1 stol. (Sčipl oštjan ia)
:o)
ivi h
i nar» iinspie L 1813, za Lir
irmadl
List izhaja vsako soboto zjutraj. Posamezna številka 20 lir, na šestih straneh 25 lir. Zaostale številke dvojno. Celoletna naročnina 1000 lir; polletna 500 lir; trimesečna 260 lir; mesečna 90 lir. Uredništvo: TRST, ulica Montecchi 6/II - tel. štev. 93-073, 93-806. Uprava: TRST, trg Duca degli! Abruzzi 3, Dom pristaniških delavcev II. nadstr. - tel. štev. 28-402. Dopisi se dostavljajo uredništvu. Nelrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi in slike se ne vračajo. — Oglasi: v širofkosti enega stolpca za vsak milimeter 30 lir. Oglasi se plačajo vnaprej.
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI - SPED. IN ABBONAM. POST.
DELO
GLASILO KOMUNISTIČNE PARTIJE S.T.O.
Prispevajmo
za Ljudski dom v Trstu!
OBNOVLJENA IZDAJA LETO VI. ŠTEV. 277
TRST - SOBOTA, 23. JANUARJA 1954
CENA 20 UR
TITOVSKI REŽIM SE JE ZAČEL MAJATI TUDI NA VRHU
‘ZČDEIlir JE ODKRILA
ie2Ho non Kriza i jooimii
V ponedeljek se začne
v Berlinu konferenca štirih
Molotov in Dulles bosta nadaljevala razgovore o atomski banki - Konferenca bo izmenoma v obeh delih Berlina
aj eno 1 - 21 ^ - 22 klavin
ca odimi i
Z vsem, kar je Djilas napisal, se strinjajo tudi Tito, Kardelj in drugi, ki so te «teorije» že uveljavili ali jih uveljavljajo - Kardelj in Rankovič proti Titu? - Gibanje delovnih množic
Kot smo že zadnjič poročali, e 10. januarja s sporočilom •zvršnega komiteja» takozva e zveze komunistov Jugoslavie skočila na dan «zadeva *ilasa». ki je bila več dni v redišču zanimanja v Jugoslavi in izven nje.
«Zadeva Djilasa» se ne more ‘a pravilen način osvetliti, če 6 ne pove, kdo in kaj je bil Milovan Djilas. Ze od vsega ačetka, ko se je pojavil na tigoslovanskem pozorišču Tito, 6 Djilas igral zelo vidno volilno vlogo. Prav posebno vid-
10	vlogo je Djilas igral po !Svoboditvi Jugoslavije, ko je 2 dneva v dan prihajalo do traza izdajstvo jugoslovanskih '°diteljev. V tem obdobju je
notranjosti in za zunanjost rasla v vodstvu države skupila štirih ljudi, ki iso jo sestav-lali Tito, Kardelj, Rankovič n Ujilas. Resolucija I.U. od UnUa 1948. s katero je bilo azkrinkano titovsko izdajstvo, e navajala kot glavne krivce r®nja, ki je nastalo v Jugosla-fiji, Tita. Kardelja. Rankoviča
11	Djilasa.
! Po objavi resolucije je Dji-as igral eno izmed najvidnejšo vlog v boju proti Sovjetski ■Vezi, državam ljudske demo-‘racije. komunističnim in deškim partijam v svetu, prav >Qsebno pa v boju' zoper vse 1 l<n, ki so se uprle izdajstvu [like. Ze pred vojno so ga latrali za enega izmed naj-,ečjih «teoretikov» v Jugoslaviji. po vojni, zlasti pa po izdajstvu je veljal za «največje-6a teoretika», za «razčiščevaJ-fa marksizma», za «teoielične-!a bojevnika» zoper Sovjetsko ,vezo m komunistično gibanje
f svetu.
i Djilas je bil torej eden iz-ned štirih glavnih beograjskih ,0diteljev in tisti, ki je bil ll6oretični steber» titovskega ■Zjiajstva. To je poudaril tudi jjegov prijatelj Vladimir Dedijer na razpravi, ki se je o •Zadevi» vršila pred vodstvom :itovske 'Stranke. Dedijer je aaipreč dejal: «... če me bodo ''Prašah, kateri prst na svoji f?ki naj odsekam, ali Titovega, Kardeljevega. Rankovičevega . 1 Djilasovega, vam rečem, skreno ,in 'odkrito, da ne mo-eni privoliti v to...».
. V luči tega položaja, ki ga 6 Dji]as zavzemal v titovskem •'Pdstvu, moramo presojati vso 'Zadevo».
. po sporočilu od 10. januarja J® sledila v vodstvu titovske ‘ t'anke diskusija o «zadevi riilasa», ki se je vršila 16. in [;■ januarja. Vodstvo je skleco, da se Milovan Djilas iz-, inči iz vodstva («centralnega °nniteja»), da se mu odvza-meio vse funkcije v vodstvu ln da se ga kaznuje z «zadnjim Bbominom». Kot poroča titovska agencija «Jugopress» pa je •Djilas nekaj dni pred razprave Podal ostavko z mesta predsednika zvezne skupščine. V ,ei zvezi je ista agencija pojasnila, da Djilas ni več pod-,ledsednik vlade od trenutka, e je bil izvoljen za predsed-*a skupščine. Djilas je s tem °stal «navaden državljan».
E ^ sklepu titovskega vodstva tjf, bere, da «pojmovanja, ki je M. Djilas navedel v L?jih člankih, v bistvu naspro-l,j l6io politični liniji, sprejetja na VI- kongresu zveze ko-i 67 lUnistov», da «so ta pojmova-» je )a spričo položaja Djilasa v jZyezi komunistov povzročila Zrifledo v javnosti in prizadela in resno škodo tako zvezi komu 3ka nistov kot tudi koristim drža-Ve- Ve>>-
i® Kaj je pravzaprav hotel Dji-7 ,as? Pred več kot tremi meseci ter i okto'bra 1953) je začel ob-,je- ^ayijati v osrednjem titovskem de- asilu «Borbi» vrsto člankov,
L O' v katerih je razvijal tezo, da ir* j® ireba likvidirati «zvezo ko-Unistov» kot zadnji ostanek ^stalinističnih oblik», da jo je .reba spremeniti v nekak de-
Toda vse to, kar je Djilas povedal v svojih člankih, ni bilo nič drugega kot tisto, kar je že neštetokrat napisal prav posebno po letu 1950 in kar so neštetokrat izjavljali Tito, Kardelj, Moša Pijade in drugi režimski voditelji.
Da je tako, je priznal sam Tito na začetku razprave o «zadevi Djilasa»: «Drži, da so tu (v Djilasovih člankih) tudi moje in Kardeljeve misli in formulacije ter misli vrste drugih tovarišev, o katerih smo javno govorili na zborih. Jaz sem prvi govoril o odmiranju partije, o odmiranju zveze...».
primera. Partija kot partija je bila že likvidirana, že 1948 so titovski voditelji govorili, da v Jugoslaviji ni več kulakov, večkrat so pravili, da v Jugoslaviji ni več buržoazije itd. Tudi takozvani «delavski sveti» niso nič drugega kot uresničenje teh «teorij».
Zato se nam vsiljuje vprašanje, zakaj je skočila ven ta «zadeva»? Predvsem se to vprašanje postavlja, ker je Djilas objavil 19 člankov v «Borbi», ki so jih ponatisnili vsi večji titovski listi. Ne samo to. Po Jugoslaviji so začeli titovski fukcionarji organizirati disku-
Dejstvo pa je, da so. bile te : sijo na podlagi teh člankov, «teorije» že v glavnem uvede- Sam Tito priznava, da je na ne v Jugoslaviji. To je naj- vprašanje Djilasa o vsebini teh važnejše, kar izhaja iz tega I člankov odgovoril: «Veš kaj,
Za poslopj‘e slovenskih srednjih šol v središču
Napovedana akcija Zveze demokratičnih žena
klub, da komunisti zavi-razvoj Jugoslavije, da v
bUni ! rajo
Jugoslaviji ni več razrednega i da je treba nuditi bur-aziji kot razredu enakopravni z delavci in delovnimi prr . b da se je treba boriti Hj.0., «birokraciji» kot «stali-je ‘enemu ostanku», da se tr»ba odreči tudi lenita 11111 • da mora «zveza ko-ltottl'stov» izumreti prav tako tr„, država in da se je zato a lotiti te naloge.
)aV'i ÌStvu ie torei Djilas ob-cij1 «teorijo» popolne likvida-,t = ysakega ostanka marksi-ki ni“'_ komunističnih oblik, Stv.f0 še Preživele po izdaj-u °d 1948,
Zveza demokratičnih žena le občutljiva za vse tiste probleme, ki zaskrbljajo prebivalstvo. Zato se je pozanimala, da v zvezi z vprašanjem slovenskih srednjih šol vzpostavi kontakt z ženami in aiskutira z materami
Predvsem se je iz prvih diskusij povlekel zaključek, da morajo oblasti resno vzeti v poštev predlog, ki so ga jormulirale razne skupine svetovalcev tržaškega mestnega sveta, o izgradnji primernega poslopja za slovenske srednje šole v središču mesta.
Ne gre v tem primeru za strankarske namene, najmanj pa za tr. moglavo zahtevo po izgradnji šolskega poslopja v središču mesta, ki naj bi izhajala iz določene želje, katera bi bila sama sebi namen. Ta zahteva je utemeljena, ker je pravilno in človeško, da tudi slovenski dijaki imajo svojo šolo v središču mesta. Gre tu za dva važna faktorja. Prvi je povezan z drugim. Vemo, da več dijakov prihaja iz Nabrežine, Sv. Križa, s. Proseka, z Opčin in raznih mestnih okrajev. Prevozna sredstva stanejo in predstavljajo težko breme za družine.
Drugi faktor, ki ga smatramo za najvažnejšega, pa je, da je vsestransko pravično, da so slovenski šolarji in dijaki enakopravni z italijanskimi. Slovenske srednje šole se ne smejo vedno in vztrajno potiskati na periferijo.
V teh zadnjih dneh se je v najrazličnejših krogih veliko govorilo o tem vprašanju, mnenje mater pa mora imeti prednost pred nnenjem določenih političnih voditeljev in oblasti. Matere so zelo zaskrbljene zaradi tega, ker se hoče ovirati izgradnja poslopja za .Hovenske srednje šole v centru lesta in ker je ta politika povedana s povečanjem družinskih stroškov.
Zveza demokratičnih žena namerava razviti v tem pogledu primerno akcijo, ker uživa podporo mater. Obrnila se bo na vse tiste, ki jim je v resnici pri -rcu izgradnja poslopja slovenskih srednjih šol v središču me-
sta in ki nimajo namena izrabiti tega primera za svoje nacionalistične cilje.
Ze sedaj pozivamo matere, profesorje, ustanove in organizacije, naj se zavzamejo zato, da se po-krene široka akcija v tem smislu. V vsaki slovenski vasi, v vsakem mestnem okraju se bodo organizirali sestanki mater, na katerih se bo o lem govorilo zato, da bomo vsi skupaj dali občutiti oblastem težo naših zahtev in zato, da se bodo oblasti vendarle zganile in uresničile voljo in željo slovenskih mater, prepričane smo, da nas italijanske matere razumejo in da nam bodo v tej akciji nudile vso svojo pomoč.
so nekatere stvari, s katerimi se ne strinjam, v glavnem pa so to dobre stvari in mislim da tisto drugo ne more biti razlog, da ne bi pisal. Kar piši». In Djilas je pisal. Vsi v Jugoslaviji so bili prepričani, da za Djilasom stoji vse titovsko vodstvo in v tem smislu so tudi ravnali.
Nenadoma pa je prišlo sporočilo. Zakaj? Predvsem zato, kot samo sporočilo pravi, ker je Djilas v reviji «Nova misao» objavil članek «Anatomija morale», v katerem je napadel «kasto privilegirancev», t. j. titovsko vodstvo in ga označil kot skupino ljudi, ki se je zaprla sama vase, uživa vse dobrote tega sveta, ne dopušča, da se kdo vrine vanjo itd. Tedaj, ker se je vodstvo čutilo prizadeto, je bil Djilas «izobčen» in njegov primer je bil predan «centralnemu komiteju».
V teku razprave je prišlo na dan, da se je o teh svojih «tezah» Djilas menil s Kardeljem in Benkovičem, da sta se Rankovič in Kardelj z njim strinjala, a da nista iz oportunizma hotela nastopiti proti Titu. Dedijer pa je rekel, da je večina članov titovskega CK stala na stališču Djilasa, da so bili članki Djilasa všeč tej večini in da se je ta večina odrekla svojemu stališču le po «izobčenju» Djilasa.
Iz vsega, kar se je govorilo na razpravi o tej «zadevi», se da povzeti sklep, da Djilasove «teorije» niso bile proglašene za zmotne. Reklo se je edinole, da je Djilas šel «predaleč» in da je hotel le «prehiteti tempo razvoja». V bistvu pa se vsi strinjajo z njegovimi «izvajanji».
To dejstvo postaja še bolj očitno, če pomislimo, da je bil Djilas «izobčen» le v trenutku, ko je začel napadati titovsko kasto in njene privilegije.
Najvažnejše dejstvo, ki je izšlo iz Djilasovih člankov in iz razprave o njegovi «zadevi» pa je, da je prišlo med množicami do velikega nezadovoljstva. Cazija je n. pr. dejal, da so delovni ljudje, prav posebno pa delavci zelo ostro kritizirali Djilasove članke. Sam Djilas pa je v eni izmed svojih treh intervencij dejal, da se je «v organizaciji ZIK začelo razkrinkavanje Djilasa. Ljudje so začeli govoriti razne neumnosti, me razglašati za vohuna, tujega agenta, za sovražnika in tako dalje».
Iz tega je razvidno, da so delovni ljudje slabo sprejeli Djilasove «teorije», medtem ko so jim ploskali buržuji in dru-
(nadaljevanje na 4. strani)
V ponedeljek se bo začela v Berlinu konferenca zunanjih ministrov ZDA, ZSSR, Velike Britanije in Francije. V obeh delih Berlina se vršijo priprave za ta velevažni dogodek, o-krog katerega bo osredotočena pozornost vsega sveta.
Potem, ko je prejšnjo sredo prišlo do zastoja v pogajanjih med predstavniki zavezniških visokih komisarjev glede sedeža konference, je bilo v nedeljo sporočeno, da je bil dosežen popoln sporazum. Konferenca se bo vršila izmenoma v bivšem sedežu štiristranske kontrolne komisije in v poslopju sovjetskega poslaništva na Stalinallee (bivši Unten den Linden) v demokratičnem Berlinu. V vsakem sedežu bodo zunanji ministri zasedali teden dni. V četrtek pa je bil dosežen dokončen sporazum glede vseh tehničnih vprašanj, ki so nastala v zvezi z organizacijo konference.
Eden, Bidault in Dulles so že odpotovali proti Berlinu. Pričakuje se, da bo Molotov prispel v teku današnjega ali jutrišnjega dne. Zgleda, da se bo-
do tri e zahodniki sestali pred : Zato se oblasti zahodnega Ber-uradnim začetkom konference, i lina zelo jezijo, ker se novina-Predvsem je ta sestanek pri ! rji predvsem mudijo v nasprot-srcu Dullesu. ki se v imenu nem sektorju, saj je tam življe-3 voj e vlade boji. da bosta bri- nje cenejše kot v zahodnem
I
tanska in francoska predstav' nika zastopala na konferenci stališče, ki ni «v liniji» z ameriškim.
Iz francoskih krogov se je zvedelo, da nemarava francoska delegacija zavzeti na konferenci linijo skrajnega potrpljenja.
V Berlinu se že nahaja veliko število tujih dopisnikov. Pričakujejo, da jih bo do jutri prispelo vsega skupaj kakih 1400 iz vsega sveta. V vzhodnem Berlinu so občinske oblasti organizirale veliko število kulturnih prireditev. Prispel bo tudi moskovski balet, ki ga je iza nekaj dni najelo eno izmed gledališč vzhodnega Berlina. Vsi tuji dopisniki, ki se te dni mudijo v Berlinu, začudeno pisarijo po svojih h stih, kako so dobro založene trgovine demokratičnega sektorja. Ne morejo se načuditi vsem poslasticam, ki so po nizkih cenah v svobodni prodaji.
VLADA, KI JE SESTAVLJENA IZKLJUČNO IZ DEMOKRISTJANOV
Parlamentarne čeri strašijo Fanfanija in njegovo stranko
Socialdemokrati še niso določili svojega stališča, čeprav so prvotnd trdili, da bodo odrekli zaupnico novi vladi
Bivši notranji minister Bellove vlade Amintore Fanfani je v nedeljo sporočil predsedniku republike Einaudiju, da sprejme mandat za sestavo nove vlade in da umakne rezerve, ki jih ie postavil od prvem sprejemu mandata. V ponedeljek zjutraj je Fanfani objavil seznam ministrov, v torek zjutraj pa so ministri prisegli zvestobo pred predsednikom republike. Ze v torek zvečer se je vlada prvič sestala.
Vlada v Italiji je sestavljena a se ni še predstavila parlamentu, ki bo odločal o njeni
usodi. Njen položaj je zelo majav, ker je sestavljena iz samih demokristjanov in do sedaj u-živa le podporo liberalcev in republikancev; še ti pa so iz-
zaupati novi vladi. Tudi socialdemokrati so pred dnevi odločno odklonili vsako neposredno ali posredno sodelovanje s Fanfanijem. Njihov tisk je
javili, da bodo svoje zadržanje Fanfanija in demokristjansko
določili, ko bo Fanfani podal programatično izjavo parlamentu.
Pred dnevi je zgledalo, da bodo monarhiki volili za vlado. V tem smislu se je tudi izrazil njihov voditelj Covelli. Parlamentarna skupina pa ga je ostro kritizirala in izglasovala izjavo, v kateri se pravi, da monarhisti ne nameravajo
Omogočiti moramo, da se čimprej* otvori Ljudski dom v ul. Madonnina
ulice Madonnina, kjer bo stal Ljudski dom
Vrag, Djilas in Forrestal
Ni slabo, če si ogledamo nekaj cvetk iz razprave o «zadevi» Djilasa. v svoji drugi izjavi je Djilas povlekel iz žepa nič manj in nič več kot samega... vraga. De-ja; je; «... ljudje bi lahko spoznali, da se je neki vrag vendarle v meni spremenil v teh zadnjih dveh dneh»... «Včeraj, ko sem tu sedel, sem čutil, da nekakšen vrag pada z mene...» —. aiej ga,
glej ga no... «pravovernega marksistai», ki je SeZ tako daleč v svojem «razvijanju marksizma», da je že prišel do... vraga in ga za-čei na vse strani klofutati, ker je kriv njegove nesreče, njegovega padca v očeh kompanjonov s katerimi si je bil do nedavnega tako dober. In ta človek, ki išče v sebi vraga, je bil eden izmed beograjske svete četvorke, eden izmed tistih, ki je bil najbolj zagrizen v svojih izpadlih proti Sovjetski zvezi, državam ljudske demokracije in komunističnemu gibanju v svetu. Ce je on tak in je do sedaj predstavljal titovsko «teoretično silo», pomislimo, kaj morejo biti drugi! In ti piškavi... vragi bi se hoteli postavljati v o-bleki «pravovernih marksistov»! Se jim je treba polente.
* » ♦
sem se zmage birokratizma v Jugoslaviji. V tej kampanji proti ZSSR, v protikominformovski dejavnosti sem sodeloval. Iz te kampanje sem prešel na kritiko nekaterih stvari v Jugoslaviji». Da Tako je. Poznali smo nekega drugega človeka v neki drugi, malce večji državi, ki se je strašno bal komunizma, z vodilnega položaja Krepko prilival olja kampanji proti ZSSR, sodeloval v protikomunistični dejavnosti (prav tako kot Djilas). Potem pa je prav tako kot Djilas začel kričati, da so... Rusi že v New Yorku in se vrgel s sedmega nadstropja no-
letih, tako v člankih kot u govorih, prav tako v razpravah z vodilnima ljudmi iz delavskih gibanj drugih držav, V BISTVU NI VELIKIH RAZLIK». Tudi mi smo tega mnenja. Zakaj torej tolik hrup okrog «zadeve Djilasa»? Ali se ne skriva tu bojazen pred ljudstvom, ki noče slišati o nadaljevanju filozahodne politike?
Se Dedijer: «Do pred tednom <ini je stališča M. Djilasa v «Borbi» več ali manj sprejela večina nas (govori o titovskem vodstvu), ki sedimo tu. Tega ne moremo
na uliini tlak- Strah pred zanikati, ne moremo se izgovarjati... kdor hoče iskreno poto-
komunizmom ga je najprej spravil v norišnico, potem ga uhil. Ta človek se je imenoval Forrestal in je bil nekdaj vojni minister ZDA. Ali je tudi Djilas na tej poti? O vragu je pač ie začel govoriti.
Vladimir Dedijer se je zavzel za Djilasa. Vladimir Dedijer je tisti, ki je spisal Titovo biografijo. Je torej eden izmed najintimnejših Titovih prijateljev. Morda prav tako intimen kot z Djilasom. In kaj je povedal? «V glediščih tovarišev Tita, Kardelja in Dji-V isti izjavi pravi Djilas: «Zbal lasa, izraženih v zadnjih dveh
žiti roko na srce bo moral priznati». Da, tako je. A, ko so ditali, da jih Djilas napada, ker tvorijo privilegirano kasto, so se čutili prizadeti in so se zbali za svoje stolčke. Zato so udarili po njem. Kritiziraš lahko vse, kar je nižjega: titovske bogove pa pusti pri miru. Jugoslovani pa niso tega mnenja. Bodo že enkrat temeljito priščipnili vse te «bogo-ve». Na vsak način pa je eden izmed njih že končal svojo kariero. In to je dobro. Naj se volkovi med seboj le napadajo in ižrejo!
Skupina tesarjev bo dala 220 delovnih ur - Delavci Acegata (Broletto) dvignili obvezo na 150.000 lir in so že vplačali 23.000 lir
Tržaško demokratično ljudstvo je že dolgo let *občutilo pomanjkanje ljudskega doma, kamor bi lahko zahajalo, kjer bi razpravljalo, se zabavalo in razvedrilo. Vprašanje izgradnje ljudskega doma je bilo zelo občuteno, ker so tržaški delovni ljudje bili vajeni že izpred prve svetovne vojne na svoje lastno središče
V času krutega fašističnega režima, v času, ko je bila vsaka napredna misel preganjan 'd, so si tržaški delovni ljudje zastavili nalogo, da bodo obnovili Združene sedeže, ki so jih jašistične zločinske škvadre uničile. Po vojni bi bilo lahko prišlo do takega središča, če bi bile oblasti vrnile ljudstvu, vse, kat mu je fašizem pokradel za časa svojega 25-let-nega paševanja. Ljudski dom bi bil lahko zgrajen, če bi se bili titovski voditelji zanimali zato, saj so imeli dovolj denarja na razpolago. Ko so gradili stavbo v ul. Montecchi so obljubljali delovnim ljudem, da bo to njihova 'astna stavba. Ko pa je bila stavba zgrajena, so jim jo sodnim po-‘om iztrgali iz rok in tako napravili kot fašisti pred JO leti.
Sedaj pa je končno napočit čas, 'to bo naše delovno ljudstvo imelo svojo lastno stavbo, svoj Ljudski dom, središče političnega m kulturnega delovanja. Prepričani smo, da bo vsak tržaški demokrat po svojih močeh prispeval k izgradnji svojega lo.stnega doma. Akcija bo trajala več mesecev. Zato bo lahko vsak napravil, kar bo mogel. Ta akcija pa ne sme oškodovati, kakšne druge akcije, ki je v teku, saj se najde vedno način, kako pomagati enim in drugim. Naj pa naši ljudje ne pozabijo, da nabirajo prispevke za izgradnjo Ljudskega doma ob vsaki priliki, ki se jim nudi.
Odbor za Ljudski dom v Trstu je začel prejemati vrsto prispevkov in zaobljub. Naslednji tesarji so se n. pr. obvezali, da bodo prispevali 229 delovnih ur za izgradnjo Ljudskega doma: Levino T,ravan, Franc Gustinčič, Alfieri Piazza, Silvio Uješič, Stanislav Varansi, Helmert Pitnik, Felice Sancosci, Albin Parovel, Lucian Furlani, Giovanni Trona, Seve-
rino Giovannini. Nekateri tovariši celice «Degrassi» (ribarnica) so se obvezali, da bodo prispevali v prvih štirih mesecih tega leta 10.000 lir. Drugih 9 tovarišev se je obvezalo, da bodo v tem letu prispevali 48.000 lir. Tovariši A-cegata (Broletto) so dvignili svojo obvezo na 150.000 lir in so že prispevali 23.000 lir. Drugi prispevki: prof. E. Weiss 10.0C0, Libera 2.000, E. Guerra 5.355, A. j Pavan 2.000, S. Valentinis 5.000, , A. Zobec 5.000, C. Tonel 5.000, R. Passante 5.000, zbranih na praz- I niku izročitve izkaznic pri Sv. Jakobu 3.508 lir.
Prispevki se sprejemajo na sedežih demokratičnih organizacij, v sekcijah partije, v Domu pristaniških delavcev in na našem uredništvu.
vodstvo ostro napadel, ker je bila odklonjena njihova zahteva, naj se vlada predstavi kot striktno republikanska in naj se izreče za čisti proporc.
V sredo pa je prišlo do malega preobrata v zadržanju socialdemokratov, ki so mojstri v takih manevrih. Fanfani je poklical k sebi Saragata. Po tem sestanku je Saragat izjavil, da bo poročal o zaključkih razgovora svoji stranki in da bodo njegovi pristaši odločili stališče do vlade, ko bodo slišali Fanfanijev program v parlamentu. Domneva se, da bodo socialdemokrati kapitulirali, se odrekli svojemu prin-cipielnemu stališču o čistem proporcu in o republikanskem značaju vlade. Tak preobrat pa bi prav gotovo predstavljal o-slabitev še tako malega vpliva socialdemokratov.
Za sedaj se Fanfani poteguje za večino, ki bi mu omogočala prehod skozi čeri parlamenta, kateremu se bo predstavil v torek 26. t. m.
.Ce mu ne bo uspelo prepričati socialdemokratov ali monarhistov da se vsaj vzdržijo od glasovanja, bo njegova vlada padla, kot je padla De Gaspe-rijeva v juliju 1953.
sektorju.
V	četrtek je prispela v Berlin prva uradna delegacija, t. j. avstrijska, ki jo vodi zunanji minister Figi. Avstrijci so se nastanili v obeh sektorjih Berlina. Delegacija namerava slediti razgovorom zunanjih ministrov v zvezi z Avstrijo.
V	zvezi z berlinsko konferenco je bilo z ameriške strani uradno sporočeno, da se bodo razgovori med predstavniki vlade ZDA in ZSSR o atomski banki nadaljevali v Berlinu med Dullesom in Molotovom. Amerikanci ne izključujejo možnosti, da bi se teh razgovorov mogel udeležiti tudi britanski zunanji minister E-den. V teku tega tedna pa je prišlo v Washingtonu do novega sestanka med Dullesom in Zarubinom.
Človeštvo z nestrpnostjo pričakuje začetek konference. Narodi so mnenja, da je to prilika, ob kateri bo vsak pokazal, ali mu je res pri srcu stvar miru in pomiritve. Več ali manj so vsi krogi iskreno ali prisiljeno optimisti. Nihče, prav posebno Amerikanci si ne bi hoteli pred svetom in zgodovino prevzeti odgovornosti sabotaže te konference. Zato je pričakovati, da bo ta konferenca rodila vsaj nekaj pozitivnih sadov. Ze dejstvo, da sta Zahod in Vzhod po tolikem času prišla ponovno v kontakt za zelene mizo, je nadvse razveseljivo. Štirim zunanjim ministrom pa želimo, da bi uresničili voljo in željo narodov po ohranitvi miru in pomiritvi v svetu.
V torek zborovanje miru
V torek 26. Januarja ob 2(1. uri bo v Kinu ob morju zborovanje borcev za mir iz Trsta. Govorila bosta občinski svetovalec Franc GOMBAČ in dr. Salvo TE1NEH.
Zborovanje je bilo sklicano v zvezi z začetkom konference -■unanjih ministrov v Berlinu. Borci za mir bodo odposlan konferenci in predstavnikom štirih velesil spomenico, ki bo podprla enotni resoluciji občinskih svetov v Miljah in Trstu.
Od časa do časa se listi bavijo z različnimi domnevami o rešitvah, ki se kujejo v zvezi s tržaškim vprašanjem. V dneh preteklega tedna so n. pr. nekateri listi v Italiji, Angliji in ZDA objavili vest, da je bil med Italijo in Jugoslavijo s posredovanjem zahodnikov v glavnem dosežen sporazum glede potrebe po neposrednih pogajanjih. Takoj za razširitvijo te vesti sta se oglasila italijansko in jugoslovansko zunanje ministrstvo, ki sta vse demantirala in se drug drugega obotoževala zaradi razširitve «izmišljotin». Zanimivo pa .ie. da sta bila oba demantija skoraj e-naka in da sta predvsem poudarjala, da je sedaj nepotrebno govoriti o pogajanjih, ki so v teku.
Ostaja torej dejstvo, da so i’ teku ta pogajanja, kar niso zainteresirane stranke nikoli demantirale. In ni rečeno, da ni prišlo na teh pogajanjih do določenih konkretnih rezultatov. Zahodnikom in Beogradu pa bi bilo skrajno nerodno, da bi se kakšna predčasna vest pojavila v javnosti, ker je italijanska vlada še vedno na vetru in ker se še ne ve, ali ji bo parlament izkazal zaupnico ali ji jo odrekel. Do odločitve o tem vprašanju pa zgleda, da ne bo prišlo do kakšne novosti v tržaški zadevi.
Do sedaj so bili aktivni sovo zahodniki in titovska vlada. Ro odločitvi o Fanjaniju se ta aktivnost zna prenesti v Rim in tedaj ni rečeno, da ne bo skočilo na plan kakšno novo dejstvo.
Na vsak način človeku nikakor ne more ugajati način, kako sc tržaško vprašanje skuša rešiti. Metoda tajne diplomacije in tajnih razgovorov je vedno privedla do slabih rezultatov. Tržačani smo navajeni na take razgovore in se nam ne bi zdelo čudno, če bi se tudi tokrat pojavila kako nova izdaja osmooktobrske note.
Naše ljudstvo ima preveč trpkih izkušeni, da bi se še nadalje pustilo izigravati od ljudi, ki ne bi smeli imeti nobenega opravka z našimi zadevami in ki nas bi morali pustiti, naj v miru živimo in delamo. Zato pa zahteva, naj se stranke in gibanja, ki ga predstavljajo, zganejo in naj povedo svoje mnenje. Zakaj ta molk z njihove strani? Ali se morda ne zavedajo nevarnosti, v kateri živimo? Zakaj e sporočiti konferenci v Berlinu naše mnenje, mnenje vsega našega prebivalstva? Zakaj ne pod preti mladinskih gibanj našega mesta, ki so pozvali tržaški občinski svet, na j sestavi spomenico za berlinsko konferenco? Zakaj ne slediti svetovalcem vseh političnih skupin o nabrežinskem občinskem svetu, ki so z veliko politično zrelostjo in pravočasno sprejeli enotno resolucijo, s katero se upirajo vsakemu mešetarjenju in zahtevajo ustanovitev STO? Naše ljudstvo zahteva od svojih strank enotnost in enotno akcijo. Naj ga poslušajo!
S. N.
OD TEDNA
Nabavite si “Ljudski koledar SHPZ“, ki je v prodaji po vseh društvih in slovenskih knjigarnah!
in Severna Koreja sta ratificirali medsebojno trgovinsko in kulturno pogodbo: ZDA in Južna Koreja sta ratificirali pred meseci sklenjeno vojaško pogodbo — Angleško sodišče v Keniji je potrdilo obsodbo domorodnega voditelja Joma Kenjata na leto dni o isilnega dela — Jz Francije se je zvedelo, da obstaja možnost, da bodo čez 12 let obratovale a-tomske elektrarne — Poljska industrija je začela serijsko proizvodnjo domačega avtomobila «Si-i rena», ki ga bo lahko navaden I kvalificiran delavec kupil s 6 ali ; 7 mesečnimi plačami ! SOBOTA. 16. januarja: Skupina 12 največjih tovarnarjev iz Lan-cashirea in Yoikshirea (v Angliji) je prispela v Moskvo, kjer i bo vodila razgovore za pogodbo | c dobavi tekstilnih strojev ZSSR |— Elli Joannidu, junaška tovari-j šica Beloyannisa. ki je bil 1952 u st.reljen od grških monarhofaši-' stov, se nahaja v ječi Kastoros
Ameriška provokacija proti premirju v Koreji
Prejšnji teden je predsednik ( V sredo 20. januarja je pri- f predstavlja eno izmed najve-nevtralne komisije za repatria- | šlo do izročitve kitajskih in ' čjih provokacij po premirju v cijo ujetnikov v Koreji indij- j korejskih ujetnikov Amerikan-ski gen. Thimaja sporočil obe- ! c-em, ki so jih sprejeli le for-
ma poveljstvoma, da jima bo 20. januarja izročil ujetnike, ki so se izrazili proti ali se niso mogli izraziti glede povratka domov.
Proti tej odločitvi je protestiralo kitajsko-korejsko poveljstvo, ki je v svojem odgovoru gen. Thimaji izjavilo, da bo kriv vseh posledic tega dejanja. Se pred tem sporočilom gen. Thimaje pa so Amerikanci preko gen. Hulla izjavili, da bodo 23. januarja spustili vseh
22.000 korejskih in kitajskih"u- , ke, naj jih
maino, ker so jih istočasno izročili Sinmanrievim in Can-kajškovim predstavnikom. Od nevtralnega do južnokorejske-ga ozemlja so Amerikanci izgradili hodnik, ki ga je varovala bodeča žica, da bi preprečili vsak beg. Istočasno so se med ujetnike pomešali Rije-vi agenti, ki so z orožjem prisilili ujetnike, da so se podali v ta hodnik. Kljub temu je 37 Kitajcev in 29 Korejcev zbežalo in vprašalo indijske stražni
jetnikov in jih izročili Sinma-nu Riju in Cankajšku. In to kljub določbam premirja, ki predvidevajo, da mora o njihovi nadaljnji usodi odločati politična konferenca in da si sami ujetniki lahko v tej dobi izberejo bivanje v eni izmed nevtralnih dežel.
oblastem.
Ze takoj zvečer je bilo 14.227 kitajskih ujetnikov vkrcanih v Ineonu na ameriške ladje, ki so takoj krenile proti Formozi, kjer jih bodo prevzeli Cankaj-škovci. 7.582 korejskih ujetnikov pa je prevzel Ri. Dejanje, ki so =a zagrešili Amerikanci,
PETEK, 15. januarja: Kitajskapod strogim nadzorstvom in se ne u-	..	m<lre zdraviti, čeprav je težko
bolna — Novi francoski predsed-nih Coty je uradno zasedel svoje mesto — Sinman Ri je izjavil, da bo po 23. aprilu ponovne začel vojno proti Severni Koreji.
NEDELJA, 17. januarja:	Po
daljšem potovanju po Sovjetski zvezi se je vrnilo v Moskvo sedem urednikov ameriških visokošolskih listov; v kratkem bodo odpotovali v ZDA — Maroški domoljubi so ustrelili 3 kolaboracioniste in jih tri ranili — V Jordaniji je vlada razpustila vse politične stranke.
PONEDELJEK. 18. januarja: V Moskvi so se začeli razgovori za podpis trgovinske pogodbe med Egiptom in ZSSR — Prebivaici mesteca Cnampigny pri Parizu so na provokacijo policije ob nabiranju podpisov proti evropski vojski odgovorili z odločnim nastopom in jo prisili, da se iz mesteca umakne — Sovjetska vlada je poslala avstrijski noto. v kateri sporoča, da se je vedno zavzemala za neodvisnost in podpis mirovne pogodbe z Avstrijo in da bo to politiko tudi v bodoče nadaljevala — V Angliji stavka 30.000 elektrotehnikov TOREK. 19. januarja: Končno je bilo osvobojenih 7 partizanov iz Oderza (Benečija), ki so bili nepravično obsojeni na 30 let zapora zaradi akcij, ki so jih izvršili za časa osvobodilne vojne — Uredniki ameriških visršolskih listov, ki so potovali po ZSSR, so se vrnili v domovino in so izjavili, da so zadovoljni 'ter da so bili dobro spreleti — Italijanska mladinska ekip?, ie v Bologni premagala angleško za 3-0.
SREDA, 20. januarja: Na otoku Javi je začel bruhati vulkan Me-rapi, ki je do sedaj povzročil velikansko škodo, 68 mrtvih in 140 ranjenih — Štirje vojaški oddelki Bao Dala so se predali ljudskim četam; Francozi so ponovno zavzeli mesto Tahek, ki so ga izgubili decembra ljudskih sil ni bilo v mestu — Veliko prič je iz-' javilo, da se v jačah Južne Afrike izvaja nečloveški teror proti vsem črncem — V Nairobiju so Angleži ubili 2 domorodca — Tri angleška vojaška letala so padla; bilo je 7 mrtvih.
ČETRTEK, 21. januarja: Sekretar CK KP SZ Pospelov je v Bol-šoi teatru v Moskvi proslavil 30. obletnico Leninove smrti — V Inčonu je ameriška ladia. ki je prevažala kitajske ujetnike, trčila ob malo vojno ladjo in jo potopila: 28 mornariških strelcev je izgubilo življenje — V Tetuanu so muslimanski vodje španskega Maroka odrekli priznanje sultanu, ki so ga pred časom postavili Francozi — Eisenhower je predložil ameriškemu kongresu proračun v višini 65 milijard dolarjev, od katerih je 45 določenih za vojne izdatke.
Koreji. S tem zločinom nameravajo Amerikanci onemogočiti pozitivne korake za sklenitev miru. Ves svet odločno obsoja to ameriško provokacijo, ki lahko ima težke posledice.
Zupan Terčon tov. Bernetičevi
G. Terčon, župan devinsko-nabrežinske občine je poslal tovarišici Mariji Bernetič naslednje pismo:
Gospodična! Imam čast Vam izročijo ljudskim 'sporočiti, da izraža naš občin-1 ski svet Vaši skupini v tržaškem občinskem svetu svojo polno solidarnost v borbi za dodelitev nove šolske stavbe pri Sv. Ivanu izključno slovenskim šolam. Z odličnim spoštovanjem
Pdp.: Terčon Nabrežina, dne 16. 1. 1954.
STRAN 2
O RIA)
23. JANUARJA 1954
2
NEDELJSKA KONFERENCA KP V KINU OB MORJU
Dragocene izkušnje in nauki iz konference lov. D' Onofrija
V Sloveniji so ponovno znižali plače delavcem
V šoštanjski usnjarni so bile plače znižane za 15%, delavcem obutvene industrije za 12%, grafikom za preko 1300 din. na mesec
V	nedeljo je bil dragi gost naše partije tov. Edoardo D’O-nofrio, član tajništva KPI, ki zavzema v italijanski poslanski zbornici visoko mesto podpredsednika. V svoji nadvse zanimivi in poučni konferenci o notranjem življenju in kolektivnem vodstvu v KP, ki jo je imel v Kinu ob morju, je tovariš D'Onofrio prinesel tržaškim komunistom vrsto dragocenih izkušenj iz borb in življenja KPI.
V	imenu naše partije je pozdravil gosta tov. Vidali, ki je v kratkem nagovoru orisal lik ljudskega voditelja ter njegov dragocen doprinos v borbi tržaške komunistične mladine v letu 1926, ko je bil tov. D’Onofrio v Trstu. V slovenščini mu je izrekel dobrodošlico tovariš Siškovič, v imenu tržaške federacije ESI ga je pozdravil tov. Benini. Tov. Renčelj mu je izročil v imenu mladih komunistov zastavo ZKM, kot darilo mladim komunistom v Rimu, tov. Gigliola Destradi pa mu je podarila krasen šopek rdečih nageljnov. Poklonjena sta mu bila v dar tudi letošnji slovenski in italijanski koledar.
V	začetku svojega govora je tov. D’Onofrio, sprejet z viharnim ploskanjem sporočil pozdrave, ki jih je poslal tržaškim komunistom tov. Togliatti. Poseben pozdrav je naslovil v ruščini slovenskim komunistom, ki jih je ime! priliko spoznati za časa fašizma v' ječah, konfinaciji ter v partizanski borbi. Izrazil je nadalje popolno solidarnost KPI in italijanskega delovnega ljudstva z našo borbo za pravično rešitev tržaškega vprašanja.
Podal je nato analizo poli tične linije KPI v zvezi v volilnimi izidi 7. junija ter orisal velik pomen zmage ljudskih sil, ki je ustvarila podlago za izvajanje nove politike v in izven države, za polno izvedbo republiške ustave, čeprav ni ta zmaga še ustvarila vladnih in državnih organov. Italijanska partija stremi po uresničitvi gesla združitve pretežne večine ljudstva pod zastavami slavne KPI, dosegi čim tesnejše enotnosti delovnega ljudstva in naroda, da se tako uresniči na vseh poljih program, ki si ga je zastavila KPI. Govornik je obravnaval obenem sedanjo vladno krizo ter krizo demokristjanske stranke. Vladna kriza se ne da rešiti z životarjenjem in snubljenjem satelitov ter prazno socialno demagogijo, marveč edino le z upoštevanjem ljudske volje, ki je prišla do polnega izraza na zadnjih volitvah.
Po preučitvi politične linije je prešel na analizo akcije partije za uresničitev politične linije. Navedel je vrsto izkušenj mednarodnega komunističnega gibanja in KPI o notranjem življenju partije, metodah dela in kolektivnem vodstvu.
Širite in čitajte „ D e I o “, list, ki se vztrajno in dosledno bori za STO
Tov. D’Onofrio je prikazal, kako je treba organizirati in voditi ceiične sestanke ter nakazal obenem napake, ki se pri tem večkrat napravijo. Podčrtal je tudi potrebo kritike in samokritike, vzmet: za razvoj partije; govoril je o konkretnih borbah, ki prispevajo za uresničitev splošnega partijskega programa. Se posebno je podčrtal, da sedanja diskusija, ki se vrši v komunističnih partijah o notranjem življenju in
kolektivnem vodstvu nikakor ni slučajna. Slednja je potrebna, da se partija prilagodi potrebam, ki jih narekuje sedanji položaj. Komunisti so namreč v današnjih pogojih pred vedno večjimi in odgovornejšimi nalogami.
Zaključek konference tovariša D’Onofrija so pozdravili vsi prisotni z dolgotrajnim ploskanjem, ki se je še stopnjevalo, ko mu je tov. Vidali sporočil bratske in tople pozdrave
tržaških komunistov za slavno Komunistično partijo Italije in njenega velikega voditelja tovariša Paimira Togliattija.
Volitve so razveljavili
IZ KRŠKEGA — Jutri, v nedeljo bodo v 33. volilnem o-krožju okraja Krško ponovili Volitve za izvolitev poslanca v slovensko skupščino. Volitve, ki so se vršile 22. novembra in na katerih je bil izvoljen za poslanca Bajc Martin, so bile razveljavljene «zaradi nezakonitosti», kot pravi uradna for mula. Tokrat sta se predstavila dva kandidata: Valentin Hribar in Franc Kerin, dočim sta morala umakniti svoji kandidaturi prej izvoljeni poslanec Bajc Martin in neki Jordan. Na prvih volitvah je bila volilna udeležba v tem okrožju pičla. Zgleda, da so bile prejšnje volitve razveljavljene zato, ker je bil izvoljen kandidat, ki ni bil po godu režimu in zaradi prenizke volilne u-deležbe. Sedaj so v teku akcije zato, da se volivci prisilijo na volišče in zato da volijo predvsem stoodstotno režimskega kandidata Valentina Hribarja, ki je bil vsiljen od zgoraj.
Med delavci in nameščenci Slovenije vlada v teh zadnjih tednih veliko nezadovoljstvo. V marsikaterem podjetju je prišlo tudi do odkritih protestov, ki so prišli do izraza celo v «delavskih svetih».
Ze zadnje mesece preteklega leta se je namreč govorilo, da se bodo znižale plače. In v resnici je bila v tem zadnjem času izvedena «reorganizacija» z uvedbo 8 skupin v gospodarskih' organizacijah.
Da si bomo na jasnem, je najboljše, da te skupine naštejemo. V 1. skupini znaša plača (po titovsko: obračunski mesečni zaslužek) 10.800 din ali 52 din na uro, v 2. skupini .9.900 din (na uro 48 din), v 3. skupini 8.100 din (na uro 3B din), v 4. skupini 7.650 din (na uro 37 din), v 5 skupini 7.290 din (na uro 35 din), v 6. skupini 6.850 din (na uro 33 din), v 7. skupini 6.650 din (na uro 32 din), v 8 skupini 6.450 din (na uro 31 din).
Povprečna plača delavcev in nameščencev znaša torej 7.961 din. Dejansko torej so bile plače znižane od 10 do 30%.
Kaj se je pravzaprav zgodilo'!
V zadnjem času so bile formalno odpravljene plače in uvedeni ta-kozvani obračunski zaslužki. Ti obračunski zaslužki se črpajo po novem zakonu od zaslužkov posameznih podjetij. Dejstvo pa je, da so bili na te zaslužke uvedeni velikanski državni in republiški davki, ki onemogočajo, da bi se razdelile med delavci višje plače. Tako n. pr. znaša davek na presežek dobička 40% celotne vsote. Temu je treba še dodati 10% republiški davek. Poleg tega pa so bili uvedeni še drugi krajevni davki.
Titovske oblasti pravijo, da bodo delavci dobivali poleg plače tudi 10% presežka dobička. Sami titovski listi pa ne verjamejo v to obljubo. Za to je n. pr. «Ljubljanski dnevnik» od 16. t. m. pisal, da delavci «o tem niso nič kaj trdno prepričani». Delavci pa kar enostavno pravijo, da so jim na sramoten način znižali že itak nizke plače, s katerimi niso mogli naprej. Isti «Ljubljanski dnevnik» pravi v tej zvezi: «Zato ji: razumljivo, da mnogi kolektivi jjrecej~pesimistično gledajo na u-vedbo sistema obračunskih zaslužkov in na splošno ne govorijo o spremembi plačnega sistema, ampak o znižanju plač».
Sekretar naše partije pozdravlja tov. D’Onofrija
DOKAZI O GROZOTAH V TITOVSKIH TABORIŠČIH
»Prostovoljno" delo na Titovi lovski cesti v bližini Osijeka
Bivši ministri Zigič, Brkič in Opačič na Golem otoku - Baraka za osamitev starejših komunistov Temnice v živi skali in trpinčenje »šest in dve" - Pred odhodom z Reke še enkrat aretiran
VII.
Poleg batin in bojkota so taboriščni biriči uporabljali proti jetnikom tudi metodo temnic ki so bile izkopane v živi skali. Dolge so bile 2 metra in široke prav toliko. Niso ime’e o-ken. Za zračenje so imele luknjo, ki je bila široka 20 centimetrov. Način mučenja je bil isti kot po titovskih zaporih. Najbolj znan način se je imenoval «šest in dve»; jetnik je moral stati pokonci z obrazom proti steni šest ur zaporedoma. Po šestih urah je lahko počival dve uri. In tako je šlo naprej, dokler ni bi! jetnik popolnoma izmučen. So bili nekateri, ki so v taki drži vzdržali mesec dni. Pred izpraševanjem je bil jetnik, ki je bil določen, da mora v temnico, temeljito pretepen. Tako se o-ficir uDB, ki ga je izpraševal, ni «preveč utrudil», ko ga je tepel, ker je jetnik po takem pretepanju podvojeno čutil vsak drugi udarec, ki mu ga je zadajal preiskovalni oficir.
V času, ko sem bil drugič na Golem otoku, so "privedli v taborišče tudi tri hrva.tske ministre, ki so podali ostavko ker se niso strinjali s titovskim režimom. Bili so Opačič, Brkič in Zigič. Prav posebno dobro se je držal Zigič, ki ni hotel rta noben način kloniti pred svojimi biriči.
taborišču, je bil tudi neki Ku-stovac, ki je bil dolgo let v Sovjetski zvezi in je deloval v enem izmed marksističnih institutov Komunistične internacionale. Potem ko so več mesecev na vse macine zaman pritiskali nanj, da bi se odpovedal svojim idejam in da bi klonil pred režimom, so ga odvedli v posebno barako taborišča. Tja so odvedli tudi vse komuniste, ki so bili člani partije pred 1935. K tej baraki se ni sme’ nihče približati, če
UDB in me začeli izpraševati, zakaj hočem proč, kaj nameravam izven Jugoslavije itd.
Vsa zadeva se je precej na dolgo vlekla. Postajal sem nestrpen, ker sem vedel, da mi hočejo na en ali drugi način preprečiti, da bi odšel z Reke. 12. junija 1953 sem šel po potni list, k; bi bil moral že biti pripravljen in v redu. Rekli so mi, naj počakam. Takoj sem razumel da so iz urada poklicali UDB. Zato šem odšel domov in poslal po dokument
ga življenja. A vem tudi, s kakšno močjo so se lotili še težje naloge:	strmoglavljenja
litovskega režima v Jugoslaviji. Videl sem jih na Golem otoku in vem, da dežela, ki ima take ljudi kot tiste junake, ki niso pod titovskimi u-darci klonili na Golem otoku, ne more biti drugega kot velika dežela, kot dežela, ki bo še, tokrat pa še mogočneje spregovorila zatiranim, tlače-' n im in mučenim.	B. T.
Konec.

. Med drugimi, ki so bili v
Borzni trg (Piazza della Borsa), kot je zgiedal pred sto leti
Ne samo, da so bile plače z uvedbo 8 skupin in obračunskega zaslužka znižane. Zgodilo se je tudi, da so bile stroke, ki so bile prej v višji skupini, vključene v nižje skupine, kar pomeni dvakrat znižati plačo.
V	šoštanjski tovarni usnja (na Štajerskem) so imeli delavci do sedaj povprečno mesečno plačo 8.456 din. Sedaj je bila ta tovarna uvrščena v 5. skupino, kar pomeni, da bodo delavci dobivali le 7.290 din na mesec. Na ta način je bila delavska plača v tej tovar ni znižana za okrog 15%.
V	industriji obutve so delavci dobivali od 7.500 do 7.600 din povprečne mesečne plače. Po novem bodo imeli «obračunski zaslužek» 6.650 din. Plača jim je bila znižana za okrog 12%.
Najbolj pa se pritožujejo delavci grajične stroke, ki so do sedaj dobivali povprečno nad 9.000 din mesečno, sedaj pa so bili uvrščeni v 4. skupino, ki ima 7.650 din na mesec. To pa pomeni, da jim je bila plača znižana za celih 1.350 in več din na mesec. *
Delavci so najbolj ogorčeni, ker so se za uvedbo teh novih skupin in «obračunskega» plačevanja zavzemali tudi «siAdikati». Na sindikalnih sestankih, ki so jih morali sklicati pod pritiskom delavcev, je prišlo do odločnega delavskega nastopa proti temu znižanju plač, ki predstavlja težak udarec že itak nizki življenjski ravni slovenskih in jugoslovanskih delovnih ljudi.
V	marsikate. i tovarni se titovski kolovodje počutijo zelo slabo, ker vedo, da lahko prej ali slej izbruhne kakšna stavka, ki bi jih postavila v težak položaj. Zato skušajo miriti delavce z obljubami, da se bo vse uredilo, da ni nič definitivnega in da naj bodo le mirni, ker se bodo že oni zavzeli za njihove plače.
Delovni ljudje pa ne verjamejo več obljubam režimskih pod-prepnikov, ker občutijo na svoji koži težke posledice izkoriščanja, kateremu so podvrženi že toliko let.
Sz litovskih listov
i^rrr .r- v
PRAVICA
Med oglasi: «15.000 din nagrade dam onemu, ki mi preskrbi enosobno stanovanje». («Ljudska pravica» 13. dec. 1953.)
O slovenskem filmu «Vesna»: «Kritik Kranjc Jože, ki. je članek podpisal, se je o «Vesni» tako izrazil: «Vesna» dokazuje, da je do izvirne slovenske filmske komedije, ki bi ta svoj naziv tudi res upravičevala, še zelo, zelo daleč».
Nobena skrivnost ni, da so avtorji «Vesne» namenoma ustvarili izrazit komercialni zabavni film brez vsakih umetniških pretenzij. Scenarij Mateja Bora kaže vseskozi k lahkim veseloigr-Skim efektom. Zdi se, da je pesnik Bor pisal svoj scenarij brez tistega nujnega ustvarjalnega zagona, brez katerega ne more nastati nobeno vrednejše umetniško delo to-ej tudi dober scenarij ne.
Na koncu ugotavlja Kranjc, da je fi im «Vesna» neumetniško delo, film,, ki je samo lepa laž o življenju in ki nima v sebi nobene prave vrednosti — pa se zato upravičeno pojavi vprašanje, ali smemo biti ponosni nanj.
«Ljudska pravica» 30.dec.53.
:-:‘£x:K: flwccovalfec
Pritalelimo JoaoeUrll«	.- cr-k-t-   VJ-
lu Tortile ulle».|0 nerodi    ' ***"»
Prč pregledu sporeda kino predstav se lahko vsakodnevno ugotovi, da se v 21 kino dvoranah v Sloveniji predvaja 10 ameriških filmov, 5 angleških, 1 indijanski, 1 avstrijski, 3 italijanski in samo 1 dorrTači. («Slovenski poročevalec» 12. dec. 1953.)
VJESNIK
H APODO OC MONTA UOVATZKI
Na splošno se lahko reče, da je vedno manj gledalcev na športnih
stadionih. Vštevši vse nogometne tekme, ki so bile odigrane na stadionu v Zagrebu.statistika kaže, da je število gledalcev vsako leto manjše: leta 1951 št. gledalcev 25.000; 1952 . 22.000; 1953. 18 tisoč.
«Vjesnik» 18. dec. 53.
Pod je: je «Tekstil-promet» v Zagrebu je vse svoje tekstilne izdelke ponovno podražilo. Platnu, flaneli se je cena zvišala za 80 din po metru. «Nekateri posamezniki komentirajo — piše list — da je predvolilno zmanjšanje ten bila samo propaganda, ker se je že zdaj ves tekstil ponovno podražil.
«Vjesnik» 25.dec.53.
* * *
Podatki o številu nesreč, ki se dogajajo na naših deloviščih, zla-■ :i pa podatki o številu smrtnih nesreč so takšni, da upravičeno 'zbujajo pozornost in zahtevajo celo vrsto organizacijskih ukrepov».
Statistika dokazuje, da je zaradi preslabe tehnične zaščite delavcev, bilo naslednje število nesreč: v 1950. letu 76.891 ali 65.88 odst : v 1951. letu 90.436 ali 77.59 odst. v enem letu sej je število nesreč zvišalo za 11,71 odst. Smrtnih nesreč pri ,delu v 1950. ietu 855 ati 7.41 odst., v 1951. letu 1.109 ali 9.51 odst.
Izmed vseh jugoslovanskih republik so pri nesrečah najbolj prizadete Ona gora, kjer se je število nesreč od 1950. do 1951. leta povečalo ori 5.18 odst na 14.96 odst.; Besna in Hercegovina od 1950. do 1951. leta povečalo od 8.47 odst. na 11.95 odst.; Srbija od 1950. do 1951. leta povečalo od 8.53 odst. na 11.49»/o. (Revija «Socialistična misel», št. 11.)
* * *
2e štiri mesece so brez plače delavke ekonomije Strojnega industrijskega podjetja v Ljubljani Zena, ki ima otroka se je pritožila uredništvu, da ni prejela niti otroškega doklada. Zadnje plače so prejeli v avgustu, potem samo akontacije in nič več.
«Delavska enotnost» 18. dec. 53.
ai hotel nastradati. Tovariši, ki so bi’i v tisti baraki, pa ;o bili popolnoma osamljeni in liso smeli imeti nobene zve-:e z drugimi jetniki.
1. novembra 1932 so me izpustili iz taborišči. Tedaj sem moral na «prostovoljno delo». Poslali so me na delo v eno izmed veiikih državnih posestev. Posestvo se je imenovalo 3elja. Tam smo morali graditi cesto, po kateri se Tito vozi na lov v neki gozd v bližini Osijeka. Pripovedovali so mi, da je UDB nekaj mesecev prej aretirala ravnatelja posestva in direktorja tamkajšnje gozdne uprave, ker sta ob prihodu neke angleške delegacije, ki jo je Tito osebno povabil na lov, najela lovske pomočnike, ki so nevede prestrašili vso zverjad. Zaradi tega niso mogli Tito in gostje ustre iti niti enega zajca. Takoj za tem dogodkom je prišla UDB po oba ravnatelja.
Po dveh mesecih «prostovoljnega dela» so me pustili domov, t. j. na Reko. Takoj sem se pozanimal zato, da bi dobil potni list in da bi se rešil titovskega režima. UDB, taborišč, «prostovoljnega dela» m vseh grozot, ki sem jih v zadnjih letih okusil. Zadnje dni januarja sem vložil potni list na urad, ki izdaja vizume. Takoj nato so me poklicali na
Pobijanje
parkljevke
Namestnik glavnega ravnatelja Poljedelske in prehranjevalne organizacije OZN, sir Robert Broadley, je nedavno izjavil, da bo organizacija u-stanovila posebno tajništvo, ki bo izdelalo načrt in pripravilo vse potrebne korake za ustanovitev posebne komisije za pobijanje parkljeve in slinavke, v kateri bo zastopanih 10 držav.
mater. Vrnila se je in mi povedala, da je moj potni list v rokah dveh oficirjev UDB, ki sta izjavila, da ga bosta izročila meni osebno.
Razumel sem, da ni drugega izhoda. Ko sem se predstavil, so me takoj odpeljali v ječo. Začeli so me izpraševati, me prepričevati, naj ne odidem, češ da mi bodo preskrbeli dobro mesto. Ko so videli, da se jim ne vdam, So mi začeli groziti, da me bodo ponovno poslali na Goli otok. Jaz em vztrajal pri svoji nameči. In končno so me po dveh dneh izpustili. Izročili so mi tudi potni list.
Z Reke sem z vlakom odpotoval naslednji dan in zapustil tisto lepo deželo, kjer bivajo prekrasni ljudje in ki je — žal — tako tepena od skupinice ničvrednežev. Tam sem res veliko slabega poskusil, vem pa, da tega ni krivo ljudstvo, saj sem videl, koliko je bilo Jugoslovanov z menoj v zaporu in v taborišču. Videl :em, kako so titovci mrcvarili te junaške ljudi, ki niso na noben način hoteli kloniti in ki so se rajši pustili ubiti, kot da bi izdali ideale, za katere so se toliko let borili pred, za časa in po vojni.
Prav zato, čeprav sem pretrpel toliko, da je skoraj nemogoče opisati koliko, ne bom mogel nikoli pozabiti, da so ljudje, ki bodo rešili Jugoslavijo izpod sedanjega terorističnega režima. Rekel bi skoraj, da je veljalo prestati, kar sem prestal, samo zato, da mi je zraslo zaupanje v sile jugoslovanskih delovnih ljudi, ki si na vse načine prizadevajo, da bi zbrisali titovski madež z jugoslovanskega političnega zemljevida.
Vem, kaj so napravili jugoslovanski delovni ljudje za časa narodnoosvobodilne borbe, vem kako so se z navdušenjem lotili po vojni izgradnje nove-
JUNAŠKA DRUŽINA CERVI
Sedem bratov je padlo v borbi za osvoboditev
V nedeljo so na svečani komemoraciji mučeniške družine Cervi iz Reggio Emilie izročili v Rimu očetu sedmih padlih sinov zlato kolajno osvobodilnega gibanja. Ganljive svečanosti, ki je bila v gledališču «Eliseo», so se v velikem številu udeležile visoke osebnosti iz področja kulture, znanosti, sodstva ter predstavniki raznih političnih skupin in vojske. Med udeleženci so bili tudi tov. Togliatti, Bongo ter drugi
Alcide Cervi, oče sedmih padlih sinov
voditelji KPI.
Mučeniška družina Cervi predstavlja visok simbol težke osvobodilne borbe italijanskega delavca in kmeta, ki sta se ramo ob rami borila za osvoboditev svoje domovine izpod nacifašističnega jarma, za pravico in svobodo.
Skromno kmečko posestvo
Cervi, ki leži nekaj kilometrov oddaljeno od mesta Reggio Emilia, je postalo takoj po razsulu italijanske vojske zatočišče ubežnikov iz vojske ter stotine ujetnikov, ki jim je u-spelo zbežati iz nacifašističnih taborišč. Razen tega so bili člani te junaške družine med prvimi poborniki osvobodilnega gibanja na podeželju. Brat Aldo je ustanovil prvi partizanski oddelek, ki je izvršil vrsto uspelih napadov na razne fašistične in nacistične postojanke. Ostali člani družine pa >o pomagali partizanom na druge načine. Seveda je postala hiša družine Cervi kmalu predmet pozornosti fašistov, ki so jo 25. novembra 1943 obkolili in nanjo navalili. Zaman je bil oborožen odpor vse družine, ki se je morala zaradi velike premoči končno predati. Fašisti so nato odvedli starega Cervija in njegovih sedem sinov. V noči 27. decembra se je sestalo fašistično posebno sodišče in obsodilo na smrt sedem bratov Cervi, ki so padli kot junaki v prvih jutranjih urah naslednjega dne. Na posestvu, ki so ga fašisti zažgali in je bilo po osvoboditvi obnovljeno, živi danes oče Alcide s štirimi nevestami — vdovami in enajstimi nedoraslimi sirotami; mati ni mogla preboleti neutolažljive žalosti in je kmalu sledila v grob svojim sedmim sinovom — mučenikom in junakom osvobodilnega gibanja. Italijansko delovno ljudstvo nosi v svojih srcih trajen spomin na svetle like sedmih mučenikov za svobodo,
	
E. VARGA O ZNAKIH GOSPODARSKE KRIZE V ZDA
ii.
Nakupovanje poljedelskih pridelkov s strani predstavnikov posebne državne organizacije zasleduje cilj umetnega zadrževanja cen poljedelskih pridelkov v interesu veleposestnikov in mlinarskih družb. Proizvodnja pa je tako velika, da so začele prodajne cene živil ne glede na državna nakupovanja padati: indeks cen (1947 - 1949 = 100) Prodajne cene posestnikovih pridelkov
1951	1952	1953 (junija)
113,4 107,0.	95,3
Da bi obdržali visoke cene, so poljedelski monopoli, delujoči preko kmetijskega ministrstva ZDA, začeli kampanjo v pria zmanjšanju površine za sejanje pšenice. Monopolisti in uradniki ministrstva so izjavili, da e zatekajo k temu ukrepu, češ Ja se je pojavilo «preveliko» pšenice. To se govori v času, ko so stotine milijonov delovnih ljudi v kapitalističnih de--e'ah dobesedno lačne, ko je - kot je moral priznati sam bivši predsednik Truman — tretjina prebivalcev ZDA slabo prehranjena.
Vse večje rezerve blaga v ZDA >e lahko ocenijo pribl, na 1UU milijard dolarjev, kar najmanj za dvakrat presega rezervo, ki je potrebna za normalni tok
reprodukcue.
Brez resnega zmanjšanja industrijske proizvodnje, brez večjega znižanja cen se ne morejo odpraviti ti «presežki» blaga.
Naročila industriji se znatno zmanjšujejo. Julija se je obseg neizpolnjenih naročil industrije zmanjšal za milijardo dolarjev. Zmanjšanje padca se predvsem ni dotaknilo na delež blaga prve skupine, t. j. na delež sredstev za proizvodnjo, predvsem pa na orodne stroje. Vsota naročil v juliju je bila nižja od naročil v juliju prejšnjega leta. Številni naročniki umikajo, brišejo svoja naročila.
V teku poslednjih let se vedno večje število proizvodov prodaja na kredit s plačevanjem na obroke, t. j. na račun bodoče kupne moči potrošnika. Jasno je, da tak način prodaje ne predstavlja pravega načina za realizacijo blaga. Po začetku nadprodukcijske krize z neizbežnim padcem dohodkov in zaslužkov znaten del potrošnikov ne bo mogel več redno izplačati obveznosti. Hiše, avtomobili, televizijski aparati, pohištvo in drugo blago, ki je bilo prodano na kredit s plačevanjem na obroke, se bo vrnilo, kot določajo ameriški zakoni, v posest zaupnika.
leta. Ze v začetku junija pa piai predsednik korporacije «U»zkti ted States Steel» Pherles, poroča revija «Statist» od j^ars nija, izjavil: «Casi ’izsiljenfe*o cen so minuli. Mi bomo iNbi vseh kupcev dobivali is*0 ni cene».	z
Ko je povpraševanje nire8a od ponudbe, prodajajo monMži poli svoje blago po cenah, fem so nižje od uradnih cen, in m*eka dijo razne skrivne popuste. ,ZP° Posebno zanimiv je poSl"e*u položaj na ameriškem avtom' Pr bilskem trgu. Avtomobilski, industrija ZDA je v prvi jko lovici 1953 proizvedla milijip č šestdeset tisoč osebnih avl*ei°, mobilov več kot v isti do*1* č 1952. Prodaja avtomobilov
(v
Vsota kredita pri milijardah dolarjev
potrošnikih ob koncu leta)
Skupna vsota Kredit v obrokih
1949	1950	1951	1952	1953 (julija)
17,1	20,8	21,5	25,7	27,2
11,5	14,5	14,8	18,6	20,9
Kot je razvidno iz razpredelnice, je vsota prodaje na kredit s plačevanjem na obroče v teku poslednjega poldrugega leta narasla na 6,1 milijard dolarjev. Ta vsota je znatno presegla skupno vsoto kredita s plačevanjem na obroke na koncu 1939. ko je znašala 4,5 milijarde dolarjev.
Ne glede na še vedno visoko raven proizvodnje, so začele prodajne cene v zadnjem času padati. Padec cen se razvija zelo neenakomerno. Na prvi pogled se uradne blagovne cene večine monopolističnih panoga, ki dobivajo največ vojnih naročil, za sedaj ne znižujejo:
Indeks cen 1947 - 1949 .= 100
Vse vrste blaga Poljedelski pridelki Kovine in kovinski proizvodi Tekstilni proizvodi Stroji
Na ta način, kot prikazuje ta razpredelnica, zgleda, da je monopolom, ki vladajo nad podjetji težke industrije, uspelo obdržati do konca junija visoko raven cen. Dejansko pa ni tako. Dejstvo je, da veliki monopoli neradi odkrito znižujejo cene. Oni dajejo prednost znižanju cen po ovinkih. Ko povpraševanje presega ponudbe, prodajajo svoje blago nad
1951	1952	1953 (junija)
1.14,8	111,6	109.4
113,4	107,0	95,3
110,6	99,8	97,5
122,8	123,0	126,8
119,0	121,5	122,8
uradnimi cenami, si prilaščajo nagrade za «pravočasna izpolnjevanja», za «posebno kvaliteto» itd. Tako se je n. pr. dogajalo z jeklom do polovice
gre že zelo slabo. Trgovci £°r avtomobili — dejansko ageiraio velikih monopolov — jih mPa d rajo še vedno plačevati svojin gospodarjem po prejšnjih cF n nah. Prodajati pa avtomob*rar oo starih cenah ni več mogFraci če. Trgovci morajo znižati cRan ne na škodo svojih dobitk<freš «Poedini trgovci z avtomobr0 I — je pisal 26. julija list «Nera t Zuericher Zeitung» — odkri^, ti' ponujajo nove avtomobile c* v 300 dolarjev manj od uradu"*'111 en, ki jih določajo tovarnah Prodaja novih avtomobil1**6®1 'e otežlcočena tudi zaradi kiUro ze v plasiranju rabljenih av^0st mobilov. V ZDA kupec noV*ebe ga avtomobila redno daje svfrst
stari avtomobil trgovcu J<|U*ag del izplačila za novega. Rabi;.. Bi ne avtomobile kupujejo slab* lud stoječi sloji prebivalstva. SlafVet šanje njihovega položaja ovivu*t prodajo rabljenih avtomobile?**0 Zaradi tega so po biHenih «A*?0®1 fomobil News» cene rabljen1’ "e ivtomobilov padle v teku le^°v :a 20, po drugih podatkih za 30%. Rabljeni avtómobi**101 ostajajo v vedno večjem št***e = vilu pri trgovcih: že na kon1',6ni maja je bila njihova zaloga rudi 27% višja kot pred letom dif^P' Vedno večje obubožanje - D: meriškega trga je prisililo. IJra; so monopoli v tretjem trombon sečju 1953. drug za drugim zirrar žali cene. Eden izmed treh nas*re. večjih avtomobilskih monolog« lov — Chrysler —- je že m^ia, ca znižal svoje cene. «UnitfS*°v States Steel» je v septemblfv°r znižalo cene gume za 5-7%. ®raz
*• vARGAte
i M
(Nadaljevanje sledi)
Pismo
sekcijam
1.	V nedeljo 24. t. m. se bo izvedla posebna akcija mladine za obnovitev izkaznic ZKM. Sekcijski komiteji se morajo čutiti neposredno zadolženi v lej akciji. To velja še posebno za Prosek, Sv. Kriz. Dacjo, Dolino, Škofije m zavije. Mladincem je tre ba pomagati in ne samo z nasveti, marveč s tem, da se skupno z njimi sestavi delovni načrt, mobilizirajo tovariši za izvedbo in kontrolirajo rezultati.
2.	Kot javljeno na se Stanku sekretarjev in v aUeiU», bo konferenca voditeljev skupin dne 2. le bruarja in ne 24. t. m., kakor je bilo prvotno določeno. Na to Konferenco je treba prinesti izkušnje iz podeželskih sekcij.
3.	Sekcijski politični tečaji so se v nekaterih sekcijah že začeli. Podeželske sekcije, ki jih niso še organizirale, naj to takoj izvedejo.
4.	Dne 26. t. m. zvečer bo v Kinu ob morju zborovanje partizanov miru. Komunisti, ki aktivno delujejo v tej organizaciji morajo poskrbeti, da obvestijo partizane miru o gornjem zborovanju. Izkazati se morajo kot najbolj aktivni v pripravah in si prizadevati za čim večjo udeležbo partizanov miru.
5.	Za podajanje poročila o delih zadnjega zasedanja CK, analizo politične in gospodarske situacije Trsta ter tekočih in bodo čih borb, je IK sklenil pozvati sekcijske komiteje, naj od sedaj pa do konca februarja skliče o sekcijske plenume. Te pie-nume je treba skrbno organizirati zato, da se jih bo udeležila pretežna večina članov ter da bo veliko število članov poseglo v diskusijo s kritikami, mnenji, nasveti, predlogi. Eden izmed sestankov sek-cijskega komiteja mora biti posvečen pripravam plenuma. Datum plenuma je treba pravočasno javiti vodstvu.
6.	Sekcijskim komitejem priporočamo, da pravočasno dostavijo organizacijskemu odseku zapisnike sestankov sekcijske-ga komiteja ter organizacijske obrazce.
Prihodnji sestanek političnih sekretarjev bo v četrtek 28. januarja. Na podlagi sprejetega sklepa bo ta sestanek vsakih petnajst dni.
Druga stran kolajne: V New Yorku, mestu razkošja in jarderjev najdeš v delavskih četrtih mračne in ozke
ZA VSAKOGAR NEKAJ.
Novoletna darila za jugoslovansko ljudstvo
(iz lista «Za ljudsko zmago)
na plesu
NEKI plesalec se je hotel na vsak način prikupiti dami, s katero je plesal. Zato ji med plesom pošepeče na uho:	«Gospa,
vaša osebnost je zelo zanimava. Vi ste prava krasotica».
«Kar se tiče vaše osebe, bi ne mogla istega trdi*"' čno zavrne gospa _ kavalirja ni bila všeč.
«Pa se ravnajte po meni, gospa Povejte laž» — ji povsem mirno in brez oklevanja odgovori kavalir.
* * *
PASTOR neke cerkve v 1% Yorku je hotel prikazati svoj1!! vernikom škodljive posledice, ? Iz Jih ima moderno življenje %rl človeške živce. Zato je v s-voB pridigi dal_ tole primerjavo:	*s
.«v,	-	. ne iprimerjavu. "*.,t
trditi» — ga ironi- stali’smo že tako razdražljivi >Je i ki ji vsiljivost nemirni, da je človeka nemogdjU'Ost uspavati celo s pridigo " ’’
-	- s pridigo. Ze
let ne vidim nikogar, da bi spal v cerkvi. In to je zelo sla** , N znamenje».
KAKŠEN VTIS NAPRAVI PETDESETLETNA dobro rejena gospa gre v mesnico in naroči mesarju: «Odrežite mi točno tri kilograme in 450 gramov govejega mesa». Cim je mesar odtehtal zrezek jo vpraša: «Ali želite, da vam ga takoj zavijem, ali pa naj ga pošljem na domi?» «Ne eno, ne drugo» — mu odgovori gospa — «shujšala sem, namreč za tri kilograme in 450 gramov, pa sem hotela videti kakšen vtis napravi na človeka».
«Na pomoč ljudje! Strahovi $<hiej v hiši!»
23. JANUARJA 1954
DELO
STRAN S
954
Te dni je poslala Slovensko lrvalska prosvetna zveza vsem i pa fčlanjenim društvom članske «Urkeznice s pozivom za vpis ;s, ki^večjega števila članov, od Marsikatero društvo je že pri-Lljenf6'0 z včlanjevanjem starih ter mo Nabiranjem novih članov, toda i is!0 nekatera med njimi, ki stalno zanemarjajo poleg prosvet-: nižrega dela tudi najosnovnejšo moM°lžnost, to je včlanjevanje. iah, Fem predvsem naj velja teh in cinkaj vrstic kot opomin in ste. Spodbuda k intenzivnejšemu poštnin.
vtofflj Predvsem se moramo zave rbil^ati, da vse naše prosvetno ■vi potovanje zavisi tudi od števi-nilijM članstva, ki se ga udeležu-avl^ei°, bodisi kot aktivni kultur-i doPi delavci, bodisi samo kot lov Medalci in poslušalci, vseka-ovci^°r pa kot člani, ki se zave age/aio kaj hočejo. Naša presvetih roFa društva morajo vršiti poleg svojilnih prosvetnih dolžnosti tu-ih cF nadvse važno nalogo v o-mobi^ambi narodnih pravic ter. moČ^raditi slovensko kulturo v ati cj^arnenju naših največjih, od oitkr rešerna, Levstika, Cankarja, mobP° Prežiha Voranca in Ludvi-«Nera Mrzela, ki že peto leto tiči >dkriv titovskem zaporu, kakor tu ,ile F v smislu narodno osvobo-radn^ilne borbe, za kar so dali naši ■arn^ajboljši svoja življenja. Obe-obilfern moramo graditi svojo kui-di kfUro v smislu bratstva in ena-i avtk°sti z vsemi narodi, a še po-nov^bej v slovansko-italijanskem e svFststvu za mir, napredek in u JfFagostanje.
tabi.'.. Bili so časi, ko slovensko slal/ìudstvo ni imelo svojih pro-Sla^Vetnih društev, ni poznalo ovi^ultumega delovanja ter je sbilo^lo predmet izigravanja in iz-r «A^0l,iščanja. Z razvojem sloven->ljen;!:l'e pisane besede, širjenjem :u le^venske knjige in tiska, polih f6bno pa z ustanavljanjem mobi®r°3vetnih društev sredi prejš-n spiega stoletja, je začela slo-kon^bska kulturna rast ter z njo oga ‘b^i narodni ponos in obenem p dtf^Por proti krivici, nje ■ Danes smo ponosni na vse-lo, Fransko kulturno prizadevanje trorffBonosni smo na pevske zbore, m zCtiramske skupine, godbe, orke-h nastre, balete, šport in druge pa-mopboge prosvetnega udejstvova-( mania, ki predstavljajo napredno Jnit^Wensko ljudsko prosveto ter ?mbNvcirijo važen doprinos k izo-’/o. razbi delovnega človeka, za lQyX^0cialni dvig in narodno osvoboditev.
Mnogo je bilo že v tem ozi-storjenega, a mnogo nas še Ci)ka, in prav zdaj, v dolgih ^diskih večerih, je primeren bas, da se odbori, kakor po-[atnezniki, pobrigajo za izpolnitev prosvetnih dolžnosti, f^aesikatero društvo trpi na jkbah, proti katerim se leto za fetom stalno bori, a katere boia morda le čas in izboljšanje r 'zmer končno rzlečila. Toda fa.a izmed največjih pomanj-F-jivosti, ki bi se dala s ko-l'àkaj dobro voljo kaj kmalu Odpraviti, pa je — premajhno število članstva. Nedvomno je remu kriva tuji nemarnost obrtnikov in odgovornih. Polsni so primeri, da v nekakih društvih niso vpisani kot b'ani niti aktivni člani posajenih odsekov ter niso pre-ie'i lanskih izkaznic niti od-3rniki sami.
L,P°-eg lega morajo pri včlanjevanju odpasti pomisleki, ki V° do zdaj v obilni meri preučevali uspešno včlanjeva-je novih članov, ker ta ali M1* ni bil istega političnega r'epriéanja ali podobno. Biti 1 moramo na jasnem, da so Prosvetna društva množične , rganizacije, kamor ne smemo mi:l^raniti dostopa poštenemu člo-ullC< eku- Pri včlanjevanju ne sme-
____, 0 biti ozkosrčni ter meriti
' °Xe=a člana po njegovi mo-/ s' itni drugačni politični mi-n°sti. Ne! v prosvetna dru-- Va moramo pritegniti najšir-
ŠOLA PRI SV. IVANU
če
hlnožice Slovencev in Hrva-. °vi ne glede na njihov svetovje* nazor in politično prepriča-■ ja- Vsak poštenjak sme v prosvetno društvo, ni pa hovoljeno vstopiti pijancem in : h	nemoralnežem, kakor
•’ £ } ne titovskim agentom in stva0bnim sovražnikom ljud-
gn^a®a dolžnost je, da prite-: lo 1110 v svoje vrste tudi de-.^0Vtl° in dijaško mladino, ka-i, ki ludi poštene izobražence. ' biso izdali svojega naroda L Syoje kulture. Pri'letošnjem anjevanju si moramo zada-nalogo, da ne bo poštenega "hhokrata, ki ne bi bil prite-I Rien v naše prosvetno dru-rtv°. Naj ne bo poštenjaka, ki jij/l f!e bi bil vključen v borbo za r°Sego narodnih in socialnih
rravic, za uresničenje Svobodni tržaškega ozemlja, za rdravo in napredno slovensko Rn hrvatsko ljudsko prosveto.
JUSTO KOŠUTA

go)
Omrja je najstarejša žena na svetu
J? časopisov izhaja, da je u-
r<ev
voj 19
:e. »J
svojje, a Pred nekaj meseci v Sov-I ifje } 2vezi Osetina Abvise, ki ogo^OstCaka!a izredno visoko sta-: vC‘šk; 180 let- Živela je v kavka-’*,# N*°Vjetski republiki.
.. P°dlagi podatkov izhaja, hadZl',i v Sovjetski Sovjetski yBrev 30'000 °seb ki so stare ~3jij, i° Sto let- Nemčija pa Ital; ®8 komaj 90, Švedska 58, ■fijjo Tp3- Norveška 35.
M ke en dokaz več, da v J/WSltfL. l’ kjer vlada v resnici J Učgv1 .Za Dudstvo, ljudje lahko jetsj,9"10 visoko starost. Sov-30'00n' ZVeza s svojimi preko V .bjVaj ,nad sto let starimi previ *VC1 dovolj zgovoren pri-

i
NOVI UNIVERZALNI MAGAZIN V MOSKVI
5000 uslužbencev streže hkrati 20.000 nakupovalcem
V poslopju GUMa je preko 130 specializiranih trgovskih sekcij

Sola pri Sv. Ivanu, ki je bila v tem zadnjem času predmet sabotaže in špekulacije italijanskih šovinističnih strank, že 1950 so bili dodeljeni fondi za izgradnjo tega poslopja, ki naj bi služil slovenskim srednjim šolam. To prav gotovo ni bilo po godu italijanskim šovinističnim strankam, ki so na vse mogoče načine skušale to poslopje odvzeli našim dijakom in so zato skrivale pred javnostjo dejstvo, da so bili tondi izrecno dodeljeni za slovensko šolo. Skupina komunističnih svetovalcev v tržaškem občinskem svetu pa je zahtevala, naj bo ta šola začasno sedež slovenskih srednjih šol, a da se istočasno oblasti lotijo izgradnje poslopja za slovenske srednje šole v središču mesta. Na podlagi te zahteve moramo nadaljevati akcijo, ker naše srednje šole imajo vso pravico, da so v središču mesta!
Eden izmed neštetih znakov skrbi sovjetske države za razvoj trgovine in za dvig blagostanja sovjetskih ljudi je tudi otvoritev ogromnega državnega univerzalnega magacina GU M v Moskvi. Poslopje, kjer so odprli univerzalni magacin, je ena najlepših palač prestolnice.
To, kar je svojčas pisal Maia-kovski, velja v celoti za novi univerzalni magacin: «Vise, kar zahteva želodec, telo in um —-vse človeku daje GUM».
V poslopju GUMa, katerega površina znaša okrog 70.000 kvadratnih metrov, prostornina pa okrog pol milijona kubičnih metrov, je preko 130 specializiranih trgovskih sekcij — za prodajo tkanin, konfekcije, o-butve, klobukov, kožuhov, perila, trikotaže, galanterije, ju-velirskih izdelkov in drugega blaga. Vsi predmeti so razmeščeni premišljeno in razumno,
ŠE VEDNO POSLEDICE ANGLO-AMERIŠKEGA SKLEPA 00 8. OKTOBRA
Mali trgovci se nahajajo
ir vedno slabših razmerah
Prodaje se znižujejo, davki pa vedno bolj pritiskajo - Inflacija trgovskih licenc, dočim pada kupna moč potrošnikov - Pasti poslovnega davka - Kakšne so zahteve kategorije
Splošno znano je, da so trgovci ena izmed tistih kategorij, ki so najbolj občutile krizo, katera se je pojavila po anglo-ameriški noti od 8. oktobra lanskega leta. Zadostuje ugotovitev, da se je raven prodaje znižala za preko 50 odst. v primerjavi z normalno, dočim so bile prodaje v decembru za približno 15 odst. nitje. Pripomniti je treba še, da je december upravičeno smatran kot eden izmed najboljših za prodaje. Ni še tečnih vesti o januarju. Znano pa je, da so vsako leto prvi meseci najtežji, in bi bilo docela nelogično upati, da bo tokrat izjema; ravno o-bratno.
Seveda vsi trgovci ne občutijo o enaki meri posledic krize. Trgovci na debelo razpolagajo s akimi rezervami, da jih zastoj prodaje lahko zaskrblja le v manjši meri. Resnična zaskrbljenost se polašča le malih obrato-valcev, to je tistih, ki imajo vložen .skromen kapital. Polašča se pretežne večine trgovcev na drob-no, ki si niso nakopičili rezerv, ker niso imeli v takozvanih normalnih časih nobenih visokih dobičkov.
Ni dvoma, da je kategorija o-bratovalcev v trgovini na drobno tista, ki se nahaja v slabih i:odah. Gre za prodajalce rib v zentralni in okrajnih ribarnicah, to je približno kakih sto oseb; prodajalcev sadja in zelenjave na pokritih trgih, s stojnicami na raznih mestnih trgih in ulicah, skupno 500 oseb; imamo nadalje približno 100 prodajalcev časopisov, 400 krošnjarjev z drobnim blagom, ki jih najdeš s stojnicami na trgu Ponterosso in drugje, ter končno 400 takozvanih «alimentaristov», to je tistih, ki prodajajo citrone, ostrige, «mu-sole», «pistače» in drugo tako drobnarijo.
Ali jih res lahko imenujemo trgovce? Gre za ljudi, ki so v posesti zelo majhnega kapitala, imajo svojo stojnico, kjer je razstavljeno ubogo' blago, včasih i-
majo celo samo košaro za limone radi tega plačati še dodatno vso-ali morske proizvode. Prodajalci i to, to je takozvano poravnavo.
rib pa ne posedujejo ničesar. Ribarnica je last občine, ki daje v najem stojnice. Izpostavljeno blago dobavlja včasih veletrgovec in ni niti last prodajalca.
Blagostanje — če lahko rabimo t.a izraz — je odvisno prav od lelavcev. Nedvomno je, da je za ■ leliko večino obratovalcev v trgovini na drobno klientela sestavljena iz skromnih delavcev. Ce slednji zaslužijo, lahko tudi nakupujejo. Drugače pa gredo kupčije slabo. Z znižanjem delovnih urnikov, odpusti z dela, je kupna moč klientele malih trgovcev znatno padla.
Logično bi bilo pričakovati, da bodo oblasti, predvsem Jinančne pokazale vsaj delno razumevanje za to stanje. V resnici pa se ne vidi ničesar; ravno obratno. Po-nisliti je samo, da je občina prav s 1. januarjem povišala za nad 200 odst. takso za zasedbo javnih prostorov.
Druga velika težava je poslovni davek (IGE) in ne samo za to ka-iego. ijo. Najslabša plat omenjenega davka, ki je bil uveden tekom vojne, pa je, da se ne plača samo enkrat, marveč dva, tri in celo večkrat. Davek pade na vsak prehod blaga, od proizvajalca do potrošnika, kar visoko dvigne proizvodne in prodajne stroške. Ce govorimo o 3 odst. poslovnem lavku, je to v resnici 6, 9 in celo ieč odstotni. Zaradi tega je skupščina članov Združenja trgovcev na drobno zahtevala ukinitev poslovnega davka. Toda poslovni lav ek, kakor tudi drugi nastavlja lavkoplačevalcem še druge pasti. Davčna oblast si pridržuje za nekaj let pravico, da odloča, ali je bila prijava davkoplačevalca verodostojna ali ne. Vzemimo, da je davkoplačevalec prijavil za leto 1950. določeno vsoto kupčij ter na podlagi tega plačal določeni odstotek davka. V letu 1954. pa se financa zopet lahko oglasi z zahtevo, da je bila takratna prijava nepopolna in da je treba za-
Pogostoma gre za poravnave za dobo 3 let, ki jih je treba plačati vse skupaj; dočim je davkoplačevalec mislil, da je že storil svojo dolžnost. Mali trgovci so tudi zahtevali, naj se ne zahteva plačevanje poravnav iz zadnjih let.
Tudi trošarinski davek zelo o-bremenjuje njihovo skromno trgovino in upajo, da bo občina pokazala v bodoče' večje razumevanje ter znižala odstotke:
Obstaja pa tudi problem trgovskih licenc, ki jih izdajata občina in consko predsedstvo z neprimerno lahkoto. To opraviču-
jejo z obrambo koristi potrošnikov. Trdi se, da čim več je trgovcev, tem večja bo konkurenca in tako bodo cene padle. Mali trgovci pripominjajo, da je zaslužek že tako nizek in kot tak ne dopušča nadaljnjih znižanj; praktično torej konkurenca sploh ne obstaja. Mali trgovci ne nasprotujejo povišanju števila licenc, če je to res potrebno, kot v primeru gradnje novih okrajev ali povišanja števila prebivalstva. Izdajanje novih licenc bi bilo obenem U-pravičeno v pogojih naraščanja kupne meči klientov in to zaradi naraščajočega števila ali dviga blagostanja, kar pa v primeru naše nesrečne cone nikakor ne
Sovjetske smučarke so v Grindenwaldu (Švica) odnesle zmago v vseh tekmah na daljših proga« in popolnoma porazile vse druge tekmovalke, zasedle so vedno prva tri ali štiri mesta. Vsi športni strokovnjaki so bili začudeni, ker si take zmage niso pričakovali, čeprav so že pred začetkom tekem pravili, da so sovjetske smučarke zelo močne. Na sliki vidimo mlado univerzitetno študentko Margerito Masieniko-vo, ki se je na tekmah dobro odrezala.
CBDA 800 delavcev z znižanim urnikom
Kakšne so perspektive za prihodnje mesece - Od 13.000 delavcev je 9000 direktno zaposlenih v proizvodnji - Problem ladjedelnic je važen za vse mesto
Prejšnji petek je ravnateljstvo GRD1 Al sporočilo, da bo znižalo delovni urnik približno osemsto delavcem, ki trenutno nimajo posebnega dela. Nedvomno je, da gre za novo in še težje prikrajšanje že itak skromnih prejemkov delavcev, kar bo imelo vidne posledice tudi izven družinskega delokroga.
Nameravano znižanje delovnega urnika za 800' delavcev pa nam dokazuje izredno brezbrižnost, ki jo stalno kažeta bodisi ravnateljstvo ladjedelnic kakor tudi okupacijska o-blast za zajezitev naraščajoče ladjedelniške krize. Ravnatelji ! stvo ni znalo ali ni hotelo poiskati potrebnih finančnih sredstev za gradnjo novega ladjevja, ki bi bilo našemu pomorstvu zelo potrebno. Se večja odgovornost za bodoče poslabšano stanje pa pade na o-kupacijsko oblast, ki se do sedaj ni resno pobrigala za rešitev težke krize, katera zajema naše ladjedelnice.
Iz podatkov, ki jih je dal zastopnik ladjedelnic izhaja, da je nameščenih v ladjedelni-škem kompleksu 15.000 oseb, od teh je 13.000 delavcev, od katerih je 9.000 direktno zaposlenih v proizvodnji, 3.000 je zaposlenih v splošnih službah, 828 delavcev pa se nahaja v barakah, kjer čakajo na delo.
V prihodnjih mesecih bo število čakajočih na delo verjetno dva ali celo trikrat večje. V drugem šestmesečju tekočega leta pa bo ostalo približno dve tretjini delavcev izven proizvodnje, v kolikor bi ne prišla nova naročila, za katera pa na žalost ni dobrih izgledov.
Gotovo je, da je vprašanje proizvodnje v ORDA velike važnosti za vse mesto, ker i-grajo ladjedelnice pomembno vlogo v tržaškem gospodarstvu. Od proizvodnje v ladjedelnicah je v znatni meri odvisen obstoj male in srednje industrije ter tržaškega obrtništva.
Naraščajoča kriza, ki vedno bolj pritiska na ta važni proizvajalni sektor, mora resno zaskrbeti sleherni sektor mestnega življenja. Ugotoviti je treba nadalje, da so imeli vsi ko-rakL ki so jih napravili razne civilne oblasti in gospodarski organi pri VU in italijanski vladi zelo malo učinka in niso privedli do otipljivih rezultatov. Dejstvo je, da stalnost proizvodnje ni bila nikakor zagotovljena. Vse zgleda, da hočejo dajati merodajni krogi le drobtinice, delavcem pa, ki so sedaj izven proizvodnje, neke vrste miloščino. Držijo jih zaprte v barakah ter jim dajejo vseeno plačo.
Tako postopanje pa se ladje-delniškim delavcem docela u-
pravičeno gabi. Delavci se dobro zavedajo svojih strokovnih zmožnosti, ki so poznane širom sveta. Saj so bili vsi proizvodi, ki so izšli iz njihovih veščih in marljivih rok, vedno v čast in ponos tržaški ladje-delniški industriji. To ni način reševanja problema. Kriza se s tem ne lajša, marveč samo zaostruje.
Vlada in delodajalci so v bistvu še enkrat pokazali, da niso zmožni zagotoviti trajno delovanje naših ladjedelnic. In prav zaradi tega pripada tokrat naloga delavcem samim, da vzamejo ves problem v lastne roke. Samoiniciativno morajo nakazati rešitve in predlagati proizvajalne načrte, na podlagi katerih bo zajamčeno delo ladjedelnicam, tržaškemu pomorstvu pa istočasno ladje, po katerih se je že toliko krat povpraševalo.
In to je danes tudi cilj akcije, ki jo je še pred več meseci sprožil tovarniški odbor v ladjedelnici Sv. Marka in so jo sedaj povzele notranje komisije večjih paroplovnih družb. Da bo pa imela gornja akcija svoj uspeh, jo morajo enotno podpreti vsi delavci. Se posebno pa je pobudi tovarniškega odbora in notranjih komisij potrebna vsa podpora in prizadevanje obeh sindikalnih organizacij.
dri i. Zaradi tega je povsem u-pravičena zahteva, da se disciplinira problem izstavljanja licenc kakor tudi zapora nad izstavljanjem, dokler obstajajo sedanje razmere.
To so nekateri izmed važnejših problemov, ki se tičejo vse kategorije. Toda vsaka skupina ima svoje posebne probleme. Mnogo Izmed teh se lahko reši edino le, če bodo. merodajne oblasti dokazale svojo dobro voljo. Na vsak način pa so obratovalci trgovine na drobno danes enotni v postavljanju svojih zahtev ter odločni v borbi za njihovo uresničitev. Vredni so vse podpore in simpatije ker so njihove zahteve pravične.	FERDI ZIDAR
Letne nagrade delavcem v ZSSR
Država je nakazala visoke zneske, ki so bili izplačani delavcem kovinarske industrije kot nagrade za starostno dobo zaposlitve, ki se računajo ob zaključku vsakega leta. Tako bodo prejeli n.pr. delavci v Magnitogorsku nad 39 milijonov rubljev. Znatno število starih delavcev, nameščenih v plavžih in topilcev jekla v jeklarni v Magnitogorsku je prejelo nagrade v višini 3O1 odst. letne plače.
Nagrade se izplačujejo tudi v drugih kovinarskih podjetjih. V delavnicah «Šerp in molot» so prejeli še pred novim letom 9.600.000 rubljev. Skoro ista vsota je bila izplačana ob zaključku leta delavcem jeklarn v Čeljabinsku. Kovinarji cone Dnjepra' v Ukrajini so prejeli 60 milijonov rubljev.
Te nagrade izplačuje država tudi rudarjem v premogovnikih, petrolejskim delavcem, že-lezničnarjem ter delavcem drugih industrij.
da bi kupovalec imel maksimum udobnost: in da bi mogel prihraniti čim več časa.
Nakupovalcem so na razpolago krasno opremljene kabine, saloni ženskega perila, obutve, tkanin, umetniških izdelkov, parfumerijskih izdelkov, salon daril. V posebni dvorani prikazujejo najnovejše modele in kroje oblek. V oddelku za obutev imajo posebne roent-genske aparate, s katerimi se more točno določiti, kakšno velikost obutve rabi nakupovalec. V celi vrsti oddelkov potrošniku ni treba izbirati blaga na prodajni mizi in čakati, da prodajalec konča streči drugega nakupovalca. Človek si enostavno med razstavljenimi predmeti izbere, kar mu ugaja, izpolni poseben ček, ga plača in dvigne kupljeni predmet v nadzornem oddelku. V 'GUMu so opremili poseben krojaški atelje, imajo dvorano matere in otroka, hranilnico, pošto, telegraf, razne kioske, delavnice in buffete. Organizirana je tudi pisarna za postrežbo. Po naročilu nakupovalcev pošljejo kupljene predmete na dom. sprejemajo na čuvanje kupljeno blago itd.
V prvem nadstropju je največji gastronomski magacin v Sovjetski zvezi. Ta je še mnogo večji od znanega magacina «Gastronom» štev. 1 v ulici Gorkega. V njegovih 9 oddelkih je najrazličnejša izbira živil: mesa in mlečnih izdelkov, rib in ribjih izdelkov, vin in slaščičarskih izdelkov, vseh mogočih konzerv j polizdelkov itd.
Zelo velik je tudi oddelek za prodajo gospodinjskih predmetov, kot so n. pr. hladilniki, sesalci prahu, likalniki itd.
O velikosti novega državnega univerzalnega magacina nam 'nazorno govore naslednje številke. Nakupovalcem streže okrog 5000 ljudi. Dolžina vseh prodajnih miz znaša dva in pol kilometra. Istočasno more v GUMu brez vsakih težav in trenja nakupovati preko dvaj set tisoč ljudi. Novi univer-
§amomor prot« Julius a
v Zagrebu
IZ ZAGREBA — Zadnje dni decembra je izvršil samomor eden izmed najbolj znanih zagrebških zdravnikov psihiater prof. dr. Dezider Julius, ki je bil ravnatelj bolnišnice za duševne bolezni v Vrapču pri Zagrebu, profesor zagrebške medicinske fukultete, član u-pravnega odbora Hrvatskega zdravniškega društva, podpredsednik Mednarodne zveze psihiatrov in podpredsednik Mednarodnega združenja za mentalno higieno. Za časa narodno osvobodilne borbe je bil aktivist. Bil je tudi komunist.
Preden je umrl je napisal pismo, v katerem pravi med drugim: «Ko sem se odločil za ta korak, me ni gnal strah pred posledicami. Lahko bi bil pobil klevete. Vendar ne morem se več tolči s pokvarjenci. Truden sem...».
Vest o njegovem samomoru je spreletela Jugoslavijo. Bil je preveč znan, da ne bi njegova tragična smrt pretresla vse ljudi, ki so ga poznali ali so slišali praviti o njem. Kdo je kriv za njegov korak? Kdo ga je prisilil, da si je vzel življenje v času, ko bi bil lahko še veliko nudil znanosti? Titovski listi so se morali baviti s tem vprašanjem, ker je samomor prof. dr. Juliusa postavljal režim na zatožno klop, saj je profesor napisal v svojem zadnjem pismu, da «se ne more več tolči s pokvarjenci» in da je vsega truden. Zato so titovski oblastniki začeli razširjati zgodbo, da so tega njegovega koraka krivi nekateri uslužbenci bolnišnice za duševne bolezni v Vrapču pri Zagrebu, češ da so ga tožarili vrsto let zaradi «zlobnih namenov». Resnica je — kot morajo priznati zagrebški in sploh jugoslovanski listi — da so se proti dr. Juliusu in njegovim najožjim sodelavcem vrstili procesi za procesi, preiskave za preiskavami, sodnij-ska, tožilska in oblastvena šikaniranja za šikaniranjem.
Oblasti so vodile proti prof. Juliusu ostro obrekovalno kampanjo preko svojih ogleduhov v bolnišnici. Vsa ta gonja pa je profesorja vznemirila in ga privedla do tega, da si je vzel življenje. Sedaj pa se titovske oblasti skušajo opravičiti, češ da niso nikoli imele nič proti njemu in da vsa krivda leži na nekaterih uslužbencih, ki pa niso bili nič drugega kot orodje titovske oblasti in UDB. Ce bi bilo res, kar sedaj pravijo oblasti, bi bile že pred časom napravile konec sramotni gonji proti profesorju. Ze dejstvo, da so vse to dopuščale, jih razkrinkuje kot krivce samomora učenjaka Juliusa, ki je bil velik zdravnik, priznan tudi v svetu po svoji učenosti in svojih študijah. Tudi prof. Julius je postal žrtev ogabnih titovskih spletk, tudi on je podlegel titovskemu banditizmu.
?alni magacin je opremljen z najnovejšimi tehničnimi pripomočki. Blago, ki ga pripelje v magacin dnevno okrog 200 tovornih avtomobilov, se s pomočjo raznih mehanizmov v najkrajšem času razpošlje po vseh prodajnih oddelkih. Poslopje je opremljeno z mogočnimi hladilniki in toplotnimi napravami ter z odlično ventilacijo. V teku ene ure se v vseh prostorih univerzalnega magacina zrak trikrat popolnoma menja.
Delovni ljudje sovjetske prestolnice so tako dobili novo, krasno trgovsko podjetje. Mnogi nakupovalci vpisujejo v knjigo pripomb svoje misli, v katerih se odraža navdušenje nad neprestano skrbjo Komunistične partije in sovjetske vlade za blagostanje ljudstva, za maksimalno zad ivoljevanje rastočih materialnih in kulturnih potreb delovnih ljudi.
Preminola je Marija Vera
Te dni smo prejeli žalostno vest da je umrla v Ljubljani velika slovenska igralka, režiserka in pedagoginja Marija Vera. Bila je izmed poslednjih stebrov velikega klasičnega umetniškega vzpona slovenskega gledališča v obdobju med prvo in drugo svetovno vojno, ko je to gledališče zadobilo svoj pravi obraz v smislu nauka velikega ruskega režiserja in teoretika Stanislavskega. Ta nauk sta zanesla v slovensko gledališče ruska umetnika Putjata in Nablocka ter jc kmalu našel, posebno med največjimi, svoj pravi odmev. Marija Vera se je sicer šolala v nemški gledališki šoli, bila je celo med najbolj upoštevanimi člani slavnega nemškega Reinhardto-vega gledališča, vendar je odražala njena umetnost globoko slovansko in pristno slovensko duševnost. S svojim temeljitim znanjem in globokim občutjem ter v stiku s sistemom Stanislavskega je v obilni meri prispevala k stvaritvi resnične slovenske gledališke umetnosti ter pripomogla k vzgoji mnogih slovenskih umetnikov.
Marija Vera je v svojem plodnem in bogatem delovanju ustvarila nebroj odrskih likov ter mnogo del tudi režirala, posebno Ibsena. Ena poslednjih njenih stvaritev, ki se je posebno vtisnila v spomin, sta bili režija in glavna vloga v Vuolijokijevi drami «Žene na Niskavuriju».
Njeno ime bo ostalo zapisano tudi med tistimi slovenskimi u-metniki, ki so v osvobodilni borbi stali svojem ljudstvu zvesto ob strani. Slava njenemu spominu!
Nova snov
za raziskovanje raka
Uspelo je izolirati nov koencim, ki bo zelo važen pri raziskovanju raka. Koencimi so posebne kemične snovi, ki sprožijo delovanje encimov ali fermentov, neobhodno potrebne kemične snovi živih celic. Kot sredstva za raziskovanje skrivnosti živih celic so koencimi, kot že rečeno, nad vse važni. «Trifosfatni uridin», ko so imenovali novi koencim, so izločili — kot tudi razne druge koencime za raziskovalne smotre — znanstveniki družbe «Pabst Brewing» v Milwaukee-ju iz kultur čistega kvasa, stranskega pridelka varjenje piva. Po izjavi dr. Alexandra Friedena, ravnatelja raziskovalnega oddelka pivovaren, je izolacija novega koencima silno draga; za posamezne poskuse pa zadoščajo že zelo male količine.
Za naše kmete
Nasveti
Našim kmeticam zelo ugaja bazilika ali bosiljek zaradi prijetnega duha in pogoste uporabe v kuhinji. Vsaka kmetica bi morala skrbeti, da ima na vrtu baziliko; zato ji priporočamo nego te aromatične rastline. Ze v zadnjih dneh januarja in v februarju lahko sejemo baziliko v bližini okna, ali pa v topli gredi. Presadimo jo meseca a-prila ali maja v razdalji 20 cm, o črno, rahlo in dobro pognojeno zemljo. Bazilika zahteva sonce, toploto, pogosto p letev in ne trpi pomanjkanja vode.
Bazilika bo v večji meri zadovoljila zahteve onega, ki jo neguje, ako bo uničil cvetje takoj ob začetku. Tako bo duh močnejši in bo rastlina pridobila tudi na teži. Za takojšnjo u-porabo nabiramo liste po potrebi. Za poznejšo uporabo posušimo liste na soncu, ker tako bazilika boljše obdrži duh. Liste shranimo v zaprtih vazah. Seme ostane kalivo 3-5 let. Najbolj poznane vrste bazilike so: Majčken zelen, močno dišeč, z malimi listi, primeren za gojenje v vazah; Velik zelen in Velik vijoličast, ki sta primerna za gojenje na vrtu.
Naše kmetice ne smejo po zabiti na grm rožmarina, ki veliko trpi v mrzlih zimah, in najbolje je, ako ga ovijemo s slamo ali ga obvarujemo na kaki drugi način pred hudim mrazom. Ako hočemo, da bo grm rožmarina lepo zaraščen, ne smemo zanemariti zgodnjega
pomladanskega pógnojenja s hlevskim gnojem.
* * *
Opozarjamo naše kmete na potrebo borbe proti borovemu prelcu, glavnemu sovražniku naših borovcev. Glavni in najbolj učinkovit način borbe proti temu škodljivcu je še vedno nabiranje gnezd in njihovo uničenje z ognjem.
* * *
Tudi sadnemu drevesu moramo v zimski dobi polagati veliko pažnje z razkuževanjem proti škodljivemu mrčesu in glivicam, ki na vejah in v razpo-klinah vej, čakajo ugodne tople dni za nadaljni razvoj, kar zelo škoduje sadnemu drevju. Radi tega po zimi, dokler drevje ne začne poganjati popkov, je čas, da razkužimo nasade breskev, hrušk, češenj itd. Najboljša sredstva so modra galica in po-lisolfuri, ki kljub temu, da so bili uvedeni v kmetijstvo kot razkuževalno sredstvo takoj po prvi svetovni vojni, in kljub njihovi nizki ceni niso še dovolj poznani med kmeti. V naši coni je le redko kateri kmet kdaj slišal o rabi, načinu priprave in velikih uspehih, ki jih lahke doseže z rabo tega odličnega razkuževalnega sredstva, ki deluje obenem proti mrčesu, glivicam in halugam. Polisolfure dobimo na trgu že pripravljene.
V prihodnji številki bomo objavili pravila za pripravo poli-soljurov, saj je zelo enostavna.
Priporočamo tudi, da se očistijo debla dreves s pripravnimi rokavicami ali z železno ščetko.
AGRONOM
Nekaj o kmetijski zadrugi
Začenjamo ta kratek pregled delovanja, uspehov, ne-dostatkov Kmetijske nabavno prodajne zadruge v Trstu z željo, da bi ta ustanova nudila čim več pomoči članom in ostalim kmetom z dobrim in cenenim blagom, semenom, močno krmo, umetnimi gnojili, orodjem itd.
Naši kmetje so lahko ponosni na to kmetijsko zadrugo, ki obratuje z velikim trudom in prizadevanjem članov in prav posebno onih članov, ki sedaj imajo mandat, da vodijo in skrbijo za obstoj in napredek ustanove. Po osmih letih obstoja kmetje lahko končno trdijo, da je zadruga njihova last, da so odpravili dolg, ki so ji g;, naložili titovci, in da vsi dobički ne bodo služili le plačevanju dolga in obresti.
Kmetje dobro vedo, kaj pomeni imeti dolg in opravila z bankami in menicami. Samo zdravo gospodarstvo in požrtvovalnost vseh članov družine lahko odpravi dolg in reši premoženje. Zadruga je z vztrajnostjo in požrtvovalnostjo, s trudom, skrbjo vodstva in z neprecenljivo pomočjo uslužbencev ustanove, lahko napravila čudež, da ni več vezana na banko z verigami menic in da lahko sprejme voščila našega lista za srečno in uspešno novo leto.
V teh hudih letih je zadruga vedno skrbela, da nudi kmetovalcem najboljše in najbolj ceneno blago. Omenjene težkoče pa ji niso dovolile, da bi vedno in pravočasno zadovoljila vseh potreb in želja članov in drugih odjemalcev. Kakšenkrat je naletela tudi na nerazumevanje kakega kmeta, ki radi nepravočasne ali nezadovoljive nabave kakega orodja ali semena, ni našel v zadružnih poslovalnicah zaželene postrežbe. Vedno je vodstvo zadruge polagalo največjo pa-žnjo na to, da nudi odjemalcem prvovrstno blago, originalna zanesljiva in 100% kaliva semena, točno titolirana umetna gnojila, in razkuže-valna sredstva, četudi ni bilo vedno mogoče ustreči odje-
malcu s kakim postranskim biaigom. Mnogo takih in podobnih nedostatkov je zadruga že odpravila in še obstoječe bo odpravila v najkrajšem času. K temu bo pripomoglo ne samo. prizadevanje vodstva in osebja zadruge, temveč tudi pogostejši obisk in nakupovanje s strani vseh kmetov.
Se nekaj je treba pripomniti. Kmetijska zadruga ni špe-
Na sliki: Bolgarsko belo grozdje
kulantska ustanova in, če kdo izmed odjemalcev misli, da je plačal kako blago dražje kot drugje, je lahko prepričan, da je cena odvisna edino od kvalitete blaga.
S tem nočemo izključiti možnosti napake ali pomote in, če odjemalci člani in nečlani vidijo nepravilnosti, so naprošeni, da iznesejo kritiko odboru zadruge ali občnemu zboru, ki se vrši redno vsako leto in ki bo v kratkem času sklican, ali pa tudi direktno našemu listu, ki bo lahko tudi objavil kritike, o-pazke in nasvete.
D. K.
Novoletni govor črnomlašlcega predsednika
Pozorišče: Edina črnomlaška o-štarija.
Cas: Silvestrov večer 1953. leta, pa. črnomlaškem času pol ure pred polnočjo.
Nekaj kratkih pripomb o govorniku: Predsednik občine, srednjih let, z močno zavaljenim predsodkom, v obraz rdeč kot kuhan rak, zlasti, kadar ga cukne (da ne bo zmote: cukne ga predsednik in ne rak). Oblečen po najno-vejši črnom,laški in ne samo črnomlaški modi. Sovaščani .ga enostavno imenujejo Rudi in izpuščajo njegov, sicer značilen priimek Brus.
(Nekaj skrokanih in hripavih glasov vpije, da gre skozi ušesa: «Rudi, Rudi! Heroj' Rudi!» Večina mračno molči. Rudi se težko dvigne. Vidi se, da ga ima že precej pod kapo. Roko izproži kot fajmošter pri blagoslovu; to je znak. kričačem, naj umolknejo.)
Dragi rojaki, možakarji in ženske!
Veselim se... kaj sem že hotel reči, kako naj vam povem... Aha, ga že imam... Veselim se, da vas lahko razveselim, s svojim govorom. (Osamljen medklic: «Čigavi smo mi?» Več odgovorov: «Ali si že tako nakresan, da ne več, či-
gav si!») Tišina. Mir. Primojduš, bogami!
M da, se pravi, danes sem vam hotel govoriti o tem, o Čemer vam ne bom govoril. Evo, govoril vam bom o tem, o čemer vam nisem mislil govoriti. Jasno, a? (Išče nervozno po žepih. Pri tem spušča iz sebe glasove, ki jih spričo revnosti slovenske abecede ni mogoče zabeležiti).
Rojaki, povem vam, bogami, da mi ne živimo tako kot prej, da smo danes mi vsi že v... v drugem stanju. (Izbruh smeha).
Zakaj smo se borili, rojaki? Za naše, kako se jim že pravi, aha, pridobitve... za našo funkcijo, za našo koncer... tacijo, bogami za našo komuno. Povem vam, dragi rojaki, da nismo več občina, ampak komuna, razumete, a? Kaj zijate kot tele v nova vrata Bedaki! To je trijo... rifa... (Zvrne kozarec).
se pravi, so pri nas ljudje, bogami, vam pravim, so ljudje, ki jim ni všeč naša fuksija, vrag jih potipaj. Jaz, jaz... jim s tega mesta sporočam, da bomo napravili operacijo, naj si pripravijo predpasnike, da bodo nosili v njih svoja čreva. (Medklic: «Za tvoja bi bila potrebna cela ponjava, predpasnik ne bi zadostoval»).
Pa še nekaj o naših, spodobi se, da vam na pragu novega leta rečem... o uspehih. Lani sem vam s tega mesta mnogo obljubil. (Cita). Potok, se pravi ne potok, ampak most čez njega, dolg deset kilometrov in širok dva. (Smeh). Zakaj se režite? Kaj, zakaj, a? Kilometrov... metrov...? Kakšna razlika pa je to... Nismo dlakocepci... Potok, se pravi most, ni bil zgrajen, ker je bila spomladi in jeseni povodenj, da ga nismo mogli zgraditi, poleti pa taka suša... Obljubil sem vam cesto na polje, elektriko, nizke davke... Bogami, lepe obljube, a? Vse to vam sedaj obljubljam za prihodnjih deset let. (Ogorčeni medklici: «Kdo ti še verjame, goljuf!») Verjemite mi, bila je suša, potem pa Italijani... (Medklici: «V tvojih kamrah ,pa ni bilo suše!» Vsesplošen hrup. Okoli predsednika se širi popolnoma neherojski duh).
Bogami, se pravi, kaj sem že hotel reči, obljubljam vam, da bo čez deset let bolje. (Osamljeni vzkliki: «Rudi, Rudi! Heroj Rudi!» Dva skrokana glasova zapojeta: «Rudi, Rudi, naša dika, ti si vodja, kot se sika.
Ti si roža bela,
tebe ljubi Črna mlaka cela»).
Franček Majcen
mm
ELITNI PLES — Slovenski «piccolo» je objavljal nekaj dni precej velik reklamni okvirček o nekem «elitnem novinarskem plesu», ki bo 30. t. m. v hotelu «Union» v Ljubljani. Do sedaj res nismo vedeli, da v socialisti enem režimu lahko še obstojajo «elitni» plesi, ker je «elitno» pač nekaj takega, kar ni dostopno vsakemu navadnemu zemljanu. Take reči so samo za ljudi Jinejše sorte. Lansko leto se je menda govorilo samo o novinarskem plesu, letos pa je postal le... eliten. To se vidi, da se je «socializem» moža brhke Jovanke povzpel s pomočjo ameriških dolarčkov in angleških šterlingov za stopnjo višje. Temu bi se reklo «socializem» v Iraku, belih rokavicah in cilindru. Morda pa so k temu «napredovanju socializma» nekaj pripomogle tudi najnovejše Djilasove «teorije».
Po drugi strani pa v resnici ne vemo, koliko bi utegnila zanimati tistih par tržaških brezplačnih bralcev «Piccola» kro-karija, ki si jo bodo privoščili ljubljanski novinarski Jrakarji. Elita ostane pač vedno elita! Ce mislijo vabiti svoje tržaške nameščence, bi to prav lahko poskrbeli potom običajne «cartoline precetto». Morda pa hočejo s tako reklamo pokazati, da je v Ljubljani vsega v izobilju in da vsi Ljubljančani komaj pričakujejo, kdaj bodo oblekli frak in si nataknili cilinder.
TITOVSKO MASLO — Društvo slovenskih srednješolcev je im.elo v nedeljo svoj občni zbor, na katerem so — kot poroča Krajgherjev «Piccolo» — «v diskusiji odbili vabilo kominfor-mistov za udeležbo na nekako diskusijo o tržaškem vprašanju, ker ne morejo sodelovati s predstavniki stranke, ki na eni strani zagovarja plebiscit kot sredstvo za priključevanje Trsta k Italiji, na drugi pa de-magoško govori o Tržaškfem o-zemlju». Seveda so titovci kar se tiče zavrnitve predloga za diskusijo o STO «nedolžni» kot jagnje in Društvo slovenskih srednješolcev je stoodstotno» «apolitično» in tem manj pod vplivom titovcev, ki se boje vsake diskusije o tržaškem vprašanju, kot hudič žegnane vode. Njim je vsekakor ljubše pošiljati slovenske dijake na ulice v pretep z italijanskimi šovinisti, kot pošiljajo razni «Comitati per la difesa dell’italianità» svoje.
SEDAJ JADIKUJEJO — Lastnik stavbe je ob zapadlosti najemne pogodbe dal izprazniti sodnim potom prostore, v katerih je imela svoj sedež «Fronta za neodvisnost». Da je ob sodnem izgonu zagnal krik «Corriere di Trieste» je docela razumljivo; značilno pa je, da se je za to priliko oglasil tudi «Primorski dnevnik». Soj skušajo titovci na vse načine utajiti svoje očetovstvo du «inaipen-dentistov». Dejansko se «Primorski» še bolj srači kot sam «Corriere». Titovsko trobilo «u-gotavlja», da je to «groba politična diskriminacija». Glej, glej! Sodni izgon določene politične stranke iz sedeža je postal za titovce kar čez noč «groba politična diskriminacija». Kaj pa takrat, ko so vrgli iz sedežev celo vrsto naših organizacij? Ali ni bilo to «groba politična diskriminacija» Takrat so titovci molčali in še na um jim ni prišlo o kakih «diskriminacijah». Takrat je bilo seveda vse stoodstotno «legalno» kajne?
«Diskriminacije» so se za titovce začele, ko so stopili na prste njihovemu siamskemu dvojčku. Taka so pač titovska «načela» o svobodi indemokractjl!
Proces pred vojaškim sodiščem
Ze ves teden traja pred zavezniškim vojaškim sodiščem proces proti skupini 15 oseb,
ki jih je policija aretirala v zvezi z novembrskimi dogodki na podlagi slik. objavljenih v raznih italijanskih revijah in na podlagi drugih fotografskih posnetkov. Obtoženi so požiga policijskega avtomobila, napada na angleškega vojaka, poškodovanja vojaškega jeepa ter opustošenja sedeža «Fronte za neodvisnost». Vsi obtoženci so seveda skušali dokazovati, da so nedolžni kot janje, kar pa jim bo verjetno težko uspelo, ker so slike posebno za nekatere dovolj zgovorne.
V teku procesa so prišle na dan razne zelo zanimive okoliščine. Tako se je zvedelo, da so bili nekateri izmed teh e’e-mentov celo plačani od tako-zvanega odbora za obrambo i-talijanstva. Preje’i so po 15.000 lir. Iz poteka procesa in izpovedi večine prič si je lahko ustvariti pravo sliko posebno, kar se tiče nekaterih elementov. Očividno je. da tokrat ne gre več za nekaj vročekrvnih in šovinistično nahujskanih kričačev, marveč za poklicne pustolovce, ki so bili najeti za vandalska razdejanja sedeža «Fronte» in druge napade. Med njimi je celo človek, ki baje nima preveč čistih računov s pravico v Italiji. Pa še druge zanimive stvari se je slišalo na procesu in sicer, da so ob prihodu napadalcev stražili sedet «Fronte» samo trije policisti, kateri so takoj klicali ojačanja, ki sploh niso priš'a. Zakaj se niso Doslaia ojačanja, ki bi bila tako lahko preprečila vandalizem? Kdo je imel interes, da se izgredi nadaljujejo?
Smučarski izlet
Športni odsek pristanišču i-kov organizira za jutri 24. t. m. smučarski izlet v Trbiž. Prevoz z udobnim avtopulmanom. Odhod s trga Barriera (pred trgovino Donda) ob 5. uri. Povratek v Trst predvidoma okrog 23. ure. Cena vožnje: za člane 1.100, za nečlane 1.150 lir.
TEŽKA KRIZA ZASKRBLJA ŠIROKE SLOJE PREBIVALSTVA
Kovinarji CRDA nastopajo v obrambo tržaške ladjedelniške industrije
V sredo je bilo v Trstu in Miljah zborovanje kovinarskih delavcev - Mogočna delavska povorka po tržaških ulicah - Miljski župan sprejel delavske delegacije - Živo zanimanje tamkajšnje demokratične občinske uprave
Kovinarski delavci ladje^el-niškega kompleksa CRDA so stopili le dni v borbo proti znižanju delovnega urnika. Pravično borbo te delovne kategorije, ki se bo nedvomno še Stopnjevala, spremlja vse delavstvo in javno mnenje z veli ko simpatijo in polnim razu mevanjem. Velika večina prebivalstva se dobro zaveda, da je gospodarsko življenje določenih kategorij v znatni meri odvisno od tržaške ladjedelniške industrije, pred katero pa se odpirajo za bodočnost kaj črni izgledi.
V sredo dopoldne so re vrstila v vseh tovarnah CRDA e-notna zborovanja delavcev. V popoldanskih urah pa je bilo
na dvorišču Delavske zbornice rila tov. Semiili za ES in Co-
Poveličevanje
škvadrizma
Vse tržaško časopisje se že ves eden precej na široko ukvarja s procesom, ki se vrši pred zavezniškim vojaškim sodiščem. Fašistični tisk Rina Alessija, duceje-oega ožjega prijatelja skuša celo le poveličevati skupino požigalcev «Fronte za neodvisnost». Nekateri iz tega kroga se celo izražajo, da je to vandalsko škva-iristlčno početje smatrati kot neke vrste... šalo, oziroma dejanje, ki ne moti javnega reda.
Napad na sedež «Fronte» se je izvršil v podobnih okoliščinah, kot pred 30 in več leti škvadristi-ini pohodi na delavske sedeže in organizacije. In tudi zadržanje oblasti, ki bi morala skrbeti za red in varnost se ni spremenilo. Na zatožno klop ne spada samo 15 plačanih škvadrističnih pustolovcev, marveč spadajo predvsem tisti, ki so jih najeli in poslali in bi se hoteli danes še norčevati iz tega vandalskega početja.
Najeli in plačali pa so jih tisti, ki so se svojčas navduševali nad vsakim duce jev im imperialističnim pohodom na tuja ozemlja, vzklikali rim.skemu gologlavcu, ko je napovedal vojno Angliji, navduševali golobradce za fašistične ondvige proti drugim narodom, sami pa so se skrivali doma za zapečkom.
osrednje zborovanje. Veliki množici delavcev sta govorila predstavnika ZES in DZ tov. Semini in Cosulich. V teku zborovanja je prišla do izraza enotna in trdna volja delavcev da se bodo z vsemi močmi zoperstavili vsakemu znižanju delovnega urnika. Kovinarski delavci CRDA odločno odbijajo nameravano znižanje delovne ga urnika ter zahtevajo, naj se ravnateljstvo kakor tudi merodajne oblasti resno pobrigajo za nova naročila, da se tako zagotovi ladjedelnicam trajnost proizvodnje in s tem delo in zaslužek za zaposlene delavce.
Po uspelem zborovanju se je nad tisoč delavcev uvrstilo v dolgo povorko, ki je korakala po glavnih mestnih ulicah. Nosili so transparente ter razdeljevali mimoidočim letake, v katerih je obrazloženo stanje krize ladjedelnic; v letaku je tudi poziv na enotnost za o-brambo dela v ladjedelnicah, kj se nanaša še posebno na trgovce, obrtnike in male obra-tovalce. Na Garibaldijevem trgu so se delavci disciplinirano razšli brez najmanjšega incidenta, kljub temu, da je policija skušala iztrgati delavcem iz rok transparente. Je pa od svoje nedemokratične namere tudi takoj odstopila.
Istega dne se je tudi v Miljah zbrala na glavnem trgu velika množica delavcev iz tamkajšnjih ladjedelnic. Pri miljskem županu sta se nato zglasili delavski delegaciji iz ladjedelnice Sv. Roka in Felzsegya, sestavljeni iz pripadnikov obeh sindikatov in vseh političnih skupin. Delegati so opisali kritično stanje kompleksov ter zaprosili župana, naj ukrene, kar je v njegovi meči, za povoljno rešitev tega življenjskega problema. Tov. Pacco je zagotovil, da bo občina dala v mejah svojih moči vso pomoč. V ta namen bo sklical posebni odbor, v katerem so zastopane vse stranke; obenem pa je zagotovil, da bo za petek sklical izredno sejo občinskega sveta.
Vsi delavci so se nato zbrali na sedežu PSViG v '.Miljah, kjer se jim je pridružil tudi miljski župan tov. Pacco. Na enotnem zborovanju sta govo-
sulich za DZ.
Ni dvoma, da se bo okrog kovinarskih delavcev v CRDA, ki se borijo za svoj kruh a istočasno za nadaljnji obstoj tržaške ladjedelniške industrije, strnila široka fronta vsega prebivalstva. Ni mogoče namreč prezreti dejstva, da je od usode naših ladjedelnic v veliki meri odvisna bodočnost tudi drugih kategorij in to se je izkazalo še posebno v zadnjem času, ko je zaradi krize v ladjedelnicah zašla v krizo tudi kategorija malih trgovcev in obrtnikov. Tudi ti so torej dolžni, da vsestransko podprejo veliko in težko borbo kovinarjev.
«Dan rekrutacije ZKM»
Dne 29. t. m. bo potekala 33-ietnica ustanovitve Zveze komunistične mladine. Dolgo in težko pot borb in zmag je prehodila mladinska organizacija v teh letih. V njenih vrstah se je oblikovalo tisoče in tisoče borcev, ki so žrtvovali svoja mlada življenja na španskih tleh, v borbi proti fašizmu in pozneje v borbi proti nacističnemu okupatorju.
Za dostojno počastitev pomembne obletnice bo letos ZK M razširila in utrdila svoje vrste z novimi mladimi silami, ki se bodo borile pod njenimi slavnimi zastavami za boljše in lepše življenje. V ta namen
je bil jutrišnji dan določen kot «dan rekrutacije za ZKM». Širokopotezna akcija pa bo lahko imela res lep uspeh, v kolikor bodo mladinske sekcije pravilno in načrtno mobilizirale vsakega mladega komunista. Gotovo so sekcije ZKM že sestavile svoje delovne načrte in pripravile sezname mladincev in mladink, ki -so še izven organizacije. Vsak mladi komunist mora čutiti dolžnost, da tekom jutrišnjega dneva obišče določeno število mladincev ter jih prepriča, da pristopijo v vrste ZKM. Pri tem delu morajo dati vso svojo pomoč tudi člani partije in uspeh gotovo ne bo izostal.
V ponedeljek bodo na sestanku sekcijskih komitejev nagradili prve tri sekcije, ki so dosegle najboljše rezultate.
PROSLAVA 30-LETIMICE smrti velikega Lenina
Za teden --- dni —
Sobota, 23. - Rajmund Nedelja, 24. - Timotej Ponedeljek, 25. — Pavlovo S obrnjenje
Torek, 26. - Polikarp Sreda, 27.	- Janez
Veliki množici ljudi sta govorila tov. Sema in Šiškovič
Lenin živi v delu in v srcih tržaških delovnih ljudi, ki se oklepajo partije njegovega tipa, njegovih naukov, njegovih nesmrtnih del. Zato so tržaški delovni ljudje, Slovenci in Italijani komunisti in demokrati prihiteli v torek zvečer v dvorano Kina ob morju, da bi prisostvovali proslavi 30 - letnice njegove smrti. Dvorana je bila že pred določeno uro napolnjena do zadnjega rotička in mnogo ljudi je moralo ostati na hodniku, ker ni moglo
dvorano.
Proslavo je oivorila tovarišica Maria Bernetič, ki je v slovenščini na kratko obrazložila pomen proslave in se istočasno spomnila, da se 21. januarja praznuje tudi 33. obletnica ustanovitve Komunistične partije Italije, v katere sklopu so se tudi tržaški komunisti 'borili za časa fašizma.
Kot prvi govornik je nastopil tov. Šiškovič, ki je orisal Leninovo življenje in delo, poudaril
NA TORKOVI OBČINSKI SEJI V NABREŽINI
Enotno glasovanje sveta
za resolucijo o obrambi STO
Komisija predložila enotno resolucijo - Resolucija bo poslana na Berlinsko konferenco, vladam ZDA, Vel. Britanije, ZSSR, Jugoslavije in Italije - Soglasno sprejet protest proti prepovedi javnih zborovanj - Razprava o izplačilih bivšim bojevnikom
(Jbčinski svet občine Devin-Nabrežina ugotavlja, da tvori celotno Svobodno tržaško ozemlje
že stoletja zemljepisno, gospodarsko in etnično enoto s svojim slovensko-hrvatskim zaledjem, s Srednjo Evropo in Podonavjem, ki težijo k Trstu kot najblitjemu pristanišču za svoj izhod v svet;
odločno protestira z oper samovoljni sklep od 8. oktobra 1953., s katerim se je ravno tako kakor z zloglasno izjavo od 20. marca 1948, očitno kršila mirovna pogodba z Italijo,
poziva:
vlade Združenih držav Amerike, Velike Britanije, Francije, ZSSK, Italije in Jugoslavije, naj ne razkosajo Svobodno tržaško ozemlje, temveč ga ohranijo in oživotvori-jo, kakor je predvideno v mirovni pogodbi in obenem poskrbijo za učinkovita jamstva, da bo Svo-
PREDLOGI NAŠE SKUPINE NA SEJI V TRSTU GLEDE STO
Tudi v Berlinu naj vedo
za voljo našega prebivalstva
Tov. Weissova predlaga, da se pošlje v Berlin delegacija z vsem gradivom o tržaškem vprašanju
Na zadnjih dveh sejah tržaškega mestnega sveta, ki sta bili prejšnji petek in v torek so naši svetovalci postavili na dnevni red vrsto problemov, ki so življenjske važnosti za Trst. Tako se je govorilo o krizi v CRDA, tržaškem vprašanju ter o stanovanjskih izgonih, ki ga je načel socialdemokrat Pala-din. V torek pa so začeli razpravljati o obračunu ACEGAT. Razprava se je nadaljevala na včerajšnji seji.
Tov. Radich je na seji prejšnjega petka vprašal župana ali bo interveniral na merodajnem mestu za rešitev težke krize, ki jo preživljajo ladjedelnice CRDA. Naš svetovalec se je v svoji intervenciji skliceval na- izjave predsednika ladjedelniškega kompleksa inž. Aure’ija, ki je povedal, da bo v juniju zaposlenih v proizvodnji lahko le kakih 40 odst. delavcev. Tudi izjave, ki jih je dal dr. Sartori v tem pogledu in sicer, da sta naročeni dve novi ladji, ne morejo vzbujati prevelikega optimizma. V bistvu gre namreč za naročila, ki so bila obljubljena še pred nekaj meseci.
V svojem odgovoru je župan priznal, da trenutno ni nika-kih dobrih izgledov za rešitev krize v ladjedelnici. Sv. Marka, ker še vedno primanjkuje tretjina finansiranja za dve ladji.
Tov. Gombač je nato vprašal pojasnila g'ede uhajanja plina v ul. Foscolo in Manun-zio. Odbornik Carra je pojasnil, da za okvare cevi ne nosi nobene krivde ACEGAT. Vsekakor pa bodo sedanje cevi zamenjane z jeklenimi, ki so bolj odporne.
Na torkovi seli je tov. Weissova opozorila občinski svet na enotno akcijo tržaške mladine raznih strank, ki poziva občinski svet, naj seznani predstavnike velesil, kateri se bodo sestali v Berlinu, z našim položajem in voljo ljudstva za samoodločbo o bodočnosti Ozemlja. Naša svetovalka je vprašala župana, ali bo odbor sam predlagal svetu, da se sestavi primerna izjava in to na podlagi resolucije, ki jo je svojčas izglasoval občinski svet. Pripomnila je še, da bi
umestno, da predloži v Berlinu vso dokumentacijo posebna delegacija, ki bi jo izvolil občinski svet. Našemu predlogu so se pridružili svetovalci PSI, F3VG. PRI in PNM.
V odgovoru je Bartoli izjavil, da gre za politično vprašanje in zaradi tega naj prej diskutirajo poedine stranke, pridržuje pa si, da bo nato predložil vprašanje ožjemu odboru in obč. svetu.
Zupanov odgovor pa ni mogel nikakor zadovoljiti naše svetovalke. Zato je ponovno intervenirala ter priporočala, da se akcija pospeši. Pripomnila je tudi, da bo — v pomanjkanju enotnega nastopa — skušala naia skupina sama poskrbeti, da gre v Berlin posebna delegacija z vsem potrebnim gradivom.
Nadalje je tov. Weissova sprožila tudi vprašanje natečajev za javna dela in sicer,
da se dajo v javnost gradbeni načrti. Priporočala je, naj se to upošteva pri gradnji šole Bergamas. Odbornik Visintin je skušal ugovarjati češ, da edino le komisija izvedencev daje lahko svoje mnenje.
Svetovalec Paladin je načel vprašanje stanovanjskih izgonov. Opozoril je na dejstvo, da je ostalo nad 20 oseb na cesti in tem je treba poskrbeti zatočišče. Predlagal je celo, naj bi se za to priliko rekvirirala šola pri Sv. Ivanu, kot bi ne bilo v mestu nobenega drugega poslopja ali drugega načina rešitve.
V razpravi o proračunu ACE GAT je bil postavljen predlog, naj se imenuje komisija, ki bi pregledala obračun ter v teku enega tedna poročala svetu.
O poteku včerajšnje seje bomo poročali prihodnjič.
bodno tržaško ozemlje ostalo zares svobodno, neodvisno in celovito tudi v bodočnosti in da bodo na njem Slovenci dejansko enakopravni z Italijani.
Nabrežina, 19. januarja 1954.
* * *
Tudi v tem tednu in sicer v torek se je vršila redna -seja občinskega sveta v Nabrežini. Odbornik Floridan je poročal o delovanju posebne komisije, ki se je sestala preteklo soboto z nalogo, da sestavi enotno resolucijo po vprašanju STO. vnese eventualne popravke k protestnemu pismu, ki ga je predlagal odbornik Albin Škrk in ki. je bilo v naši zadnji številki že objavljeno; obenem je komisija imela nalogo preučiti zadevo o posebni nagradi občinskim uslužbencem, bojevnikom v zadnji svetovni vojni ter o tem predlagati svoje zaključke v odobritev občinskemu svetu. Svetovalci so pričeli najprej razpravljati o resoluciji glede STO, v kateri se protestira proti anglo-ameri-škemu sklepu od 8. oktobra p. I. in se odklanja vsako razkosanje našega Ozemlja ter se zahteva ohranitev in oživotvo-rjenje STO, kot določa mirovna pogodba z Italijo. Za to resolucijo, ki bo odposlana na berlinsko konferenco ter vladama Jugoslavije in Italije so glasovali vsi svetovalci brez izjeme. S tem dejanjem je občinski svet pravilno izrazil težnje našega podeželskega prebivalstva, ki v svojo narodnostno in gospodarsko korist odločno odklanja vsako barantanje z našim Ozemljem in se bori za uveljavitev mirovne pogodbe. Že dejstvo, so tudi titovski svetovalci glasovali za resolucijo nam še enkrat potrjuje, da se celo njihovi pristaši ne strinjajo s Titovo politiko mešetarjenja na škodo prebivalstva STO.
Prav tako je bilo soglasno sprejeto protestno pismo naslovljeno na gen. Wintertona, s katerim se obsoja ukaz o prepovedi zborovanj in se zahteva preklic istega.
Sledila je živahna razprava o nagradi občinskim uslužbencem bojevnikom in internirancem zadnje vojne. Tozadevni zakon je bil izglasovan v italijanski republiki in kasneje raztegnjen od ZVU tudi na naše ozemlje. Mislimo, da ob raztegnitvi tega zakona bi morala ZVU istega spopolnili in ga prilagoditi našim razmeram. Ta pomanjkljivost zakona je bila podčrtana od predstavnikov vseh skupin v občinskem svetu. Nesoglasje pa
je bilo o načinu postopanja občinskega sveta, da doseže izpopolnitev omenjenega zakona, ki bi dal pravico do nagrade tudi protifašističnim borcem in internirancem našega Ozemlja iz dobe pred 8. sept. 1943. Dr. Škrk in Floridan sta predlagala, da se odloči dodelitev nagrade onim uslužbencem, ki i-majo pravico na podlagi zakona in istočasno tudi drugim, ki bi jo sicer morali dobiti a zakon tega ne predvideva. Naša skupina pa je predlagala, naj občinski svet izglasuje dva predloga: da se odobri dodelitev nagrade, kot predvideva zakon, in s tem končno reši vprašanje, ki se že dolgo vleče na škodo prizadetih; z drugim sklepom pa naj bi občinski svet zahteval od ZVU izpopolnitev tega zakona v korist tudi drugih občinskih uslužbencev, kot prej omenjeno. Pri glasovanju je bil sprejet z večino glasov predlog dr. Škrka in Florida-na, ki stavlja pogoje, da dobijo nagrado vsi ali nihče, kar je nesocialno stališče, ki dejansko onemogoča dodelitev nagrade zaenkrat vsaj tistim prizadetim, ki jim jo zakon priznava.
Nato so svetovalci odobrili predlog tov. .Slavca v imenu upravnega odbora o pregradi dveh učilnic industrijske šole v Nabrežini za kar je na razpolago 200 tisoč lir. Tov. Ma-rizza je predlagal, naj občina postavi dvojezičen napis na o-menjeno šolsko poslopje.
V zvezi z občinskim proračunom za tekoče leto je odbornik za finance, Floridan predlagal, da se poviša trošarina na električni tok od 0,90 na 4 lire za Kw. Predlog je upravičil s tem, da so občinski stroški od lanskega leta dalje mnogo na-rastli, kar bo zelo vplivalo na letošnji proračun odnosno na primanjkljaj istega. Obenem je ta povišek predviden po zakonu. V razpravi so razni svetovalci podčrtali, da se je ekonomsko stanje našega ljudstva, posebno v zadnjem času, znatno poslabšalo, za kar bi občani s težavo sprejeli povišanje trošarine. Na predlog svetovalca Draga Legiše in tov. Grat-tona je bila tozadevna razprava preložena za prihodnjič. Za tem so svetovalci soglasno sklenili uvesti trošarino na likerje in sicer v znesku 75 lir na liter do 21° alkohola in 112 lir na liter likerjem, ki imajo večjo gradacijo. Predvideva se, da bo ta davek prinesel okrog 700 tisoč lir letnega dohodka. Sledila je fajna seja. Prihodnja seja občinskega sveta bo v torek, 26. t. m. ob 17.30.
2.
sestane
ebruarja t voditeljev skupin
Osrednji sestanek vseh voditeljev skupin, ki je bil določen za 24. t. m. se preloži na 2. februarja t. 1. Poročilo bo podal tov. Alessandro uestradi.
Nekatere sekcije so že imele svoje sekcijske sestanke voditeljev skupin, izkušnje, ki so prišle na dan na teh sestankih so velike važnosti za osrednji
sestanek vseh voditeljev skupin v partiji. Sekcije, ki še niso organizirale svojih sestankov voditeljev skupin, naj to čimprej izvedejo.
važnost njegovega nauka v zvezt z razvojem kapitalizma v imperialistični fazi in njegove borbe za ostvaritev partije delavskega razreda, ki ima nalogo, da povede delavski razred in delovne množice v boj za prevzem oblasti in izgradnjo brezrazredne družbe.
Lenin je bil vodja ruske revolucije in je postal po njeni zmagi znameniti in genialni socialistični državnik. Njegovo delo je nadaljeval tov. Stalin, ki je uresničil njegove nauke v izgradnji socializma v Sovjetski zvezi. Leninovo delo živi v delih 800 milijonov svobodnih ljudi in v delih stotin milijonov ljudi, ki se pod vodstvom komunističnih in delavskih partij borijo za dosego boljših. življenjskih pogojev, za socializem.
Tov. Šiškovič se je tudi dotaknil krize, ki se je pojavila v sosednih državah, v Italiji in Jugoslaviji, poudaril, da italijansko delovno ljudstvo zahteva mesto v upravi dežele. Prav te dni pa so prišla do izraza v zvezi z zadevo Djilasa vsa protislovja, ki tarejo Jugoslavijo. Pozdravil je borbo jugoslovanskih delovnih ljudi, ki s svojim nastopom zahtevajo spremembo politike, in se zavzemajo za odpravo sedanjega fašističnega režima. Na koncu pa je dejal, da je treba okrepiti komunistično partijo, ki je edina, ki lahko povede ljudstvo v boj za boljše življenje.
Tov. Paolo Sema je v svojem govoru orisal v luči leninizma svetovni položaj, poudaril, da se kapitalistični svet nahaja pred težko gospodarsko krizo, medtem ko se socialistični tabor vedno bolj utrjuje tako gospodarsko kot politično. Vrisal je položaj Italije in Jugoslavije in posvaril pred neaktivnostjo v zvezi s tržaškim vprašanjem.
Po zaključnih besedah tov. Marije Bernetičeve je sledilo predvajanje sovjetskega filma «Mlada garda», ki so ga vsi prisotni z zanimanjem gledali.
(zadnji krajec)
Četrtek, 28. t Frančišek Sak' Petek, 29. - Akvilin ZGODOVINSKI DNEVI 25. 1863 se je rodil slovenski satelj: Ivan Trinko-Zame 28. 19J8 ustanovitev Rdeče matte	1
začetek kmečke vi
29. 1573
M—rumasi
trst n. £ 1
M
iti
||
4!
SOBOTA: 13. Šramel kvinti* duet — 16. Oddaja za najmli^
—	19. Pogovor z ženo — 21. w \ lo za šalo - malo zares — 22. K cert Tržaškega komornega zti1
NEDELJA: 8.45 Kmetijska ! daja — 12. Od melodije do ! lodi je — 15.30 Koncert zbora 1 pa» iz Bazovice — 16. Malo šalo - malo zares — 17. Na: gojencev Glasbene Matice v Tl
—	21. Richard Strauss: ■«ElekS opera v enem dejanju.
PONEDELJEK:	18.40 Kodi
tenorista Renata Kodermaca \ 19. Mamica pripoveduje Književnost in umetnost — 3j| Večerne melodije.
TOREK: 13. Glasba po že!
—	20.30 Pevski tercet in harV i
nika — 19. Slovenščina za nj vence — 21 Radijski oder - B<ae detti: «Kitajska omarica».	'ho-
SREDA:	19. Zdravniški veti f
—	19.15 Koncert violinista h.
la Sancina — 20.05 Slovenski tivi — 21.26 Rahmaninov: Tl P simfonični plesi.	se
ČETRTEK: 13.	Pevski	duetorr
harmonika — 19. Mamičina pr,,.1 Ijica — 21. Dramatizirana povlJt
—	23. Nokturni.	bi
PETEK: 13. Glasba po željahrpj
19. Okno v svež — 19.15 Konù J pianistke prof. Mirce Sancin”''1
—	21. Tržaški kulturni razgllv
—	22. Književnost in umetfhk, 22.15 Iz angleških koncert^'
dvoran.
Djiìasova
„zadeva“
(Nadaljevanje s
Ni »ve ištv
1 t
1. strani)6 1
T
Povišanje glob
Z ukazom 'ZVU št. 2, ki bo stopil v veljavo z dnem objave v Uradnem listu, se povečajo denarne kazni za prekrške predpisov, ki jih vsebujejo kr.
d. st. 1740 z dne 8. decembra
1933 in kr. d. št. 2139 z dne 22. decembra 1933,
Minimalni in maksimalni znesek kazni se poveča na šti-ridesetkratno prvotno višino.
			
	jff	BiH	m
Na posredovanje Urada za delo so pristaniški delavci v lesnem pristanišču (Scalo legnami) v ponedeljek ukinili napovedano 24-urno stavko. O spornih vprašanjih se vodijo sedaj pogajanja v okviru odbora za pristaniško delo.
V četrtek prejšnjega tedna je padel s kolesa 45-letni Marij Kozlovič iz Sv. Križa 347, ki se je hotel izogniti nekemu avtomobilu. Zlomil si je desno ključnico. V bolnico s,e je podal sam. Nesreča se je pripetila v bližini Opčin. Ponesrečenec bo ozdravel v 30 dneh.
*** Med telovadbo v slovenski srednji šoli pri Sv. Jakobu se je v četrtek ponesrečila 14-letna Tatjana Uršič. Sprejeta je bila v ortopedski oddelek javne bolnice, kjer so ugotovili, da ima ve-
Skupna vrednost ukradenega blaga in denarja se računa okrog 30 tisoč lir.
•** Zaradi poskusa ropa v zla tarni v ul. Cellini je sodišče obsodilo begunca Trumfoetiča Franca na 8 mesecev zapora. iNa nadaljnja 2 meseca zapora pa je bil obsojen, ker se ni redno javljal policiji, ko je bil na začasni svobodi.
*** V soboto je postal žrtev tatov 41-letni Attilio Poropat iz Pisciolona pri Miljah 607. Tatovi so se splazili skozi okno ter odnesli iz spalnice 910.000 lir v gotovini in nekaj zlatnine. Skupna škoda- znaša okrog 930 tisoč lir. Denar je žena dvignila pred ne kaj dnevi v banki in predstavlja njegove prihranke.
**t iz stanovanja Bogateč v Sv. Križu 265 so tatovi odnesli v
rjetnó zlomljeno zapestje desne | ponedeljek 7000 lir gotovine, ki roke. Ozdravela bo v kakih 30 sojih našli v torbici in zlato ve-
ti n eh,
*** v noči med četrtkom in petkom so neznani zlikovci okradli stanovanje 27-letnega Bazitija Gombača v Orehu 45. Odnesli so
rižico, ki ie vredna 8000 lir. Tatvino je prijavila policiji hčerka Alba. Tatovi so prišli v stanovanje s pomočjo ključa, ki ga domači običajno puščajo pod neko
obleko, perilo, čevlje in 47 tisoč vazo na oknu.
lir v gotovini. Okradeni trpi škodo v skupnem znesku 120.000 lir.
t*« V isti noči so tatovi obiskali skladišče vina v ul. Guerrazzi, last Itala Biaggianija. Odnesli so nekaj obleke, več kg masla in ,v denarju 10 tisoč lir.
Članske izkaznice.
Opozarjamo vsa včlanjena iruštva v SHPZ naj v mesecu januarju, ki je določen za 'članjevanfe razdete članske izkaznice med stare člane ter vpišejo tudi nove. Odbori PD, ki še niso dvignili novih izkaznic na sedežu SHPZ, trg Ponterosso 6/2, naj to čimpreje store. Razdeljevanje bodi po /seh društvih zaključeno do 8. februarja, dneva obletnice Prešernove smrti, ki je slovenski kulturni praznik.
Predavanje v Lonjerju s filmsko projekcijo priredi PD Lonjer-Katinara v gostilni Co-k v Lonjerju -danes v soboto ob 20. uri. Justo Košuta bo govoril o «Kulturi v SZ» in predvajal se bo film «Prvi maj 1953 v Trstu». Udeležite se!
Kulturna prireditev pri Sv. Alojziju.
V nedeljo, 24. t. m. ob 16. uri priredi PD «Čermelj» pri Sv. A-lojiziju v društveni dvorani mešano slcvensko-italijansko kulturno prireditev pri kateri bodo bilo sodelovali otroci PD «Matjašič»
iz Barkovelj. 'Na sporedu je dve- , Slovanski dom iz
Elerjev prazno-
dejanka «Sola na zvezdnem oboku», razne recitacije, prizori, baleti, pevski duet in kvartet itd. Nastopili bosta tudi harmonika-šici.
Starši, pripeljite tudi otroke! Ljubka kulturna prireditev
pri Magdaleni v Cebulcu dne IT. t. m. na kateri so gostovali otroci PD «Matjašič» iz Barkovelj, Je privabila polno dvorano občinstva. Marljivi mali igralci so izredno lepo podali svoje vloge in mladi pevci so s svojim nastopom navdušili poslušalce. Zelo je ugajala igriča «Sola na zvezdnem oboku» in nastop harmonika lic, ki sta zaigrali razne valčke in druge vesele in «Hej Slovani», ki sta jo morali na željo ponoviti. Na sporedu je bil tudi «furlanski ples», katerega sta nastopajoča prav tako morala ponoviti, razne recitacije in prizori.
V	imenu PD «Cebulec» se je udeležencem in nastopajočim za-havila tajnica Jagoda Japljeva. Na. koncu je bila predvajana «Pravljica o zlati ribici» v skiop-tičnih slikah.
poročilo iz Elerjev:
V	nedeljo, 17. januarja je PD
vaio svojo 50-letnico ustanovitve. Proslavo je vodit Ivan Eler, sedanji predsednik PD, ki je mnogo pripomogel k oživitvi prosv. delovanja v Elerjih po vojni, predvsem je mnogo prispeval, da se je kulturno delovanje usmerilo po poti napredka v korist ljudskih delovnih ljudi. V imenu SH PZ je govoril Fr. Gombač, ki je orisa! zgodovino prosvetnega društva, ki je obilno prispevalo v borbi za obrambo narodnih pravic slovenskega ljudstva. Domači moški pevski zbor pod vodstvom Loredana, ki je eden izmed naših najboljših, zborov, ie priredil koncert narodnih, udarnih in drugih pesmi ter navdušil številne navzoče, ki so prišli v Prosvetni dom. Zastopnik miljske sekcije, tov, Stellio je prinesel v imenu ostalih zahvalo za dosedanje sodelovanje in pomoč ter zboru poklonil šopek rdečih nageljnov.
Proslava u večjem obsegu pa bo, kot že javljeno, v poletnem času na prostem, ko.se bodo udeležila tudi ostala prosvetna društva ter prispevala k še večji počastitvi društvene 50-letnice.
Prosvetarka
Začela je kampanja za pristop v ZDZ
Začela se je kampanja za pristop v Zvezo demokratičnih žena. Kampanja bo dosegla višek z manifestacijami ob priliki 8. marca — mednarodnega dneva žena. V tem dnevu praznika in borbe za vse žene bomo lahko dejale, da je naša organizacija izpolnila eno izmed najvažnejših nalog, da je prišla potom svoje razglednice, ki ima kot simbol belo golobico z vejico mimoze, v dotik s tisoči žena obeh narodnosti.
Več ženskih krožkov je že pripravilo svoj delovni načrt m gotove smo, da ga bodo naše marljive in požrtvovalne prijatelice tudi izvedle, kot o-stala nakazana dela. Zenska organizacija je pripravila nekaj nagrad, od knjižnice do zastavic itd. Da bo imela kampanja za pristop v ZDZ čim boljši uspeh je treba obiskati žene od hiše do hiše, pogovoriti se z njimi ter jim objasniti potrebo, da se združijo, ker
samo na ta način se bodo lahko branili skupni interesi. Tako bomo lahko skupno branile mir, naše domove in naše Ozemlje pred tujimi osvajalci. ZDZ namerava nadalje nagraditi vse tiste prijateljice, ki so se odlikovale v tekmi za včlanjevanje. Nagrajene bodo javno, na praznikih 8. marca. To so delegatke, so žene, ki vršijo tudi drobno delo za organizacijo. Sirijo ženski demokratični tisk, oddajo morda tudi po eno vabilo in so v stalnih stikih z drugimi ženami. Tem našim prijateljicam želimo čim večje uspehe v njihovem delu z gotovostjo, da se bo naša organizacija predstavila 8. marca še močnejša in številnejša ter z dovršeno kampanjo za včlanjevanje.
*** Med delom v tovarni par-ketov se ie v ponedeljek ponesrečila 19-letna Nerina Strajn iz Doline 86. S prsti leve roke je zašla pod cirkularko. V bolnico so io sprejeli s prognozo okrevanja v 16 dneh.
»** V ponedeljek popoldne je bila okradena v stanovanju v ul. Valdirivo 16, 72-letna Augusta Belih ar vd. De Carrara. Odnesli so ji 110.000 'lir v gotovini, ki jih j-e hranila v predalu mizice v spalni sobi.
»»* v torek zvečer je umrl med prevozom v bolnico 52-letni Antonio Rusconi. Bolničarji so ga našli v ul Zo-rutti pred stavbo št. 10, kjer je ležal v nezavesti
prebito lobanjo. Verjetno- ga je
na peči obšla s’abost in je padel po stopnjišču, ki pelje na nave-
db 9. obletnici smrti Ivana Grmek daruje družina Cuk 800 lir za tiskovni sklad «Deta».
deno ulico.
*** V torek je v ulici Carducci neki Luciano Gubblotti podrl s svojim motorjem 51-letno Anoma-rijo De Bernardi por. Bonifacio, ki stanuje v ul. Madonnina. Do nesreče je prišlo v trenutku, ko je hotela ženska prekoračiti cesto. Odnesla je ie lažje poškodbe, ki si jih bo zdravila doma.
*** p,-j padcu v stanovanju si je v sredo 79-letna Emilia Perič vd Lupi iz ul. Gambini zlomila koik leve noge. Prepeljali so jo v glavno bo-lnico. Zdravniki so izrekli progi zo ozdravitve v dveh do treh mesecih.
*** Na sličen način si je istega dne zlomila kolk leve noge tudi 85-letna Luigia Pancino vd. Ci-metita iz ul. Timeus 1. Tudi njo so sprejeli v glavno bolnico z isto prognozo, seveda če ne nastanejo komplikacije.
V dneh od 14 do 20. t. m. se je v tržaški občini rodilo 57 otrok, umrlo je 73 oseb, porok je bilo 17.
gi taki elementi. Jasno je. ti je titovsko vodstvo moralo Ik čunati na vse to in moralo p*tut vzeti ukrepe, da ne bi saj k poglobilo krize in da ne i0 povzročilo še večji odpor pravi svoji politiki. Delovni ljufhc Jugoslavije so tudi ob tej ?e ; liki dokazali, da jih vsa s kot petletna gonja proti S'IJoj jetski zvezi in komunističnim
idejam ni omajala in da j
vedno stojijo na prejšnjem s,e,
lišču.
Zaradi vsega tega je priLj v Jugoslaviji do skrajno k1,^”
fuzne situacije. Ne smemo , koli pozabiti, da se JugosltL^ ja nahaja v dobi, ko po fy '
strani postaja vedno močne,
gibanje za prenehanje amisi
jetske in filozahodne politi!
kar je prav posebno prišlo UZ| izraza v manifestacijah L,. Trst, po drugi gffani pà" i^ staja čedalje močnejši prit>ls|, imperialistov za še odkrite!^ filozahodno politiko s strani, lovskega vodstva.
Jugoslavija preživlja v tl'"1 času težko notranjo krizo c y
gospodarskem, socialnem
političnem polju. Rastejo v«^1 ! izdatki, raste jugoslovan-7^ dolg, raste pomanjkanje, naf111 šča brezposelnost, ki je dot6”
gla število 500.000 brezpoS' nih, znižujejo se plače, prih:,’
do množičnih odpustov in $0
bankrota podjetij ter toval®1.0 Tej krizi gospodarskega ztJr*
čaja se pridružuje poostril
boja med delavskim razredi? 8 in delovnimi ljudmi na la strani ter buržoazijo in 111 iajočo kasto na drugi strat.U kar je razvidno iz agitacij, mestu in na vasi, iz stavk, c6,’
iz stavk študentov, kot se
e 1
nedavno zgodilo v Ljubija8;
Ta kriza se odraža tudi v l' to Vskih nvo'07lÌ7nnnnli »711*0
organizacijah. «ZvC komunistov» razpada, števf u njenih članov pada, takozvavjt socialistična zveza je skotf”1 umrla, nihče se ne udeležr®' njenih sestankov. Sedaj pa ”n 'e vsled tega ta kriza vgnezt, la tudi v titovskem vodstvj: Ze dejstvo, da je iz njega ■ ‘ padel eden izmed najvidnejš N članov, pomeni, da korenine*”' krize ne smemo iskati v Djii'an sovih člankih, marveč v po^o žaju dežele.	*3s
Djilasova «zadeva» se ne f končala s sklepi titovskefir vodstva. V trenutku, ko se j*di dežela začela tako očitno r°i bati, pomeni, da se bo kr«6*1 ooglobila in da bomo v krajšem času marsikaj novec 8 doživeli. Prav posebno še zavi ker se to gibanje izraža V mem vodstvu, ki ni več eDf no. Saj je prišlo na dan, da C bila tudi Kardelj in Rankmf
z Djilasom.	^
* * * v
Kot je bilo pričakovati, fci «zadeva Djilasa» ni zakl. uo st z izključitvijo Djilasa iz osre z njega odbora titovske strank16 «Borba» od 20. t. m. je obj;* vila na vidnem mestu pisi*10 titovske organizacije v P«0 čevu. v katerem se ostro ob5<ru zadržanje Vladimirja Dedijef? na seji osrednjega odbora «zv,2 ze komunistov», Kot je znaLn ;e bi! Dedijer edini član «c6,a tratnega komiteja», ki je bral ( Djilasa. Pričakuje se, da ,e tudi Dedijer izključen iz v1', stva kot «sokrivec» Djila;^e «Borba» je 20. prav tako ob-’t vila sporočilo uredništva. iVe pravi, da je Dedijer «manC liral» svojo intervencijo, k' bila objavljena, in da bo 2‘p pozneje objavljen njen ste1’^ grafski zapisnik.	v0.
V Beogradu se tudi pravi sta Djilas in Dedijer org8;fe zirala na Hrvatskem podta't^ protititovsko organizacijo- Vq ima namen, da se bori prot1 ■ j danjemu vodstvu.	tej
----	—e^hii
ti
Odgovorni urednik	-■
RUDOLF BLAŽIČ (Bla*1*!^ Založniitvo «DELA» . v. Tiski tip. RIVA. Torrebiioc*
D***lj**j« A IS	fb