali tako imenovani zasavski vodovod (v Mavčiče in na Podrečo), toda takratni prebivalci Meje so bili denarno prešibki, da bi se lahko priključili. Tudi zdaj nimajo bistveno več denarja, toda glede na to, da so se nekateri pripravljeni vrniti nazaj, če bo pritekla voda, pred tem pa tudi pomagati z delom in denarjem, je zdajšnji položaj na Meji vendarle precej drugačen kot pa pred približno četrt stoletja. Ko se je to jesen pričelo govoriti o vodovodu na Mejo, je bilo veliko ljudi, ki so bili vse doslej prepričani, da na Meji vodovod je. In prav ta »nevednost« jih je zdaj še bolj združila z vaščani Meje, kar se med drugim kaže tudi v tem, da so vsi pripravljeni pomagati. Lastniki zemlje, koder naj bi vodovod potekal, obljubljajo, da ne bodo delali nobenih težav; vso potrebno pomoč so obljubili tudi na občini in kranjskem »Vodovodu«, tudi komunalna skupnost z razumevanjem gleda na načrte in želje vaščanov Meje in tako res lahko upamo, da bodo tamkajšnji prebivalci kmalu zaživeli drugačno življenje. Milena Fornazerič »Kamničan« spet na glavnem tiru Kamnik — Medtem ko je kamniT čan leta in leta stal na slepem tiru, saj so se delavci v Ljubljano vozili z avtobusi (in seveda z osebnimi avtomobili), so v težki bencinski krizi prisiljeni omesti mu pajčevine in ga potisniti na glavni tir pogosteje kot le enkrat tedensko. Čeprav se v Kamniku ne bodo mogli docela odpovedati avtobusnim prevozom, saj se iz raztresenih vasi delavci težko pripeljejo kako drugače, so vendarle kanili dati prednost železnici. Skušali bodo urediti tudi kombinirane prevoze: do železniške postaje bo delavce iz komend-skega, tuhinjskega ali moravškega konca pripeljal avtobus, do Ljubljane pa vlak. Železniški prevoz so zadnji teden bistveno okrepili, saj vlaki vozijo domala v°sko uro. Avtobusne linije do LjuL.jane niso več tako pogoste, saj jih je nesmiselno podvajati s cenenim železniškim prevozom. ^ £ Trofejni kozorog — Tale trofejni oziroma kapitalni kozorog, ocenjen s 180 točkami, je omahnil v Brani v bližini Kamniškega sedla. Sodi med naše najimenitnejše trofeje. Lovec je bil tujec in je moral zanj odšteti lepo vsoto deviz. Lovski turizem je tako lahko tudi pomemben vir pridobivanja deviz, česar se naše lovske organizacije zavedajo, vendar pri tem skrbijo, da narava zaradi tega ni osiromašena. zjutraj in opoldne. Spali smo na ozkih posteljah, največ pa kar po tleh.« " % »Pa ste vedeli, kaj bo z vami?« »Nič nisem vedela. Z drugimi vred sem čakala v negotovosti. Neki dan pa so nas V9e odpeljali v dvorano na sodbo. Od kod so prišli sodniki, ne vem. Bili pa so napravljeni v črne obleke in sodniška pokrivala so imeli na glavah. Posamič so nas klicali na obtoženiški stol. Pred menoj so bili obsojeni na tri, pet, deset in več let. Meni so na kratko prečitali obtožnico, v kateri je bilo zapisano, da sem delala za bandite. Obrambe nisem imela. Sama pa se tudi nisem mogla braniti. Nebogljena ženska proti številnim uniformiranim gestapovcem. In v takšnem primeru je Človek ves iz sebe, da še govoriti ne more. Pa še vsi so biče držali v rokah! Tako sem obsodbo na smrt z ustrelitvijo sprejela tiho, brez besed. Kaj naj bi ia v takšnih okoliščinah nemoči in rezpravja sploh rekla?« Na smrt obsojeno Francko Bohinjc so nato dali v poseben bunker. Tako so rekli samici, kamor so zapornikom dajali hrano skozi linico in so jim bile uši edina družba. Kadar je šla iz bunkerja, je bil vedno, z njo stražar. Tako je minilo približno pet tednov. Prišel je 5. april, ko so začeli voditi obsojene na streljanje. Vsakemu so nadeli verige. Vodili so jih posamič. . e »Tudi name je prišla vrsta,« je dejala Francka. »Slišala sem strele, pod katerimi sta padla tudi dva Nemca, ki sta bila v službi v Begunjah, pa sta sodelovala s partizani. Ze so se odprla vrata za mojo zadnjo pot! Ze so mi nadeli verige in že sem naredila nekaj korakov proti mori-šču. Vdana v usodo sem se že videla, kako padam pod strelom. V tem pa je nekdo pritekel in gonjačem zavpil, da ne smejo več streljati. Brez besed smo se ustavili, se obrnili in odšli tja, od koder smo prišli. Kaj se je zgodilo takrat, nisem vedela. Čez šestnajst dni pa so me obvestili, da mi je bila kazen znižana na dosmrtno ječo zaradi pomilostitve, ki je bila razglašena na Hitlerjev rojstni dan.« Francka je bila v bunkerju še do maja, ko se je v Begunjah nabralo dovolj zapornikov za transport v Nemčijo. Preden so jih odpeljali, so zvezali po dva in dva skupaj ter jih s kamionom zvozili na železniško postajo v Lescah. Tu so jih strpali v živinske vagone in odpeljali v Nemčijo. Verige so jim sneli z rok šele od Beljaka naprej. Francka se je iz zapora v Nemčiji vrnila avgusta 1945. Vse to smo zapisali, da bi bolje cenili današnje življenje, ko se kruh valja v smeteh, takrat pa ga- ni bilo niti za v usta. Da bi ne pozabili na ljudi, ki so toliko pretrpeli za današnje lepše življenje. Branko Blenkuš O LAS 8. STRAN ROMAN, POTOPIS, NADALJEVANKA PETEK, 5. NOVEMBRA Jjg; 1 Franc Langerliolz-Cac Ločani v Andih Sedimo v Jatovem letalu za Ziirich in zelo veseli smo, da je stvar le stekla, kajti še pred nekaj dnevi je bilo vse skupaj veliko bolj podobno polomu kot pa alpinistični odpravi. Na mehkih in udobnih avionskih sedežih se spominjamo nervoznega tekanja, obupnega iskanja finančnih pomoči. Vse skupaj se je začelo že pred časom, ko se je v alpinističnem odseku Skofja Loka porodila misel na Ande. Veliko domačih in tujih sten smo že preplezali, tudi najtežjih, zakaj se ne bi poizkusili tudi v visokih južnoameriških gorah? Vsi smo bili takoj za to, vsi goreči smo šli na matično Planinsko društvo, kjer pa smo dobili prvi tuš. Kljub temu da loški planinci praznujemo letos 75-letnico delovanja in bi odprava lahko pripomogla k še lepšemu jubileju, nas planinski funkcionarji hočejo prepričati, da bi stvar preložili ali se odločili za kak bližji cilj. Letos ni denarja, so rekli. Vendar je bila želja po novih doživetjih že premočno zakoreninjena v naših srcih, zato nismo popustili. Sledile so prošnje za denarno pomoč, spet smo bili razočarani Tisti, ki so največ obljubljali, so nam na koncu velikodušno dajali samo nasvete. Prek agencij smo poiskali najcenejši letalski prevoz v Južno Ameriko, a tudi tu nismo imeli sreče. Nekaj dni pred odhodom smo dobili teleks, da je »naš« polet odpovedan. Bili smo poklapani in sila pesimistični. Odločili smo se za redni, veliko dražji prevoz. V teh težkih dneh smo vsi upali na pomoč Planinskega društva Skofja Loka, vendar zaman. Lahko rečem, da smo bili zelo razočarani nad društvom, katerega jubilej smo hoteli počastiti Vendar nam niso nudili ne moralne pomoči pa tudi finančno so pokrili le slabo desetino vseh stroškov odprave. Nekaj so nam dale različne tovarne in privatni obrtniki, nekaj pa smo zaslužili s prodajo značk naše odprave. V veliko Eamoč so nam bili tudi nekateri člani AO Skofja oka, ki so uredili veliko stvari v zveži z našim potovanjem. Ogromno je za nas naredil tudi naš prijatelj Pavle Segula. Hvala! Kar smo imeli vsi že za skoraj nemogoče, se na koncu le uresniči. V domačem kraju se dopoldne zberemo z vso opremo. Peljemo se skozi Kranj in tam se poslovim od sodelavcev Gasilsko-reševalne službe. Po krajšem poletu pristanemo v Zurichu. Izredna prijaznost ljudi in čistoča naredijo na nas močan vtis. Toda cene so tako visoke, da kar obsedimo v udobnih stolih in čakamo na letalo za Madrid. Žele je obut v copate Adidas - model Zurieh. Sprašujemo ga, če-ima tudi model Madrid za špansko glavno mesto. Pri pregledu ročne prtljage najdejo pri Želetu ledno kladivo, ki ga zaradi splošne varnosti shranijo pri pilotu. V Madrid letimo z družbo Swissair in še danes smo prepričani, da je to najsolidnejša družba. Vmes pristanemo še v Genevi. Letala niti ne zapustimo, kmalu odletimo proti Madridu. Tu se že vse pripravlja na bližajoče se svetovno nogometno prvenstvo. Delajo podnevi in ponoči da bo vse nared. Hodimo po letališču ter se norčujemo iz smešnih pokrival, ki jih nosijo miličniki. Enega celo prepričamo, da nam da pomeriti svojo »čelado«. Vsi zdolgo- Srečni smo, potovanje se je začelo Na trgu je bilo vedno živo časeni in zaspani le dočakamo zgodnje jutro, ko nas sprejme letalo španske družbe Iberia. Posedejo nas po celem letalu, a potem se le malo premaknemo skupaj. Kmalu sledi prvi obrok, a takrat še slutimo ne kakšna gostija nas čaka. Vsi, ki želijo pripotovati na cilj s polnim trebuhom, naj potujejo s to družbo. Mislim, da v nobenem drugem letalu ne dobiš med poletom kar sedem toplih obrokov. Zapuščamo Evropo, letimo direktno proti zahodu, tako da nas skoraj vso dolgo pot spremlja tema. Spimo, jemo. Končno se spet zasveti napis, da moramo pripet> varnostni pas. Spuščamo se, v trdi temi zagledamo spodaj množico luči. San Juan, mesto na Portoriku. Pristanemo in ogledujemo si »free shop«. Velika vročina, vse je mokro, kajti dež je dnevni spremljevalec tamkajšnjih ljudi. Ko zapuščamo soparno letališče, se začne daniti. Čudoviti prizor nas vse očara. Stevardese ob vsakem vzletu demonstrirajo postopek ob morebitni nevarnosti. Naslednji pristanek je Bogota v Colum-biji. Kratek postanek, nato nadaljevanje poti proti Ekvadorju. Kratek polet in začnemo se spuščati proti Guayaqilu. Pilot dolgo časa kroži, spodaj pa samo močvirje; voda, blato. Resno se že bojimo, da se je pilot zmotil. Letalo je že skoraj na tleh, nekaj des^t metrov visoko, pod nami pa še vedno sama voda. Se danes ne vem, od kod se je naenkrat prikazala betonska steza. Na letališču opazim gasilce in grem malo k njim na »obisk«. Dam jim značko odprave in v zameno mi razkažejo opremo zđ gašenje. Se zadnjič vzletimo in po zvočniku nas obvestijo, da bomo preleteli ekvator. Res zagledamo mesto Kito, ki je ravno na ekvatorju. Pravili so, da ob preletu ekvatorja v letalu delijo šampanjec. Željno pričakujemo strežnice, da nam natočijo žlahtne pijače, toda namesto nje dobimo še en obrok hrane. Kmalu zagledamo visoke vrhove; Andi - naš cilj. Vsi navdušeni nad čudovitim pogledom fotografiramo kot obsedeni. Nekaj časa se naš pogovor suče le okoli gora in v hipu so pozabljeni vsi težki trenutki pred odhodom. Pristanemo v glavnem mestu Peruja, v Limi. Na letališču nam vzamejo potne liste z obljubo, da jih čez dva dni spet dobimo. Pred letališko stavbo se v nas zažene najmanj deset denarja željnih taksistov. Sprva jih odganjamo na lep način, a nam kar sledijo kot muhe. Sedaj stopi v akcijo naše »orožje« smučarske palice. Po tem napadu nas končno pustijo pri miru. Ze na letališču nas nekdo prepričuje, naj se nastanimo v Youth Hostalu, ki je po njegovih besedah najlepši, najcenejši, skratka idealen hotel. Res nas avtobus pripelje pred to velezgrado, na zunaj prav povprečnega videza. Na oknih so narisani kljukasti križi in ko vstopimo, nas mlada strežnica Ursulla pozdravi s »Heil Hitler«. Kar zijamo od iznenađenja. Vendar smo preveč utrujeni, neizkušeni in premalo izbire imamo, da bi se prevažali po Limi, zato ugriznemo v kislo jabolko in se nastanimo v teh hitlerjevskem brlogu. Tolažimo se, da le za nekaj dni. Popoldne izkoristimo počitek, se po ulicah sprehajamo, jemo banane in ne slutimo, da bodo prav banane zelo pomembne za našo prehrano. Črtomir Zoreč POMENK! 0 GORENJSKIH KRAJIH IN LJUDEH NA PODROČJU LJUBLJANSKIH OBČIN (63. zapis) Mikavna Valvasorjeva pripoved o Fužinskem gradu na levem bregu (torej že na Gorenjskem!) Ljubljanice, me je kar nehote opozorila še na drugo Valvasorjevo pripoved, o-čolnarjenju po Ljubljanici v njegovem času; v času, ko je nastajalo veliko delo v petnajstih obsežnih knjigah »Slava vojvodine Kranjske«, v letih do 1689, ko je bil Valvasorjev prisrčni slavospev domači deželi končno le natisnjen — pa čeprav je moral avtor zaradi velikanskih stroškov s tiskom, povsem obubožati in skoraj osamljen kmalu umreti... V enajsti knjigi je stari zgodovinar in krajepisec spregovoril tudi o živahnem življenju čolnarjev na Ljubljanici. Vendar bi rad o tem njegovem pričevanju kaj več spregovoril v enem od prihodnjih zapisov, ko bom mogel kramljanju dodati še pripoved o brodarstvu na Savi — vsaj na onem kratkem odseku, ki ga bodo obravnavali ti zapisi — to je od njenega Sotočja z Ljubljanico pod Podgradom pri Zalogu in ob toku Save nizdol: pod brodarskim zavetnikom sv. Miklavžem (741 m) pri vstopu reke v sotesko, mimo nekdanjega pristana Save ob Savi in skozi Litijo (krajevno ime ima očitno svoj izvor iz časov prvih, še antičnih saVskih bro-darjev, saj ga izvajam iz latinske oznake za breg ali obalo t. j. obrežni »litus«, ali obrežni t. j. »litoralis«; nikakor pa izvora imena ne bi smeli naslanjati na litij, mehko raztezno kovino srebrnkaste barve, ki ji je izvor v grški besedici za kamen t. j. »lithos« v novolatinščini »lithiurn«) tja do Zagorja na robu zgodovinske Gorenjske. SPET NA STRANSKI POTI! Kaže, da sem zašel — namesto da bi se zvesto držal trdne poti, me nekaj premoti in pero mi kar samo od sebe uide na ljubo snov »jezikovnih« pomenkov in ugibanj. Pobudo za ta »skok vstran« mi je dalo ledinsko ime »Na Trebižih«, severovzhodni ravnici pri Zalogu, v strogem sotočju Save in Ljubljanice. Seveda, brž mi je v mislih Trbiž onstran meje. Mi pravimo: gremo v Trbiž po to in ono (zdaj vedno manjkrat!), domačini iz slovenske Kanalske doline, iz Ukev, Ovčje vasi in Žabnic pa hodijo po opravilih na Trbiž. - Ker prihaja, tako krajevno kot ledinsko, ime od oznake za otrebljen svet, bo pač bolj prav Kredpona »na, ne pa »v«. — Saj odimo tudi »na« Trebijo v Poljanski dolini, ne v Trebijo. Na iztrebljen svet, ki naj bi pozneje služil za obdelavo, po vsej priliki spominjajo tudi še nekatera druga naša znana krajevna imena npr. Trbovlje, Trebnje, Trtbelno, Trebeljevo, Trboje, Trebež idr. -kjer pa so zaraščen svet »trebili« z ognjem, s požiganjem, da bi tako dobili zemljo za kultiviranje, za njive in travnike ali vsaj za pašnike in senožeti, so kraji dobivali spet drugačna imena, kot so npr. Gor> peke, Izgorje, Opale, Pogare in podobno. OD BISTRE PRI BOROVNICI DO SAVE PRI LITIJI * "j? Čolnarjenje po Ljubljanici i v poznejših časih (po ____ sorju ni povsem opustelo, nekakšen »pravi parnik« je neb: časa plul od Vrhnike do Ljubljane Pa tudi podpeški črni marmor, ki * že vedno vzidan v temelje irt portale številnih ljubljanskih hiš. « bil pripeljan iz Podpeči po Ljublii-nici do mestnega »pristaniša« prec Cojzovo palačo. No, nas bo gotovo najbolj zanisa. Prešernov »stik« s čolnarjenje® pc Ljubljanici. - Približno v istem ?> dobju sta službovala pesnikom strica Jakob in Franc ob takratni rečnih poteh. Prvi v Borova* (1814-1827), drugi na Savi Litiji) ob Savi (1814 do 1824) Navada — resda tudi malo čunljiva — dijakov onih Čas bila, v vakancah obiskovati tej še sorodnike in si tu pri iti izprositi kako »podporo«. Tako * tudi pesnik s svojim bratom Jurij« (poznejšim župnikom na Koroškec. nazadnje v Ovčji vasi v Kanalsk-dolini) rad obiskoval oba s*o«s strica. Posebno tudi zato, ker se je tako lepo prepeljati s čolnom <* enega strica do drugega, od Bck* niče skozi Ljubljano pa vse do Sa*« ob Savi, od Jakoba do Franca, časa v družbi s čolnarji pG ljanici (najbrž od Bistre prf ^ rovnici), potem pa od Zaloga n«^ s savskimi brodarji. Dolgčas naoe budnima fantoma gotovo ni bil: Gotovo so si čolnarji znali sikatero zgodbo povedati. Men.u imajo tudi mornarji tKriavei; brodarji in ^Čolnarji svojo latinščine, kot lovci in ribiči! Najmlajša sestra pesnikova. Al črka Prešernova, pripoveduje v i spominih o tej »plovbi« obeh >vo bratov: »Namenila sta se, France * Juri, od strica Jakoba še k >rri:: Froncu, fajmoštru — Vstopila >u čoln; se skoraj od Borovnice peli** po Ljubljanici in kar nara čolnu skozi Ljubljano. Od naprej pa po Savi do župnije Mikala ju je vožnja in pomeni* brodarji prav gotovo, tako rada s« se podajala na to tvegano pot. F* stricu Froncu na Savi pa ju * čakala tudi obilica medu — stric je bil izveden čebelar, najfc*^ v onih krajih. O značajih obeh pesnikovih strn^ se Alenka spominja: »Na Dunaju je Frenceta naifc* podpiral stari stric Jožef Preše rff domači smo vedeli, da je brat n*** največ koštal. — Tudi oba str** Fronc in Jakob, sta mu na Pua* precej pošiljala. Več stric Fronc, Jakob. Fronc so mu rekli ti denar za lečo, prav tako dober i.-; kakor leča. — Jakob, sami zeio in dobrih rok, niso kaj prida denar^ imeli, a dali so, kar so mogli.* Janez Lušina-Mali Deveti september pred 40. leti na Jelovici Zarja na zahodu je kazala na lep naslednji dan. Četa je pohod nadaljevala in se v kraju, imenovanem Hafnarjevo, razdelila. Razdeljena na več skupin naj bi laže preživela hajko. Večji del čete je nadaljeval nočni pohod proti zahodnemu delu Jelovice, manjši s komandirjem čete pa proti Dražgoški gon. V noči od 9 na 10. 8. se je vsa četa spustila v stene Dražgoške gore. Jutro 10.8. je po skupinah dočakala v skalah Dražgoške gore: od peči nad vasico Pri cerkvi (Dražgoše) do sten v Pod- mUNenici so 10. 8. že povsem obkrožili Jelovico na njej pa zasedli vsa pota, višinske točke, gozdne poseke ter planšarije. Sistematično so 5 strelskih vrstah pričeli hajkati skozi gozdove Pri tem so požgali vse gozdarske planšar- navzdol po Dražgoški gon m se je zauste a vrhu prepadne stene Janušek je nar. nameril inpoS je strjlNamecjezgm^^ steno Imel sem občutek, kot da gt«*.*. ■ ska ka lca v vodo. Nemec je nared u nek* g hov in izginil pod navpjčno ^no^ smo bili lačni, tako dj®0'^^ nemškem taborišču pobirali ostanki hra* Svrtem paradižnik in spotoma nah^ borovnice; < 1 ' PETEK. 5. NOVEMBRA 1982 ZA DOM IN DRUŽINO, IZ ŠOLSKIH KLOPI 9. STRAN GLAS i Ljudje ne želijo ničesar tako obvarovati in na nič ne pazijo tako slabo kot na lastno zdravje. Malo solimo — zdravo živimo. Mirna prebava je pol zdravja. Kdor veliko tarna, malo trpi. ta mesec na vrtu r- juha z jetrnimi cmoki Za 4 osebe potrebujemo: 6 starih žemelj, okrog 1/8 litra vročega mleka, 500 g telečjih jeter, 1 čebulo, 100 g mesnate «uhe slanine, 2 jajci, 2 jedilni žlici Ksekljanega peterSilja, 1 čajno Jlil5ko majarona, 3-4 žlice kru-hovih drobtin, sol in poper. Poleg tega pa seveda liter in pol skuhane juhe, ali instant juhe, ter po 1 žico drobnjaka in sesekljanega peterSilja. Zemlje narežemo na koščke in jih prelijemo z mlekom ter pusti-Bo pol ure, da se dodobra na-j Močijo. Jetra narežemo na majhne koščke in jih skupaj s čebulo ® slanino drobno zmeljemo na trojček. Zmleti masi dodamo vse ostalo: jajca, peteršilj, majaron, drobtine, poper in sol. Zmes dobro pregnetemo in pustimo tati pol ure, potem pa oblikujemo cmoke. 15 minut naj počasi wo v glani vodi. Potem jih vza-? memo s penovko ven in damo v vročo mesno juho, potresemo z drobnjakom in peteršiljem in po- drobi it Novembra nadaljujemo s spravljanjem korenastih zelenjadnic. V jame podsipnice damo predvsem peso. redkev, zeleno, pastinak, krompir, korenček, kolerabico, zlasti podzemeljsko, in repo; v zasipnih piramidah se drži bolje korenček in zelje (belo in rdeče); solatne vrtnine damo v gredo zasipnico ali pod dvojne tunele, ki jih še dodatno varujemo s slamo, koruznico, d račjem, smrečjem, vresjem in podobnim. Globoke oknjake uporabimo ravno tako za vzimovanje zlasti zelene zelenjave. Del zelenjave vložimo v kleti, da je vedno pri roki. Pazite na miši! Škodijo tudi prašički, zatiramo jih z blattanezom. Zelenjavo, ki jo hranimo v plastiki, prej očistimo in operemo. Nadaljujemo delo iz prejšnjega meseca, gnojimo in prekopavamo vrt. V špargljišču poruvamo in sežgemo suha stebla in pognojimo z rudninskimi gnojili (NPK). Spar-gljevko zažgemo zaradi rje in špar-gljevega hrošča. Prekopavamo kompost, zrelega presejemo; na novo sestavljamo kompostne kupe. V bazenih izpraznimo vodo in pred mrazom varujemo vse občutljive naprave, zlasti izpostavljene železne in aluminijaste cevi, pipe, hidrante in podobno. Za večji mraz so občutljivi vsi medeninasti deli. Pospravimo vrt! Prav je, da vemo jedi zgostimo brez prežganja Pri nekaterih boleznih prebavil bolniki ne prenašajo navadnega prežganja iz maščobe in moke. Tedaj si pomagamo tako, da moko zarumenimo v železni kozici brez maščobe. Zarumenelo moko zalijemo, jo gladko raz-kuhamo in primešamo juhi, omaki ali kaki drugi jedi. Jed pa zabelimo tako, da razpustimo v njej košček surovega masla ali pa ji prilijemo malo olja. Moke lahko zarumenimo več naenkrat in neporabljeno shranimo v dobro zaprti posodi v hladilniku, lahko pa tudi v kovinasti škatli na suhem prostoru. Juhe in omake zagostimo tudi z drobtinicami, prepraženimi brez maščobe ali pa z naribanim krompirjem. Paziti pa moramo, da zagostimo s krompirjem le jedi, katerih okus se ujema z njegovim. starost jajc Starost jajc ugotovimo, če jih damo v slano vodo (na 1 liter vode 10 do 12dkg soli). Popolnoma sveže jajce pade na dno. Jajce, staro približno 5 dni, plava v sredini, osem in več dni staro jajce pa ostane na površju. Čim starejša so jajca, tem višje se dvignejo. previdnost pri uporabi jajc Če jjie vemo zagotovo, da so jajca sveža, tedaj pri kuhanju ubijemo vsakega posebej v posebno skodelico in ga denemo šele potem v jed ali k ostalim, že ubitim jajcem. Tako lahko mnogokrat preprečimo škodo, ker ne pokvarimo vse jedi z enim samim slabim jajcem. juha brez cinka Premastna goveja juha marsikomu škoduje in dela težave želodcu. Pomagamo si tako, da preden juho zakuhamo, vlijemo v lonec nekoliko mrzle vode. Mast se na površini strdi in jo lahko posnamemo z žlico ali zajemalko. Najbolje pa je, da juho skuhamo za več obrokov hkrati, jo od-cedimo, ohladimo in ohlajeno postavimo v hladilnik. Tu se bo maščoba strdila v trdo skorjo, katero poberemo z žlico. Juha bo resnično brez cinka. Juho potem porazdelimo na obroke, tisto, ki jo bomo potrebovali ta ali naslednji dan, pustimo v hladilniku, ostale pa spravimo v plastične posode in spravimo v zamrzovalniku. Kako bo kdaj prišla prav! M. Messegue: Narava ima vselej prav I/l/nn Dokazano je, da je delovanje jeter neposredno povezano s ftsll it hrano- Nekateri ljudje trpe za zmanjšano dejavnostjo jeter Y ^^ j u in "se mora-i° vse življenje držati stroge diete, da ne draže jeter. Kdor dobi nenadoma hud jetrni napad, mora takoj preiti k najstrožji dieti la je prvi pogoj za ozdravitev. Kalorične jedi, kot so kuhane maščobe, omake, pražene jedi, stročnice, sladkarije in alkohol, so sovražnice jeter, povrtnina in sadje pa so njihovi prijatelji. Ob prvem znamenju jetrne bolezni je treba začeti z vegetarijansko kuro. Toda, tudi pri vegetarijanski kuri mora človek biti previden, ker se je treba izogniti tudi nekaterim zelenjavam: zelju (zelenemu in rdečemu, brstične mu ohrovtu in cvetači), gomoljnicam (repi, gomolju zelene), špinači in kuma ram. Pri sadju naj se bolnik odpove bananam, melonam, marelicam in slivam. Pogosto bolnik ne prenaša dobro tudi surove hrane, zato naj raje sega po zelenjavnih juhah, po kuhani zelenjavi in kompotih. Nekatere rastline vplivajo na razdražena jetra kot zdravilo. Najbolj učinkovite so artičoke in regrat. Spominjam se še, tedaj sem bil še otrok, kako so prišli k mojemu očetu sosedje, ki so se topili v solzah, ker je eden izmed njih obolel za zlatenico. Moj oče je bolniku nemudoma predpisal artičoke in regrat v vseh oblikah, kuhane in surove, v solati in juhi. Svetoval mu je tudi, naj uporabi vse dele rastline. Stekel je na vrt, odtrgal od artičoke nekaj velikih listov, podobnih akantusovim listom (ali pa je posušene liste prinesel iz svoje zaloge) in priporočal, naj jim doda še regrat s korenino vred ter iz vsega skupaj pripravi močan preliv. »Čim bolj bo grenak,« je rekel, »tem prej boste zdravi.« Danes vemo, da se pol ure zatem, ko popijemo regratov čaj, podvoji izločanje žolča. Naslednje čudežne rastline, ki pomagajo pri obolenju jeter in ki jih moram našteti, so korenje, paradižnik, vse solate (ta je lahko tudi kuhana), kreša in olive. Poznam zelo preprost in učinkovit recept z olivnim oljem, ki sem ga vselej priporočal jetrnim bolnikom: vsako jutro naj na tešče popijejo žlico čistega olivnega olja. Olivno olje ima neprijeten okus, toda če mu dodamo nekaj kapljic limoninega soka ali če takoj zatem, ko popijemo olje, pojemo posladkano rezino limone, se neprijetni okus omili. Olivno olje spodbudi in razgiba leni žolč in preobremenjena jetra. Pri jetrnih napadih sta olivno olje in česen, če ga prenesemo, edini dopustni začimbi. Kakor limona spodbujajo jetra tudi drugi kisli sadeži: pomaranča, mandarina, grenivka. Priporočljivo je jesti tudi grozdje, ki močno čisti kri in kralja med sadeži — vedno nežno, vselej dosegljivo jabolko. Postopno, glede na to, kako težave popuščajo, spet lahko jemo tudi meso, pusto ribo in mleko, ki naj bo, če je le mogoče, posneto. Čeprav ne smemo piti kave, alkohola in penečih pijač, pa se nam ni treba odreči vseh pijač. Prav nasprotno, strupe lahko izločimo iz telesa le, če veliko pijemo. Zato pijte zdravilne čaje in kislo vodo, ki ne vsebuje ogljikove kisline. Če nimate na zalogi listov artičoke in regrata, pijte žajbljev, rožmarinov ali metin čaj, ki dobro učinkujejo na jetra. Če imate večkrat {ežave z jetri, si pripravite zalogo učinkovitih rastlin in začnite pri prvem znamenju obolenja piti mešan zeliščni čaj, ki bo učinkoval na vaša jetra kot balzam. Ker potrebujete za čaj več vrst zelišč, pripravite preliv iz litra vode in ščepca vsake rastline. Tak čaj pijte štirikrat na dan. V čaj morate vsekakor dati: žajbljeve cvetove, korenino rabarbare, janež (celo rastlino) regrat (celo rastlino) in veliko vejico tavžentrože. Če nimate pri roki vseh teh rastlin, lahko naredite čaj iz vsake rastline posebej. Kadar so bolečine zelo hude, hitro pomagajo topli obkladki. Učinek bo hitrejši, če namočite obkladek v pravkar omenjeni zeliščni čaj. Lahko pa naredite tudi topel kašnat obkladek iz zelja, sesekljane kreše in stepenega beljaka. Tak obkladek je vedno zelo učinkovit in zelo hitro omili bolečino. Poleg tega vam svetujem, da popijete še kozarec omenjenega preliva. Ker je obolenje jeter pogosto psihične narave (razburjenje, jeza...), je zelo pomembno, da si uredite življenje in poskrbite za miren spanec. Izrabite vse, kar prispeva k dobremu spanju: šport, gibanje, svež zrak, urejen delovni čas, mir in redni obroki hrane. Srečni so ljudje, ki lahko rečejo: »Moja jetra? Saj še ne vem ne. da jih imam,« zakaj ta muhavi organ lahko celo največjemu optimistu prežene smeh. Bili so mučeni in ustreljeni na suženjskem delu 3 kolesi smo se učenci sedmih nekaj dni pred prvun ***mbrom odpeljali v Begu- * Tam naj bi prižgali sveče na £**>ve padlih talcev, ki so med ■"fc svetovno vojno dali živ-N«, da mi živimo v miru m ■trtvu. fct ni bila dolga. Kmalu smo * * vrhu klanca. Zagledali begunjsko pokopališče. Za- «ao na levo in že smo zagle-nekdanjo mogočno graščini v kateri je zdaj psihiatrična »»ajfaica. Med vojno pa so se * <*j zgradbi dogajale strahotne ki ne bodo riikoli pozab- '•topili smo skozi velika, z okovana vrata. Kolesa "K* prislonili ob zidove in se Spotili proti skromnim nagrob-talcev. Na večji spomin: tp smo položili venec, ki ga sami izdelali. Predenj Prižgali tudi sveče. gmo ge pomudili še pri Cenikih, potem pa odšli v nitratni najstrašnejši del pro-Č0"*, v mučeniške ulice smrti. *odn£k, ki je stal pri vhodu, je povedal, da je bil namen 5*:i'tov ponemčiti slovenski ^/od, ga izseliti na tuje, v Nemčijo, in v Slovenijo naseliti nemške družine. Sprva so mislili da to delo ne bo težko, vendar so se ušteli. Za Komunistično partijo, Osvobodilno fronto in celo partizansko vojsko ie stal še ves zavedni slovenski narod. Begunjski zapor je bil sprva ženska kaznilnica. Nemci so jo najprej preuredili v zbirno taborišče za izseljence, vendar so ga že po mesecu dni ukinili in ga spremenili v zapore za politične jetnike*- To dokazujejo tudi podatki, da je šlo v letih vojne skozi begunjske zapore 12.134 jetnikov, med njimi 2280 žensk in 405 otrok. V prvem obdobju streljanja talcev so Nemci za vsakega domačega izdajalca, ki ga je kaznovalo narodnoosvobodilno iribanje, ustrelili pet, za vsakega ubitega Nemca pa deset talcev. Sprva so talce streljali na mestu, kjer je bila izvedena partizanska akcija, kasneje pa so jih streljali na dvorišču begunjskih zaporov in v dolini Drage. Pozneje se jim v Dragi ni več zdelo varno, ker bi jih lahko presenetili partizani, zato so poiskali zatočišče na vrtu be- Prodaja nalepk ob tednu otroka -^ po sL nal^ Tovariš.caje vsakemu uiencu dala tn, "-»rt kdo želel, tudi «."- da jih vo4 ne bi V^S/cTnaTeb'nazeTo visoka, deset dinarjev ^ tiste tri ki ijvi sama. Ta- •^l^r^m nl ovonia naj jih gre ona prodat. sram. Nato sva nai.i ip »Ko bo še za starejse ob teanu starejsn, kinila nalepko. Pred nosom je zalopu n, a z vrati. SSa k spodnji, tudi starejši sosedi. Skrila sem se zid ter prisluškovala. Tanja, stara komaj Jest let jo je ^ poSS. Soseda je bila prijazna m je kupila na £ " v ii ie zdela Tanja prikupna deklica. Nazadnje mi ena nafepka, ki sem jo kupila zase. Nalepke sem ^C^eSenl^: kako so jih prodali. Denar ostalo je pet nalepk, katenh sošolci ~ prodati- Navsezadnje je kupila nalepko tudi uc, Čudno drage so se mi zdele, vendar prodala sem jih, V*m da bo lel denar za gradnjo novega pionirskega v Dolenjskih Toplicah, ^ka Vukotič, 4. a r. osn. šole Simon Jenko Kranj gunjskega zapora, kjer jih ni mogel nihče motiti Stopili smo skozi vrata. Tam je bilo v vrsti razporejenih devet celic smrti V vsaki se je zgodilo kaj strašnega, tako krutega, da si mi sploh ne moremo predstavljati Nemci so si vsak dan izmišljali bolj grozne mučeniške akcije, da bi dobili vsaj malo podatkov o »pomembnih ljudeh«, vendar jim to ni uspelo. Jetniki so pogumno klonili — za ves slovenski narod. V bunkerje so zapirali »težke« jetnike, tiste, ki so jih izbrali za talce ali pa so jih nameravali poslati v koncentracijska taborišča. Vsakodnevna slaba prehrana, mučenje in telovadba do nezavesti naj bi jetnike zlomile telesno in duševno. Krvava sled za jetnikom, ki so ga privlekli z zaslišanj v celico, je bila povsem vsakdanja stvar v begunjskih zaporih. V dneh, polnih tegobe, bolečine in stiske, ko so čakali na usmrtitev, so svoje zadnje misli in sporočila zaupali vlažnim stenam v celici Ker niso imeji pisal, so pisali kar z nohti, zato je pisava bolj nečitljiva. Ti zapisi so naj pretresi jivejši in najdragocenejši dokument, ki jih hrani muzej talcev v Begunjah. Tu so se noč in dan v neenakomernem ritmu menjavali kriki mučenih, ječanje umirajočih, žvižgi gestapovskih bičev, vzdih-ljaji na smrt obsojenih, rezka povelja zaporniških čuvarjev ter monotono bitje ure v vaškem zvoniku, ki je neprizadeto štela Življenja. Vsako ime na razglasu ustreljenih pomeni nenapisano knjigo o bolečinah in stiski pa tudi o Človekovi neuklonljivosti. Ko smo si ogledali vse celice, smo prišli do debelih lesenih vrat, ki so bila nacistom za zabavo. Bila so vsa preluknjana in krvava. Vodnik je povedal, da so na ono stran, komaj meter od vrat, privezali talca. Vrata so za seboj zaprli in na slepo streljali v človeka. Na koncu smo se podpisali v knjigo vtisov in se s težkimi srci odpravili nazaj proti šoli. Predstavljali smo si kako bi bilo, če bi tudi nas tako stradali, tepli m mučili. Ne, kaj takega se ne sme več ponoviti! Helena Zalokar, osn. šola Gorenjskega odreda Žirovnica Kostanj Veter piha, drevje niha, kostanj dozori in z dreves odpade. A ljubitelji narave brž po bližnjici v gozd, v roke vrečke in košare, da naberejo si pobio kostanjev — sladkih dobrot. Andreja Tomše, 7. a r. osn. dole Cvetko Golar Škofja Loka Na Primskovem * smo praznovali Včasih je tudi v naši krajevni skupnosti lepo in praznično. Enkrat na leto se spominjamo krajanov, ki so množično odšli v partizane. Temu dogodku in še drugim dogodkom iz narodnoosvobodilnega boja je posvečen praznik krajevne skupnosti Primskovo. Letos je bilo še posebno slo-yesno. Priredili smo proslavo z odkritjem spomenika 56 vašča-nom, padlim med vojno. Na začetku proslave so zapeli in zaigrali himno. Po slavnostnem govoru je tovariš Aci odkril spomenik. Spomenik je visok, lepo obdelan bel kamen, na njem so vpisana imena padlih borcev. Njim v spomin so ob spomenik položili vence. Nato je zaigrala godba, pevci so zapeli več pesmi, nastopili pa so še recitatorji in pionirji naše šole. Tudi cicibani iz otroškega vrtca so pripravili svojo točko. Tistim krajanom, ki so ob. spomeniku največ delali, so podelili priznanja in pohvale. Lili ki je predsednica našega pionirskega odreda, je obljubila, da bomo spomenik in park v njegovi okolici skrbno čuvali. Pionirji naše šole smo tako sprejeli spomenik in okolico spomenika v svoje varstvo. Starejši tovariši borci so nam nalogo zaupali in mi smo zelo ponosni. To je za nas pionirje pionirskega odreda Stane Kovač ič velik dogodek in tudi praznik. Leda Novak, 3. a. r. psn. dole Primskovo Se majhnega dečka me je pot zanesla v tujino, kjer sta delala očka in mamica. V domovini sem že hodil v šolo in se dobro učil. Mislil sem, da bo tudi v tujini tako, a je bilo na žalost drugače. Prvi dan me je v šolo spremljala mamica. Zanimalo naju je, ali je v razredu kakšen Slovenec. Res je bil. Janko me je lepo sprejel. Razumel nisem ničesar, kar je povedala tova-rišica. Zato sem bil vesel Jankove pomoči. Nekaj Časa sem nerad hodil v šolo, a kmalu sem »ujel« sošolce in dosegel prve uspehe. • • • Ko sem prišel v Nemčijo, sem bil star tri leta. Ker so moji starši ves dan delali, sem šel takoj v vrtec, čeprav Še nisem znal nemško. V vrtcu sem bil edini tujec. Moja »Tante«, tako smo rekli tovarišici, mi je vse večkrat pokazala in povedala. Ker me otroci niso razumeli, se niso igrali z menoj. Oni so prepevali, jaz pa sem samo gledal. Bilo mi je zelo hudo. Spomnil sem se na dedka, kako je doma prepeval z menoj. Naenkrat sem zlezel na mizo in na ves glas zapel Na planincah sončece sije. Vsi so me poslušali Tega dne sem dobil nove prijatelje, čeprav nisem znal nemško. Peter Drobnič in Sergej Jelene, slov. dopolnilna šola, Reutlingen T Letalska modelarska šola, ki se stiska v kleti osnovne šole Star -Žagar v Kranju, letos praznuje častitljivih dvajset let uspešn-ga dela. V tem času je slo skoznjo okrog osemsto učencev, k« so pod vodstvom Milana Omejca spoznavali osnove aerodinamike letalstva in meteorologije, oblikovali bolj in manj zahtevne modele ter se z njim. kosali na najrazličnejših tekmovanjih. Niso vsi posta i letalci, večino učencev pa so, in to je tudi najpomembnejše, pritegnil, tehnični poklici, ki jih naše tovarne tako potrebujejo. Zal bi se po dvajsetih letih letalska modelarska Šola skoraj morala posloviti. Še bolj kot prostorska stiska jo je pestilo pomanjkanje denarja. Navsezadnje j« je sprejela v svojo dejavnost osnovna sola Stane Žagar in tako učenci lahko še naprej oblikujejo svoje modele letal. Medse vabijo tudi vrstnike od drugod -Foto: L. M. GORENJSKI ENERGETSKI PROBLEMI \ Robati rp7 17T11 UU^dII9 d Iv V M.M.K J Gorenjska — industrijsko bogata, energetsko revna. Vse je treba pripeljati od drugod: premog, plin, naftna gorita, celo električno energijo. Le nekaj majhnih vodnih elektrarn imamo, ki dajejo četrtino potrebne elektrike, upoštevaje jeseniško železarno komaj 15 odstotkov. Gorenjski energetski problemi so zato toliko bolj zaostreni in ni naključno, da so si prav gorenjski energetiki prvi v Sloveniji skupaj zadali vrsto nalog. Ustanoviti energetsko skupnost Izdelati občinske energetske bilance Osrednji zaključek akcijske konference o energetiki, ki jo je pripravil medobčinski svet ZKS za Gorenjsko, je bil, da bodo pospešili ustanovitev pokrajinske energetske skupnosti. Pripravlja jo posebna delovna skupina, narekuje pa jo zakon o energetskem gospodarstvu. Energetska skupnost bo povezala vse gorenjske preskrbovalce z energijo, ki se zdaj vsak zase otepajo s težavami. Le skupaj bo moč načrtovati potrebe po energiji, razvoj energetike, se dogovarjati o smotrni porabi energije in sprejemati učinkovite varčevalne ukrepe, če bo to potrebno./ Doslej še niso povsem razčistili vprašanja, če kaže vključiti tudi komunalno dejavnost, ki skrbi za toplifi-kacijo mest. Vse bolj se vsiljuje tudi misel, da bi med energetske vire vključili drva, ki jih je na Gorenjskem dovolj. Zal jih zdaj ne znamo pripeljati iz gozdov iri preskrbovalci drva kupujejo na Kočevskem in v Brkinih. Gorenjske potrebe po energiji temelje na ohlapnih ocenah. Težko se je zavoljo tega pogovarjati o preusmerjanju z enega na drug vir energije, določati obveznosti pri oskrbi, načrtovati večje naložbe, ki bodo odvisne od oskrbe z energijo. Tako je na primer praktično nemogoče načrtovati velike skupne toplarne, Če ne vemo, s kakšnimi viri energije bomo razpolagali v prihodnjih letih. Neobhodno potrebne so zato občinske energetske bilance. Dale bodo sliko gorenjskih energetskih potreb, ki jih bo treba zadovoljiti. Izdelava občinskih energetskih bilanc je zato druga ključna naloga pri reševanju energetskih problemov. Energetska bilanca pa je na drugi strani tudi pogoj za pridobitev soglasij za projektiranje večjih porabnikov energije. Tako energetska skupnost kot energetska bilanca naj bi zagotovili ustre- zen položaj energetike, ki se nenehno otepa z izgubami in je ogrožena celo njena enostavna reprodukcija. Določiti vrstni red porabnikov električne energije Oskrba z električno energijo se tudi v Sloveniji vse bolj zaostruje in letošnjo zimo bomo težko prebrodili brez redukcij. Posebej, - ker je električna energija za gospodinjstva najboljše nadomestilo za pomanjkanje plina, premoga, kurilnega olja. Redukcije izvajajo, kot je zapisano v posebnem družbenem dogovoru. Vendar ga bo treba vsebinsko dopolniti, saj smo sprejeli načelo, da morajo izvoznike manj omejiti Torej bo treba natančno določiti, kdo je izvoznik, sestaviti vrstni red porabnikov. Program ukrepov za smotrno porabo energije je star sedem let, vendar je bil uresničen ie v nekaterih podrobnostih. Zdaj ni več moč odlašati Vse organizacije združenega dela bodo morale imeti programe zmanjšanja porabe električne energije. Će se doslej ni splačalo uporabljati majhnih industrijskih elektrarn, bo to poslej zaradi pomanjkanja električne energije bolj potrebno. Razrešiti pa bo seveda treba vključevanje teh virov električne energije v elektrodistri-bucijsko omrežje, določiti ceno za oddano električno energijo ali se dogovoriti za kompenzacije. Problem so prenosne naprave Ker se mora Gorenjska z električno energijo oskrbovati pretežno iz drugih EMIL ZATOPEK, ČEŠKA LOKOMOTIVA Nepozabno srečanje s Človekom le k. Precej dolgo je že, kar je deveti mednarodni festival Športnih in turističnih filmov v Kranju obrnil zadnji list v svoji obsežni knjigi dogodkov. Pa vendar se mi je ohranilo srečanje z Emilom Zatopkom, »češko lokomotivo«, enim najslavnejših imen v zgodovini kraljice Športov, ki je bil po Šestnajstih letih znova član žirije za ocenjevanje filmov, tako živo v spominu kot bi bilo včeraj, danes. V pogovoru z živahnim Emilom, katerega obraz uspeSno skriva dolga leta garaStva na atletskih stezah, je težko zvedeti kaj novega. Vse o njem, o. njegovih začetkih dolgoproga-Sa, o neStetih zmagah, o kasnejših popotovanjih po svetu in o življenju, kakršnega živi danes, je že stokrat popisano. Nič skrivnostnega ni ostalo. Tudi zato se mi zdi srečanje z njim kot klepet starih znancev. Gledam ga, ko se spominja svojih dvajsetih let, ko so o njem začeli govoriti kot o velikem tekaškem talentu. Skozi njegovo pripoved se vleče celih Šestnajst let, ko je pri Šestintridesetih moral prepustiti mesto mlajšim, hitrejšim. Govori hitro, pomaga si tudi z rokapii, da bi bil bolj razumljiv/Ni res, kot so pravili, da obvlada srbohrvaščino. Semintja kakSno besedo, tudi slovensko, vplete v svojo pojočo češčino. In cele angleške stavke, g katerimi podoživlja pogovore s tujimi kolegi, takrat nasprotniki. Ce se prav raz vname, tudi vstane, pove misel do konca, spet sede, nekako začuden, zakaj je vstal. Simpatičen mož uspehov. Samo ponos, vedrina, zadovoljstvo, da je sploh toliko dosegel. Res velik človek je- Najraje seveda pripoveduje o nastopih na olimpijskih igrah 1948. leta v Londonu, prvih po vojni, ko je osvojil zlato medaljo v teku na 10.000 metrov, in v Helsinkih Štiri leta pozneje, ko je bil zlat kar trikratna 5000 in 10.000 metrov ter v maratonu. Trenerji so mu tedaj odsvetovali maraton, če S, kaj bi z njim. Treniral ga res ni, poskusi pa lahko, je trmoglavil.In zmagal. Njegov uspeh je spodbudil tudi ženo Dano, ki je metala kopje. Že v prvem metu je dosegla osebni rek nazadnje pa je bila ona zlata. Dana je v njegovih mislih stalno prisotna. Rad pove, kako začuden je bil, sprva celo nejeveren, ko je zvedel, da imata enake rojstne tke: 19, september . Pa še poročila >ba na isti dan, tododa. zlati olim-istkratni »rder in [ovalec ova- i, 1951 in 1952k —ot med drugim piše o njem obsežna statistika, Se danes rad teče. Z Dano se dvakrat na teden poženeta praškemu večeru naproti, nedeljah se odpelji ven iz mesta. V Športnem centru se sprostita. Čeprav mi Emil Zato pek drugič morda ne bi vedel povedati ničesar več kot tokrat, želim, da bi se čimprej spet srečala, da bi lahko prisluhnila njegovi vedri govorici, po-doživijanju trenutkov, ko mu je že zmanjkalo moči, a je videl pred v -v u C. '""^'i » je vmei pred je. Najbolj' kar obču- seboj zlato medaljo in dujem pri njem pa je spet »potegnil«. Da bi vera. Vera v živhenje, 8pet stisnila roko tei pjn . .. ■ m v mlade športnike, v Sport, ki povezuje narode. V njem ni melanholije, s katero bi se spominjal -M nekdanjih spet stisnila roko tej neutrudljivi »češki lokomotivi« in bi mi z nasmeškom odvrnil »Ahoj«. ! . , H. Jelovčan predelov Slovenije, je ključno vprašanje prenosnega omrežja. Ze nekaj časa vemo, da komajda še zmore zagotavljati nemoteno oskrbo. Letos bodo prenosne naprave ob normalnem obratovanju - kar pomeni, da poraba ne sme preveč poskočiti - še sposobne prenašati potrebno energijo. Zato je bolj kot izgradnja vodne elektrarne v Mavčičah za Gorenjsko pomembna razdelilna transformatorska postaja Okroglo, katere izgradnja pa je zaradi pomanjkanja denarja skorajda ustavljena. Kritični oskrbi z električno energijo se bo zato Gorenjska izognila le z dograditvijo rezervnega transformatorja Beričevo, že omenjene postaje Okroglo in daljnovoda Beričevo- Kranj. . . , Nadaljnji razvoj gorenjske industrije,' posebej jeseniške železarne, je življenjsko odvisen od teh naložb. Zadnja leta poraba bencina pada Najbolj zaostrena je zdaj oskrba s tekočimi gorivi, posebej s ..urilnim oljem, ki ga na črpalkah delijo le po petnajst litrov. Ze podatek, da je Pe-trol letos na Gorenjskem prodal kar 83 odstotkov kurilnega olja manj kot v istem razdobju lani, pove kako manjka kurilnega olja. Vse poletje je bila namreč prodaja prepovedana. Zdaj Kranj, Tržič in Skofjo Loko oskrbuje Istrabenzova črpalka v Medvodah, v Radovljico in na Jesenice pa kurilno olje vozijo z.radovljiške črpalke. Zanimivi so podatki, kako je zadnja leta na Gorenjskem upadla poraba bencina. Do konca leta 1979 je poraba rasla, z letom 1980 pa je začela upadati in tako se je v zadnjih treh letih zmanjšala za 25 odstotkov, od tega v letošnjih devetih mesecih za 8 odstotkov. Malo zanimanja za zemeljski plin Količine, ki jih dobivamo po vzhpd-nem kraku slovenskega plinovoda, so razdeljene. Nove bo moč izkoristiti leta 1985. Postopki za priključitev na plinovod so namreč dolgi. Tako se bosta do leta 1985 na plinovod priključili tržiški tovarni Peko in BPT. Drugih resnejših interesentov ni, čeprav v Škofji Loki že dalj časa govore, da se bodo priključili na plinovod. Poraba zemeljskega plina na Gorenjskem je lani znašala 87 milijonov" kubičnih metrov, od tega na Jesenicah 66 milijonov, v Radovljici 1,7 milijona in v Kranju 19,3 milijona kubičnih metrov. S priključitvijo novih porabnikov (obeh tržiških) se bo leta 1985 poraba povečala za 70 odstotkov. Ce se bodo za priključitev na plinovod odloČili še v Škofji Loki, o čemer se bodo morali kaj kmalu izjasniti, pa se bo povečala za 119 odštetio** tako znašala 190 milijonov metrov. Premog zahteva sovlaganja Letošnje gorenjske potreti mogu znašajo 100 tisoč ton.!' je uspelo zagotoviti nekaj vs tisoč ton. Ker Gorenjska m getske bilance, je težko oca bo v prihodnjih letih poraba Merkurju ocenjujejo, da ji« podlagi vseh sovlaganj v pren»i ke leta 1985 uspelo zagoto^r«1 manj kot. 90 tisoč ton \ verjetno ne bo zadoščalo. Za sovlaganja v prei bo treba do leta 1985 milijonov dinarjev. 30 denarja bo zagotovila bo treba zbrati v širši Banka je potrdila le letošnje leto, še to pod nimi pogoji, saj je o__ visoka, doba vračanja pa doba sovlaganja v premogo* Slej ko prej pa bo treba skem razmisliti, ali se ; voziti tako daleč, saj bi _ bi ga ob premogovniku električno energijo. Na ena od nalog bodoče ent nosti. Graditi toplarne Vsa večja mesta, razvito industrijo in beno gradnjo, so prim« skupnih toplarn. Z vre Jesenicah iz Železarne vico stanovanj. Na Jt______ 1984 načrtujejo izgradnjo železarni, .»ki bo zagotou!«' ekonomično ogrevanje sess strnjenem naselju. Hrušics samostojno ogrevalno enot. ' mog ali zemeljski plin. Kranjska gora. Gorenjski oskrbovalci to danes niso povezani zato imamo veliko različni' nih sistemov in peči. V treba zaradi nemotenega in vzdrževanja naprav ter nja bodočih naložb v dal; vanje povezati v organi nega dela komunalne Tako bodo v Kranju po k predinvesticijski študiji uresničitev enotne oskrbe toplotno energijo. Veliko kritičnih besed ie b3 nih na račun preveč o gre var i] vanj, saj ljudje v blokih rs>a okno, namesto da bi zapirsl: je. K varčnosti jih bodo toni ? le merilniki porabljene topl^ gije. Projektanti družbene gradnje jih doslej niso prt*** Kranju so jih sprva narisali * črtali. V bodoče bodo mara' rati stanovanja z merilnik; M Gorenjsko sdrušeno drlo že uvedli premik delovni c»sa nu po* J /*'. Pvrdun .OVNI ČAS Mernik v dnevno svetlobo ji smo prvi začeli uresničevati priporočilo izvršnega sveta, da se začetek dela % v dnevno svetlobo — Usklajena in dobro na akcija — Le 20 odstotkov zaposlenih organiziranega toplega obroka 4 _ _ Po svetu so že spoznali, da je dobra dela, ki izkoristi čas ___avčeve sposobnosti, naj- „t k produktivnosti. Nas je k S razmišljanjem prisilila šele energetska kriza in seveda £ji produktivnosti. »vJo zveznega izvršnega j bi delovni čas pomaknili le —no svetlobo smo v Sloveniji uveljavili minuli torek, ko so upravnih organov in or-:ij začeli z delom ob osmih, orna naj bi prešli na nov, - ritem tudi v organizacijah «nega dela, povsod tam, kjer ie o, kjer ne delajo v izmenah. Se -Lra naj bi delavski sveti o novem delovnem času in prenesli v svoje samo-. akte. Premik pa je le Srše, organizirane akcije da 1 in pozimi kar najbolj lzko-svoje sposobnosti in obenem 1 sedmo uro zjutraj zakonu o združenem delu takšno sistemsko ureditev fesa, da ne sme biti daljši od 42 ur tedensko, vendar pa glede na naravo dela in potrebe odločajo o ureditvi delovnega časa delavci s samoupravnimi akti. Delovni čaš lahko traja tudi več kot sedem ur, vendar poprečje ne sme preseči 42-urnega delovnega tedna, medtem ko obenem - mora trajati pet delovnih dni. Po noveli zakona pa se delovni čas tudi lahko prerazdeli, izkoriščenost delovnega časa pa naj bi delavski sveti preverjali vsakih šest mesecev. Prve pobude je bilo v Sloveniji slišati že tedaj, ko smo se zavzemali za letno varianto časa in s tem za zamik v dnevno svetlobo. Predlagali smo tudi premakljivi delovni, čas, za katerega pa se je ogrelo le malo delovnih organizacij — komaj okoli 20 odstotkov. Po naših ukoreninjenih navadah vstajamo ob petih ali šestih zjutraj in delamo do dveh. Zvezno priporočilo je sprejel najprej slovenski izvršni svet in ga naslavlja na vse delovne organih zacije, upravni organi pa že delajo tako, da je najzgodnejši začetek ob 8. uri. Delovne organizacije pa naj ne bi začele pred sedmo uro. družbeno prehrano ima v Sloveniji 80 odstotkov zapo- Akcija pa mora biti povezana, saj je brez ustrezne prilagoditve prometa in zvez, vrtcev, šol, trgovin in tako dalje domala nemogoče uveljaviti novost, čeprav je vsekakor koristna. Nov način življenja V Sloveniji dela v eni izmeni 69 odstotkov vseh zaposlenih, v dveh izmenah pa 23 odstotkov. Tradicionalno začnemo delati od 6. ure zjutraj do 6.30. V gospodarstvu dela 51 odstotkov delavcev pet dni po osemlur in v negospodarstvu 4 dni po osem ur in en dan po deset ur. Ob tem je treba omeniti, da ima Slovenija največ, kar 50 odstotkov zaposlenih žena, ki pa niso le delavke, ampak tudi matere. Nujno se zato postavlja vprašanje družbene prehrane, ki bi morala biti zadovoljna organizacijski ravni, vendar bodo ponekod še vedno problemi. Le 20 odstotkov vseh zaposlenih de^ lavcev ali 145.000 delavcev nima organiziranega toplega obroka, od tega jih je v gospodarstvu 107.000 in v negospodarstvu 37.000. Večinoma so zaposleni na takšnih delovnih mestih, da je stalen topli obrok nemogoče, ali v manjših delovnih kolektivih, ki nimajo možnosti lastne menze. Novemu delovnemu času se bodo morali najprej prilagoditi v prometu, saj delavci ne bodo mogli dolgo vzdržati nepopisne gneče ob konicah. Prav tako se bodo morali prilagajati v šolah in v vrtcih ter v trgovinah, kjer naj bi začeli razmišljati, če je smotrno, da so trgovine odprte v času, ko so delavci na delovnih mestih. Prav tako v bankah in drugih dejavnostih, kjer bi lahko uvedli deljeni delovni čas. S tem pa je neposredno, čeprav najbrž še dolgoročno, tudi povezano razmišljanje o postopnem vračanju delavcev v neposredno proizvodnjo, saj se bo lahko marsikje izkazalo, da je delovnih mest preveč. Nov delovni čas prinaša nujne posledice, ki pa so za naše gospodarstvo v domala vseh pogledih nadvse koristne. Jasno je, da se bo spremenil naš način življenja tudi na račun zasebnih interesov, ki so se do danes močno zakoreninili. Prav gotovo bo manj časa za šušmarstvo in honorarno delo, a zato bo^znatno več dneva namenjeno delu, ki nam zagotavlja socialno varnost. Treba bo — in prav je tako — svoje sposobnosti osredotočiti v eno smer, saj človek ne premore dovolj sposobnosti, da bi učinkovito delal v več dejavnostih hkrati... D.Sedej Ni skrbi za olje, moko, sladkor ... Z direktorjem delovne organizacije Zivila-Central Lojzetom Urbancem smo se pogovarjali o preskrbi Ob sedanjih varčevalnih ukrepih se spopadamo tudi z občasnim pomanjkanjem nekaterih vrst blaga. Ker smo še posebno občutljivi pri osnovnih življenjskih potrebščinah, smo seveda takoj pripravljeni prisluhniti govoricam, da ne bo tega in onega. Kaj je res* in ali si morda po nepotrebnem sami ne povzročamo potrošniške mrzlice? Da bi dobili odgovor o tem iz prve roke, smo se pogovarjali z direktorjem delovne organizacije Zivila-Central Kranj Lojzetom Urbancem. »Pomanjkanje posameznih vrst blaga ni le škoda' za potrošnika, ampak težko psihološko breme tudi za prodajalce. Da ne govorim o tem, da takšno ali drugačno pomanjkanje blaga pomeni ' tudi izpad dohodka za delovno organizacijo. To pa se bo letos prav gotovo odrazilo na poslovnem rezultatu naše delovne organizacije ob koncu leta. Primanjkuje namreč kave, južnega sadja, čokolade, konditorskih in kolonialnih izdelkov. Navaditi se bomo morali, da bo tega blaga primanjkovalo tudi v prihodnje.« »Kako pa kaže preskrba z nekaterimi osnovnimi življenjskimi artikli kot so olje, sladkor, moka, pralni praški?« »Letošnja devetmesečna poročila kažejo, da je bilo tega blaga dovolj. In tako naj bi bilo tudi do konca leta. Bojazni, da bi na primer primanjkovalo olja in sladkorja ni. V Oljarici so imeli res nekaj težav s polnilnico, vendar smo soinvestirali v novo in zdaj teh težav ni. Prav tako ni res, da ne bi bilo dovolj sladkorja. Težave lahko pričakujemo le pri pakiranju. To velja tudi za moko. Seveda še naprej ne bo južnega sadja, razen mandarin in limon. Pričakujemo pa tudi pomanjkanje mlečnih in mesnih izdelkov in sicer zaradi pomanjkanja surovin za embalažo. Različne folije oziroma pločevine namreč uvažamo in tu se zatika. Zaradi varčevanja z gorivom pa nas skrbi oskrba z zelenjavo, ker je glavni dobavitelj Dalmacija. Kar zadeva pralni prašek pa smo prav presenečeni. Lani smo ga v desetih mesecih dali na trg 516 ton, letos pa 610 ali za 18,2 odstotka več. Polic s pralnim praškom ne moremo in ne moremo založiti. Kaže, da ga je po domačih skladiščih zelo veliko, domnevamo pa, da gre pri pralnih praških tudi za odliv. O tem, da si nekateri tudi na škodo drugih delajo domače zaloge pa recimo govorijo tudi podatki, da smo olja v omenjenem obdobju prodali za 1 odstotek več, sladkorja za 20,5 odstotka, soli za 25,6 odstotka (in bolj za ilustracijo, da smo popili za 5,6 odstotka več radenske, za 6,9 odstotka več piva) itd. Skratka, velikokrat tudi preveliko kopičenje blaga doma povzroča občasna pomanjkanja. Posebno kar zadeva pralni prašek bo potrebno v prihodnje dogovarjanje z dobavitelji in usklajevanje z izvršnimi sveti občin glede aktiviranja rezerv. Kako je s kavo pa vemo. Ni je. Upamo, da jo bomo ta mesec nekaj dobili.« »Že uvodoma ste povedali, da vas bo pomanjkanje blaga prizadelo tudi pri dohodku?« »Po eni strani nas bo prizadelo pomanjkanje blaga, po drugi strani pa zamrznjene cene. Nič manj pa nas ne skrbi, kako bo z našo gostinsko dejavnostjo. Tu na srečo kave ne manjka. Vendar pa se sprašujemo, kdo bo ob sedanjem varčevanju z bencinom še prišel v naše gostinske obrate na Jezerskem ali pa v Preddvoru. Tu bomo namreč več ali manj odvisni od okolice. Računamo pa na večjo prodajo gostinskih uslug v mestu. Sicer pa smo zaradi racionalizacije združili gostinstvo, združili veleprodajo, kar pa zadeva delovni čas, ga bomo prirejali in usklajevali z drugimi.« A. Zalar PRAVI GORENJSKO ZDRUZENO DELO? emakniti lelovni čas ie še najlažje Si Pravijo o premiku delovnega časa ^Jesenicah, v LTH Škofja Loka s*Tekstilindusu Kranj, v Alpim Zin, v Peku m, v Tržiču, v Almiri Radovljica, Jelovici in v Savi Kranj Ko smo po gorenjskih občinah, občinskih sindikalnih svetih in večjih delovnih organizacijah * vali kako so pripravljeni na lovni ritem in kaj menijo o ijanju novega delovnega > nam povedali: wki sindikalni svet Je-»Uvedba novega delovnega je nujno povezana z ijo prevozov na delo, z var-trgovino. Velja, da bodo nflf delovni čas v Tehnič^ iiroju, Zavarovalnici Triglav za urbanizem in drugod, ob a se bo treba temeljito iti z Viatorjem, ki ima pač > prevozniške zmogljivosti, arni Jesenice kot največjem m kolektivu pripravljajo -ljito analizo, ki bo vsebovala spremembe gletje varstva tva ter ostalih dejavnosti, se bo treba pomeniti o redu vlakov, ki pripeljejo na Jesenice pred šesto uro ii o voznem redu avtobusnih tja do Rateč, ki so -waijene kar 43 kilometrov in ^ dalje Delavci v odboru trgo-in prometa že razmišljajo o deljenem ali podaljšanem času, vsekakor pa prilagojenem proizvodnji. Po splošni oceni bi v jeseniški občini, kjer je zaposlenih 12.000 delavcev, od 3.500 do 4.000 delavcev lahko začelo delo ob 8. uri zjutraj.« PREDVSEM:KULTURNI PREVOZI NA DELO Jože Vrtačnik, vodja splošnega sektorja LTH Škofja Loka: »Naša delovna organizacija že nekaj časa razmišlja o smotrnem izkoriščanju delovnega časa, tudi s tem, da bi ob ustreznejšem začetku delovnega časa lahko precej prihranili. Vse delovne organizacije v občini se dogovarjamo o gibljivem delovnem času ali o. premiku v dnevno svetlobo. Pri nas je nemogoče povsod začeti kasneje, saj v veliko temeljnih organizacijah delajo na dve ali tri izmene in začnejo ob šesti uri. Lahko pa uvedemo' gibljiv delovni čas za skupnost skupnih služb, proizvodni servis in deloma v orodjarni, kjer bi lahko začeli ob sedmi uri. Ob tem pa bodo nujne povezave m dogovarjanja z Alpetourom, saj si želi- mo omiliti gnečo ob konicah in poskrbeti za kulturne prevoze delavcev na delo.« Tine Rojina, direktor kadrovskega sektorja Tekstilindusa Kranj: »V Tekstilindusu razmišljamo, da bi kasneje začeli z delom v skupnih službah, kjer so zaposleni strokovni delavci, ob 7. uri torej in delali do 15. ure, kar velja za skupaj okoli 200 delavcev. V proizvodnji, kjer delajo rta dve izmeni, je nemogoč premik delovnega časa. Večji problemi so zdaj, ob pomanjkanju bencina, s prevozi na delo in Alpetouru smo že posredovali podatke, da bi se ravnali po tem, kdaj je večji pritisk na avtobusne prevoze. Po podatkih septembra se 650 delavcev vozi na delo takšnih, ki imajo mesečne vozovnice, 350 pa smo dali povračilo za vožnjo in so se torej vozili z osebnimi avtomobili. Ko pa smo napravili anketo, se jih je med tistimi 350 delavci, ki so se vozili na delo, le 81 izreklo za mesečne vozovnice. Drugi se bodo ob pomanjkanju bencina najbrž znašli na način »par-nepar« in izmenoma uporabljali osebne avtomobile. Pomembno pa je, da se predvsem vožnje z javnimi sredstvi , kar najbolje uredijo.« PROBLEM ODMAKNJENIH VASI Boris Markelj, vodja splošnega sektorja Alpine Žiri: »V Alpi-ni imamo večinoma dvoizmensko delo, saj dela 1200 delavcev v proizvodnji, 380 jih je v prodajalnah po Jugoslaviji in 135 jih je zaposlenih v skupnih službah. Delavci delovne skupnosti bodo lahko prešli na kasnejši začetek, vendar pa se pojavlja vprašanje prevozov na delo. Delavci se vozijo iz oddaljenih krajev, relacij je kar precej in vprašanje je, če bomo zmogli dodaten prevoz za delavce, ki bodo začeli z delom kasneje. Vsekakor že iščemo in bomo iskali ustrezne rešitve spričo varčevalnih ukrepov, kot so zmanjšanje nadur, varčevanje na vseh ravneh, o premiku pa se bomo morali z avtobusnimi podjetji temeljito pogovoriti, saj je veliko prevozov zdaj kombiniranih.« Tomislav Zupan, vodja splošnega sektorja Peko Tržič: »V Peku, kjer je zaposlenih 4.300 delavcev, smo o uvedbi novega delovnega časa? že razmišljali in skupaj z ostalim združenim delom poslušamo poiskati najbolj ustrezne rešitve. V Peku ne dela veliko delavcev v dveh izmenah in zato bi jih polovica lahko prišla na začetek delovnega časa ob 7. uri zjutraj, vse pa je povezano z organizacijo javnih prevozov, z dogovorom z vrtci. Več kot 900 delavcev se vozi na delo, v vrtcih je 207 otrok naših delavcev. Delavci se vozijo iz različnih krajev, zato je prevoze nujno treba ustrezno organizirati.« V se gorenjske delovne organizacije se temeljito pripravljajo na premik delovnega Časa in uvedli ga bodo povsod tam, kjer bodo le mogli. Pripravljajo tudi analize ostalih ukrepov in med njimi je prav gotovo po svoje zanimiv naslednji primer: Ce bi v neki delovni organizaciji zvišali normo za 4 odstotke, prešli na 40-urni delovni teden, odpadla bi sobota, bi prihranili 25 ton premoga, če pa uvedejo premik v dnevno svetlobo, bi v treh mesecih priti ranili »na glavo« 18.000 starih dinarjev ... Ladislav Srečnik, predsednik občinskega sindikalnega sveta Tržič: »V tržiški občini je zaposlenih kar 52 odstotkov žensk, ob čemer se porajajo precejšnji problemi. Zato se dogovarjamo z delovnimi organizacijami, kako bi ob premiku delovnega časa poskrbeli za ustrezno varstvo, družbeno prehrano, poseben problem pa so prevozi iz oddaljenih krajev. Ne nazadnje so tu polkmeti, ki^doma obdelujejo zemljo za lastne potrebe in za morebitne tržne viške, česar ne bi smeli zanemariti. Vprašanje je tudi, kaj bo s samoupravo, saj bo za dogovarjanje in sporazumevanje znatno manj časa in lahko se pojavijo težave zaradi nesklepčnosti in neudeležbe sej samoupravnih skupnosti in organizacij.« VEČ MOŽNOSTI Franc Grče, vodja splošnega sektorja Almire Radovljica: »V Almiri bo proizvodnja delala po starem, saj so delavci zaposleni v dveh izmenah, v sodelovanju z ostalimi delovnimi organizacijami občine pa razmišljamo o premiku delovnega časa tistih delavcev, ki bi lahko začeli z delom kasneje. Iščemo možnosti za premakljivi delovni čas in tudi druge možnosti varčevanja v proizvodnji.« Vikoslav Sket, vodja delovne skupnosti skupnih služb Jelovice: »Izdelali smo analizo in ugotovili, da bi polovica od 1200 delavcev lahko začela ob sedmih zjutraj. Odločili se bomo čimprej, tedaj, ko se bomo na ravni občine dogovorili z Alpetourom. Menimo, da bi tudi del proizvodnje začel delati ob sedmi uri in ne le delavci skupnih služb.« Sava Kranj: »Pri nas razmišljamo o dveh variantah in sicer, da bi delavci ki delajo v eni izmeni, začeli od 6.30 do 7.30 ali- od 7. ure zjutraj do 8. ure, s tem, da bi bil izhod od 14. do 17. ure popoldne. Skupne službe naj bi prešle na premik predvidoma s 15. novembrom.« D. Sedej GLAS 12. STRAN ŠPORT REKREACIJA PETEK, 5. NOVEMBRA 1! l Goriče — Začel je tako kot večina Športnikov. DruSčina ga je ob večerih večkrat speljala na kegljišče, kjer je Boris z mirnimi meti kot za stavo podiral keglje in prižigal lučke na semaforu. Naslednji korak že pomeni pričetek njegove športne poti Pri rekreacijskem kegljanju je z dobrimi meti »na polno« in še boljšim »čiščenjem« zbudil pozornost pri predsedniku kegljaškega kluba Triglav, ki je takrat 20-letnega Urbanca navdušil za tekmovalno kegljanje. Boris je pred petimi leti pričel redno trenirati L mladinsko ekipo. Hitro je napredoval, saj je bil kot študent Visoke šole za telesno kulturo kondicijsko dobro pripravljen. Po letu treniranja je zmagal na gorenjskem mladinskem prvenstvu in leto zatem tudi na republiškem. S tem si ie pridobil pravico do nastopa na državnem prvenstvu, kjer ie istega leta osvojil peto mesto, pred dvema letoma pa je bil na enakem tekmovanju tretji. To je hkrati pomenilo za mladega Urbanca tudi prodor v prvo člansko ekipo kranjskega Triglava. Dokončno se je v slovenskem kegljanju uveljavil z rezultati, s katerimi se je približal takim kegljaškim mojstrom, kot so Miro Steržaj, Jože Turk, Franc Marinšek in drugi »Rezultati s posameznih tekmovanj so med ^seboj težko primerljivi, saj se kegljišča močno razlikujejo po težavnosti steze, po težišču kegljev in napetosti vrvi Ponekod je 900 podrtih kegljev v 200 lučajih slab dosežek, na kegljišču kranjskega kluba pri Zlati ribi na sejmišču pa je za takšen rezultat treba imeti »svoj dan«. Steze so letos obnovili, tako da zdaj omogoča- Naši športniki Boris Urbane: Na pragu zrelih kegljaških let C" i kvalitetno metan ie,« pravi Bo ris rbanc, zdajšnji rekorder kegljfeča pri Zlati ribi z 968 podrtimi kegljL Vojaščina je za kratko prekinila njegovo športno pot. Toda brž ko se je vrnil domov, je ujel nekdanjo formo in zopet posegel po odličnin uvrstitvah. Na gorenjskem prvenstvu je v dveh tekmovanjih v škofji Loki in enem v Kranju podrl največ kegljev. Na slovenskem posamičnem prvenstvu jo zaostal le za Bizjakom, Kačičem in legendo slovenskega kegljanja Mirom Steržajem. Svoj doslej največji športni uspeh je Urbane dosegel pred kratkim, koje na državnem prvenstvu' v Bački Topoli osvojil peto mesto. To je bil hkrati tudi največji uspeh Triglavana na državnih prvenstvih v zadnjih devetih letih. Urbane je s 25 leti na pragu zrelih kegljaških let. Izkušnje kažejo, da dosegaj& kegljači najboljše rezultate med 25. in 35. letom, nekateri celo pozneje. »Z ambicijami se ne obremenjujem. Edino trening je tisti, ki me lahko pripelje Še vše, morda tudi v državno reprezentanco. Toda treba je razmg-ljati realno, saj je Jugoslavija keglja-ška velesila. Nadarjenih mladih ke-gljačev pri nas ne manjka,« razmžlja Boris Urbane, športnik od nog do glave. Dopoldan uči telovadbo na osnovni šoli Franceta Prešerna, popoldne in zvečer je na kegljišču pri Zlati ribi, kjer skupaj s trenerjem Vladom Martelancem odpravljata napake metanja in izboljšujeta tehniko kegljanja — držo, zalet, zamah roke in izmet krogle. Zaenkrat nama to dobro uspeva,« pravi Boris, ki za dosedanje uspehe največ dolguje trenerju in nekdanjemu izkušenemu kegljaču. C. Zaplotnik Šport ob koncu tedna r. Drsališče v Kranju danes odprto KRANJ — Za dan republike bo minilo leto dni, ko so na Gorenjskem sejmu v Savskem logu slovesno odprli ledeno ploskev. Takrat je slavnostni govornik, ki je obenem tudi odprl to kranjsko umetno pokrito drsališče, dejal, da je ta objekt velika pridobitev za vse občane Kranja in okolico. To je hkrati tudi najcenejša rekreacija za vse občane. Tu ni starostnih pregraj, saj drsajo mladi in tisti, ki so že v letih. Kako potreben je bil ta rekreacijski objekt, pove že podatek, da se je v lanski sezoni na drsalni ploskvi v Savskem logu drsalo nad 70.000 ljubiteljev te zimske rekreacije. Čeprav ima drsališče še vedno status poskusnega obratovanja, opravljeni so vsi pregledi s pozitivnimi rezultati, bo ledena ploskev v Savskem logu nared že danes. Vsi ljubitelji rekreacije bodo že danes od 16. do 18. m od 19. do 21. ure lahko prišli na svoj račun, saj bo drsališče danes v teh urah nared za prve ledene korake v tej drsalni sezoni. Cene drsanja niso pretirano velike, saj stane karta za drsanje za dve uri ža odrasle 40 din, otroci pa bodo plačali 25 dinarjev, medtem ko je za spremljevalce in gledalce cena 20 dinarjev. Ta predlog cen je bil obravnavan na sosvetu in posredovan vsem družbenopolitičnim skupnostim ter ZTKO Kranj. Vendar se upravljalci tega drsališča soočajo s težavami S prihodki rekreacije in treningi ter tekmami v hokeju pokrijejo le dvajset procentov vseh stroškov. Drsališče se je gradilo s podpisniki združenega dela. Vedeti pa moramo, da vsi tisti, ki niso podpisali samoupravnega sporazuma in kakorkoli pomagali pri tej izgradnji drsajo, sedaj drsajo na račun ostalih. To je premalo za redno obratovanje, saj vemo koliko so poskočile cene elektrike in drugih materialov. Iz poslovnega prihodka sejemskih prireditev so pokrili lansko izgubo, ki je bila kar tri mili- Športne igre veterinarjev Škofja Loka - Pod pokrov itelj-»tvom tovarne Lek iz Ljubliane in s pomočjo škofjeloške občinske skupščine se bodo jutri v mestu pod Lub-nikom pričele osme Športne igre veterinarjev in veterinarskih tehnikov Slovenije. Po sedmih letih, ko so bile igre v Kranju,*' je prireditelj zopet gorenjsko društvo. Sprejem in pozdrav gostov bo ob deveti uri v Športni dvorani na Podnu, kjer se bodo od desete ure dalje odvijala tudi vsa tekmovanja v kegljanju, odbojki, namiznem tenisu, Sahu m streljanju. Razglasitev rezultatov in Klelitev priznanj bosta ob 18. un v rnu učencev v Podlubniku. Društvo veterinarjev in veterinarskih tehnikov Gorenjske je v dosedanjih sedmih srečanjih dvakrat zmagalo. Lani ie bilo tretje za veterinarji iz Celja in Maribora, (cz) jone dinarjev. To je prvi tak jugoslovanski primer, kjer se združujejo negospodarstvo in gospodarstvo. Prav zato je svet pohvalil uprav ljalce za ekonomično porazdelitev sredstev. Množična rekreacija je res dobila pravi prostor, ki se lahko prilagaja > trenutni težki gospodarski situaciji. Vemo, da za prihod na arsaliSče v Savskem logu ni potrebno uporabljati lastnih prevoznih sredstev, saj je iz mesta le petnajst minut hoie. Za novo sezono so se upravljalci drsališča dobro pripravili. V tej sezoni bo servis za brušenje drsalk in za razna popravila, dobro ie z gostinskimi uslugami poskrbljeno tudi za spremljevalce in tudi drsalce in kar je poglavitno, urejeno je vse tako kot mora biti. Vendar je še vedno najdražja investicija obratovanje drsališča. Ce ne bo pokritja lahko pride tudi do neobratovanja. Upajmo le, da do tega ne bo priftlo. Vse informacije glede prostih terminov na drsaliftču in vsem ostalim so vsem na voljo na upravi Gorenjskega sejma v Savskem logu. D. Humer Urnik drsanja TOREK od 16. do 18. ure SREDA od 16. do 18. ure ČETRTEK od 16. do 18. ure PETEK od 16. do 18. ure in od 19. do 21. ure SOBOTA od 10. do 12. ure in od 13.30 do 15.30 ter od 21. do 23. ure NEDELJA od 10. do 12. ure, od 13.30 do 15.30 in od 17. do 19. ure. NOGOMET - V predzadnjem jesenskem kolu občinske nogometne lige Kranj so igralci Nakla doma izgubili z vodečo Savo. Podbrezje so visoko premagale Ko-rotan, medtem ko je ekipa Kokrice z zmago nad Triglavom ujela vodilno skupino. Nogometaši Primskovega so tudi drugič premagali TVboje. Izidi devetega kola: Naklo : Sava 1:3, Podbrezje : Koro-tan 6:1, Triglav : Kokrica 1:2 in Primskovo : Trboje 3:2. Vodi ekipa Save s 14 točkami pred Naklom z J2, Podbrezjem 11 ter Triglavom in Kokrico s po desetimi točkami. V članski B ligi so šenčurski nogometaši vnovič visoko zmagali in vodijo pred moštvom Zarice in Preddvora. Rezultati: Hrastje : Šenčur 0:7, Britof : Preddvor 1:2 in Grintavec : Visoko 5:1. Mladinci so sklenili jesenski del tekmovanja, v katerem sta najboljši nogomet prikazali ekipi Nakla in Primskovega. Povsem so razočarali mladinci Šenčurja, ki so bili zaradi neresnosti celo izključeni iz lige. Naslov jesenskega prvaka so osvojili nogometaši Nakla, ki so v petih kolih oddala le točko, drugi so mladinci Primskovega, tretja ekipa Kokrice, četrta Zarica in peto moštvo Trboj. Pari zadnjega jesenskega kola: Sava -Podbrezje (v soboto ob 14. uri), Kokrica - Naklo, Korotan - Primskovo, Trboje - Triglav (vse tekme so v nedeljo ob 10. uri). — D. Jošt Tudi v slovenski članski nogometni ligi je do konca jesenskega dela prvenstva ostalo le še nekaj kol. Kranjski Triglav je na repu razpredelnice, vendar moštvo zaenkrat še ne obupuje. V zadnjih dveh kolih so nogometaši iz Kranja gostovali in doživeli dva poraza, vendar so dokazali, da znajo igrati nogomet. Tako v Izoli kot tudi v nedeljski tekmi z Železničarjem v Mariboru so si zaslužili vsaj točko. Toda Športna sreča jim ni bila naklonjena. V nedeljo Triglav doma gosti moštvo Nafte iz Lendave. Prepričani smo, da tx>do triglavani zaigrali tako borbeno kot na gostovanjih v Izoli in Mariboru in da bosta točki ostali doma. Srečanje med Triglavom in Nafto bo v nedeljo ob 14. uri na stadionu Stanka Mlakarja. V predtekmi s pričetkom ob 12.30 se bosta pomerili moštvi mladincev Triglava in Elana iz Šentjerneja. - D. Humer ROKOMET - V prvi B rokometni ligi bodo rokometašice Alplesa, ki so v minulem kolu zmagale proti doslej še nepre-magani ekipi Splita, gostovale v Teme-rinu proti ekipi Ugleda. V drugi zvezni moški rokometni ligi se bodo rokome-taši Jelovice jutri ob 19. uri v Športni dvorani Poden v Škofji Loki pomerili z igralci Moslavine. V enakem ženskem tekmovanju bodo rokometašice Preddvora igral« jutri ob 15.30 v Preddvoru proti ekipi Zrinskega. Vse tri gorenjske ekipe, ki igrajo v republiški rokometni ligi, gostujejo: rokometaSi Peka v Trbovljah, igralke Dupelj pri Iskn in Peko pri Dravi v Ptuju. V naslednjem kolu gostujeta tudi gorenjska preetetav-nika v drugi moški republiški ligi: Preddvor v Novem mestu in Zabničani v Kočevju. V mladinski republiški ligi-center bo jutri ob 15. uri v Kamniku gorenjski derbi - Kamnik : Peko, v nedeljo bosta Se srečanji Preddvor : Duplje (ob 9.45) in Šentvid : Al ples (ob 10.30). V občinski rokometni li» je na sporedu enaisto kolo. Danes ob 15.30 bodo srečanja Gumar : Veterani, Peko : Jelovica in Zabnica : Krvavec, v nedeljo ob 10. uri pa tekme Storžič : Sava (veterani), Duplje : Sava in Besnica : Križe. V drugi moški republiški ligi-zahod so rokometaši Preddvora po osmem kolu v vrhu razpredelnice, Zabničani pa zavzemajo mesto pri dnu. Igralci iz Zabnice so se pri tekmovalni komisiji pritožili na registracijo tekme prvega kola, v kateri so za zeleno mizo izgubili z 10:0 proti ekipi Semiča. Rezultati zadnjih treh kol obeh gorenjskih predstavnikov: 6. kolo: Ponikve : Zabnica 32:22 (18:10), Col : Preddvor 20:31 (10:14). 7.kolo: Preddvor : Zagorje 26:18 (10:7), Zabnica : Col 36:16 (14:9); 8. kolo: Zagorje : Zabpic« 23 29 (1415), Kolinska : Preddvor 13:23 (-.10). Po osmem kolu je v vodstvu brez poraza ekipa Ponikev s 15 točkami pred Preddvo-rorn in Črnomljem s 13. Zabničani so s štirimi točkami na enajstem mestu. — J. Kuhar A Društva in telesnovzgojne organizacije Mogoče ste že opazili, da smo v zadnjih nekaj petkovih številkah Glasa strnjeno objavili spored športnih prireditev ob koncu tedna. Tako nameravamo tudi v prihodnje. Za zdaj uvrščamo v spored le najvažnejša ligaška tekmovanja po posameznih panogah, za kar skrbijo dopisniki, zadolženi za spremljanje posameznih športnih panog kot so na primer nogomet, rokomet, odbojka in planinstvo oziroma po- hodništvo. , , A„ . , Ker pa se na Gorenjskem vsak teden vrstijo tudi drugi športni in rekreacijski dogodki, bi radi v koledar uvrstili tudi te. Menimo, da bi Glas na ta način lahko najučinkoviteje pomagal številnim amaterskim delavcem pri organizaciji športnih tekmovanj pri zagotavljanju udeležbe tekmovalcev kot tudi gledalcev. v Zato pozivamo dopisnike, športna društva, telesnovzgojne organizacije, telesnokulturne skupnosti in zveze telesnokulturnih organizacij, da nam vsak teden najkasneje do srede opoldne sporočijo pismeno ali po telefonu načrtovane prireditve v petek, soboto in nedeljo, prav tako pa tudi v prvih dneh prihodnjega tedna. Uvrstili jih bomo v našo rubriko Šport ob koncu tedna. Obvestilo naj bo kratko in jedrnato, vsebuje pa naj panogo, v kateri bo tekmovanje, kraj in čas prireditve, organizatorja in rok, do kdaj se je treba prijaviti. Za prireditve, katerih prijavni rok je daljši, nam morate povedati toliko prej. Veseli b9mo vašega sodelovanja! J. Košnjek Letos rekordna udeležba KRANJ — Organizacijski komite četrtega tradicionalnega zimskega prvenstva v malem nogometu Kranj '83 ima v teh dneh polne roke dela, saj prijave moštev prihajajo množično. Čeprav je rok prijav določen za 19. november, je žo sedaj jasno, da bo na letošnjem turnirju nastopilo rekordno Število ekip. Na prvem leta 1980 jih je nastopalo enaindvajset, na drugem iih je bilo leta 1981 že StininSestdeset, na lanskem pa že dvainosemdeset. Letos se obeta rekordna udeležba. Tekmovanje bo potekalo v dveh starostnih skupinah. Pravico nastopa imajo skupine, v katerih lahko tekmujejo neregistrirani in registrirani tekmovalci V prvi skupini ni starostne omejitve. V drugi skupini nastopajo lahko igralci, rojeni leta 1950 in stareifti in en igralec mlajfti od zgoraj navedene letnice rojstva. Igralo se bo dvakrat po dvajset minut v enotnih Športnih dresih in copatah. Igralo se bo v sobotah in nedeljah. Informacije in urnik o razporedu tekmovanja bodo vsi vodje ekip dobili na dan žrebanja, ki bo 25. novembra ob 17. uri v prostorih Športne dvorane na Planini. Kot smo že zapisali, je treba prijave poslati do 19. novembra aH ZTK0 Kranj. Cesta Staneta Žagarja st. 27. Ob prijavi je treba poravnati tudi članarino, ki je za letošnje tekmovanje 1.000 dinarjev za ekipo. -dh Beli koncert Pomagajmo ■ LJUBLJANA - Tako kaj let nazaj bo v nedeljo 14. vembra, ob 16. in 20. uri v Tivoli »Beli koncert -mo '82«. Ta zabavno-prireditev je zamišljena moč našim alpskim pri pripravah in te Vsako leto «e v blagajno __ ake zveze tako nabere nekaj narja in naši smučarji in snu ke lahko nemoteno treniralo is tekmujejo. Lani ie Beli *----- navrgel 125 milijonov d letos pa organizatorji pri&rt^, da bodo dobili prek dvesto miKišno v. Poleg tega se bodo naši Mf-boljši smučarji in smučarke » soboto, 13. novembri ob 1UI predstavili v Celju v d v ona Golovec, ob 20. un pa bodo št t Rdeči dvorani v Titovem V Pokrovitelji letošnje so Kompas, Slo vin, Elan, Velenje, Zlatarna Celje in nina, medtem ko bodo moške in ženske A selekcije ▼ skem smučanju nastopili miiMS bli Hazard, Šok, Party, Ultia* 12. nadstropje, ansambel Kk Doviana, kvintet Gorenjci, na Pepel in kri ter skupin Swing Quarfcet, Ljubljanski in plesna skupina Krik. Peli bedi pevci zabavne glasbe, med sjba Marjan Smode, Andrej S&«, Irena Tratnik, Meta Močnik. Malus, Alfi Nipič, Oto PesU. Đorđe Balaševič. Ns odru v Tivoli se bodo zvrstili tu Polič-Rac, Ivo Ban in Ml hič ter televizijski in napovedovalci Milanka Nataša Dolenc, Vili V< Marjan Kralj, Miša Molk Valič ter Kos Belloti. S bo manjkalo Toneta Fo__ njegovo ekipo Moped Sliow. bomo lahko v živo videli Majo, Braneta, Rifleta in To Zapisati moramo, da se i odkar prirejamo te konce nastopajoči odpovedo in tako bo tudi letos. I vstopnic bo v Kranju v niči Kompasa in v _ poslovalnici Alpetourja v Loki. Cena vstopnic za stavo je 150 dinarjev. Ko bo poskrbel za posebne «< iz Kranja in Škofje Loke tiste, ki se na predstavi v no ne boste peljali z I mobilom. Seveda je tudi prevoz nazaj v __ škofjo Loko. Naj še enkrat _ mo, da bo »Beli koncert — J gajmo '82« v hali Tivoli 14 vembra ob 16. in 20. uri. O. Hum Tretji smučarski ples KRANJ - Smučarsko^ I robatski klub Kranj bo jutri Gorenjskem sejmu v Sav<" logu organiziral že tretji čarski ples. V zabavnem gramu bodo sodelovali bel Čudežna polja, h u«, »Veseli večer iz Tržiča« 1 disko plesna skupina Modrina 1 Kranja. Ples se bo pričel ob iS predprodaja kart je v turis agenciji Alpetour v Kr Poleg naštetih skupin nastopili tudi znani go športniki. INVALIDI SO PIAVAU — V zimskem bazenu v Kranju so invahv športniki imeli pregledno plavalno tekmovanje P^ na rr^ publiikem prvenstvu. ki bo to soboto m nedelje> na JA« ^ preglednem tekmovanju je nastopilo nad tekmovalk. ki so bili razdeljeni v skupine PJ Zmagovalci - moški 50 m kravi - BRozman44,8, £. DraenoiicS^ (oba Bore*, F Stopar (Komet, ^ ^^^^ Zech 50,5 C. ^ « W ^ (Borec! hrbtno - C. J u van 56.8 L. Krevsel $kof u 3x 25 mešano - F. Brinovec (Borec) 2.U,Uf. " 1:34 B. C prs čina 2:04,7. dovljica, ....... m 3x25 m mešano — H. Galičif 1:34,1 1:26,4. (-dh) — Foto: F Perdan >tno - C. Ju van 56.8. t. Krenei $ 25 mešano - F. Pri novec ^^^^f^^^/cc - 50 m krav - ^Vmn fM^ Loka, 47..3:50* Gahčic (Skojju Loka 1:03.4. F .Vlartinj JRavnc} E. Volno - /i. Galičič (Škofja Loka, lM4. D.homar n > 1. F. Mohorič (obe Idrija, J^ ^42 8 F Drinovec (Borec, 1.44.1. F Strmčnik (Idrija, (obe kof}a Lok* PETEK, 5. NOVEMBRA 1982 RADIO, KRIŽANKA 13. STRAN GLAS RADIJSKI SPORED NAGRADNA KRIŽANKA SOBOTA,«. NOV. Prvi program 4.30 Jutranji program - glasba - 7.30 Z radiom na poti -9.05 Pionirski tednik - 9.05 Matinejski koncert - 9.45 Zapojmo pesem - Mešani mladinski zbor gimnazije Celje - 10.05 Panorama lahke glasbe - 10.40 Svetovna reportaža - 11X35 Zbori na koncertnih odrih - I. oddaja koncerta APZ Tone Tomšič -11-30 Pogovor s poslušalci -12.10 Godala v ritmu - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Mi poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših sporedov - Ii naših krajev - 13.20 Obvestila in zabavna glasba -13.30 Priporočajo vam... -1106 Kulturna panorama -15JO Obvestila in zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri - 16.00 Vrtiljak -17.06 Spoznavajmo svet in domovino - 18.30 Iz dela Glasbene mladine Slovenije -Poletni glasbeni tabori -19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Mladi mostovi - 1955 Domovina je ena -20.00 Sobotni zabavni večer -21.00 Za Slovence po svetu -23j06 Lirični utrinki - 23.10 Od tod do polnoči - 00.05 Nočni program - glasba ft^gl program 7-30 Sobota na valu 202 -13X0 Od enih do sedmih -glasba, tema dneva »Človek ■ prosti čas«, koledar večernih prireditev, druge servisne informacije, Minute za EP in U kaj - 19.25 Stereorama -21.18 Prostor za šanson -21.45 SOS - Sobotno obuja-ne spominov - 22.45 Zrcalo (Bera - 2255 Glasba za ko-®c programa 5EDELJA, 7. NOV. Prvi program 5.00 Jutranji program - glas-ia - 7.30 Zdravo, tovariši vojaki - 7.40 Vedri zvoki -8.07 Radijska igra za otroke -9.05 Se pomnite, tovariši -10.05 Nedeljska matineja -1100 Naši poslušalci Česti-'.ajo in pozdravljajo - 13.10 Obvestila in zabavna glasba -J 13.20 Za kmetijske proiZva-\ jalce - 14.05 Humoreska tega \*lna - Karel Capek: Mož, ki Vinal letati - 14.25 Z Skaimi ansambli - 14.40 /JW godbe - 15.10 Pri nas - 15.30 Nedeljska re-P*taža -15.55 Listi iz notesa Gremo v kino -17.05 gubljene operne melodije ' 17.% Radijska igra - Na zgornji polici - 19.30 Obvesti-» m zabavna glasba - 19.3o Lthko noč, otroci - 19.4o pasbene razglednice - 20.00 ' nedeljo zvečer -Glasbena tribuna mladih - & mednarodno srečanje ^»benih akademij - Rovinj ® - Skupni program JKl -Studio Zagreb - 23.05 Linčni utrinki - 23 10 Nočni koncert toke glasbe - 00.05 Nočni fogram - glasba Drugi program '•30 Nedelja na valu 202 -13.00 Od enih do sedmih - V nedeljo se dobimo, šport, glasba, Zimzelene melodije in k kaj - 19.30 Stereorama -30JO Glasba iz starega gramofona - 21.33 Lahke note -21-45 Radio Študent na valu - 22.45 Zrcalo - 22.55 Glasba za programa PONEDELJEK, 8. NOV. Podprogram 4-30 Jutranji program - glasih ---- ---- po*' - »bi ____t 8.25 Ringaraja Izberite pesmico I* - 7.30 Z'radiom na poti -«15 Aktualni problemi Rinean „ 9.05 matineja - 10.05 irano za ... - 11-05 Ali - 1135 S pesmijo po Jugoslaviji - 12.10 Veliki revijski orkestri - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru -13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Priporočajo vam ... - 14.05 V gosteh pri zborih jugoslovanskih radijskih postaj - 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdralvjajo - 15.30 Obvestila in zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri -16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Na ljudsko temo - 18.25 Zvočni signali -19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci - 19.45 Minute z ansamblom Franca Flereta pojo Dobrepoljski fantje -20.00 Kulturni globus - 20.10 Iz naše diskoteke - 21.05 Glasba velikanov - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Popevke iz jugoslovanskih studiev - 23.05 Lirični utrinki -23.10 Za ljubitelje jazza -00.05 Nočni program Drugi program 7.30 Ponedeljek na valu 202 -13.00 Od enih do sedmah -glasba, tema dneva »Znanost in tehnika«, koledar večernih prireditev, druge servisne informacije, Minute za EP in še kaj - 19.25 Stereorama -20.00 Popularnih dvajset -22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa TOREK, 9. NOV. Prvi program 4 30 Jutranji program - glasba - 7.30 Z radiom na poti -8 05 Radijska šola za srednjo stopnjo - Slovenske pokrajine - Mežiška dolina - 8.35 Iz lasbenih šol - Glasbena šola lalec - 9 05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za - 11-05 Ali poznate? -11.35 Naše pesmi in plesi - 12 10 Danes smo izbrali -12.30 Kmetijski nasveti -12.40 Po domače -Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov - 13 30 Obvestila in zabavna hI danes, radio jutn - 16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Sotočja - 8.45 Glasbena medigra -Obvestila in zabavna glasba -19 35 Lahko noč, otroci -19.45 Minute z ansamblom Jožeta Privška - 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in be-sedi - Koroška ljudska pesem m \ - 20.30 S solisti in ansambli JRT - 21.05 Radijska igra - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Operetna glasba -23 05 Lirični utrinki - 23.10 Paleta popevk jugoslovanskih avtorjev - 00.05 Nočni program - glasba Drugi program 7 30 Torek na valu 202 - 13.00 Od enih do sedmih - glasba, tema dneva »Na obisku . .«, koledar večernih prireditev, druge servisne informacije in še kaj - 19 25 Stereorama -20.00 Torkov glasbeni magazin - 21.33 V živo... - 22.15 Portreti pevcev bluesa -Sonny Boy VVilbamson -22 45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa SREDA, 10. NOV. Prvi program 4 30 Jutranji program - glasba - 7 30 Z radiom na poti -8 05 Pisan svet pravljic in zgodb - 8.30 Govorimo makedonsko in srbohrvaško - 9.05 Glasbena matineja - [O.Oo Rezervirano za. .. - 10.40 Lokalne radijske postaje se vključujejo - 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji - 12.10 Veliki zabavni orkestri - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Ob izvirih ljudske glasbene kulture -13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Priporočajo vam... - 14.05 Razmišljamo, ugotavljamo - 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.30 Obvestila in zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri -16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Tri pesmi Minte Aleksinačkega - 18.15 Naš gost - 18.30 Jubilejno leto glasbenega šolstva na Slovenskem - 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci - 19.45 Minute z Alpskim kvintetom - pojeta Ivanka Kraševec in Janko Ropret - 20.00 Balada - v zborovski glasbi - 20.25 Fantazijske skladbe Schu-manna, Chopina in Faureja -21.05 Gaetano Donizetti: Odlomka iz opere »Don Pasquale« - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Revija slovenskih pevcev zabavne glasbe - 23.05 Lirični" utrinki -23.10 Jazz pred polnočjo -Cecil Taylor - 00.05 Nočni program- glasba Drugi program 7.30 Sreda na valu 202 - 13.00 Od enih do sedmih - glasba, tema dneva »Iz kulture«, koledar večernih prireditev, druge servisne informacije, Minute za EP in še kaj -19.25 Stereorama - 20.33 Melodije po pošti - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa četrtek, 11. nov. Prvi program 4.30 Jutranji program glasba - 7.30 Z radiom na poti - 8.05 Radijska šola za višjo stopnjo - Ciril Kosmač - 8.35 Mladina poje - Republiška revija Zagorje 82 (9): MPZ Maribor. DPZ Ptuj, MMZ Maribor in OPZ Šmartno -9.05 Glasbena matineja -10.05 Rezervirano za... -11.05 Ali poznate... - 11.35 Naše pesmi in plesi - 12.10 Znane melodije - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Ocl vasi do vasi - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Priporočajo vam ... - 14.05 Enajsta šola - 14.20 Koncert za mlade poslušalce - Grieg: Peer Gynt suita št. 1 - 14.40 'Jezikovni pogovori - 15.30 Obvestila in zabavna glasba -15.50 Radio danes, radio jutri - 16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Z ansamblom Nika Zajca - pojo Fantje iz gozda - 18.15 Lokalne radijske postaje - 18.35 Skladatelj in pianist Janko Ravnik -19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci - 19.45 Minute z ansamblom Atija Sossa -20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov - 21.05 Literarni večer - Literarna gibanja XX. stoletja: Srbski nadrealizem - 21.45 Lepe melodije - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Plesna glasba iz jugoslovanskih studiev - 23.05 Lirični utrinki - 23.10 Mozaik lahke glasbe - 00.05 Nočni program glasba Drugi program 7.30 Četrtek na valu 202 -13.00 Od enih do sedmih -glasba, Za mlade radovedneže, Mehurčki, Tema dneva »Vroče-hl a d no«, koledar večernih prireditev, druge servisne informacije, Minute za Sporočamo žalostno vest, da je umrl naš sodelavec MILAN FLISAR Poereb pokojnika bo v petek, 5. novembra 1982, ob 15 uri na pokopališču v Predosljah. Zbrali se bomo na domu pokojnika v Predosljah st.62. delavci in družbenopolitične organizacije kovinskega podjetja kranj Kranj, 4. novembra 1982 EP in še kaj - 19.25 Stereorama - 20.00 Od ena do pet -21.03 Glasba za razvedrilo -22.00 S festivalov jazza -23. Mednarodni festival jazza Ljubljana -82 - 6. oddaja: Jack De Johnette - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa PETEK, 12. NOV. Prvi program 4.30 Jutranji program glasba - 7.30 Z radiom na poti - 8.05 Radijska šola za nižjo stopnjo - Kako se kje vedemo - 8.35 Glasbena pravljica -J. sever-B. Savicki: Matjaž in trobenta - 8.45 Naši umetniki mladim poslušalcem -9.05 Glasbena matineja -10.05 Rezervirano za... - 11.05 Ali poznate ... ^Siegfrie-dovo idilo« Richarda Wag-nerja? - 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji - 12.10 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Pihalne godbe - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba -13.30 Priporočajo vam... -13.50 Človek in zdravje -14.05 S Simfoničnimi plesi po domovini - Matija Tome: »Nizki rej« - suita koroških plesov za orkester - Milenko Zivkovič: Makedonski plesi za orkester - 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.30 Napotki za turiste - obvestila in zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri - 16.00 Vrtiljak -17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Pojemo in godemo - 18.30 S knjižnega trga - 19.25 Obvestila in zabavna glasba -19.35 Lahko noč, otroci -19.45 Vsa zemlja bo z nami zapela ... - 20.00 Uganite, pa vam zaigramo - 21.05 Oddaja o morju in pomorščakih -glasba - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Radi ste jih poslušali - 23.05 Lirični utrinki -23.10 Petkov glasbeni mozaik 00.05 Nočni program — glasba Drugi program 7.30 Petek na valu 202 - 13.00 Od enih do sedmih - glasba, tema dneva »Ob koncu tedna«, koledar večernih prireditev, druge servisne informacije, Minute za EP in še kaj -19.25 Stop pops 20 in novosti - 21.33 Misel in pesem - 22.15 Jazz na II. programu - Janez Gregorc - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa r* SOD. NEM PISATELJ (HELLMUT. -08 15-) REKA SKOZI INNSBRUCK ZRAK (griko) V SESTAVLJENKAH PREBIVALKA GL MESTA EGIPTA AVSTRU SMUČARSKI SKAKALEC GOROVJE V ZAH MAKEDONIJI VELIKO FINSKO JEZERO JERIZIPEL ZNAMKA STROJEV ZA TEPT. SNEGA ĆRNORJAV SIRUP STRANSKI PROIZVOD PRI PRIDOBIVA NJU SLAO KORJA. RA BI ZA KRMO STARA PLOŠČ. MERA DOL DNEVI V RIM KOLEDARJU PREŠERNO VA PESEM (.SPOMI NJAJ SE MRTVIH.) LETNI GOZDNI POSEK KRAJ NA OUGEM OTOKU AMERIŠKA MERA ZA MLEKO PORTUG. TISKOVNA AGENCIJA MILU PODOBNA OR GANSKA SNOV Rešitve pošljite do srede, 10. novembra, do 9.ure nanaslov:Glas Kranj, Moše Pijadejeva 1, z oznako Nagradna križanka. 1. nagrada 150 din, 2. nagrada 120 din, 3. nagrada 100 din. Režite v nagradne križanke z dne 29. oktobra: stoletnica, karierizem, Antarktika, Lan, OA. 1)11, aker, Leoni, rake, ORR, KA, Earl, pav, AE, Anaiza, Brandt, natt, aer, pismo, ZL. zel. aitana, bila, Errol, Blyth, tisk, UA, Alma ata. Prejeli smo 132 rešitev. Izžrebani so bili: 1. nagrado (150 din) prejme Tončka Jakelj, K ranjska gora, Smerinje 4. 2. nagrado (120 din) prejmelrena Zakelj, Triglavska 37, Zin, 3. nagrado (100 din) prejme Stane Polak, Mestni trg 22, Škofja Loka. Nagrade bomo poslali po posti. Blago široke potrošnje BLAGOVNICA FUŽINAR JESENICE kovinotehna jj VIŠJE OBRESTI! Od 1. oktobra dalje veljajo nove obrestne mere za vezane dinarske in devizne hranilne vloge. Obrestne mere za dinarske prihranke na vpogled so ostale nespremenjene (7,5 %), za vloge, ki so vezane nad eno leto, pa zdaj znašajo 13 %. 15 % obresti dobe varčevalci, ki vežejo svoje prihranke nad dve leti in 20 % obresti dobe tisti, ki vežejo svoje prhranke nad tri leta. Koliko višje obrestne mere prispevajo k rasti prihrankov, si oglejmo na primeru hranilne vloge 50.000 dinarjev 7,5 % 13% 15% 20% po 1 letu po 2 letih po 3 letih 53.750,00 57.781,24 62.114,85 56.500,00 63.845,00 72.144,85 57.500,00 66.125,00 76.043,75 60.000,00 72.000,00 86.400,00 Tako je razlika iz leta v leto vse večja, pri najugodnejši vezavi pa se vloga v štirih letih že kar podvoji! Prav tako veljajo nove — višje obrestne mere za vezane devizne vloge občanov. Tudi tu velja, da za vpogledne vloge obresti ostanejo enake, višje pa so za vezavo deviznih sredstev nad leto dni (!) %). nad dvema letoma (11 %) in nad tremi leti (12,5 %). Tabela, s pomočjo katere lahko primerjate rast hranilne vloge skupaj s pripisanimi obrestmi pri različnih dobah varčevanja, je pripravljena :a hranilno vlogo 3.000 DM: 7,5 % 9 % 11 % 12,5 % po I letu po 2 letih po 3 letih po 10 letih 3.225,00 3.466,87 3.726,89 6.183,09 3.270,00 3.564,30 3.885,09 7.102,09 3.330,00 3.696,30 4.102.89 8.518,26 3.375,00 3.796,88 4.271.49 9.741,96 Varčevalec se lahko dogovori za mesečni ali trimesečni obračun obresti in jih lahko sproti dvigne ter : njiinj poravnava manjše obveznosti. Informacije dobite pri vseh enotah Ljubljanske banke. Temeljne banke Gorenjske. ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske, Kranj O LAS 14. STRAN. TELEVIZIJA, KINO PETEK, 5. NOVEMBRA 19C TELEVIZIJSKI SPORED BLAGOVNICA FUŽINAR JESENICE steklo, porcelan kovinotehna SOBOTA, 6.11. 8.00 Poročila - 8.05 Lolek in Bolek, poljska risana serija -8.15 Mladi virtuozi: Pozavna - 8.30 Prvi cvetovi, otroška oddaja TV Skopie - 9 Samo Katka, poljska otroška serija - 9.30 Pisani svet: Ne me farbat! - 10.00 Povezave, angleška poljudnoznanstvena serija - 10.50 Pozdravljena, Makedonija - 11.05 Včeraj... za jutri: Plodna jesen, dokumentarna serija -11.40 Poročila (do 11.45) -13.25 Nogomet Budućnost : Hajduk, prenos - v odmoru Propagandna oddaja - 15.20 Poročila - 15.25 Tatiči, angleški mladinski film - 16.55 PJ v košarki, prenos - v odmoru Propagandna oddaja - 18.30 Naš kraj: Metnaj na Dolenjskem - 18.45 Ciciban, dober dan: Pekarna - 19.00 Zlata ptica - J. Ribičič: Miškolin -Mišji sovražniki - 19.10 Risanka - 19.24 TV in radio nocoj - 19.26 Zrno do zrna -19.30 TV dnevnik - 19.55 Vreme - 20.00 Življenje in časi sodnika Roya Beana, ameriški film - 22.05 Večer s Karlijem Arharjem, zabavno glasbena oddaja - 22.00 Poročila Oddajniki II. T V mreže: 15.35 Test - 15.50 Pusti me pri miru, otroška serija -16.50 Dediščina za prihodnost: Skrivnosti srca - 17.45 Kapelski kresovi, ponovitev TV nadaljevanke - 19.00 Narodna glasba - 19.30 T V dnevnik - 20.00 Glasbeni oder, zabavno glasbena oddaja - 20.30 Poezija: Zimzelen pod snegom - 21.00 Poročila - 21.05 Feljton - 21.35 Športna sobota TV Zagreb I. program: 9.00 TV v šoli: TV koledar, Brata Lola in Jurica Ribar Medjimurje, Poročila, Romantika proti klasicizmu (do 10.35) - 13.25 Nogomet Budućnost : Hajduk - 15.15 Mali koncert - 15.30 En avtor, en film - 15.55 Poročila - 16.00 TV koledar - 16.10 Iz sporeda TV ... - 16.40 Operna glasba - 16.55 PJ v košarki - 18.30 Živeti z narayo, dok. serija - 19.30 TV dnevnik -20.00 Shane, ameriški fibn -21.45 TV dnevnik - 22.00 Polnočna promenada NEDELJA, 7.11. 8.30 Poročila - 8.35 Ziv žav, otroška matineja - 9.20 Človekova glasba: Obdobje posameznikov - 10.15 W. Atte-way: Skag, ameriška nadaljevanka - 11.05 TV kažipot -11.25 Slovenski pihalni orkestri - 12.00 Kmetijska oddaja - 13.00 Poročila (do 13.05) -14.45 Posadka, sovjetski film - 17.00 Poročila - 17.05 Opera narave: Iran — Po vseh vetrovih — I. del, dokumentarna serija - 17.35 Športna poročila - 17.50 625, oddaja za stik z gledalci - 18.20 Človek brez meja: Skrivnostni vtisi, dok. serija - 18.50 Ne prezrite - 19.05 Risanka - 19.23 TV in radio nocoj - 19.25 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik -19.55 Vreme - 20.00 B. Šprajc: Ante ali prispevki za življenjepis A. Jereba od 1972 do 1978, nadaljevanje in konec TV filma - 21.15 Športni pregled - 21.45 Poročila Oddajniki II. T V mreže^ 8.45 Test - 9.00 Oddaje za JLA _(do 12.00) - 15.30 Lovci ubijajo, ameriški film - 17.05 Nedeljsko popoldne - 18.55 Risanka - 19.30 TV dnevnik -20.00 Življenje na zemlji, dok. serija - 20.55 Poročila -21.05 Lov za zakladom -Maroko, francoska zab. serija TV Zagreb I. program: 9.05 Poročila - 9.10 Glasbeni tobogan - 10.10 Nogomet OFK BGD : Vojvodina -12.00 Kmetijska oddaja -13.00 Čebele, izobr. odd. -13.30 Izobraž. oddaja - 14.00 Razmišljanka - 14.30 Narodna glasba - 15.00 Zapisi... -15.JX) Lovci ubijajo, film -17.05 Nedeljsko popoldne -18.55 Risanka - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Ante, TV film, TV LJ - 21.15 Športni pregled - 21.45 TV dnevnik PONEDELJEK, 8.11. 8.35 TV v šoli: T V. koledar, Etnografska zbirka v Pru-;ovcu, Slovenščina. Odmor, *ovej mi, povej, Poročila, Zgodovinska pripovedka 10.35 TV v šoli: Namesto odmora risanka, Zemljepis, Mali program, Risanka, Ne vprašajte mene, Zadnje minute (do 12.05) - 17.00 Poročila - 17.05 Povezave, angle-,ška poljudnoznanstvena serija - 17.55 Kruh skozi stoletja: Kdor ima kruh, je zmagovalec - 18.25 Obzornik -18.45 Zdravo mladi - 19.15 Risanka - 19.24 TV in radio Valovanje in energija - 17.15 Poročila - 17.20 Lolek in Bolek, poljska risana serija -17.30 Pustolovščina, otroška serija T V Beograd - 18.00 Praznični dnevi slovenske folklore: Pesem današnjega dne, II. oddaja - 18.25 Ljubljanski obzornik - 18.40 Mostovi-Hidak, oddaja za madžarsko narodnostno skupnost - 18.55 Knjiga -19.10 Risanka - 19.24 TV in radio nocoj - 19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik -19.55 Vreme - 20.00 Skupno, notranje-politična oddaja TV Zagreb in drugih jugo- BLAGOVNICA FUŽINAR JESENICE instalacijski material ________ __________________kovinotehna , nocoj - 19.26 Zrno do zrna -19.30 TV dnevnik - 19.55 Vreme - 20.00 A. Cičinadze-G. Pataraja: Rekord, gruzin-ska drama - 21.00 Kulturne diagonale - 21.40 V znamenju Oddajniki II. T V mreže: 17.10 Test - 17.25 TV dnevnik - 17.45 Rdeče, rumeno, zeleno, otroška serija TV Skopje - 18.00 Narodne pravljice -18.15 Zaščita pri delu, izobraževalna oddaja - 18.45 Škotski ansambel dud (samo za LJ II) - 19.00 Športna oddaja - 19.30 TV dnevnik -20.00 Raziskovanja - 20.45 Zagrebška panorama - 21.05 Dober večer: »4 M«, ponovitev zabavno-gl. oddaje TV Zagreb I. program: 16.40 Video strani - 16.50 TV v šoli: Kultura pisanja in govora, Ceščina - 17.40 Poročila - 17.45 Rdeče, rumeno, zeleno - 18.00 Narodne pravljice -18.15 TV koledar - 18.25 Kronika občine Varaždin -18.45 Zdravo mladi - 19.30 TV dnevnik - 20.00 B. Đuzel: »Jagnje na ražnju«, drama TV Skopje - 21.10 Argumenti, zunanje-pol. oddaja 21.40 TV dnevnik TOREK, 9.11. 8.35 TV v šoli: TV koledar, Vremenska napoved, Bavarska, Odmor, Dnevnik 10, Poročila, Književnost v NOB - 10.35 TV v šoli: Namesto odmora, Risanka, Književnost in jezik, Mali program, Risanka, Glasbena vzgoja. Zadnje minute (do 12.05) -15.55 Šolska TV: Športna gimnastika I, Brez računalnika ne gre, Vinogradniki, BLAGOVNICA FUŽINAR JESENICE gospodinjski aparati kovinotehna slovanskih TV studiov - 20.50 A. Doblin: Berlin-Alexsander-platz, zahodno-nemška nadaljevanka - 21.50 V znamenju Oddajniki II. T V mreie: 17.10 Test - 17.25 TV dnevnik - 17.45 Pustolovščina, otroška serija - 18.15 Cas knjige -18.45 Ansambel »Renesans« -19.30 TV dnevnik - 20.00 Večer ob tamburici, zabavna oddaja - 20.50 Cas podvigov, dokumentarna serija - 21.40 Zagrebška panorama TV Zagreb I. program: 16.40 Video strani - 16.50 TV v šoli: prognoza vremena, Slavonija v NOB - 17.40 Poročila - 17.45 Pustolovščina - 18.15 TV koledar -18.25 Kronika občine Osijek -18.45 Ansambel »Renesans« - 19.55 Vreme - 20.00 Film tedna: Poročnik Morant, avstralski film - 21.45 V znamenju Oddajniki II. T v mreže:. 17.10 Test - 17.25 TV dnevnik - 17.45 Radost Evrope - nacionalni program - 18.15 Pred 9. kongresom Zveze sindikatov Jugoslavije - 18.45 Narodna glasba - 19.30 TV dnevnik -20.00 Kultura v objektivu -20.30 Zagrebška panorama -20.50 Mladi avtorji - D. Kren-cer: Bobi, TV drama tv Zagreb I. program: 17.30 Video strani - 17.40 Poročila - 17.45 Radost Evrope - 18.15 TV koledar - 18.25 Kronika občine Sisak - 18.45 Družbene teme, oddaja TV Novi Sad - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Glasba mojega življenja: Mira TVailovič - 20.45 S. Mokranjac: Liturgija -21.30 TV dnevnik Četrtek, 11.11. 8.35 TV v šoli: TV koledar. Odprava izpred hišnih vrat, Jedrska revolucija, Odmor, Matematika, Poročila, Človekovo telo - 10.35 TV v šoli: Namesto odmora, Risanka, Združeni narodi, Kako naj..., Risanka, Zgodba, Zadnje minute - 14.35 Šolska TV: Športna gimnastika I., Brez računalnika ne gre, Vinogradniki, Valovanje in energija - 15.55 Poročila -16.00 IX. kongres zveze sindikatov Jugoslavije, posnetek -17.45 Mozaik kratkega filma: Plavanje dojenčkov, sovjet- l£ BLAGOVNICA FUŽINAR JESENICE akustika . . . . kovinotehna J 19.30 TV dnevnik - 20.00 Skupno - 2050 Berlin-Ale-ksanderplatz, zahodno-nemška nad. - 2150 TV dnevnik SREDA, 10. 11. 8.35 TV v šoli- TV koledar. Pot v neznano, Baranja, Odmor, Poštni nabiralnik. Poročila, Odprava izpred hišnih vrat - 10.35 TV v šoli: Namesto odmora, Risanka, Predšolska vzgoja, Mali program, Risanka, Telesna vzgoja, Zadnje minute (do 12.05) - 17.25 Poročila - 17.30 Ciciban dober dan: Darilo za Tino - 17.40 Samo Katka, poljska nadaljevanka - 18.10 Okrogli svet - 18.25 Koroški obzornik - 18.40 Naša pesem 82 - Mariborski srebrni -19.10 Risanka - 19.24 TV in radio nocoj - 19.26 Zrno do zrna - 19.30 T V dnevnik - BLAGOVNICA FUŽINAR JESE posoda ski kratki film - 18.25 Obal-nokraški obzornik - 18.40 Svatba, reportaža T V Skopje - 19.00 Spekter: Umiranje gozdov - 19.10 Risanka -19.24 TV in radio nocoj -19.26 Zrno do zma - 19.30 TV dnevnik - 19.55 Vreme - 20.00 Mednarodna obzorja - 21.10 Portreti: Ferdo Vesel - 21.50 V znamenju - Kronika IX. kongresa ZSJ Oddajniki II. tv mreže: 17.30 Test - 17.45 Trnjeva trdnjava, otroška serija -18.15 Znanost - 18.45 Humor Vojvodine - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Gibljive slike, oddaja o filmu - 20.45 Poročila -20.50 Jutri, kulturno dokumentarna oddaja tv Zagreb, I. program: 14.55 Videostrani - 15.05 TV v šoli: Odprava izpred hišnih vrat, Jedrska revolucija -15.55 Poročila - 16.00 IX. kongres ZSJ, posnetek - 17.45 Trnjeva trdnjava - 18.15 TV koledar - 18.25 Kronika občine Split - 18.45 Humor Vojvodine - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Monitor, politični magazin - 20.50 Nasmehnite se, prosim, kviz - 21.35 TV dnevnik - 21.50 Kronika IX. kongresa ZSJ petek, 12. 11. 8.55 TV v šoli: TV koledar, Ruščina, Odmor, Postni nabiralnik, Poročila, Po poteh partizanskih narodnih pesmi - 10.35 TV v Šoli: Namesto odmora, Risanka, Svet okoli nas, Mali program, Risanka, Izobraževalna reportaža. KICEj kovinotehna j Zadnje minute (do 12 OS 16.50 Poročila - 16L55 Pr»i cvetovi, otroška nadaljevat ka TV Skopje - 17.25 Don*-ansambli: Ansambel Otta?a Brajka - 18.00 Obzornik 18.15 Kronika 9. kongres ZSJ - 18.45 Bistre vtw Drina - 19.15 Risanka - MJ* TV in radio nocoj - IS.5 Zrno do zna - 19.30 dnevnik - 1955 Vreme - 3GJI Fantje s Hill Streeta, riška nadaljevanka - 2C i Zrcalo tedna - 21.15 Noč« kino: Noč ne miruje anter-ški film • 2250 Poročila z Kronika 9. kongresa ZSJ Oddajniki ILTV 17.10 Test -1725 TV _ - 17.45 Mali svet, otro&ka k daja - 18.15 Kronika <» b* gresa ZSJ - 18.45 Konce-ansambla Novi fosOi - S* TV dnevnik - 20.00 Pwr*x dokumentarna oddaja • £ X I Zagrebška panorama - E Izbrani trenutek - 2JS Nočni kino: Norica iz Celota, angleški film TV Zagreb L program: 16.00 Video strani - 16.1G v šoli: Po sledeh partizazisš* narodnih -pesmi Ruščšn 17.10 Poročila - 1715 Mtf svet - 17.45 TV koledar 17.55 Kronika občne Rtu 18.15 Kronika 9. konfrt* ZSJ - 18.45 Namesto ec liste, oddaja T V 19.30 TV dnevnikih! Jean-Christope, francvss nadaljevanka - 21 00 V p«* ob 22.00 Kulturni moai 22.30 TV dnevnik - 21« Kronika 9. kongresa ZSJ ZAHVALA Ob smrti naše drage mame, stare mame, sestre, tete in tašče ANGELE GAŠPERLIN roj. KALINŠEK — Šuntarjeve mame iz Vopovelj se iskreno zahvaljujemo sosedom za vsestransko pomoč, sorodnikom. prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in spremstvo na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo kolektivu Planike Kranj: pevcem za žalo-stinke, g. župniku za pogrebni obred ter zvonarjem. VSEM ŠE ENKRAT ISKRENA HVALA! ŽALUJOČI: hčerke Mari, Angelca in Vida z družinami ter drugo sorodstvo Vopovlje, Vodice, Sp. Bitnje, Zalog, Poženik, Sp. Brnik, Zagorje, 30. oktobra 1982 NOVO V KINU r ■ % J - 4 Glavni junak ameriškega filma Meja na Rio Grande je policaj Char-ley Smith, ki zaradi ženinih muh sprejme službo v obmejni patrulji. Kmalu spozna, na kakšen način njegovi kolegi pridejo do več denarja; po skrivnih poteh vodijo mlade mehiške delavce, ki ne morejo dobiti uradnega dovoljenja za vstop v ZDA. Charley se temu upira, vendar ga ženina razsipnost nazadnje prisili, da sprejme ponudbo. Film je zrežiral Tony Richardson, v glavni vlogi pa nastopa Jack Nicholson. Italijanski film Mazoh govori o občutljivi temi, o bolečih ljubezenskih doživljajih Leopolda Mazoha, po katerem se imenuje mazohizem, spolni akt, ki išče zadovoljstvo v bolečini. Osrednji lik filma je Mazoh, znani pisec, ki ga privlači Vanda, v kateri vidi okrutno in dominantno žensko, junakinjo svojih romanov. Oženi se z njo in se proglasi za njenega sužnja ... Znanstveno fantastični film Moonraker — operacija vesolje je iz niza uspešnic o slavnem detektivu Jamesu Bondu. Zgodba se začne, ko med poskusnim letom skrivnostno izgine ladja Moonraker. Primer poverijo agentu 007, ki odkrije, da multimilijonar Drakes ni samo mecen vesoljskih raziskav, za kar se izdaja, ampak baraba, ki želi zavladati vsemu svetu. Prebrisani James Bond mu s pomočjo lepe agentke poskus seveda prepreči. J KINO KRANJ CENTER 5. novembra angl. bari', film FLASH GOR-IX)N ob 16., 18. in 20. uri 6. novembra angl. barv. film FLASH GOR-DON ob 16., 18. in 20. uri, premiera amer. barv. akcij, filma MEJA NA RIO GRANDE ob 22. uri 7. novembra amer. barv. risani film M A CEK NA DIVJEM ZAHODU ob 10. uri. angl. barv. film FLASH GORDON ob 15., 17. in 19. uri. premiera angl. barv. filma MOON RAKER - OPERACIJA VESOLJA ob 21. uri 8., 9. in 10. novembru amer. barv. film MEJA NA RIO GRANDE ob 16., 18. in 20. uri 11. novembra ungL barv. film MOONRAKER - OPERACIJA VESOIaJA ob 16 uri. angl. barv. film 39 STOPNIC (FILMSKO GLEDALIŠČE) ob 18. in 20. uri KRANJ STOR2IC 5. novembru nem. ban\ srhl/ivka NOSFE-RATIJ - NOČNI FANTOM ob 15.10. 17.45 in 20. uri 6. novembra amer. barv. film JEZDEC! NA DOLGE PROGE ob 16. uri. amer. barv. erot. komedija DESETICA ob 18. in 20. uri 7. noivmbra ital. ban', komedija NO-BODY IN INDIJANCI ob 14. m 18. uri, angl. barv. erot. film SEKS Z ZVEZ DAM I ob 16. uri, premiera jap. barv. filma KARATE BOJEVNIK ob 20. un 8. in 9. novembra jap. bari', film KARATE BOJEVNIK ob 16.. 18. in 20. uri 10. in 11. novembra ital. ban . erot. film MAZOH ob 16., 18. in 20. un tržlc 6. novembra amer. barv. film EDEN PROTI VSEM ob 16. uri, angl barv. erot film SEKS Z ZVEZDAMI ob 18. m 20. un. jap. ban. film KARATE BOrJEVNIK ob 20. un 7. novembra amer. barv. risani film M A CEK NA DIVJEM ZAHODU ob 15. un. amer. ban. film JEZDECI NA DOLGE PROGE ob 17. in 19. un, premiera ital barv. erot. komedije MAZOH ob 21. uri 8. novembra ital. barv. ivest. film NO-BODY IN INDIJANCI »h 17. un. premiera angl. barv pust. filma MOONRAKER -OPERACIJA VESOLJA ob 19. un 9. m 10. novembra angl. han . pust. film MOONRAKER - OPERACIJA VESOLJA ob 17. in 19. uri 11. novembru ru ni. barv. erot. film ERO TIKA NA DELOVNEM MESTU ob 17. in 19. uri KAMNIK DOM 7. novembra amer. barv. risani film TOM IN JERRV - OSKARJEVCA ob 15. uri. amer. ban . erot komedija NEDELJSKI ZA PEUIVCI ob 17. uri, nem. ban . erot. kome dija LAŽNE HC KRK E l.A Z S EGA Z DR A \ '- NIKA ob 19. uri, nem. ban . erot. komedija EROTIKA NA DELOVNEM MESTU <>b 21. uri 8. novembru amer. barv. erot. komedija DESETICA ob 18. in 20. uri 9. novembra ital. bun\ en>t. drama MAZOH ob 18. in 20. uri 10. novembra angl. barvna srhljuku 39 STOPNIC ob 18. m 20. uri 11. noi NILSKI KONJ/ ob 20. uri 11. novembra franc. barv. film PRIKUPNE SORODNICE ob 20. uri bled 5. novembra nem. barv. film POČITNIC E NA lB1Cl ob 20. uri , 6. novembra amer. barv. film VENERIN VRT ob 18. uri, amer ban\ film RA.I ZA KA MIONARJE ob 20. uri 7. novembra nem. burv. film POČITNICE NA IBICI ob 18. un. franc. barv. film NISMO ANGELI ONE PA TUDI NE ob 20. uri 8. m 9. novem hm jap. barv. film MASKIRA NI VOZAČ ob 20. uri 10. novembra jugosl. ban\ film BANOMC STR A H INJA SOKOL ob 20. uri 11. novembra ital. barv. film JAZ IN NILSKI KONJI ob 20. uri BOHINJ - BOH. BISTRICA 5. novembni amer. barv. film VENER IS VRT ob 20. un 6. noiembra franc. barv. film NISMO ANGELI ONE PA TUDI NE ob 20. uri 7. novembni amer. barv. film RAJ ZA KAMIONARJEobl8.m20.uri 11 novembra jugosl. ban\ film BANOVU STRAHINJA SOKOI, <}b20. ur:i Skofja loka sora 5. novembra amer. drama R.^ZJ 4 RJS^ BIK ob 18. in 20. uri 6. in 7. novembra amer. risani tit-m CFJC DOLGOUHI NA MAH DVE Ml HI* 16. uri (7. novembra ob 10. uri) hnmm film ZMEDA V BETTLE CREEKl * 20. uri 9. ui 10. novembra angl. krit* fiim VICAR ob 18. in 20. uri 11. novembra amer. ban . film n.vO NIK JOSEY WELES ob 20. uri ŽELEZNIKI OBZORJE 5. novembra amer. risa m fiLm Z-tJ>%i$ DOLGOUHI NA MAH DVE MUHI « 18. uri 6. novembra amer. barv. film IS\'\S^ TRETJIH BITIJ ob 20. uri 7. novembra amer. drama RAZJARJS^ BIK ob 18. in 20. uri 10. novembra ama-, barv. film TIGROVU OČI ob 20. uri POLJANE 5. novembra amer. bari-, film IN\\\JJ* < TRETJIH BITIJ ob 20. uri 7. novembra amer. risani film ZAJČ& DOLGOUHI NA MAH DVE MUHI * 15. uri, amer. avant. film TIGROVE Ct! * 17. uri 9. novembra amer. ban\ film ODPADSli JOSEY WELES ob 20. uri JESENICE RADIO 5. novembra amer. drama RYANOVa SC ob 17. in 19. uri 6 in 7. novembra amer. komedija KMAL~ BO POLETJE ob 17. in 19. uri 8 in 9. novembra amer. grof^s* MEGLA ob 17. in 19. uri 10. novembra amer. fant. film RLIZS+* \ SREČANJA TRETJE VRSTE ob r » 19. uri JESENICE PLAVŽ 5 novembra franc. bam. film KRALJ PELJIVCEV ob 18. in 20. un 6 in 7. novembra amer. JgS GLA ob 18. in20 uri 8 in 9. novembra amer. ban\ film KAH11 BO POLETJE ob 18. in 20. un 11 novembra amer. ban', film BLI*.\ -SREČANJA TRETJE VRSTE ob -20. uri KRANJSKA GORA 6. novembni hongk. ban', film M'STF-' BOO ob 20. uri ... . UIV>, . 10. novembra amer. grozljivka MA 20. uri DOVJE « novembra hongk ban- film ZMAJ PRx.\ t TI TIHOTAPCEM MAMIL oblBMup j 7. novernbru honk. ban- film MEtTEt im «h 19.HU" r .M PETEK, 5. NOVEMBRA 1982 GLAS SVETUJE IZLET IN ODDIH 15. STRAN O mm Novo! Novo! : Atomske Toplice Čateške Toplice Dobrna Dolenjske Toplice Laško Moravske Toplice • Ptujske Toplice • Radenska • Rogaška Slatina • Šmarješke Toplice • Topolšica VSA SLOVENSKA NARAVNA ZDRAVILIŠČA NA ENEM MESTU Prijave •informacije v turističnih poslovalnicah nG: Ljubljana (311-851). Maribor (28-722). Celje (23-448). Koper (21-358 in 23-494). Postojna (21-244). Portorož (75-670). Nova Gorica (26-012). Rogaška Slatina (811 -488). Murska Sobota (21-189), Bohinjska Bistrica (76-145) in Pulj (23-629) misD TURISTIČNO POROČILO Z BLEDA Zaprti hoteli: Hotel Golf je zaprt od 7. do 24.11., Krim od 1. do 25. 11., Jelovica od 18. 10. do 15. 12. in LoVec od 11. 11. do 23. 11. Zasedenost hotelov: V hotelih Toplice, Golf, Park in Kompas imajo dovolj prostora. Rekreacija: Odprti so pokriti bazeni, šolarji in trim kabineti v hotelih Golf in Park. Bazen v hotelu Toplice bo zaprt do 26.11. Plesna glasba: Plesna glasba je v hotelu Toplice, v snack baru Bistro in v baru hotela Golf. MUZEJA na gradu in otoku sta odprta vsak dan. Na otok vozijo pletne, motorni čolni pa le grupe po predhodnem naročilu. , , • V - - Krim rV " ■ ' »'Si r*'. TTG: počitnice, potovanja, šolski izleti in Kobla TTG je pripravil zanimiv program malih počitnic za Dan republike. Vabijo vas v Bohinj in Kranjsko goro, v Misli-njo in na Pohorje, v Portorož in Poreč ter Pulo. Podroben program je na voljo v vseh poslovalnicah TTG. TTG ima prav tako na voljo poseben program strokovnih ekskurzij za osnovne šole. Izredno pestrega programa bodo na šolah zelo veseli, saj jim bo v pomoč pri načrtovanju ekskurzij, dobi pa se v poslovalnicah omenjene agencije. TTG ima prav tako že na voljo vse informacije o smuČariji na K obli, ki bo letos pestrejša in vsebinsko bogatejša. Sporočili so nam, da že sprejemajo rezervacije za »beli vlak«, ki bo tudi letos redno vozil. LAHKA IN UDOBNA OTROŠKA OBUTEV VOJTEK V SORTIMENTU OD 27-34 DETEL V SORTIMENTU OD 22-30 PETROLOVI GOSTINSKI OBRATI PETROLJI VABIJO OD 3. DO 15. NOVEMBRA NA MARTINOV TEDEN PriDoročaio se: • Restavracija TRŽIČ na »Deteljici« Tepan°e • Motel Čatež • Motel Podlehn.k Restavracija ^ alples industrija pohištva Železniki POHIŠTVO ALPLES JE IZDELANO PO ŽELJAH IN POTREBAH POTROŠNIKOV sistemsko pohištvo DRAVA Sestavljivi programi pohištva LJUBLJANA rustik, TRIGLAV moderni in masivni ter DRAVA uganda so večnamenski, saj je z nilmi mogoče opremiti dnevne sobe, spalnice, samske, mladinske, otroške sobe ter predsobe. Pohištvo si lahko ogledate v našem salonu Železnikih, ki je odprt vsak dan od 8.—19. ure in ob sobotah od 8.—14. ure. Ob nakupu vam nudimo kredit, možnost predelav standardnih elementov pohištva ter nasvete arhitekta. Že ob naročilu se dogovorimo o datumu dostave in montaže na vašem domu. ALPETOUR Za dan republike - SREČANJE Z MITOM TREFALTOM v Splitu, izlet na Hvar in v Trogir, odhod z vlakom iz Ljubljane 26.11. ob 18.10 — POČITNICE v Izoli, Portorožu, Puli in Opatiji - PULA—OPATIJA—KRK, avtobus, odhod 27. 11 — ZIMA 82/83, Krvavec, Vogel, Stari vrh, Soriška planina, Črni vrh Informacije in prijave v vseh Alpetourovih turističnih poslovalnicah in pooblaščenih agencijah. Pri izbiri pohištva zaupajte ALPLESU! m alples industrija pohištva KOMPAS JUGOSLAVIJA • Hrvaško Za gorje — z revijo JANA, 2 dni 20/11 • Kras in Vipavska dolina, 1 dan, 30/11 • Dubrovnik, 1 dan, vsako nedeljo v novembru • SMUČARSKI BAL, 82/83 v hotelu LEV, 12/11 • Weekend v Opatiji, 3 dni, november in december Potovanja za »DAN REPUBLIKE«: • Beograd—Oplenac—Kragujevac—Svetozarevo, 4 dni, 26/11, vlak/avtobus • Medulin, 26/11,5 dni • Radenci, 27/11,4 dni • Plitvice-Rab, 27/11,4 dni ZAHTEVAJTE PROGRAM 4-DNEVNEGA ODDIHA ZA DAN REPUBLIKE OB MORJU, TOPLICAH IN PLANINAH, LASTNI PREVOZ! SILVESTROVANJE: • Selce, 4 dni, 31/12 • Dolenjske toplice, 31/12, 1 dan • Dubrovnik, 5dni, 30/12, letalo NA VOLJO JE BOGAT PROGRAM »SMUČANJE 82/83« Vse informacije in programe dobite tudi v poslovalnici Kompasa v Kranju na Koroški cesti 2, tel. 28-472, 28-473. * t? t■1 • ' .- V'' '■i&^M': IZBRALI SOZM^S DO ELEKTRO GORENJSKA n. sub. o. KRANJ, C. JLA 6 Komisija za delovna razmerja Delovne skupnosti skupnih sluib objavlja prosta dela in naloge: ^ij 1. Urejanje premoženjsko pravnih in stanovanjskih zadev Upravnik, višji upravni delavec ali organizator dela, - .'Jleta delovnih izkušenj, - za željen vozniški izpit. V 2. Prevzem in kontrola izvirne dokumentacije ter delo s stroji MDS J'dvoletna administrativna šola, , ; - 2 leti delovnih izkušenj. , , u , ,,, sklene za nedoločen čas, pod tč'. 2 pa -Delovno razmerje * ^^" aporod niSkem dopustu), določen čas (nadnaslov: DO EM*» Go,,; T ffltaO Uk u^h rfSb Kniiu. Cesta JLA 6. ska, ijeiovna sKupno- i , - h QO opravljeni n O izidu bodo kandidat! obveMeni v 15 aneh po P n , J SVIERKUR kranj UGODEN NAKUP OBLOŽNIH KERAMIČNIH PLOŠČIC VELIKOSTI 15 x 15 cm OPUŠČENIH VZORCEV I. a KAKOVOSTI VAM S 30-40 % POPUSTOM NUDIJO PRODAJALNE: GRADBINKA - KRANJ DOM - NAKLO KOVINA — LESCE Pohitite z nakupom dokler traja zaloga, i cena: Izlet stane 2950 din V to c«/K) /v vkl/učeno vso, kar /e našteto v programu: prevozi in polni penzioni (namestitev v dvo in tnposteiinih sobah z VVC in prho), kopan/e v zimskem bazenu in savna, vstopnine in ogledi ter organizacija m vodstvo izleta Otroci do 5 leta plača/o le 300 dinarjev, od 5 do 10 leta pa plača/o za izlet le 1800 din, če spijo v sobi s starii (tret/e le-iiiče) Doplačilo za enopostelino sobo pa ie 550 din njih srečujejo izletniki iz raznih delov Slovenije; mnogi so se na njih srečali že večkrat, ker so se udeležili več izletov, nekateri celo vseh naštetih. Za cilj izleta ob dnevu republike smo izbrali Novi Vinodolski; prvić zato, ker smo tam že bili in smo bili dobro sprejeti, predvsem pa smo bili z udobjem, po-strež bo in prijaznostjo zelo zadovoljni; drugič pa zato, ker je v krajih pod Velebitom, prav okoli Novega, ohranjenih še veliko starih — narodopisnih — običajev, ki bodo nedvomno zanimali naše izletnike O LAS 16. STRAN_ PETEK. 5. NOVEMBRA 1« Žaenice vseh vrst in velike-:, domače in uvožene najdete prodajnih policah blagom::*: Fužinar na Jesenicah. Cena: od 11.75 din naprej PRAZNOVALI BOMO V NOVEM VI-NODOLSKEM POD VELEBITOM OBVESTILA, OGLASI, OBJAVE Mnogi se še živo spominjajo naših izletov v Rovinj in Medulin, pa v Novi Vinodolski in »pohoda« z novoletnim vlakom do Nove Gorice. Vse te izlete — ki so bili zares množični, veseli in prijetni — sta priredila Kompas in Dnevnikov Turistični obveščevalec, oba v sodelovanju z mnogimi drugimi delovnimi Organizacijami. Te .zlete imenujemo kar SREČANJA, saj se na (S ™SE KOMPAS JUGOSLAVIJA Odhod 27.11.1982 POČITNICE ZA DAN REPUBLIKE - pospeševanje razvojne in inovacijske dejavnosti in pridobivanje znanja, - izkoriščanje naravnih domačih surovinskih in energetskih virov, * « - štednja energije za neposredno uporabo in korist preb v&lstvfl - pospeševanje in povečanje proizvodnje hrane, - nadomeščanje uvoženih surovin in materialov z dom* čimi. Prijave morajo vsebovati: 1. prijavljalca naloge, 2. naziv naloge, N . 3. izvajalca naloge (imena nosilca in sodelavcev), 4. vsebina naloge s končnimi cilji, 5. izhodišča in metodo dela, 6. program dela s terminskim planom, 7. finančni predračun za leto 1983 in za celotno nalogo, 8. aplikacija naloge, 9. struktura financiranja naloge: — lastna sredstva, — drugi možni sovlagatelji, — Raziskovalna skupnost občine Radovljica. Rok za prijavo je do vključno 1. decembra 1982. Prijave pošljite na naslov: Raziskovalna skupnost občine Radovljica Gorenjska cesta 26, Radovljica POSEBEN POPUST Posebne skupme (9, 12. 15) namestili bi jih v tripostel/i >e sobe ima/o poseben popust, za izlet plačajo .e2 750 din ZBIRALIŠČA IN ODHODI VLAKOV JESENICE ob 7.45 MARIBOR ob 7.00 CELJE ob 7.45 PROGRAfA IZLETA PRVI DAN — sobota 27 novembra po deveti ur< (9 40) oopoldan se bomo zbrali v Ljubljani na železniški postaji pri muzejski lokomotivi, od koder bo posebni vlak kienil na (X* ob 10 uri Prihod na Reko (vmes bodo poslanki v PMtojni, Pivki m Ilirski Bistrici) ie predviden ob 12.20 Na Reki se bodo izletniki vkrcali v Kompa-sove avtobuse in nadaljevali vožnjo mirno Bakra K>al|evice na otok Krk kjer bo kraiSi ogled Nato bodo izletniki nadaljevali vožnjo v Novi Vinodolski do hotelskega naseiia /AGOfil V Novem bodo udeležencem izleta priredili svečan sprejem »vmdoiska Vanga« izletnike bodo post'egli s figami kruhom m soljo ter partizanskim golažem Po namestitvi v sobah v naselju Zagori (vsak udeleženec izleta dot* ključ od sobe že v avtobusu) prosto c'o večerje Po večerji bo ples s spoznavnim večerom DRUGI DAN nedelja. 28 novembra po z»|trku bo prosto popoldne za sprehode. družabne igre Športna tekmovanja itn Po kosilu, sredi popoldneva bo nadaljevanje Spornih in zabaVmh prireditev Po večerji bo Kompasov ples z bogatim srečelovom TRETJI DAN ponedeljek, 29 novem-bra po zajtrku bo na sporedu mali nogo- Organizacija: Kompas, Titova 12 » Ljubljana Prijav« Informacije 'n priiave v vseh Kompasovih poslovalnicah in pooblaščenih agencijah — tud: v poslovalnici Kompas v Kranju tele ton 28-472. 28 473 DROBCI PROGRAMA Program izleta pa ne bo vrebova) le treh večernih priredrtev in športnih tekmovanj temveč Š6 marsikaj drugega Na primer "Vrabčjt maraton okrog naselja Zagori, prvenstvo v malem noqometu tenisu, plava-nju metanje "?8btc. pa strokovno predavanje o Novem Vmodo'r.kem . ..,t^uvi zgodovini ter o umetnostnih spomenikih Itn pa Se kaj. Cesar ne srnemo »izdati« MLADOPOROČENCI POZOR! Za mladoporočence (ne "StarejSe-od dveh mesecev1) smo rezervirali posebne sobe in |im pripravili bogate nagiđoe met. praznični kros Vsak udeleženec enega izmed tekmovanj bo deležen po sebnega spominka in nagrade Popoldan prosto in praznično tajanje, ki bo trajalo pozno v noč Vmes nastop okteta Jelovi ČETRTI DAN torek. 30 novembra Po zajtrku se bodo izletniki odpeljali iz naseda Zagon v Novi. kjei bo dovolj časa za ogled mesteca, obisk tamkajšnjega narodopisnega muzeja in galenje Slikarjev samoukov Po ogledu Se kosilo in nato vožnja z avtobusi na Reko kjer se bodo izletniki ob 17.25 vkrcali na vlak Prihod v Ljubljano je predviden ob 18 50 OTROCI Za otroke bo bivanj« v NOVfeM Vi-nodolskem vsekakor pnietno m zdravo ter še posebej zanimivo /alo ker se bodo lahko sproščeno icaii (ignšča brez prometaj Posveiili iim bomo ^so pozornost (otročki obrok ve£er pravljic risar&ku lekmov.jnje itd ) V blagovnici FUŽINAR na Je- ščito noža. Cena žage ie senicah so ponovno dobili mo- 31.769,70 din. Pa še to naj po- torne žage TOMOS Husquar- vemo, da je za kooperante ža- na. Imajo tudi verige in meče, ga cenejša za 7.122,70 din. srvčk* orodje in tulce za za- RAZISKOV ALN A SKUPNOST OBČINE RADOVLJICA zbira predloge zainteresiranih raziskovalnih, razvojnih in drugih organizacij in posameznikov za raziskovalne in razvojne naloge za leto 1983. Predlagane naloge naj se nanašajo predvsem^® sledeči področja: PETEK, 5. NOVEMBRA 1982 OBVESTILA, OGLASI, OBJAVE 17. STRAN GLAS Razpis DOTE! na komisija EHNICNI BIRO JESENICE objavlja na podlagi 76. člena Statuta delovne organizacije in 52. člena Zakona o volitvah in odpoklicu organov upravljanja in o imenovanju poslovodnih organov v organizacijah združenega dela razpis za individualnega poslovodnega organa - DIREKTORJA DELOVNE ORGANIZACIJE Poleg spločnih pogojev, ki jih določa zakon, se zahtevajo še na-dednji pogoji: - visoka šolska izobrazba strojne, pravne ali ekonomske smeri - 5 let uspešnih delovnih izkušenj, - aktivno znanje angleškega ali nemškega jezika in zaželeno pasivno znanje še enega tujega jezika, - posebni strokovni izpit za delo pri zunanjetrgovinskih poslih, - ustrezne družbenopolitične in moralno-etične Vrednote. Individualni poslovodni organ se imenuje za dobo 4 let. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtev za opravljanje razpisanih del naj kandidati pošljejo na naslov: Delovna organizacija TEHNIČNI BIRO JESENICE, 64270 Jesenice, Kidričeva 41 z navedbo na ovojnici »razpis za direktorja DO«. b prijavo je 15 dni od objave razpisa. Prijavljene kandidate pismeno obvestili o izidu izbire v 30 dneh po zaključenem sa sprejemanje prijav. RO OZEHA, OOUR MARKETING Trg Republike 5,41000 Zagreb Komisija za osnovanje in prekinitev delovnega razmerja objavlja razpis ža opravljanje občasnih poslov in delovnih nalog KOMERCIALISTA J .„X-- *as do 31. 12.1982 za obdelavo tržišča suvenirjev ŽimsUh olimpijskih iger Sarajevo 1984 na obmoSju SR Slovenije. 1 izvajalec z nepopolnim delovnim časom - 3 ure dnevno Rok za prijavo je 8 dni od dneva objave razpisa. lastni avtomobil in telefon. Ponudbe je treba dostaviti na zgornji naslov._ ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske Kranj Minske banke. Temeljne banke Goren,ske Kran, razpisuje dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi za vodenje Ljubljanske banke, Temeljne banke Gorenjske Kranj, poslovne enote Jesenice. u m nalna ie lahko imenovan kandidat, ki poleg teS&SES*SffiTS&rom določenih pogojev izp^jujl "»»ekonomske a,, pravne smeri. - pet let ustreznih delovnih pzkusen, D . ^„„JiHati za razpisana dela in naloge imeti tudi: ^ro^r^rgamzaajsk "n "uPge delovne sposobnost, za oprav,|an,e ^^md0eTaTdos,^neega ^a^trjevanja samoupravni socialisti-ćnih odnosov. Razpisana dela in naloge opravljajo delavci s posebnim, pooblastil, in odgovornostmi in se razpisujejo vsaka štin leta. Kandidati morajo svoji vlogi priložiti listine, s katerimi dokazujejo izpolnjeva-razpisnih pogojev. Prijave s potrebnim, dokazil, naj kandidati pošljejo v 15 dneh od dneva objave v zaprti ovojnici na naslov: Ljubljanska banka, Temeljna banka Gorenjske Kranj. Cesta JLA 1, z oznako »za razpisno komisijo«. 0 izbiri bodo kandidati pismeno obveščeni v 30 dneh po zaključeni objavi. PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ Razpisna komisija za imenovanje individualnega poslovodnega orgarfa objavlja plovne naloge in opravila INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA Skladu s statutom organizacije zdruzenega dela Pole« splošnih pogojev, predpisanih v 511. členu ZZD »nora kandidat iz-polnjevati še naslednje: - da irna srednjo izobrazbo in 5 let delovnih izkušen, na vodilnih delovnih - dalma tišjo izobrazbo in 4 leta delovnih izkušenj na vodilnih delovnih mestih, , . , . da je aktiven kulturni delavec, da je moralno politično neoporečen. - da je moralno politično neoporečen. ■ It; Hni no obiavi, na naslov Prešernovo gledališče Kranj ~°RaTp isn a* ko mi s i^a P r ij a vi na j kandidat priloži dokazila o izpolnjevanju ?blS^fo0ikandidate obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju po-ttudb. lip bled LIP, lesna industrija Bled, n. sol. o. Delavski svet DO razpisuje na podlagi 85. člena samoupravnega sporazuma o združitvi TO v DO ter 70. člena statuta DO LIP, lesna industrija Bled prosta dela in naloge delavca s posebnimi pooblastili VODJE SPLOŠNEGA SEKTORJA Pogoji za opravljanje navedenih del in nalog so: — visoka ali višja šolska izobrazba pravne, ekpnomske ali druge ustrezne smeri in 3 leta oz. 5 let delovnih izkušenj - pasivno znanje enega tujega jezika (nemščina, italijanščina, angleščina). Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas s polnim delovnim Časom. Kandidat bo imenovan za dobo štirih let. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo najkasneje do 19.11.1982 na naslov: LIP, lesna industrija Bled, Splošni sektor, Ljubljanska 32, 64260 Bled. O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh po sprejemu sklepa delavskega sveta. ŽIVINOREJSKO VETERINARSKI ZAVOD GORENJSKE - KRANJ DEŽURNI VETERINARJI od 5.11.-12.11. 1982 za občini Kranj in Tržič dr. CEPUDER BOGDAN, dipl. vet. spec. Kranj, Kaju-hova 23, tel. 22-994 RUDEŽ ANTON dipl. vet., Kranj, Benedikova 6a, telefon 23-055 za občino Škofja Loka HABJAN JANKO, dipl. vet., Žiri 130, tel. 69-280 OBLAK MARKO, dipl. vet., Škofja Loka, Novi svet 10, tel. 60-577 ali 44-518 za občini Radovljica in Jesenice GLOBOCNIK ANTON, dipl. vet., Lesce, Poljska pot 3 a, tel. 74-629 Dežurna služba pri Živinorejsko veterinarskem zavodu Gorenjske v Kranju, Iva Slavca 1, tel. 25-779 ali 22-781 pa deluje neprekinjeno. GIP CiRADIS UUBIJANA TOZD Lesno industrijski obrat Škofja Loka objavlja prosta dela in naloge 1. ORGANIZIRANJE VZDRŽEVALNIH DEL Pogoj: — dokončana strojna ali elektro fakulteta, — 3 leta delovnih izkušenj ali — dokončana I. stopnja strojne ali elektro fakultete, — 5 let delovnih izkušenj •— poskusno delo traja 2 meseca. 2. ZAHTEVNA MIZARSKA OPRAVILA (5 delavcev) Pogoj: — dokončana poklicna šola lesne stroke s 6 mesečnimi delovnimi izkušnjami, — poskusno delo traja 1 mesec. 3. ZAHTEVNA FINALIZACIJSKA OPRAVILA Pogoj: — poklicna šola pleskarske stroke s 6 mesečnimi delovnimi izkušnjami, — poskusno delo traja 1 mesec. Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidati naj pošl jejo pisne ponudbe z dokazili v roku 15 dni od dneva objave na naslov: Gradiš TOZD LIO Škofja Loka, Kidričeva c. 56. bombažna predilnica in tkalnica tržiš BOMBAŽNA PREDILNICA IN TKALNICA TRŽlC razglaša naslednje proste naloge in opravila na podlagi 6. čl. Pravilnika o delovnih razmerjih ter v skladu z 21. čl. Zakona o delovnih razmerjih: V DSSS - Splošni oddelek IZVAJANJE POŽARNO-VARNOSTNE SLUŽBE DO (2 osebi za nedoločen čas) Pogoji: — šola za pokiicne gasilce, — izpolnjevanje pogojev za nošenje in uporabo orožja, — tečaj za ravnanje z orožjem, — 1 leto delovnih izkušenj; V Vzdrževalno-energetskih obratih UPRAVLJANJE HIDROCENTRAL (1 oseba za nedoločen čas) Pogoji: — poklicna šola — zaželjena elektro ali kovinska smer, — tečaj za strojnika HC, — 1 leto delovnih izkušenj; OPRAVLJANJ E KLEPARSKIH DEL (1 oseba za nedoločen čas) Pogoji: — poklicna šola za kleparje, — 2 leti delovnih izkušenj. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovski oddelek v 15 dneh od dneva objave. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po roku za vložitev prijav. TRIGLAV KONFEKCIJA Kranj, Savska cesta 34 razpisuje dela in naloge VODENJE IN ORGANIZIRANJE FINANCNO-RACUNOVODSKEGA SEKTORJA Od kandidatov se zahteva: — da imajo visoko ali višjo izobrazbo ekonomske smeri, — 3 leta oziroma 5 let delovnih izkušenj na področju vodenja in organiziranja finančno-računovodskih poslov, — da so družbeno politično aktivni in sodelujejo pri razvoju samoupravnega socialističnega sistema. Delavec na razpisanih delih in nalogah ima posebna pooblastila in odgovornosti in bo izbran za dobo 4 let. Razpis velja 8 dni po objavi. Kandidati naj oddajo prijavo s potrebnimi dokazili v zapiti kuverti na naslov:Triglav konfekcija Kranj, Savska cesta 34 — za razpisno komisijo. Kandidate bomo o izidu razpisa obvestili v 30 dneh po poteku veljavnosti razpisa. GORENJSKA KMETIJSKA ZADRUGA TZO SLOGA KRANJ Zbor delavcev objavlja prosta dela in naloge 1. ČISTILKE Kandidati naj imajo končano osnovno šolo. Poskusno delo naj traja 1 mesec. Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas, delovni čas je le 4 ure dnevno. 2. BLAGAJNIŠKA DELA IN FAKTURIRANJE Kandidati naj imajo srednjo ali nižjo šolo kmetijske ali ekonomske smeri in 1 leto delovnih izkušenj. Poskusno delo traja 2 meseca. Delovno razmerje se sklene za določen čas s polnim delovnim časom, za nadomeščanje delavke za čas porodniškega dopusta. Pismene prijave pošljite v 15 dneh po objavi na naslov: Gorenjska kmetijska zadruga, Jezerska cesta 41, Kranj. O rezultatih izbire bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po izbiri. SVET KRAJEVNE SKUPNOSTI RADOVLJICA Gorenjska cesta 27 razpisuje dela in naloge TAJNIKA KRAJEVNE SKUPNOSTI Kandidat mora poleg splošnih izpolnjevati de naslednje pogoje: — da ima srednjo izobrazbo, — da ima najmanj 4 leta delovnih izkušenj na podobnih delih in nalogah, — da ima družbeno-politične in moralno-etične kvalitete. Izbrani kandidat bo imenovan za mandatno dobo 4 leta. Kandidati naj pošljejo vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev v roku 15 dni od dneva objave na naslov: Krajevna skupnost Radovljica, Gorenjska cesta 27, Radovljica z oznako »za razpisno komisijo«. O izbiri bodo vsi kandidati obveščeni najkasneje v roku 8 dni po »prejetju sklepa sveta. O LA8 18. STRAN OBVESTILA OGLASI OBJAVE PETEK. 5. NOVEMBRA OBLETNICA Te dni mineva leto dni odkar je tiho odšla od nas naša draga sestra FRANCKA UŠLAKAR OHRANILI JO BOMO V LEPEM SPOMINU! Brat Lojze ter sestre Marija, Stanka in Pavla Kranj, 5. novembra 1982 MALI telefon OGLASI 27-960 prodam Ob nenadni izgubi dragega moža, atija, starega ata in brata IVANA LUKANČIČA se zahvaljujemo vsem, ki ste se od njega poslovili, mu darovali cvetje in ga pospremili na njegovi zadnji poti ter nam izrekli sožalje. Žena Albina, sin Janez ter hčerka Zvonka z družino Straži šče, Virmaše, Mengeš, 4. novembra 1982 ZAHVALA Ob smrti drage mame, sestre, babice in prababice IVANE PETERNELJ roj. KERN se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so darovali cvetje, jo spremili na zadnji poti in izrekli sožalje. Zahvaljujemo se Društvu upokojencev, krajevni organizaciji ZB, Bolnišnici Golnik in g. župniku za pogrebni obred. Posebno pa se zahvaljujemo vsem dobrim sosedom za vsestransko pomoč in oktetu Vigred iz Predoselj. ŽALUJOČI: hčerki Ivanka in Ančka z družinama in drugo sorodstvo Zg. Besnica, 26. oktobra 1982 Prodam Termoakumulacijsko PEČ -novo, 2 KW. Krelj Lojze, Kranj, Stara c. 13, tel. 23-641 ni36 Prodam več PRAŠIČEV, težkih od 40 do 150 kg. Posavec 16, Podnart 7994 Prodam komplet dnevno SOBO, staro dve leti, za 35.000 din. Borojevič, Bistrica 167, Tržič 11272 Prodam trajnožarečo PEČ, PEČ na olje EMO 5 in VRATA LIP Bled 70. Seljakovo naselje 3, Kranj 11273 Prodam CEMENT. Rupa 11, Kranj 11274 Prodam ŽAGO venecianko za razrez hlodovine. Jože Koselj, Doslovče 21, Žirovnica 11275 Prodam otroško POSTELJICO z jogi-jem. Telefon 24-231 11276 Prodam KRAVO frizijko s četrtim teletom. Loka 22, Tržič 11277 Prodam 11-mesečnega BIKCA simen-talca ter od lisnate stelje HLEVSKI GNOJ zamenjam za seno. Zali' rovt 6, Tržič 11278 Prodam OTROŠKO SOBO in OMARO za spalnico. Ogled popoldan. Mojca Šolar, Ke betov a 18, Kranj 11279 Prodam dva PUJSKA po 40 kg težka. Hribar, Šobčeva 14, Lesce, tel. 74-013 11280 Prodam 7 tednov starega BIKCA za pleme in orehove HLODE. Podboršt 27, Komenda 11281 Prodam neškropljena JABOLKA — voščenke in BUTARE. Pangerščica 7, Golnik 11282 Prodam KRAVO po teletu, star MLIN za žito. Ogled popoldan. Zg. Veterno 1, Tržič 11283 Prodam žensko POROČNO OBLEKO št. 42 in ženske DRSALKE št. 39. Helena Ziherl, Zg. Bitnje 158, Zabnica 11284 Prodam 2 kub. m hrastovih PLOHOV 5 cm. Franc Fabijan, Zg. Besnica 50 11285 Prodam trobrazdni PLUG, še nov in brejo TELICO. Ivan Zavrl, Vopovlje 17 ali Pšenična polica 12, Cerklje 11286 Prodam PRAŠIČE, težke od 60 do 70 kg. Le sce, Alpska 41 11287 Prodam neškropljena JABOLKA za ozimnico ali za mošt.'Golnik 11 (Maljevo) 11288 Prodam črnobel TELEVIZOR gorenje granat, star 18 mesecev. Zdenko Cund, Alpska 15, Bled 11289 Betonske in žlindrine KVADRE vseh vrst prodam. Jakob Kleč, Blejska Dobrava 152, Jesenice 11290 Ugodno prodam rabljen ŠTEDILNIK goran na trda goriva. Naklo 140, tel. 47-250 11291 Prodam RADIČ - SOLATO za ozimnico. Vopovlje 19, Cerklje 11292 Prodam pleteno STAJICO. Ogled popoldan. Čavič, Golnik 55 Prodam glasbeno KOMPONENTO METZ, radio, gramofon, magnetofon, 2X40 W sinusa. Informacije po telefonu 81-608 11294 Prodam več rabljenih KRIL za VRATA, širina 90 cm Telefon 22-583 11295 Prodam 6 tednov staro TELIČKO. Šolar, Brezje 29 U'296 Prodam večjo količino suhih mešanih DRV. Podbrezje 3, Duplje 11297 Prodam globok otroški VOZIČEK. Milena Stres, Župančičeva 2/A, Bled, tel. 77-983 (Rečica) 11298 Prodam hrastove PLOHE. Partizanska c. 3, Bled 11299 ZAHVALA Ob boleči in mnogo prerani izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, sina, brata in strica VILIJA KRIVCA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za nesebično pomoč v času bolezni in sedaj ob njegovi smrti. Nadalje vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, mu poklonili toliko lepega cvetja in nam izrazili mnoga pismena in ustmena sožalja. Zahvalo smo dolžni vsem DPO Huje, ZB, KS, ZVRS, ter Stanovanjski skupnosti Kranj. Hvala vsem praporščakom za častno spremstvo. Zahvala internirankam Aichach za pozornost ter bivšim sodelavkam Tekstilindusa. Lepa hvala za pozornost v času njegove bolezni in sedaj ob smrti njegovim nekdanjim sodelavcem, DO Iskra ERO Kranj, DO Telematika Kranj in DO Avtoelektrika Nova Gorica. Posebno pa se zahvaljujemo dr. Repičevi in dr. Bavdku za vso skrb in nego v času njegove težke bolezni. Hvala govornikom za poslovilne besede ter pevcem za lepe žalostinke. Zalivala g. župniku za lep pogrebni obred. Vsem skupaj in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala! VSI NJEGOVI! Kranj, Črneče, Žerjav, Celje, Domžale, Bled, Milvvauke ZAHVALA Ob smrti dragega očeta, starega očeta, brata in strica JOŽA TOMAŽIČA Matevževčevega ata iz Gorenj — kmeta se zahvaljujemo vsem najbližjim sosedom, vaščanom, sorodnikom in znancem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, mu poklonili toliko lepega cvetja in nam izrazili sožalje. Zahvalo smo dol/ni dr Sajevčevi za dolgoletno zdravljenje, gospodu župniku za lep obred in govor, pev gasilcem s Primskovega, OOS Živila TOZD Gostinstvo in vsem drugim, ki so nam pomagali in sočustvovali z nami cem, p VSEM ŠE ENKRAT ISKRENA HVALA! VSI NJEGOVI Kranj, 19. oktobra 1982 Prodam večjo količino malo rabljenega GOSTINSKEGA PORCELANA in PRI BORA. Naslov v oglasnem oddelku. - 11300 STRUŽNI AVTOMAT tornos, premera 7, prodam. Alojz Čemažar, Češnjica 7, Železniki nad Škofjo Loko 11344 Prodam 110 kg težke PRAŠIČE. Dvor-je 44 11345 Prodam mesnate PRAŠIČE, težke od 120 do 170 kg. Zalog 17, Cerklje 11346 Prodam 200 suhih bukovih BUTAR. Poizve se v trafiki Cerklje 11347 Prodam CITROEN GS, letnik 1978, potreben manjšega popravila. Tavčar, Stara Loka 22, Škofja Loka Ugodno prodam DRVA. Naslov v oglasnem odaelku. 11348 Prodam plemenske OVCE za zakol ali za pleme. Stiška vas 6, Cerklje 11349 Prodam bel emajliran ŠTEDILNIK na trda goriva. Anton Zaplotnik, Mandelče-va pot 7, Kranj 11350 Prodam kompletno opremljen 150-litr-ski AKVARIJ z ribami in velikega PAPAGAJA ALEKSANDRA. Tel. 064 28-321 11351 Prodam nov plinski ŠTEDILNIK s Štirimi gorilci in dve breji OVCI. Cerklje 128 11352 Ugodno prodam 800 kosov ZIDNE OPEKE BH 6. Telefon 24-524 11353 Prodam brejo KRAVO simentalko. Mošnje 5, Radovljica 11354 Prodam KUPPERSBUSCH za etažno ogrevanje in lesen SOD za gnojnico. Na-sovče 15, Komenda 11355 Prodam TELEVIZOR Rudi Čajevec, enodelno OMARO, PRALNI STROJ gorenje in KAVČ. Murnik, Velesovo 21, Cerklje 11356 Prodam 15 VREČ APNA, 80 teraco PLOŠČIC, 20 L IBITOLA in 2 kub. m PESKA za malto. Beleharjeva 47, Šenčur 11357 Prodam 1000 kg semenskega KROMPIRJA igor. Zalog 49, Cerklje 11358 Prodam OPEKO za zidavo 19x29 -modularec. Golniška 42, Kokrica 11359 Ugodno prodam ŽELEZO, premera 6, 8 in 10 mm, STREŠNO OPEKO cementno sive barve s posipom vesna, bakreno PLOČEVINO 0,55 ter 3 kg CINKA za vodovod. Informacije dobite po telefonu 064-22-957 11360 Ugodno prodam novo POST L1.JO in jogi. Kainbič, Mandelčeva pot 10, tel. telefon 23-935 popoldan 11361 Prodam trajnožarečo PEČ. Tel. 47-281 11362 Prodam STRUŽNI APARAT traub TC 15. Telefon 65-024 po 19. uri 11363 Ugodno prodam popolnoma novo PEC na trda goriva TOBI PLAMEN. Ogled vsak dan. Daniel Vidic, Preddvor 32 11364 nesreće NEPRIMERNA HITROST Minuli petek in soboto sta se v okolici Kranja pripetili dve prometni nesreči, ker sta voznika preveč zaupala svojim sposobnostim (čeprav je bil eden od njiju brez vozniškega izpita) in prehitro pognala svoji vozili. Na Brdu pri Kranju se je zaradi prehitre vožnje ponesrečil 18-letni Jože Zalokar, ki je na poti od Kokrice proti Kranju zapeljal s ceste in se prevrnil, pri tem pa hudo ranil. Naslednjega dne se je na podoben način ponesrečil Halid Kurbegovič, ki ga je zaradi prehitre vožnje zanašalo na cesti med Skofjo Loko in Kranjem. V vasi Dorfarje ga je odneslo s ceste v drevo, pri čemer je hujše poškodbe utrpela sopotnica Mirveta Kurbegovič, ranjen pa je bil tudi njen 3-letni sin Mirsad. BREZGLAVO CEZ CESTO Jesenice - Ko je v sredo, 3. novembra, 56-letna Stanislava Bele z Jesenic čakala na avtobus na Ja-vorniku, je nenadoma stekla čez cesto. Voznik osebnega avtomobila, 19-letni Rene Mlakar, ki je tedaj pripeljal z jeseniške smeri, je skušal ustaviti in preprečiti nesrečo, vendar mu to ni uspelo. Pešakinjo je zbil, pri čemer je bila hudo ranjena. RANJENKA PODLEGLA POSLEDICAM NESREČE Podljubelj - Prejšnji četrtek, 28. oktobra, se je na cesti Podtabor -Ljubelj zgodila prometna nesreča, ki je terjala smrtno žrtev. Voznica osebnega avtomobila, 49-letna Milena Ravnik iz Ljubljane, je v blagem levem ovinku pred lodlju-beljem zapeljala na neutrjeno desno bankino in silovito trčila v varovalno ograjo. Hudo ranjeno so jo najprej odpeljali v jeseniško bolnišnico, nato pa v ljubljanski Klinični center, kjer je nekaj ur nesreči podlegla poškodbam. po ODPRTA JE NOVA VULKANIZACIJSKA DELAVNICA Vulkanizacija, montaži demontaža, centrirane gum. Smledniška 94. Grče — Kranj Prodam KOZLIČA za pleme ali zakol. Bokal, Zminec 23, Škofja Prodam 3 in 5 mesecev stare Pf ČKE. Stanonik, Log 9, Škofja L Prodam 10 tednov stare rjave CE, cena 120 din za kos. Stanocik. Laf Škofja Loka Zelo poceni prodam 1 kub. m DESK, dolgih 1 m, primerne Telefon 064-62-165 popoldan Prodam majhne PSIČKE, stan? č*| nov. Breg 109, Žirovnica Svež kokošji GNOJ v vrečah, bite vsak dan v Naklem št. 100 Prodam novo vikend »K kotno klop z mizo in stolL Vidmar. 83, Kranj Prodam kombiniran OTROČKI ČEK peg, temno-moder 064-75-486 Prodam novo PEČ za centralno vanje, na trda goriva, 35.000 formacije po tel. 23-152 (064) Prodam približno 20 prm suhi D? cena 2.000 din. Zglasite se Miroslav Mulej, Lancovo 14, KOSILNICO MOTY z ugodno prodam. Strahinj 2, Naklo Prodam dve dvojno vezani OKNI 140X140 in KUPIM VRATA 79X219. Kokra 66. Ugodno prodam krmilno 4, Kranj Poceni prodam SEDEŽNO TURO lapad in 1000-litrsko Telefon 24-910 Prodam debeli semenski vesna. Vida Rozman, Poljšica tel. 70-164 Prodam universum stereo RADIO, 2x6 W. Telefon2f Ugodno prodam dva PSICKO - čistokrvno šar rodovnika. Telefon 27-787 poj Prodam PSIČKE N- lovske stare 8 tednov. Alojz Avsenii. 12, Lesce Prodam OVNA za pleme ali Zagore, Ribno 3, Bled PODRL NEPREVIDNEG A. KOLESARJA Šenčur — Kolesar Alojz št. har, star 74 let, doma iz Krania i v soboto peljal iz Kranja Šenčurju. Tam je ne da bi ru smer, zavil v levo. Prav tedaj njim pripeljal voznik osebnega1 tomobila Franc Tolar, ki je" sarja obvozil. Za njim vo: Miroslavu Leskovšku iz Zak uspelo. Zadel je kolesarja in po cesti. Štempihar je bil v hudo ranjen. Delavki stisnilo prste Minuli teden so se v__ delovne nezgode kar vrstile, srečo so imele za posledico lažje poškodbe, le v škofje^ LTH v obratu Pločevinami delavka ni tako poceni o Marija Lavrič je delala na za krivljenje pločevine. Z rokama je v stroj vlagala plo& no, z nogo je pognala stroj. N« doma jo je zgrabilo za p^* Lavričevo je obšel strah in P^ senečena ni takoj ustavila stre* zato ni ostalo le pri lahkih škodbah. Ko so raziskovali vtfji. nesreče, so ugotovili, da je stroj neustrezno zavarovan. ^ Hiša zgorela Dobrava — V stanovanji 32-letne Brede Klenovšek na Dobravi pri Radovljici je v sčj 3. novembra, ponoči iibr»? požar. Goreti je začelo v drv*** nato pa se je požar razširil r.a J poslopje in hišo, ki sta tal. Ogenj, ki je napravil J 1.500.000 dinarjev škode, so uSj gasilci iz Kranja in Dobrave požara še vedno raziskujejo. Umrl je ANTON FRELIH upokojenec iz Davče št. 7 ŽALUJOČI: žena Franči^u, hčerka Ton^u^no. bratje in sestre, Pstinarjevi m ^ rt i petek; 5. novembra 1982 OBVESTILA, OGLASI, OBJAVE .19. STRAN B ffOCK SHOW -BEATLES SHOW V nedeljo, 5. novembra v Delavskem domu v Kranju Nastopajo: čudežna polja Pričetek: ob 17. uri Prodam TELICO za skrinjo. Naslov v m oddelku . 11301 ai prodam POLKNA za 7 oken. za vikend. Telefon 064-26-973 11302 fadtm DESKE colarice. Grad 43, 11303 , Prodam 15 kosov kromastih SNEGO-J0V0V in nekaj črnih CEVI od 3/8 do cole. Telefon 77-638 _ / .11304 Prodam UKALNI APARAT (pritisni, ^okn, neralbljen, primeren tudi za odti-^ivanje na blago). Telefon 064-74-513 11305 Prodam novo dvodelno OKNO 119X *119cm. Farčnik, Mandeljčeva 6, Kranj, M 22-977 H423 Prodam suha mešana DRVA, PUHAL-> tajfun in SLAMOREZNICO s pu-*—. Babni vrt 5, Golnik 11421 ___j ELEKTRIČNO KI i ARO, ko- ipbbson-vveston. TeL 62-046 11233 Prodam 80-litrski električni BOJLER in dnevno OMARO. Jezerska c. 31/A ■ 11422 Prodam novo STREŠNO OKNO pural, 85X112 in PRALNI STROJ gorenje. Reševa 3, Kranj, tel. 22-502 11203 kupim Kupim dobro ohranjen ŠIVALNI STROJ. Ponudbe pod šifro: Dobro ohranjen 11384 Kupim termoakumulacijsko PEC 2 kW. Telefon 82-861 - int. 55 do 14. ure 11385 Kupim rabljen CHICO STOLĆEK za dojenčka. Breda Pire, Moša Pijade SKJ, Kranj, tel. 23-921 11306 Kupim betonske STEBRE za kozolec, nove ali že rabljene. Avgust Alič, Žlebe 10, Medvode 11307 Nujno kupim PEC - BOJLER za kopalnico na trda goriva. Telefon 064 79-452 11308 vozila Kupim »HAUBO« in Drednjo steno za BMW 1802. Ludvik Košelnik, Selo 16/C, Žirovnica 11309 Ugodno prodam FIAT 125 special, registriran za celo leto, zraven dam za 200 litrov bonov. Milutinovič, Savska c. 24, Kranj 11310 VW 1200, letnik 1972, prva registracija 1976, ugodno prodam, delno tudi na obročno odplačevanje, in FIAT 1100 R, letnik 1970, za 13.000 din. Naslov v oglasnem oddelku 11311 Prodam ZASTAVO 750. letnik 1976. Maj kič, Savska c. 1, Kranj 11312 Prodam FIAT 850 special, letnik 1970, karamboliran. Naslov v oglasnem oddelr ku H313 ZAHVALA Ob težki izgubi dragega moža, očeta, .starega očeta, brata in strica IVANA _NEMANIČA zdravljenje Nadalje se zahvaljujemo sodelavcem iz TOZD SAP '^ce7n Integrala Ljubljana. Zahvaljujemo se tudi duhovščini ko encem za zapete žalostinke. Zahvaljujemo se tudi vsem iS posebno Ivanki Medved za podarjeno cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Vsem še enkrat iskrena hvala. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Kranj, 30. oktobra 1982 __ Zemlji, ki me je rodila, dajte moj umrli prah; ona bodi mi gomila, njen odeva naj me mah. (S. Gregorčič) Naši ljubljeni mami in noni MARIJI FERJANČIČ roj. STIBILJ, T^^'jh'alju^mo vsem, ki so z nami sočustvovali. . •„«» ~ mn7cm vnukinji Zdenka z družino Hčerka Marica z Prodam 126-P, letnik 1978. Telefon 44-572 11314 Prodam osebni avto AMI 8 break v nevoznem stanju. Triplat, Alpska c. 28, Lesce 11315 Prodam KOMBI IM V 1600 S, letnik 1972. Kranj, Reginčeva 9, tel. 22-783 11316 Prodam WARTBURG, starejši tip Franc SemeniČ, Zg. Duplje 40/A 11317 R-10, vozen, neregistriran, prodam celega ali po deljh za 1,5 SM. Informacije po tel. 83-314 11318 Prodam ZASTAVO 101 B - izvoz, letnik 1980, prevoženih 32.000 km. Informacije po teL 81-608 11319 Prodam GOLF JL, julij 1979, 35.000 km. Telefon 74-139 11320 TOYOTO COROLA, letnik 1972, poraba 6,5 1, prodam lahko tudi na gradbeni kredit. Jože Jalen. Rodine 33, Žirovnica, tel.89-417 11321 Prodam dobro ohranjen VW 1200, letnik 1965. Ogled vsak dan. Lupša, Pristava 28, Tržič 11322 Prodam starejši, dobro ohranjen MINI 1000. Telefon 24-945 11323 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1978. Šifrer, Šutna 2, Zabnica, tel. 44-554 11324 Prodam ZASTAVO 101 M, letnik oktober 1979, garažirano, prevoženih 37.000 km. cena 17 SM. Mejač, Tavčarjeva 10, Jesenice, tel. 83-009 11325 RENAULT 8, letnik 1970, dobro ohranjen, prodam. Franc Svetina, Breg 27, Žirovnica 11326 Prodam rezervne dele za AUSTINA 1300. Gortnar, Log 26, Železniki 11327 Prodam MINI KUPER 1300, vozen, dobro ohranjen, neregistriran, letnik 1976. Gortnar, Log 26, Železniki 11328 Prodam BMW 1602, oranžne barve, letnik 1973, registriran do 15. 9. 1983, v odličnem stanju. V račun vzamem manjši avto. Češnjica 7, Železniki nad Škofjo Loko 11386 Zelo ugodno prodam 9 let staro ZASTAVO 101, dobro ohranjeno. Puštal 33, Škofja Loka 11387 Prodam CITROEN GS, letnik 1978, potreben manjšega popravila. Tavčar, Stara Loka 22, Škofja Loka Prodam FORD CAPRI, letnik 1976. Ogled v nedeljo. Masnec, Podlubnik 155, Škofja Loka 11388 Prodam italijanski FIAT 125, registriran, lahko tudi za rezervne dele. Možina, Bod ovije 16, Škofja Loka 11389 Kupim MOPED tomos APN-4, s ščitnikom za noge, novejši letnik. Telefon 064-79-545 11390 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1972, neregistrirano, celo ali po delih. Kocjančič, Brezje 70/A 11392 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1975. Robnik, Stara cesta 24, Kranj 11393 Prodam ASCONO 16 S, letnik 1979. V račun vzamem manjši avto. Informacije po tel. 064-21-405 11394 Prodam na novo registrirano ZASTAVO 750, letnik 1973. Telefon 064-28-321 ^ , „ 11395 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1971, obnovljeno, registrirano do 13. 10. 1983. Co-telj, Čopova 1, Lesce 11396 Prodam ZASTAVO 101, karoserija letnik 1980, stroj letnik 1973, 8.000 kin po generalni, ali menjam za 126-P. Pire, Grosova 38, Kokrica, tel. 25-145 11397 Prodam avto GOLF JL, letnik VIII^80. Telefon 27-985 11398 Prodam RENAULT 10, letnik 1970, v voznem stanju, neregistriran. Golnik 93 11399 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1974. Tone Poljanšek, Šorlijeva 37, Kranj 11400 Prodam FIAT 124. Telefon 21-100 11401 Prodam ZASTAVO 750, celo ali po delih. Potočnik, telefon 40-568 11402 Prodam avto FORD.TAUNUS karavan, letnik 1965, zelo dobro ohranjen, registriran do konca leta. Sp. Duplje 56 11403 Prodam ŠKODO po delih, tip 110. Luže 33, Šenčur 11404 Prodam karambolirano ZASTAVO 750. Šuštarič, Trata 16, Škofja Loka 11405 ZASTAVO 750, letnik 1975, registrirano do 1. 9. 1983, z rezervnimi deli, prodam za 4 SM. Ramšak, Partizanska 43, Škofja Loka, tel. 60-161 11406 Prodam karambolirano ZASTAVO 101, registrirano do julija 1983. Ivo Marjano vič, Zalog 11, Cerklje 11407 Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta; brata, strica in zeta POLDETA ZUPANA . ,j:nipm() vsem ki ste ga množično pospremili na zadnji poti, mu darovali se iskreno ^v^UflJ^°inV^ arno pLagali. Posebno pa se zahvaljujemo kolektivom cvetje, izrekli sožalje l^n^ ue Telematika - Tehnična kontrola in TOZD ATC - Aerodrom ljuljana, v ansko ^ sočustvovanje. Zahvaljujemo se tudi osebju Tehnična kontrola za . B^harju za nego in lajšanje bolečin. Iskrena hvala sorodnikom, 0n^lO5enriia"e em in znan^m. Zahvala tudi govornikoma Milanu Novaku in Janezu Ško-sosedom, Pnf]^7a pOSlovilne besede ter GD in ZK Trboje, pevcem in godbenikom. ^ k ,»hvalo i>a smo dolžni tov. Janezu Šuštarju in tov. Janezu Škoficu, ki sta ves Čas Posebno zahval^j^08Veholezni in ob najtežjih trenutkih nesebično pomagala. VSEM ŠE ENKRAT PRISRČNA HVALA! VSI NJEGOVI Žerjavka, Zaloše, Brezje, 28. oktobra 1982 Ugodno piodam ZASTAVO 101, letnik 1979. Vida Ulčar, Rožna 18, Bled 11408 Prodam ZASTAVO 750, starejši letnik. Hrastje 176. Kranj 11409 Prodam ZASTAVO 101,. letnik 1976, registrirano do oktobra 1983. Gašperlir., Visoko 109, Šenčur 11410 Prodam 126-P, letnik 1980, registriran do oktobra 1983. Brane Praprotnžk, Ljubno 53 11411 Ugodno prodam ZASTAVO 101, letnik 1978. Telefon 42-051 11412 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1974. Ogled, ali telefon 78-180 vsak neparni dan 11413 Prodam ŠKODO, letnik 1973, registrirano do oktobra 1983, z zamenjanimi blatniki in pragovi ter bencinskimi boni do konca leta 1982, cena 45.000 din. Informacije po tel. 81-031 popoldan. Novak, C. Revolucije 2, Jesenice 11414 Kupim avto JUGO 45. Vida. Rozman, Poljšica 4, Podnart, tel. 70-164 11415 Prodam FIAT 126-P, letnik oktober 1978. Telefon 26-503 popoldan 11416 Poceni prodam dobro ohranjen MINI, letnik 1971. Telefon 21-212 11417 Prodam ZASTAVO 750 S, letnik 1977. •Alojz Štumberger, Staneta Rozmana 9, Kranj 11418 Prodam AMI 8, letnik 1970, celega ali po delih. Telefon 26-211 11419 Zastavo 101 letnik 1976/77, 74.000 km, prodam za 7 SM. Informacije po telefonu 77-945 11420 Prodam dve ZIMSKI GUMI s PLATIŠČI in VERIGE za Z-101 (145-13). Ješe-tova 28/B, Stražišče - Kranj 11433 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1974. Bertoncelj Tona, Mošnje 49 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1974. Mlaka 104, Kranj 11234 stanovanja V Škofji Loki vzamem v najem GARSONJERO. Ponudbe pod: Plačam v naprej 11424 Mlada družina nujno išče STANOVANJE v okolici Radovljica ali Bleda. Šifra: Radovljica U425 Veliko STANOVANJSKO HIŠO v tretji fazi gradnje v Preddvoru prodam ali zamenjam za STANOVANJE v Kranju ali okolici. Telefon 064-22-791 od 16. do 19. ure 11236 Mlada mamica nujno išče opremljeno SOBO v okolici Kranja. Naslov v oglasnem oddelku. 11329 Zamenjam enosobno STANOVANJE v centru Banja Luke za enako v Kranju ali Ljubljani. Telefon 26-626 11330 Potrebujem dve prazni SOBI z možnostjo kuhanja, (za predplačilo). Ivo, Zalog 11, Cerklje 11331 Opremljeno dvoposteljno SOBO, ogrevano, ž uporabo kopalnice, oddam. Ponudbe z osebnimi podatki pod Šifro: Cirče U332 Prodam dvosobno lastniško STANOVANJE s kopalnico (to je polovico hiše s posebnim vhodom, dvoriščem in vrtom). Možnost prizidave še enega stanovanja. Lokacijska dokumentacija že urejena. Na lepem mirnem kraju v Mojstrani pri Jesenicah. Možnost vselitve takoj. Naslov v oglasnem oddelku. 11333 posesti Zamenjam stanovanjsko HIŠO z vrtom na Štajerskem za stanovanjsko HIŠO ,y Kranju ali bližnji okolici. Naslov v oglasnem oddelku. • 11334 Večji PROSTOR (5x10 m) oddam v najem za skladšče ali delavnico. Zg. Bitnje, teL 49-084 11335 V kranju ali bližnji okolici kupim VRT, NJIVO, UTO ali manjšo staro HIŠO. Katica Lorber, Kranj, C. Talcev 8 11336 Staro MONTAŽNO HIŠO z lokacijsko dokumentacijo za nadomestno gradnjo (približno 500 kv. m) v mirnem predelu Kranja zamenjam za zazidljivo PARCELO, novogradnjo ali staro hišo z nekaj zemlje, v okolici Kranja. Ponudbe pod: Menjava 11337 V najem vzamem večje površine OBDELOVALNE ZEMLJE. Plačam od 10 do 15.000 din najemnine za hektar. Orehovlje 13, Kranj 11426 Zamenjam GARAŽO na Planini za garažo v Sorlijevi ulici, ali jo kupim v Šorlijevi ulici. Naslov v oglasnem oddelku 11427 Starejšo HIŠO ali ZAZIDLJIVO PARCELO, kupim v Škofji Loki ali bližnji okolici. Telefon 60-251 popoldan ali zvečer ' 11428 Približno 70 k v. m POSLOVNEGA PROSTORA iščem. Ponudbe pod: Radovljica — Lesce 11429 zaposlitve! Takoj zaposlimo delavko ali delavca v drobni KOVINSKI ali PLASTIČNI GALANTERIJI. Informacije: Kranj, Moša Pijade 42 11338 Priučen KURJAČ parnih kotlev, išče službo, stalno ali sezonsko, z lastnim stanovanjem. Podljubelj 102 11430 Zaposlim žensko v obrti za redno delovno razmerje. Zglasite se v soboto, 6. 11. 1982, od 9. ure dalje. Vera Jamnik, Kranj, Oprešnikova 62 11431 Mlad fant, prost vojaščine, takoj dobi delo - IZDELOVANJE MESNIH IZDELKOV. Jože Mlinarič, Zeleznška 1, Lesce 11433 obvestila: Nudim storitve na TOČKOVNEM VRTALNEM APARATU. Kavčič, telefon 27-937 11240 OBČINSKA KONFERENCA ZSMS JESENICE, organizira ob torkih v plesni dvorani HOTELA POŠtA - ZAČETNA PLESNA TEČAJA — iz rock'n'rolla ob 18.30 - iz klasičnih in latinsko ameriških plesov pa ob 19.30. Pričetek tečaja in prijave 2. novembra 1982 " 11250 IZDELUJEM vseh vrst navadnih žeb-ljev od 35 do 220 mm. Prebačevo 32, Kranj 11339 IZVRŠUJEM izkope za vodo, elektriko, telefon ozemljitve, drenaže in ograje (gioDina 1,1(7ni ir> 'Širina od f0*d6 SO^rh)? 4 Telefon 061-59-689 11340 prireditve DRUŽABNI PLES v Delavskem domu v Kranju s tekmovanjem za udeležence PLESNIH TEČAJEV - v petek, 5. 11., ob 20. uri. Vabi JANEZ BORIŠEK 11341 ANSAMBEL SIBILA vabi vsak PETEK in SOBOTO, ob 20. uri na PLES v HOTEL TRANSTURIST, vsako NEDELJO, ob 16-30 pa na PLES na PRIMSKOVO 11342 DISCO! Vsako soboto ob 19. uri v Stražlšču. VABLJENI! 11432 VSAKO SOBOTO PLES V HOTELU BOR V PREDDVORU. VSAKO_ NEDELJO OB 18h ^T/ RH V ŽELEZNIKIH. IGRA SKUPINA izgubljeno V sredo se je v Kranju na Zlatepa polju izgubil PES nemški občar, temno tjave barve z verigasto ovratnico. Kdor o njem kaj ve, naj sporoči na tel. 26-066 Kranj 11434 ostalo Družinski grob v Tržiču, na lepem prostoru, ograjen, oddam. Kličite po telefonu 21-062 11343 ♦ LOTERIJA Srečka 6t. 30 5450 8980 39250 048130 01 11 2391 089661 443221 102 11422 13 23 33 14263 61563 078653 161393 04 84 94 4854 9564 06324 07594 37304 69724 nO18974 120124 159514 15 45 din Sr^ka 8t. din 60 800 600 2.000 20.060 80 60 400 20.000 20.000 160 4.000 60 100 100 2.000 6.000 100.000 20.000 60 80 120 1.000 400 2.000 8.120 8.060 6.000 20.000 20.000 20.000 80 60 005 22415 45225 56065 88325 95915 143595 274555 497345 6 0536 64686 84346 223716 272186 315296 27 947 97717 269147 299867 8 0608 1748 60428 67838 108258 136408 380648 200 6.080 4.000 2.000 2.000 4.080 50.000 20.000 20.060 40 640 2.040 8.040 '20.040 20.040 500.040 60 160 8.000 20.000 20.000 40 440 440 4.040 6.040 20.040 20.040 1,000.040 09 80 559 200 103799 20.000 269029 20.000 DEŽURNE TRGOVINE V soboto 6. novembru, bodo odprte naslednje dežurne prodajalne: KRANJ Central: Diskont Vino, Kranj, Delikatesa, Maistrov trg 11, Na vasi, Šenčur in Naklo v Naklem od 7. do 13. ure, vse ostale prodajalne pa bodo odprte od 7. do 19. ure: Kle-menček - Duplje, Krvavec — Cerklje, Hrib - Preddvor, Kočna - Zg. Jezersko Živila: Dežurne prodajalne so odprte od 7. do 19. ure in sicer: PC Globus, PC Bitnje, SP Šenčur, PC Britof, PC Vodovodni stolp, M. Pijadeja 12, PC Zlato polje, Kidričeva 12, SP Planina-Center, Ul. Gorenjskega odreda 12, PC Klanec, Likozarjeva 12, SP Cerklje. V nedeljo pa so dežurne naslednje proč 1-jalne Centrala Kranj od 7. io 11. ure: Delikatesa, Maistrov trg 11, Krvavec, Cerklje, Naklo, v Naklem, Na vasi Šenčur. JESENICE Delikatesa — posl. 7, Titova 7 in Delikatesa - Ka.šta 4 na Plavžu, Tavčarjeva 6 ŠKOFJA LOKA SP Mestni trg, mesnica Mestni trg BOHINJ Špecerija market Boh. Bistrica BLED Špecerija market, Kajuhova 3 in Živila Delikatesa, Ljubljanska GORJE Živila market, Zgornje Gorje LESCE Špecerija market Finžgarjeva .RAJJO^IOV t * * u Špecerija Gradnikova - Volčji hrib Škofja Loka - V človekovem okolju, predvsem v stanovanjskih naseljih, je vse več požarov. Za prebivalce v stolpnicah in ljudi v visokih stavbah nasploh je najbolj nevaren ogenj, ki se iz kleti širi po stopnišču v višja nadstropja. Takšen požar preprečuje urnik stanovalcev po normalnih izhodih iz stavbe, obenem pa tudi otežuje delo reševal- cev. Zaradi čim boljšega seznanjanja prebivalstva je Gasilska zveza iz škofjeloške občine pripravila prikaz reševanja iz visokih stavb. Vajo, ki je bila ena od mnogih dejavnosti v letošnji akciji Nič nas ne sme presenetiti, si je minuli petek popoldan ogledalo na Partizanski cesti v Škofji Loki večje število občanov. Med vajo so člani gasilskih društev Poljane, Škofja Loka, Stara Loka in Železniki, delavci gasilsko-reševalne službe iz Kranja in škofjeloški gorski reševalci pokazali več načinov reševanja. Kadar se zaradi ognja ali porušenega stopnišča ne bi bilo moč po vzpeti do višjih nadstropij znotraj stavbe, bi na pomoč priskočili tudi gorski reševalci. Gledalci so se med vajo prepričali, kako spretno splezajo prek balkonov do vrha zgradbe; od tod lahko s pomočjo.vrvi, vitla z jeklenico in reševalnih nosil na več načinov rešujejo in spuščajo poškodovance na varno. Tudi gasilci znajo urno reševati po napetih vrveh. Z višjih nadstropij je lažje in hitrejše reševanje stanovalcev po drsalnih prtih. Da takšen spust do tal ni nič nevarnega, so se prepričali mnogi stanovalci iz bloka, kjer so gasilci napeli prt. Kako učinkovito je reševanje z mehansko Akcija NNNP v radovljiški občini Koristne izkušnje V radovljiški občini so s sklepno vajo v akciji Nič nas ne sme presenetiti preverili izvajanje odloka o delni zatemnitvi in ravnanje občanov v namišljenem zračnem napadu — Ugodna ocena obrambno-zaščitnega obnašanja — Izkušnje letošnje akcije bodo koristne pri nadaljnjem izgrajevanju sistema splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite agh., WttSM reklame na tovarnah, trgovinah in -m K v izložbah. V vseh sredinah so mmMBmk JjiBfe lllllll civilne in narodne zaščite uspešno ŽIIP^T^^*! jjj asL varovale družbeno premoženje, opo- -J! ^m^Ljmim zarjale občane na pomanjkljivosti JUT ^d^^HM^M""ifc&k -51,.. zatemnitve in bedele skupaj z de-Jpk l^MLfla * t lavci milice nad prometom. Učinko- vi tost zatemnjevanja gre pripisati KPril^ uspešnim pripravam in dobri obve- ščevalni službi, ki je z letakom in ^Ih^^I ^^^^^ predsednik odbora za izvedbo akcije Nič nas ne sme presenetiti ^^ m iljj^f letalski napad. Ob znaku sirene so ' nejše in še umaknili v zaklonišča in zaklonilnike. V Radovljici je bil napad usmerjen na stanovanjske bloke in garaže v Cankarjevem naselju ter na tovarniške prostore tozd Tapetništvo, na Bledu na hotel Toplice, Vezenino ter LIP Bled — Rečica, v Lescah na železniško postajo, Žito in Murkino skladišče. V teh krajevnih skupnostih in v Kropi so po končani »nevarnosti« izvedli vaje gašenja požarov, reševanja izpod ruševin in nuđenja prve pomoči; v njih je sodelovalo prek štiri tisoč gasilcev, pripadnikov civilne in narodne zaščite in drugih krajanov. V ostalih krajevnih skupnostih so izvedli vaje po lastnem programu. Preskus zaklanjanja in ravnanja občanov po letalskem napadu je pokazal dobro obrambno in samozaščitno pripravljenost in usposobljenost. Pomanjkjivosti, recimo počasnost reševanja ranjencev v Cankarjevem naselju, bodo koristna izkušnja pri nadaljnjem izgrajevanju sistema splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite kot tudi pri snovanju prihodnjih akcij Nič nas ne sme presenetiti. C. Zaplotnik Po namišljenem letalskem napadu: enote civilne zaščite rešujejo poškodovance. - Foto: F. Perdan Radovljica — »Po poročilih iz krajevnih skupnosti in delovnih organizacij ter na podlagi zračnega opazovanja ocenjujemo, da je bila učinkovitost zatemnjevanja skoraj stoodstotna. Desni breg Save je bil med osmo in deveto uro zvečer kot izumrl, medtem ko je bilo na levi strani za odtenek slabše. V tovarnah je v tem času delo teklo brez zastojev; kjer je bila zatemnitev povezana z velikimi stroški, so pripravili le načrt izvedbe in potrebni mđterial. Nesmiselno bi bilo, da bi v času varčevanja samo za preskus porabili precej denarja. Pohvaliti velja hotelirje, ki so goste zbrali v zatemnjene prostore, v vseh ostalih pa so ugasnili luči. Železniška postaja je bila v temi in le ob prihodu vlakov so prižgali potrebno razsvetljavo. Cestna in ulična razsvetljava sta bili ugašeni, prav tako y pete, so se ^^ renjske v ^OMjn na hranilnic z vse Gorenjske. Ob torji pionirsk h in m j rezuliatc oktobrskega tekmovanja za tej priložnost, sotudimzgtosin hranilnicami je bila najuspeš- najboljšo hranilnico. med pionirskii stražišar« na Jese- nejša pionirska na osnovni šoli »Heroj T"' na Tr^iču!tretja pa je h ranilnica na osnovi šoli »Fr'ance Preše-Grajzer<