14. številka.
Ljubljana, v torek 19. jaimvarja 1897.
XXX. leto.
lahaja vsak dan mtK-fr, iziroii nedelje in praznike ter velja po poBti prejeman za avatro-ogersk e dežele za vse leto 15 gld., za pol lota 8 j-M . za četrt leta 4 gld., za jetlen Mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brca pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta .'< gld. ,'U) Icr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom račnna se po 10 kr.
na mesec, po 30 kr. ea čstrt leta. —  Za tnje dežele toliko več., kolikor poštnina znaša. Za oznanila plač oje se od fitimtopne petit-vrste po G kr., če te oznanilo jeder.k rat ti- ka. po f> kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če ho trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj t>e izvole frankiratr. — Rokopisi se ne vračajo. —  Lrediiifttvo m upravnifitvo je na Kongresnem trgu It. 12. Up ru v a i f, t v u naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Državna pomoč za kranjsko obrtništvo.
Predao se razide sedanji parlament, sklepati mn bode Se o predlogu poslancev KaSarja, Ferjan-ciča i. dr. naj se preloži rok za vrnitev brezobrestnih posojil, danih v potresnem letn trgovcem in obrt nikom v Ljubljani in v okolici.
Pri razpravi, ki se je v tej stvari vršila v proračanskem odseku, naglaSal je fiaančoi minister, da ne more pritrditi stavljenem n predlogu, češ, da na gre, da bi se roki ?a vrnitev posojila vedno po daljševali, ker bi se tako vračljive podpore preme-nile v nevračljive. Odsek je na to vzprejel predlog posl. Rassa, naj se vladi prepusti, po poizvedbah primerno postopati.
Ne vemo Se, kako stališče zavzema v tej stvari poslanska zbornica, a ker pride omenjeni predle g gotovo v kratkem na vrsto, je de čas, da stvar ne koliko pojasnimo.
Konfttatovati je pred vsem, da rok za povrnitev dosfdsj de ni jeden k rat bil podaljšan, in aaveBti, kolika je bila prav za prav pomo ■, katero je država naklonila kranjskemu oziroma ljubljanskemu trgovstva in obrtništvu.
Meni ni sicer vse natančno zcano, a gotovo je, da je bilo največ posojil razdeljenih v svotah po 100 do 200 in do 500 gld. Le neznatno število trgovcev dobilo je po 1000 do 2000 gld. posojila. Ne morem tudi trditi, da so bila posojila v vsacem slučaju popolnoma primerno razdeljena, kajti zato je mankalo natančnejih preiskav; v obče razdelila so se pa posojila vender največ le mej take trgovce in obrtnike, ki so imeli Vbled potresne katastrofe direktno škodo ali izgubo. Mncgo je bilo tacih, ki so se morali ne le iz stanovanj, marveč tudi iz prodajalnic seliti v barake ali pa v drage elabeje, dražje ali pa neprilične prostore.
Vsi ti so brezizjemno Se danes v ravno istem položaju, kaker so bili takoj po potresa, kajti nihče ni Se pričel v novozidane prestore. Razdelila bo se pa posojila tudi le največ takim trgovcem in obrtnikom, kojih podjetja so morala očividno trpeti VBled zmanjšanega prometa, ki je nastal vsled od hoda mnogih pre možnejSih stanovnikov ljubljanskih,
LISTEK.
Slovanski cvetni k.
(,. Sluvischo Antbologie") V „Lj. Zvonu**) se je sprožila ideja, se znaniti širSe nemško občinstvo s proizvodi slovenske književnesti ter podati nekatere plodove nafto Muze v kateri najrazSirnejSih nemških književnih zbirk. Ta misel je zlasti našim dnem primerna, ko je vprašanje celjske nižje gimnazije obrnilo vnovič pozornost na slovenstvo, ter vnovič razširilo bajko o slovenskem nasiletvu in slovenskem barbarstvu. DoČim imajo Nemci iz raznih slovanskih literatur jako mnogo prevodov, tako da jim niso tuji nobeni vsaj znamenitsjši proizvodi, imajo od Jugoslovanov in zlasti od Slovencev, le jako pičle. 8 tem si lahko razlagamo, da celo nemški izobraženci ne vedo skoro ničesar o naši književnosti ter potem verujejo onim, ki jo povsem ta jo. Saj še celo Iv. Scherr v svoji obširni in po pravici jako hvaljeni zgodovini svetovne književnosti pozna literaturo le pri Cehih, Srbih (in Hrvatih,) Poljakih in Rusih, — vso slovensko književnost pa omenja v ponižnih štirih vrsticah, spomnivši se *) ,Lj. Zvon« 10. Stev. m. ]., 1. gtev. t. 1.
kateri so celo leto po katastr fi bivali izven Ljub Iji.n > Strogo so bili a priori izključeni vsi taki trgovci in obrtniki, o katerih se je bilo nadejati, da utegnejo pri nantali stavbeniki dobi pridobiti si promet in prislužek. Izbrali so se torej izmej trgovcev in obrtnikov le tisti, kateri gotovo še danes lahko dokažejo škodo, ki je v neposredni zvezi s katastrofo. Da pa omenjena vrita obrtnikov in trgovcev ni trpela le neposredne Škode, marveč posebej tudi vse drug*, kakrSne je občuti! vel* ali manj vs kdo, bodisi delavec, uradnik ali zasebnik, temu gotovo vsakdo pritrdi. Nastala draginja stanovanj in živil, ki še neprestano fraja, zadela je vse prebivalstvo v jednaki meri.
Oglejmo si pa še nekoliko višino faktičnih podpor, katero so prejeli trgovci in obitniki od države, kajti Če je morebiti kdo prejel tudi kako podporo iz nabranih milcdarov, tega ni državi upoštevati, če bode država po prvotnem načrtu zahtevala, da se vrnejo posojila počenši z letoSnjim letom v Štirih letnih obrokih, prejel bi isti, ki je dobil, recimo 100 gld. posojila, če račummo cdpuščene obreeti po 4°/ft, za pol 1895 leta 2 gl.; za 1896. leto 4 gld.; za 1897. It to 3 gld.; za 1898 leto 2 gld. in za 1899. leto 1 gld.; skupaj torej 12 gld. državne podpore! Isti pa, ki je prejel 1000 gld posojala, prejel bi faktično 120 gl. podpore. Če bode kakerru trgovcu ali obrtniku s tako svoto mogoče utrditi si omajano stališče, o tem naj sedi državni zbori
Če bi pa kdo trd 1, da je bila hitra pomoč večje vrednosti za obrtništvo, nego faktičen prihranek obre8tij, nastane vendar še vpraSanje, so se li pridobninske razmere v Ljubljani Že toliko zboljšale, da bode dotičnikom brez občutljivega rizika mogoče, prejeto posojilo že sedr.j deloma vrniti? To vprašanje cdloču;e vsa in resničen odgovor ne more biti drugačen, kakor ta, da ee pridobnieske prilike na-vtdenih obrtniških vrst dosedaj niso le nič zboljšale, marveč da eo leta 1896. Se neugodneje poetale. Nastala draginja stanovanj in živil, ki tare vse prebivalstvo brez izjeme, sili vsaeaga, da mora štediti pri vseh sfroSkib, ki niso neposredno v zvezi s pre-živenjem.   Občinstvo  kupuje  si le najpotrebnejše
samo Vodnika in Prešerna. Konverzacijski leksikon Spamerjev in Brockhausov prinašata sicer — po zaslugi „h!ov. pisateljskega društva" — životopise nekaterih znamenitejS h slovenskih pisateljev; in uprav „slov. pisateljsko društvo", zdi ee mi, pa je tudi prvo poklicano, da izposluje pri znamenitejSih nemSkih književnih podjetjih sprejem slovenskih del v izdajo ter da preskrbi dobre prevode. Ne zadovoljimo se samo z jednim malim delcem I Pridimo pred svet, ki nas zdaj ne pozna in vsled tega prezira, z \o'jini Številom dobrih del v raznih publikacijah ! Priborimo si s tem ugled in upoštevanje tudi od strani večjih narodov.
Slučajno sem dobil v roko novo knjigo. To je: „Slavische Antbologie", zbirka slovanskih poezij, katero je uredil vseučil. profesor Gregor Krek ter ji tudi napisal uvod, v katerem podaja kritičen, zgodovinski pregled razvitka slovanskih slovstev. Knjiga, obsegajoča 246 stranij, izSla je v Stuttgarta v Gottajevi zbirki „Bibliotbek đer WeltJiteraturM ter stane v platno vezana 1 marko = 60 kraje. — Opozarjajoč na njo, upam in želim, da se tadi mej nami razširi. V nji dobiS prevode najkrasnejSih umotvorov raznih slovanskih pesnikov. Slovenskim je odmerjen precejSen prostor. Prešernove: „Pod oknom", „Sila spomina", „NezakonBka
fctvari; za te pa j« v Ljubljani trgovcev in rokodelcev polovico odveč! Štedijo pa tudi hišni gospodarji ker so moraH investirati ogromni svote za popravo hiS bodifli iz lastnega ali pa s posojili, vzetimi v hranilnicah Kdor pogleda n' ca in ceste naSe Ljubljane in vidi grozen prah ali pa blato nastajajoče \sled neprestanega prevažanja stavbinskega materijala, sprevid', da v tako ninazanem mestu gotovo niso ugidim tla za potratne izdatke in liSp. Kdor pa ve, kako občutno zadene gotove stroke izguba jedne same s. sije, ta ve ceniti položaj trgovcev in obrtnikov, ki pri zviSani režiji zastajajo a promete m že dve leti.
Kako so I >- ti._' 5ani stokali, ko se je zantazalo rrodajiln oe zapreti tudi nedeljo pred btžičnimi prazniki ! Pisali so, d » izgubo jednega samega dne, ko-jpga imenujejo 8d<r goldene Scnntag", občutijo vee leto. Kaj pa naj rtčojo naši trgovci o svojem „gol-denen SoDntag", o naSem božičnem prometu, katerega skoro ni bilo! Nafta trgovstvo m (brtni&tvo, ki je jako č'alan kupovalec v trgovskih kreg h izven dežele, prebilo je na jako pošten način pr zadeti udarec in zaslužilo bi pač obilnejše državne podpore, kakor jo je faktično prejelo. Gotovo je tudi le m .lo tacih, ki takrat ko so se poBOJila dajala, ne bi bili mislili na to, da te povratna doba gotevo podaljša vsaj za tcLko let, da re razmere na holjše obrnejo. Če torej državni zber odobri nazore finančnega ministra ali pa če pritrdi predlrgu proračunskega odseka, ter prepusti vladi postopati po svoje v tej stvari, te p. n bode marsikateri obrtnik; kajti če hoče živeti in svoj po-;« I vršiti, imeti ali pi h-Jati mora vsaj Se toliko, da ga najde in pritisne, — če hoče, — finančna oblast!
Končno opozoriti nam je posTauc-3 Sa na drugo važno dejstvo. Ko ja bil leta 1895. po potresu promet več ko za mesec d i popolnoma ponehal iu sicer meseca maja, kateri o d f o č n j e posebno v modnih strokah za celo leto, izdala je finančna oblast ki j na to, ko so se ljudje zopet upali stopati čez prage poškodovanih hiS, običajna „vabila", da je plačati obrtarino in dehodarino. K.t k r znano, btrmelo je takrat vse občinstvo, da se davčni   uradi   niso   že   sami   ozirali na nastali
mati" in „K slovesu" je ponemč 1 (grof) A. Pace izborno; zlasti v „Pod oknom" 89 mu je posrečilo pridržati i metrum, težavo, ki je bila drugim pre-lagateljem skoro nepremagljiva. PreSernove poezije so naSle mej nami mnogo prevoditeljev; tudi sam je zlagal nemške pesni ter ponemčil nekatere svojih slovenskih. Od teh je sprejeta v zbirko „Kam?a — Naš rojak, pisatelj H Penn, ki je tudi sam pc nemčil nekatere PreSernove poezije, mi je pravil na Dunaju, da pripravlja in namerava k Prešernovemu jubileju izdajo vseh njegovih nemSkih in po-nemčenih poezij; knjiga nam bode podala torej ioteresanten pregled vseh poskusov, saznaniti Nemce z njegovimi poezijami. — Razen omenjenih je sprejeta v zbirko Se gazela: „Kdor jih bere, vsak drugače pismi moje sodi", v Samhaberjevem prevodu in soneti: „0 Vrba, srečna, draga vas domača" in „Ni znal molitve žlahtnič trde glave" v prevodu Ludv. "VValdecka, ter: „Življenje ječa, čas v nji rabelj budi" v prevodu Samhaberjevem. O Prešerna samem piše Krek v uvoda, da prekaSa vse vrstnike „sovvohl an intensiver w'.e extensiver Geistesbildung, an natilrlicher Begabung, scbopferischer Kraft umi GestaltungBvermogen, poetiseher Technik, Diktion und Sprache*, naSteva poetiške oblike, katere je uvedel  v slovensko  slovstvo, ter   omenja njegov
položaj. Naposled potolažili so davkoplačevalce z opomnjo, da je dobodarioa, katero je plačati leta 1895, odmerjena po stanja za leto 1894 , ter da se bode na nastalo škodo v leta 1895 jemal ozir dele pri odmerjenja davka v letu 1896. No, tolažba je tudi nekaj vredna in ne dvomim, da so celo go spodje v državni zbornici prepričani, da je država tudi v tem oziro gotovo veliko storila v pomoč obrtniitvn. Cela svota, za katero se je dohodnina la lete 1895. z ozirorn na pGtresno katastrtf j znižala, mi ni znuns, a našim poslancem je pač mogoče tudi to poizvedeti. Z lani pa so nam posamni slučaji: Mnogim se je davek z i leto 1895. povišal, večini ostal je tak kakor je bil leta 1 89 4 V slučaju, da se je neki trgovec moral izseliti v drug jako neugoden prostor, odpisalo se mu je 2 gl. pri dohodnini GO gld. Drugemu, ki ima obrt, katera je postala v letu 1805. čisto nepotrebna, tako, da je celo h* ljaio opustil, znižala sa je dobodarioa od 54 gld. na 50 gld. iorej za 4 gld. Obrtniku, ki se je selil iz prodajalne in stanovanja, znižala se je dohod.rii);t za leto 1895. od 15 gold. 77 kr. na 14 gld. 36l/a kr. Odpustki na direktnih državnih davkih znašajo, tam, kjer se je sploh kaj znižalo, večino r.a od 50 kr. do 2 in 3 gld. Da pa država ne bede trpela preveč škode s tem, ker nekaj ljudi še vedno biva po barakah, razposlala je ti laačna oblast tudi lastnikom barak ukaz, da morajo za iste napoiedati hišnonajemninaki davek!
Trgovske firmo z modnim blagom vložile so skupn ) utemeljeno prošnjo za odpust davka; ker jim je leta 1805. zastalo vse modno bbg], a tudi te niso dosegle uspehe. Taka je torej državna pomoč ia kranjsko obrtništvo! M. Kane.
Koroški Slovenci pa šolstvo.
(Govor pol. K o I) 1 a r j a v državnem zboru dne 5 t m po stenograf, zapisnika)
(Dalje.)
Pogosto že se je zahtevalo od visoke naučne uprava po rpsolucijtb, sprejetih v tej zbornici, naj vender obrco svojo pozornost na šolsko razmere na P.imcr k m.   Toda pri  tem,   kot pri ustanovitvi nemških šol  v  tej, cd Nemcev neobljudeni deželi kaži izeretno eneržijo, je pa zi prošnje slovenskih stariSev, kateri       12 let prosijo za svoje otroke .ilo-venskešjle, gluha in č slo zadovoljna, da italijanska večina tržačkoga mestnega zastopa tepta pravične slovenske zahteve. V Trstu je čez 2000 slovenskih otrok.   Ker   zanje,  če  tudi  nj h  star ši plačujejo davke, mesrrii znstop ne mara napraviti slovenske šole,  tudaj so   prsiljeni  obiskovati  italijanske ali nemške šole, ali pa ono, katero je ustanovilo slo vensko šolbko društvo. Število otrok, kateri obiskujejo italijansko šolo, mi ni znano. Nemško državno šolo obiskovalo je   1895/96. leta  312 Sbvancev, državno dekliško šolo pa   142 Slovenk. Privatna slovanska šola šteje samo 330 otrok, ker  jih več ne more sprejeti in ker društvena sredstva ne zadostujejo za razširjatev šole. Kako pa skrbi ta tržaški magistrat in pa  namestništvo  za   izobrazbo slovenske mladin*?   Trdita, da alovenski otroci tržaškega mesta, lahko, če hočejo obiskovati slovenske šole, hodijo kot za zabavo iz mest*, tor smejo na polniti okoličanske tržanke šole (Čujte !)
Po uradnih odlokih obljubil se je ta vsakdanji sprehod v okoličanske šole 170 slovenskim mestnim otrokom.
Tako se glasi odlok c. kr. nameatništva z dne 1. julija 1894, št. 10031/VII, ex 1894. Tak odgovor so dobili na svojo slovensko prošnjo slovenski 8tariši — v italijanskem jeziku. (Čujte!)
Nemščina v Trstu ni deželni jezik, pač pa slovenščina, in vender imajo nemški otroci svojo lastno nemško šolo v mestu, slovenski otroci pa naj se zaničljivo pahnejo venkaj. (čujte! čajtet)
Proti temu, turški pravičnosti podobnemu odloka, so seveda slovenski stariši takoj rekarirali na naučno ministerstvo. In kaj je napravilo to, da naredi konec tem žalostnim razmeram?
Mestnemu zastopa je bilo telegrafičnim potom zaukazano, takoj brez pomisleka napraviti šolo, toda ne one za Trst (čajte! Ćajte!), temveč ta telegrafični ukaz ministerstva je prišel pred nekaj leti na mestno zastopstvo ljubljansko (Čajte!), ko se je nekaterim starisem zljubilo, da bi bila še jedna nemška šola potrebna.
In v Trstu? M j I Junijem in Trstom imamo železnice in ne samo telegrafi no temveč tudi telefonsko zvezo (čisto prav!) in vender počiva 7. avgusta poslani rekarz na ministarstvo, če se ne motim, od septembra 1895. pri tržaškem magistrata. (Čajte! čajte!) Namestništvo in ministerstvo se ne ganeta. (Čajte!) Ni čada tedaj, da smo čali zadnjič, koliko nerešenih aktov leži pri tem namestništvo.
Upam pa, da bode visoka učna uprava spol-nila svojo dolžnost. Tem, drŽavi vedno zvestim Slovencem, naj bi vender jedenkrat prisvetilo solnce pravičnosti in odobrenja (čisto prav!), da se ne bode astanovitev slovenske šole v mestu tržaškem odložtla zopet za j J uo leto,
Če magistrat tržaškega mesta, kjer ša ni ni-kakega deželnega šolskega zakona, z ustanovitvijo slovenske šole v mestnem pomerji ni zadovoljen, I potem je vender še mogoče, da se odpomors tej nujni potrebi z napravo slovenskih paralelnih raz redov na nemški državni ljudski šoli. (Tako je!) To je pričakovati tembolj, ker se na sme pastiti slovenskemu šolskemu društvu, katero je 8 sedemletnim vzdrževanjem slovenske šoli dokazalo, da je nnjno potrebna v Trsta, nositi breme na svojih elabili ramenib, breme, katero bi morali po držtv-nih temeljnih zakonih nositi drugi. (Pritrjevanje.)
Pri tem pa vas spominjam na to, da ima država namen, obrtno šolo v Kočevji, katero podpira nemški „Schulverein", vzeti pod svoje vodstvo.
Da pa ne zavlečem razprave, se ne bodena pečal nadalje z vsebino prej omenjenega, izvrstno utemeljenega in v tej-le knjižici: „Boj za slovenske ljudske šole v Trstu" (pokaže knjigo) zabeleženega rekurza.
Čudno je postopanje šolskih obl isti j glude slovenske javne ljudske šole v Gorici. (Tako je !) Pri rešitvi vlog slovenskih starišev iz Gorice z 31. julija 1891., 18. maja 1892. in 30. septembra 1893. je c. kr. deželni šolski svet za Gorico in Gradiško pri sklepu seje 16. junij« 1894 spoznal za pravo, da je mestna občina goriška obvezana, javno, mešano, štirirazredno ljudsko šolo 8 Bloven
upliv na potomce. Po pravici povdarja Krek, da je j vsoka po^amfzna Prešernovih poezij zaso organična dovr:enost in umetnost, kakor jih morejo stvarjati le r- i genijalni duhovi.
Nafia  knjižica  podaje od Miroslava Vilharja prevod pesni .Večerna" — ponemčil I , — od Simona Jeck*  iz   .Obrazov":   »Siv cblak po nebu" in „Zulen mah obrasta"   ter ,Summo Jovi" v prevodih Gojmira Kreka. — Od Lovstika:  „ Dekle in ptica", „Raciu v prevedu Fr. Selaka, — „ Plesalki" pa v prevodu  pesnika  samega,   .Žslja"  ia „Ribičeva hči" v prevodu Gojmira Kreka ter krasno balado „Ubižoi kr<ilj"  v prevodu  Funtkovem. Stritarjeve poe:ije je ponemčil J S ; ako se ne motim, pač pesnik sam.   Piiobčene pa so: „Brat (Ponočna sodba)", — „Ljuba  in  domovina" (pod naslovom: „Die Tfat&ns"), dve „Kropivi",— „Čez morje8 (pod naslovom „Die glllokliche Insel')  No merem si kaj, da no bi izrekel tu žalje, v kateri so strinja z mano gotovo vsak Stritarjev čestdec, da nam poda novo izdajo prevocrov Boris Miranovih pcouij, ki je v kui-gotrštvu že pošla, ter tej knjižici pr dmži še večjo število svoj h prestav.   Gotovo pesnik n<jb:ilje po godi prevod svojega dala, zlasti ako ima oba jezika tako v svoji moči,  kakor ravno Stritar, Zahvalni
skim učnim jezikom napraviti v mestnem polročji, v začetku šolskega leta 1894/95.. t j. 8 15. septembrom 1394.
Ob jednem je bilo določeno, da se ima kot središče za Šolo obveznega okraja, glede na to, da dotični šolo obiskovati dolžai otroci stanujejo v različnih delih mesta, izvoliti v mestni občini tak kraj, da zamorejo to novo šolo obiskovati otroci, kateri stanujejo 4 hm daleč, toda še v šolskem pomerijo.
Rekarz mestne občine na ministerstvo, kateri je bil proti tema odloka podan, je bil zavrnjen, ravno tako tudi poznaj a pritožba na upravno sodišče in sicer z odlokom 26. junija 1895, št 3253.
Prošnja občine za odložitev izvršitve tega mi-nisterskega odloka je bila s odlokom z dne 15. februvarja 1895, št. 1796, odbita, in sicsr zaradi tega, ker bi bili z dovolitvijo ta odložitve slovenski goriški otroci navezani samo na obstoječo privatno šolo, koje obstanek še ni zagotovljen, tor tedaj na ta način tej prošnji nasprotujejo javni interesi.
Ker pa občina kljub tamu ni bila voljna slovensko ljudsko šolo s 15. septembrom odpreti, izradi tega napravila je šolska oblast svoj korak, da bi določitve ministarstva izvršila eksekutivnim potem. Občina je bila na to pripravljena.
Toda v prvem tednu oktobra 1895., t. j. pri nastopa sedanje vlade, je nastala prememba.
(Konec  prih )
mu bomo vsi zato, in on sam pospeši na ta način najlepše in najboljše namen, Boznanjati tujce z ni širni proizvodi.
Simon Gregorčič je zastopan v zbirki po pre vodu pesnij: .Človeka nikar" od A. Brehmerja; „Grobovi" od F. Selaka in Gojmira Kreka; „Prija telj in senca", „V loga", „Projekt" od Gojmira Kreka"; „Oljki" od Ant. Funteka. Od Ant. Aškerca prinaša: nJ^vor in Iipau od Selaka, „Ztdnji list", nLiet iz kronike zajčkega eamostana" o Gojmira Kreka, „Dvorni norec" in „Pevčov grob" od Ant. Funteka; „Stari grad" in „Brodnik" cd Gojmira Kreka.
To je vsebina prevodov iz slovenščine. Lepo številce (z ozirom ni prostor v knjigi) poezij v prevodih raznih prelagateljev 1 Ako se ti prelagatelji združijo, ako se mej sabo dogovore in zbero svoje najboljše prevode, imamo Že „anthologijo slovenskih pesnikov" skoro dovršeno. Treba samo še kratkih životopisnih črtic in točne ocene posameznih pesnikov, (morda i to prevzame profesor Krek), in nasvetovana knjižica bila bi gotova. — Nikar ne odlagati z uresničenjem ideje, ker bati 88 moremo, da odloženo postane zamujeno.
Fr. Gosti.
Državni zbor.
£b Na Dunaju, 18. januvarja. Pravosodni minister grof Gleispach je v kratkem času, kar ima pravosodni portfelj v rokah, opetovano dokazal, da je mej vsemi sedanjimi ministri naš največji nasprotnik, pečs ga pa, ako se mu to očita. Čuden mož! Ako js toli pogumen, da se v praksi napram Slovencem drži načel Wa-serjevih in Sch5nbornovih, zakaj tega neče priznati, zakaj to taji. V današnji seji je na kratko odgovarjal na izvajanja dra. Gregorca glede sodnih razmer na Slovenskem, jako na kratko, in le o sla-čaju dvornega svetnika Abrama je izpregovoril nekaj več besedij. Minister je rekel, da dvornega svetnika Abrama ni odstranil iz pravosodnega ministerstva, ker je Slovenec, nego iz dragih uzrokov. Take trditve se lahko izrečejo, ako jih ni treba dokazatil Ut is, kateri je naredil govor grofa Gleis-pacha, je: minister čuti in ve, d« pravosodja no vodi v zminlu vladnega programa, pa hoče to nesoglasje mej vladnimi izjavami in svojim delovanjem prikriti.
Današnja seja poslanske zbornica je bila posvečena proračunu pravosodnega ministerstva.
O čeških sodnih razmerah je govoril dr. Va-šaty jako obširno, zlasti o vprašanja glede ustanovitve okrožnega sodišča v Trutnova.
Pravosodni minister grof Gleispach je ia-javil, da misli vlada, izvedši za mnenje dež. zbora češkega ustanoviti na Češkem več okrožnih sodišč, mej njimi tudi trutnoveko, pri katerem pa se boda moralo nradovati ne samo v nemškem, nego tudi v češkem jeziku, in razpravljal potem o drugih Čeških pritožbah. Bavil se je tudi z izvajanji dra. Gregorca, zatrjuje, da ga je dr. Gregorec zamenjal z njegovim bratrancem Karlom Gleispachom, ko mu je očital, da je v štajerskem dež. zboru glasoval zoper Slovence. Glede slučaja dvornega svetnika Abrama je rekel, da je Abram svoj referat opravljal tako izvrstno in objektivno, da še danes ne ve, ali je rodom Sloveneo, Italijan ali Nemec, iz ministerstva pa je šel odlikovan in ne iz narodnostnih nego iz drugih uzrokov. Minister je na to razpravljal obširno o novem civilnopravdnem rodu in o pripravah za njega uveljavljenje.
Gališki poal Tracktenberg je govoril o potrebah pri galiških sodiščih, dr. Boha t y pa je obširno razpravljal o trutnovskem sodišča, dokazuje, da je iz lokalno teritorijalnih uzrokov njega ustanovitev neobhodno potrebna.
Fosl. dr. Gregorec je pravosodnemu ministru krepko odgovarjal na njegova izvajanja in jih korenito zavrnil.
Konec  seje je  dr.  Schucksr interpeliral zaradi obstanka celske utrakvistične gimnazije. Prihodnja seja bo jutri.
V I Jubljmil, 19. januvarja. Volitve v peti kuriji. Oblastva bodo imela z volitvami v peti kuriji več dela, nogo bi kdo mi* sli!.  Posebna določba, da mora vsakdo bivati šast
mesecev v dotičnem kraja, bode jim delala mnogo preglavice. Peeebno v večjih mestih bode to delalo velike težave, ko se ljudje večkrat selijo is jednega konca mesta do drnaega. Na Dunaju so oblastva jako veliko delavcev izpustila iz volilnih imenikov, ker neki se nieo lest mesecev na Dunaju. Ker se pa v več slučajih oblastva motijo, bode jako mnogo reklamacij. Socijelietična stranka je namreč že poskrbela, da vsi delavci raklamajejo svojo volilno pravico. Ker bod« gotovo več reklamacij neutemeljenih, bodo uradi imeli dosti dela, d« preiščejo, katera je utemeljena, katera ne.
Prasko župansko vprašanje. Po nekih poročilih je ministerski predsednik sam pregovoril dr.
■rba, da se je odpovedal iavolitvi za praškega žu pana. Bal ee je v mestnem zbotn vali c h demonstracij in Škandalov, ko bi naposled do tega prišlo, da bi se moral razpustiti mestni aastop in imenovati državni komisar. Grof Badeni je imel glede dr. Podlipnega premagati več težav. Pred vsem je moral pregnati pomisliks ministerstva unaojih stvarij, katero je vzbudilo svoj čas Podlipnega potovanja na Francosko. Vlada se nadeja, da pridobi Mladočehe, da jo bodo podpirali v novem državnem zboru, kadar bi bila 2a večino v zadregi, naj tudi formalno ostanejo še v opoziciji. Če se ministarski predsednik ne moti, pokazala bode bližnja bodočnost.
Nova nevarnost za nemštvo. češka deželns odbrrnika Začek in Tuček sta zahtevala, da mo ravski deželni odbor začne poslovati v rbeh deželnh jezikih. Dosedaj je deželni odbor uradoval samo nemški. Seveda se to Nemcem zdi nekaka krivica, ko bi se v deželi, v kateri biva tri četrtine Čehov, tudi Češki u radovalo, a od praškega mestnega za stopu, pa zahtevajo dvojezične proračunske izkaze. Vidno je torej, da Nemci zahtevajo povsod narodno jednakopravnog, kjer so v manjšini, a ničesa pa nečejo slišati o njej, kjer imajo sami moč v rokah. Upamo, da si bodo moravski Čehi že znali pridobiti jednakopravnost v deželnem odbora, naj se Nemci Še tako upirajo. Češki deželni odbor uradaje v obeh deželnih jezikih, dasi je Nemcev le tretjina v dežtli.
Francoska zbornica V francoski zbornici je socijalist Carnaud ioterpeloval zaradi imenovanja bivšega ti lančnega ministra Don me rja za guvernerja francoskih posestev v Zadnji Indiji. VUda je to storila, da radikalno stranko pripravi ob veljavo in jo razcepi. Vlada torej pospešuje korupcijo. Govornik je napadal tudi radikalne vodje, ki so neki svetovali svojemu tovarišu, naj prevzame omenjeno mesto. Predlagal je, da zbornica irrdče svoje obžalovanje, da je vlada izkoristila to imenovanje v parlamentarni in politični manever. — Ta interpelacija pa ni imela zaželenega uspoba. Z veliko vfčino ee je prešlo o njej na dnevni red. C' lo mnrgi radikalci so z vlado glasovali, kar kaže, da je nekaj resoice na tem, o Čemer se govori, da se pripravlja neko zbližanje mej zmernimi in radikalnimi republičani.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 19. januvarja.
— (Državnozbor8ke kandidature) Na ■hodu, kateri ee je vršil v nedeljo v Lescah, predstavljala sta se kot kandidata za mandat gorsnjskih kmetskih občin gg. Tomo Zupan in Josip Pogačnik iz Podnarta. — Nedeljo tedon ju bil v „kaf. delavskemu društvu" v Ljubljani postavljen kandidatom za peto kurijo društveni tajnik in delavec v predilnici g. Jos. Gostinca r.
— (Deželna komisija za agrarne operacije.) Pravosodni minister je imenoval za člane deželne komisije za agrarne operacije za leta 1897., 1898. in 1891). gg.: višjesodnega svetnika Alberta Levičnika in sodne svetuike Karla Pleska, Jos. Martina k a ter Ivana Vencajza. Namest-meBtnikoma sta imenovana gg. sodna svetnika Gvidou Schneditz in Karol vitez Strahl.
— (O ces. kr. mestnega šolskega sveta) seji, ki se je vršila v turek dne 12. januvarja t. 1. smo prejeli naslednje poročilo. Po tem, ko predsednik proglasi sklepčnost, poroča zapisnikar v doŠlih kurencijah iu pove, knko so bile rešene, kar se brez ugovora vzame na znanje. — Vsled razpisa deželnega šolskega svota radi obvezne slovenščine na javnih mestnih nemških ljudskih šolah s III. razredom počenši od II. polletja šolskega leta 1896./97., se določi število učnih ar in se sklene vodstva pozvati, da ta koj predlože i spremenjene urnike in da
do 1. febravarja t. 1. predloža imenik učencev in učenk, katere bi bilo pouka oprostiti. Sklene se prošnji dveh mestnih učiteljev za novčno podporo priporočilno predložiti deželnemu šolskemu svetu. — Učiteljici Ivani Praprotnikovi na mestni dekliški osemrazrednici se dovoli II. službeno sta-ros'n\ doki .<ia od 1. dne deoembra 1896 leta. Poročilo c. kr. okrajnega šolskega nadzornika profesorja Frana L e v c a o nadzorovanju vrtne priprav-Ijalnice na I. mestni deški petrazrednici ee vzame na znanje s dostavkom, da je izvršiti dva ž njim združena nasveta, poročilo samo pa predložiti šolskemu svetu v končno odobrenje. Rešita se čTva disciplinarna slučaja in pa tri druge interne zadeve.
— (O Vrhniški železnici) ee nam poroča, da je c. kr. železniško ministerstvo naročilo deželni vladi kranjski razpisati politični obhod proge in upeljati izlastnjevalni pcs'opek.
— (Mali ples v „Narodni čitalnici • v nedeljo je bil jako številno obiskan in prav animiran. Plesalo se je z veliko vztrajnostjo. Uspeh te p.ive veselice v letošnjem predpustu opravičuje nadejo, da se razvije v čitalnici veselo socijalno življenje, toliko bolj, ker so prostori krasni in jako primerni.
— (Občni zbor pevskega društva „Slavec") vršil se je preteklo nedeljo v društvenih prostorih v ,Narcdu*u» domuu po določenem vzporedu. Ule-lež lo bb jo občnega zbora preko 60 Članov. Preteklo leto beleži nSIavfeJ mej najvažnejše svojeg« obstanka, odbor pr dobil je namreč krasne društvene prostore v „Narodnom domu". Društvo, ki je po potresni katastrofi d k j trpelo, opomoglo s« je zopet. Z radostjo je omenil predsednik g. Dražil, da je društvu pristopilo preko 40 novih podpornih članov. Spominjal se je umrlih članov društva, mej temi osobito g častnega člana prof. Nedjela, podpornega člana g. kanonika Klana ter gospe Dobri nove, na kar so udeleženci v znamenja sožilja vstali raz sedeže. Dalje je g. predsednik omenil, da je po potresa mrral odpovedati se društveni pevo-vodja, č;gar rcesto je prevzel g. Al. Sacbs. Iz poročila g Bahovca, kot tajnikovega namestnika, povzamemo, da je odbor imel v letu 1896 24 s»j in da so 80 vršile redne pevske vaje vsak poned-ljek in vsako sredo. Prired lo je društvo veliko „Slav-čevo maskarado", dalje dve vrtni veselici pri Ko-slerju, ki sta si vktjub nagajivosti Jupitra Pluvija nepričakovano dcbro obnesli; udeležilo se je dalio društvo koncerta .Ptujskega pevskega društva" v Brežicah dne 15 avgusta p I. Na čast „narodnim damam" in v korist „družbi sv. C rila in Metoda" pritrdilo je društvo „nri Llcvda* časten večer dne 11. julija. Vrh tega je napravilo društvo več manj ših izletov, mej katerim oseb to ouega v Vel ke Lašče, — dalje sodelovalo pri raznih veselicah tu kajšsih narodnih društev, oddelek „Slavca" pa de )uje tudi kot redni operni zbor. Najlepša in najii-jhjneje uspela veselica pa je bil „Silvestrov večer", Na predlog g. M I ;.i se je tajnikovemu nam »stoika g. Bahovcu izrekla zahvala. Is porodila g. blagi j bika GOrzi-na posnamemo, da je imelo društvo dohodkov: 1453 gld. 73 kr. iu troškov 1408 grd 22 kr., t rej preb tka 45 gld. 51 kr. Ker sta revizorja gg. Rus in Sf&^kl pri pregledovanji knjig našla vs« v najlepšem reda, dal se je blagajnika ahsolntorij, in rs mu je po predlega g. Zirkelbacha izrekla zahvala. Pri volitvi novega odbora su b li izvoljeni: Predsednikom g. Ivan Dražil, podpre d tednikom g. Jernej Bahovec, tajnikom g. Leopold Wrzak, blagajnikom cj. Aleksander Giitzl; za od-homikn pa ?g. Ivan Fleš, Jakob Lumbar, J tuko Sachs, Dragotin Go al ter Ivan Zirkelbach; revizorjema pa gg. Artur Jak A. in Eivard Stucbly Razpravljalo so je potem o raznih nasvetih in tuli o maskaradi, glede katere ee je sklenilo, da so bo vršila na vsak način na pustno nedeljo, več pa bodeta sklenila o 'bor in v to svrho voljeni pomožni odbor 9 č'anov. Končno se je še gosp predsednik Dražil zahvalil vsem, ki so v preteklem letu na kakt-ršeu koli način pripomogli k razvoju društva, gg. pevcem, podpornim članom, posebno pa slovenskemu časopisju in prosil društvenike in prijatelje naj društvu i nadalje zvesti ostanejo ter delujejo zanj, ker treba je prav žilavega delovanja, kajti le tako je mogočo, da so sedaj — pri splošni konku-renči — društvo ne le vzdrži na tej stop nji, kot je aidij, ampak proč v it a in napreduje. Vs;*k delaj na to, da pristopi društvu še več podpornih članov, 8%i občinstvo pri katerem je „Slavec" gotovo v najboljšem spominu, se bode gotovo odzvalo vabila, Lo s podporo občinstva bo ,,Slavec" kos svoji nalogi, ki ei jo je postavil: gojiti umetnost in slovensko pesem.
— (Pevsko društvo „Ljubljana") je imelo v nedeljo, dne 17. t. m. v svoji društveni sobi v „Narodnom domu", redni cbčni zbor za tekoče leto ob obilni udeležbi svojih članov, katerih smo šteli nad 60. Po krepkem nagovora predsednika g. Gut nika, poročal je dosedanji tajnik g. Šega, o delovanju društva v nr.*tečen< ai letu. I« tega posnemamo, da je priredilo društvo lansko leto 3 večje vrtne veselice, izmej katerih j e omeniti posebno one pri Koslerju in pri Frlinou. Podoknic je pelo društvo 5; izmej teh omenjamo one v L'tiji, prirejene g. Svetcu,   ter pod.kaice g. županu Hribirju in
ministrskemu predsedniku grofu Badeniju. Poročevalec se je spominjal tudi umrlih članov in izmej 14 žalostink bila je najžalostaejša dne 25. maja, ko je društvo položilo k večnemu počidAu dičnega svojega pevovodjo g. Schulza, katerem*^ se je postavil tudi mal spomenik na grob. Ismej ieletov omeniti je oneg» v Spodnji Logatec k ženski podružnici družbe sv. Cirila in H »toda. Ko je poro-čevalac še povedal, da šteje društvena knjižnica dosedaj blizu 30 knjig in izrekel željo, da bi prišlo društvo skoro do redne, članom ustrezajoče knjižnice, zahvalil se je vsem podpirateTJem društva v minolem letu ter konstatiral, da šteje društvo sedaj 45 pevcev, 26 pevk in 106 podpornih članov. Ženski zbor se je ustanovil eopet dne 7. decembra, koj potem, ko ss je društvo preselilo v „Narodni dom". L? ta obeta biti ponos društva. Pozabiti se ne sme tu posebno ženskega kvarteta „Struna*, ki je večkrat pripomogel „Ljubljani* do lepšega uspeha pri veselicah. Poročilo tajnikovo se je vzelo na znanje, na kar je dosedanji blagajnik g. Vidmar v svojem poročilu konstatoval, <li je imelo društvo v letu 1896 dohodkov 1015 gld. 31 kr. ter stroško/ 907 gld. 2 kr.; tedaj šteje gotovine 108 gld. 29 kr. a vsega premoženja z opravo, harmonijem itd. vred pa ima 1132 gld. 98 kr. Izmej splošaostij navijamo zahvale občnega zbora gg. Gatniku, Vidmarja, od-stopivšemu blagajnika, g. prof Grbču , ki je po smrti g. Schu'za spretno in uspešno vodi društveno petje ter splošnega priznanja odstopivšemu pod-predsedaikn g. Jak. Žtlatniku, ki je od početka neumorno doloval v korist „Ljubljane*, katere obstanek je zahvaliti le njemu. V znak hvaležnosti ga je imenoval občni zbor svojim častnim Članom; g Ziiazmk se je zthvalil za čast, na kar so pevci zapeli „Slava mu*. Predsednikom društva je bil per acelamationem izvoljen zopet g. Gutnik, v odbor pa gg. Ivan Dobovišek, podpredsednikom, Ivan Kavčič (izmej podpornih članov) tijnikom, Fcrdo Primožič, bUgajaikom, Filip Utsinger, arhivarjem, Albert Feldsteia, šolskim v nadzornikom , Fran člega, Fran Korene ia Viktor Gtraiko pa za odbornike. Volil se je tuli pisebeo odbor za zbiranje prispevkov za nabavo diuštvene zastave in to izmej odbora in članov. Iz vsega delovanja na« pomioanega društva je pač jasno razvideti, da ja prebilo svoje kritične čase ter da mu je bodočnost zagotovljena
— (Potrjen zakon ) Cssar je potrdi v hranj-skom dež. zboru vzprejeti zakon gleds razdelitve občine Skofjaloka v dva samostojni občini.
— (Akademija na Vrhniki.) Z dovoljenjem ietendance pruedili bo nekatori člani slovenskega gledališča minolo nedeljo na Vrhniki akademijo na korist družbi ar. C rila in Metoda, katera je imela velik uspeh Največ zaslug si je za to prireditev pr.dobil župan in poslanec g. .1 -!o/.Vk, sicer pa so Vrbn čanja že obiiokrat dokazali, da 83 uneti prijatelji in požrtvovalni podporniki slovenskega gledališča.
— (Veselica v Starem trgu) Starotrško učiteljstvo priredi s prijaznim sodelovanjem pevskega in diletantskoga zbora v nedeljo dne 2 4. januvarja t. 1. v šolskih prostorih veselico. Vzpored:
1. P. Hag. Sattnor: „Po zimi is šole", mešan zbor.
2. Iv. pl. Ztjec: „Zrinjski Frankopanka", moški zbor 3 P. Hug Sattner: „Opomia k petji", mešin zbor 4 „<> -» so rekli da le!" Gluma 8 petjem v jednem dejanji. 5 Šaljiva loterija. 6. Prosta zabava in p^es v prostorih g. Benčine. Zičetek ob 7. nri zvečer. Vstopnina 20 kr. od osebe. Čisti dohodek namenjen je „učitelj-ikemu konviktu" v Ljubljani. Preplačila se hvaležuo sprejemajo.
— (Odlikovanje.) Cesar je višjesodnemu svetniku v Gradcu g Avgustu Ur basu podelil naslov dvornega svetnika.
* Redek slučaj ) Profesor dr. pl. Valonta v Ljubljani je ravnokar razglasil jako zanimiv, doslej neznan slučaj iz zdravniške prakse. V Neulerchen-fddu je živela žena nekega delavca Ana Hslm, katara ja povila 32 otrok, 26 deikov in 6 deklic, ki so vsi dosegli precejšnjo starost. Ana H>lrn je povila trikrat dvojčke, š°s'rat trojčke in d/akrat če-tvorčke. M .h te Ane H >lm js bila povila 38 otrok. Posebne čudovite je to, da je Ana Helm bila močno epileptična, njenih otrok pa ni nobeden podedoval te bolozni Po statističnih izkazih je mej 13 milijoni porodov jeden 8 četvorčki.
* (PolJBki Pa akosta,) sila prometen tat, kateri je z.-ršil že mnogo velikih ulomov, je prišel policiji v roki). Ulomii je v Krakovu v stanovanje vdove dvornega svetnika Teichmanna in iz \Vert-heimove blagajuice ukradel 33.000 gld gotovine in za 30.000 gld. zlatnine in bnlantov. Tatu so vjeli orožniki v neki vasici tik ruske mee. Iskali so ga že mnogo let, a niti vedeli niso, kdo da je. Zdaj se je pokazalo, da je neki bivši lakaj.
* (Tisodletnica krvavih klobas.) LetoB slavi krvava kiobasa tisočletuico svojega obstanka. Leta 897. je bzantinski cesar Laon IV. izdal strog ukaz; zoper izdelovanje in zavživanje krvavih klobas ter določil, da je tistega, kdor bi zavžil ali prodal krvavo klobaso, ostro bičati in mu lase postriči do kože.
Brzo3a,Tr3s:e.
Dunaj 19. januvarja. Poslanska zbornica je t današnji seji dognala razpravo o proračunu pravosodnega ministerstva. V išnikar je razpravljal o nalaganju pnpilarnega denarja, o insercijskih pristojbinah, o reformi notarijata, o uvedenju sodnih uradnih dnij, o zgradbi sodnih poslopij v Ljubljani in v Novem mestu, o položaju avskultantov in dijurnistov ter o jezikovnem vprašanju. Herold je iz javil, da se število čeških poslancev pri volitvah pomnoži, potem pa dn postavijo vlado pred alternativo: ali naj dose/.e spravo s češkim narodom ali pa naj odstopi.
Dunaj 19. januvarja. Mladočeški posl. dr. Slama je danes posl. dr. Vašatvja pozval na dvoboj, ker ga je poslednji v včerajšnjem svojem govoru v poslanski zbornici osebno žalil.
Praga 19. januvarja. Dr. Podlipr»y je potrjen kot župan praški.
Peterburg 19. januvarja. Vtst, kattro razširjajo inozemski listi, da je car nevarno bolan, je povsem neosnovana.
jBerolin 19. januvarja. Oficijozno se javlja, da sta z uspehom svojih posvetovanj popolno zadovoljna tako kancelar knez Hohen-lohe, kaker grof Goluchovvski.
Preizkusili lit priporočili
»o sloviti vsenf ilišf ni profesorji in zdravniki
tinkturo za želodec lekarja Piccoli-ja v Ljubljani
(Dunajska cesta), katera je ugodno učinkujoče, želodec krcpčujoč>,  slast in prebavljrnje pospešujoče in telo odpirajoče sredstvo.
Stekleničica velja 10 kr. 2 (44—3)
Umrli ko v LJubljani:
Doc K! januvarja: Albinu VoduSek, gimn. profesorja hči, f>'    leta, Vegove nlire St. 8, jetika
Dne 17. januvarja: Jožef Koželj, posestnik, 70 let, Hrenove ulice it, 3, OHtarelost.
V otro&ki bolnici:
Dne 17. januvarja : Ivana Uclić, delavčeva hči, 8 mes.,
jetika.
V hiralnici: Dne !8. januvarja: Ignacij Mazck, čevljar, 64 let, rak.
Meteorologično poročilo.
§ «-»	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	lempe-ratura v C	Vetrovi	Nebo	Mokrina v mm. v 21 urah
18 19. i«	9. zvečer 7. zjutraj 2. popcl.	732 2 7:32 l 731 9	4-2 3 3 44	al. jug al. jug si. vzhod	oblačno oblačno skoro obi.	21
Srednja  včernjfiuja  temperatura  3'J°,  za  0'3g nad Bor tnalom..
XDio.r^a.jslra, borza
dne 19 jatuvnrja 1897.
Ukupni državni dolg v notah..... 101 gld. 75 k'.
Ekupni državni dolg v srebru    .... 102
Avstrijska zlata ronta....... 128 , 25 .
Avstrijska kronska rt-uta \ • ,..... 101 , — 4
Ogerska zlata renta 4'/i....... 152 „ 15 ,
Oporoka kronska ronta 4%             .   , 99 , l>0 a
Avstro-ogcrakc bančne delnice         .   ,   . 959 „ — ,
Kroditue delnice......... 374 „ 50 a
London vista.....,..... 119 , 90 .
Nem*ki drž. bankovoi *n 100 murk    .   , &3 ., 77«/, .
80 mark............ 11 „ 75 a
80 frankov........... $ ,. 62 t
Italijanski bankovci......,   . 45 „ 30 ,
C. kr. cekini........... 5 , 66 „
Dne 18. januvarja 185)7.
4*/, državno srečke iz 1. 1654 po 250 gld. 146 gld. 50 kr.
Državne Brečke iz 1. 1H«4 po 100 gld..   . 188 „ 50 „
Dunava n>g. srečke 5°/, po 100 gla. . . 128 , 35 „ Zemlj. obč. avstr. 4 1 ,     zlati zaat listi .
Kreditne srečke po 100 gld...... 198 , — „
Ljubljanske srečke......... 22 . 50 ,
Eudolfove srečke po 10 gld...... 24 ., — ,
Akcije anglo-avstr. hanke po 200 gld. . 157 „ — a
Tramwav-druat. velj. 170 gld. a. s.   ... 481 „ — ,
Papirnati rubelj......... I . 27»/« ,
Tužnim snem javljamo podpirane vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je Vsemogočni izvolij naso ljnbljeno sestro
Mici Gerbec
dne 17. t. m ob '/41I, uri po n. č,i, previđeno s sv. zakramenti za nmirnjoča, k sebi poklicati.
Pogreli draga rajnke bode dnć 20. t. m. ob 3. uri popoludne.
Sv. mafie zadužnice se bodo brale v raznih cerkvah.
Rajnco priporočano v blag spomin.
V Škof j i Loki, dnć 19. januvarja 1807.
Berta Triller roj. Oerboo  Favla HoSevar roj. Gorbec Ana vdova Voloviek roj. Gorbeo, sestre. (123)
Zahvala.
Srčno zalivalo izrekava v svojem in svojih otrok i m.'mi v. mu onim, ki so nam izkazali ob smrti najine nepozabni' hčerko
Al bice
svoje sočutje, poselmo onim, ki so darovali krasne veren in šopke ter jo spremili na zadnjej poti, in pa peveem veliko gimnazije, zhsti vrlina oaino-lolotOlj ki so lapeli v sne segajoče žalostinke ob prerano ao zagrinjajočeiu grobu,
(121)
V Ljubljani, dnć 19. januvarija I. 1897.
Matej in Albina Vodušek.
Zahvala.
Za mnogoštevilne dokaze iskrenega sočutja ob rmrti n»šega soproga, oziroma očeta, svaka in atrdjea, gospoda
Antona Drašček-a
izrekamo iskreno zahvalo vsem prijateljem in znancem, posebno za darovane krasne vence in sploh vsem, ki so se udeležili sprevoda dražega r^jnee^a k večnemu počitku.
V Ljubljani, dne 19. januvarja 1897.
(124)
Žalujoči ostali
yll v
P 'II
m\]im voz m lajeton za gospe.
(120—1)
Sedlar Garrich v Ljubljani, Rimska cesta št 17.
Dobro obiskovano
pivarno v Ljubljani
če mogoče z le«leulco
išče dober gotov najemnik.
Ponudbe pod C4. N. uo na upravniStvo „Slo-venRkega Naroda". (122—1)
Pozor!
Podpisana tvnlka priporoča
Pozor! $
slavnim prostovoljnim gasilnim društvom in občinam |
za nabavo vsukojukih
brizgalnic, gasilnega orodja, pasov i. t. d., XN kakor tudi kmetijskih strojev
svojo bogato založeno
podružnico v Zagrebu, Prankopanska ulica št. 9.
PoBtrežba točna, solidna, z nizkimi cenami pod ugodnimi plačilnimi pogoji na obroke. — Za obila naročila se priporoča
s spoštovanjem
<81—2) podružnicu K. A. Sincknl.
Stcv. iJ7f».
Ces. kr. avstrijske      državne železnice^.
Izvod iz voznega reda
-rr«13a.^r-ra.ogfi% od X. oktobra 1896.
Naatopno  omanj aai  pri h »J kini   In   ođhajalnt   eaal  oanacanl   m . lr«di^|MTrapik«iB čmii, (15-14) Odhoil I m LJnbl |aue (jnž. koL). Prog* °ex Trblt.
Ob lt. nri 6 mio. po noči oaobni Tlak t Trblt, lt«tja«, OaloTa« Frana« nafaat*, I.Jubno; Ara Salathal v Aniu«, Iiatil, Omnndan, Bolnoirnu]. će« KloJD-Kaifling t Nt«yr Lina, m Ounaj rit Anutott..,, — Ob T. ort 10 min. ijutraj oaobni vlak t Trh(«, Pontabal, Baljak, Calovao, Kr*i;».Mu faatc, I.Jn i,n<i, Dnii.tj ; aaa Holmthal t Holnograd, daa Amatatten na Dunaj. — Ob II. nri no min. dnpolndna oaobni Tlak t Trbli, Pontab«!, Raljak, Oa> lovdo,   T.jnt>in>, Belathal, Dunaj — Ob 4. nri popolndna oaobni vlak v Trbla.
H. :jVk, OoIotoo, I.ji.iniu , 6ea Seli »hal t Solnograd, Tj«nd-Uaatain, /.o 11 n« Jesaru, Inoraoat, Hraarano, Oorih, Uanevo, Paria; 6ea Klein-Rsifliu|j v Htajr. Lino, 1 ;>M .m" v i.-,«, Plaenj, Marijina vare, Hab, Kranoora Tara, Kurlure vara. Prago, Lipako, Dunaj Tia Amatattan.
Proga v Novo mesto ln v Kooevje.
Ob S. nri 15 min. ijutraj maaanl Tlak. — Ob M. url 65 min. p«, po ln d ii a maJanl Tlak. — Ob 6. nrt SO min. aT*6ar metani Tlak.
Prihod v I,iubl|Auo (jui. kol.).
Proga lz Trbiža.
Ob 5. nri 59 min. ajutraj oaobni Tlak a Dunaja Tla Amatattan,
I. lpakoga, Prage, VranoOTih TafOT, Karlovih TarOT, iieba, Marijinih TaroT,
Planja, RndaJeTlo, Boliiograda, l.m.-a, Rterra, Omoodana, laohla, Ai.....»a,
IJuhna, Olovcu, Beljaka, Franaenafeat«. —Ob II. uri 36 min. dopoludn« oaobni Tlak a Dnuaja Tla Amatatten, KarloTih TaroT, Heba, Marijinih Planja, (ladoJoTle, Solnograda, tiinoa, Stavra, Parlaa, OentTe, Ourlha, Bra. gaiaca, Inomoata, Zalla na jeaaru, Denrl-Oaateina, IJubna, OaloToa, I.IntM, Pontahla — Ob 4. uri 65 mm. popoludne oaobni Tlak a Dunaja, I.jn'.n* Selathala, Keljaka, OelOToa, Pranannafeate, Pontabla. —Ob V. ari 4 ralu (viru oaobni Tlak ■ Dunaja vin Amatetten, la lijubna, ItelJaka, Oalovoa, Pontabla.
Proga lx Novega mesta ln ls Kodevja.
Ob S. uri 19 min. ajutraj meaanl Tlak. — Ob 3. nri 33 mln^po polodne menam Tlak. — Ob 8. uri B5 min. iTecar melani Tlak.
><Uio<! la I.|abljau« (drž. kol.) v Kmimik.
Ob 7. uri 9S min. ajutraj, ob 3. url A min. popoludne, ob t. na 60 min, ave.nr, ob 10. url 96 min. aTeeer. (PoalednJI Tlak le t oktobra ob nedaljah tn praanlkih.)
Prihod v 1.1 ii i»l )••*!«» (drž. kol.) U Kamnika.
Ob 6. url 65 min. ajutraj, ob II. uri 16 min. dopolnilne, ob 6. aH 90 m i 11 ivnor, ob 9. uri 65 min. iTečer. (Poalednji Tlak le t oktobru ob nedelja} tn praanikih.)
Postranski zaslužek
ISO—200 gld. meseono za osobe vseh poklicnih vrst, ki se hote pečati s prodajo zakonito dovoljenih srečk. — Ponudbe na „Hanptatadtlaohe Weohaelataben» Oosollsohaft Adler & Oomp, Budapoat". (8899*1)
l Nliin<>rl|t>uii 1. ih7 i
Za. varstvo otčln-otva proti vsem ponarejanjem brez vrednosti imam odslej to oblastveno registrovano varstveno znamko.
Jedino pristen
BALZAM
(Tinctura balsamica) iz ungelia   varuhu   lekurue in tovarne farmacevtičnih izdelkov
A. Thierry v Pregradi
pri Rogatcu-Slatini.
Po zdravstvenem  obla*tvu pre-
(tkiiNeno in ocenjeno. Najstarejše, najreelnejšo in najcenejše ljudsko domače zdravilo, tolažere prtine in pljnene boli itd. za notranjo in vnunjo vporabo. V znak pristnosti je vsaka BtekleniCica zaprta s srebrnim tobolcem, v katerem je vtisnjena moja firma: ,.A«lolf Thlerry, lekarua pri «ik;«-I|u varuhu'4. Vnuk balziim, ki nima Rori stoječe »eleno tuiisne vnriHtvene znamke, naj ne zavrne kot tim inunj vredno čim centjše ponari-jenje. Pasi naj ■»«■> tor- I vedno hm BelenO »arntreii« »iiaiiikii rgoraj Htojeto! 1'onarejalci in poslfeniovalćl mo .te^a jedino (ilistnega bulzionu, kakor tudi prodajalci 'brezvrednoHtnih poparejenih, občinstvo slepečih družili balzamskih zn»mk, ho bodo nu podlagi zakona za varfltvo znamk strogo hoiIuo preganjali in kaznovali. Kjer ni nobene zaloge mojega balzama, iinf H« iiiirmii iiitrtitiio-c in Hdrt*Hii|ei Aii|Eel|M vnruha lebarint ( s<-lui<aviin«-1 - \ «»«►! In-K«- ) Aa Tlilrrrv-Ja v Pregradi |»rl Kok">1«h-MIh-ilui. f'ena franko en vsako pofitno postajo n* Avstro-Ogenkem je za V2 malih ali li dvojnih steklenic 4 K, v IJosno in Hercegovino 12 malih ali 6 dvojnih steklenic. 4 K HO vin Manj nego Vi malih ali <i dvojnih steklenic se ne pošilja. Razpo&ilja so samo proti poprejšnjemu nakazilu ali povzetju zneska.        (57—3)
EjflST* l*nml ntaj mv> ledno uatauko na Kuni'.o zrl «> u o varstteno sunuiko« Ualrr» mora IiimU v muk prlatiiOMtl vasku Hluklvulea.
Adolf Tliickrry, l<kkaniai-
v Pregradi pri Rogatcu Slatini.
Razglas.
(83—3)
V oluliisli i pKai iiiri v 4DiriioiiilJu vršila se bo diatf 1. l*e-\ h i-j u I V>7 ob vi. uri itopoluiliie
zmanjSBTalna Mm za popravo mestne lise
v Črnomlju,
Vzprejemajo se pa tudi oferti, toda isti se morajo vsaj do 10. ure pred-poludne napominanega dneva pri mestnem županstvu vložiti. Vse delo cenjeno je na *5»«H 3» Ur. in vložiti je 10% vadij v gotovini ali vrednostnih
papirjih. .
Načrti ali proračuni liže pri mestnem županstvu in so v navadnih uradnih urah vsakteremu na vpogled.
dn6 2. januvarja 1897.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip No 11 i.
Lastnina in tisk .Narodr.e Tiskarne".
\
43