Štev. 153.
v Ljubljani, v soboto, dne 7. julijo 1906.
Leto xxxiv.
Velja po pošti:
ia celo leto naprej K 26'— za pol leta „
za ielrt leta za en mesec „
13-650 220
V upravništvu:
za celo leto naprej K 20' — za pol leta „ „ 10' — za fetrt leta „ „ 5•— za tn mesec w tr 1-70
Za poSilj. na dom 20 h na mesec.
Posamezne štev. 10 h.
SLOV
Uredništvo i« v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod Čez
_ dvorile nad tiskarno). — Rokopisi se
ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74.
Političen Ust za slovenski narod
Inserati:
Enostop. petitvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat . . . 9 „ za več ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta ž 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust.
Izhaja
vsak dan, izvzemSi nedelje In praznike, ob pol 6. uri popoldne.
(Jpravništvo ie v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. — ——— Vsprejema naročnino, inserate in reklamacije. UpravniSkega telefona Stev. 188.
Za belokranjsko železnico.
Dr. Šušteršič je v delegaciji govoril /se pozornosti vreden govor. V velikih pote-sali je zopet naslikal važnost naše postojanke ia celo državo. Razpravo o mornarici je po--abil zato, da je zopet pokazal, kako nujno e potrebno, da država spozna izredno važ-iost naših dežela. Dobro vedoč, da nas upoštevajo le tedaj, kadar nas rabijo., ie dr. Šušteršič s strategiškega stališča pokazal, kako ^elik pomen za državo imajo ravno naši kraji, n kako se mora vsako zanemarjenje bridko maščevati nad celo državo.
Naš položaj na Adriji.
Začel je svoj govor z razpravo o mornarici, ki jc braniteljica našega obrežja proti Italiji in pogoj naše velevlasti. Našteval jc njene hibe ter segel nazaj do Tegetthofa, imajoč pred očmi možnost, da bi se bilo treba zopet boriti z Italijo na morju.
Govornik jc izvajal:
Ta historična reminiscenca je gotovo še zdaj karakteristična za preskrbo naše mornarice, ker se bistveno še do danes ni nič ali pa vsaj malo spremenila.
Leto 186(3 je gotovo slavno za našo mornarico, in vendar tudi to leto ima na sebi v tem oziru nekaj temnih madežev. To je zgodovinsko dejstvo, da je Tegetthoff moral trikrat na Dunaj brzojaviti, da je dobil prepo-trebni premog!
Gospoda moja! Tegetthoff se jc bridko pritoževal čez to, da vojni minister na Dunaju vsak papirnat goldinar dvakrat pretehta, preden ga izda za mornarico. V Italiji je bil Tegetthoff v vojski podložen poveljstvu južne armade, iu ko je hotel izvesti ostro rekognisci-ranje, je moral še le brzojavno vprašati poveljstvo južne armade, če sme.Dva1 dni jc moral čakati odgovora, preden je mogel odpluti v Jakin; tudi je moral brzojavno vprašati, ali sme napasti italijansko brodovje pri Visu — k sreči je dobil še tisti dan o pravem času dovoljenje. Vsa ta zgodovinska dejstva kažejo odvisnost naše mornarice od vojske na suhem.
Ta odvisnost ji gotovo ne koristi, ker se rte more razvijati, kakor bi bilo treba. To je dekla armade na suhem, prava pepeljuška, in to dokazuje njeno slabost v primeri z drugimi vojnimi mornaricami. To pa škoduje ce-
loti, ker v nekem oziru se sme reči po pravici, da je bodočnost Avstrije ob Adriji. Varna postojanka ob Adriji, ki bi obladovala morje, bi zavarovala naš upliv na Balkanu (Odobravanje); naš politični, gospodarski in zemljepisni položaj, kakor tudi vojna zgodovina nas sili in vsposablja, da gospodujemo na Adriji. (Tako je!) -
O političnih zunanjih vzrokih sem že govoril. Naš gospodarski položaj zahteva, da imamo močen upliv na Balkanu in v Levanti, tembolj, ker izgubljamo polagoma, počasi sicer, a gotovo, ogrski trg za naš izvoz. Tega upliva si pa ne moremo okrepiti in ohraniti brez primerne vojne mornarice. Pa tudi naš zemljepisni položaj nas sili in vsposablja, da gospodujemo ob Adriji. Braniti moramo 600 km dolgo obrežje, ki je danes prav za prav brez hrambe. Ravno to obrežje nam pa daje tudi sposobnost, če ga prav izrabimo, da vladamo ob Adriji. To je dolgo, bogato razvito dalmatinsko obrežje, pred katerim so kakor obrambni okop razvrščeni mnogobrojni otoki, krasen in sijajen temelj za brodovje, če se zato priredi.
In kaj nas uči vojna zgodovina? Zmagali smo v zadnji morski bitki pri Visu vkljub velikim težkočani in organičnim napakam, zmagali smo, ker smo imeli izvrstnega poveljnika. Ker je bila naša vojna mornarica, malo prej od nadvojvoda Ferdinanda Maksa, reorganizirana, v relativno boljšem stanju, zmagali smo, česar ne smemo pozabiti, vsled neverjetnih napak našega sovražnika.
A sovražnik se je iz tega naučil in ne sinemo več računiti z njegovimi napakami, ampak moramo misliti, da takih napak prihodnjič več ne bo naredil.
In katera velesila, vprašam, bi bila po taki zmagi, kot je bila zmaga pri Visu, dala iz rok oblast nad morjem? (Živahno odobravanje.) Vsaka velesila bi bila vse storila, da to oblast tudi ohrani. (Tako jc!) Samo mi tega nismo storili in nismo izkoristili ugodnosti, ki nam jo je naklonila dobrotna usoda, to se pa lahko danes ali jutri bridko maščuje.
A tudi druga okolnost nas usposablja, da gospodujemo na Adriji: Mi imamo izborne častnike (odobravanje) in tako izvrstne mornarje, da nam jih zavida vsaka morska oblast na svetu. Dalmatinski mornar prekaša vsakega sredozemskega mornarja, njega pa ne prekosi noben mornar na svetu. Zakaj ne izrabimo teh velikanskih naravnih virov, teh
veleugodnih komponent za našo morsko ob-last? Imamo zaklad, ki ga je treba le dvigniti, a mi tega ne storimo edino le zato, ker odločilni mornariški krogi do danes žal nimajo smisla zato.
Dokazal sem toraj, da smo zmožni vladati Jadransko morje in biti ugledna sila v Sredozemskem morju in da bi to morali tudi biti v našem najvitalnejšem interesu. A kako je v resnici?
Nepopolna mornarica.
Naša vojna mornarica ima samo polovico bojne vrednosti italijanske mornarice. To se pravi, da če bi imeli z Italijo, našo edino tekmovalko v Adriji, kako vojsko, ne bi naše brodovje moglo na morje, ampak bi moralo ostati za minami, kakor je ostalo leta 1859. v Benetkah, medtem, ko so Francozi po morju spravili svoje vojaštvo iz Tulona v Genovo ter so nas potem pri Magcnti potolkli.
Poročilo posebno naglasa, da je naša mornarica brambna mornarica, a kaj se to pravi? Ali naj to pomeni mornarico, ki je namenjena samo za hrambo obrežja?
Po mnenju mornariških strokovnjakov je to pač precej zastarel pojem, saj je že Nelson rekel sicilijskemu kralju: »Obrežje Vašega Veličanstva branim najbolj s tem, da plovcm ob strani francoskemu brodovju.« Obrežje ni mogoče drugače braniti, nego s tem, da se poišče in premaga sovražno brodovje. Kdor ima oboist na morju, najbolje brani svoje obrežje.
Kakšno vlogo je pa igralo rusko brambno brodovje v zadnji vojski? Ali hočemo, da igra naše brodovje ravno tako vlogo? Beseda »brambno brodovje« ne pomeni nič druzega, nego to, da je naša mornarica slabša nego ona, s katero bi sc utegnila udariti. Saj vemo številke govore dovolj jasno — da se na morju pravzaprav moremo meriti samo s Turško in Grško (delegat Biankini: Pa s Špansko!) mornarico. Morda tudi s Špansko, pa to še ni gotovo.
Taktična hramba jc v vojski na morju možna samo pri umikanju. A zato je treba raznih stvari, ki jih tudi nimamo: Brzoplovnih ladij in težkega topništva. Brodovje, ki se umika, mora imeti hitrejše ladje nego sovražnik in težje topove, da dalje strelja. Tega nam pa manjka. Mi imamo 24 cm topove kot težko topništvo, sovražnik pa 30*5 cm topove. Italijani imajo že danes moderne bojne ladije, ki vozijo 21—22 morskih milj na uro. Ne vem, če imamo mi takih, hitrejših gotovo ne.
In kako je s poizvedovalnim brodovjeni? Brambno brodovje rabi jako dobrega poizvedovalnega brodovja, hitrih križaric, ki nikdar ne izgreše sovražnika ter mu vedno uidejo in pravo vojno brodovje informirajo o stanju sovražnika, da se more, četudi slabejše, vendar uspešno boriti proti sovražniku. Kolikor mi je pa znano, imamo zdaj eno samo oklopno kri-žarico, ki prevozi 21 vozlov na uro, italijanske bojne ladije pa prevozijo 22 vozlov. Ostale naše oklopne križarice vozijo počasneje. Druge države imajo križarice, ki vozijo 23—25 morskih milj na uro. Mi pa takih nimamo. Torpedi se v zadnji vzhodnoazijski vojski niso posebno obnesli. Zato sc ž njimi ne bavim dalje. Največja nesreča jc pa ta, da nimamo nikdar enotnega brodovja. Ali so bojne ladije stare in torpedovke nove, ali pa stare torpedovke in nove oklopnice. Tako se to menjuje.
Če ima že danes naša mornarica le polovico bojne vrednosti italijanskega brodovja, kako bo še le čez nekaj let?
Italija ima velikanski mornariški načrt, po katerem bo čez 11 let štela 22 bojnih oklopnic prve vrste, 9 križark prve vrste, 30 torpedo-lomcev, 42 torpedovk in 12 podmorskih čolnov. K.ic pa bomo mi čez 11 let, če bomo tako po polževo napredovali? Saj ni treba, da bi morali imeti vse to, kar ima Italija, ki potrebuje večjega brodovja, ker ima mnogo večje obrežje, a zato imamo z manjšimi sredstvi lahko to, kai nam je treba za oblast v Adrij-skem morju. Mi rabimo to, kar je spoznal Te-gethoff že leta 1879 za neobhodno potrebno, namreč 15 vojnih oklopnic s potrebnimi dopolnilnimi enotami v oklopnih križaricah, zavarovanih križaricah, torpedovkah, podmorskih čolnih itd. Zato je pa potrebno, da gre vojna uprava resnobno na delo iu pred vsem predloži in izdela načrt za zgradbo mornarice, ki se mora predložiti delegaciji, sicer se bomo bridko kesali, če se to ne zgodi o pravem času.
Temelj za gospodstvo nad Adrijo.
Za mornarico je pa treba tudi dobrega temelja. A kako je s tem?
Imamo P u 1 j, a vsi vemo, da Pulj v vojski lahko postane naš Port Artur. Potem imamo K o t o r v južni Dalmaciji, ki pride pa komaj v poštev. Vemo tudi o darovanih topovih, ki jih jc naš dobri prijatelj gotovo iz same prijaznosti do nas (veselost) podaril Črnogorcem. Vemo tudi, da bo treba izvesti mnogo utrdeb,
LIKER.
Pismo modrijana Filemona do pesnice Baucis,
v katerem se govori o nevarnosti in sovražnikih pesništva.
Bodi zdrava, divna Baucis!
Ko stopaš na rožnato pesniško pot, me vprašuješ, kake so nevarnosti pesništva. Hitim Ti odgovoriti, ker me skrbi Tvoje življenje.
Rožnata pot pesnikov vodi skozi trnje. Zato si zapomni, da bo cvetela in duhtela pesem Tvojih ust Ie toliko časa, dokler bodo krvavele Tvoje noge od trnjeve poti in bo bodeče robidovje praskalo Tvoje roke. Tedaj bo Tvoja pesem mila in sladka, polna nadzem-skega navdilmenja. A gorje Ti, kadar stopiš na široko cesto in se Ti bodo priklanjale lipe ob poti! Srebrni glas Tvoje pestili bo izgubil svojo čarobnost in bo postal enak ropotu voz, ki drdrajo po široki, gosposki cesti. Dnevno šolncc sc bo uprlo v Tvoj pestri plašč in bo posrkalo vso svežost iz njega in Tvoje oči, v samotnem gaju tako bistre in čiste, se bodo napolnile cestnega prahu. Trikrat gorje pa
Tebi, dična Baucis, če Te sreča tolpa ljudi, ki Ti upije »živio« ter Te vzame med se in slavi Tvoj srebrni glas. Tvoje sladke oči, Tvoj pisani plašč in poljublja sledove ran na Tvojih nogah, spomin Tvoje zlate, mlade dobe, ki ie krvavela v trnju. Trikrat gorje Tebi tedaj, kajti Tvoj glas bo ohripel in izvila sc Ti bo iz ust nečedna govorica enaka kričanju tolpe, ki Te proslavlja.
Glej, to so nevarnosti in sovražniki pesništva. Nešteti zgledi Ti to dokazujejo. Poznal sem mnogo mladih pesnikov, ki so pevali srebrno zvonko, dokler so bili enaki slavčku v gaju, v siromašni, sivi suknjiči in nepoznani od sveta. A ko so jih v pozlačeni kletki izpostavili na trgu ter jc drla tolpa na kup, da jih posluša, se je čul hreščeči glas nerodne papige.
Srečni oni, ki so prej pobegnili nazaj v samotni gaj, predno so jim kletko pozlatili in jih postavili na javni semenj! Veliko hudega so prihranili sebi in svojemu narodu!
Glej, imel sem med svojimi znanci pesnika, ki je zares zapel marsikatero srebrno, dokler je še trnje bodlo njegove noge. A ko so mu oblekli slavnostni koturn in so ga zaglušili z živio-klici, jc ugasnila njegova pesem.
Kako sem sc začudil, ko sem čital najnovejšo Stritarjevo pesem »Kako je bilo,« v slovenskem časniku, ki ga je tudi umorila slava,
da je najstarejši in najboljši zvon na Slovenskem! Dična Baucis! Poslušaj, kako ropoče pesniška žila, kadar jo premoti divje kričanje slavnostne tolpe:
Kako jc bilo? — Prelepo! Zares! — Kaj muzaš se tako. porednež, gledaš me po strani?
Prosim, tako se nagovarja s koturna doli umetnosti željno občinstvo! Velika slavnost ni rodila globlje pesniške imaginacije, nego jc v besedah:
Potem v Ljubljani — imenitno! In, kar je meni poglavitno: presrčno vse in ljubeznivo, navdušenje zares ginljivo!
O trikrat nesrečni ubijavci pesnikov, ki ste mu s svojimi akademijami, večerjami, pokloni in s pouličnim vpitjem navdihnili prozaične verze:
Podoknice, ovacije, vsestranske dcputacije, pa gostoljubje preobilo! . . . A še ni vsega konec bilo. da sklenem svoje poročilo: Na Bledu, kjer sem se ustavil, da bi ta ljubi kraj pozdravil, zvečer pod okni serenada in — kaj posebnega — bakljada!
O strašna usoda, neizbežna iu neoporečna! Slušajtc pesniki in zapomni si dična Baucis: Blagoslavljajte one, ki vas preganjajo
in va.m pleto trnjeve vence, hvaležni jim pc-vajte in delite ž njimi lovor svoje slave, a z gnusom bežite od onih, ki vas ubijajo z ovaci-jami, bakljadami in dcputacijami! Tako je moj prijatelj Stritar nehal tam, kjer jc Hribar začel. In kdo jc kriv te nesreče? Nihče drugi, nego oni, ki ne znajo nikogar slaviti drugače, nego da ga ubijejo!
In to vidiš v vsej naši literaturi. Gorje mladeniču, čigar pesniški prvenec sc slavi in hvali! Drugi zvezek njegovih poezij je žc pol slabši iu potem začne brez usmiljenja mučiti domovino z zborniki obležane robe. Da bi vi spoznali, mladeniči in mladenke, kaj vam je v prid! Pesmi, ki so rojene s solzami, mokrocvc-teče rožice, ki se vzpenjajo med skalami, preganjane in zatirane — le te duhte in ne zvene na veke.
Zlata doba mučeništva, doba lepote in poezije. Gorje pa vam, če vas začno proslavljati kot mučenike! Tedaj ste žc mrtvi in posušeni, podobni rožam v herbariju.
To sem Ti hotel povedati, dična Baucis, ker Ti hočem dobro in bi Te rad rešil brezsrčnih ubijavcev, ki hočejo z lovorovimi vejami ubiti Tvojo poezijo.
Tvoj zvesti prijatelj
Filemon.
Dne 26. avgusta no tretji slovenski katoliški


da se ubranimo te šahovske poteze našega prijatelja, ako je to sploh popolnoma mogoče.
Sedaj pa pravi mornariška uprava, da je neobhodno potrebno ustvariti novo brodovje v srednji Dalmaciji, in sicer v Šibeniku.
Tukaj se pa pokaže vsa revščina naših razmer. Vse okolnosti so za naše brodovje izredno ugodne, toda le nečesa manjka, manjka namreč železnice za potrebni dovoz v deželo za to brodovje.
Brez najpotrebnejše železnice!
Podobna prornetno-politična izolacija velike, ljudske in strateške — in jaz govorim poglavitno s strateške strani — tako zanimive dežele, kakor je Dalmacija za Avstrijo, je na celem kulturnem svetu brez primere.
Imamo kraljestvo na jugu, in to kraljestvo je že 100 let z Avstrijo združeno, še prej, pre-dno je bila prva železnica v Evropi zidana, pa še danes nima nobene direktne železniške zveze z državo, in neobhodno potrebnega temelja za mornarico ne moremo ustvariti ravno zaradi tega, ker nimamo te železnice.
Vsi interesirani krogi sicer naglašajo najodločneje, da se mora na vsak način graditi dalmatinska železnica. To je že stara pesem in že skoraj desetletja čakamo, da se uresniči. Pa je vse zastonj, železnica se ne gradi. Za zgradbo te železnice so govorili v tem dele-gacijskem zasedanju v proračunskem odseku vsi zastopniki skupne vlade, posebno odločno poveljnik mornarice: A iaz se bojim, da zopet ostane pri besedah in mi železnice ne dobimo.
Za belokranjsko železnico!
Mogoče, da po skupnem nastopu zajedni ministri dosežejo, da se ta strateška železnica deloma zagotovi, a zoper ta del moram danes najodločnejše oporekati. Nevarnost je v tem da bi železnico zgradili samo od Knina do Ogulina.
To je nevarno zaradi tega, ker bi bila železnica Knin-Ogulin strateško brez posebne vrednosti in ker z zgradbo te železnice mi pridemo v nevarnost, da nikdar tega ne dobimo, kar moramo z vso odločnostjo zahtevati z avstrijskega stališča, namreč zveze Dalmacije z Avstrijo.
Gospoda moja! Z avstrijskega stališča moramo zvezo Knin-Ogulin samo zase brezpogojno zavrniti in ne smemo za njo privoliti niti vinarja. Naše geslo mora biti: Knin-Ogu-lin -Rudolfovo. Samo za to železnico smemo dati denarja in samo ta proga se bo obnesla z avstrijskega, dalmatinskega, zlasti pa z avstrijskega stališča.
Spoštovana gospoda! Govoril bom samo s strateškega stališča. Kaj bi pa pomenil s strateškega stališča odlomek Knin-Ogulin? S strateškega stališča moramo vpoštevati samo
najneugodnejši slučaj, ne pa ugodnih slučajev. Ta najneugodnejši slučaj, ki je jako lahko mogoč, bi pa nastopil tedaj, če bi mi rabili eno armado na jugovzhodu in eno ua jugozahodu. Saj je jasno, da bi taka strateška železnica bila važna v slučaju vojske z Italijo. Tedaj bi morali imeti armado v Dalmaciji, gotovo v Bosni in tudi še spodaj na Balkanu; saj ni verjetno, da bi imeli vojsko samo z Italijo, ne da bi bile tudi druge zmešnjave in težkoče; veliko bolj verjetno je to, da bomo imeli vojsko z Italijo, kadar se bomo tudi resno zapletli na Balkanskem polotoku.
V takem slučaju je takozvana rošada med obema vojskama največjega pomena. Treba je roširati iz zahoda proti vzhodu in nasprotno. Ce pa ostanemo pri železniški progi Knin-Ogu-lin, potem gre ta rošada preko Zidanega mostu. Toda ta postaja je v slučaju vojske kot križišče popolnoma nerabna.
To mi bo vsak potrdil, ki se je le enkrat tam vozil. Kdor tega ne veruje, naj sede v prvi brzovlak in naj se popelje čez Zidani most v Zagreb! Najprej se zaletiš proti postaji Zidani most in potem jo vlak uderc proti Zagrebu. Najprej se pomika cela ropotija v smeri proti Celju, tako da kmalu misliš, vlako-vodja je zgrešil pravo smer. Kar naenkrat vlak postoji. potem šele ga prenesejo na pravi tir, in z veliko težavo se premika proti Zagrebu. Ce pa v slučaju vojske treba istodobno voditi 30, 40. 50, 60 vojaških transportnih vlakov čez Zidani most proti Hrvaški v Zagreb in potem dalje do Ogulina ali pa nasprotno, potem bo nastala na postaji Zidani most zmešnjava, ovire in zamude, ki jih ne bo mogoče premagati. Hitri in neovirani promet čez to postajo je naravnost nemogoč.
Ce se pa zgradi proga Knin-Ogulin-Novo mesto, potem je stvar vsa drugačna. V Novem mestu se ta proga zveže z dolenjsko železnico. Dolenjska železnica je formalna last akcijske družbe, je pa dejansko državna, ker je država posestnica peterih šestin akcij in ker povrh to železnico upravlja državno železniško vodstvo. V Novem mestu se torej ta nova proga združi z avstrijskimi državnimi železnicami. Križišče te eventuelno potrebne rošade je potem v Ljubljani, kjer sc stekajo južna železnica, dolenjska železnica in iz severa prihajajoče državne proge, torej najkras-neiše križišče, ki se tudi strateško da sijajno uporabiti. Treba se je samo spomniti na stari načrt centralnega kolodvora v Ljubljani, ga realizirati in ga potem po strateških načelih graditi.
Ljubljana postane potem s strateškega stališča najlepše križišče in boljšega si za zvezo Dalmacije niti misliti ne moremo.
Potem pa moramo še nekaj poudariti. — Jaz sem se informiral in poizvedel, da Ogri
nimajo principijelnih ugovorov proti zvezi Ogulin-Novo mesto. Ce se sedaj dela lotimo z vso odločnostjo, in jaz mislim da je za to sedaj zadnji čas, potem bo mogoče zgraditi imenovano progo. Zame je stvar čisto enostavna in mislim, da se tudi Avstrija mora postaviti na to stališče: ZaKnin-Oguliu nobenega vinarja, ampak za Knin-Ogulin-Novo mesto, ker ima samo ta celotna proga smisla za nas.
Ce zgradimo to progo, potem si lahko napravimo v srednji Dalmaciji primerno opira-liščc za naše brodovje, in če bomo začeli našo mornarico v smislu tnojih prejšnjih razprav preosnavljati in spopolnjevati, potem lahko dosežemo to, za čemur moramo brezpogojno stremiti, to namreč, da bomo v Jadranskem morju prva sila in da bomo tako kakor sem že v prejšnji debati poudarjal, znatno pripomogli, da se vzdrži svetovni mir. Vse to, kar sem navajal o stanju naše mornarice, seveda nima naperjene osti proti našemu mornariškemu vodstvu. Jaz dobro vem, kakšne so razmere, da mornariška uprava ni nič kriva in izrecno izjavljam, da vodstvu naše mornarice zaupam
in zato tudi glasujem za proračun.
* * *
Ta izvajanja dr. Susteršiča, ki so plod temeljitega proučevanja in so vprašanje belokranjske železnice povzdignile v eno najvažnejših državnih vprašanj, niso izgrešila globokega vtiska.
Poročevalec del. Barnreiter je v sklepnem govoru v zadevi železnice popolnoma pritrjeval izvajanjim dr. Susteršiča. Tudi on je izjavil, da se dalmatinska železnica ne sme končati v Ogulinu, temveč da se mora na vsak način izpeljati dalje do naše dolenjske železnice.
Sploh je v letošnji delegaciji — v proračunskem odseku in v plenumu — dalmatinska oziroma belokranjska železnica stala v središču razprav. Vsi zastopniki skupne vlade, brez izjeme, ministri vnanjih zadev, vojne in financ, ter s posebno odločnostjo poveljnik mornarice grof Montecuccoli, so z vso odločnostjo nastopili za dalmatinsko železnico, katere sestavni del bo in mora biti belokranjska železnica.
Tedenski pregled.
Preska je bila 1. t. m. slavnostno okrašena. Blagoslovljen je bil »Društveni doni«, obenem pa se je vršil II. vseslovenski delavski shod v |)rostorni dvorani novega doma. Obravnav delavskega shoda se je udeležilo lepo število zastopnikov z Goriške. Koroške in Kranjske. Zanimivo zborovanje se je zaključilo šele ob polu dveh popoldne. Sprejete so bile z navdušenjem važne resolucije, n. pr.: Naj se za vse slovenske dežele ustanovi novo politiško društvo »Delavska zveza«; strokovna društva naj si izvolijo strokovni odbor devetih članov za tri leta. Posvetovanje se je
vršilo, kako skrbeti za organizacijo mladine, dalje o delavski izobrazbi, o volilni reformi, o delavskem glasilu »Naša Moč«, o starostni preskrbi itd. Popoldne je bila na velikem dvorišču »Društvenega doma« ljudska veselica s petjem, godbo in tamburanjem.
Povsod pritiskajo Slovence. Dopisnik iz Beneške Slovenije je tožil v ponedeljkovi številki, kako pohlepno se je vrgla italijanska vlada na to romantično deželo, da čim preje dobi čisto furlanski značaj. Stara generacija povečini laščine ne razume, mladina pa šče-beta vsevprek po laški. Vzrok je prav pogostokrat brezbrižnost in nezavednost staršev. Da gre potujčevanje hitreje izpod rok, zida italijanska vlada po Benečiji vojašnice, snuje laške šole itd. Le duhovniki morejo rešiti, kar se še da; — žal, da je premalo Slovencev !
Duhovniki celjskega okrožja so si dali besedo, da ne podpirajo več »Domovine«. Nedolgo tega se je ista »Domovina« bahala, da štajerski duhovniki ne soglašajo s »Slovencem«. Sedaj ta list (»Domovina«) zavija oči in kliče na složno delo, ko je uvidel svoje onemoglost in premoč onih, ki .ž njim niso zadovoljni. Ali dobil je kratek, pa krepak odgovor, ki se glasi: »Proč z liberalizmom, proč s cerkvi sovražno politiko, |)roč z »Narodom« — potem gremo skupaj!« »Narod« hoče iie Štajerskem ustanoviti novo liberalno stranke ter jo krstiti na ime »čista slovenska stranka« Na zaupnem shodu spodnještajerskih Slovencev je bil proglašen za kandidata na Berk-sovo mesto sodni nadsvetnik Vovšek iz Maribora. »Narodu« baje ni po volji.
V torek je bilo 40 let, odkar so Prus porazili pri Kraljevem Gradcu avstrijsko armado, ki je izgubila 1313 častnikov in 41.49* mož. Naš poslanec dvorni svetnik Šuklje, k je bil na bojišču ranjen, si je rešil življenje da se je s trudom splazil pod neko drevo drugače bi ga bila konjiča pomandrala.
Trije slučaji solnčarice so se pripetili do slej v Trstu. — Prvi kritični dan tega poletji smemo imenovati soboto, 30. junija. Orkan 5 nenavadnim nalivom je pobiral kozolce, odkri val strehe, ruval in lomil drevesa mnogokjt po Kranjskem. V Berolinu je bil isti dan stra hovit vihar. Ognjegasna društva so bila 200 krat poklicana na pomoč. Neurje je bilo tud na Češkem, Avstrijskem in drugod. — \ blejskem jezeru je utonil I71emi Janez Sodja in dveletno dete. V kočevski Rinži sta pri kopanju utonila na dan svojega godu dva delavca. — V Trzinu so pri občinskih volitvah bili izvoljeni vsi možje Slovenske Ljudske Stranke. — Avstrijska vlada je določila za razširjenje in ureditev luke v Spletu 4 milijone kron. Splet postane znamenita trgovska točka.
Šišenski Sokol se je v nedeljo kaj slabo postavljal. Socialni demokratje, kar jih je vmes, so prav z vžitkom pili toli od njih za-sovraženo Koslerjevo pivo; poleg tega pa so se vsi Sokoliči postavili v senco nemškega hrasta. Dobili so namreč za spomin vsenem-ško strelsko znamenje v podobi igle, ki predstavlja neki parček iz »rajha«. Okrasek te igle je hrastov venec.
Reklamni Nučič je pobegnil; za zadnji pozdrav je zapustil svoje dolgove. — Morilka Friderika Zeller je bila ta teden pred porotniki v Ljubnem. Spočetka je vse tajila,
Pismo Boltatusa Pepeta.
Gespud redehter!
Udkar sa začel uni moj pisajne u sojh cajtngah vn daiat, se jest tud držim za enga tacga, ke zna cajtnge pisat. De ni tu kar tku ke u en dan, se že pu tem lohka vid, ke sa nahter zavle tega tku štolc. de hodja pu konc, kokr de b kašn lener namest makaroni dol pužerl; sevede tu sam tekat, kedr u nhn glau glih kašn gajst ta velka beseda napele. Cajtnge se pa tud na use sorte viže pišeja: nahter jh pišeja iz škarjam in te sa ta nar bi flink; ta druh jh pišeja iz tinta in štolfedram; jest jh pišm pa kar iz plajbesnam, zatu ke m je še useli mačka tinta spila, kedr sem ja dam prnesu.
Ker pa te, ke cajtnge pišeja, pu navad ulečeja usak na soja plat, ket voli, sa s pa nahter skp uzel in en tak društu ustanovi, de b bi skp držal in pr tem društu ima ta velka beseda ta nar bi kunštn cajtngar, tu je ta pust Slemšk. De sm tud jest h tem društu prstopu, udkar u nhne cajtnge pišm, m mende na uja zameri; sej tu je ena taka du-bruta na svet. de mal tach. Nej pumislja, če je edn pr tem društu. lohka piše še taka na-nmnast, pa ga u use hvalil in še u cajtnge pride, kašna lampa de je. Če se t pa škoda zdi tisth par krone za ta društu ofrat, te pa fli-kaja in flikaja, de s vs klubasast. Zatu m pa še dons ni žou, de sm tu sturu in dubu tku putent za naumnast pisat in na sveti dajat. Pa tu še ni use. Pr tem društu sa tud še druge
bonafekacije, ke neker drge nisa. Za take bo-nafekacije pa sani ta pust Slemšk skrbi iu se zajne puteguje, kokr iblansk gespud žepan za ženska vuliuna pravica u Iblan, ke neče s ta nova vuliuna uniforma vn pridet, pu ker b use ženske vuliuna pravica zguble. Pa tud na druga viža ta pust Slemšk ta društu pa-metn regera.
Kokr veja, uja mel zdej enkat cajtngari u Zufiji na Bulgarskm ene sorte gres, na vem, kuku se mu že prati, al mlečn gres, al kašn; če se uja uni spomni, kuku se prau temo grese, nej pa uni zravn zapišeja.*) Samu ud sebe se zastop, de čm bt tud jest pr tem grese zravn, zatu sm pa stopu unkat h ta pustmo Slemške in sin ga puprašu, kuku in kaj je iz tem gresam.
Ke je ta pust Slemšk mene zagledu, je bili strašil veseu. Ta nar preh, ke sm u ne-gava kanclija stopu, je hitr iz šnajctihlnam stou, pol pa še soje špegle pubrisu, de me je bulš vidu. Pol m je soja roka pumulu in me prosu, de nej s plač uzamem in me prašu, kašna čast ga je trofnla, de sm se jest h nem pumuju.
»Jest b šou tud rad na tist gres, ke u na Bulgarskm, zatu sm pa tku frej in sm jh pršou zaule rajže puprašat!«
»Viš, Pepe, mene proti nazračensk veseli, de čš jt tud ti iz nam v Zufija; zatu k
*) Boltatu Pepe ima najbrže v mislih kongres. — Ur.
prou velik nas tku na u šlu, in u zdej saj tu dobr, de uma sami ta fejst fanti skupi in de se uma lohka pu svet mal puštrekal. Kar se pa rajže am tiče. je pa ta reč tkula: če u vožna pu suhm iu pu muri čist f rej, sc uma pelal čez Amerika, Afrika, Azija in Austra-Ija na Bulgarsk. Ce u vožna sam na pu frej, se uma pelal sam čez Turšk; če u vožna pu suhm frej. pu muri pa za plačat, se uma pelal pu suhm: če u pa narobe, se uma pelal pa sam pu muri; iz ena beseda t rečem: pelal se uma tam, ker u frej; če pa na u neker nč frej, uma pa lepu duma ustal. Pol t pa še tu puvem. de če se uma bi deleč naukul vuzil, bi douh u rajža trpela. Zdej videš, kuku sm jest priigram skp pustavu, in mislm, de se uš zdej že vedu rihtat, kuku in kaj?«
»Gespud, jest jm aufrihtek puvem, de tku kilnštnga čluveka še nism narajmo u sojmo žeulejn, ket sa uni, in če b jest na vedu, de sa iz Štajarskega duma, pa b prou gvišn mislu, de sa uni tist ta modr iz ta Jutruve dežele. Meljonkat škoda, de nisa bli uni tekat, k sa mel Rusi iz Japanezarjm vojska, rususk general in u Port Arturi štacjuniran. Še dons bi biu Port Artur u rususkh rukah in Japa-nezari h zgini iz tega sveta, ket kafra! Buli jm Ioni, gespud ta pust Slemšk! za ta nauk! Sam tu jh še prostn, de b uni ta nhna forord-nenga u nhnh cajtngah u ta »Sluvenskmo Narud« vn dal. de b tud druh Idje zvedl, kašna kacapiteta sa uni na tem piti, kar se rajž am tiče!«
Gespud ta pust Slemšk sa bli iz moja polivala tku cefridn, de sa kar mencal in prou vesele vole sa m ublebil, u ta »Sluvenskmo Narud« ta forordnenga nadrukat pestet, kar sa tud res prec druh dan sturl.
Na ta viža uma zdej rajžal na Bulgarsk, al uma pa na ta viža duma ustal; kokr u glih bi kazal. Če uma mel vožna čist frej, u ta nar bulš, kar za pu leta skp urlaub uzet, sej lohka tist urlaub spet nazaj pulužema, če b biu glih treba vožna plačat. Na usaka viža se uma pa mogl ahtat. de uma pršli nazaj iz rajže, kokr hitr nam u mugoče, zatu ke uma mogl pol pumagat leberalna stranka žehtat, de u bi čista. Ta nar preli u pršla štajarska leberalna stranka u želita, ke sa ta peru periu napu-vedal; ke uma iz tista fertik, pride pa krajn-ska na vrsta. Prinejš, tu se u mogla tku gloucat, ket iblanska elektrika in de u prou pu pravic zasležila, de se ji u reki ta čista sluvenska stranka, ke se ji zdej na tnore tku rečt, k je tku umazana, ket srajca ud kašnga cegana. Kar se tega žehtajna am tiče, je bla prou ena pametna misu. Usaka reč se more u sojmo cajt mal učistet, de greja fleki vn. Če sa več fleki, bi more bt želita šorf; de je pa zdej krajnska leberalna stranka že hedu flckasta, ni za cviblat, in dokler na uja šli te fleki vn. ni za mislt, de b bla leberalna stranka čista. Tu puve vsakmo naraunast u larfa, če če,
Boltatu Pepe s Kudeluga.
I, priloga 153, &tev. »Slovenca" dne 7. julija 1906.
slednjič pa je priznala, da je umorila Mayer-jevo. Na vsa druga vprašanja je trdovratno molčala, češ, da več ne more povedati; izjavila je le, da je sestra njena nedolžna. Sodi se, da utegne biti sokrivec pri umoru njen zaročenec Prochaska.
Cesarjev spomenik v Ljubljani bo stal na okrogli trati pred justično palačo. — Volilne reforme ljubljanski mestni očetje nočejo, to se je razbralo iz umetne interpelacije in županovega odgovora v občinski seji. Reklo se je: »Zadeva še ni dozorela, ker ne posluje deželni zbor (vsled godbe istili mož, ki sede na čelu občinskega sveta) in ker sta odsotna dva odsekova člana Plantan in dr. Tavčar!«
Na Španskem jc silna suša; mnogo ljudi je zblaznelo vsled vročine. — Iz Washing-tona je odpotoval anarhist Rosenberg z namenom, da umori nemškega ccsarja. — Hrvatje so se mnogo nadejali od mažarskih zaveznikov, toda začetek je slab. če sodimo po dcgodku pri instalaciji novega guvernerja na Reki. ki je naravnost žalil Hrvate ter dal odstraniti hrvaško zastavo. V delegaciji je zastopnik vojnega ministra Urban enostavno zanikal. da bi se vojaška oblast ozirala pri hrvaških polkih na hrvaški jezik.
Rusi j a. Vojaška sodnija ima mnogo posla, ker mora soditi cele vojaške oddelke radi upornosti. Vojaštvo se je uprlo ter odreklo pokorščino v Rostovu, v Jelisavetpolju. v Porti in osobito v Vladivostoku; vojaštvo v Mandžuriji hoče domu. — V Moskvi in v Varšavi so na dnevnem redu roparski poulični napadi in umori policijskih organov. Med policisti vlada panika; mnogo se jih je odpovedalo službi. V Moskvi so zasledili delavnico bomb in zalogo orožja. — Ministrski predsednik Uoremikyn je podal ostavko; sestava novega kabineta je poverjena Jermulovu. — V štrajk je stopilo 6000 uslužbencev železnice Var-šava-Lodz. — Admiral Roždestvenskij je pred vojnim sodiščem priznal, da je kriv in je prosil, naj se 11111 odmeri najvišja kazen.
Carinski boj med Avstrijo in Srbijo se je pričel. V seji ministrskega sveta so štirje srbski ministri priporočali, naj Srbija odneha, a ni bilo soglasja, nakar so odstopili ministri Jo-vanovič, Putnik in Vesnič. Goluchowski je v delegaciji izjavil, da so srbski pogoji nevspre-jemljivi. Dunajska vlada je prepovedala izvoz srbske živine. — Ogrska vlada ie v petek zaprla mejo proti Srbiji.
Iz avstrijske zbornice. V seji klubovih načelnikov je ministrski predsednik Beck pojasnil, da ne ve. koliko časa bo še trajalo zborovanje. Poslancem je polagal na srce, naj se prizadevajo, da bodo vsaj glavne točke volilne reforme sprejete v plenutnu še to poletje. — Poštne in brzojavne pristojbine hoče povečati vlada, da bo mogla zvišati plače nižjim uradnikom in poštnim uslužbencem. Nekaj poslancev se je protivilo. vendar bo stvar stekla. — Grof Goluchovvski je v avstrijski delegaciji zagovarjal svojo politiko zlasti glede Balkana. Vedel pravzaprav ni nič hvaliti, nego avstrijske in turške žandarje. Opustil pa je odgovor na trditve dr. Šuster-šiča glede Italije, Nemčije in Balkana. — So-cialnopolitiški odsek je sprejel prvo točko o zavarovanju, ki določa, da so zakonu podvrženi vsi zasebni nastavljenci, ki imajo najmanj 600 kron plače in so dovršili 18. leto. — V proračunski odsek je z dovoljenjem prišel bivši ministrski predsednik Korber in bivša ministra Call in vitez Bohm-Bawerk. Korber se je zagovarjal glede del v tržaški Inki dosti spretno in ne brez ugodnega vspeha, vendar c po sodbi odsekovih članov ostal vtis, da je korberjeva vlada slabo gospodarila ter odda-ila brez treznega premiselka tja vendan.
Odsek za volilno reformo je odobril vla-ni načrt glede Bukovine in Predarlskega. Pri izpravi o koroških mandatih je ves nemški j lok potegnil skupaj in preglasoval Slovane. Glede Kranjske se je pogajal pooblaščenec Wastian z dr. Susteršičem. ki je najodločneje izjavil, da Slovenci ne morejo pritrditi nemškemu mandatu na Kranjskem. — V odsekovi seji je Plantan zahteval ločitev med deželo in mesti.
V seji avstrijske delegacije je poslanec Tolinger prijemal vlado radi obsodbe škofa Stadlerja. ker je krstil nekega mohamedanca.
Godovi prihodnjega tedna:
Nedelja 8. julija: Elizabeta, Kilijan; ponedeljek 9.: Veronika Jul., Anatalija, Gorkun-ski mučenci, torek 10.: Amalija, Filicita; sreda 11.: Pii 1.. Peter F., četrtek 12.: Mohor in For-tnnat, Janez Kvalbert; petek 13.: Marjeta, Ev-gen, Anaklet; sobota H.: Groznata, Bonaven-tura, Just.___
Državni zbor.
Dunaj, 6. julija.
Volilna reforma.
Kocka je padla glede Štajerske in Koroške Združeni Nemci in Italijani so v odseku preglasovali Slovane, ki imajo od 49 le 22 glasov. Izid glasovanja je bil do zadnjega dvomljiv. Culi smo namreč pred tednom glasove od zanesljive strani, da bodo krščanski socialci glasovali glede Koroške v slovenskem smislu. Da ta optimizem 111 bil opravičen. pokazalo je glasovanje. Istina pa je tudi, da so nekateri Nemci z vso silo pritiskali na dr. Gessmanna, ki je omahnil s tovariši v zadnjem trenotku.
Niti za drugi predlog dr. Ploja niso glasovali. naj sc namreč vsaj takozvani slovenski volilni okraj na Koroškem prenaredi tako. da ie Slovencem zagotovljen slovenski mandat. To bi se zgodilo, ko bi se industrijski kraj Borovlje izločil ter prikiopil Cciovcu. Pač pa j so za ta predlog glasovali Nemci Hagenhofer,
dr. Schlegel in dr. Tollinger. Predlog je bil odklonjen s 23 proti 22 glasovom. Ko bi bila navzoča češka veleposestnika Parish in baron Widmann, ki sicer glasujeta s Slovani, bi predlog obveljal z enim glasom večine.
Sinoči je bila v odseku na vrsti Kranjska. Dr. Locker je predlagal, naj Kranjska mesto 11 dobi 12 mandatov, da kranjski Nemci dobe svoj mandat. Ta okraj naj bi obsegal sodni okraj Kočevje brez občin Banja L.oka. Fara in Osilnica; dalje občini Poljanice in Crmošnjice v novomeškem, občino Dolenjo vas v ribniškem, občino Smuko v žu-žemberškem, občine Dobliče, Ceplje in Planina v črnomaljskem ter občino Bela Peč v kranjskogorskem sodnem okraju. Ta nemški volilni okraj bi štel 22.400 duš, dočim pride na Kranjskem en mandat povprek na 45.400 duš. Torej veljata dva Slovenca za enega Nemca. Dr. Locker seveda za svoj predlog navaja davčno moč kranjskih Nemcev sploh. Zakaj pa to načelo ne velja za štajerske in koroške Slovence? Še odločneje sta za nemški mandat na Kranjskem govorila mariborski poslanec NVastian in koroški naš prijatelj dr. Lemisch.
Poslanec P I a 111 a n pa je v prvi vrsti zagovarjal stališče, napredne stranke, ki zahteva tri mestne mandate, in sicer: 1. okraj naj tvori Ljubljana, 2. okraj Idrija, Kranj, Tržič. Cirknica. oba Logatca. Planina, Škofja Loka, Železniki. Radovljica, Bled, Kamna Gorica. Kropa. Kranjska Gora, Jesenice, Sava, Javornik, Mojstrana, Bela Peč, Kamnik, Domžale, Mengeš, Lukovica. Vrhnika in Borovnica; 3. okraj: Krško. Kostanjevica, Mokronog, Radeče, Trebnje, Kočevje, Žužemberk, Metlika, Črnomelj, Višnja Gora. Postojna, Senožeče, Ilir. Bistrica. Vipava, Lož, Rudol-fovo, Toplice. Litija. Vače. Zagorje, Vel. La-šiče, Turjak, Ribnica, Sodražica, Spod. Šiška, Vič, Vodmat, Vevče. Medvode in Goričane.
Da ta Plantanov predlog ne bode obveljal, jc skoraj gotovo; ni pa še gotovo, ali dobe kranjski Nemci svoj mandat. Nemška napredna in ljudska stranka sta sklenili danes, da odločno zahtevajo ta mandat. Kaj store ostali Nemci, je v trenotku še tajnost, dasi so krščanski socialisti že imeli sejo. Pomenljivo pa je, da je danes ob pol I. uri nemški minister Prade sklical vse nemške člane odseka za volilno reformo. Posvet je bil o kočevskem mandatu. Kaj so sklenili, to povedo šele v odseku. Znano pa jc. da vlada dela z vso silo na to, naj sc štajerskim Slovencem dovoli sedmi mandat, ako se večina v odseku odloči za kočevski mandat.
Ta dejstva poročam brez komentara. Pri pomnim le toliko, da so slovenski člani odseka v največji zadregi. Znano je, da so ^zahtevali osem slovenskih mandatov na Štajerskem in vsaj dva na Koroškem. Nemško-italijanska večina je odbila te opravičene zahteve. Sedaj je morda mogoče dobiti še en slovenski mandat za slučaj, da večina v odseku sklene kočevski mandat. Dr. Šusteršič je opetovano odklonil predlog, naj Kranjska dobi en slovenski mandat več kot kompenzacijo za kočevski mandat. Ako pa nemško-italijanska večina sklene kočevski mandat in je v tem slučaju morda mogoč nov slovenski mandat, nastane vprašanje: Ali naj sc naši poslanci odločijo za sedmi mandat na Štajerskem ali za drugi mandat na Koroškem? Kdo naj nosi odgovornost v tem kritičnem položaju? Stvar je jako resna, pa tudi opasna, kakor store. Pripomnim pa, da je morda mogoče dobiti večino vsaj v zbornici za sedmi mandat na Štajerskem, dočim je večina za drugi slovenski mandat na Koroškem v odseku naravnost izključena. Edino, kar je mogoče, je, da se v zbornici Korošcem zagotovi vsaj en mandat. Naj nihče napačno ne tolmači teh pojasnil. ki se opirajo na dejanske razmere v parlamentu. Gotovo so koroški in štajerski naši sorojaki prepričani, da bi jim poslanci radi izvojevali kar največ mandatov. Nemci pa so danes »beati possidentes« svojih privilegijev in s podporo Italijanov si jih hočejo kolikor mogoče sploh obdržati. Da bi pa naši poslanci že sedaj v odseku pričeli z obstruk-cijo, kakor je včeraj sklenil shod v Celju, proti tej želji so opravičeni pomisleki. Opozarjamo samo na dejstva, da še noben važnejši sklep kakega odseka v zbornici ni obveljal brez izpremembe. Ako naši poslanci v odseku z obstrukcijo onemogočijo nadaljno razpravo, izgube za bodočnost moralno podporo onih strank, na katere sc morajo zanašati. Cehi bodo skoraj gotovo z Nemci sklenili kompromis. Jako dvomljivo pa je, da bi Cehi potem zaradi enega slovenskega mandata vrgli kompromis pod mizo. Vprašanje pa tudi ni še tako nujno, kako naj sc odločijo naši poslanci, ker zbornica bode skoraj gotovo šele v septembru razpravljala v volilni reformi.
Avstro-ogrska nagodba.
Veliko senzacijo je danes vzbudil ministrski predsednik baron Beck. ko je odgovoril na interpelacijo zaradi samosvojega postopanja ogrske vlade glede trgovske pogodbe s Švico. Ogrski trgovinski minister Košut jc namreč v trgovinski pogodbi s Švico dostavil opazko, ki se nanaša na avtonomni ogrski carinski tarif. Ta tarif sicer v bistvu povsem soglaša z avstrijskim, toda formalno nasprotuje nagodbi. Baron Beck je to danes javno priznal ter dostavil brez ovinkov, da je ogrska vlada postopala na svojo roko, torej pristransko. Da more avstrijska vlada varovati tostranske koristi in imeti proste roke. zato umakne vse zbornici predložene in ne še rešene načrte, ki se tičejo avstro-ogrske nagodbe. (Burno odobravanje in ploskanje.)
Tako bi morale postopati že prejšnje vlade in Mažarom ne bi bil zrastel tako velik
greben. Isto sc je danes pokazalo v kvotni de-putacijl, kjer so Mažari kar strmeli, ko je avstrijska deputacija s toliko odločnostjo zastopala svoje stališče. Cavour je rekel leta 1848 v Tu rimi: »Mažari so viteški narod, ko branijo svoje koristi; a so klativitezi nasproti drugim.« To naj bi si še o pravem času za-pomnili Hrvatje. _
Kranjski mandati.
Včeraj ste sklenili nemška ljudska in napredna stranka, da hočeta nastopiti odločno za kranjski nemški mandat. Popoldne so pa zborovali nemški člani odseka za volilno preos-novo. Seje so se udeležili tudi ministri Prade, dr. Derschatta in dr. Marchet. Razpravljali so o kočevskem mandatu. Večina govornikov je zahtevala kočevski mandat brez vsake kompenzacije. Osobito so nastopali proti sedmemu mandatu na Južnem Štajerskem. Zastopniki centra in kršč. socialcev so izjavili, da nastopijo za kočevski mandat, če priznajo Slovencem še nadaljnji mandat na Kranjskem in če ne postane zato nevarnost za volilno pre-osnovo.
Posvetovali so se, ne da bi sklepali. Večina sc je izjavila proti temu, da bi sc kompenziral kočevski mandat s slovenskim mandatom na Štajerskem. Popoldne je govoril tudi minister Prade. Naglašal jc, da morajo pospešiti posvetovanje v odseku za volilno preos-novo. On hoče, da zboruje zbornica zadnjič 14. t. m. pred počitnicami, nc da bi odgodili zbornico. Odsek za volilno preosnovo ima pa lahko seje in konča posvetovanja še koncem tega mesca ali pa začetkom avgusta. Zbornica bi imela potem zopet sejo 5. septembra. Poslanci so vzeli ministrovo izjavo na znanje.
Kompromis med Nemci in Italijani se jc razbil. Krščanski socialci in nemški konservativci so namreč izjavili, da glasujejo za kočevski mandat, a da se ne vežejo z ozirom na Italijane. Italijani so namreč zahtevali, da glasujejo Nemci za italijanske zahteve o porazdelitvi volilnih okrajev na Tirolskem, na Primorskem in v Trstu.
Včerajšnje seje odseka za volilno preosnovo so se udeležili ministrski predsednik Beck in ministri Bienerth. Dzieduszvcki in Prade.
Poslanec Malik izjavi, da hoče dr. Ad-lerja toliko časa motiti, dokler ta ne preneha s svojim terorizmom. Predlaga, naj odgodijo današnjo sejo, ker manjka mnogo poslancev, in jih je mnogo tudi v delegaciji. Predlog odklonijo. Nato nadaljujejo razpravo o Galiciji. Globinski predlaga, naj odsek odobri sklenjeni kompromis med Poljaki in Rusini. Odsek je odobril po kratki razpravi Hohenlohe-Locker-jeve predloge z dostavkom Starzynskega in Globinskega. Razprava o Galiciji je torej v odseku končana.
Odsek nadaljuje nato razpravo o kranjskih mandatih.
Dr. Šusteršič zavrača najprej Plan-tanova izvajanja. Izjavi, da je mogoč kočevski mandat le na miren način v obliki kompromisa. Slovenci pa ne morejo na nikak način pritrditi pri takem kompromisu novemu slovenskemu mandatu na Kranjskem, marveč morajo zahtevati, da dobe novi slovenski mandat na Koroškem ali pa na Spodnjem Štajerskem. Na Kranjskem naj pa ne pritrdijo nemškim predlogom, marveč naj ustanove za slučaj kompromisa res čisti nemški mandat.
Ministrski predsednik Beck izjavi: Vlada načeloma nc nasprotuje kočevskemu mandatu, soglaša pa z nemškim mandatom. Odkrito in odločno pa naglaša, da če se ustanovi nemški kočevski mandat, se mora ustanoviti nasproti slovenski mandat že zato, da se razmerje moči nc premakne. Tak slovenski mandat mora biti popolnoma enakovreden s kočevskim. Cc se ustanovi nasproti kočevskemu mandatu nov slovenski mandat na Kranjskem, vlada v njem ne uvidi zadostne kompenzacije in primernega ravnotežja že zato ne, ker bi pomenjal gotovo nerazmerje. Ako sc pa ustanovi kočevski mandat, nc da se dovoli takoj primerna kompenzacija, bi to resno škodovalo predlogi. Ministerski predsednik se sklicuje na dr. Šusteršičeva izvajanja, ki kažejo na neko zbližanje, in konča: Ce je mogoče, kako vprašanje rešiti potoni kompromisa, je to mogoče ravno pri tem vprašanju.
Poslanec Malik pravi, da kakor sklepa iz govora ministrskega predsednika, jc ta »privezan na dr. Šusteršiča«. Nemške stranke so dolžne svoji časti, da pridobe kočevski mandat. Čast nemških strank zahteva nadalje, da za ta mandat nc sklepajo nobenega kompromisa. Govornik prosi krščanske socialce, naj glasujejo brezpogojno za kočevski mandat. Prepričali se bodo. da zato ne pride v nevarnost volilna preosnova.
Dr. Adler pravi, da glasuje za kočevski mandat le, če sc doseže kompromis.
Nasproti Plantanu priporoča minister za notranje stvari Bienerth predloge vladnega načrta.
Italijanski poslanec B a r t o I i izjavi, da hoče govoriti toliko časa, dokler sc ne prepriča. da odsek danes ne bo glasoval. Ker mu prigovarjata ministerski predsednik in načelnik, naj se odpove besedi, prične Bartoli razbijati s pestjo po mizi in izjavi, da Italijani že vedo, kako stališče jim jc zavzeti nasproti vladi. Z ozirom na Italijane prekinejo razpravo in zaključijo sejo.
Prihodnja seja v ponedeljek ob 4. popoldne. Spored: Nadaljevanje podrobne razprave o Kranjski, potem Tirolsko iu Primorsko. — Iz odseka za volilno preosnovo je izstopil dr. Lemisch, ker ima veliko dela kot koroški deželni odbornik.
Jtolerske novice.
š Na zaupnem shodu v Celju dne 5. t. 111. so štajerski zaupniki celjskega in brežiškega okraja sklenili sledečo resolucijo: Mi zahtevamo od naših državnih poslancev prvič, da delajo z vso silo in z vsemi močmi na to, da pridobimo štajerski iu koroški Slovenci najmanj sedem in koroški Slovenci najmanj dva mandata; drugič, da sc glede slovenskih občin emu reškega in radgonskega okraja sprei-me vladni volilni načrt, po katerem volijo v volilnem okraju, ki obsega okraje Maribor, M. Lenart. Ljutomer in Gornja Radgona; tretjič, da se prenaredi takoimenovani celjski mestni volilni okraj v tem oziru, da sc uvrstijo vanj vsi trgi Spodnje Štajerske in da ne smejo na noben način biti izpuščeni celo tisti trgi, ki so dosedaj imeli volilno pravico v mestni volilni skupini. Naši državni poslanci se naprosijo, naj se poslužijo najskrajnejših sredstev, ki so poslancem na razpolago, posebno obstrukcije, in sicer že pri sejah volilnega odseka, tako da na ta način preprečijo, ju razbijejo to volilno reformo, ki nima drugega namena, kakor da za vse večne čase omogoči nemško nadvlado v naši državi.
š Malenkostni gospodje učitelji. »Und \vie er sich rSuspert und \vie er spuckt, — Das hat er ihm gliicklich abgeguckt!« Te pesnikove besede veljajo o celjskem nadučitelju Gradišniku, ki se je od svojih kranjskih liberalnih bratov naučil ne sprejemati škofa. Dosegel je sicer sklep celjskih učiteljev, da se ne udeleže sprejema škofa z otroci, a pri utemeljevanju mu je pametnejši kolega povedal, da sicer ni postavna dolžnost učiteljev, sodelovati pri sprejemu škofa, pač pa dolžnost dostojnosti, 111 peljal je sam otroke vseh razredov v cerkev. Da se nad svojim tovarišem maščujejo, so Arminovi liberalni svobodnjaki v svoji malenkosti zapustili ostentativno gostilno »Narodnega doma«, ko so v njej zagledali pametnejšega svojega kolega. No, res nadutost in pamet, surovost in dostojnost se ne preneseta.
š Skrajna surovost c. kr. uradnika. Ko se
je v soboto, dne 30. junija, prevzv. iu mil. knezoškof s celjskega kolodvora peljal k mestni župnijski cerkvi, priskočil je k vozu c. kr. poštni kontrolor Skerjanz in zarjul nad škofom: »Heil heil!«, da se je navzoča množica, ki je svojega višjega pastirja spoštljivo pozdravljala, zgražala nad toliko surovostjo. Ta nemški ktilturonoscc je pokazal s tem surovim obnašanjem, da nima niti toliko olike, kakor kak slovenski vaški pastir. Zato pa pozivamo c. kr. poštno ravnateljstvo, naj prestavi tega neolikanca tja. kamor spada, med nemške »todlne« v kako hribovsko vas na Zgornjem Štajerskem. Mi Slovenci ne maramo imeti takih uradnikov med seboj!
š Mladeniški Marijin shod pri Mariji Snežni se bo vršil v nedeljo, dne 22. julija t. I. Udeležijo se ga mladeniške Marijine družbe od Sv. Benedikta, Sv. Jurija v Slov. goricah, od Sv. Jakoba iu Št. Ilja, iz Jarenine, od Sv. Ane in drugod. Prihod v procesijah. Ob 10. uri dopoldne slovesna sveta maša in pridiga za mladeniče. Od 1. do 3. ure veliko niladeniško zborovanje, potem slovesne večernice in pridiga, ob 4. uri pa odhod. Zanimanje za mladeniški shod na veličastnem Mariji posvečenem kraju ob slovenski meji, od koder je na vse kraje daleč okrog eden najlepših razgledov v Slov. goricah, je že sedaj veliko. Mladeniči in rodoljubi gornjih Slov. goric, na delo, da sc nam najlepše posreči ta shod Mariji v čast, mladeničem in Slovencem pri Ma-rijiSnežni v probujo in napredek!
š Čedni socialdemokratje. Kakšne ljudi imajo v svejih vrstah rdečkarji na Spodnjem Štajerskem, kažeta bivša voditelja trboveljskih 111 celjskih socialcev Mlakar in M a j -c e n. Mlakar, ki je bil celo rdeči kandidat za deželni zbor, ni vedel razločevati, kaj je moje in tvoje, istotako ne Majcen. Mlakarja je kazen že dohitela, Majcena še čaka. Mlakar je stal v četrtek pred celjskim okrožnim sodiščem, obtožen treh hudodelstev in sicer goljufije. ker je na zvit način izvabil Ivanu Skor-janc 60 K, Rozi Stenovec 140 K in Ani Dimnik 40 K. dalje zaradi hudodelstva poneverjenja, ker je kot vesten blagajnik iz rdečkarskega delavskega društva porabljal denar za-se in konečno zaradi konkurza. Sodnike je hotel prepričati, da je bilo njegovo postopanje — seveda po socialnodemokraških načelih — pravilno in pošteno, gospodje pa zato niso bili dovzetni in so Mlakarju prisodili dva meseca s postom poostrene ječe. — Tako se bo enkrat tudi Mlakar postil!
š Nesreča pri postavljanju mlajev. Fantje iz Griž pri Celju so hoteli napraviti premil. knezoškofu ob birmi lep sprejem in so postavili velikanske mlaje s slovenskimi trobojni-cami. Pri enem mlaju je tesar, po dom. Kozu iz Šešč, nastopal preveč samozavestno in mu je drevo izpoddrknilo ter padlo nanj s tako silo. da je na mestu obležal.
š Umrl je v Mariboru železniški mojster g. Fran Perm e. dobro znan po Ljubljani, Zagorju in Celju.
Uipavske novice.
v Na Colu so volitve potrjene. Izvoljeni so: Franc Pregelj, posestnik na Malem Polju županom. Svetovalci so: Andrej Puc, A. Bizjak. Anton Kobal, Janez Kovšca, Matija Pregelj in Franc Kožman. Vsi so pristaši S. L. S. S tem jc uničena večina liberalne stranke na Vipavskem in z njo je pokopan znani kričač na Vipavskem shodu žlindrovec Andrej Ro-van.
Jeseniške novice.
j Otvoritev nove železnice bo 19. t. mes. Tako je sedaj uradno določeno. Vendar nekateri dvomijo, ali bo sploh mogoče progo takrat res otvoriti. Železniške postaje niso namreč še opremljene z vsem potrebnim, do tega časa jih opremiti bo težko šlo. Gradbeno vodstvo bo moralo hiteti.
j Slovenske zastave niso prepovedane ob otvoritvi, kakor se je pisalo. Na kolodvoru železniška uprava ne bo razobesila slovenskih zastav, privatniki jih lahko razobesijo kolikor hočejo.
j Deželni predsednik Schwarz pride v ponedeljek, dne 19. t. ni., ob pol 3. uri popoldne na Jesenice. Jesenice naj ga pozdravijo s slovenskimi zastavami! Cez noč ostane na Jesenicah in se drugi dan popelje po novi progi do Bohinja ter potoma obišče vse ob progi ležeče občine. V sredo, dne 12. t. m., bo v Radovljici.
j Dvanajst kresov je gorelo na predvečer sv. Cirila in Metoda, vsi v jeseniški občini. Na Mežaklji je »Katoliško delavsko društvo« žgalo dva kresa. Pri enem je svirala delavska godba, spuščale so se rakete in zažigal se je umetalni ogenj. Ta večer je sijajno pokazal, da v gorenjski dolini živi slovenski rod. — Otroci vseh šolskih vrtcev so imeli na god sv. Cirila in Metoda sveto mašo na Savi, otroci obeh oddelkov savskega vrtca pa so bili pogoščeni na vrtu, da si bodo še bolj zapomnili god slovanskih apostolov.
j Za »Delavski dom« je daroval 10 kron gospod Simon Ažman, posestnik v Gorjah, bivši tovarniški delavec in član »Katoliškega delavskega društva« na Jesenicah. Bog povrni in obudi mnogo posnemalcev! S kopanjem temelja se je že pričelo.
j Česa se veselijo naši liberalci? Cujte! V »Slov. Narodu« od veselja vriskajo tako-le: »Letošnja procesija na Telovo je bila najne-znatnejša, kar so jih Jesenice kdaj videle. Ljudstvo je hotelo na izzivajoč način pokazati, da se ne mara udeležiti procesije, ki jo vodi fajmošter Zabukovec. Najbolje je, če sploh nihče ne gre v cerkev, dokler mašuje na Jesenicah fajmošter Zabukovec, ki je prinesel toliko gorja v občino.«
j Kaj je res? Res je, da je učitelj Fabinc prepovedal šolarjem, pri procesiji na glas moliti, čeravno jim je bil katehet to zapovedal. Ko prva prepoved ni izdala in so šolarji nadalje glasno molili, prepovedal jim je še enkrat, nakar so šele utihnili. Res je dalje, da so izzivajoče nastopali ob procesiji »Sokoli«. Ko se je procesija pomikala po cesti, prihajali so ji Sokoli nasproti in šli demonstrativno ob procesiji v nasprotno stran. Govorilo se je celo, da so med procesijo izzivali in sramotili dekleta Marijine družbe. Res je tudi, da so nekateri svobodomiselni Jeseničani agitirali, naj bi se gasilci ne udeležili procesije, in so jih tudi res nekaj odvrnili, da so se vrnili, ki so bili že napravljeni. Res je pa slednjič, da vkljub izzivanju imenovanega »ljudstva« je bila procesija lepa in impozantna in se je izvršila v najlepšem redu, kakor še nikdar poprej.
j »Sokol« je znova pokazal, da sovraži vse, kar nosi katoliško ime, in da je res boj liberalcev na Jesenicah le boj zoper katoliško cerkev in njene naprave. Naši liberalci bodo srečni šele tedaj, kadar ne bo nihče več hodil v cerkev, kadar ne bo nikogar za procesijo in kadar bo molitev popolnoma odpravljena. Pa se še eni čudijo, da teh ljudi ne pustimo mirno pri delu za »milo domovino« in »slovensko narodnost«. Gorje domovini in narodu slovenskemu, če take vrste narodnjaki dobijo popolno moč! Neobhodno potreben je boj zoper nakane takih naprednjakov!
j Jeseniški psi našim liberalcem strašno imponirajo. V veliko čast si štejejo liberalci, če jih kak pes povoha. Ne vemo pa po njih besedah, kdo je bolj inteligenten, ali liberalci ali jeseniški psi. Liberalci se bahajo, da se psi zanimajo za njih nazore in mislijo, da nas še pes na cesti ne povoha in se noben jeseniški pes ne zmeni za naše nazore. Mi prav iz srca privoščimo liberalcem, naj jih še dalje psi vohajo in se zanimajo za njih nazore!
Idrijske novice.
Volilna borba v naš mestni zastop je končana. Nasprotniki pišejo v svet kako so zopet klerikalnega zmaja premagali, zato bodi tudi nam dovoljena mirna in stvarna beseda. Da se krpa neka zveza med naprednjaki iu socialnimi demokrati, je že nekaj časa šumelo po našem mestu. A nismo mogli vrjeti. Saj je Kristan na javnem shodu dne 28. aprila še rekel, da naši naprednjaki so mrlič, umirajoča stranka, s katero je on že opravil in ni vredno besede zgubljati o njej. Ako smo vprašali kakega demokrata, kaj v večini oni mislijo, je rekel: Mi smo odločno zato, da gremo sami za-se v boj, ako se pa zvežemo, je pa to le mogoče s katoliško stranko, s katero smo glede delavskega in gospodarskega vprašanja edini. Listi obeh nasprotnih strank so pa začeli kljub tem trditvam v zadnjem času udrihati le po naši stranki in očitati našim možem, da so nezmožni za mestne odbornike. Strme smo brali smele trditvp, ko je vendar še v živem spominu, da so ravno naši odborniki odkrili vso gnjilobo pri mestnih računih, in da je celo Kristan sam iskal sveta pri naših odbornikih. Vendar po dolgotrajnih in večkratnih sestankih sta se zedinili obe stranki. Nas to ni oplašili, ko smo prešteli svoje vrste, smo bili gotovi zmage, ako se bodc-le pošteno vse vršilo in ne bo kakega nenavadnega pritiska. A kaj smo videli!
Terorizem iiradništva. Nadsvetnik da pooblastilo pri bratovski skladnici, da voli liberalce štiri in demokrate štiri. Na volišče
pride njegov namestnik rudarski svetnik in voli za svojo gospo enako, po mestu pa agi-tirajo profesorji naše realke. In če se jim ne posreči dobiti volilca na svojo stran, tedaj pošljejo še svoje žene ga obdelavat. In res bojevite amaconke uderejo v hišo, vrše svoj posel z nenavadno vztrajnostjo. Županstvo je izdalo posebne izkaznice, kedaj lahko pride vo-lilec na vrsto. Marsikateri je na vrsti še-le popoldne, a vidi in sliši kaj se godi. 2e tako rad se ne udeležuje volilne borbe in sedaj mu lahko škoduje, ako voli po svojem prepričanju. Med 500 volilci je pač precej omahljivih, ki se še vstrašijo kake žrtve. Tako se je po volitvi izgovarjala: Oprostite, da sem dala pooblastilo realčnemu direktorju, imam brata v realki. Mož je dal roko, da gotovo pride na volišče popoldne, a ko vidi, kako švigajo po hišah profesorji in suplenti, zapusti popoldne Idrijo, ter gre v hribe na sprehod. Mož se boji, da bi radi očetove odločne možatosti ne trpel sin-dijak na realki. Plašljivi rudar je zopet v zadregi, ako bi drugače volil, kakor sta svojo voljo pokazala najvišja moža pri rudniku. In tako se lahko prigodi, da ga mnogobrojni agitatorji pridobe na svojo stran. O bliščečih to-larčkih, o grozilnih pismih, ne govorimo, ti le posameznega premotijo, a navedena dejstva pa vpljivajo na maso.
Najmočnejša stranka. In vendar kako časten uspeh za našo stranko! Naprednjaki in socialni demokrati imajo le 220 glasov,, toraj niti absolutne večine — vpisanih je v III. razredu 514 volilcev, — med tem, ko naša stranka broji 190 mož. Številka 190 kaže, katera stranka je najmočnejša v Idriji. Do sedaj jo obe združeni stranki le še prekosita za 30 volilcev vkljub toliki agitaciji in nasprotni volilni komisiji. Ni čuda, da se je tako boje.
Koliko so stranke napredovale od zadnjih občiskih volitev? Pred štirimi leti so imeli liberalci v III. razredu 131 glasov, socialni demokrati 66, skupno obe straki 197 volicev, napredovali sta torej obe stranki vkup za 23 glasov. Naša stranka je zadnjič zmagala s 148 glasovi, letos jih ima 190, toraj je napredovala sama za 42 glasov. Kedo napreduje, če-gava je prihodnjost, številke dovolj jasno govore. In »Slovenski Narod« se upa še norčevati, da je naša stranka brez armade! Naj le katera onih strank pokaže toliko število neustrašenih mož, kakor naša! Zato imamo le pomilovalni smeh, kadar beremo bombastična poročila v nasprotnih listih. Tudi ni spravilo iz ravnotežja naših mož, ki so se zbrali na gostilniškem vrtu po volitvi, ko je Julče mimo pripeljal nekaj sokolov, realcev in bosonogih učencev ljudske šole, ki so rjuli: živio naprednjaki, doli s farji!
Kaka bo opozicija v mestni hiši? Socialni demokrati so agitirali s tem, da je treba stvarne opozicije v mestni svet. Do sedaj je bila naših tretjina; ti bi lahko se odstranili od seje, ki bi ostala nesklepčna, zato so se naše le bali. Saj naši so k sejam vselej polnoštevilno prišli, med tem, ko je večkrat manjkalo kaj naprednjakov. Sedaj bode šest demokratov sedelo v zboru, a njim nasproti 21 liberalcev. Opozicija je torej na številu zgubila. Socialni demokrati pa se ne bodo mogli kaj šopiriti v zbornici, saj jim bodo njih zavezniki rekli: »Le ne preglasno, z našimi glasovi tukaj sedite!« Sicer bo pa še tako prilika nanesla govoriti o delovanju novega odbora. V II. razredu so dobili zavezniki 18 glasov od 32 vpisanih. Zmagali so s pomočjo dveh socialnodemokratičnih glasov. V I. razredu došlo je na volišče 36 volilcev, toraj niti polovica ne. G. nadsvetnik je hotel tudi nerudarskim uradnikom prepustiti nekaj mest. A ko so to zagotovilo dobili, iskali so na tej izjavi pooblastila od učitelja, in ko so menili, da bodo s tem zmagali, črtali so kar dva, ki nista slepa njih pristaša s kandidatne liste in vpisali dva svoja. Tako početje se je gabilo drugim, da niti nadsvetnik in ogromna večina rudarskih uradnikov ni šla volit. Tudi prav! Po delu in obnašanju se mož spozna, morda se bodo sčasoma tudi tem gospodom oči odprle.
Socialni demokratje so zmagali v III. razredu, oziroma prodrla je ona kandidatska lista, ki so jo sestavili socialni demokratje; tako piše sedaj v resnici »Naprej«, kakor smo napovedovali. »Narod« je pisal o »napredni« zmagi, »Naprej« o socialistični. Po »Napreju« je izvoljenih pet socialnih demokratov, eden obrtnik in dva napredna, socialnim demokratom prav blizu stoječa rudarja. Tako se je torej popolnoma podala napredna stranka, samo da reši mizarja Miha Tratnika, ki ga Kristan še ne šteje med socialnim demokratom prav blizu stoječe. Pa taki slavospevi v »Narodu« o zmagi naprednjakov v III. razredu.
Bodoča opozicija v občinskem svetu bodo socialni demokratje, kakor napoveduje Kristan. O potrebi strogega nadzorovanja nad liberalnim gospodstvom govoriti ni potreba. Preteklost dosti jasno to spričuje. Nova opozicija si bo lahko ogledala tudi dela zadnjih let, ko je Kristan neuspehe pripisoval nesposobnosti naših mož. Sedaj ima samo svoje okolu sebe, torej bo lahko dosegel, česar preje ni mogel. Želimo mu prav od srca obilne sreče v prid davkoplačevalcev idrijskih. Mi ljubimo pošteno delo, in naj je izvršuje delavec katerekoli stranke. Škoda je sicer, da v opoziciji ne bo vsaj tretjina odbornikov, kakor doslej. »Socialnim demokratom prav blizu stoječega rudarja« ne bosta kaj zanesljiva, kolikor saj enega poznamo. Priljubljenejša pa je vseeno liberalni večini socialno-demokratična opozicija, nego opozicija slovenskega krščanskega delavstva, kar pa ni čudno. Liberalci vedo, da socialisti bolj ne morejo nagajati, zato so poskusili sedaj z njimi, morda bodo lažje dihali. Ne toliko sovraštvo do »klerikaliztna«, kolikor bolj maščevalnost nad »klerikalci« in strah pred njimi je gnal naprednjakc socialistom v naročje. Socialni demokratje so pa zopet volili Miha I ratnika in Mohoriča, da si prikupijo
liberalne glasove, ker so bili zase preslabi; kar sami priznavajo. Toliko, da ne bo nepotrebnih besedi o porazu klerikalcev. Ako socialisti moško nastopijo v opoziciji, nas bo le veselilo, tembolj, ko bomo mislili na znani nemški reko pameti onih telet, ki si sama izbirajo mesarja.
Nekoliko je pa vendarle sram združene naprednjake in socialiste, ker vkljub skupnemu nastopu niso mogli postaviti na volišče absolutne večine 257 glasov. Sedaj se tolažijo s tem, da bi bili lahko dobili 300 glasov, ako bi bili živahneje agitirali, ko so klerikalci »agitirali besno.« Klemenčič, Os\vald, Kavčič itd. so bili. cele tedne na nogah, pravi Kristan. To je zopet le priznanje resnemu delu. Kristan je pisal, da bodo videli liberalci, kako zdrave noge da ima, ko pridejo volitve v III. razred. Klerikalci pa niso nič obetali, ampak pokazali so na dan volitve, da znajo tudi agiti-rati po receptu Kristana, ki pa je pozabil svojih zdravih nog ter se zložno vozil — po bolnike v liberalni kočiji. S čimer se je preje sam ponašal v mamljivem pretenju, to sedaj graja na klerikalcih, seveda iz doslednosti.
»Še iz norišnice bi jih pripeljali, če bi jih tam imeli, ali pa bi jih izkopali, če bi vedeli zanje«, je bila prav karakteristična opazka enega sodmga na koncu volitev, pripoveduje Kristan. Ako se ne motimo, je to opomnil Tomaž Filipič iz Spodnje Idrije. Mož pa se je silno urezal, ker ni vedel, da so liberalci, oziroma socialisti izkopali že pred meseci umrlo ženo, za katero je volil mož. »Klerikalcem« pa še za žive niso pustili voliti.
Besno so agitirali klerikalci! Stara fraza ljudi, ki mislijo, da smejo sami delati, kakor jim drago. Ne omenjamo Dragotinai menda je zadosti, ako omenimo, da celo damam niso prizanašali, ampak jih gnali v agitacijo. Torej le pred lastnim pragom!
Novice iz Zagorja ob Savi.
7. Sv. Petra semenj se je letos bolj slabo obnesel. 2c zjutraj je deževalo. Proti poldnevu pa je prišel hud naliv z viharjem in napravil mnogo zmešnjave. Nekaterim prodajavcetn je razmetalo blago po tleh in jim prizadelo precej škode.
z Topliška šola je v teku treh mesecev
doživela mnogo prememb. O Veliki noči si je učitelj g. M. Pelko vzel dopust glede izpopolnjevanja svojih študij in dobil gospoda Josipa Cerina za namestnika. Kmalu nato je zaradi bolezni dobil dopust voditel g. K . Mally, in g. Fr. Kozjak je poučeval 5. in 6. razred skupno. S 1. junijem je pa tudi on dobil dopust in šel v meščanski tečaj. Tako je sedaj edini učitelj na tej šestrazrednici g. J. Cerin, kateremu je tudi izročeno začasno vodstvo. Štiri razrede poučujeta poldnevno dve učiteljici gdč. Junis in gdč. Jankovič.
z Osebne vesti. Učiteljsko službo v Toplicah je dobila gdč. M. Garbeis. — Nadučitelj g. K. Maly je srečno prestal prvo operacijo v Ljubljani. Sedaj se je odpeljal v Gradec na kliniko. — Vodja orožniške postaje g. I. Bolite je prestavljen v Lukovico. Pri nas je 7 let opravljal službo natančno in vestno ter je bil splošno priljubljen.
z Pod zemljo v Kisovcu je v petek 6. t. m. podsulo dva premogarja Martinčiča in Balsa. Balsa so že dobili mrtvega.
z Kresov na čast slovanskima apostoloma je gorelo v naši dolini precejšnje število Največja sta bila na »gorici« in na Hrastelo-vem hribu.
Loške novice.
Kopriva pri korenini peče. Šolski otroci iz starološke občine so na potu iz šole tako pretepli svojega součenca iz Moškrina, da je v nevarnosti njegovo življenje. Morali so ga prevideti. Najprej so ga podrli na tla, potem pa še po njem hodili in ga smrtno nevarno poškodovali. Kaj je pričakovati od take mladine? Neki poseben čut obide človeka, ko vidi hoditi orožnika v šolo izpraševat napadovalce, stare največ 12 let.
Na Trati je zvečer pred sejmom 13-letni Franc Kalau, Štibernikov Starmanovemu fantu z nožem preezal lice, da so ga morali prepeljati v ljubljansko bolnišnico.
Občinske volitve so imeli zadnji teden v Škofji Loki. Udeležba ogromna, boj strasten! Volilni shod pri Pepelnjaku je spravil vse mesto po koncu! Agitacija silovita, zato pa tudi zmaga toliko bolj sijajna! Zmagala je stara garda s par novimi pridobitvami. Naj govore številke! V 3. razredu, kjer je 380 volilcev, je volilo 6 odbornikov celih šest mož, a še izmed teh 6 mož jih je bilo treba nekaj poklicati, da se je mogla volitev izvršiti. V 2. razredu se je izmed 40 volilcev udeležilo volitve 7 mož in so izvolili istotako 6 odbornikov. V prvem razredu, kjer je 33 volilcev, se je pa oživela stara kri penzijonistov in je volilo 13 oseb! Kaj ne, zanimanje za občni blagor! Beži Ljubljana, Gradec se skrij!----—
Komisijonclni ogled za popravo in podaljšanje župne cerkve v Škofji Loki se je vršil pretečem ponedeljek. Blizu 400 let stara stavba se namerava prvotnemu gotiškemu slogu primerno popraviti in deloma podaljšati. Načrti so v resnici krasni! Izdelal jih je arhitekt H. Paschcr iz Gradca, ki je tudi za novo cerkev na Trsatu in Viču napravil načrte in vodi zdaj zidanje nove velike opatske ccrkve pri Olivetancih na Tanzenbergu na Koroškem. Z novo cerkvijo bo Loka veliko pridobila! Pričakovati se sme, da se delo kmalu začne.
Interesanlni angleški pomorski manevri.
London, 4. julija 1906. Letošnje angleške pomorske vaje so bile sila zanimive: sovražniku se je posrečilo zasesti morsko cesto Kale in se približati Lon-
donu. Stvar se je vršila sledeče: Angleško brodovje, ki je štelo okoli 100 ladij, je bilo razdeljeno v dve stranki, rdečo in modro, ki je markirala sovražnika. Modri sovražnik pod poveljstvom admir. Maya se je po manevers-kem načrtu držal Irske kot vojnega opirališča in je imel nalogo ovirati angleški trgovinski promet ter tako prisiliti rdečo stranko katero je poveljeval admiral Wilson da sklene mir. Rdeči so križali po angleških pristaniščih in imeli za pomoč malo brodovje admirala Be-resforda, ki je imel pohiteti iz Gibraltara. Modri so bili polovico slabši po številu ladij. Ko napoči napovedani dan vaj, je modro sovražno brodovje kar izginilo. Ni ga bilo, da bi vznemirjalo angleška pristanišča. Kar dobi rdečo brodovje obvestilo, da so modri s polnim parom odpluli proti portugiškim vodam, kjer so se razdelili v tri oddelke, se razpršili na 200 milj daleč, ostali medseboj v brezžični brzojavni zvezi in zaplenjali — seveda le navidez — vse angleške trgovske ladje, sedaj so se pa že približevali rdeči. Obveščale so jih o tem različne križarice, ki so po dani jim nalogi plenile daleč na okoli. Brezžični brzojavi so kmalu ponehali, kar je bilo znamenje, da so i se rdeči polastili posameznih križaric. Zadnji četrtek je modro brodovje na obzorju videlo rdeče brodovje štirideset bojnih ladij. Admiral May se ni hotel boriti s sovražnikovo premočjo in jo je s svojimi velikimi petimi bojnimi ladjami odkuril v neznano daljo. Gonja je trajala od četrtka do sobote, vsi so pluli proti severu, rdeči so se držali bližje notranje črte, tako da se je zdelo, da bodo prehiteli drznega modrega sovražnika. Toda ta je zadnji hip izvršil spreten manever iu je prevaril rdeče. Nedeljo v jutro so bli modri že v kaleški morski ožini, kjer ni bilo ne ene rdeče ladje. Modri, so bili gospodarji ožine in so ondi lahko počenjali kar so hoteli. V divji gonji so bili proti rdečim na dobičku za celih šest ur. Te so dobro izrabili. Admiral May je obrežje obvestili s signali, da bo v slučaju, da se 11111 približat kaka rdeča torpedovka, bombardiral na neutrjena pristanišča. Zategadelj so morali tami razobesiti povsod zastavo za premirje.
Ladje modre stranke so bile od 24. junija do 1. julija neprenehoma zakurjene in v divjem diru. Ko so jih rdeče preganjale, so. začeli kuriti z oljem, kar se je sijajno obneslOi. boljše kot z najfinejšim ogljem.
Poslano.
— OO t. -j
^	je g
hsj t- oj </> i* j	O)
J" J
*—-» o. o
-Č5 <D
	
	<u
	</J m ro o->
eaea	
SEE	c t_
	o>
	.
	C '
s=	0» A
	-O
	
	00
	šg=
cr>	B .0 ___i
o §
ske želod&ne kapljice, vetrove odganjajočo in želodčni krč utešujoče priznano uspešno ljudsko zdravilno sredstvo. Steklenica 20 vin., 6 steklenic 1 K. Odvajalne krogljice, posrebrene, učinkujejo očiščujoče, ne da bi povzročile bolečin. Škat-ljica 70 vin. — Dobita se v lekarni Mardet-schlaegerja, kemika pri zlatem orlu v LJubljani na Jurčičevem trgu poleg železnega moitu.
Zaloga kosmetičnih preparatov „Ada" (oblastveno zavarov.) : Ada-milo. Ada-kream, Ada-ustna voda, Ada-zobni prašek, Ada-voda za lase In Ada-pomada.	1S3 49—23
7d«"]TTi!|ao^a in	C. kr. drž. železni ce 1 en ie.tr
LUrdllliSvC lil ure od Ljubljane. Najkrasnciša gorska lega, popolno 7avarovano pred vetrom.
mila, podplaninska klima.
Popolno zdravljenje z vodo (slslem Pricssnltz, Wlnternitz in Knelp-), šolnine kopeli, ogljenokisle in elektriinc kopeli, zdravljenje s suhovroiim zrakom, masaža zdravilna
zdravilnica z Yodo
viliški park, izborna restavracija; za bolne na živcih In za notranje bolezni ; tudi za take. ki potrebujejo oddiha btez zdravljenja Udobna stanovanja v zdravilišču in raznih vilah.
kopališče Kamnik (Kranjsko)
Zmerne cene. Otvorjeno do oktobra. Prospekte pošilja zastonj 916 15-14 dr. R. VVackenreiter
zdravnik, voditelj in kopališki najemnik.
■ v	______■
Šolske sestre v Trstu,
via P. Besenghi 6.
Učilišče m uzsoleuališče zn deklice. -
Temeljit pouk po učnem načrtu za osem-I razredne ljudske šole na Primorskem.
Letna plača 450 K. — Hiša z vrtom, lep in zdrav kraj, krasen razgled na morje, kopalnica.
Sprejemajo se tudi deklice v oskrbo čez dan.
Pouk v slovenskem, nemškem, italijanskem, francoskem in angleškem jeziku; v godbi 1 glasovir. gosli, citre, petje; v ženskih ročnih delih, v risanju in slikanju.
II, priloga 153, Stev, ^Slovenca" dne 7, Julija 1906.
NOTRANJE POLITIČNI POLOŽAJ.
Neki nemški minister je izjavil z ozirom na včerajšnjo izjavo ministerskega predsednika Itecka v državnem zboru: Ogrska vlada se je vedno sklicevala na dogovor o nagodbi, ki sta ga sklenila Szell in Korbcr. Potrebno je bilo, da smo dobili za nadaljna pogajanja proste roke in zato smo morali umakniti nagodbo. Ogrska vlada bo končno morala priznati, da ji ie računati z drugim položajem. O zbornici upa, da prizna vladi skrb za varstvo avstrijskih koristij nasproti Ogrski in da ne bo odrekla ministrstvu podpore v tem važnem trenutku. Splošno je napravil Beck s svojo izjavo ugoden vtis. Splošno izjavljajo voditelji strank, da so zadovoljni, ker se čisti razmerje med našo in ogrsko vlado. Dr. Chiari namerava predlagati, naj se Avstro-ogrska banka razdeli, še pred 1. 1910, ko poteče bančna doba. — Ker nameravajo pospešiti prvo branje o podržavljenju »Severne železnice«, žele prizadeti poslanci, da se peča zbornica prej ko mogoče tudi s pogodbo glede »Donavske pa-robrodne družbe« in a z novo pogodbo z Lloy-dom. — V torek ali v sredo se vrši seja justič-nega odseka. Razpravljati nameravajo o Tschanovih predlogih glede posamnih določil o zakonskem pravu v splošnem državnem zakoniku.
ZASEDANJE DELEGACIJ.
Bosenske razmere. — Za svobodo vere in vesti.
Državni finančni minister Burian naglaša, da se je trudil takoj, ko je prevzel bosansko upravo, da bi odstranil nasprotstva med posestniki in kmeti. Agitatorji so odgovorni za kri, ki je tekla ob stavki. Pravi, da zaslužijo polno priznanje oni visoki dostojanstveniki, ki jih je napadal Klofač, ker so uspešno delovali v težavnih okoliščinah. Pravi, da je bila začetkoma nemščina v Bosni zelo razširjena, ker je uvedla armada deželno upravo. A zdaj se izključno uporablja v prometu z domačimi deželni jezik. Ni res. da del uradništva ni zmožen deželnega jezika. Obveznega šolskega pouka ne morejo še uvesti, a nameravajo upeljati relativni obvezni šolski obisk. Minister pravi, da deželne vlade prebivilstvo ne sovraži, marveč zaupa uradništvu, in oblasti pomagajo prebivalstvu s svetom in v dejanju. Izseljevanje iz Bosne ni tako, da bi moralo vznemirjati. Ogrske zahteve do Bosno niso bile stavljene na kompetentnem mestu. Nasproti Tollingerju izjavi Burian, da deželna vlada ni nastopila zaradi izpreobrnitve molia-medana, ker je bil dotičnik polnoleten, marveč zato, ker je nadškof demonstrativno preziral zakon in hotel tako pokazati, da zanj ne obstoji zakon o konverziji.
Poročevalec dr. Susteršič zahteva popolno svobodo vere in v e st i za vsa tri veroizpovedanja. Zahteva izremembo predpisov o prestopu in kritikuje postopanju bosanske deželne vlade nasproti naškofuStad-lerju. Burian pravi, da se nikomur ne brani prestop v drugo vero. A dotični cerkveni načelnik mora to naznaniti vladi. Določila o prestopu se bodo pa izpremenila.
B i a n k i n i je očital ministru, da ni popolnoma odgovoril na njegova očitanja. Delegacija odobri nato kredit za okupacijski deželi. Tudi skupni proračun je delegacija odobrila. Dobernig želi, naj bi se tudi avstrijski ministri udeleževali delegacijskih sej. Nastopa tudi proti grofu Stiirgkhu in mu svetuje, naj se bori za mandat, kakor delajo češki fevdalci. Ko je še govoril Stein, ki pravi, da odpre splošna volilna reforma vrata anarhiji, so sklenili, da za zdaj odklonijo predlog, po katerem naj bi vabili tudi avstrijske ministre k sejam delegacije. Ko se je zahvalil Golucho\vski delegaciji v cesarjevem imenu in Baernreither predsedniku knezu Lobkovicu, zaključi knez Lobkovic zasedanje delegacij.
OGRSKI DRŽAVNI ZBOR.
Ogrski državni zbor je nadaljeval 6. t. m. razpravo o adresi. Viszontay je očital narodom da so ostali v bojih za ogrsko usavo vedno na strani mažarskih sovražnikov. Hod-za pravi, da stoji na čelu avstrijskega trgovinskega ministrstva mož, proti kateremu se morajo združiti vse moči, da se Mažari vz-drže. Če se pa nastopa proti narodom kakor sovražnikom, ni mogoče, da sodelujejo. Državni tajnik Giinther pravi, da delajo zastopniki narodnosti ne kot državljani, marveč kakor tujci.
CARINSKA VOJSKA S SRBIJO.
Ogrska vlada je včeraj brzojavno ukazala carinskim obmejnim oblastim, da stopijo v veljavo določila avtonomnega splošnega carinskega tarifa, ki se poostri, tako da se meja popolnoma zapre srbskemu uvozu živine, kar utemeljuje z veterinarno potrebo. Srbski generalni konzul dr. Petkovič v Budimpešti je posredoval opetovano zaman v ogrskem trgovinskem ministerstvu, da bi zavlekli zatvori-tev meje.
Pasič vloži takoj srbskemu kralju prošnjo za odstop, ko sc snide skupščina. Kralj naj-brže odkloni prošnjo. Odstopijo pa ministri, ki se ne strinjajo s Pasičem glede načina pogajanj z Avstro-Ogrsko. Pasič je naznanil časnikarjem vsebino odgovora srbske vlade avstrijski. Odgovor naglaša, da je pripravljena srbska vlada sprejeti načela provizorija, a ne na lastno odgovornost, marveč le. če pritrdi skupščina. Srbska vlada pričakuje, da se uredi živinski promet med Srbijo in Avstro-Ogrsko tako, da obsega žc provizorij carinske postavke in veterinarno policijske predpise, kakor so sklenili pri pogajanjih. Odgovor konča: Srbska vlada je v vseh točkah razen nabavil topov ugodila avstrijskim zahtevam. Uradni brzoiav poroča, da je zahtevala Srbija važne politične in veterinarno policijske zahteve.
Dokler bi ne odobrila skupščina tarifa, bi lahko Srbija izvažala vso za eksport sposobno živino čez mejo, medtem bi pa mi ne mogli uvažati važnih eksportnih predmetov v Srbijo.
KOREJSKI CESAR JETNIK.
Daly Mail« poroča iz Soula: Marki Ito je v sporazumu s korejskim cesarjem nadomestil dosedanjo korejsko palačno stražo s stražo japonske vladne policije. Ni res, da smatrajo Japonci korejskega cesarja za svojega jetnika. Japonci so storili to le v cesarjevo osebno varnost, ker je nameravalo izvršiti nanj napade več korejskih dvorjanov, odkar priznava japonsko nadoblast.
NAMERAVANI ATENTAT NA NEMŠKEGA CESARJA. •
Hamburg, 6. julija. Anarhista Rosen-berga, katerega sumijo, da namerava atentat na nemškega cesarja so aretirali v Altoni.
Rosenberg trdovratno taji. Razstrelilnih stvari niso našli pri njem, kljub temu pa ostane v zaporu.
RUSKI DEMOKRATI HUJSKAJO PROTI AVSTRIJI IN NEMČIJI.
Glasilo ustavnih demokratov je priobčilo 6. t. m. članek, ki hujska proti Avstriji in Nemčiji. Rusiji priporoča, naj se približa angleški kulturi. Med člani dume so razširjene govorice, da se vmešava nemški cesar osebno v ruske zadeve, kar potrjujejo, dasi ne naravnost, tudi diplomati. Ogorčenje proti Nemčiji je v Rusiji veliko.
DOGODKI NA RUSKEM.
V	seji ruske gosudarstvenne dume je govoril 6. t. m. profesor Sčepki o bjalostovškeni judovskem pogromu. Ostro je napadal policijo, češ, da je organizirala pogrom. Vladni krogi so smatrali jude za anarhiste in odpor judov za upor. Govornik poživlja dumo, naj ustanove milico, da prepreči pogrome in da sklene zakon, ki dovoli vojakom nepokorščino proti nezakonitim ukazom. Vse duhovnike in tudi vilnskega škofa je pozval naučili departe-ment, naj odstopijo iz dume ali naj pa opuste duhovniško službo.
V	Samari se je uprla vsa posadka. Uporni vojaki nameravajo oprostiti politične jetnike. Zahtevajo deloma gospodarskih, deloma političnih pravic.
V Mjehovem je preiskalo 25 kazakov neko apnenico, kjer so našli izdelovalnico bomb. Šest mož je zlezlo v apnenico. Neki kazak je suval s sulico v slamo. A kar nakrat se za-čuje pok in apnenica zleti v zrak. Ubitih je bilo 8. ranjenih pa pet kazakov.
Na Dunaju se je vršil 5. t. m. shod proti klanju v Bjalostoku. Govorili so Noske, Ofner, Straucher in grof Sternberg. Udeležencem so dajali listke, ki so poživljali na demonstracijo pred ruskim poslaništvom, a dr. Straucher je svaril pred demonstracijo, ki je izostala.
Dutnni člani, ki so preiskovali v Bjalostoku vzroke pogroma 14. m. m. so priobčili obširno poročilo, v katerem trde, da je bil izbran dan za pogrom in obtežuje policijo ter vojaško oblast, še predno so proglasili vojno stanje in so izročila mesto policistom iu oboroženim vojakom, ki so nato streljali na jude.
V	bližini poslopja, kjer zboruje gosudar-stvenna duma, so imeli delavci shod, ki ga ni hotela razgnatistotnijaPreobraževskega gard-nega polka, nakar so razgnali shod policisti na konjih, ki so tudi ranili člana dume Sedel-nikova.
V	Tiflisu so pričeli 5. t. m. razpravo proti
27 vojakom Mingrelijevega polka, ki so obtoženi, da so se udeležili odpora. Ob tej priliki je nastal v mestu popoln upor. Po cestah so nastavili topove in mitraljeze. Povsod so močne vojaške čete. Na ulicah jc mirno. Časniki niso izšli. Razprava sc vrši tajno.
Iz Peterburga poročajo, da je Trepov v nemilosti in da pričakujejo njegov odpust. Nekaj dni sem ne sme k carju.
Marijo Spiridonovo so odvedli 5. t. m. iz Moskve s štirimi drugimi političnimi hudodelci v Sibirijo. Priredili so ji velike ovaciie.
Car je dovolil malone vsem osebam v svoji okolici, da smejo uvesti na svojih posestvih s puškami oborožene straže, ker kmetje vedno bolj groze.
V	Peterburgu se nahaja 12.000 dobro oboroženih pristašev »črnih sto«, ki še vedno nadaljujejo oboroženje. Kakor znano, vprizar-jajo takozvane črne čete judovske pogrome.
Angleško brodovje pride 26. t. m. v pristanišče Aleksander III., kjer ostane do 31. julija.
Iz Moskve so izgnali administrativnim potom znanega liberalnega popa Petrova.
Dnevne novice.
+Koroški Slovenci na III. katoliški shod.
Pri odborovi seji »Katoliškega političnega društva za Slovence na Koroškem« dne 3. t m. se je soglasno sklenilo razviti kar najob-širnejšo agitacijo za tretji katoliški shod. Iskreno pozdravljamo to vest, ki se radostno pridružuje poročilom iz drugih slovenskih dežela. Slovenski narod iz vseh slovenskih po krajin si bo na tem vseslovenskem shodu za črtal krepka pota za svojo samopomoč. Ker prihajajo tako odlični glasovi iz Goriške. Štajerske in Koroške, pozivamo tembolj Slovence na Kranjskem, da se dne 26. avgusta v tem ogromnejšem številu udeleže praznika slovenskega pobratimstva
+ Anarhisti in naš cesar. »Kurjer Ivov-ski« poroča: Nekaj dni so razširjene v Budimpešti govorice, da se cesar ne udeleži jesen-
skih vojaških vaj v Šleziji. Deželna vlada je namreč izvedela, da se nahajajo anarhisti v deželi. Policija dela na vso moč, da zasledi anarhiste, a brez vspešno.
XDr. Susteršič za belokranjsko železnico
Danes priobčujemo znameniti govor načelnika »Slovanske zveze« dr. Šusteršiča, ki je za uresničenje belokranjske železnice izbral oni prostor, kjer se more najuspešneje zagovarjati, namreč delegacijsko zasedanje. Izbral je pa tudi z veliko diplomatsko rutino vse tiste momente, ki morejo najodličnejše avstro-ogrske kroge — in ti so v prvi vrsti vojaški krogi — interesirati za ta naš velepo-membni in velepotrebni problem. »Narod« je takoj napadel dr. Šusteršiča zaradi tega govora, češ, da se vladi prilizuje ter mu je podtikal vse mogoče namene. Mi pa vemo, da bo ta dr. Šusteršičev izborili govor sprejet pri vseh Jugoslovanih, zlasti pa pri naših Belo-kranjcih, z največjim zadoščenjem. Dal Bog, da se razmere kmalu tako izpremenc, da se ta naša velevažna zahteva uresniči
Vremenske nezgode na Notranjskem. Včeraj so. kakor se nam poroča, poslanci Z i t-n i k in tovariši nujno predlagali v držvncm zboru: I. Vlada naj čimpreje na podlagi po-izvedeb dovoli državno podporo onim posestnikom ob Reki na Notranjskem, koder je zadnja povodenj dne 30. junija odnesla mnogo sena ter poplavila travnike in njive. 2. Vlada naj stori potrebne korake pri kranjskem dež. odboru in primorski deželni vladi, da se izvrši nujno potrebna uravnava Reke ter preprečijo vsakoletne povodnji.
+ Lev brez kosila. Ze od nekdaj se je opazovalo, da dični voditelj liberalcev politiko najbolj razsoja s kuhinjskega stališča. On bi bil strašno rad povabljen h kakemu boljšemu obedu, pa sc mu ne posreči, razen pri »Roži«, in zato se vsakikrat znese nad poslanci, ki so srečnejši od njega. Kadar je dr. Susteršič kot delegat k cesarju povabljen, tedaj se voditelju liberalcev cede tako debele sline, da prilezejo v obliki tinte na popir. Tudi zadnjič se je maščeval s tem, da je pisal, da jc cesar dr. Šustcršiču javno pokazal svojo n e-ni i I o s t. Tudi Šukljeta je napadel, ko je nekoč obedoval s cesarjem. Zdaj je pa z ogorčenjem poslal med svet strašno novico, da je bil poslanec Pogačnik povabljen k obedu od ministrskega predsednika. Seveda jc moral to najhujše ožigosati. — Kaj je torej storiti, da sc liberalni lev ukroti? Mi svetujemo, naj iz-poslujejo poslanci »Slovanske zveze«, da vsakikrat povabijo tudi liberalnega leva, in sicer njegovemu apetitu primerno, ne v obednico, ampak naravnost v kuhinjo, kjer naj bo zanj posebna miza pogrnjena, da bo vendar enkrat sit in mu ne bo treba grizti slovenskih poslancev! —
+Nove laške bolečine. Po novi, sedaj podpisani pogodbi med vlado in Lloydom, se je ustanovilo novo parobrodno društvo »Dalmacija«. Prevzelo bo vse proge, ki so jih doslej oskrbovale družbe Lloyd, Dubrovnik, Negri, Zader. Topič in Rismondo. Od kapitala dvanajstih miljonov kron je tretjina Lloydova last. Začetkoma bo nova družba plula z dosedanjimi Lloydovimi ladjami in z parobrodi ostalih podjetij. Delovati bo začelo 1. januarja 1907 in bo pomnožila dosedanje proge z eno brzoplovno in etio na pol hitro. Prevelikega komforta in hitrosti ni pričakovati, ker so ra-zun Lloydovih ostale ladje precej stare. »Pi-ccolo« ve poročati, da bo službeni jezik nove parobrodne družbe hrvaški, kar ie seveda huda krivica, kajti italijanski jezik je doslej vzlic vsem oviram ostal gospodar življenja in vrvenja na našem morju. Tudi mu ni všeč da dalmatinski poslanci odločno odklanjajo kot sedež dalmatinske družbe Trst! Tudi proti Zadru baje intrigi rajo Dalmatinci in bi hoteli sedež družbe imeti v hrvaškem Dubrovniku. Vrli laški zadrski župan je že telegrafiral na Dunaj, naj se preprečijo hrvaške nakane. To bi bilo vendar prehudo, če bi dalmatinski Lahi ne imeli nrav nobenega dobička od nove parobrodne družbe, ko so jih prikrajšali za njihov upravičen mandat. Na noge torej zadrsko zakotno Italijanstvo in tržaški Izrael!
X Tožba po deželnih podporah. »Narod« se pritožuje, da deželni odbor kranjski še vedno ni nakazal deželnih podpor obrtno-na-daljevalnim šolam. Ker se šolam tudi državni prispevek pozneje izplačuje, se nahajajo šolski odbori v prav mučnem položaju. Učiteljem ni mogoče izplačati zasluženih nagrad. Da bodo liberalci vedeli, prot' komu se naj pritožujejo, jim povemo, da inu deželne finance izborili in vsestransko zaslužni liberalec Peter Grasseli, ki obstruira v deželnem zboru, da ne bi dobil tega referata kaki bolj sposoben iu bolj delaven mož.
+ Slovenski liberalni župan pri šulver-einskl slavnosti! Dne 29. junija je bila v Beli-peči slovesna ustanovitev podružnice nemškega »Schulvereina«. O tem piše graška »Ta-gespost« dne 4. julija naslednje: »Das fried-liche \Virken der Deutschen verbunden mit dem strammen Festhalten an ihrer Stammes-art ist auch auf die Nachbargemeinde Ra-tschach nicht ohne Einfluss geblieben, \vas die Teilnahme des Biirgermelsters derselben samt Familie am gestrigen Liedertafel- Kon-zerte zu Gunsten des deutschen Schulver-eines bevveist.« Ta slovenski narodno-na-predni župan jc Ivan J a 1 e n, lastnik hotela »Mangart« v Ratečah. Hcil! Iz dna srca mu kličemo: Sramota za Slovenca! Radovedni smo kaj poreče »Slovenski Narod« k temu činu svojega pristaša.
+ Pesnik Simon Gregorčič, ki se je pred nekaj dnevi mudil v Ljubljani, se ni vrnil v Gorico, kaor smo poročali, ampak biva še par dni v Ribnici kot gost in prijatelj g. notarja lg. Gruntarja.
+Liberalci iu volilna reforma pa doslednost soc. demokracije. — »Rdeči Prapor« piše: »Načrt volilne reforme ni popolnoma pravičen; to smo stokrat slišali, to smo sami povedali dvestokrat. Ali v sedanjih razmerah je to, kakor se kaže, največja pridobitev, ki jo je mogoče doseči. Toliko poguma se mora pač imeti, da se pove brez strahu: Slovenci pridobe po reformi prav mnogo in pred enim letom ne bi bili vsi liberalci, narodnjaki itd. niti sanjali, da bodo pri prihodnjih volitvah volili Slovenci 23 poslancev, mesto 15. Da je 23 mnogo več, kakor 15, to menda tudi liberalna matematika ne bode zanikala. 25 ali 26 bi bilo seveda še več in bi bilo boljše; ali »Narod« je tako predrzen, pa trdi, da je 15 boljše kakor 23. Resnica jc ta, da so mu kurije ljubše, kakor načelo splošnosti in enakosti. Če bi pa padla volilna reforma, ga tudi nemški veleposestniški mandati na Kranjskem ne bi boleli. A kakšno pravico imajo liberalci, da tako razsajajo? Kdaj so sploh kaj storili, da bi se povečalo zastopstvo Slovencev v državnem zboru? Ako bi se dalo s tako obstrukcijo doseči več štajerskih in koroških mandatov, tedaj bi se lahko govorilo o stvari. Ali liberalci vedo dobro, da je to absurdno. Dunajski parlament ni kranjski deželni zbor. In obstruk-cija, tudi če bi bila dosti močna, ne bi imela tega uspeha, temveč bi kvečjem mogla preprečiti volilno reformo sploh, kajti do prihodnjih volitev ni več mnogo časa. Menda pa liberalci sploh ne nameravajo nič druzega. S svojim obstrukcionističnim žuganjem hočejo dati potuho Steinu in Maliku, Pommerju in Kaiserju in pod pretvezo, da ščitijo narodne interese štajerskih in koroških Slovencev, hočejo izdati interese slovenskega naroda sploh zgolj iz narodne strankarske sebičnosti. Treba je torej bolj jasno govoriti z našo liberalno gospodo.« — To so jako kričave besede od strani soc. demokratov. Če bi jih dosledno izvajali tedaj bi se moral vršiti od soc. demokracije proti liberalni kliki, ki hoče volilno reformo zavleči, boj na vsej črti in nikjer ne bi smeli liberalcev pustiti do najmanjše veljave. V tem boju jc vsakega ljudskega pristaša dolžnost povsod pobijati liberalno kliko, zmanjšati njen upliv in pod nobenim pogojem iskati zveze s tako protiljudsko stranko ali ji kakorkoli pomagati. Soc. demokracija pa je v Idriji zatajila vse ljudske principe ter je v dobi boja za volilno reformo šla pomagat liberalcem. Koliko so šteli liberalci za to? Taka soc. demokracija sploh nima pravice se pri nas oglašati v tem boju, nima pravice do zaupanja, — dosledno in pošteno bo to delo opravila le S. L. S. iu njeni poslanci. Reveži delavci, ki bi zaupali soc. demokratičnim voditeljem. ki ob najboljši priliki tako kot Karol Linhart uskočijo za skledo leče v nasprotni tabor. »Rdeči Prapor« naj najprej jasno besedo govori z idrijskimi soc. demokratičnimi ljudskimi izdajavci, ki so se vpregli v smrdeči avtomobil dr. Daniela Majarona In s takimi figa-možmi naj bi šlo slovensko kršč. soc. delavstvo v splošno stavko. Naj soc. demokrati stavkajo z Danielom Majaronom in liberalci, katere na papirju napadajo v dejanju jih pa podpirajo
+ Pritožba tržaške mestne občine odklonjena. Upravno sodišče je razpravljalo o pritožbi tržaške mestne občine proti ministrstvu za notranje stvari in proti naučnemu ministerstvu, ki sta vzeli tržaški mestni občini age-nde v prenešenem delokrogu in okrajno šolsko nadzorstvo. Upravno sodišče je odklonilo pritožbo kot neutemeljeno. Tržaška ustava določa, da sme državna oblast odvzeti navedene agende. Ta vladna pravica ni omejena in sme vlada svobodno odločevati, če od-
vzame mestni občini agentk v prenešenem delokrogu in okrajno šolsko nadzorstvo. Kakor znano, svoj čas državno sodišče ni hotelo razpravljati o zadevi, češ da ni kompe-tentno.
Iz frančiškanskega reda. V četrtek, 5. julija dopoldne je prečast. generalni vizi-tator P. Placid Fabiani iz Ljubljane prišel na Trsat, kjer je započel kanonično vizitacijo provincije sv. Cirila in Metoda na Hrvaškem in na večer istega dne dospel je iz Rima vi-sokočastiti P. Dionizij S c h u 11 e r, vrhovni poglavar celega reda frančiškanskega, ki se je odpeljal s Trsata v Ljubljano, kjer je bil danes v frančiškanski cerkvi slovesno sprejet. Iz Ljubljane se jutri odpelje v Gradec, kjer bo vizitiral dunajsko frančiškansko provincijo. P. Placid Fabiani se vrne v Ljubljano šele 8. avgusta.
—	80-letnico rojstva praznuje danes gospa Terezija R e n i e r, mati g. župnika v Krškem. V nedeljo, 8. t. m. ob 9. uri dopoldne pa se bo slovesno vršila njena zlata poroka z g. Fr. Renier v župni cerkvi v Krškem. Zakonski dvojici kličemo: Še mnogo let!
Shod kranjskih gasilnih društev se bo vršil v nedeljo, dne 29. julija t. I. ob pol II. uri dopoldne v Škofji Loki. Dnevni spored: 1. Pozdrav načelnikov. 2. Poročilo o delovanji. 3. Blagajnično poročilo. 4. Posebni predlogi. 5. Volitev odbora po S 17. zveznih pravil. Zastopniki društev, ki niso plačali letnine, nimajo pravice glasovanja.
Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov v Celovcu priredi 8. t. in. na vrtu društvene hiše vrtno veselico s sodelovanjem godbe c. kr. pešpolka št. 17. Začetek ob 4. uri popoldan.
—	Veterani bodo oboroženi. Delegat Stei-ner je dobil v pogovoru z vojnim ministrom Pittreichom zagotovili, da bo vojni minister posredoval pri domobranskem ministru, da se dovoli veteranom nositi puške.
—	V k. s. izobraževalnem društvu na Rovih prične v nedeljo 8. t. m. svoja predavanja g. dr. Fr. Capuder ter jih bode nadaljeval potem vsako nedeljo v mesecu juliju. Obdeloval bode zanimivo in času primerno tvarino.
—	Praznovanje sv. Cirila in Metoda na Goriškem. Iz Tolmina se nam piše: Soška podružnica »Slov. plan. društva« je napravila velik kres na Kobilini glavi, kamor pride iz Tolmina dober turist v treh urah. 120 bremen drobnih in debelih vej kakor tudi debelih kolov je bilo nanošenih na vrh. Izletniki so v sredo zvečer ob devejih zažgali kres, ki je gorel do štirih zjutraj. Zal, da iz nižave ni bilo videti kresa, ker je vrh nepričakovano pokrila gosta megla, katero je šele jutranja zarja pregnala. Izletniki so ves čas bdeli pri žarečem ognju, šele po solnčnem vzhodu so se napotili proti domu.
—	Dvorni svetnik profesor Jagič praznuje danes 68-letnico svojega rojstva.
Iz Toplic, 4. julija. Knjiga tujcev izkazuje do sedaj število 203 došlih strank brez vojakov. Gostje prihajajo še vedno v pičlem številu v primeri s prejšnjimi sezonami. Kaj je vzrok, ne vemo. Pravijo, da se obrača tok kopališčarjev bolj proti jugu v primorska kopališča, toda glede zdravilne moči nadkriljujejo vrelci v Toplicah vse druge vode in kdor hoče ozdraveti, naj ne išče lekadrugod kot pri nas, čeprav mora pogrešati to ali ono zabavo. Zadnji čas je došlo več Ljubljančanov: C. kr. okr. glavar vitez Roth, g. Mathian s soprogo, Bartolo Tomšič, gdč. Giontini itd. Več c. in kr. višjih častnikov vidimo: polkovnika pl. Lukanc, podpolkovnika Fr. Bczeljak in Jak. Cancig, tudi podpolkovnik Milavec je še tu, njegova vstrajnost gotovo ne bo brez ugodnih poslednic za zdravje. Veseli nas, da gospodje rojaki častniki dajejo prednost domačim Toplicam, naj njih domoljubje služi v zgled vsem drugim rojakom. »Svoji k svojim« naj velja tudi v tem oziru. — Koroška je vsako leto častno zastopana, tako tudi letos. — Tudi nekateri duhovniki, ki so si po težkih službah vsled pogostnega prehlajenja nakopali hude revmatizme, so naši stalni gostje. Ta teden so se pripeljali trije župniki, brata Ramovša in gosp. bkufca iz Kranjske gore; prihodnji teden pričakujemo drugih tovarišev. Koncerti pod vodstvom virtuoza goslarja Hachla se pričnejo dne 5. julija zvečer v veliki dvorani gostišča, ki je za to najprimernejša. Ctijejo se pa glasovi, da topličarii, stanujoči po drugih gostilnah, s to naredbo niso zadovoljni in želijo koncert na kakem javnem prostoru, n. pr. v parku. Vsem in vsakemu posebej ustreči, je pač težavno.
—	Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani vsem svojim podružnicam. Tvrdka A. Jakobi na Dunaju — ena prvih, če ne prva te stroke v Avstriji — je sklenila z našo družbo jako ugodno pogodbo. Zavezala se je namreč, da bo oddajala gotovo odstotke od skupljene svote za svalčične papirčke in ovitke, kojili ovoji oziroma škatljice nosijo sliko sv. Cirila in Metoda, s slovensko trobojnico ter napisom »Mal položi dar domu na altar«. Kakor se nam je zatrjevalo dosedaj od mero-dajnili strani, so ti novi papirčki in ovitki iz-borne in brezkonkurenčne kakovosti, kadilci si menda ne morejo boljšega želeti. Cena na debelo in drobno pa konkurira s ceno drugih izdelkov te vrste. Zato se pozivljcmo danes do svojih podružnic in njih družbenikov ter do vseh somišljenikov, proseč, naj pazijo na to, da bode vsakdo ki prodaja te vrste izdelke, imel na prodaj edinole drtižbine papirčke in ovitke. Ko bi vsi naši somišljeniki rabili sploh le tisto blago, ki se prodaja naši družbi v korist, bi s tem postali te vrste dohodki največji in najstalneji, kar jih ima družba poleg prispevkov svojih podružnic. — Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. V Ljubljani, dne 3. julija 1906.
—	Vojaške vesti. Prestavljen je stotnik
prvega razreda Ivan Blazar, od pešpolka št. 17 v Celovcu k brambovskemu polku št. 4. Poveljnikom poddelka pri kadru 17. pešpolka v Ljubljani je imenovan stotnik Viktor Branil dozdaj poveljnik 4. stotnije imenovanega polka.
—	Uradniška odposlaništva pri ministrih.
Državno društvo poštnih in brzojavnih uslužbencev« je poslalo trgovinskemu ministru dr. Fortu odposlaništvo, ki je nastopilo pod vodstvom kršč. soc. poslancev za svoje znane zahteve. Dr. Fort je izjavil, da namerava v slučaju, in če bo dalje časa minister uvesti z ozirom na poštne uslužbence temeljne reforme. »Ne bom le izvršil že dane obljube, marveč hočem delati, da bodo splošno zadovoljni poštni uslužbenci, je končal minister. Deputacija sodnijskih pomožnih uradnikov se je predstavila pravosodnemu ministru, ministroma Pacaku in Pradeju. Deputacija je prosila, naj ugodno rešijo Pommerjev predlog.
—	Gospodarsko osamosvojenje v Gorici. Javili smo že, da je centralna posojilnica v Gorici kupila znani hotel Central. To je za goriške Slovence zelo razveseljiva vest. A »Soča« vspričo tega dogodka dasi je v vednih hudih bojih z zavodom, ki je sklenil to kupčijo, vendar piše da naznanja »z veseljem ta lepi prirastek slovenske posesti, kajti nekega lepega dne nastopi slovenska last, bodi v naprednih ali klerikalnih rokah, složno za os-vobojenje slovenskega življa v Gorici. Predno bi si dovolili luksus razpora tudi v mestni hiši, bodo sedanji boji itak že preživeli minolost.
Naj bi bila »Soča« še večkrat tako pametna! — Po prehodu rečenega hotela v slovenske roke, je lepa Verdijeva ulica v Gorici že skoro do polovice slovenska last. Častitljiva Piazza Ginnastica pa je že skoro docela v slovenski posesti. Le še uboga Ginnastica in dve najmanjši hiši so še v rokah tujcev. — Nekateri laški listi priobčujejo zanimivo podrobnost, da je bil s prodajo hotel »Centrale« poverjen znani podpredsednik tržaškega mestnega sveta, velik sovražnik Slovencev, g. Feliks Venezian. Veleitalijanski Venezian pa je hotel rajši prodal slovenski posojilnici, ki je po posredovalcu g. Kavčiču plačala zanj 110.000 K, dočim je laška banka zanj ponujala nekoliko tisočev inenj. Gospod Venezian pa je zatajil svoje italijanstvo in zaradi lepih procentov ki jih bo vtaknil v žep, pripomogel goriškim Slovencem do lepe narodne gospodarske pridobitve. Hotel bodo Slovenci prenare-dili v privatna stanovanja, v pritličju otvorili trgovine, veliki salon pa uporabili za čitalni-ško dvorano.
Ponemčevanje in poslovanjenje Pulja. Milanski »Secolo« toži, da avstrijska vlada raznaroduje starodavni Pulj. kjer je stoletja vladala bizantinska in beneška kultura. Pulj ima 38.000 prebivalcev, ne vštevši 10.000 vojakov, in od teh je 76-5 odstotkov italijanskih. Toda vlada tega ne upošteva. Kakor hitro je magistrat ustanovil laški ženski licej, že je vlada jela graditi nemški. Mornariška uprava pa protežira Slovane in pospešuje slovanski delavski naraščaj v arzenalu. Sedaj pa ti Slovani še zahtevajo, naj jim laška občina vzdržuje šole. Lahi pač ne morejo zabavljati čez Nemce, da ne bi obenem udarili po Slovanih. Stvar se jim gotovo ne bo splačala.
—63 let so čakali prebivalci IV. tržaškega okoliškega okraja v Škorklji na cesto skozi okraj. Po 63 letih jo bodo menda vendarle dobili, ker se je o njej obravnavalo v zadnji seji tržaškega mestnega sveta.
—	Stanovanj za železničarje manjka v Trstu. Majhnih stanovanj pogrešajo v Trstu železničarji, zlasti zdaj, ko se jih je našlo mnogo iz raznih krajev, da poslujejo pri novo otvorjeni železnici Trst-Gorica-Jesenice. Več sto ljudi išče vsepovsod po Trstu sebi primernih majhnih stanovanj, a brez vspeha. Revne obitelji morajo iskati drage strehe, po gostilnah. Isto se godi tudi v Gorici, a o tem je bilo železniško ministerstvo že opozorjeno.
Vabilo na veliko ljudsko veselico, ki se vrši dne 8. julija t. I. na korist tamošnji dijaški kuhinji v Kranju v »Zvezdi«. — Spored: 1. Promenadni koncert kranjske meščanske godbe. 2. Koncert čitalniškega pevskega zbora pod vodstvom gospoda V. Rusa. 3. I'les na podeli gospoda Karola Floriana. (Narodna godba.) 4. Zvečer rajalne vaje z latn-pijoni. — Na veseličnem prostoru so postavljeni šotori za jestvine, pijačo itd., v katerih strežejo kranjske gospe in gospodične. — V občno razveseljevanje bodo na razpolago tudi ameriške gugalnice in drsalnica iz dunajskega »Pratra«. — Začetek ob 4. uri popoldne. — Vstopnina na veselični prostor 20 h, za dijake in otroke 10 h. — Preplačila se hvaležno sprejemajo. — Z ozirom na dobrodelni namen vabi prav uljudno slavno občinstvo k najmnogobrojnejši udeležbi	odbor.
Delavci trpini. Neki »gospod« Alojzij Sassida v Tržiču na Goriškem je imel v neki luknji na stanovanju 40 delavcev tvrdke Fa-ccanoni. Ker mu, dasi prej redni plačevalci, niso mogli takoj plačati stanarine za tri noči, jih je vse ponoči speče zbudil in spodil na cesto. Dasi je neki usmiljeni gospod Viktor Cri-stin hotel prevzeti garancijo za tistih par desetič dolga, je gospod Sassida junaško zaprl vrata in pustil delavce na cesti. Čudimo se samo potrpežljivim delavcem, da ga niso na-klestili.
—	Ubil je v tržiški okolici delavec Cvek hlapca Janeza Lukanca.
Ženska, ki ima dva živa moža, 44 let stara Ana Makuc iz Griž pri Godoviču je živela ločena od svojega moža pri vdovcu Antonu Severju v Puštalu. Ko je pred štirimi leti umrl v Škofji Loki neznan moški, na katerega se je precej podal opis, katerega je Ana podala o svojem možu Makucu, je bila »vdova« Ana Makuc kmalu potem poročena s Sever-jem, sedaj se je pa dognalo, da Makuc iz Go-
doviča živi. Zakonska Sever sta bila radi bi-gamije aretirana.
Prodani Ljukenski grad ua Dolenjskem ni zamenjati s historičnim gradom istega imena na Notranjskem. Oba gradu sta bila imetje istega lastnika.
—	Stavka delavcev v opekarnah je v Zagrebu.
Žalostna igrača. Babica Lucija Duič se je v Trstu vrnila okoli poldneva domov v Ujadinsko predmestje. V ulici Fremo naleti na tolpo mularije, ki se je igrala z mrtvim tru-plecetn. Babica je barabe razgnala in ponesla truplo domov. Tu je videla;, da je truplo trimesečni, toda popolnoma razviti splav moškega spola. Otroci so ga našli v travi, 600 korakov stran od ulice Domenico Rossetti. Vsega okrvavljenega so izprali v neki luži in se potem z njim zabavali.
Roparski napad. 21-letna Ana Kukovec iz Polenšaka (okraj Ptuj) prišla je minoli teden iskat službe v Maribor. Ker te ni dobila in ji je skoraj pošel denar, se je vrnila peš proti domu. Ob železnici v bližini Tezna sta jo dohitela okoli 10. ure zvečer dva moška, ki sta jo pograbila, na tla vrgla, posilila in končno oropala zadnjih 4 K, ki so ji še ostale. Storilca sta jo močno razpraskala po rokah in o orazu, da ne bi mogla klicati na pomoč, sta ji pa zamašila usta z ruto. Pohotna roparja je oblast zasledila in spravila v varno zavetje okrožnega sodišča. Pišeta se Franc Veronič in Jernej Nežmah.
—	Na sled so prišli trgovcu, ki je prodajal tuje testenine v zabojih tvrdke Znidaršič in Valenčič za njene.
Nepoboljšljiv razgrajač. Klobučarski pomočnik Vencelj Porenta, stanujoč v Št. Martinu pri Litiji in daleč okrog znan pretepač, je prišel 3. t. m. zvečer v gostilno g. V. Arko v Št. Martinu iskat prilike, da bi se pretepava!. Kmalu je zapustil gostilno, ki jo je Arko nato zaprl. A Porenta je prišel kmalu nazaj, razbil vrata in vlomil tako v gostilno odkoder so takoj zbežali gostje z gostilničarjem in njegovo družino. Samo brivec France Golob je ostal in Porenta ga je vrgel večkrat ob tla. Arko, ki se je bal, da bi Porenta vsega ne razbil, je splezal po lestvi na cesto in hitel v Litijo, iskat pomoči pri orožnikih. Ti so potem Porenta izročili okrajneu sodišču v Litiji. — Dostavljajo, da bi moral Porenta baš ta teden nastopiti radi nekih prejšnjih prestopkov, kazen pri deželnem sodišču v Ljubljani.
Znamenite jame po Dolenjskem. Prijatelji prirode so obvestili slovensko javnost v zadnjem času o več jamah, ki se nahajajo na Dolenjskem in so bile že v bližini stanujočim kmetom precej znane, ni pa ničesar vedelo o njih širše občinstvo. Blizu Mirne Peči pri Novem mestu so štiri take podzemeljske jame. Prva je Koprivniški jama, ki pa je žal, že močno opustošena in oropana. Druga taka jama je zelo veliko brezdno Velika Vratanca, potem manjše brezdno Mala Vratanca. Oba bre-zdna sta takozvana erozijska (Frozions-schachte). Nadalje se nahaja tam Babja jama, ki šteje nekaj zanimivih kapniških skupin in je važna po izkopinah. Nedavno tega sta si ogledala te dolenjske znamenitosti zastopnika tržaškega društva za preiskavanje jam »Ha-dera« poročnik Fr. Hiihlhofer in železniški uradnik Viljem Martin. Prav v zadnjem času se je prišlo na sled v okolici Mirne Peči še sledečim jamam: Zapuška jama, Rizovnica, Ajdovska hiša, Gabrovčcva jama in jama nad Luknjo. Zanimivo je tudi brezdno »Na jamah«. Luknjo. Zanimivo je tudi brezdno »Na jamah« blizu Lakomnic v šmiheljski župniji. Mnogo prirodnih zanimivosti se je zasledilo tudi v okolici Ambrusa, a o tem še ni ničesar natančnega znano.
—	Vreme v juliju. Po Falbovem prerokovanju bo julij, izvzemši nekatere dni v prvi tretjini meseca, zelo vroč in suh. Ce se torej njegovo prerokovanje uresniči, bo dobro. Saj pravijo stari pregovori: »Je julij moker in hladan, v gnjilobi rad je sad končan.« Ali pa: »Ce pasji dnevi nam dež prineso, obilo sladkosti vinu vzemo!« Tudi: »Obilo če dežuje in grmi, le pičlo bo ječmena in rži.« Seveda presuho vreme zopet ni dobro, kajti naši stari kmetje pravijo: »Je iulija mesca presuho, ostane grozdje prav drobno. — Ce dež le včasih prirosi, ■— se pa vsoči zdebeli.« Torej Bog daj lepega vremena, samo včasih malo dežia.
Književnost in umetnost.
* »Jesen« — slika Srečka Magoliča. V
izložbi Dragotina Hribarja je razstavil slovenskemu občinstvu zelo priljubljen slikar g. Srečko Magolič nenavadno okusno izdelano pokrajinsko sliko. Perspektiva, ospredje in ozadje in odsevi v ospredju stoječih brez v vodi so v vsakem oziru umetniško izdelani. Umetniku čestitamo, občinstvu pa priporočamo, da bi skoro posegel kdo po tej umetnini. Magolič je pokrajinar in sicer slika najrajši motive z Barja. Ljubljansko barje, ki se zdi na prvi pogled dolgočasno, ima vendar mnogo lepot, ki jih umetniško oko naidc in ki v pravi svetlobi dajo prav čarobne efekte. Tak motiv si je izbral g. Magolič in ga srečno izvršil.
Razne stvari.
Obravnava proti morilkama Zeller. — Friderika obsojena na smrt. — Prohaska aretiran. — »Slovenec« je tekom tedna obširno priobčeval zanimivo sodnijsko obravnavo proti sestrama Zeller, ki sta stali pred porot, sodiščem v Ljubnem obtoženi, da sta v gozdove pri Miirzzuschlagu z Dunaja zvabili za-sebnico Mayer in jo umorili, da bi si Friderika Zeller polastila hranilne knjižice Maycrjcve in tako lahko poročila opernega pevca Prohasko. Včeraj se je ta obravnava, polna žalostnih prizorov končala. O včerajšnji obravnavi se nam I
danes poroča z Ljubnega: »Včeraj je Friderika Zeller že ob polu 7. uri zjutraj pozvala k sebi svojega zagovornika, ki je imel ž njo dolg pogovor do začetka obravnave. Začetkom včerajšnje obravnave je zopet rekel predsednik obtoženki Frideriki: Za zadnji dan je še nekaj ostalo. Dejali ste, da nekaj ne morete izdati. Ker smo na koncu obravnave vas vprašani: Ali imate svojemu priznanju še kaj dostaviti? Ali hočete svoje izjave dopolniti? — Obtoženka: Jaz nimam ničesar povedati. Mayer je imela v kotlini nekaj opraviti in jaz sem šla za njo. — Predsednik: Ali je Mayerjeva sama šla v kotlino? — Obtoženka joka. — Predsednik: Ali ste bili dolgo časa ž njo sama? — Obtoženka: Jaz ne moreni navesti nobenih podrobnostij. Ne morem se na nič več spominjati. Nisem si mogla pomagati, bila mi je kar potreba jo umoriti. (Joka.) Prolia-skova lahkomišljenost me je tako daleč pripravila. — Predsednik: Kdor je obtožen ni samo zato tu, da priznava ali taji, on tudi lahko navaja momente, ki so olajševalni zanj. Ali imate še kaj opomniti v tem oziru? — Friderika: Storila sem dejanje večinoma radi Prohaske,. katerega blazno ljubim.— Opoldne je bila obravnava prekinjena in se je nadaljevala ob 2. uri popoldne. Ko je sodišče stavilo porotnikom vprašanje, je najprej govoril državni pravdnik vitez A n d r i o 11 i in oba zagovornika Friderike in Marije Zeller. Ob polil 12. uri zvečer so porotniki podali sodišču svoj izrek. Soglasno so potrditi pri Frideriki Zeller glavna vprašanja o umoru in goljufiji. Zanikali so vprašanje, ako je njena sestra Mici ji dejansko pomagala pri umoru, potrdili so pa soglasno, da je Mici Zeller svoji sestri pri tem dajala po-tuho in da ji je na ta način pri umoru pomagala, ne da bi sama morila. — Obtoženki pripeljejo v dvorano. Zagovornik Friderike Zeller prosi, naj se priporoči Frideriko v pomilo-ščenje, ker je napram njemu kazala veliko ke-sanje. Zagovornik Mici, dr. Komer, prosi za svojo klijentinjo tiajmilostljivejšo kazen, ker je skoro še otrok in ker je bila popolnoma pod uplivom svoje sestre. — Sodniki gredo v posvetovalnico. Zagovornika stopita k obtožen-kama in ju tolažita. Sodniki so se posvetovali samo en četrt ure, nakar predsednik proglasi obsodbo: Friderika Zeller je obsojena radi umora in goljufije na smrt na vešalih, Marija Zeller je obsojena radi oddaljene sokrivde pri umoru v 18-mesečno ječo, poostreno z enkratnim postom na mesec. Pri proglašenju obsodbe se Friderika Zeller opira na stol in je smrtno bleda, Mici Zeller pa krčevito ihti. Mici Zeller je kazen takoj nastopila. Na vprašanje predsednikovo, ako imaFriderika še kaj povedati, izjavi Friderika: Visoki sodni dvor! Ni mi dovoljeno, da bi imela tu kak govor. Toda še je nekaj, zadnje, kar mi je ostalo. Prosim, naznanjam ničnostno pritožbo. — Obsojenki nato izrečeta zahvalo zagovornikoma, ki podasta obsojenkama roki. Jetniški pazniki odpeljejo sestri, ki se bridko jokata, nazaj v jetniški celici... Po obravnavi je bil v Ljubnem operni pevec Prohaska aretiran. — Zvečer ob 3U9. je sedel v hotelu »Steyrerhof«, kjer je imel v najemu dve sobi. Tja je prišel policijski nadzornik Kaufmann, poklical Prohasko vun in izvršil takoj v veži telesno preiskavo. Prohaska je hotel iti še po svoj klobuk v svojo sobo, Kaufmann mu pa tega ni dovolil. Natakar mu je prinesel klobuk, nakar je Prohaska še enkrat hotel iti v svojo sobo, a Kaufmann je nje-govona mero preprečil. Nato ga je odpeljal v zapor. Ze štiri tedne se namreč Prohaska nahaja v preiskavi zaradi goljufije. Dolže ga, da je poizkušal s Frideriko Zeller dobiti denar na tisti vrednostni papir, ki ga je Friderika vzela svoji žrtvi. Prohaska je izjavil, da bo po končani obravnavi Zellerjeve Dunaj ostavil, ker nima tam ničesar več iskati. Zaprli so ga, ker se boje, da bi pred končano preiskavo pobegnil. Prohaska je bil že obsojen v Draždanih zaradi tatvine na štiri mesece in pozneje dvakrat zaradi goljufije na 6 mesecev. Ko so Prohasko prepeljali v preiskovalni zapor je vskli-kalo občinstvo pred sodnijskim poslopjem: »Vendar enkrat!«... Po aretaciji so preiskali Prohaskovo sobo. Cuje se, da bo zagovornik Friderike svojo klijentinjo pripravil do tega, da bo pojasnila tudi one točke, katere pri obravnavi ni hotela. — Dodatno se nam danes popoldne še poroča iz Ljubnega: Ko je bila Frideriki Zeller prečitana obsodba in jo je predsednik vprašal ali želi še kaj, dejala je Friderika: Zase ne, ampak za ubogo Mici, ta je prestrogo obsoiena. Aretirani Prohaska je bil jako razburjen in je klical: Za Boga, zakaj se mene aretira, jaz vendar ničesar nisem storil. Predsednik sodišča je dejal Prohaski, da bo izpuščen iz preiskovalnega zapora le proti kavciji 5000 K. Prohaska je svojemu zagovorniku naznanil naslova dveh oseb, na kateri se bo zagovornik obrnil radi kavcije. Pri Prohaski so našli le 1 K 90 v., svojega računa v hotelu pa še ni plačal.
Milijarde kobilic. Iz Budimpešte javljajo da v okolici Debrecina povzročajo kobilice ogromno škodo. Polja okolu mesta so popolnoma uničena. Na nekaterih krajih so morali sredi žetve prenehati. Tudi že v snope povezano žito so kobilice uničile. Po uradnih iz-vestjih znaša njihovo število več milijard.
Umor v odvetniški pisarni. V Budimpešti je pridivjal 491etni bančni uslužbenec, ki je izgubil neko tožbo, v pisarno svojega zagovornika odvetnika dr. Dushegyja z namenom, da ga usmrti. A v svoji zmedenosti je napadel najbližjega uradnika, mladega koncipienta J. Cseperesa in ga vstrelil pred očmi odvetnika in njegove soproge. Nato je zbežal in se javil satu policiji. Morilec, ki se piše, Ivan Mahr. ni pri zdravi pameti.
Milijone poneveril. V Madridu je aretirala tatnošnja policija nekega Amerikanca, o katerem je mislila, da je nevaren anarhist. To. da je tajil svoje pokoljenje, je vzbudilo tem-I večji sum. Zdaj se je dognalo, da se piše Fri-
as in da je tisti deiravdant, ki je poneveril v Buenos-Aires poldrug milijon in pobegnil.
Velik požar v Hamburgu. Po uradnih poročilih je zgorelo v Hamburgu poleg cerkve še 40 hiš in 7 oseb. Škoda je velikanska.
Čuden dogodek. Pri sv. Nikolaju pri Be-neventu je začela praviti lOletna deklica A11-giolina Parrella, da se je prikazala Marija in ji rekla, da se nahaja na zemljišču neke Ser-nale zakopana čudotvorna slika. Seljaki so šli kopat, a brez vspeha. Nekaj dni kasneje je rekla zopet deklica, da ji je ukazala Marija kopati dalje, češ, da najde tako neki grob. Pričeli so nato na novo kopati in prišli kmalu do kipa sv. Frančiška, pod katerim se širi dol-bina kakor grob. Na onem mestu zgrade cerkev.
Potres — zdravilo. Celo pri tako strašni katastrofi, kakršna je bil potres v Kaliforniji, se potrjuje stara resnica, da ima vsaka stvar svoje dobre strani. O nekaterih čudnih posledicah potresa poroča list amerikanske medicinske zveze. Mnogo ljudij, kateri so bili dalje časa prikovani na posteljo in kateri so bolehali po lastnem in po mnenju prijateljev na neozdravljivi nirtvoudnosti, je pridobilo koj, ko je pričel potres, toliko moči, da so vstali, šli in celo tekli. V nekaterih slučajih so taki bolniki popolnoma ozdraveli. Lahko se bi mislilo, da se je hotel kdo s takimi podatki nekoliko pošaliti. Toda tu gre za poročila, katera temelje na dejstvih in katera niso nikakor v nasprotju z izkušnjami v medicinski vedi. Najbolje se je godilo bolniku, kateri že 15 let ni zapustil postelje, katerega je pa potres tako ozdravil, da se je celo kmalu potem udeleževal rešilne akcije. Kdor hoče take novice presoditi, mora vsaj vedeti, kako nastanejo splošne ohromelosti pri človeku. Tu pride le histerična rnrtvica v poštev, katera je večkrat hipno prenehala v kakem strahu. So pa tudi zajamčeni slučaji, v kojih so zadobili taki bolniki popolno nadvlado nad svojim telesom in to sicer takrat, ko so se recimo hipno prestrašili vsled požara ali kake druge nesreče. Izkušnje sezajo celo v klasičen stari vek, kajti že stari Hippokrat je učil, kako da se histerično mrtvico zdravi s tem, da se bolnika hipno preplaši. Stanje mrtvice je vedno pripisovati izgubi vlade centralnega živčevja, torej možganov, nad mišičnim gibanjem. Ta vlada se le tačas zopet pojavi, ako postane volja vsled zunanjega velikanskega utiša zmožna, da premaga odpor oslabljenih živcev. Celo najpametnejši zdravnik opazuje za-vidno sredstva, s katerimi razpolaga narava v dosego tega cilja in ko je ob prilikah tako uspešno uporablja. Veliko moč, katero za-more pridobiti duševni vpliv na telo, se dandanes splošno priznava in manjka nam uspešnih prizadevanj, da bi jo uporabljali kot pravcato sredstvo. Izkazala se bi slednjič kot nož, ki reže na obe strani, ako se bi hotelo uprizoriti eksperiment, s kojitn se bi prestrašilo bolnike, nekateri bi ozdraveli, drugi bi mogoče na tem strahu umrli. Edina pot, katera ostane zdravniku, ako hoče vzdigniti šibko voljo bolnika, je takozvana sugestija, katere se je komaj v novejšem času posluževalo pri zdravljenju marsikatere bolezni.
Ljubljanske nouice.
lj Kako se v Ljubljani postane občinski svetnik. Komedija »Naše zveze« z g. Kejžar-jem je postala tem smešnejša, ker se po Ljubljani javno govori, kako je Ljubljančanom popolnoma neznani g. Kejžar postal občinski svetnik. Ko je železničar g. Kenda odstopil, sta g. Kejžar in še neki njegov prijatelj v »imenu« želez, društva na lastno pest, ne da bi sklicala kako posvetovanje železničarjev, pisala narodno-napredni stranki, da je splošna želja železničarjev, da g\ Kejžar postane občinski svetnik. Pri narodno-napredni stranki so temu verjeli, dasi se o tej »želji« nobenemu železničarju niti sanjalo ni. Na tak način se je g. Kejžar ii silil za občinskega svetnika in sicer je kandidiral kot oficijal južne železnice, dasi je še danes adjunkt. Kejžar je bil oficijal na kandidatni listi in na volilnih listkih. Ne bomo se danes prepirali o veljavnosti dotičnih glasovnic, priporočali bi samo gosp. Kejžarju naj bo malo ponižnejši, ker predrznost nerodnega človeka le smeši.
lj Ta je pa lepa. Danes se je vršila pri deželnem sodišču kazenska obravnava proti nekemu tukajšnjemu mesarju, kateremu so svoj čas tržni organi konfiskovali nekaj izpri-denih klobas. Mesar poprašan, zakaj take klobase prodaja, se je modro odrezal: Zakaj jih pa stranke kupujejo, saj jih nihče ne sili! Kljub temu, da ta mesar ni silil strank, naj kupujejo njegove klobase, je bil obsojen na tri tedne strogega zapora in na 20 K globe. Mesar se je pritožil.
Ij Pobegnil je 38-letni prisiljenec Pavel Postervič, rodom Istrijan.
lj Aretovan je bil včeraj popoldne 231etnl postopač Anton Pengov iz Št. Jakoba, ker je sumljiv, da je napadel v Hradeckega vasi neko 661etno žensko in ji hotel storiti zlo.
Ij Novo »koračnico« svirala je sinoči pri promenadnem koncertu vojaška godba v »Zvezdi«. Komponiral jo je uradnik banke »Slavijc« g. Breznik povodom županovega desetletnega jubileja.
Ij Na vrtu hotela »Union« bo danes zvečer koncert slovite ciganske godbe Rosza Bandi. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstop prost.
lj Na I. državni gimnaziji so včeraj končali šolsko leto. Koncem leta je zavod imel 569 dijakov. Prvi red ima 452 dijakov (87 od-ličnjakov), 39 dijakov ima drugi red in 15 di-
Ij Matura. Na tukajšnji c. kr. višji realki je delalo od 30. junija do 5. julija 21 učencev in 3 eksternisti. Od teh je eden padel na celo leto, 7 jih ponovi po en predmet čez dva meseca, drugi so dobili zrelostna izpričevala.
.lj Učni tečaj za umetno vezanje. V korist lepi in koristni vezalni umetnosti v pospeše-
vanje in povzdigo ženske obrti, kakor tudi v spodbudo za ustanovljenje nove industrije priredi Singer Co., delniška družba šival, stojev v Ljubljani popolnoma brezplačen učni tečaj za vezanje v hotelu pri »Maliču« (zimski salon). Vstop vsakemu prost. Pouk bode obsegal pisano vezanje in vezanje z petljami, vezanjemonogramov, niadejrska.hardanška in predorna dela, dela z votlim robom in Point-lace -dela itd. in se bode poučevalo na tako lahko razumljiv način, da učenke (ne da bi bile vezilje) lahko že po osmih dneh delajo samostojno. P. n. odjemalke Singerjevega šivalnega stroja (Centralbobbin) se uljudno prosijo istega v soboto, dne 14. julija dopoldne v gori označene prostore postaviti.
lj Iz tobačne tovarne. Cul sem pogovor več delavk iz oddelka za svalčice, katere so tožile, da imajo pri mizah polomljene deske
—	na katere opirajo pri napornem delu noge
—	in tako jim vise noge doli, da popolnoma otrpnejo. Naprosile so mizarskega delovodja g. Loika, da bi stvar uredil. Toda on se nič ne zmeni za to, akoravno je to njegova službena dolžnost. Ce se torej gospodu mizarskemu delovodju preveč zdi, da ukaže, da se to popravi', bo tudi delavkam minila potrpežljivost. — Tobačni delavec.
Iz slovanskega sveta.
si Gimnazija na vasi. Ruski veleposestnik V. A. Afanasjevič v Gdovskem okraju je daroval okrajnemu zemstvu svoje posestvo v vasi Danilovo z vsemi poslopji in vrtom v ta namen, da bi si v omenjeni vasi ustanovila gimnazija za kmečke otroke. Zemstvo je sklenilo še to leto odpreti prvi gimnazijski razred za kmečke otroke obojega spola. Pouk bode brezplačen, za hrano bodo učenci in učenke plačali 30 rubljev na leto.
si Shod bolgarskega ženstva v Sofiji. Ker so se v zadnjem času pokazale v zvezi bolgarskih ženskih društev razne razprtije, sklicuje uredništvo lista »Ženski glas« shod bolgarskih ženskih društev v Sofijo na dan 18. julija.
si Cenzura v Bosni. V mesecu juniju je bil »Hrvatski Dnevnik« 17 krat zaplenjen. Ali je Bosna v Rusiji?
si Letina češpelj v Bosni. V Bosni in Srbiji so letos češplje bogato obrodile vzlic neugodnemu vremenu. Računa se, da bo pridelek v Bosni znašal kakih 3000 v Srbiji pa 3500 vagonov češpelj .
Telefonska In brzojavna poročila.
O. NORBERT LEBINGER UMRL.
Celovec, 7. julija. Uinirovljeni profesor benediktinec o. Norbert Lebinger, vitez Franc Jožefovega reda, konservator itd. je sinoči umrl, star 73 let. Pogreb bo v nedeljo ob -1. uri popoldan.
MED AVSTRIJO IN OGRSKO.
Budimpeš ta, 7. julija. Vsi listi razpravljajo o tem, da so predloge v pogodbi vzete nazaj in pravijo, da temu ni pripisovati preveč pomena.
BODOČA MLADOCEŠKA POLITIKA.
Dunaj. 7, julija. Pri banketu, katerega je dal minister Pacak, je imel dr. Kramar govor, v katerem je svetoval inladočeškim poslancem, naj ne slede radikalizmu, ampak naj odslej delajo realno politiko.
NASLEDKI DVOBOJA.
Gradec, 7. julija. Nedavno je imel filozof Baumgartner dvoboj z medicincem Le-roitom, ki je bil v dvoboju tako ranjen, da je kmalu nato umrl. Danes so Baumgartnerja aretirali.
DEMENTIRANA VEST.
Dunaj, 7. julija. Vest. da vojaških vaj ne bo v Šleziji radi nevarnosti pred anarhisti in da se jih radi tega tudi cesar ne udeleži de-inentirajo, kakor je bilo pričakovati SAMOUMOR ARHITEKTA.
Dunaj, 7. julija. Na Moravskem se je ustrelil tukajšnji arhitekt Leopold Lang. C4RINSKI BOJ S SRBIJO.
D u naj, 7. julija. Državni zakonik pri-občuje danes odredbo, da stopi zaprtje meje proti Srbiji danes v veljavo.
ORGANIZATOR JAPONSKE ARMADE UMRL.
B e r o 1 i n , 7. julija. Generalni major Ma-kel, organizator japonske armade, je umrl zadet od kapi.
VLOM V GROBNICO KNEZA HOHENLOHE.
Š o p r o n j, 7. julija. Tatovi so vlomili v grobnico knezov Hohenlohe. Knjeginji Mariji Hohenlohe so razbili pol črepinje in ukradli njeno obleko.
GLAVO MU JE ODTRGALO.
Brno, 7. julija. Pri streljanju z mož-narji je pri Kromerižu posestniku Horaku odtrgalo glavo.
ARETIRANI DEFRAVDANT.
Z ii.r i c h , 7. julija. Iz Galicije sem pobegli defravdant posestnik naftinih podjetij Fe-erstein je bil tu aretiran.
50 OSEB UTONILO.
N e w J o r k . 7. julija. V letovišču Ma-nnina se je zrušil oder nad vodo. Pri tem je utonilo 50 oseb.
CAR NE POTUJE.
P e t e r b ur g , 7. julija. Potovanje carja po morju se ne bo vršilo.
REVOLUCIJA V VLADIVOSTOKU.
Vladivostok, 7. julija. Položaj je z vsakim dnevom resnejši in obupnejši. Vsak dan se vrši prelivanje krvi. Nekateri parnikl so radi upora med vojaki morali zapustiti luko .
O Ciganska dvorna godba Q
Bandi Rozsa.
Na vrtu, v dvorani, event. tudi v kleti
Grand hotela „UNION".
Prvi koncert danes, 7. t. m ob 8. uri zvečer.
Jutri, v nedeljo, 8. julija
trije koncerti
in sicer ob 10. uri dopoldne, ob 4. uri popoldne in 8. uri zvečer ob prosti vstopnini.
Naslednje dni vsak dan koncert.
Toči se izvirno plzensko pivo iz zadružne pivovarne v Plznu. 1523 l-i
V soboto, dne 7. julija 1906,
v veliki dvorani »Mestnega doma"
! Umetniško proizvajanje!
na glasovirju — edinem godbenem instrumentu to vrste na vsem svetu, ki ga je izumil gosp. Janez Bajde. Dva glasovirna igralca nadomestita popolnoma godbo na lok. Glasovir ima dve klaviaturi, dvanajst godalnih instrumentov, in sicer: violine, viol, čelo in bas; 73 lokov, ter ima vsaka tipka lok brez kovca iz prave konjske žime. Koncert proizvajata uumiteljeva sinova L u d o v i k in Rudolf Bajde.
Začetek ob pol 9. uri zvečer.
Vstopnina: Sedeži I. in II. vrste 3 K, III., IV. in V. vrste 2 K, naslednji sedeži po 1 K, stojišča 40 vinarjev. — Predprodaja vstopnic v c. kr. glavni tobačni trafiki na Glavnem trgu ia v trafiki (Šešarek) v Šelenburgovih ulicah.
V vročem letnem času
je priporočati dobro in ugajajočo
osveževalno in mizno pijačo
pripravno za primešanje vinu, konjaku ali sadnim sokovom, za to opozarjamo na
Ta pijača vpliva ohladilno in oživa oče. vzbuja slast do jedi, pospeSuje prebavljenje. Po letu je ta pijača pravo krepilo	(Vili.)
Spored:
1.	K. M. pl. Weber: „Peter Schmoll« (uvertura), četveroročno.
2.	Emil Waldteufel: „Moje sanje" (mon reve).
3.	J. Haydn: Arija iz oratorija „Stvarjenje" (tenor-solo), poje g. Ludovik Bajde.
4 K. M. pi. Webers „Abu Hassan" (uvertura),
čveteroročno. Izprememba ! Note za orgle se uporabijo za
godbo na lok. 5. Chr. H. Rlnck: a) Preludij za polne orgle.
b) Kratek prel. za orgle in violino. 6 A. Foerster: »Tretja solza" (tenor-solo).
7.	K. M. pl. Weber: „Preciosa" (uvertura), četveroročno.
8.	F. S. Vilhar: »Mornar" (prestavljeno iz basa v tenor-solo za kvinto višje).
9j Koračnica.	__1480 3-3
V blagohotno pozornost!
Da je ta godbeni instrument res najimenitnejši instrument na tipke, pričajo laskave pohvale raznih umetnikov in mojstrov glasbe. Raditega so uljudno vabljeni vsi prijatelji umetnosti in godbe k proizvajanju na glasovirju, ki ga )e iiumil — naš rojak!
Iivirek: Giesshubl Sauerbrunn,
ialaz. ptitaja, zdravilne kepdiifta pri Karltvik varil
Prospekti zastonj in franko.
V Ljubljani se dobiva v vseh lekarnah, večjih fMoerijskih prodajalnicah in trgovinah z jestvinami ia untm.
Zaloga pri Mlfcaal Kutaar-ja in Pata« Lastnlk-a Uabljanl.	114 52-24
Perje za postelje in puh
priporoča po najnižjih cenah 900 ti F. H I T I
Pred Škofijo ftt. 20.
Zunanja naročila se točno izvršujejo
Tržne cene v Ljubljani
dne 7. julija.
		rrr				Klb	
Goveje meso 1. v.	kg	i	36	100 kg pšen.m. št. 0		28	20
„ II. v.	it	i	20	9 »	» » 1	27	70
, III. v.	it	i	08	» »	» » 2	27	30
Telečje meso .	»	i	60	* *	n . 3	25	60
Prašičje » sveže	>	i	00	B V	. „ *		60
„ Prek.	11	i	90	1 1	, „ B	pi	60
KoStronovo meso	9	i	08	■ 0	. n 6	20	40
Koz\jič . . . .	»	i	40	» »	„ „ 7	18	7i
Jagnje . . . .	n	i	40	» a	„ . 8	11	70
Maslo . . . .	»	2	40	„ koruzne moke		26	60
„ surovo	»	2	20	„ ajdove	B	82	-
Mast prašičja . .	»	1	X'	Fižol, liter			
Slanina sveža	>	1	70		. .	—	28
» prekajena	»	1	60			—	4«
Salo.....		t	90	l.eča, > .	t •	—	36
				Kaša, „ .	• t •	—	24
Jajca, tri . . .		—	18	Ričet, „ .	• • •	—	24
Mleke, liter ■ .		—	16				
„ posneto		—	08	PSenica . .	100 kg	17	50
Smetana sladka,	lit.	—	8(	Rž . . .	» »	16	
» kisla,		_	80	Ječmen . .	» >	16	60
Med, kg . .		1	2i	Oves . . .	» »	20	—
Krompir, 100 kg		6		Ajda . . .	» »	17	-
Piščanec . . .		1	20	Proso, belo.	» »	18	—
Golob . , . .			40	„ navadno „ .		—	—
		2	-	Koruza . .	» »	16	—
		5	50	„ bosenska „		—	—

N< CO
(D
<=	O
^	3
e£
S"
~	o
__________(0
3	(D
		u..
M »J on ■ " ■» "o S. ° g. H v F	vO .a	„ o ■ ■
^ M SI S. to to jI A w J u i	si u o -i	t B zS H S B?
0» B tO M ■J" (J\ H> Ch	-a Ot	? a? B S ?
5 U ■o » !- 3c 2 -J f 9	CD fl u. N P D*	< • | a
jasno pol. obl. norm. 19'	O cr	a « S
• M CO		p»d»»l»» t M. arak - -,1.
is
-
i « ° m
j. O
o m
a O
Ci> O
% O*
" O«
R"8
m
B. O
« 3
* 2
M o«
*5	<*
7	-S
-i
<	3
*	ro
— O«	N
£ ®	"
g «	<
»	1
3 U
I 0 1 n
£ 2.
m i* " <
(O o
< L
H
E o
2! 3 ID
r- ib
C
o<
(D 3
O
&)
Naznanilo.
V konkurzno maso JOS. MURNIKA spadajoča zaloga špecerijskega
in delikatesnega blaga z opravo vred v sodno dognani cenilni vrednosti 15.663 K 77 h in prazno posodo v vrednosti 181 K proda se ofertnim potom kakor stoji in leži.
Konkurzna masa ne prevzame jamstva za kakovost in količino, pridržuje si pa pravico prazno posodo proti povrnitvi cenilne vrednosti iz zaloge izločiti.
Pismene ponudbe, opremljene z 10% vadijem, vložiti je pri podpisanem oskrbniku konkurzne mase
Jg" najkasneje dne 1«. julija t. 1.
in ostanejo ponudniki vezani na nje do vfitetega 20. julija t. I.
Kupnino plačati ima ponudnik takoj na roke oskrbnika konkurzne mase, ko se mu naznani sprejetje ponudbe; ko bo kupnina plačana se prodana zaloga izroči in je izprazniti prodajalno in klet na Resljevi cesti št. 3 in skladišča na sv. Petra cesti 31, na sv. Petra nasipu št. 21 in v Bohoričevih ulicah št. 28, kjer se ista sedaj nahaja
gfjjf* najkasneje do 1. avgusta t. 1.
Inventarni zapisnik je na vpogled pri tukajšnjem c. kr. deželnem sodišču, soba št. 108 in pa v pisarni podpisanega konkurznega oskrbnika.
Kdor hoče zalogo ogledati, zglasi naj se pri podpisanem.
V L j u b l j a n i, 6. julija 1906.
1515 6_t	Advokat dr. Jos. Sajovic.
Borzna poročila.
»Kreditna banka1« LJubljani.
Uradni kuril dunajske borce 6 julija 1906. Skloib.nl papirji.
4*/. majeva renta......
4•/, srebrna renta.....
4'/, avstrijska kronska renta . 4*/, , t lata renta . . . 4'/, ogrska kronska , ... 4'/. , zlata .... 4•/, posojilo dežele Kranjske . 41 »■/. posojila mesta Spljet . . 4V/. .	. Zader . .
*'/»*/. bosn -herc. iel. pos. 1902 . 4•/. češka dež. banka k. o. . . 4 •/. ,	. o.
4*/»•/• zast. pisma gal. d. hip. b. . 4»/i7, peSt. kom. k. o. 1 10•/, pr. 41;',*/, zast. pisma Innerst. hr. 41/,'/. > > ogr. cen. dež. hr.
. h . hip. banko. 41/,'/. obl. ogr. lokalnih tal. d. dr. 4 V/, obl. češke ind. banka . . 4•/. prior. Trst-PoroC lok. . .
4•/. prior. dol. iel......
3•/. , Jut. tal. kup. Vi Vt • • 4*/,*/. avstr. job. za iol. p. o.
Sr.Sk*.
Srečka od 1. 1860'/, ...
. . . "64......
. tizske.......
„ zem. kreditne I. emisije
U- . •
. ogr. hip. banka .... „ srbsko i frs. 100— . . turško .......
Basilika	srečko	.	.
Kreditne	,	.	.
Inomo&ko	,	•	.
Krakovske	.	.	•
Ljubljanske	,	.	.
Avstr. rud. krita	,	.	.
Ogr......
Rudolfove	,	•	.
Salcburžke	,	.	.
Dunajska kom.	,	.	.
D • 1 n I * .
Južne ieleznica......
Državna železnice.....
Avstr. ogrske bančne dolnlco Avstr. kreditne banke . . . Ogrsko , , . . . Zivnostonsko , . . . Premogokop v Mostu (Brili)
Alpinsko montan.....
Praške žel. indr. družbe . .
Rima-Muržnyi......
Trbovljske premog, drutbo . Avstr. orotne tovr. drutbe Češko sladkorne drutbo . .
Talit«.
C. kr. cckin.......
20 franki........
20 marko........
Severeigns.......
Marke........
Laški bankovci.....
Rublji.........
Dolarji........ .
D«.*r
99 65 99 60 99 70 117 8C 94 65 113 40 99 20 100-50 99 70 100 45 99 50 99 60 10010 105 60 100-20 100 — 100-— 100-— 100-50 99-90 09 50 320 25 100-20
167 80 205 60 156 — 28J-60 288 bO 260 — 98 -163 25 22 25 465 -78'-87— 56 -49 40 30 50 58 — 70-— •16 50
169 25 673 -1690- -66c> 25 804 60 242-— 676— 571-90 2729 -572 25 267— 687'--;i4o—
11-34 1913 23-47 2394 117-425 9865 261 75 4 84
BI »KO
99-86 99-80 99-90 118-94 85 113 00 10020 101-60
100	70
101	45
loo-io
100-30 101 10 106 5U 101 20
100	25
100-50
101	—
101-50
100--322 26 101 20
1S9 80 209 50 168 — 294 — 294 — 268 — 103 60 164 25 24-26 475— 84— 92 — 61-— 61 40 32 50 63 — 76-52660
17025 674 — 1700 — 667 26 805 60 243 -679 — 672-90 2730 — 673 25 273 -693 — 142 50
11-38 19'15
23-54
24-04 117-625
95-f5" 262 50 50—
pofovalca i
išče dobro vpeljana zavarovalnica proti požaru za potovanje izven Kranjske. Plača po dogovoru.
Izve se pri upravništvu »Slovenca".
Poletno stanovanje,
3 lične sobe s kuhinjo, oddaja takoj skupaj ali tudi posamezno proti nizki ceni po dogovoru Ivan Zupan, posestnik na Blejski Dobravi št. 47, p. Javornik (Gorenjsko).	1521 3—1
Delniška stavbinska dražba „UNION" v
sklicuje
1 on
na dan 26. julija t. I. ob <4'|2 popoldne
v pisarni družbe (Frančišk. ulice 2).
Dnevni red :
1.	Volitev upravnega in nadzoroval-nega sveta.
2.	Slučajni predlogi, katere mora delničar vsaj 8 dni pred občnim zborom naznaniti upravnemu svetu, da pridejo v razpravo.
Delničarji, ki hočejo izvrševati svojo glasovalno pravico, morajo vsaj 5 dni pred občnim zborom položiti svoje delnice v pisarni „Union" od 11. do 12. ure dopoldne.
Ljubljana, dne 7. julija 1906.
1520 l-i
Upravni svet.
2 podobarsia pomočnika,
spretna, sprejme takoj v trajno delo
Aleksander GOtzl, S
podobar in pozlatar v Ljubljani.
O O O ! ! I Prvič v Ljubljani !J Jja £2) O
Gosska pivovarna!
V	soboto, 7. julija, od 7. ure zvečer dalje.
V	nedeljo, 8. julija od 10. ur dopoldne dalje.
Specialni Koncert
I. hrvatsko-ogrske ciganske godbe,
4 dame, 4 gospodje v fantast. kostumih. —	Vstopnina prosta, zzzzzzzzzi
V	nedeljo popoldne od pol 4. ure dalje
^ <» ■■ «•«* 4 mmmm
na ^zelenem hribu"
ob prosti vstopnini.
1512 1 — 1
Občni zbor je dnč 6. julija 1906 odobril računski zaključek VII. odseka. Člani tega odseka dobivajo od I. avgusta do I. novembra 1906 svoje tirjatve, v kolikor niso obremenjene s predujemi, izplačane pri blagajni društva vsak delavnik
od 9. do 12, ure dopoldne.
V Ljubljani, dne 7. julija 1906.
1516 1-1
Ravnateljstvo.
1519 1—1
Nc 46/6 l/c
Prostovoljna sodna dražba nepremičnin.
Pri c. kr. okrajnem sodišču v Žužemberku so po prošnji lastnika Alojz. Bučarja posestnika v Ljubljani, Martinova cesta 3 na prodaj po javni dražbi nepremičnine za katere so se ustanovile pristavljene izklicne cene in sicer 1) vlož. št. 6 k. o. Ambrus obstoječe iz enonadstropne hiše št. 38 v Ambrusu, v kateri se nahaja trgovina z mešanim blagom in trafiko za 6000 K. 2) vlož. Št. 7. k. o. Ambrus obstoječe iz hiše št. 25 v Ambrusu v kateri se nahaja gostilna, z gospodarskimi poslopji, njivami, travniki, gozdi in pašniki za 11.500 K, 3) vi. št. 8 k. o. Ambrus vinograd za 300 K, 4) vi. št. 61 k. o. Ambrus obstoječe iz gozdov, njiv, travnikov in pašnikov za 5620 K in 5) vlož. št. 196 k. o. Višnje obstoječe iz gozda za 300 K.
Dražba se bo vršila dne 12. julija ob 9. uri dopoldne na licu mesta v Ambrusu ter se nadaljevala po potrebi nadaljne dneve.
Prodajalo se bodo paroeloma, vsaka parcela zase, oziroma če bi kdo po končani dražbi ponudil skupaj najvišji ponudek za posamezne parcele, prevzame on celo zemljišče.
Na posestvu zavarovanim upnikom ostanejo njihove zastavne pravice brez ozira na prodajno ceno.
Vadij 10°/o vzklicne cene; največji ponudek plačati je na roke sodišča v 3 rokih, in sicer eno tretjino do 1. septembra, eno tretjino do 1. novembra in zadnjo tretjino do 31. decembra t. I.
Dražbene pogoje je mogoče vpogledati pri sodišču v Žužemberku ali pri lastniku v Ljubljani, Martinova cesta št. 3.
v
C. Vjr. okrajne scdi$če Zužet^berl^ cdd. I.
dnč 5. julija 1906.
Razglas.
1496 1-1
Na c. kr. cesarja Franca Jožefa gimnaziji v Kranju se bodo vršile vzprejemne skušnje za I. razred
dne 16. julija
od poldevete ure dalje.
Učenci, ki žele biti vzprejeti v 1. razred, se morajo oglasiti dne 14. julija od 9. do 12. ure pri gimnazijskem ravnateljstvu ter s seboj prinesti krstni list in šolsko naznanilo.
Zunanji učenci pošljejo lahko označene listine tudi po pošti; vendar se morajo dne 16. julija ob 8. uri osebno predstaviti podpisanemu ravnateljstvu.
Ravnateljstvo c. kr. cesarja Franca Jožefa gimnazije v Kranja,
dnč 5. julija 1906.
^fli^feiin^lh^ feiiR^lli^ feiHluihi^ ^lilinill feilBnllli^ fe^ilimilf^ ^ fefKl^li^ feillLi^ fetlllnilli^ feiJlli^
brezalkoholna pijača izvrstnega okusa iz sadnega soka. »«410-1
Nareja jo G. P I C C O L I ,
lekarnar v Ljubljani.
En del tega soka, pomešanega s petimi deli vode, da za mlade instare, za zdrave in bolne prijetno, žejo gasečo, re-dilno in za prebavne organe zdravo pijačo.
1 steklenica 1 krono. m Naročila se izvršujejo točno po povzetju, m
^^PH^^PJI^ uiii^I^ ^ima KH^ifj^ ^ipji^ ^iiMi^ ^ ^III^I^^IM)^ ^IPI^ ^ipi^p^
\) sobote, dne t. m., bo
veltki vrtni
koncert
popolne ljublj društvene godbe
v hotelu „Južni kolodvor"
(preje Lorber). 1507 1—1
Začetek ob 8. uri zvečer. - Vstopnina prosta.
Koncert se vrši le ob lepem vremenu.
Panorama Kosmorama
v Ljubljani Dvorni trg štev. 3,
pod „Narodao kavarno".
—o— 149s>
Od 8. do titeril 14. Julija 1906:
Krkonoši
Zanimiva serija.
posestvo
na deželi
v zdravilišču Rimske Toplice, želez, postaja južne železnice, 2 hiši s stanovanji z gospodarskimi poslopji, se prodasta za ceno 16.000 kron.
Več povč Josip Urban, Rimske Toplice.	1495 3—1
Služba
1510 4-1
organista in cerkovnika
se izprazni o sv. Mihaelu pri dekanijski cerkvi v Žužemberku.
Prednost imajo oni, ki umejo delovati v posojilniški pisarni.
Ponudbe na dekanijski urad v Žužemberku.
Zagotovljena eksistenca!
Zaradi bolezni se odd£ takoj najem	™	v
enonadstropna v veliki vasi z dobro okolico. Hiša stoji tik glavne ceste in se nahaja v njej dobro vpeljana trgovina z manufakturo, špe-cerijo in železnino, kakor tudi restavracija. Pri hiši se nahaja lep vrt za goste in zelenjadni vrt. Več povč upravništvo »Slovenca".	1513 2-1
V večjem trgu na najlepšem prostoru se ««■	takoj ali po dogovoru
dobro vpeljana večja
mešanj trgovina
z jako lepimi prostori in prometom.
Kje, povč iz prijaznosti upravništvo „Slovenca".
1501 5—1
t m
sprejme takoj
dr. Janko Brejc,
1517 3—1 odvetnik v Celovcu. V Fari pri Kostelu se da v najem
I« i z gostilno in 11190 prodajalno
pod zelo ugodnimi pogoji. 1518 3—1
Več sp poivč pri gosp. Mihaelu Jurkoviču, županu v Fari.
f—

Katoliška bukvama v Ljubljani.
Pripovedne zbirke:
Andrejčkov Jože — Pripovedni spisi —:
I.	Črtice iz življenja na kmetih. K —'40.
II.	Matevž Klander. — Spiritus familiaris. — Zgodovina motniškega polža. — Gregelj Koščenina. K —"40.
III.	Amerika, ali povsod dobro — doma najboljše. K—"40.
IV.	Popotni listi. — Cesar Jožef v Krašnji. — Nočni sprehod. — Popotniki v arabski puščavi. — Spomin na Dubrovnik. — Dambeški zvon. K —'40.
V.	Žalost in veselje. K foj.
VI.	Nekaj iz ruske zgodovine. — Vojniška republika za-poroških kozakov. K —'40.
VII.	Božja kazen. — Plaveč na Savini. — Čudovita zmaga. K --40.
VIII. Emanek, lovčev sin. — Berač. K —'40.
Josip Jurčič, Zbrani spisi:
I.	Deseti brat. K 1-40, vezano K 2-2o.
II.	Jurij Kozjak. — Spomini na deda. — Jesenska noč med slovenskimi polharji. — Spomini starega Slovenca francoskega vojščaka. K V40, vezano K 2"20.
III. Domen. — Juri Kobila. — Dva prijatelja. — Vrban Smukova ženitev. — Golida. — Kozlovska sodba v Višnji Gori. K 1*40, vezano K 2*20. VI. Sosedov sin. — Moč in pravica. — Telečja pečenka.
—	Bojim se te. — Ponarejeni bankovci. — Kako je Kotarjev Peter pokoro delal, ker je krompir kradel.
—	Črta iz življenja političnega agitatorja. K i-40, vezano K 2*20.
IX.	Doktor Zober. — Med dvema stoloma. K P40, vezano K i-io.
X.	Rokovnjači. — Moj prijatelj Jamralec. — Šest parov klobas. — Po tobaku smrdiš. — Ženitev iz ncvošč-ljivosti. K p4o, vezano K 2'20.
XI.	Tugomer. — »Berite Novice*. — Veronika Deseniška. Pripovedne pesni. K 1*40, vezano K i'20.
Kalan, Povesti slovenskemu ljudstvu v pouk in zabavo.
VI.	(Hvaležnost sveta. Glas Gospodov. Slika brata Ange-lika. Med nihilisti-zarotniki. K Očetu. Vse pride na dan. Lurd. Na sveti večer. Osodepolna polunočnica. Dva junaka. Kje je brod. Tvoje srce pa bo meč pre-sunil. Slovo. Križ — drevo življenja. Greh in pokora.) K —'50.
Knjižnica za mladino.
XI1I-.X1V. Praprotnik. — Pesmi cerkvene in druge. K 1*13.
XV.	Zeleni listi. Kratke pripovesti za otroke stare od 6—10 let. K —60.
XVI.	Slomšek. Spisi zbrani za mladino. III. (Basni, prilike in povesti.) K —60.
XVII.-XVIII. Tatarji na Moravskem. — Gozdne cvetke. Štiri povesti. K P13.
XIX.	Milosrčna brat in sestra. Zbirka kratkočasnih in poučnih pogovorov o živali. K —'6o.
XX.	Bogdanova mlada leta K —'60 XXI. Gangl. Pisanice. K —-6o.
XXI1.-XIII. Leban. V domačem krogu. K P13. XXIV. Savinjski glasi. K —-6o. XXV. Razne pesmi in povesti. K 1M5. XXVI Rakuša. Ciguljka. Zgodovinska črtica K P15. XXVII.-XXVIII. Dobrota in hvaležnost. Povest K 2 20.
XXIX. Leban, Milutin Oblokar. Povest. K 1-13. Kr{ič, Zgledi bogoljubnih otrok iz vseh časov krščanstva.
I. do III. del po K —-70. Kr{ič, Vrtee. Časopis s podobami za slovensko mladino. Letnik 1894 do 1902, vezan po K 3'30. Kr{ič, Vrtec, letnik 1903 K 370.
„ 1904 K 4-30. , Angelček, otrokom prijatelj, učitelj in voditelj. Letnik I. do X. po Q5 vin. Kr(ič, Angelček'. Letnik XI. do XII. po K P15. Levstikovi zbrani spisi uredil Frančišek Leveč. 5 zvezkov K 2P42.
Mladinska knjižnica. Povesti:
I.	Brinar, Medvedji lov — Čukova gostija. Trdo vezano
K —-90.
II.	Trošt, Na rakovo nogo. Trdo vezano K —'90.
Spillmannove povesti:
I. zvezek: Ljubite svoje sovražnike. Povest iz maorskih vojsk na Novi Zelandiji. K —'45, vezano K —'65.
II.	Maron, Krščanski deček z Libanona. Povest izza časov
zadnjega velikega preganjanja po Druzih. K —-45, vezano K —'65.
III.	Marijina otroka. Povest iz kavkaških gora. K —'45,
vezano K —"65.
IV.	Praški judek. Povest K —'4i,, vezano K —'65.
V. Ujetnik morskega roparja, po pošti 45 v., vezan 65 v. VI. Arumugam, sin indijskega kneza. Dogodljaji spreobrnjenja ind. princa; po pošti 45 v., vezan 65 v.
VII.	Sultanovi sužnji. Carigrajska povest iz i7. stoletja; po
pošti 65 v., vezan 85 vin.
Šmida Krištofa — spisi.
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. — Golobček. Posl. P. Hu-golin Sattner. (Drugi natis.) Mehko vezan 70, trdo90 v. II. Jozafat, kraljevi sin Indije. Posl. P. Flor. Hrovat. (Drugi natis.) Mehko vezan 70, trdo 90 v.
III.	Pridni Janezek in hudobni Mihec. Posl. P. Flor. Hrovat. Mehko vezan 90 v., trdo K P10.
IV.	Kanarček, Kresnica, Kapelica v gozdu. Posl. P. Hu-golin Sattner. Mehko vezan 50, trdo 70 v.
V. Slavček. — Nema deklica. Posl. P. Flor, Hrovat. Mehko vezan jo, trdo 70 v.
VI.	Ferdinand. Poslovenil P. Flor. Hrovat. Mehko vezan 70 v., trdo 90 v.
VII.	Jagnje. — Starček z gore. P. Flor. Hrovat. Mehko vezan 80, trdo K P—.
VIII.	Pirhi. — Ivan, turški suženj. — Krščanska obitelj (družina). Poslovenil P. F. Hrovat. Mehko vezan 70, trdo 90 v,
IX. Hmeljevo cvetje. — Marijina podoba. Posl. P. Flor.
Hrovat. Mehko vezan 70, trdo 90 v. X. Ludovik, mladi izseljenec. Posl. P. Flor. Hrovat. Mehko vezan 70, trdo 90 v.
XI.	Najboljša dedščina. — Leseni križ. Poslovenil P, Flor. Hrovat. Mehko vezan 50, trdo 70 v.
XII.	Roza Jelodvorska. — Izdalo Katoliško tiskovno društvo v Ljubljani. Mehko vezan 70, trdo 90 v.
XIII.	Sveti večer. Posl Fr. Salezij. Mehko vezan 70 vin., trdo 90 vin.
XIV.	Hovodenj. — Kartuzijanski samostan. — Posl. Fran Salezij. Broš. 70 vin., vez. 90 vin.
XV.	Pavlina. Poslovenil Fr. Salezij. Mehko vezan 70 v., trdo po vin.
Igrokazi:
Zakrajšek, Oglenica ali hudobija in nedolžnost. Povest. K —'70. Zupančič, Fabijola ali cerkev v katakombah. Po kardinalu M. \Visemanu. K P30, vezano K P50.
Poezija:
Jurčič-Kersnik- Govekar, Rokovnjaži. Narodna igra v petih dejanjih s petjem. K —"85.
Jurčič-Govekar, Deseti brat. Narodna igra v petih dejanjih. K -85.
Zbirka ljudskih Iger. Vsak snopič K —-90. I. snopič (2. natis.) Vsebina: 1. Pravica se je izkazala. Burka v dveh dejanjih. Samo moške uloge. 2. Zamujeni vlak. Saloigra v petih prizorih. Samo moške uloge. 3. Lurška pastarica. Igrokaz v petih dejanjih. Samo ženske uloge. — II. snopič. Vsebina: 1. Vedeževalka. Gluma v enem dejanju. Samo moške uloge. 2 Kmet-Herod. Burka v dveh dejanjih. Samo moške uloge. Župan Sardamski, Veseloigra v treh dejanjih. Samo moške uloge. 4. Jeza nad petelinom in kes. Veseloigra v dveh dejanjih. Samo ženske uloge. — III. snopič. Vsebina: 1. Mlini pod zemljo. Igra v petih dejanjih. Samo moške uloge. 2. Sanje, Igra s petjem v petih dejanjih. Samo moške uloge. 3. Sveta Neža Igrokaz v dveh dejanjih. Same ženske uloge. — IV. snopič. Vsebina: 1. Doktor Vseznal in njegov sluga Štipko Tiček. Veseloigra v dveh dejanjih. Samo moške uloge. 2 Vaški skopuh. Igrokaz v treh dejanjih. Samo moške uloge. 2. Novi zvon na Krtini. Igrokaz v dveh dejanjih. Samo moške uloge. 4. Zakleta soba v gostilni „pri zlati goski". Predpustna burka v enem dejanju. Samo ženske uloge.
Zgodovinske in druge večje povesti:
Bedenek, Od pluga do krone. Zgodovinski roman iz minulega stoletja. K 2-20, vezano K 3'10.
Grossi, Marco Visconti, zgodovinski roman. K 2 70.
Kočcvar, Mlinarjev Janez slovenski junak ali uplemenitba Teharčanov. K —'90.
Meško. Ob tihih večerih. K 370.
Pagliaru^i-Krilan, Zbrani spisi. Tretja knjiga. K p4o.
Pajkova Pavlina, Slučaji usode. Roman. K P70.
Pellico, Moje Ječe. Povest K —"80.
Sienkiewici, Brez dogme. Roman. K 3'3o, vezano K 4 60.
Sienkiewic\, Mali vitez Pan Volodijevski. Zgodovinski roman. 3 zvezki K 7 30.
Sienkiewic{, Rodbina Polaneških. Roman. 3 zvezki K 10-30.
Sienkiewic{, Z ognjem in mečem. Historičen roman. 4 deli K 480, vezano v dveh zvezkih K 6-8o.
Sienkiewic{, Križarji. Zgodovinski roman v štirih delih. K 5*50, vezano K 7-6o.
Sienkiewic\, Potop. Zgodovinski roman. I. knjiga K 3.90.
Spillmann, Žrtev spovedne molčečnosti. Povest po resnični dogodbi. K 2" 1 o, vezano v platno K 270.
Stowe-Malavašič, Strijc Tomova koča ali življenja zamorcev v robnih državah svobodne severne Amerike. Kart. K P50.
Sreknik, Krištof Kolumb ali odkritje Amerike. Zgodovinski roman. K —'90.
Drugo pripovedno berilo:
Lasserre, Lurška Mati Božja. K P45.
Lasserre-Marešič, Lurški čudeži, vez. K 2 20.
Merhar, Marjetice nabrane nežni mladini K — -75, kartonirano
K --95.
Oreliek, Za resnico. Spisali slovenski bogoslovci. K S'35' ve~ zano K 5'35.
Vrhovnik, Sv. Ahacij s tovariši mučenci, kranjske dežele pomočnik. K —'35.
Krajše povesti:
Basnigoj, Zaroka o polnoči. K —'40.
Bedenek, Solnce in senca. Povest. K —-40.
Bre^ovnik, Šalj ivi Slovenec. Zbirka najboljših kratkočasnic iz vseh stanov. K P70.
Cegnar, Babica. 2 sešitka K P30.
Cigler, Sreča v nesreči. K —74.
Cigler, Deteljica ali življenje treh kranjskih bratov, francoskih vojakov. K —70.
Cigler, Kortonica koroška deklica. K —70.
Hoffmann, Bog pomaga. Povest, karton. K —'90.
Hoffmann, Peter Prostak. Povest, karton. K —'90.
HoJJmann, Kar Bog stori, vse prav stori. Povest, karton. K —"90.
Hoffmann, Kako vzgaja usoda. Povest. K —-90.
Hoffmann, čas je zlato ali od uboštva do bogastva. Povest. K -'82.
Keller, Prst božji ali izgledi božjih kazni, oziroma slučaji, ki niso slučaji. 2 zvezka K —'90.
Koder, V gorskem zakotju. Povest. K —-40.
Kosi. Sto narodnih legend. Slovenski mladini in preprostemu ljudstvu v pouk in zabavo. Trdo vezano K P30.
Lesar, Perpetua ali afrikanski mučenci. K p3o, trdo vezano K P50.
Parapat, Robinzon starši. Njegove vožnje in čudovite dogodbe. K P 30, trdo vezano K P 50.
Malavašič, Oče naš. Povest za krščansko mladost in krščansko ljudstvo, razprodano.
Mayr, Mučenci. Starokrščanska povest. K ['oj.
Sienkiewic\-Miklavec, Za kruhom. Povest. K —'40.
Tomšič, Peter Rokodelčič. K — '50.
Trošt, Pri stricu. Povest. K —"95.
Trstenjak, V delu je rešitev. Poučna povest. K —70.
Vonomir-Krifait, Svitoslav. Povest. K —-40.
Baumbach-Funtek, Zlatorog. Elegantno vezan. K 4-20. Gangl, Iz luči in teme. Vezano K P35. Gregorčič, Poezije. I. zvezek K 2-13, vezan K 3'l3.
Isto	II. „ „ 2-13, „ „ 3-33.
Isto	III. „ vezan K 4'l3.
Gregorčič, Svetopisemska knjiga Job in psalem 118. Vezano K 2'85.
M. Medved, Poezije, broš. K 4' —, vezano K 5'2o. Pesjakova, Vijolice. Pesmi za mladost. K IM5. Prešeren dr. France, Poezije. Uredil L. Pintar. K l'lo. Sardenko Sil vin, V mladem jutru. K l'6o, vezano K 2"35. Zupančič, Pisanice. Pesmi za mladino. Vezano K —90.
Zemljepis in zgodovina:
Alešovec, Vojska na Turškem od leta 1875 do konca 1. 1878. Začetek ustaje v Hercegovini, vojska Srbov, Črnogorcev in Rusov s Turčijo, zasedba Bosne in Hercegovine po slavni avstrijski armadi. K —'82. Dimnik, Avstrijski junaki. S 17 podobami. K l'6o. \fajar, Odkritje Amerike. Poučno zabavna knjiga v treh delih, o Kolumbu, Kortesu in Pfsaru. Trdo vezano K 2'20. Maier, Učne slike iz zemljcpisja. Avstrija. Podrobni učni načrt.) K l-6o,
Maier, Učne slike iz prlrodoslovja za III., IV. in V. razred.
(Podrobni učni načrt.) K 270. Molek, General Lavdon, oče vojakov imenovan. K —70. Perne, Trstenik. Prispevek k zgodovini župnij v ljubljanski
škofiji, K —'97. Vrhovec, Zemljepis za prvi gimnazijski razred. K P30. Vrhovec, Zgodovinske povesti za meščanske šole. I. do 'II. stopnja, kartonirano a K pio.
Poučni spisi za mnogovrstno praktično porabo:
Bele, Viničarjev kažipot. Navod, kako vinograde na novo
zasajati in kako jih obdelovati. K —'6o. Bele, Trtna uš in trtoreja. Navod, kako se je mogoče vkljub
trtni uši s trtorejo uspešno baviti. K —"qo. Bleitveis-Trsteniški, Nauk, kako zdrava in bolna kopita
podkovati in kopitne bolezni ozdravljati. K 170. Bleiweis, Nauk, kako pomagati živini ob porodu ravnati s staro in mlado živino in ozdravljati poporodne bolezni. K Pio, vezano K P30. Funtek, Obrtno spisje. K 1-40.
Jemeršič-Gregorčič, Materino delo za Boga in domovino.
K i-fio.
Kalan, Eočetek protialkoholnega gibanja na Slovenskem. K —-56.
Kralj, Obrtni red. Zbirka in razlaga najvažnejših obrtnih zakonov, ukazov in razsodb upravnega sodišča. K 2'2j, vezano K 3'8j.
Kneipp-Podgorc, Domači zdravnik. K 1-30, vezano K P50. Mali vseznalcc ali zbirka lahko izpeljivih poizkusov iz fizike, mehanike, aritmetike in glumarstva, smešnic in zastavic z navodom o punktiranju ali geomanciji. K — "65. Navodilo za spisovanje raznih pisem in opravilnih listov.
Z mnogimi vzorci. K p8o, vezano K 2 20. Pečjak, Stoletna pratika dvajsetega stoletja 1901 — 2000.
K P4O1 trdo vezano K coo. Premru, Dialoghi, laški, nemški in slovenski pogovori. Broš. K 2 20.
Računar, hitri, z ozirom na sedanji denar po kronski veljavi
in na metersko mero in vago, vezano K —"90. Romih, Obrtno knjigovodstvo s kratkim poukom o menicah. Učna knjiga za obrtne nadaljevalne šole, ob jednem priročna knjiga za obrtnike. K i-8o. Šašelj. Bisernice iz Belokranjskega narodnega zaklada. I. del. K 2*20.
Schrveit^er, Naš društveni in shodni zakon. K 1*15. Smolnikar, Poročilo o I. shodu katol. slovenskih nepoli-
tiških društev. K 1-65. Strupi. Živinozdravništvo ali nauk o spoznanju in ozdravljanju vnanjih in notranjih bolezni. K 3'9o, vezano K 4'40. Štrakl, Obrednik za organiste. Vezano K p6o. Zbirka domačih zdravil, kakor jih rabi slovenski narod. K i'15.
Razne povesti za mladino in ljudstvo:
Vsak sešitek po 45 vinarjev: Črni bratje. — S prestola na morišče, — Leban 100 beril za otroke. — Vrtomirov prstan. — Feldmaršal grof Radecki. — Mirko Poštenja-kovič. — Venček pravljic in pripovedk. — Pri Vrbov-čevem Grogi. — I.ažnjivi Kljukec, — Močni baron Ravbar.
—	Izdajalca domovine. — Tiun-I.ing, kitajski morski razbojnik. — Najdenček. — Maksimilijan I. cesar mehikanski.
—	Vstajenje. — Knez Črni Jurij. — Repoštcv. — Pod turškim jarmom. — Hildegarda. — NaselnikovA hči. — Nikolaj Zrinjski. — Hirlanda. — Kako je izginil gojzd. — Jama nad Dobrušo. — Doma in na tujem. — Potovanje v I.iliput — Hubad pripovedke I. — llubad pripovedke II.
—	Narodne pripovedke za mladino II. — Car in tesar. Vsak sešitek po 37 vinarjev: Božični darovi. — Erazem
predjamski. — fio malih povestij. — Sveta grofinja Ge-novefa.
Vsak sešitek po 53 vinarjev: Spominski listi iz avstrijske zgodovine. — Šaljivi Jaka I. — Šaljivi Jaka II. — Izanama, mala Japonka. — Krištof Kolumb. — Darinka, mala Črno-gorka. — Sita, mala Hindostanka. — Narodne pripovedke za mladino I.
W V
Vse cene se razumejo s poštnino vred; pri skupnih naročilih odpade poštnina.

Kako se predrzneš prinesti
2265 52- IV 36
i z k u
seno
mi kaj drugega, kot predobri
„OffOman"- papir za svalčice ali
cevke.
i/} * 3 ^ , 2 I- £ t
'-os cc °
^^ETTESOft/f^
P!P0S£	\ OEPOSf
OTTOMAN
SJ~< ^
1.1 3
N
m
N N N
U
M
S«
%
"JKiiaiiilo.

Slav. občinstvu, častiti duhovščini in društvu »Abstinent" se uljudno naznanja, da se bode v teku prihodnjega tedna otvorila prva
abstinentna restavracija in kavarna.
Dobilo se bode zdravo in okusno kosilo od 12,—3. ure in gorka večerja od 6,—10. ure zvečer. Mrzle jedi, kava in različne ne-alkoholne pijače so vedno na razpolago. — Za družbinske obede bode najboljše preskrbljeno. — Na željo se da tudi hrana čez ulico.
JJOST* J jopi pr< 8tori in vrt na razpolago.
Priporoča se spoštovanjem
13S3 3—S
Alojzija Tratnik
Sv. Petra cesta št. 27.
Ondi se sprejmejo tudi gospodične v pouk v kuhi.
M
m t.
N

Zdrouilnitn z mrzlo vodo
po Kneippovem načinu
i Krapi n i,
lasi slob. i kralj povelj, trga Krapine.
Otvorjeno od 1. svibnja do 1. listopada.
>••.*: ■' r a«
Srednje milo podnebje, mesto obdano od obronkov štajerskih alp, obdarjeno z divnimi krasotami, prikazuje gledavcu bujne prizore. — Pri mrzlici se dajejo bolnikom tople omorikove in ogljinčnokisle kopeli, masaža, zdravljenje z elektriko itd.
Stanovanja na razpolago, glede katerih se treba obrniti na kopališko opravo. Postrežba cena.	1332 20—3
(strnnsfalzzlegel)
Zarezane strešnike _
vane in glazirane, prve in druge kakovosti dobavlja v vsaki množini najtočneje	1297 9
Rudolf Oro szy v Ljubljana, i Zaloga v Domžalah pri F. Pcčniku.
J Marija Sattner,
Ljubljana, Dunajska cesta it. 19, II. stop., II. nadstr. (Medijatova hiša),
Izdeluje oele ornate kazale v vseh liturgifnih barvah, plnvljale, obha-jllne bnrze, itole in vse
za Blužbo božjo potrebne stvari, priproste in najfineje, kakor se glasi naročilo, t svilnatem in zlatem veze nju. — Izdeluje tudi b&ndera in baldahine ter izvršuje vsakovrstno eo r k v e n o perilo iz pristnega platna. Vporablja samo dobro blago, cene po mogočnosti nizke, zagotavlja trpežno, vestno delo in hitro postretbo. Prenovljenje starih paramentov tudiiado-voljno prevzame.
Robert Smielowski
stavbenik, Rimska cesta 14
se priporoča za vsa v stavbinsko stroko spadajoča dela, izvršitev novih in konstrukcijskih zgradb ter adapcijskih del kakor tudi popravil vsake vrste.
Zagotavljajoč solidno in najtočnejšo postrežbo bilježim vele-spoštovanjem
t434 3-2	R. Smielovrski.
Stavbeno, umetno in konstrukcijsko ključavničarstvo.
Hidralične vidre in sesalke
Josip Weib!
J Spreitzer-ja nasl. LJUBLJANA, Slomškove ulice 4.
priporoča se slavnemu občinstvu in prečastiti duhovšini v izdelovanje vseh v to stroko spa-dajočih predmetov: žlčnu omrežje na stroj, obbajilne mize, ograjo na mlrodvorn obmejno omrežje, vežna vrata, balkoni, verande, stolpne križe, itedllnlke, strelovode, železna okna, železne stole itd. Specijaliteta: valjlčnl zastorl in solnčne plahte po najnovejšem zistemu s samodvigalnimi 1609 52—47	operami brez vijakov.
C. Kr. priv. občna
zavarovalnica
Assicurazioni generali
Va V TrstuvVV
Jamstveni zaklad nad 270 milijonov K.
Pisarna glavnega zastopništva za Kranjsko, katera se je nahajala že nad 60 let v hiši
V. SeuniSouih dedičev v Ljubljani, Gradišče Stev. 4,
se je preselila z današnjim dnevom v lastno hišo na	—-
PF"* Marijin trg
nasproti Frančiš. cerkve tik Prešernovega spomenika
(preje last gosp. lekarnarja Mayr-ja)
in je tu nastanjena v prvem nadstropju. Vhod iz Sv. Petra ceste štev. 2 in Sv. Petra nasipa štev. I.	1604 3_2
Ljubljana, dne 5. julija 1906.
Glavni zastop za Kranjsko
c. kr. priv. občne zavarovalnice Assicurazioni Ge= nerali v Trstu. ============z^^
5
OSREDNJA BANKA
'Vloge na knjižice in račun 4 % in 4' , %. Kupovanje in prodaja vredn. papirjev. Uprava in &uvalna zaloga brezplačno.
Ceskih hranilnic, »vs?
DUNAJ, I., Wipplingerstr. 22 (Ustiedni banka českych spoiitelen)
Posojila okrajem, mestom, občinam in drugim javnim korporacijam proti amortizaciji na 4o/" V/„ "pravne pristojbine. Financiranje javnih podjetij. Emisija lastnih 4"/„ ban-kovnih obligacij, katere uživajo pupilarno sigurnost in se smejo rabiti za vsakovrstne kavcije.
^ Del. kap. 7,000.000*—
5 Telegrami: „Sporobnnka".
D! D.noniranje kavcij in - vadij raznih vrst. c Eskont menjic samo | denarnih zavodov. Bankovne informacije in svete brezplačno.
Letovižorjem,
turistom priporoča svojo znano gostilno s 16 sobami	1487 6-4
Ivan Janša p. d. Železnik
Pošta, kopeli, vozovi, vodniki v hiši. — Postrežba izborna.
o 800 hektolitrov o
a vina
belega, letnika 1903, 1904 in 1905, proda po ceni od 25 K do 45 K hektoliter, postavljeno na železnico Zabok ali Rogatec 1464 3-3 J. TOMBOSKO v Pregradi,vlaRogatec.
Raki
okusno prirejeni kakor tudi živi
se vsak dan dobe v restavraciji
pri „Zlati ribi"
Stritarjeva ulica št. 7.
Za pristna vina, za dobro in solidno postrežbo, spretno skrbi in se uljudno priporoča z vsem spoštovanjem mi 5-3
Marija Rozman, restavraterka.
35id arije rafiev
11111111111111111111111H111111H11
(grodnic)
1111111111111111111111 (1111M1111111.....1M11M 1111111111111111111111M11111111111 i
957 3 1?
na novem centralnem pokopališču
izvrši najcenejše ftavUelj novega po^o-palijia po oblastveno odobrenih določilih
sa zgradbo pokopališča. Natančneje se poizve v tehnični pisarni g Ferd. Trumler-ja, mestni stavitelj Pred Škofijo št. J v Ljubljani.
Na Gorenjskem se proda iz
proste roke nekoliko	1448 2
zemljišča, gozda poslopje,
in lepo
pripravno za vsako obrt, tik glavne ceste. Več povč upravništvo „Slovenca".
1286 9
__________Jtf
rriick m m
zavarovalnica za življenje v Londonu.
Podružnica za Avstrijo: Diuinj, I. Griselastrasse 1, v <liMižl*eiii lii&I.
Aktiva družbe dnč 31. decembra leta 1904 .........K	216 505.894-39
Letni dohodki na premijah in obrestih v letu 1904 ......„	32,391.311 51
Izplačila za zavarovalne in rentne pogodbe in za vzvratna nakupila itd. od družbinega obstoja (1848) .........„	491.748.857 43
Tekom leta 1904 je družba izpostavila 5803 pogodb z glavnico .	„	46,087.478 74
Kot varščino za avstrijske zavarovance je vlada priznala
naslednje vrednosti:
Zaloga družbe pri c. kr. državni centralni blagajni na Dunaju
je znašala..................K	26,416.938 10 nom
Posestvo na Dunaju................„	1,050.000 —
Posestvo v Pragi.................„	490.000 —
Izplačana posojila zavarovancem.............3,840.24938
K	31,797.187-48
Načrte in tarife, na podlagi katerih izdaja družba zavarovalne pogodbe, kakor tudi
ponudbene obrazce dajč brezplačno
Glavni zastop za Kranjsko in Spodnje Štajersko
v Ljubljani na Franc Jožefovi cesti 17 pri GVIDONU ZESCHKO.
NB. Tu se sppejm6 tudi Izvedeni potovalsl ln zastopniki.	1723 12—11
Najprimernejša, najcenejša in dobra vožnja iz
Ljubljane v Ameriko
je in ostane preko Trsta z brzoparniki prve angleške parobrodne družbe „Cunard Line" to je gateve in se ne da vtajiti. Veliki moderna spravljeni snažni parniki te družbe odhajaj« iz Trsta vsake 14 dni. Pouk in vezne liste daje ablastveno potrjeni zastopnik Andrej Odlasek, dosluženi uradnik državnih želežnic inhišni posestnik v Ljubljani, Slomškove ulice 25 bliža cerkve Srca Jezusevega. Kdor želi več pojasnila, naj tu pismeno povpraša ali pa pride osebno v pisarno. Po kolodvorih in cestah nikdo ne čaka in
tudi na druge silns načine nihče ne vabi.	1969 37
Stanje hranilnih vlog: 22 milijonov kron.
Rezervni zaklad: nad 760.000 kron.
flrbitekt
Ferdinand Trumler
oblast, konces. mestni stavb, mojster Ljubljana — Pred škofijo 3
prevzema vseh vrst stavbe kot nove zgradbe, prezidave, adaptacije, prenovitve, rekonstrukcije, dalje izdelavo načrtov in proračunov, merjenje in cenitve.
Specialiteta cerkvene stavbe.
Izvršitev umetnih načrtov za vseh vrst poslopja in izvadba perspektivnih risb za ista. Izredno kulantne cene in točna izvršitev.
Enonadstropna
obstoječa iz 8 stanovanj, z obsežnim vrtom, pripravna za vrtnarja, mesarja ali izvoščeka, se proda iz pros;e roke pod ugodnimi pogoji.	15 5 4 H
Več se poizvč v upravništvu ,Slovenca'.
Vino
rumeno, rdeče in belo iz lastnega vinograda v Sromljah prodaja g. J. Zehner v Brežicah ob Savi, od 18 do 21 kr.
819 19—8

mmmr1
ML

Mestna hranilnica UubUansIia
u Prešernovih ulicah M 3,
v lastni hiši, (poprej na Mestnem trsu zraven rotouža),
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in od 3. do 4. ure popoldne, jih obrestuje po 4 % ter pripisuje nevzdignjene obresti vsacega pol leta h kapitalu. Rentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaračunila vlagateljem.
Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Da je varnost vlog popolna, svedoči zlasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar maloletnih otrok in varovancev.
Denarne vloge se sprejemajo tudi po pošti in potom c. kr. poštne hranilnice. <
Posojuje se na zemljišča po 4 3/4o/0 na leto.
Z obrestmi vred pa plača vsak dolžnik toliko na kapital, da znašajo obresti in to odplačilo ravno 5% izposojenega kapitala. Na ta način se ves dolg poplača v 62 in pol leta. Ako pa želi dolžnik poplačati dolg z obrestmi vred na primer v 33 letih, tedaj mora plačevati na leto 6o/0 izposojenega kapitala. Dolžniku je na prosto voljo dano, svoj dolg tudi poprej poplačati.	95 12—7
Posoja se tudi na menice in na vrednostne papirje.
1 gid.
otroška obleka
od 3 do 10 let, obstoječa iz
suknjiča za vesljače, hlač in kape.
Angeško skladišče oblek
4». Kern<ow i,
Ljubljana, Mestni trg 5.
Odda se, oziroma proda dobro obiskana
trgovina,
4 tisoč kron prometa mesečno, v lepem kraju na Gorenjskem, blizu tovarn, radi prevzetja drugega podjetja.	1503 3 -i Ponudbe pod „dobra trgo-
vina
na upravništvo „Slovenca".
Kuharica
v starosti krog 30 let. vajena voditi gospodinjstvo in po.sestvo, želi priti v službo h kakemu g duhovniku v večje ali manjše župnišče, takoj ali pozneje, na Kranjskem ali Štajerskem ali pa tudi drugod. Ponudbe na upravništvo „Slovenca". 1509 3-2
Še precej dobro ohranjen
1508 3-
glasovir
se radi selitve proda po zelo nizki ceni-Več se izve pri Antonu Brejc-u, organistu v Sori, pošta Medvode.
Najeti želi
mala družinica obstoječa iz treh oseb čisto sobo ali malo stanovanje z opravo in perilom v privatni hiši s senčnim vrtom, v obližju železniške postaje in dobre gostilne. Kventuelno tudi s hrano. 1'rcdnost ima Gorenjska.	1502 3—2
Ponudbe z zahtevano ceno sprejem« upravništvo Slovenca' pod znakom ,,J. M. Dunajski".
Trgovski učenec
se sprejme takoj v trgovino z želez-nino, špecerijo, steklom in porcelanom.
1490 3-3
Ivan Lapajne,
Idrija.
Sprejmem takoj
1514 2—2
ucenca
za kova&ki obrt v starosti 15, 16 let.
Kristjan Babic, kovač, Kranj,
Pozor!
Največji salon, pritlični in eno-nadstropni, z lepim senčnatim vrtom, je na Fužinah pri „Štajercu(<. Ondi je vsako nedeljo zabavna veselica.
Postrežba točna. Točijo se izborna vina, izvrstna kuhinja.
V prvem nadstropju je lepa separatna dvorana s telefonsko zvezo
Oddasta se dve lepi sobi za le-tovičarje.	i5ti 2_ 2
Na obilni obisk vabi velespoštovanjem
Anton Kališek,
gostilničar in posestnik, Fužine I.
1391 175
„Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani"
Podružnioa v CELOVCU.
Kapqje in prodaj« vs« vrat« rent, ustavnih pisem, prijoritet, munjdnlh obligacij, srečk, delnic, valut, nc ln devii.
Promesa Izdaja k vsakemu žrebanja.
ko-novcev
Akcijski kapital K 2,100.000 -. Rezervni zaklad K 200.006 -
Zamenjava ln ekskomptoje	Daje predujme na rrednoitne papirje.
l«ireban« vrednostne papirje in vnovčuj« Zavaruj« are&ka proti kurzal upale kupone.	Izgubi.
Vlnkuluje ln devlnkulule vojaške ženltnlnske kavcije.
Sskaspi is Safeasse 9»!«. "t£	JS£~ Bs—=s. sare&la. Srn.
Podružnioa v SPLJETU.
Denarna vloge aprejama
v tekočem računu ali na vloino knjilic« proti ugodnim obrestim. Vloienl denar obrestuj« dne vloge do dna vediga. Promet ■ čeki In nakaznicami.
od

I
I
p
k
Slavnemu občinstvu naznanjamo, da bodemo oooinjooooE)
svojo zemljiško posest na Friškovcu
mej vojašnico pešp. št. 27 in Martinovo cesto
Porazdelitev parcel se nahaja v naši pisarni, Wolfove ulice št. 12, in je upogled mogoč vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoludne, in od 2. do 7. ure popoludne, ob nedeljah od
9. do 12. ure dopoludne. uss io-4	PIVOVARNA AUER.
porceliroli j mm®
F. P. Vidic & Komp. Ejubljana,
opekarna in tovarna peči, ponudijo vsako poljubno množino
zarezane strešne opeke, jssljek
lose 30-19	(Strangfaliiiegel).
Barve: a) rdeči naravno žgani, b) črno impregnlrani.
Te vrste strešniki so patentovani v vseh kulturnih državah, co Lastniki patentov: F. P. Vidic & Komp. in Josip Marzola.
jCsr Najličnejše, najcenejše in najpriprostejše strešno kritje, "žs
Vzorce in prospekte pošljemo na željo brezplačno.
Sprejmejo se zastopniki. UB	Takojšnja in najzanesljivejša postrežba.	Ag- Sprejmejo se zastopniki.
Martin Klemenčič
Ljubljana, J Vrhnika,
Tržaška cesta št. 47, T Stara cesta štev. 101,
priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnega
pohištva!
' "Hi
v vseh slogih iz trdega in mehkega lesa, žimnic, modrocev, stolov itd,, obenem se priporoča za stavbena mizarska dela po načrtih ter najnižjih cenah.
Ogrnem
Vajenca
sprejme takoj večja trgovina mešanega blaga na Dolenjskem.
Ponudbe pod ,,A. B. 100" na upravništvo „Slovenca".	1476 5 -3
1484 3—3
Usojam si slavnemu občinstvu uljudno naznaniti, da sem svojo na
Zgornjem Rožniku
obstoječo gostilno prodala g. Karolu Bergmanu.
Proseč najuljudneje, da čast gostje doslej meni izkazano zaupanje izkažejo tudi mojemu nasledniku, se priporočam in bilježim
odličnim spoštovanjem
Jerica PerSin.


P. n.
Oziraje se napredstoječo objavo, usojam si slav. občinstvu najuljudneje naznaniti, da sem kupil staro in dobro znano gostilno na
^ Zgornjem 0000 00000 Rožniku.
Priporočam se častitim gostom za mnogobrojni obisk in bilježim
odličnim spoStovanjem
Bersman.
Hiša
z gostilno in prodajalno ter tobakarno,
gospodarskim poslopjem in zemljiščem vred se proda ali da v najem.
Več povč lastnik Ivan Feberžar, Struge št. 7. P. Videm-Dobrepolje. 14794 3
V Kranju se odda
1171 3-3
trgovina
špecerijskega blaga in deželnih pridelkov.
Natančna pojasnila pri Kranju.
Rooss v
Nižje podpisani si usojajo vljudno naznaniti slavnemu p. n. občinstvu in cenjenim odjemalcem:
Brzojavka:
,,Grand Prix" se je priznala na milanski svetovni razstavi 1906 tvrdki Laurin & Klement v Mladi Boleslavi kot sotrudnici za ondi razstavljena motor-kolesa in motor-vozove.
Motor-vozovi tvrdke Laurin & Klement so si priborili na vsem svetu najvišje priznanje.
Velespoštovanjem
Josip	<2z drug
Ljubljana, Mestni trg 9
zastopnik tovarne za motorne vozove Laurin & Klement, Hlada Boleslavd, Češko.
Za kopalno in potovalno sezono priporočamo naše razne predmete, najboljše amerikanske kopalne čepice, plavalke iz gumija, ki se zlože, potovalne toaletne predmete, plavalne mehurje itd. — Prima kolesa že od 60 gld. dalje, motor-kolesa in avtomobili svetovnoznanih tovaren.	1449
4—4
Velespoštovanjem
Josip Kolar & drug, Ljubljana, Mestni trg 9.
*
Trgovina z gumijevim blagom; mehanična delavnica, zavod za po-liranje in ponlklanje, garage in strokovno shranjevanje ter sna-ženje avtomobilov in motorskih koles. Popravljanje ter zaloga posamnih delov itd. po najnižjih cenah in z jamstvom najsolidnejše
naanaifMmniiiiirtrM izvedbe, i
r
I
Podružnice:
Pr»K» i menjalnicami: Oraben 25, Mala stran, MobI. ulica 17, Žl Brno. Veliki tre 10. Bad.n, Olavnl trg 4. Č«ikt Mp», C Horankl Zumberg. Schiilerjeva cesta 3. Moiiling, Pran Josipa tre 9. Mori JIMni
,lžkow, Husova oika Lipa, Ceika Kamnica,
Menjalnična delniška družba
67 150-68
ulica 37. Brno. Veliki tre 10. Baden, Olavnl trg Morarakl Zumberg, SchlTlerJevi	"
Črna cesta 8. Plr.cn In 8tIUt».
Menjalnice na Dunaju:
I. Wolli«lle 10, II. Taborstrasse 4. III. Ungargasse 69 (vogal Rennwega), IV. Wle-dner Hauptstrasse 12, V. SchBnbrunnerstrasse 88 a, VII. Mariahilerstrasse 76, VIII. Lcrchenlelderstrasse 132, IX. Alserjtraise 32, X. Favorltenstrasse 59, XVIII. Vlbrlngeratrasse 82, XXI. Hauptstrasse 22.
„MERCUR"
Dunaj, L, Wollzeile 10.
Ako. kapital K 16,000.000. Beaer zaklad K 7,000.000
Najkulantnejši
nakup in prodaja
vseh vrst rent, državnih papirjev, akcij, prioritet, lastavnic, deviz, valut in denarja.
vtr Zamenjava in eskomptiranje
izžrebanih zastavnic in obligacij, srečk in kuponov.
q
c, srečk, H
^ I
Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Iiaacll 2ltnlk.
Tisk »Katoliške Tiskarne« v Ljubljani.
III. priloga 153. štev. »»Slovenca" dne 7. julija 1906.
Književna poročila.
Silvin Sardenko, Roma. Poezije, K 2.— — eleg. vez. K .3:20, — lietz, KurzKefasste Predigteii fiir alle Sonn- und Festtajje des Kirchenjahres. ZunMchst iiir jiing. Geist-liche heraiisgegeben K 3.36, — Bona, Der Ta-geslauf gottliebender Seelen. Zimi Nutzen aller welche ernstlich nacli Vollkomenheit stre-ben. Vezano K 1.44, Zollner, Die laureta-nisehe Litanei. Betrachtungen iiber samtlichu Anrufnngen dieser Litanei nebst Beispielen nnd Nutzan\vendungen. K 4.80, — Molsber-ger, Ratschlage zur Berufsfrage der Frauen. Fiir Eltern, Vorniiinder und Erzleher K 2.16,
Lohr, Heinricli Heine. Sein Leben, sein Charakter und seine Werke dargestellt von Heinricli Keiter K 2.88, — Heine, Dichtungen, vez. K 3.60, — Stoffels, Die Lehrerinnen frage. Ein VVort der Entgegnung im Auftrage des Vereines kath. dentseher Lehrerinnen, K —.96
Fischer, Friedrich Nietsclie, Der »Antikrist« in der ncuesten Philosophie, K 3.60, -Fullerton, Laurentia. Fine Erzahlung aus Ja-pans Vergangcnheit, vez. K 3.60, — Erzbischof Zardetti, Kanzel Reden, K 3.60, — De Groot, Sunima apologetica de Ecclesia catholica ad mentem S. Thomae Aquinatis, kron 12.—, -Kulstrunks Entwurf eines Lelirplanes fiir Zei-chnen an der osterr. Volksschule, K 6.—, -Fiedler, Volks\virtschaftslehre iiir liohere Handelslehranstalten, K 2.50, — Einig, Apo-logetisehe Predlgten. I. Band die gottliche Offenbarung, K 3.60.
Antikvarijat.
Methode Toussaint-Langenseheidt, Frau-zosiscli. 36 Briefe samt Bcilagen und Sacli-regisier complctt in Original-Etui. Popolnoma novo (70. Anflage 1904) nerabljeno, mesto K 32.40 samo K 18.—, — Goloma, P. Luis, Lap-palien, vezano, nerabljeno (K 5.40) K 3.80, -Reispiele und Erzahlungen zum Kateehismus der kathol. Religion iiir die Volksschulen ge-sammelt und geordnet. Kempten 1901, blizu 600 strani, K 2.—, Zollner, Das katholische Christenthum in seinem Olaubcn, seinen Qe-boten und Onadenmitteln oder Katechismus-predigten iiber die Gesamtlehre der christ-katliol. Religion nacli Deharbe's Kateehismus ausfiihrlich und popular bearbeitet, popolni 4 zvezki vezani samo K 8.—, — Oberer.Hand-bucli fiir Kateclieten enthaltend den vom osterreichischen Gesammtepiskopat appro-bierten »grossen Kateehismus mit Erklarun-gen«. 1. und 5. Anflage«, popolnoma nerabljeno, vezano, samo K 4.—, — Stockl. Grund-ziige der Philosophie, 1892, vezano, nerabljeno (K 10.50), samo K 3,- , — Scaramelli-\Vinkler, Christlicher Fiihrer auf dem christ-liclien Tugendwege, »Anleitung zur Ascese«, 2 zvezka v eni vezavi, nerabljeno (K 8.40), samo K 3:80, —Hilgers, Kleines Ablassbuch, Auszug aus P. Beringers Werke »die Abliisse« etc., 1896, vezano, nerabljeno (K 4.80), K 1.80.
KATOLIŠKA BUKVARNA V LJUBLJANI.
Pivovarna d. PERLES
LJUBLJANA, FreScruove ulice 7
priporoča
izvrstno marčno pivo
—— v sodčkih in steklenicah. ——— -O-
Najstarejša svečarska tvrdka. -- Ustan. pred 100 let
Fr-$
upeue
priporoča velečastiti duhovščini ter slavnemu občinstvu
zajamčeno pristne čebelno- voščene sveče
za cerkev, pogrebe In procesije,
voščene zvitke, izbornl mčd-pltanec
koji se dobiva v steklenicah, škatljah in škafih v poljubni velikosti ter poceni. Kopuj« se tudi vsak čas med v panjih, sodčkih, kakor tudi vosek In suho sntovje, po kolikor mogoče visoki ceni. Z. oblla naročila se toplo priporoča in zagotavlja točno Id pošteno postreči.
1657 62—46 LJUBLJANA,
Prešernove (Slonove) ulice 7.	Perlesova hiša.
Lepa, dobro ohranjena dvovprežna 1446 3-3
kočija,
posebno pripravna za kakega gospoda na deželi, se po nizki ceni proda. Več pove gosp Anton della Schiava v hotelu Graizar, Ljubljana.
-----
2461 52—30 ^
| /V /V J\i A A
* Sv. Petra T I nvor Sv Petra cesta 27 U. LUZdl cesta 27
priporoča preč. duhovščini in slavnemu občinstvu svojo Izborno
krojaško delavnico
za izdelavo oblek po meri.
Elegantni kroj! Natančno : -delo! Nizke oene!- ^
"" ^rvwvwwwwv*
-1
|Qt Najcenejša vožnja v Ameriko.
n jt
L
O
E c
E. Kristan
oblastveno Koncesllonl-rana potovalna pisarna
za
Ameriko
v Ljubljani Kolodvorske ulice št. 41
(na dvorišču).-
118 52—:J6
>
3
n
i ■i
K
ti
I
Najcenejša vožnja v Ameriko.
I
m
♦3 43
♦3
43 ♦
43 4-
4.
is^ibina ima v /alojft najraznovrstne.jie trpeino, krasno
oiago «a bandera, baldahine, raznobarvna plašče, kazule, pluviale, dalmatike, ve-lame, albe, koretelje, prte ita
ipioh vab, bar se rabi v cerkvi pri službi božji. — Prevzeuu .udi vezenje, prenovijenje stare obleke ln vsa popra-»11». — Izdeluje rofino in polteno po najnižji ceni 'mndera ln »so drugo obleko.
Preč&cfite >fonpode prosim, da se blagovoli pri naročilih jiirati na domačo tvrdko ter ce uvažujejo tujih tvrdk, društev in potujočih agentov.
Zagotavljaje hitro in najpostenejso postrežbo in najnižjo ^eno, zatrjuje, da bode hvaležna tudi za najmanjše naročilo.
Najodličnejšiui »poštovanjutu ae priporoča 2189 26—16
Ana Hofbauer,
»mejiteijica zaloge cerkvene obleke, orodja :n po$ud»
v Ljubljani, Wolfove ulico 4.
4
i
PETER ©CRlilU
c. kr. dvirni izdelovalec orožja Borovlje, Koroško.
izumitelj in izdelovalec
triumpf-riefled pušk in Wernig-universal pušk
z najgostejšimi, doslej nepoznanimi, neprekosljivimi cevnimi
vijali (Bohrung), ki omogoča, daje strel izredno nagel in močan za kar se popolno jamči, po zmernih cenah, priporoča vsem p. n. lovcem svoje
najizbornejše izdelke
kakar trocevke, lahke kot pero, odi. risanice (stuce), dvocevne risanice (Bock-gewehr), puške za streljanje v tarčo (Biichsenflinten), Maiitiliclierjeve selion-auske risanice, kakor tudi Weriugove čveterocevke itd.
Ceniki zastonj in franko. 1401 5 — 3

mm
<v		
		
<\	M	
	»	
	r	
	1	
'j		Ct)
c-i	(U -Vl	
	V.	c-i
	V	
<\	CQ	\V \v
C-*.		\v
		
■Mm
k
o
N
4
mm®
Najcenejša ln najhitrejša vožnja v Ameriko je s potniki ..Severonemškega Lloyda"	iz
□ Bremena New-yorKn
s cesarskimi brzoparniki Kaisen Wilhelm II. Kronprinz Wilhelm, Kaiser Wilhelm d. mmmm GrOSSe. mmmm
šSBk^fiSsfl
fH Prekomorska vožnja traja samo 5—6 dni.
Natančen zanesljiv poduk in veljavne vozne listke za parnike gori navedenega parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite v Ljubljani edino-le pri 1663 52-47
Edvard Tavčar-ju, » Kolodvorskih ulicah it.35.
nasproti občeznane gostilne ,,Pri starem Tišlerju".
Odhod iz Ljubljane je vsak torek, četrtek Iti soboto. Vsa potovanja se tikajoča pojasnila točno in brezplačno. Postrežba poštena reelna ln solidna.
Potnikom namenjenim v zapadne države kakor: Colorado, Mcxiko, California, Ari-ona, Utah, \Vyoming, Nevada, Oregon in \Vashington, nudi naše društvo posebno ugodno izvanredno ceno čez Galveston. Odhod na tej progi iz Bremena enkrat mesečno.
Tu se dobivajo pa tudi listki preko Baltlmore in na vse ostale dele sveta, kakor: Brazilija, Kuba, Buenos Aires, Colombo, Singapore, v Avstralijo itd. itd.


Solidno delo! Nizke cene!
Josip Stariha
692 F. S. Nolli-jev naslednik 52—15
Ljubljana, Vodnikov trg
se priporoča preč. duhovščini in slavnemu občinstvu v Ljubljani in na deželi za vsa
kleparska in votlo vsilita
dela kakor tudi za vsa v to stroko spadajoča popravila.
MIIIIIIIIIHIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIII
I
i ^ * iKer i

u
^ v 0
SVV ^
^ v
S"


(N —
00 — ^ —
lllllllllIflllllllllllllltllllttlllllllSIlItlllltllllltllllllllllllllllllllillllltlllllllllllllT
Iz portland-cementa in peska
.Men«1
tc iScbutrm Edini izdelovatelj za Kranjsko
Janko Traun
izdelovatelj cementnin, Glince pri Ljubljani.
Tovarna za stole
Franceta suiseljna
Hj na Bregu, p. Borovnica, Kranjsko
jj 6 (26-5)	izdeluje 2526 26—11
j vsakovrstne stole
od preprostih do najfinejših po u najnižjih cenah brez konkurence.
Ilustrovan cenik pošlje se na zahtevo zastonj in franko.
Postavno varovano. Vsako ponarejanje in ponatiskovanje kaznivo.
Edino pristen je ThJerryjev 2630 balzam 52- 27
le z zeleno znamko ^redovnica". Staroslavno neprakosno
proti slabemu prebavljanju, krčem v ie-lodcu, koliki, kataru, prsnim bolejnim,
inflnonci itd. itd. Cena 12 majhnih ali S dvojnatih steklenic ali 1 velika specialna steklenica s patent. zama$kom K 5'— franko.
Thi*rryJ«ro oentifoHJako mrutfjo, povsod znano kot non plus ultra
proti vsem se ako starim ranam, vnetjem, ranitvam. abscesom in »teklinam vseh vrst. Cena: 2 lončka K JI "HO so pofllje le preti povzetja ali denar naprej.
Lekarnar A. Thierry v Pregradi pri Rcgaškt Slatini.
BroSura s tisoči originalnih zahvalnih pisem gTatis in franko. V za-logiv skoro ?seh večjih lekarnah in medicinalnihdrogerijah.
POZOR AHERIKflNCI
in sploh vsi, ki prihajajo v Ljubljano na največjo zalogo moških in ženskih
izgotovljenih oblek
domačega izdelka, dalje obuval, srajc, klobukov, kovčegov,
solnčnikov, slamnikov robcev in šerp itd. po izredno nizki ceni.
- 762 39—13 *
I
MATEJ OREHEK
trgovina v Kolodvorskih ulicah st. 26
v lastni hiši v Ljubljani O Tik znane Tišlerjeve gostilne. O
DELNIŠKA nRII7RA ZDRUŽENIH PIVO VAREN Z ALEC in LAŠKI
m-mm IVfeiUII TRG v Ljubljani, telef. št. 163.== = priporoča svoje
= izborno pivo v sodcih in steklenicah. —- —
Zaloga v Spodnji Šiški, telefona štev. 187.
990 50 2«
Največja zaloga
čevljev za gospode, dame in otroke ^ športnih čevljev
iz najbolj slovitih tovarn.
o Angleški šagrin,
črne, rujave in bele barve. 766 52-12
Atelje prvega štajerskega slikarstva na steklo
EDUARD STUHL
specialist za slikana cerkvena okna
GRADEC. Annenstrasse št. 39
nekdanji sotrudnik prvega štajerskega slikarja na steklo KAROLA SCHIKMER v Gradcu
se priporoča p. n. prečastiti duhovščini za napravo
slikanih cerkvenih oken v vsakem
v figuralni ornamentiki in navadnih preprognili vzorcih v umetni izpeljavi in po solidnih cenah. — Narise in proračune na zahtevo in zastonj.
Gosp. Eduard Stuhl, atelje za umetno slikarstvo na steklo iz Gradca, je izgotovil za župno cerkev na Črnučah pri Ljubljani dvoje velikih oken za presbiterij : Srce Jezusovo in Srce Marijino. Delo je res umetniško izvršeno, čudovito lepo in je v največjo zadovoljnost podpisanega in župljanov, da morem gospoda Stuhla za enaka dela pri neprevisokih cenah priporočati kar najtopleje.
Župni urad Črnuče na Kranjskem, dne 5. febr. 1903.
575 12—8	Jan. Kobilica, župnik.
Mnogo takih spričeval je znanih p. n. preč. duhovščini in prosim nadaljnje naklonjenosti

,jyrS'na Pr '2a potov^^ jn ostane
Vožnja traja~-dni 0 dni
znajnovejšimi leta 1905in 06zgrajenimfveliK_ansl\imi parnimi
4mcriKa^o00ton-
„ J&iserin
Pojasnila dajezastopni^
J^lodvons!$e-u!ice Iiv.28
Odhod izjjubljane vsaki ponedeleK/torckinčetrtgKj tednu.
-Victoria 25,oooton
toraj še enkrat večji l|al\ordo sedaj valiKj parnimi 2 8-12,000tonami
o vi šivalni stroji
so najboljši za rodbinsko porabo,
SiZsr Šivajo, gofijo In p leto
ne prekosilo zu obrtne namene šivajoč sem in tje (I^ngellager).
Glavno zastopstvo: FRAN TSCHINKEL
Ljubljana, Mestni trg 9.	Kočevje, v gradu.

.N -V. > /• > 'V <T /• A > V < < V—/. v<"/. V-"A <<V <<\* .N A <T A V<A VY <<'\' v? TA <'\' A VV <<TA<'\" <TA<TA VW, <A'\V/. </V </"V V V < s-T/.NV/, -AV^T /
' /''.s *y vN/> .V> ✓ .V-	V>.
>.\\<V.V< ' Y	f <T A w< <'V W<<<.v VY«TA
■/-V*V. -r*"*Y--.\ •/-!>	v. V-i\

'<--■ Y--.\A/> */<--a Sy> *ri .v>/, -/--.v J*^*/-'.\,NV>
^ .v> y-.\•/->
i v .V. > .V. •/—>•/• v-t> •/—AV > •) ,\V. > ,\V.
VAv V-L^ VAV
'»"■si vv< N>v» /\ r.>'.\ s. / -: s/>•/—>• av> ,\v > •/—> •/-'a ✓ .v.
1450 1—3
sestavljena iz najzdravilnejših planinskih rastlin, podj)irata in pospešujeta prebavo, krepita želodec in ž njim celo človeško telo
odličnih lastnosti najboljša izdelka
VV	NV/. </'\*\vy,
N y>.\ ,V/> v* —
.\/> .\/>'/-?,/.V .N/> •/-'.s .V>>
.........w*Mmmmm
'/• >V <<TA <TA VV < > V
> '/■!» A< > 7>.\ •/-!.> •/-!> </.V >Y / < A* v V < > V ^ W. /V< VV x
A/> A/>>.\< A/>V—
<<.v v—/, -f-v
A/> '/-.s A/>	-/--.v
- /. xv < vV < <r/. v-V s
I</V
WiS§
-rr/•<-/.<'.v
te vrste.
izdelovatelj: AlltOII JeleilC

Idriji, imetelj rastlin-destilacije --
JELEN".
•/-In/-
.	Ay> y-.\ AV> AV> / <i -/--.v

Važno!

Yažno!
i i
i m in mmm.
v
Najboljša iu najcenejša postrežba
za drogve, kemikalije, zelišča, cvetja, korenine itd. tudi po Kneippu, ustne vode in zobni prašek, ribje olje, redilne in posipalne moke za otroke, dišave, mila in sploh vse toaletne predmete, fotografične aparate in potrebščine, kirurgična obvezila vsake vrste, sredstva za desinfekcijo, vosek in paste za tla itd. — Velika zaloga najfinejšega ruma in konjaka. — Zaloga svežih mineralnih 1658	vod iz soli za kopel. 62—25
Oblastv. konccs. oddaja strupov.
Za živinorejce posebno priporočljivo: grenka sol. dvojna sol, soliter, encijan, kolmož, krmin, apno i. t. d. — Vnanja naročila se izvršujejo točno in solidno.
Drogerija Anfon Kane
Ljubljana, Šelenburgove ulice 3.
STENSKE URE
z bitjem podobno zvonu
je zadnja novost v Izdelavanju ur. Te francoskc miniatur-stenske ure so 70 cm dolge , omara , kakor kaže slika, je iz naravnega orehovega lesa najfinejše politirana, z umetno izrezljanim nastavkom in bije vsake pol in cclc ure. Olas je prijeten in lepodoneE, onemu stolpne ure varljivo podoben. Cena K 10'—, z navadnim bitjem K 9'—. Ista ura z godbo, igra vsako uro najlepše koračnice in plese, K 12 — Zaboj in zavojnina k vsaki uri HO v Te stenske ure niso le zajamčene namilimo natančno idoče, triletno pismeno jamstvo, marveč vsled krasne izde-iave tudi lep in eleganten sobni okrasek. — Budilka z godbo mesto zvonca K 12 —, nikelnasta Koskopf-remnnt. ura K 5' — , pristna srebrna remont, ura K 10—. Pošilja se le proti povzetju. Neprimerno sc vzame nazaj in povrne denar, torej nika-kega rizika. — Velik ilustriran cenik o urah, verižicah, prstanih itd. zastonj in franku.
Josip Spiering, Dunaj, I.,
Postgasse 2 -27. 697 b 15-10
A. Kraczmer j£;ff.v
Ijubljana, Sv. Petra cesta 6
priporoča
HH popolno zalogo Kratkih klavirje*
ml jnonov in planlft
najbolj renomiranih firm po r.sjnižjih cenah. Pre-igrani klavirji, solidno in stanovitno prenarejeni so vedno v zalogi, m—
Edino zastopstvo z« Kranjsko firm: L. Bflsendor-Jer. c. kr. dvorni in komorni izdelovalec klavirjev n« Dunaju; Br. Stingl, c. kr. dv. zalatjatelja na Dunaju.
Klavirji so popravljajo, ablrnlo In Izvrinje ne poil-latnoje ji n »nJem ntrokov-Bjnško In pteskrhno In varafunavajo avJceneJSe.
2178 62 -3s Iz proste roke se pod ugodnimi pogoji proda
pritlična hiša
s 4 stanovanji in vrtom v Zalokarjevih ulicah št. 8 v Vodmatu, Ljubljana. Hiša je še davka prosla. Več se iivč ravnotam. 1469 3-3
Denar nazaj
ako brezuspešno, torej noben riziko. Doslej znano edino res zanesljivo sredstvo za pospeševanje močne in nagle rasti brade, las in obrvi je moj eleksir za lase in pomada za lase
Piliosin".
Izreden učinek in prav kratkem času. Cena steklenici ali lončku
gid. 1-—, gld 1-50. Stekl. za posKušnlo 60 kr-
Razpošilja le proti povzetju
H. AUER
Dunaj, IX/2, NuBdorferstraBe štev. 3-44.
901 26-12 J J

i Umetni led
narejen iz najčistejše stu-denčnice iz tovarne za led I. kranjske eksportne pivovarne in tovarne za slad Teodor Frfihlich na Vrhniki.
Prodaja od 2. junija 1906.
| £ Kosi: posamezno 40 h, na debelo 30 h. Prijave in naročila sprejema zaloga pive Frohlich v Slomškovi ulici 27
Telefon št. 13.
jpar Odlikovan z veliko zlato kolajno na spjošni spomladni razstavi na Dunaju,	j
//-' _ J" v
»»•n vtffpiurisu
Izborno svojo zalogo
raznovrstnih voz
in nekritih, lično in trpežno izdelanih m
priporoča prečast. duhovščini in slav. p. n. občinstvu i3oo fsg
J. D e m š a r,HcrilE "f !l 6l
Sprejmem tudi izurjene kovaške pomočnike in krepke vajence poštenih starišev.
Naročila izvršujejo se točno in po nizki ceni.
po celem svetu
znani so naši čudovito po t
ni
Moški štiljetni, trpežni,
s čepico .... par gkl.
Moški čevlji na trakove, trpežni in eleg. „ ,,
Damski čevlji na trakove, lični in trpežni ,, Darnski čevlji na trakove, črni in barvani, solidni in praktični . ,, Otroški čevlji na trakove, črni in barvani, solidni in praktični . ,, ,,
90
325
290
180
1 —
4011 104— 43
Specialiteta: Goodyear svetovno blago.
Alfred Frankel CtS^
i	,	tvornice za čevlje
komanditna družba.	v monarhiji
Podružnica v Ljubljani le vSpitalskih ulicah 9.
Zastopnica: Josipina Herrisch, 8j3 8
ooooooooooooooooooooooooooooooooo
o	OI
ooooooooooooooooo
o _ __ o
o iMIMiMji o o	o
o m^^mm^m^ o o MBI^MHEffllEBa o O I S | h SMmBI ©
o B. iil^Bi § [o mESm i B1|B o
S m RI^HBI o
DSZDO
Najcenejša pot za zdaj!!
„RED-STAR. LINE"
BDEČA ZVEZDA
v Ameriko
preko Antwerpna v New-York, Pliiladelphla.
Hitra in varna vožja na moderno opravljenih, novih brzoparnikih te solidne družbe s pošteno in čisto postrežbo.
Natančen, zanesljiv pouk in veljavne vozne liste dobite v Kolodvorskih ulicah štev. 41 od južnega kolodvora na desno.
Za zastopstvo „Rdeče zvezde":
Franc Dolenc.
O O O O O O O O O O O
o o
o
o o o o
ooooooooooooooooo
O 862 52—33	O
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO
V našo pisarno pridite za gotovo vsa| v torek dopoldne, da prestopite pravočasno na barko v soboto ijntraj. — Naši parniki Finland, Kronlad, Vaderland, Zeeland vozijo do Ne\v Vorka osem dni To je pribito. Uljud-no«t, snaga in zdrava hrana je na njih pri nas prvo in zadnje.	Red Star
Leopold Tratnik
LJubljana, S*. Petra cesta 27
priporoča visokočastiti du- / hovščini in cer- »'.■••' kvenim predstoj-ništvom svojo najstarejšo tvrdko za izdelavo cerkvenih posod in
orodja. Vedno velika zaloga. Prečastiti gospod! Ako kaj potrebujete ali nameravate napraviti prosim Pas, blagovolite mi pisati in takoj poS-Ijeni vgorce. Stare reči popravim, poalatim itd.
Velika zaloga elektr. »veti In kiparskih del.

FILIP FAJDIGA,
zaloga pohištva 962 52-11
Ljubljana,
Sv. Petra cesta 19
priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnega
T-rT^^-Th-f-ff
w
pohištva
po najnižjih cenah.
za kmetijske stroje firme K. J. Ježek, Blansko se sprejmejo proti proviziji za vse večje kraje nk Kranjskem.
Zglasiti se je pri glavnem zastopniku v Ljubljani Ivanu Komatiču na Dunajski cesti št. 81.	1461 3—3
.	n	744 52 14
ANTON PRESKER
krojač v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 14
so priporoča preč. duhovščini rfuhnimiikp nhlpfcp v izdelovanje vsakovrstne UUIIUVI1IAHK UUIKIIB
Iz trpežnega In lolldnega blaga pa nizkih oenah.
0pTo!o znr8oliko izgotovljene obleke.
posebno na haveloke v največji izbori po najnižjih cenah.
DobaTlte>] uniform avstrijskega društva ieleinlsklb uradnikov.
3SE 3SE 3SE3S5 3SE 3SGK 3SOS5 3SE
Pri nakupovanju
* -suknenega=
U in manufakturnega
= hlaga-
se opozarja na tvrdko
HUGO 1HL
v Ljubljani
Špitalske ulice štev. 4.
811 52-12
M Velika zaloga =
suknenih ostankov.
******
Prva in največja zaloga na Kranjskem FRAN SZANTNER
v Ljubljani, Šelenburgove ulice štev. 4
„Chick".
Pred. štev. 351. Usnje za voščenje z Pred. štev. 690. lrhovina s šivanimi
močnimi podplati K 9-50.	podplati K 6-—.
Pred. štev 36t I« Boxcalf z angleškimi Pred štev. 720. Isti iz lakovine K 6 30. podplati K 12-50.
dobavlja kot znano najboljše čevlje.
Pri naročilih zadostuje pred. številka.
Zunanjči naroeila proti poV^.otju.
Nepriležni izdelki se zamenjajo.
.Moderno".
Pred. štev. 747. Cheorette s šivanimi	Pred. štev. 553. Sabakid K. 10 50
podplati K 9 —.	„ , 567 la- Boxcalf K 13-—•
Pred. stev. 745. Glasgow Chevreau z	„ „ 610. I.akovina K 12— •
močnimi podplati K ll1—.	(1323 6)
Prave Roskopf golddouble Savonnet remont, ure s sidro
so najnovejše Roskopf. ure. Te imajo izborno in zajame natančno kolesje z dvojnim pokrivalom in s tremi prav močnimi golddouble plašči In avtom, zapiralom Golddouble je zlatu podobna kovina, ki te podobnosti nikdar ne izgubi. Radi krasne opreme te ure splošno občudujejo in jih ui lahko ločiti od pristno zlatih ur.
Cena 5 gld.
Tej primerna golddouble dvojna verižica za gosp. gld. 150 — Vsaki uri je priloženo 31etno pismeno
jamstvo. Razpošilja le proti pov-; zetju
Josip Spiering
Dunaj I. Postg. 2 27
697 30-14
Parna žaga Deg|}engF)i
Ljubljana kupuje vedno proti gotovini vsake
vrste hlodov, potem proda butarice, žamanje in žaganje« 969 10
TJ £ 5 .. § g So 1 , P* F ^	'
os
Kli rt »
rvv ^
c_ i" 7 K jeg	B
JS c o "	—
csa n - 3 L-a	|
^ » c — «g	-
^ '3 - .E "	S
■ ^ 'S -o	S
fc s e«	1
h o«	S
Izdelovanje se vrši pod kemiško kontrolo preizkuševalnice za hranila in živila, Dunaj, IX, Spital ulice št. 31, ki jo je potrdilo visoko c. kr. notranje ministerstvo.
Kupovalci Ceres-maščobe smejo v tem zavodu vsikdar brezplačno preiskati dati blago v izvirnem zavitku.
Seb. Unterhuber, lastnik Fr. Benque
Ustanovljeno 1870. # tovarna cementa v Weissenbachu, tovarna cementnih £ USt(MOVljenO 1870. izdelkov in umetnih kamnov, podjetje za betonske naprave in naprave vodnjakov.
Giauna tovarna v Beljaku, Šolska cesta 21 • Filijalka v Ljubljani, Dunajska cesta 73
nasproti topničarski vojašnici
Telefon ft. 237	priporoča se	Telefon it. 237.
v izvršitev vseh kamnoseških del in umetnega kamenja (v različnih imitacijah) kakor: posamezne dele za fasade, balkone; grobne spomenike itd.; stopnice po naročilu narejene z železno sestavo; cementne cevi (rore) z vloženo žično pletenino za napravo vodotokov, vodovodov itd.; plošče iz cementa (Metailique), preproste in z raznimi vzorci za tlak po cerkvah, hišah, hodnikih, kuhinjah, trotoarjih itd. - Prevzetje betonskih naprav in vodnjakov na podlagi posebnega patenta. — Portlandcement in Romancement iz Weissenbacha. — Proračuni zastonj in 748 3o—l3	poštnine prosto.
e
M
t
8 F
b
n
r
cr
I' h
N.
(O
o1 O to 2 p b
rs. -Si O
i ^ ^
•' L £ & *
P TO ^ C
A v P
O'
rJ.
8

N
(V $
O O
^ to
rsi
k
o to< o. O
TO
3
r<
P
O &
rs tfc
to ^
to
^ 31
o -s
fH.
A
A P
Pl
O
N. r* (6
rs. O
a
"S
tsi< to
rvi rs. r* TO
$
O
to |
O P
rs.
O
*
O to TO C* TO
Pi p
•B
p
(a
s?-to
o
rvi tt
O *
8 I
ao tf
3
s
I
O
P
O
H.
rs. N.
3 P
to< O
'a o ti o
(VI
o
pj.
?! «
S
n«
s-
❖
p -g
J p
1
H. O
» I
O ^ &
O
? rs & &
(vj O
3 r
C P
P §
* ?
« P c^ 5! P S 1
rs.
&5< rs.
S ^
o
^ i
*
rt.
P
rJ. o
1X1
P
S.
r>i.

J
iS P
Pi
O rsi CSJ-
O
&}
2" to
a
<s>
^	C
«	«T
v*
?!	P
N.
P
C^ P
i
05 S. Ci To
Co P
(5. rs.
O
CO
s
rJ r>.
Cfc rt-
p1
S 0
O
S
to §
P
cs
Ci-
.K
P ^
P
n-^
P
>j C"
O.
03 O
VJ
p
s p
->J
o C)
rJ. O
N. tSI

\
<
TO rs. TO
Ž TO
N.
Ni P
° 3
iff
P
Osi
O TO
o to rs.
vr r*.
S £
J 3.
H
o
<2. to
O
o
w	P
"S.	Cf
TO
N.	TO'
N	3
ftj	O
(t	to
~	rs.
0' o
Ustanovljeno /. 1842.
Slikarja napisov Stavb, in pohištvena pleskarja.
Velika zbirka dr. SchOnfeldovih barv v tubah za akadem. slikarje.
Elekrični obrat.
Tovarna in prodaja oijnaHh barv, firneža in laka
Brata Eberl, Ljubljana
prodajalna in komptolr: Telefon 154. Delavnica:
Miklošičeva cesta št. 6	Igriške ulice št. 8
Ustanovljeno I. 1842.
Zaloga čopičev za pleskarje, slikarje in zidarje, štedilnega mazila
za hrastove pode, karbolineja itd.
Priporočava se tudi sl. občinstvu za vsa
v najino stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kof priznano reelno in fino po najnižjih cenah.
765 52—18