*#•>	w.	* t
<•»«**
V GORICI, ▼ •petek, 1. avgusta 1873.
31a
List izhaja vsak petek
in vetja k poAtniuo vred in v Gorici domu poslan: /a celo leto 3 golil, za pot leta 1 colti. 50 s., za četrt lota 80,sold. - Kdor sam po-nj pošilja, plača 2 g. 50 s., Za ude nar. - poj. druitva „6orloa* je cena določena, kakur za druge naročnike. Posamezni listi seprn-
GLAS
Naročnina in dopisi
uaj se blagovoljno pošiljajo opravniku in sovredniku Anton« Laknar-ju, na Starem trgu (Piazza del Duomo) h. št. 36f. Vse pošiljat ve naj se frankujejo. Rokopisi se ne vračajo. Oznanila se sprejemajo. Plača se za navadno vrstico, če se naznanilo samo enkrat natisne, 8 sobi., če dvakrat,
ju ua Travniku.	». * • j. -	I	1 ■ I ' " " ; f:		.	.	30 s.
Ji' • oui'»'	' n:. ;	;i' i	■■utor’ „	im	i)! : ii.;;:.	;jrd i'- '	•:	- ■ ‘	
sm
mm

’ • ' 1	‘	" ‘ i	V '
Direktne volitve so pred durmi
,'f	. '	i k v v ' a 0	* ....
in prav blizo, čeravno niso še razpisane. To je gotovo, ako ne bi (udi vladni listi tega napi zagoto-vtjali, več ali ìpanj jasno. — Koga , tedaj voliti in kako, to je za nas Goriške Slovence vel e vazno vprašanje. Velevažno vprašanje, pravim, ker odločiti se ima sedaj med dvema glavnima strankama v Avstriji boj, ki se že bije neprenehoma čez dvanajt let.
Glavni stranki ste do sedaj, izvzemši kratkih prenehijejev, gospodujoča liberalna nemška ali centralna ali nstavuvcran, ker njej je sedanja ustava uzor vse popolnosti in pogoj vsega blagra za Avstrijo, pa do sedaj tlačena državno-pravna ali federalna stranka. Prva, nemška-liberalna, prezira pravice posameznih dežel in narodov, se ne zmeni za dejansko in zgodovinsko pravo, na kterem se je Avstrija krepka in mogočna osnovala, ona, da si pripoznava z besedo različne narode in dežele v Avstriji, v dejanji jih pa taji in zato zatira z vso zvijačo in močjo vsako samostojno gibanje nenemških narodov in dežel. Ona gospoduje že davno v Avstriji, neomejeno pa od časov Schmerling-ovih sem, očeta sedanje u-stave. Da je Avstrija prišla tako daleč, da ,se poprašujemo, zamore li še Avstrija obstati ati ne, ima se tej stranki pripisati, ki sicer neprenehoma svojo ljubezen do domovine (Avstrije?) poudarja, (ko bi jej le kdo verovati hotel, sama sebi že tako ne veruje), dejansko pa ruši kamen za kamnom iz avstrijskega poslopja.
Tej gospodujoči stranki stoji nasproti
tako zvana $ržavno-pravna, ker se poteguje za nafavno, dejansko iu zgodovinsko pravo posameznih dežel in narodov. Ona si je preverjena, da daljni obstanek Avstrije ni mogoč, razuu na oni zgodovinski in naravni podlagi, na kteri se je Avstrija osnovala. Vsaka druga pot mora Avstrijo razrušiti, to je njeno trdno p re verjen je.
Le-ti ste glavni stranki, ki se med seboj že toliko časa borite za svoja načela.
Kako pa to, da v primeri z nemškim narodom ogromna veedna nenemških narodov in dežel ni zamogla do sedaj zmagati? — Zato, ker nenemška stranka ni bila prav zastopana, iu temu je krivo deloma dejanska vlast, kojo nemška liberalna stranka v rokah ima, deloma njena zvijača in prekanjenost, kteri je vsako sredstvo dobro, da le nasprotnika v sužnosti tišči, deloma dosedanja nepravična volitvena postava sama na sebi, ki zagotovlja oni stranki go-spodstvo in dejansko vlast a Avstriji, reci del pa je temu krivo, da je ljudstvo slabo volilo in si v deželne zbore izbralo take zastopnike, ki niso razmere svojih volilcev poznali, ki potem niso zamogli svoje vo-lilce prav zastopati, ali pa celo so se volili iaki zastopniki, ki so volilcev nar hujši protivniki v narodnem, gospodarskem in verskem obziru. Taki svojim volilcem pro-tivni zastopniki se pomagali ustavovercem, kovati dežele in narode v še hujše spone, kakor so jih do ustavne dobe nosili. — Ni čuda, da je potem propala državno-pravna, federalna stranka skor v vsakem boju z nemško-liberalno ali ustavoveruo.
Propala je sicer večkrat državno-prav-
na stranka v tem bojn, ali ona se ni ras-rušila, temveč se tako ukrepila, da mogočna in trdna stoji skor v vsih avstrijskih deželah. In ravno zdaj je pripravljena pri direktnih volitvah se meriti z ustavoveruo stranko in se nadeja, da bo tudi zmagala, ako bo le vsa opposicija edina in ako med-sobne, domače prepire na strani pusti. À-ko bi sedaj federalna stranki propala, bati se je, da bo težko več listala, in potem bo /, zvezanimi rokami gledala, kako usta-voverna okrutnost z nogami tepta vsako pravo, narodno in versko. Boj prihodnji pomeni : ali pravica in resuica, ali pa krivica in laž.
Boj bo hud in težaven, nar hujši za Slovence. Do sedaj smo bili edini, ali ? novejših časih se je odcepila tako zvano <g<dj narodna stranka, ki je vero izbrisala iz svojega programa.
To je za tako majhen narod, kakor so Slovenci, velika nevarnost, da volitve izidejo v prid ustavo ve ree v. Sicer nahajamo tudi pri Čehih, naših severnih bratih, tako stranko, imenujejo se Mladočehi, kakor pri nas Mladoslovenci. Ali češki narod je v politiškem iu vsakem obziru zrel narod, njegovi prvaki, tudi mlade stranke, se znajo premagati in se udajo, ko je domovina iu narod v nevarnosti.
Tako delajo raladočeški prvaki in to je „Politik“, njihov organ tudi Mladoslovencem svetovala in živo priporočala. Pa naši zgolj narodnjaki(??) nimajo ne ušesne srca za tak opomin — ker, ne da se več tajiti, oni so, hote ali nehote v tesni zvezi
Šiba in palica.
(Dalje in konec).
Da, v šibo, ali po potrebi, v palico sem bil in sem še vedno zaljubljen, virga tua et baculus tuns ipsa me consolo ta strni. Pa ne samo jaz, vselej je bilo na svetu tako, povsod so mladino sè šibo, odrašče-ne s palico strahovali. Šiba je pela doma in po šolah, palica pri vojakih itd. Ni še trideset let, da so palico korporalom vzeli in komaj bo čez trideset let, od kar so šibo iz šole odpravili ; to je „Errungcn-schaftu naših naj novejših časov. Se ve da sem starokopitnež, ker hvalim šibo in palico, za kteri dve reči sedanji omikani svet nič več marati noče, zato pa ima tudi mladino, da jo joj ! in kaj še le pride ? Šiba jim ni nespameti iz srca izbila, tedaj kaj bo? Nestrahovana mladina, ni bila ni, in ne bo nikoli kaj prida.
Ko so v začetku sedanjega stoletja začenjali na Parskem prepovedovati, da se
nimajo otroci v šoli več sò šibo strahovati tedaj je rajnki škof Mihael Wittmann, takrat še le fajmošter, take otroke, kteri so si bili zaslužili, k sebi na svoj dom jemal in je dobro ošeškal rekoč:	V šoli mi je
prepovedano vas tepsti, pa na domu ne! Kako sem bil jaz tepen, sem uže zgoraj povedal, in vsi, ki imajo uže pet križev na hrbtu, in so v šolo hodili, utegnejo povedati, da je tudi njim šiba več ali manj pela. Nekdanji Greki in Rimljani so bili pač dokaj učeni in omikani, tako da naši učenjaki raje prebirajo njihove spise, kakor pa ali sveto pismo, ali knjige svetih cerkvenih očakov in učenikov; ali pa so bili kedaj zoper šibo in palico? Berite le Martialis 14: 80. Juvenalis, /, 15. Apnlejus 9. Met. itd. itd. in videli bodete, da je bila ferula v šoli vselej potrebno orodje, tako da mi ni treba sklicevati se na sv. Hieronima, kteri pravi, da. je marsikteri krat svojo roko umaknil, ko mu je imel učitelj wpOce“ dati. Kako gospoduje šiba v jutro vib deželah v šoli, popisujejo popotniki, ki tiste kraje obiskujejo in v sta-
rih časih se je pri Sirijanih šiba v šoli tako bistveno potrebno zdela, da so šolo imenovali bet šafto = donim virgae, kar bi mi ad litteram hiša šibe, bolje tepeznica rekli. In to nahajamo po celem svetu, pri vsih narodih, v vseh časih : šiba je bila v-selej in povsod v časti pri odgojenji otrok doma in v šoli. Ves človeški rod je vedno verjel, da treba nespamet iz otroškega serca se šibo pregnati. Le varujte se šibe pri odgojenji otrok, pa bodo ti otroci, kterih sò šibo ne strahujete, enkrat, ali morebiti so uže zdaj, vaia Ubai
Šiba pri otrocih, palica je zdatna pri odraščenih. To se je nekdaj sploh verovalo. Moj rajnki fajmošter so mi to le resnično zgodbo povedali: ,Ko sam bil še v Černicah za fajmoštra, mi pride neko nedeljo malo pred včliko mašo stotnik sè svojo kompanijo v vas. Stotnik pride k meni, in iuo prosi, naj kmalo začnem mašo, ker želi sò svojo kompanijo vred pri sveti maši biti. Tedaj se ustopi kompanija vojakov pred cerkvena vrata, ker je bila cerkev vsa polna ljudi. Po evaugelji so ober-
A .*.
— * nslavorerno nemško-liberalno stranko (!!).	♦
Kaj nam je storiti? — Boj gre za pravico in resnico; volimo tedaj prave narodnjake, neodvisne, tedaj a e uradnike ker oni imajo zvezane roke, pa verne, ker le taki zamorejo vselej in povsod potegniti se za pravico in resnico.
Mož ki se sicer narodnjaka imenuje in dela, pa nima vere ali se sramuje, jo o-čitno spoznati, ati ki ni naše vere, ni za nas, in naj ga nekateri tudi do nebes povz-digujejo, verni katoliški slovenski narod ne bo nikdar vsestransko zastopal; zato takega voliti ne .smemo, če nočemo propasti.
Y tem smislu je za nas verne Goriške Sloveuce naš edini kandidat za državni zbor — edino le dr. Josip Tonkli!
[Dopisi.
V Komnu, dne £7. julija. — Za danes zjutro ob 9. uri je bil povabil gospod Jožef Kovačič, tukajšnji posestnik, nekoliko veljavnih mož komeuskega sodnijskega okraja k privatnemu pogovoru, da bi se posvetovali o kandidatu za (h žarni zbor v volivni skupščini kmetiških občin na Go-riško-Slovenskem. Sešlo se je še precejšnje število povabljenih, ali vrinilo se je tudi nekaj nepovabljenih.
K tem pripada mladi gosp. 'lega iz Koprive, mladi gosp. Živio iz Skopega v Sežanskem okraju in pa naš častiti gosp. c. k. sodnik z nekterirai drugimi uradniki. Gosp. Kovačič je priporočal, naj bi se za kandidata postavil gospod dr. Tonkli, odvetnik v Gorici, kteri je spoznan za odličnega rodoljuba ne samo na Goriškem, ampak tudi v sosednjih deželah slovenskih. Ta predlog je našel v društvu splošen in in srčen odmev.
To pa ni bilo všeč nepovabljenim, pa vendar nazočim gospodom, in za to se vzdigne mladi gosp. Žoga, hvali in do nebes povzdiguje g »s p. dr. Lovriču in priporoča njega za kandidata. — Odgovarjal mu je možko in dostojno č. gosp. Lukežič, in vsi
nem kakor po navadi, da kaj malega po-pridigam; eden mojih ljudi se'tedaj tudi, kakor je bila njegova navada, koj obrne da bi šel med pridigo ven iz cerkve. Ali ko pride do cerkvenih vrat, vzdigne tam stoječi korporal palico, in ga mahne dobro po hrbtu, rekoč: Moram jaz pridigo poslušati, zakaj pa ti ne? Moj OerniČan se ves pohleven spet v cerkev vrne; in pri spovednici poklone." Kaj ne, da je palica tu dobro pomagala? Pri marsikteri cerkvi v mestu in na deželi bi taka palica prav dobro pomagala k temn, da bi ljudje med pridigo iz cerkve ne bežali. Drug zgled koliko dobrega palica ljudem prinesti za-more, je to, kar sem tu zgorej od majorja povedal. Tretji izgled je iz časov francoskih vojsk; povem vam tako, kakor sem večkrat slišal pripovedovati. V Laškem Št. Lovrencu je bil nekdo Žakelj polno ovsa francoskim kojnikom ukradel. Tat se ni mogel dolgo skrivati, s Žakljem in ovsom vred so ga francozi pred svojega častnika prignali. Ta ukaže koj klop prinesti in tatu nekaj palic našteti. Pri vsakem udar-
povabljenci so mu pritrjevali. Kar je zbrane pa naj več osupnilo je to, da je tudi naš neporabljeni gosp. sodnik govoril za dr.
Lavrica, in ta dogodek si^moramo trdno zabilježiti in zapomniti, ker je posvetil z bengaličnem ognjem toliko hvalisano neodvisnost Sočanov od vladnih krogov.
Akoravno se je vsem možem čitalo ua obrazu, da so za kandidaturo dr. Tònktì-a, so se vendar nekateri bali zameriti našemu gosp. sodniku, in zatoraj so se glasovanja zdržali, ali p.i so zapustili dvorano, kedar je prišlo do glasovanja. Yendar pa je glasovalo 10 najveljavniših mož za dr. Ton-kli-a, iu dr. Lavrič dobil je samo glase: mladega gosp. Zege, Živica, našega gosp. sodnika in notarja. — Kedar je pa gosp. Zega vidi!, da ima gesp. dr. Lavrič samo 4 glase Sočanov, šel je na cesto zanj glase nabirat, kjer jih je — kakor on trdi — dobil še 4.
Po tem dogodku smemo trditi, da je bil za kandidata proglašen dr. Tonkli, ker smo prepričani, da bi bil dobil vse glase, ako bi se ne bil vrinil v naše privatne pogovore naš gosp. sodnik.
Poročati Vam moram tudi, da je bil danes v Velikem dolu cerkven shod. Pri tej priliki se je bilo sešlo tam popoldne lepo število veljavnih rodoljubov iz bližnjih vasi, in tudi ti so za kandidata edinoglas-no proglasili dr. Tonkli-a in si z možko besedo obljubili, da se bodo na vso moč prizadevali, da bode ta kandidat pri volitvah zmagal. — V odici na krasu — ne dajte se slepiti od nikogar in marljivo in pogumno na to delajte, da zmore naš vrli kandidat dr. Tonkli. —
Iz Siseka, 27. juliju. — (Goveja kuga. — Umor.)
Goveje kuge pri nas ne bo še konec. V Odri in Ibrastelnici (?), na levem bregu Kolpe, je v 8 dneh 40 goved počepalo Do-tične oblastnije so sicer že vse uredile, da se tej strašni bolezni kolikor toliko pot zapre, toda bojim se, da bodo nekteri gospodarji na svojo živino premalo gledali in s tem kugi vrata odpirali.
cu je nesrečni tat zajavkal, ali zraven stoječi so mu govorili: Spomni se na ukradeni oves ! Te palice so mu res to tatvino in na to sledečo kazen tako globoko v spomin vteple, da jih ni mogel nikoli pozabiti, pa tudi mu ni nikoli več skušnjava prišla, komur kaj ukrasti. Da bi vsakemu tatu klop pripravili, in mu prav dobrih kaj našteli, stavim, da bi se marsikteri tat še poboljšati dal. Neki Anglež, William Gif-forft Paigrave *) pripoveduje o popisovanji poglavitnega vababitskega mesta Rijada v sredi arabskega polotoka, da ker so Va-habitje .dokaj goreči mobamedani, in na tanko svoje posebne mohamedanske šege in navade spolnujejo, tudi s palicami neubogljivim v glavo vtepajo, da se, je treba vi-šim postavam podvreči. Oni imajo svojo mestno stražo, kteri medijije pravijo; ta straža nosi vedno debelo palico seboj, in ima neomejeno oblast, vsakega prestopo-valca kake posebne postave koj na mestu
*) Palgrave's Iteise in Arabien. Leipzig LS67.
Dyck.
Blizo Siseka so vjeli te dni kmeta, ki je zavratuega napada in umora kriv; vdu-šil je namreč svojega soseda ter ga je na tihem zagrebel. Sodnijska komisija je dala truplo izkopati, in preiskava kaže, da je bil revež res vdušen, ker mu je goltanec neznansko črn. Naj vam pa tudi fpovóm, kaj ga je do hudodelstva pripravilo. — Pravdala sta se delj časa zastran enega nčamca“ (tako dejo pri nas malemu čolnu) pa se nista mogla porazumeti. Nekega dne se srečata na polji tik boste in se, kakor vselej, kedar sta se sešla, prav dobro skregata. Na zadnje zgrabi eden svojega na-sprotuika za grlo in ga tako dolgo davi, da ga — vduši. Priča vsega tega je bil vaščan, ki je za košatim hrastom delal, pravil pa ni nikomur nič o tem, ker mu je ubijalec 100 gold. obečal, če ga ne iz-d&. Prešlo je po tem dogodku nekoliko dni, toda hudodeluik se je branil obljubljeni denar plačati. To je opeharjenega kmeta razjezilo; šel je k sodniku ter mu je celo stvar razodel. Zdaj sta oba zaprta. Bomo videli, kako bo zagrebška viša sodnija to zadevo rešila. Ljudje mislijo, da pride ubijalec na vislice.
Ogled. '
Avstrija. Minister Stremayr je zakrulil spet v stari kolovoz. Liberalci so jako veseli, da se je ubogi grešnik spreobrnil. Tako daleč je bilo že prišlo, da je hotel kandidovati za državni zbor v nekem „klerikalnem" volilnem okraji (v Feldba-chu) na Stajarskem, a, ko je zapazil, da ne gre, ker mu pravna (katoliška) stranka na Štajarskem ne zaupa, začeli so officioz-ni listi trditi, da ni res, da v F. kandi-duje. Zdaj mu ves židovski časnikarski zbor enoglasno zopet slavo poje. In sploh je ministerstvo, na ktero je že močno letel sum, da hoče postati „ reakcionarno", ali konservativno, milost našlo pri papirnem liberalnem občnem meuenji.
Tako se je ta kamen srečno odvalil od serca „ starih" ustavovercev-centralistov.
pretepsti, kjer ga dobi. Posebno so hudi čez tiste, kteri tabak pijejo *), kar imajo za velik greh; in pa na tiste, ki ne pridejo, posebno o petkih (petek jim je to, kar nam nedèlja) v mošejo k molitvi. V tej reči ne prizanašajo nobenemu, bodi si kterega stanu koli. Kraljev brat ni prišel enkrat k molitvi ; mestna straža ga zgrabi, na mestni ulici na tla vrže in ga tako krepko s palico našeška, kakor da bi bil navaden meščan. Prvega kraljevega ministra je ta straža enkrat tako pretepla, da je vsled tega dva dni po tem umeri. Tako pripoveduje Paigrave, ki je bil leta 1862 v Rijadu. Da bi imeli pri nas tako stražo, stavim, da bi bile naše cerkve vsako nedeljo in vsak praznik natlačene; pa tudi ne bi vsaki smrkovec tabaka pil.
Pa dovolj bo užc tega. Kratek povzetek vsega, kar sem tukaj čenčal in kvasil, je ta le: Šiba je pri otrocih, palica pri odračcenih mnogokrat potrebna, da se
*) Nasi Slovenci pravijo tabak piti (kaditi je bolj po nemškem „rauchen<*), kakor Arabljani šareba.
Sivi lasje jim rasejo samo še zavoljo „ mla-dih-, ki nočejo nehati sè svojim nagajanjem in strankarstvom. Osupnilo jih je tudi to, da je postal drž. svetovalec Braun, ki je ravnatelj kabinetne pisaruice cesarjeve) — baron. Ta gospod ima namreč velik upliv, kedar gre za kako Spremembo v mi-nisterstvu ali vladnem sistemu. Torej se u-stavoverci sosebno »stari- boje, da ne bi Braunovo pobarOnlenje pomenilo kaj njim nevšečnega. Bodi si pa temu, kakor koli, pred koncem razstave ne verjamemo, da bi sedanje ministerstvo padlo.
Govori se, dajepresv. cesar po nadv. Albertu dal vedeti ruskemu čaru, da pride jeseni v Petrograd.
Na Dunaj pride te dni (31 jul.) perzijanski lah, in sicer iz Milana skoz Tiroljsko. 1
Volilno dihanje, je povsod jako živahno in bodo letošnje Volitve gotovo naj za-nimiviše in važniše. Pretekle dni se je spet veliko pisalo, ali ima iti opposicija v drž. zbor, ali ne. Na Oeškem so zdaj časniki Z£ »ne-. Tiroljci menda pravijo, da, če Cehi ne pojdejo v Beč, oni tudi ne. Sicer pa je ta zadeva »odprto vprašanje-. Škoda le, da se toliko že zdaj o njem govori, ker ga imajo še le izvoljeni poslanci rešiti.
Nar bolj bi nas mikalo volilno gibanje po Slovenskem, ko nebi se vpletalo va-nje toliko ostudnosti od strani onih, ki so se zarotili, da prestvarijo naš narod po kopitu tistega piškavega liberalizma, ki ^je prišel pri vseh pametnih in treznih poli-tikarjih vseh držav že ob ves kredit. Pa ne lé podirujočega, brezprincipnega liberalizma, tudi nositeljev njegovih nagota in sramota čedalje očitniša postaja. Mislite na finančno krizo in na pohujšljivo zadevo lvovsko-črnoviške železnice. V poslednjem oziru je prišlo zdaj še to na svetlo, da ni sedanji min. Bauhaus tisti poštenjak, ki je Giskra-o po prstih krenil, ampak prejšnji min. Sehilffle, kteri je dotično preiskavo pričel in tako daleč dognal, da je ni mogel sedanji gosp. minister več pod klop vreči, temuč bil prisiljen akte sodniji izro-
čiti. — Enake reči se pri nas na Slovenskem godijo. X zadnji štev. »Gl.- smo o« menili nekaj o podkupljenji nekega »mla-doslovenskega- korenjaka. „Narod- je na to posl. Hermana pozval, naj pové, kdo je oni podkupljeuec in v št. 205 dun. »Va-terland--a od 27/7 t. 1. se je g. H. oglasil. Herman je v nekem privatnem študentovskem shodu v Gradcu rekel, da iz verjetnega vira ve, da je »nemško-liberalno ustavo verno društvo za izobraževanje ljudstva- („Volksbildungsverein-), ktero izdaja list „I)orfbote-, izdajatelju ljublansk. Tednika- ponudilo ne le časopis *Dorfb.-, tem več tudi še denarno podporo za »Tedn-. Ko je bil prinesel graški (katol.) »Vols-blatt- notico zadevajočo »podkupljenje nekega Mladoslovenca-, prišel je en dijak k g. Hermanu razlagat mu, da študentje so nedolžni glede na vest v »Volksblattu-. Ta študent je Hermanu pravil, da je tudi on iz druzega vira slišal, da dobiva »Tedu-, res flenar iz „veijassungstreuerskega dispn-sitinns/onda-. Tu jih imate! To so Vaši o-s reče vaici, ljubi Slovenci! Plačani so, da širijo med Vami tuji liberalizem, brezverstvo in vsled tega razpor v domačem taboru; plačani so, da podkopavajo narodno blagostanje! In od kod ta prikazen, da jih v-ladni možje hvalijo in podpirajo? Od tod, ker delajo ž njimi za nemško ustavaštvo, in sicer pod krinko narodnjaštva vspešniše, nego bi mogel „Tagblatt-. Nikar pa ne mislite, da je samo „Tednik- nemško v-ladno-ustavoverno dete, o svojem času pridejo se druge reci na dan. G. sodn ka Š. obnašanje v Kom,m (27. jul.; gl. dopis iz Komna!) je pri nas na Goriškem prvi žarek od onega soltica, ktero bode v kratkem obsevalo vse naše »mlado- »poštenjastvo.-— Vendar pa je dobro znamenje to, da »Nar.- že nekako moledva za ne&aj sedežev poslanskih za svojo stranko Na Češkem — pravi — so si »stari- in ,mladi- lepo razdelili ne seboj poslanstva, vsaka stranka 18 jih bode imela — in pri nas Slovencih? naivno praša. No, no!
V Dalmaciji ste se slovanski stranki
*
porazumeli r italijanska stranka je osamljena: Tako je prav. (Naši čitatelji naj pa* nikar ne mislijo, da so dalmatinski Dani-lo-vci in Klaič-evci to, kar naši »stari* im »mladi-. Voditelji so vsi duhovni ; za brez- -verski liberalizem ne gre tam doli; samoto je stroge narodnjake poslednji čas razkačilo. da je Dan ilo-va petorica za volilno reformo glasovala in da se ona sploh bo(j na vladino stran nagiba.)
Zastran bana hrvaškega ni še vse v redu kakor smo v enem prejšnjih listov poročali. Zdaj sta 2 ogerska ministra v Zagrebu in tudi na Dunajj se menda ta ista zadeva pretresa.
Italija. V Itimu je bil 25. jul. konsi-štorij; sv. o. papež so imenovali mnogo novih škofov za razne dežele. — Procesije ital. vlada prepoveduje, češ da so zdravja nevarne.
Sganjska je zdaj naj zanimiviša dežela. Ne le da se južne okrajine ne brigajo za ministerstvo v Madridu in da od Severja Kartisti pritiskajo, ločila se je še tudi kortesov (državnega zbora) manjšina, od večiue in vlade in namerava napraviti posebno vlado v Kartageni, kamor so se že podali nekateri poslanci. Ti vstajniki imajo tudi že nekaj ladij (vojsknih) v svoji oblasti. Madridska vlada je zaukazala, da naj ima one vstajniške ladije vsakdo za morske roparje (pirate). To povelje si je naj pred k sercu vzela pruska fregata »Friedrich Karl- in je vjela eno vstajni-ško (španjsko) ladijo »Vigilante,- na kteri je bil tudi načelnik vstajnikov, Gal vez. Ta ladija je hotela iti pomagat vstajnikom v Almerijo. Prusi so odrinili z vjetiia vstaj-n iški m v angleški Gibraltar, ali vstajniki v Kartageni so žugali, da umorijo pruskega konzula, če nemški poveljnik vjetnikov ne izpusti Za to jih je izpustil, pa ne izročil oblastnikom v .Madridu.
To vtikanje Prusov v španjske zadeve se je zdelo vsem sumljivo, in za to se je začelo govoriti o kandidaturi Hohen zolle raški, t. j., da misli nemška vlada posaditi na
jim pamet iz hlač nazaj v glavo potisne, ali pa da se jim nespamet iz srca izbije. To potrebo so vselej in povsod vsi spoznali, samo naši preoraikani časi so šibo in palico odpravili. Res ste se šiba in palica kakšenkrat zlorabile, ali propter abu-sum non est tollendus n s us. Jaz sem bil, sm, in bom vselej za pametno porabo šibe in palice in morebiti doživimo čase, da se zopet vpeljete. Dvonogatih oslov je vselej dosti na svetu, in modri Sirah pravi: „Kla-Jni i*1 polica, in breme je za osla- (Sir. XXXIII, 25.), šiba pa za nepokorne o-troke. ■ Pako dokazovanje a posteriori je pri otrocih vselej več zdalo, kakor vse dokazovanje a priori. Vsakemu svoje: „Konju bic, in oslu uzda, neumnežem pa šiba po herbtu\ (Peg. XXVI, 3.) Dixi!

Valentina Staniča
mladost in študentovska leta. *)
t ' x '	' ; i t (	.	,	M
Studia, quae sunt in a-doleseeutia tamquam in her-bis, s guifieant quae virtutis raaturitatis, et quantae fru-ges iudustriae siut futurae.
Cio. pro Caelio
Dober četvrt ure nad Kanalom, na levem bregu Soče jo prijazna vas Bedrci (v starih listinah \Yvdrass)) ki šteje 15 ognjev in spada z nekoliko večo vasjo Logi pod isto občinsko in katastralno upravo. Bodrežaui so precej premožni. Polja imajo veliko, tudi živine še doberšno redijo. Njega dni, ko je vinska trta bolje rodila, i-meli so prepolne kleti vina. Prodajali so ga na Tomiusko in v bližnjo Gorico, kar
*) Ker sem imel lepo priložnost, občevati z ljudmi, ki so rnjncega Staniča dobro poznali in ž njim v oži dotiki bili, pozvedel sem o njegovi mladosti marsikaj, kar tukaj priobčujem, da sè sivimi pripovedovalci vred v grobu ne zaspi. Morda bodo po tem opisu Staniča drugače sodili tudi tisti, kterim je, dokler so ga še v svoji sredi imeli, ne malo presedal, češ da je posebnež, da je surov. — Posebnež je res bil, rokovic tudi ni poznal, a bil je mož, kakoršuega naša goriška slovenska stran še ni imela. To delih cenite moža, ne pa po suknji in liojil Pis.
jim je lepih krajcarjev neslo. Tudi sé svilo rejo so se že od nekdaj pečali in se še pečajo. Pri sosedih so bili Bodrežaui že od pamtiveka na glasu kot pridni, varčni in skoz in skoz pošteni ljudje. Te lepe lastnosti se jih navadno držijo, če si morajo tudi na tujem kruha iskati. Dokazov za to imamo dovolje, omenimo pa samo to, da je Bodrežan Ivan Jakob Makarovič, »venationum Iinp capellaiius et beneficia-tus aulicus ad s. Theobaldum- na Dunaji, zapustil fideikomisen legat, od kterega dobiva njegova rojstna hiša št. 18 dobrih 300 gold, na leto. **)
*
* *
V tej vasi, pri Cerovščkovih h. št. 19, je zagledal Valentin Stanič luč sveta 12. februarija 1774. Njegovi starši Andrej in Marija, rojena Ipavec, so bili premožni iu občespoštovani kmetje. Imeli so razen Valentina še petero otrok: Tomaža, Marino,
**) V svojem testameutu od 22. maja 1761 j«? volil omenjeni denar: de rebus, quas tum exeruditione juventutis, tum ex aliis laboribus praesertim »parsimonia- comparavi. Pis.
Spanjski prestol kakega pruskega kraljevima. To pa je bilo ravno navidezni vzrok francosko-nemške vojske 1. 1870. — Kar-listi dobivajo topove i. d. r. z Angležkega. Francoska vlada jim je na tihem prijatli-ca. — Po novejših vestih ni imel poveljnik pruske fregate nikacega pooblastila od srtìje vl&de, vsled kterega bi se bil smel vtikati v španjske homatije.
Domače novice.
■'X	k v
(Mesto kor-vikdrja) po preč. g. kanoniku
Andr. Legiši izpraznjeno je do 1. septembra t. 1. razpisano. Prosilci morajo biti slovenskega jezika popolnoma zmožni.
<«1 'Uiti.	«	:
•. Razne vesti.
— rNarodu.u št, 172 od 29. jul. t. 1. — „ Utonili gitnnazijalec Golob — naš italijanski magistrat — nGlasu — ^zvonovi jezuitske cerkve* ! ! — Eno staro petico mu damo, če nam kdo ugane zastavico, kako te štiri reči v-kup gredo. Po logiki »Narodovega* poročevalca ni goriški magistrat zato nič storil za najdenje utopljenca, ker je »klerikalen in (čnjte!) »Glasu* nekoliko ugaja! u Kako in zakaj magistrat »Glasu* ugaja, tega nam »Narod* ni povedal. — Ali kaj je vsa sl. magistrata „kle-rikalnostu in njega »ugajanje* proti trmi hudobnih »jezuitskih* zvonov, ki niso hoteli sami od sebe zvoniti?! In kaj je vse skup proti temu, da je auktor notice v »Nar.* v XIX. stoletji čudeža pričakoval, da se bodo zvonovi sami od sebe začeli gibati ? ! Naročiti ste imeli, pa bi se bilo zvonilo, kakor naPlacuti.— Kar se pa tiče pesmi, da »brez plačila neče se nikomur zvoniti*, vemo, da se po mestu brez plačila veliko zvoni o — rajncega M. Goloba zapuščini. Znabiti bi čist račun o tej stvari pripomogel, da se nesoglasno zvonenje ubere.
i
— Kako se novi »Slovenski Tednik razširja? Dr. Vošnjak potuje zdaj po Kranjskem iu Štajarskem s celimi snopi svojega »Tednika*
*■**»•.*»-. V r - •	I*. <*'i» - -	j* -r • -,	« k
Marijano, Dorotejo in Katarino. ***) Oče Andrej je želel, da bi se vsaj sinova šolala, pa kje, ker tačas še niso imeli šole v Kanalu, kam drugam ju poslati mu pa ni kazalo. Zato naprosi branja in pisanja veščega znanca iz Lomskih Logov na To-minskem, naj mu pride na dom fanta podu-čevat, kar je tudi rad storil, nekaj iz prijaznosti, nekaj pa tudi zatò, ker je vedel, da ne bo zastonj.
Oba sta se dobro učila, toda Valentin je Tomaža daleč prekrosil; zato si je oče mislil, kaj bi bilo, ko bi ga v šolo dal, če ne bo »gospod*, bo pa vsaj več kot navaden kmet. Materi je bila ta misel v-šeč in v kratkem se je po vasi govorilo: Cerovščkovi dajo mlajšega v šolo.
(Dalje prilt.)
***) Tomaž jo ostul na domu in je po oči gospodarstvo prevzel, hčere so se pa vse prav dobro o-juožile: l.) Marina, roj. 20j2 1776 jc prišla 28jž 1791 li Kraljevim h. št. 6 v Morsko. — 2.) Marijana, roj.
11778 h Kovačičevim v Avče 9j2 1795. — 3.) Doroteja (Tejca), roj. 1;»jl 1780 se je poročila *29jL 1800 z Matejem Butikom na Yrlm h. št. 6. — 4.) Katarino roj 7jll 1781, ki je bila nekaj mesecev pri gosp. bratu Valentinu za kuharico, vzel je Banjščkar Stefan Žbogar 2('j5 1805 leta. Bis.
kriče: „k«pite!u nkupite!u Kdor pa ga noče, temu ga zastonj vsili. Tako je poto vaje ua Šta-jarsko 18. t. m. na železnici iz Ljubljane v Laze zadel na nekega naših rodoljubov in brž mu ponudit »tednik*. Ko naš poštenjak reče, da ga ne mara, mu dr. Vošnjak vsili 12 izrisov zastonj do konca tega teta!!
Naš rodoljub, pri sed Ši domu, je raztrgal liste za porabo na nekem kraji, ki se očitno ne imenuje. In »Narodovci* se drznejo slepiti bralce, kako 'da kmetje segajo po tein listu !
v
Ker dr. Vošnjak nima premoženja, mora pač „narodna tiskarna* silno radodarna biti ali pa — kdo dr.ug.* — »Nov.*»— (Vse, kakor pri nas. — Ur.)
—+^Sočau— je sklicala včeraj svoje verno vdane v javni — ne »skrivni* — zbor, ter jim je pokladala na drobno srčice, naj volijo kandidata za državni zbor. »Zbobnala* je sku-pej celih 45 glav. G. Matija Doljak je stavil nasvèt, naj »Soča* nobenega kandidata ne postavi, ali »verno skupej zbrani* s tem niso bili* zadovoljni. Nekdo ja vroče priporočal predsednika »Soče*, in pri glasovanji je dobil dr. Lavrič 37 glasov, dr. Abram 7, Matija Doljak 1 glas. Gospodje so premalo »bobnali* ali pa so imeli malheur, kakor »gun dan* — da bi ga nikdar ne bilo! — v Rifenberku, ko se jim je nekaj smešnega pa prav ominoznega pripetilo. Aj ti ovca. grda ovca!
! .
—„Gorica.u V ponedeljek je povabilo polit. društvo »Gorica* nekoliko društveuikov, da bi še dogovorili o kandidatu za prihodnji državni zbor. Ker se neki možicelj po mestu in okolici usti, da so trije nazoči možje za dr. Lavriča glasovali, povemo tukaj, da se ni nobeden zoper dr. Tonkli-ja izrekel. Omenjenemu vohunu, ki je sicer Cahejeve postave, pa dolgega jezika, priporočamo več molčanja, ker so nas nedavno njegovi tovariši podučili, da je s to lastnostjo lep dobiček sklenjen: »schweigen ! ist gold ! * — Za drugo pa priporočamo tega »povsod pričujočega moža* za poslanca, sosebno vam gorjanom. Njega se oklenite, njemu se sladkajte, napravil vam bo za koze — bele ceste. Ni kavelj, ali je mož zató.
— Oče in liči sta si v laseh. — Očka »Narod* pripovedujejo, da je dobil dr. Lavrič v K. 13 glasov, hčerka »Soča* mu je pa 2 pohrustala in ostalo jih je samo 11. Ljudje, ki so včasih kaj vedeli, trdijo, da sta pri glasovanji oba malko - spala, zbudivša se pa malo polasala. Bobnati, bobnati je treba!
i
— Število prebivalcev po glavnih mestih Evrope se je v zadnjih letih zelo pomnožilo; tako šteje London 3.350.000 prebivalcev, Paris 1.500,000, Carigrad 1.000,000, Berlin 900000 in Dunaj po naj novejši štetvi 901.000.
— »Slovenska čebela*, Pod tem naslovom je začelo izdajati »kranjsko čebelarsko društvo* list v povzdigo čebelarstva. List velja za celo leto gold 50 kr.; učiteljem in manj premožnim kmetovalcem se pošilja za 75 kr.
— Sredstvo proti koleri, Na Francoskem priporočajo nekateri časniki kot sredstvo proti koleri; . »Oblačite svilnate srajce, svilnate no-govice, svilnate hlače, pa se ne bojte kolere.* Menda zato ni nikdar kolere na Kitajskem, ker I nosijo Kitajci (Kinezi) le svilnato obleko.
— Papeževa radodarnosti Kardinal in papežev tajnik Antonelli je poslal po papeževem povelju* škofu bellunskemu 8000 lir, da je razdeli med prebivalce, ki se pri zadnjim potresu naj večo škodo trpeli;
i	1 '	: '	». :	I	'J.	' *	. ’	u’«
— Pri Seitz-u se ravnokar tiska obširno pojasnilo; g. Žnidarčič-cvega »Ključ*-a.
— Za zvonove na sv. Gori so darovali1 Farmani in vikar v Vipolžah 45 gl.; č. g.jiis. Šlunder, vikar v Branici 5 gl.; č. g. .Toš. Bajc, vikar v Kronbergu 3 gl.; Jos. Pelicon, fajmo-šter v Zgoniku 5 gl.; Tomaž Kralj 1 gl.;Mar-rijana Milič 50 kr.
— Za spominek na sv. Gori: Farmani in vikar v Vipolžah 6 gl.
— Za Staničev spominek so darovali : č. g. Keber Ant., vikar v Batah 2 gL; č.,g. Jos. Bajc, vikar t v Kronbergu 2 gh; č. g. Brezovšček Andr* mlajši, v.ikar v Ravnici 2 gl.; č. g. Vinko Štubelj 2 gl; č. g. Marko Va-les 2 gl.; č. g. Alojzij Carli, kaplan v Mimi 2 gold.	m* ,i )
Borsni kurzi na Dunaji 31. julija.
gl. kr.:
Enotni drž. dolg.	v papirju	.	.	67.40
„	„	»	„ srebru	.	.	72,75
Drž. posojilo leta	1860	.	.	.	102.25
1	i	■1
Akcije narodne banke .... 964.—
Kreditne akcije  ..............2141—
London...................... . 110.90
Napoleon d’ or.	8.87 */*
Cekini .........................
Adžjo srebra	^ .	107.75
Tržna cena.
t e ' v	•	•	•	.<♦ .	;	gl. kr.
Pšenica	.	.		3.10
Rež ....		2.15
Ječmen .	.	.		4.16 i
Oves . . .	. 		1.30
Koruza	. .	• ••••• •
Fižol . . .		2.60
Krompir . .		2—
Seno . . .		1.30
Slama . . .		1.—
Oznanilo.
I1. n. gospodom posestiikom!
Podpisano ravnateljstvo vabi vse po-sestnike k zavarovanji vsakovrstnih poljskih pridelaov, klaje in žita, spravljenega
v kozolcih (slogih) ali v kopicah, proti škodi po požaru.
Drva občna zavarovalna banka Slo-
79
venijau se nadeja tem obilnejše udeležbe pri zavarovanji pridelkov
ker se sklepajo zavarovanja lehko na mesece in se s prav nizko premijo odvrnejo škode, ki bi utegnile nastati po požaru.
Zavarovalni oglasi se prejemajo pri ravnatelj siva v Ljubljani v lastni hiši banke Slovenije „v Zvezdi*, kakor tudi pri vseh okrajnih zastopnikih, kjer se dobivajo društvena pravila, tarife in razjasnila.
V Ljubljani dno 15. julija 1873.
Ravnateljstvo .prve občne zavarovalne banke Slovenije
Odgovorni ixdavatelj in urednik: ANTON LAKNElt reato LUŽOVEC - Tiskar: Shlf/ v Oouii.