PETROL, GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA. IZDAJA TRGOVSKO PODJETJE PETROL. IZHAJA OBČASNO. UREDNIŠKI ODBOR: STANE LENARČIČ, RAJKO NOVAK IN MILAN SEMENIČ. ODGOVORNI UREDNIK: STANE LENARČIČ- TISKA TISKARNA »TONETA TOMŠIČA« V LJUBLJANI
GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA PETROL
PETROL
Izvolili smo nov delavski svet
Dne 9. 5. 1972 se je na upravi podjetja v Ljubljani sestal novoizvoljeni delavski svet, katerega člani so:
Boc Marjan, Butala Jože, Ceraj Robert, Cimerman Anica, Čuk Leon, Dobošič Peter, Fras Ernest, Fajdiga Jože, Grilj Romeo, Hribernik Uroš, Karič Egon, dr. Janko Kosti, Kralj Marjan, Leban Ivan, Lovrenčič Franc, Magajna Adolf, Mako-rič Vladimir, Pelikan Rado, Petrič Edvard, Petje Marjan, Podboršek Janez, Stanič Vinko, Šilar Janez, Trapečar Rudi, Turk Milko, Vindišman Milan, Baloh Janko in Čotar Rado.
Na sejo so bili povabljeni tudi člani prejšnjega DS.
Sejo je začel predsednik prejšnjega DS tov. Wernig Vinko, dipl. ing., ki je pozdravil navzoče z besedami:
»Minila je mandatna doba dosedanjim članom DS. Le-ta je naj višji organ samoupravljanja v podjetju. Ustrezno temu je tudi problematika, ki jo obravnava na svojih sejah, dokaj zahtevna, ker pač v svojem mandatnem obdobju odloča o politiki podjetja. Ob tej priložnosti želim izreči svoje mnenje oz. ugotovitev, da smo dosedanji delavski svet dobro izbrali in je bilo zato reševanje problematike poslovanja podjetja ves čas zelo kvalitetno in konstruktivno. Četudi smo se pri oblikovanju mnenj včasih razhajali, smo končno vselej našli skupne rešitve ter o posameznih vprašanjih oz. problemih zavzeli enotna stališča. Moje mnenje je, da je ravno v tem uspeh dela dosedanjega delavskega sveta. Zahvaljujem se vsem dosedanjim članom DS za plodno sodelovanje ter jim želim na njihovih delovnih mestih naprej še veliko uspehov.«
Po nagovoru sedanjim in prejšnjim članom DS je predal vodstvo seje najstarejšemu članu tov. dr. Janku Kdstlu, ki je vodil sejo do izvolitve novega predsednika. Za predsednika DS pa je bil, po predlogu tov. Butale, ki je obrazložil in utemeljil predlog, izvoljen tov. Šilar Janez.
Novoizvoljeni predsednik DS je prevzel vodenje seje, se predhodno zahvalil za izkazano zaupanje in pozval novoizvoljeni DS za plodno sodelovanje pri nadaljnjem delu.
Po nadaljnjih točkah dnevnega reda je DS izvolil najprej izvršne organe in sicer:
Poslovni odbor:
Člani:
1. Šerbega Egon
2. Rožman Jože
3. Srebotnjak Jernej
4. Zagradnik Janez, dipl. ing.
5. Pelikan Rado
6. Butala Jože
7. Čotar Lado
8. Stanič Vinko
9. Leban Ivan
Namestniki:
1. Boc Marjan
2. Udovč Marjan
3. Matjažič Stane
4. Meze Janez, ing.
5. Zupan Silvo
6. Kos Franc
7. Preša Ana
8. Dornik Stane
9. Zuccato Vinko
Odbor za presežke in primanjkljaje:
Člani:
1. Zuccato Vinko
2. Makorič Vladimir
3. Peternel Aleš, dipl. ing.
4. Gernedelj Milan
5. Lauko Franc
6. Boc Marjan
7. Špilak Ivan
Namestniki:
1. Šušterič Franc
2. Gostinčar Oton, dipl. ing.
3. Pirc Janez, ing.
4. Steblovnik Andreja
5. Lovrenčič Franc
6. Gubanec Srečo
7. Zupančič Janez
Disciplinski odbor:
Člani:
1. Loboda Srečo
2. Privšek Karel
3. Preša Ana
Namestniki:
1. Šerbela Egon
2. Lieber Franc
3. Gregorič Alojz
Odbor za narodno obrambo:
Člani:
1. Rožman Jože
2. Leban Ivan
3. Lenarčič Stane
Namestniki:
1. Semenič Milan
2. Pelikan Rado
3. Vrhovec Janja
Nato je izvolil še komisije:
Stanovanjska komisija
1. Butala Jože — vodja
2. Poženel Julij
3. Grum Ivan
4. Vidic Ivan
5. Černjač Martin
Komisija za odpis osnovnih sredstev:
1.	Zupanc Jože, dipl. ing.
— vodja
2. Steblovnik Andreja
3. Šterk Jure
Centralna komisija za varstvo pri delu in požarno varnost:
1. Košir Milan, dipl. ing.
— vodj a
2. Butala Jože
3. Lenarčič Stane
4. Šimenc Jože
5. Rozman Tomaž, ing.
Komisija za počitniške domove:
3. Križan Avgust
4. Čičerov Stane
5. Vengar Jelka
6. Čuk Leon
7. Masten Milan
Na volitvah dne 24. 4. 1972 pa so PE izvolile tudi svoje organe, to je svete poslovnih enot.
Za informacijo navajamo predsednike svetov PE, izvoljene na teh volitvah.
To so:
1. dr. Kosti Janko — vodja	1.	PE	Ajdovščina,	Valič
2. Kos Franc	Viktor
Novoizvoljeni delavski svet
Novi predsednik DS tov. Šilar Janez vodi sejo naprej
LJUBLJANA, 6. junija 1972
INFORMACIJE
Zvezno tekmovanje bencinskih servisov
Tudi to leto se nadaljuje zvezno tekmovanje bencinskih servisov, ki ga organizira »Pe-trolunion« med svojimi člani, ki imajo maloprodajno mrežo.
Po podatkih analiz, ki jih je izvršil upravni odbor »Petrol-uniona«, so dosedanja tekmovanja, posebno pa lanskoletno, dosti pripomogla k temu, da so se izboljšale usluge na bencinskih servisih po vsej Jugoslaviji in da se prodajno osebje iz leta v leto strokovno izpopolnjuje. Takšno je tudi mnenje skoraj vseh včlanjenih podjetij, katera so vključila svoje bencinske servise v tekmovanje. Do enakega zaključka pa pridemo tudi, ko za preteklo obdobje pregledujemo dosežene rezultate ter lahko ugotavljamo, da so vedno bolj zgoščeni proti vrhu in da so razlike med posameznimi ocenami vedno manjše.
Leta 1970 je upravni odbor »Petroluniona« sprejel Pravilnik za zvezno ocenjevanje, po katerem se je ravnala zvezna ocenjevalna komisija. Pri delu je komisija ugotovila, da ima Pravilnik nekaj hib, zaradi katerih je bilo otežkočeno realno ocenjevanje glede na število prijavljenih in ocenjenih bencinskih servisov v posameznem podjetju, kot glede same ocenjevalne tabele. Na osnovi tega je upravnemu odboru »Petroluniona« predlagala nekatere spremembe, da bi bilo ocenjevanje čim bolj realno.
Bistvene točke Pravilnika, ki urejajo zvezno ocenjevanje, so povzete v naslednjem:
1. Vsako podjetje mora prijaviti 55 % svojih bencinskih servisov, ki jih določi na osnovi doseženih rezultatov internega ocenjevanja.
2. Število bencinskih servisov, ki se od prijavljenih dejansko ocenijo, je odvisno od števila skupno prijavljenih servisov po naslednji skali:
2. PE Avtopark-Delavnica, Lj., Janežič Jože
3. PE Brežice, Novak Anton
4. PE Celje, Privšek Karel
5. PE Koper, Prodan Ludvik
6. PE Ljublj. poslovalnica, Špilak Ivan
7. PE Maribor, Poženel Julij
8. PE Murska Sobota, Žekš Janez
9. PE Postojna, Luin Emil
10. PE Ptuj, Kolarič Janez
11. PE Rafinerija Maribor, Šulek Vladimir
12. PE Srmin-Instalacija, Boštjančič Sonja
13. PE Uprava Ljubljana, Gernedel Milan
14. PE Zalog, Ham Alojz
Kot je predsednik prejšnjega DS zaželel čimbolj plodno delo in uspehe pri delu novemu DS, tako tudi naš uredniški odbor želi vsem novoizvoljenim članom DS, izvršnim organom kot svetom PE čim plodnejše delo.
Če je prijavljeno do 20 servisov, se ocenijo 3 servisi, od 21 do 50 servisov, se ocenijo 4 servisi, od 51 do 100 servisov, se oceni 8 servisov, nad 100 servisov se oceni 10 servisov.
(Do sedaj je bilo pri vseh ocenjenih po 5 servisov, ne glede na to, koliko jih je bilo prijavljenih.)
3. Prijavljeni servisi morajo biti razvrščeni v tri grupe po številu zaposlenih in sicer:
I.	grupa do 4 zaposleni, II. grupa od 5 do 8 zaposlenih, III. grupa nad 8 zaposlenih.
Število za oceno iz posamezne grupe se določi procentual-no glede na skupno udeležbo. S tem se izognemo možnosti, da bi bili nekje ocenjeni npr. samo servisi s 4 zaposlenimi, drugod pa samo servisi z 8 ali več zaposlenimi.
4. Ocenjuje tričlanska komisija po tabeli za ocenjevanje, ki se od lanskoletne bistveno ne razlikuje.
Kolikor bi dva ali več bencinskih servisov dobila enako povprečno oceno, se vrstni red pri končnem plasmaju določi tako, da prednjači servis, ki ima boljši seštevek pod točko 1, 3, 8, 9, 11 in 12.
Navajamo skrajšano tabelo ocenjevanja (po točkah):
		Možne točke za zvezno tekmovanje	Po »Petrolov tabeli
1.	Okolica	4	4
2.	Cestišče	4	4
3.	Prodajni		
	prostor	13	12
4.	Skladišče	5	6
5.	Garderoba	5	7
6. Sanitarije			
	— umivalnica	10	9
7.	Sanitarije WC	11	8
8.	Osebna		
	higiena	13	12
9.	Oprema		
	servisa	11	12
10. Oprema			
	prodajalcev	4	5
11.	Administracija	3	3
12.	Postrežba	17	18
5. Ocenjuje se od 10. 8.—31.
10.	v tekočem letu.
6. Sistem nagrad ostane nespremenjen in sicer:
— servis, ki osvoji prvo mesto, dobi pokal v trajno last
— prvih deset servisov dobi denarne ali blagovne nagrade v višini, ki jih za vsako leto določi upravni odbor »Petroluniona« za vse zaposlene na nagrajenem servisu (zaposlen najmanj 3 mesece), poleg tega dobi servis tudi diplomo.
— drugih deset servisov od št. 11—20 dobi samo pismene pohvale.
Pri »Petrolu« izvršimo selekcijo za prijavo 55 °/o naših servisov tako, da vzamemo povprečne ocene po kvartalih od
zadnjega zveznega ocenjevanja dalje, to je zadnji kvartal preteklega leta in prva polovica tekočega leta. Prijavo za tekmovanje je treba poslati v VII. mesecu, da se komisija lahko pravočasno pripravi za ocenjevanje.
Glede na število bencinskih servisov bomo lahko prijavili za tekmovanje nad 100 bencinskih servisov ter jih bo dejansko ocenjenih 10.
Želimo, da bi bilo vseh 10 dobro ocenjenih in da bi komisija pri delu imela lahko delo ne glede na to, kateri servis od. prijavljenih bo izžreban za ocenjevanje.
Seveda pa bo težko priti na seznam prijavljenih, če ...
SESTANEK POSLOVODIJ V PE CELJE
Dne 22. 4. 1972 je bil v Poslovni enoti Celje sestanek poslovodij, katerega sta se poleg upravnika PE, referenta za bencinske servise in poslovodij udeležila tudi šef sektorja drobne prodaje in direktor finančno računskega sektorja.
Na sestanku, ki je bil organiziran na pobudo sektorja drobne prodaje, je bila obravnavana problematika drobne prodaje. Ugotovljeno je, da raven kulturne postrežbe pada. V praksi se namreč vse pogosteje opaža, da se posamezne faze poslovnega dogodka na servisu opravljajo nestrokovno ali celo opuščajo. To še posebej velja za ponudbo dodatnih uslug in blaga.
V nadaljevanju obširne razprave, ki je trajala več ur, pa je tekla beseda predvsem o: asortimentu blaga in avtomate-riala, kreditiranju kupcev, delu sezoncev in pravilnem odnosu do njih, nošenju delovnih oblek v sezoni, odpiralnem času servisov, ocenjevanju, požarni varnosti in drugem.
Nazadnje je bilo soglasno sklenjeno, da so potrebni takojšnji ukrepi za izboljšanje stanja v predstoječi sezoni, še posebej glede kulturne postrežbe. Nadalje je balo sklenjeno, da prejmejo vsi servisi po en izvod sklepov sestanka, tako da se bodo lahko z vsebino razprave seznanili vsi zaposleni v poslovni enoti.
Karl Privšek
PREDAVANJE O MAZANJU V INDUSTRIJI
Društvo inženirjev in tehnikov Celje je dne 5. maja 1972 organiziralo predavanje o mazanju v industriji. Namenjeno je bilo vodstvenemu in ostalemu tehničnemu kadru vzdrževalnih služb v tovarnah in podjetjih s področja Celja in okolice.
Šef naše tehnične službe ing. Gostinčar je predaval o teoretičnih osnovah mazanja, pravilni izbiri in pravilni uporabi maziv, referent naše tehnične službe ing. Udovič o pripravah za mazanje z olji in mastmi, predstavnik Ferromota iz Maribora tov. Torkar o osnovah in praktičnih izkušnjah s specialnimi mazivi na osnovi mo-libdenovega disulfida in posebnih sredstvih za vzdrževanje električnih kontaktov, referent naše tehnične službe ing. Peternel o ekonomsko tehničnih učinkih in organizaciji mazanja, tov. Krepek iz Ferromota Maribor pa o pomenu tehničnih posvetovanj s področja specialnih maziv in mazanja.
O delovanju jugoslovanskega društva za uporabo goriv in maziv ter o smernicah za bodoče delo tega društva na pod-dročju Slovenije je spregovoril prof. Struna, ki je tudi vodil diskusijo o vseh referatih. Diskusija je bila zelo živahna in je pokazala, da so taka srečanja za operativno osebje, zadolženo za mazanje in vzdrževanje, izredno koristna.
P. A.
NOVE INFORMACIJE
Zadnje dni smo čitali v »Delu« o vlomu na bencinski servis Leningrajska c. v naši poslovni enoti Maribor in prav tako naslednjega dne na Gosposvetski cesti.
V obeh primerih so vlomilci odšli praznih rok. To pa samo zaradi tega, ker so upravljavci servisov poslovali po naših navodilih, kajti vlomilci niso mogli najti ključev od blagajne in tako niso mogli priti do denarja.
V obeh primerih so delavci na teh servisih ravnali povsem pravilno po naših internih navodilih, za kar jim gre vsa pohvala.
bomo imeli takole aranžirane košarice če. . .
bomo dovoljevali raznim obrtnikom, da tudi po končanem delu takole puščajo svoje pripomočke po servisih in če ne bomo prejetega blaga sproti shranjevali in sortirali in če...
bomo imeli takole urejena ozadja naših servisov.
Poslovodja - kreator in nosilec maloprodajne politike bencinskega servisa
V času od 5. 4. do 10. 5. 1972 so bili delovni sestanki vodstvenega kadra — poslovodij bencinskih servisov v enotah: Ajdovščina, Brežice, Celje, Maribor, Murska Sobota, Postojna, Koper in Ptuj. Na povabilo poslovnih enot so se sestankov udeležili tudi direktor sektorja drobne prodaje, šef oddelka za organizacijo drobne prodaje, na nekaj sestankih pa je prisostvoval direktor finančno računovodskega sektorja.
Namen sestankov je bil predvsem menjava mnenj in dosedanjih izkušenj ter odpravljanje nekaterih slabosti pri organizaciji drobne prodaje, s poudarkom na vlogi poslovodij bencinskih servisov kot organizatorjev dela na bencinskih servisih.
Podobni sestanki so bili organizirani tudi v preteklem
letu, vendar so bili letošnji sestanki, po moji |oceni, bolj plodni in problematika s strani poslovodij obdelana in ocenjevana v širšem obsegu, kar je vodilo k smiselni razpravi in enotnim stališčem glede posameznih vprašanj.
Kljub temu,' da je bil cilj sestankov dvig kulturne postrežbe na naših bencinskih servisih, se v razpravi nismo dolgo zadrževali ob strokovnih razpravah glede posameznih opravil med poslovnim dogodkom — prodajo, pač pa smo več časa posvetili organizacijskim prijemom poslovodij in drugim zadevam, ki posredno pripomorejo k dvigu kulturne postrežbe na naših bencinskih servisih. Težko je v kratkem sestavku opisati vse, o čemer smo na sestankih razpravljali, zlasti zadeve, ki so svojstvene za posamezno poslovno enoto, vendar bom skušal zajeti bistvene elemente razprav, ki so se pojavili v večini poslovnih enot.
Za dobrega trgovca je važno, da ima na zalogi vse blago v
optimalnih količinah, kar pomeni ne preveč in ne premalo. Nekateri poslovodje so bili opozorjeni na pomanjkljiv asortiment in neredno naročanje blaga. Res je, da v trenutni gospodarski situaciji podjetje nima vedno na zalogi vsega blaga, po drugi strani pa je tudi res, da na servisih večkrat zmanjka blago, ki ga je dovolj na zalogi, do česar pri normalnem poslovanju ne bi smelo priti.
Na mnogih servisih so poslovodje, z namenom, da kupcem čim bolj ustrežejo, delno pa tudi z željo po večjem prometu servisa, prodajali razno blago v večjih količinah. Na podlagi tega so imeli servisi uskladiščene velike količine blaga v sodih. Dogovorili smo se, da servisi v bodoče ne bodo več prodajali blaga v večjih
količinah (celih sodih), ker imamo že na vseh skladiščih organizirano prevozno službo, tako da kupec lahko naročeno blago dobi v določenem času na dom. S tem je odpravljena nevarnost odtujitve (kraje) blaga, prilagajamo se poostrenim požarnovarnostnim predpisom, okolice servisov imamo lahko bolj urejene in osebje servisa lažje opravlja osnovno dejavnost.
Ker imamo občasne težave z nabavo uvoženih motornih olj, so se poslovodje zavzemali za propagandne oziroma reklamne akcije za Motorol Multigra-de. Težko prepričajo kupce v kvaliteto blaga, ker je blago kljub triletni proizvodnji praktično še neznano večini kupcev.
Glede na širjenje dodatnega asortimenta in zelo majhne razstavne prostore na dokajšnjem številu bencinskih servisov so poslovodje pozdravili idejo o nabavi premičnih izložbenih vitrin, katere pripravlja sektor drobne prodaje.
Pogovorili smo se tudi o pomembnosti natančnega izvaja-
nja danih navodil glede kreditne prodaje. Ponovno je bilo poudarjeno, kakšne težave se pojavijo, če se blago izda kupcu, ki nima sklenjene pogodbe, če je na dokumentih vpisana napačna šifra in podobno. S tem v zvezi je bilo dosti različnih mišljenj glede vpisovanja registrske številke prometnih dovoljenj. Vendar smo se povsod zedinili, da je to potrebno predvsem iz dveh razlogov — da zaščitimo posamezna podjetja kot kupca in našega prodajalca, da jih ne bi nepošteni posamezniki izkoriščali.
[PETRO^
Poudarjena je bila vloga poslovodij pri vzgoji kadra na delovnem mestu. Posamezni poslovodje se za vzgojo niso dovolj prizadevali, nekateri pa so načrtno vodili kadrovsko politiko tako, da prodajalcem niso dali možnosti za strokovno rast, posebno v administrativ-no-organizacijskem pogledu, kar je negativno vplivalo na celotno poslovanje bencinskega servisa. Kadrovsko vprašanje je za vsako podjetje zelo važno, zato morajo vsi dejavniki stremeti za tem, da si vzgojimo prodajalce, ki bodo v čim večji meri kos samostojno opravljati vsa dela na bencinskem servisu.
Veliko število poslovodij se je v razpravi dotaknilo vprašanja osebne urejenosti prodajalcev, oziroma neurejenih las. Predlagali so, da samoupravni organi podjetja o tem problemu razpravljajo ter ukrepajo s predpisi, tako kot je to urejeno za kuharje, strežnike, miličnike in razne druge stroke. Če ni drugega načina za ureditev tega problema, naj se razpiše referendum med prodajalci!
Dokaj močna razprava se je na nekaterih enotah razvila o tem, ali mora poslovodja večjih servisov pri strežbi nositi torbico ali ne! Skupaj smo ugotovili, da jo pri strežbi mora imeti. Poleg enotnosti dela na vseh servisih našega podjetja je tudi važna ugotovitev, da ima poslovodja na servisu z dvajset in več zaposlenimi sicer res več organizacijskega dela kot ostali, vendar pa je dolžan ob povečanih sunkih prometa tudi sam streči ter poslovni dogodek zaključiti v celoti. Če torbice ne bo imel, bo moral poklicati enega izmed prodajalcev, da zaračuna izdano blago, seveda bo moral ta prodajalec začasno prekiniti strežbo ter jo kasneje nadaljevati, vse skupaj pa povzroča dezorganizacijo dela, povzročitelj pa naj bi bil poslovodja?
Poslovodje so opozorili na težave, ki jih imajo z nepravočasnim obveščanjem s strani uprave, posebno glede zadev, ki imajo določen rok za izpol-
nitev. Običajno je ta rok prekratek, včasih pa že zamujen. Zato morajo strokovne službe problematiko obdelati pravočasno ter zahteve poslati enotam toliko prej, da bodo imele realno možnost za pravočasno obdelavo.
Glede odpiralnega časa bencinskih servisov je bilo dogovorjeno, da poslovodje skupaj z upravami enot proučijo možnost, da bi na nekaterih servisih ob nedeljah ukinili popoldansko izmeno, v primeru gostejše mreže pa bi morebiti na nekaterih servisih ukinili celodnevno prodajo. O problematiki odpiralnega časa bo potrebno razmišljati predvsem pri odpiranju novih servisov.
V zvezi z delovnimi oblekami so bili dani predlogi, ki naj se prouče v organih samoupravljanja, da bi prodajalec dobil po dosedanjih pogojih večje število kombinezonov kot bluz, ker se hitreje strgajo. Drugi predlog pa je bil, da se priskrbijo šoferjem in mehanikom delovne obleke v drugi barvi kot prodajalcem. Razlog je ta, da to osebje zaradi narave dela nima vedno tako čistih oblek kot prodajalci, v pretežni meri pa delajo po bencinskih servisih ter s tem negativno vplivajo na občutke kupcev glede osebne higiene prodajnega osebja.
Obravnavali smo še vrsto drugih zadev, specifičnih za posamezne poslovne enote, oziroma posamezne servise. Mnenje vseh prisotnih ob zaključkih sestankov pa je bilo, da so takšni sestanki potrebni in koristni, ter da bi jih bilo potrebno organizirati pogosteje, kajti sproščen razgovor mnogo pripomore k razčiščevanju načelne in tekoče problematike, obenem pa daje možnosti utrjevanja enotnih oblik dela na bencinskih servisih.
Stane Matjažič
Dopisujte v PETROL
Skupina poslovodij PE Ajdovščina, fotografirana po delovnenf sestanku dne 5. 5. 1972
Skupina poslovodij PE Maribor, Murska Sobota in Ptuj. Delovni sestanek poslovodij vseh treh enot je bil dne 10. 5. 1972 v prostorih rafinerije olj v Mariboru, od koder je tudi posnetek
**	-a.«*-	it	.
Ob osemdesetem rojstnem dnevu tovariša Tita
Svet o Titu in o nas
Po vojni je svet vedno bolj pazljivo prisluhnil Titovim besedam. O Titu in o Jugoslaviji se je govorilo s spoštovanjem ali s sovraštvom v vseh sredinah in v vseh deželah — svobodnih in odvisnih, velikih in majhnih. Tako je Jugoslavija »majhna dežela med dvema svetovoma« vstopila v orbito vseh mednarodnih dogajanj.
Po anketi nekega ameriškega inštituta o tem, kolikokrat je bilo neko znano ime omenjeno na straneh svetovnega časopisja, je bilo Titovo ime leta 1949 na drugem, naslednjega leta pa na prvem mestu. Do današnjih dni je ostalo med najbolj pomembnimi velikani sodobnega sveta.
Če bi iz neizčrpnega morja besed, ki so jih napisali tujci o Titu in Jugoslaviji, 'izločili misel, ki je najbolj pogosta, bi bil odgovor naslednji: Tito in Jugoslavija sta eno in isto, en pojem, neločljiv drug od drugega.
Pustimo, naj bolj ali manj znane osebe spregovorijo same.
Rene Marchand, univerzitetni profesor v Mehiki in pisatelj pravi: Jugoslovanska pojmovanja so bila pogosto kritizirana... vendar so ostala v duhu marksizma. Po mojem mnenju je Jugoslavija najbolj dosledno razlagala leninizem. Osebno ne sprejemam dialektičnega materializma niti ne verjamem, da bo kapitalizem izginil sam od. sebe, da bo izginila socialistična družba ... Zavračam pa trditev, da je Jugoslavija diktatorska dežela. Ponovne izvolitve maršala Tita za predsednika ni treba razlagati kot dokaz diktature. Za mene je to potrditev Titove priljubljenosti, ki jo lahko razlagamo s priljubljenostjo, ki jo je užival Roosevelt. ..
Dunajski »Sildost Tagespost« piše: Jugoslavija je ponosna na to, da mnoge znane osebnosti svetovne politike iščejo stik s šefom jugoslovanske države in da dopisniki svetovnih časopisov želijo imeti z njim intervju. Kdo se je pred drugo svetovno vojno oziral na to, kakšnega mnenja je jugoslovanski kralj ali njegovi ministri o tem ali onem mednarodnem dogodku? Njih so vprašali komaj za stvari, ki so zadevale samo Jugoslavijo.
Predsednik norveške vlade Einar Gerdhardsen izjavlja: Predsednik Tito je velika osebnost in eden od resnično velikih državnikov na sedanjem, svetu, Jugoslavija pa dežela, ki doživlja hiter razvoj in napredek.
Oscar Vajda Vais, čilski politik in javni delavec, izjavlja: Nimam namena, da bi pel slavospeve, toda trdno verjamem, da ima samoupravljanje za nas tak pomen, kot ga je imela za Marxa Pariška komuna.
Finski časopis Hvudstbladet piše: Neodvisno od tega, kakšno podobo bo imela Titova dežela po 10, 20, 50 ali 100 letih, je njegovo ime že neizbrisno vrezano v anale XX. stoletja. Brez njega in njegovega dela bi bila
Jugoslavija, s tem pa tudi Evropa in drugi predeli sveta, drugačni. Torej je treba ugotoviti, da predstavljata Titova osebnost in njegovo delo bogato in hvaležno gradivo za vse, ki verujejo in dokazujejo, da rojeni voditelj ni samo orodje brezimenih in kolektivnih sil marveč da je ta voditelj tudi ustvarjalec zgodovine.
Henri Emil, član francoske akademije: Kadar nekdo v moji navzočnosti izgovori besede Tito in Jugoslavija, vedno pomislim na najbolj pesniško hrabrost našega časa. Dežela, čista pred obličjem zgodovine.
Jean Saraille, znanstvenik in rektor pariške Sorbonne: Pod močnim Titovim vplivom se je sodobna Jugoslavija v celoti usmerila k prihodnosti in postala ustvarjalec neke sodobne ekonomije in kulturnih dobrin, ki so dostopne vsem, ne le privilegiranim slojem. Pogled na svet bi bil brez današnje Jugoslavije hudo žalosten ...
Jugoslavija je na zunanjepolitičnem polju razvijala odnose z mnogimi deželami in podpirala številne dežele, ki so šele pridobile svojo neodvisnost, pri čemer je z njimi sodelovala enakopravno in nesebično.
Podobno oceno je izrekel v nekem predavanju tudi Willy Brandt z naslednjimi besedami: Moja dežela je zainteresirana za ureditev odnosov z Jugoslavijo, zlasti zaradi pomembne vloge, ki jo ima v reševanju evropskih in mednarodnih problemov.
Vršilec dolžnosti holandskega premiera H. J. Vitemen je dejal: Zemljepisni položaj Jugoslavije in njen zgodovinski razvoj sta prispevala k temu, da je postala ena od nosilcev skupine neuvrščenih držav v okviru boja za varnost in mir. Poudarjena vloga Jugoslavije v tej skupini je v veliki meri rezultat Titovega osebnega, mednarodnega ugleda.
Franz Jonas, predsednik avstrijske republike, je med po-
zdravnim nagovorom dejal predsedniku Titu: Zasluge vaše ekscelence za SFRJ, vaša izredna dalekovidnost in vaša občudovanja vredna odločnost v vseh krizah so zgodovinskega pomena, kar v enaki meri priznavajo prijatelji in sovražniki. Tudi v Avstriji s hvaležnostjo spoznavamo, da se vi, gospod predsednik, ob vsaki priložnosti aktivno prizadevate za ohranitev miru in razumevanja med ljudmi.
Predsednica centralnega odbora organizacije sovjetskih žena, Vida Popova, je izjavila: Predsednik republike Tito je dandanes vsekakor ne samo eden od najpomembnejših Jugoslovanov, marveč tudi eden od tistih, ki so globoko privrženi ideji miru...
Iraški »Bagdad Observer« objavlja na naslovni strani: Predsednik Tito je eden od vodilnih zastavonoš narodnoosvobodilnih gibanj XX. stoletja. Jugoslovanski predsednik je tudi neumoren zastopnik politike neuvrščenosti in izločanja vseh oblik napetosti, ki vodijo ali grozijo, da pripeljejo do vojne.
Shridhar Telkar, indijski filozof in javni delavec, piše v svoji knjigi »Tito, človek miru«: Tito je rojen revolucionar in strasten oboževalec svobode ... Resnica je, da se je za uspešno vodenje vojne in zmago osvobodilne borbe treba zahvaliti njegovemu vojaškemu geniju in trdni veri v zmago. Toda Tito je hkrati človek miru.
Predsednik ZDA Richard Nixon je dejal:	Predsednik
Tito je ne samo velik voditelj svoje dežele, marveč tudi človek, ki je že mnogo let velikan na svetovnem prizorišču.
Farah Džubran, indijski književnik in javni delavec, piše v svoji knjigi v arabskem jeziku »Svet, kot sem ga videl«: Po pravici je rečeno, da je Tito poslanec miru naše dobe. On je navdihovalec ideje miroljubne
Komuna -samoupravna in družbenopolitična skupnost
Koordinacijska komisija zvezne ustavne komisije je končala razpravo o tem, kako bi bilo treba na najbolj ustrezen način in v novi ustavi rešiti vprašanje ureditve komune. S tem je koordinacijska komisija končala začetno razpravo o novem skupščinskem in komunalnem sistemu, o drugih dveh področjih — o pravosodju in o družbenoekonomskih odnosih v združenem delu — pa se bo razpravljalo konec meseca.
Potem, ko je ugotovila, da je komuna samoupravna in družbenopolitična skupnost, pri čemer je največji poudarek na njeni samoupravnosti glede na državnost, je koordinacijska komisija posebej preudarila načine in oblike, s katerimi bi se uresničevala samoupravna demokracija v občini.
koeksistence. Njegova dolga potovanja imajo za cilj — širjenje te ideje... Titova potovanja v Evropi, v Azijo in Afriko — na tri kontinente — so ostala kot večen spomin. V mnogih mestih, velikih in majhnih, so prihajali milijoni ljudi na ulice, v pristanišča, na polja in na morska obrežja, da bi pozdravili v osebnosti Tita nov svet, svet, ki ne želi vojne, svet, ki se bori za mir in svobodo.
Ljudski poslanec DR Nemčije Kati Schaub je bila kratka: Tito in Jugoslavija — ali ne pomeni to hkrati mir in boljše odnose med ljudmi.
U Ba Šve, burmanski politik in državnik: Maršal Tito zavzema na mednarodnem prizorišču edinstveno in pomembno mesto, tako edinstveno, da vsakdo, kdorkoli bi to bil, in kjerkoli bi se nahajal, ve mnogo o njem...
p E T R 0 L
PETROL
Bencinski servis Pragersko
Čeprav bo to predmet republiških ustav in občinskih statutov, je vendar prišlo v komisiji do sklepa, da bi morali biti osnovne oblike izražanja samoupravnih pravic občanov zbori občanov v krajevnih skupnostih, nato zbori delovnih ljudi v združenem delu in — kot ena od naj popolnejših oblik neposredne demokracije — referendum.
Referendumu kot ustanovi se posveča poseben pomen, ker se prek splošnega izjavljanja, ki bo vsekakor neposredno in tajno, občan zavaruje pred raznimi političnimi pritiski, ki bi lahko vsilili nekaj, česar delovni človek in občan ne želita. Ko se govori o referendumu, se sedaj največkrat misli na izjavljanje občanov in delovnih ljudi o samoprispevku. Vendar smo lahko prepričani, da bo v nadaljnjem razvoju samoupravljanja prišlo tudi do tega, da se bodo občani prek referenduma izjavljali tudi za neke zakone.
Da bi občan lahko prepričano rekel »da« ali »ne«, mora biti seznanjen s tem, o čem odloča. To pomeni, da mora biti vprašanje, ki mu bo zastavljeno, tudi jasno obrazloženo, toda — prav tako mora biti občan vse bolj kvalificiran, da bi se kvalificirano odločil.
Koordinacijska komisija se je ukvarjala tudi z odnosi občin proti širšim družbenopolitičnim skupnostim, pokrajinam, republikam in zvezi. Izhajati je iz načela, da se v komuni rešuje vse, kar je pomembno za občane in delovne ljudi. To pomeni, da sta zaželena čim manjša intervencija širših družbenopolitičnih skupnosti in določeno ustavno zavarovanje občin pred vplivi »od zgoraj.« Toda — občan in delovni človek, kot že rečeno, ne uresničujeta vseh svoj h interesov samo v komuni, zainteresirana sta tudi za širša družbenoekonomska in politična dogajanja in — v skrajni liniji — za cel družbeni sistem.
Kakorkoli bi si že prizadevali, da bi se komuna zavarovala pred »širšimi strukturami državne oblasti«, prav toliko si je treba prizadevati, da bi se v novi ustavi spodbudil proces, ki bi ščitil samoupravljanje in samoupravne mehanizme pred občinskimi oblastmi. Čeprav se državna oblast in samouprava v komuni vzajemno prepletata in dopolnjujeta, je vendar samouprava tista, ki ji je treba dati možnost za večji vpliv. Pri nas so se, kot je bilo ugotovljeno, že pojavljala nasprotja med občinskimi skupščinami in delovnimi organizacijami.
Kot na področju skupščinskega sistema, tako je tudi na področju določevanja nove fiziognomije komune kot družbenopolitične in samoupravne celote ostalo še več nerazčiščenih stališč, h katerim se bo morala koordinacijska komisija vrniti na naslednjih sejah.
Razgovor s prodajalcem Vinkom Mužarjem
Mazanje motornih žag
Vinko Mužar je zaposlen na bencinskem servisu Hudinja Celje kot prodajalec I. K Petrolu je prišel novembra 1969 iz gradbenega podjetja. Čeprav Po poklicu ni trgovec, mu je z vestnim in prizadevnim delom uspelo kmalu napredovati. Servis Hudinja je v letu 1971 v zveznem tekmovanju dosegel lep uspeh, saj je zasedel tretje mesto v državi.
Tov. Mužar, ali imate pri svojem delu glede na to, da ste po poklicu gradbenik, kakšne težave?
Da, nekaj težav je v začetku že bilo. Čeprav sem kot novinec dobil obširna teoretična napotila, pa na servisu Mariborska cesta Celje, kjer sem z delom pričel, ni bilo pravega razumevanja za nas novince. Kasneje so se stvari izboljšale in sem z uspehom premagoval vse ovire, saj me delo na servisu izredno veseli. Lahko rečem, da danes posebnih težav pri delu nimam več.
Servis Hudinja je, kot smo že v uvodu navedli, dosegel v zveznem ocenjevanju lep uspeh. Ste z uspehom na servisu zadovoljni?
Na uspeh smo zelo ponosni, vendar pa bi poudaril, da je potrebno veliko truda in predvsem kolektivnega dela, da se doseže tako stanje. Smatram, da bi v zveznem tekmovanju lahko dosegli kakšno mesto višje, če bi bili kriteriji ocenjevanja bolj objektivni.
Glasilo Petrol naj bi bilo sredstvo najširšega obveščanja kolektiva, poleg tega pa tudi sredstvo medsebojnega spoznavanja. Kakšno je vaše mnenje o glasilu?
Takoj v začetku bi povedal, da me je motilo predvsem to, da je glasilo Petrol izhajalo tako neredno. Tudi glede obsega bi lahko povedal, da so štiri strani odločno premalo. Moram pa povedati, da mi je na primer zadnja številka glasila zelo všeč, saj je veliko bolj pestra od lanskih. V glasilu pogrešam več vesti iz drugih poslovnih enot, predvsem iz servisov. Zelo me namreč zanimajo problemi drugih prodajalcev in še posebej reševanje teh problemov.
V zadnji številki glasila je bil objavljen sestavek tov. Ma-tjažiča o ocenjevanju in nagrajevanju delavcev na bencinskih servisih. Ker vas to kot prodajalca neposredno zadeva, nas zanima mnenje o ocenjevanju in nagrajevanju.
2e večkrat sem slišal trditev, da je ocenjevanje odveč. Moje mnenje je, da je ocenjevanje potrebno, vendar pa naj bo to objektivno in življenjsko. Ocenjevalec naj prisluhne težavam prodajalca in mu tudi verjame. Jaz sem na primer imel ob nekem ocenjevanju umazano delovno obleko, zaradi sprejema direktne pošiljke plinskega olja. Kljub temu, da sem pri sprejemu zelo pazil, sem se le umazal. Ko sem to kasneje povedal ocenjevalcu, ta tega ni upošteval.
Mnenja sem tudi, da je razpon ocenjevalne tabele od 96— 100 točk preveč tesen, saj lahko vsak servis kaj hitro izgubi točko ali več. Po mojem bi bil bolj pravičen razpon od 90—100 in bi bila tako vsaka točka malo manj pomembna. Želel bi tudi, da se na primer ocenjevalec po končanem ocenjevanju pogovori z vodjo izmene, ne pa da samo pusti ocenjevalno tabelo in odide.
Ali je po vašem mnenju ocenjevanje zajeto v vrednosti točke v prevelikem odstotku?
Odstotek po mojem še ni dovolj velik, saj za dober servis to ni noben problem. Prodajalec in seveda celotno osebje servisa se mora zavedati »teže« deleža kulturnega poslovanja oziroma ocenjevanja.
V sestavku tov. Matjažiča je omenjena tudi degresija prometa na uro. Kaj mislite o de-gresiji vi?
Degresija prometa na uro je krivična in bi jo bilo potrebno takoj odpraviti. Saj je prodajalec na primer za svoje delo, če se tako izrazim »kaznovan«, namesto da bi za svoj trud prejel ustrezno povračilo. Velikokrat se namreč zgodi, da se zaradi tega ali onega vzroka promet na servisu v določenem obdobju bistveno poveča, prodajalec pa od tega nima veliko.
In na koncu še splošno vprašanje, tov. Mužar. Ste pri podjetju Petrol zadovoljni?
Z delom sem zadovoljen, vendar pa bi kot prodajalec želel več osebnega kontakta s predstavniki uprave, posebno iz Ljubljane. Nemalokrat se zgodi, da se ta ali drug tovariš pogovori samo s poslovodjem, prodajalec pa ostane ob strani. Tudi mi prodajalci imamo probleme in bi se radi o njih pogovorili, ne samo na ravni poslovne enote.
Za vaše odgovore, tov. Mužar, najlepša hvala! Želimo vam še obilo delovnih uspehov in osebnega zadovoljstva!
Spraševal: Karl Privšek
Slovenija je ena izmed pokrajin, v kateri je precej površin pokritih z gozdovi. Tudi v krajih, v katerih je zaradi nesmotrnega izkoriščanja gozdov nastala nepopravljiva škoda, se posamezniki in skupnost trudijo ponovno pogozditi nekoč zelo porasle površine. Primer takega izkoriščanja so naša obmorska področja.
Včasih je bila preprosta sekira edino gozdarjevo orodje. Razvoj na vseh področjih tehnike je omogočil uvajanje modernejših orodij tudi v gozdarski dejavnosti.
Med opravila v gozdu so prištevali predvsem podiranje dreves. Podiranje dreves je postalo danes igrača. Z nekaj vaje in s primernim orodjem lahko brez posebnih težav tudi skoraj začetnik opravi enako količino dela kot včasih nekaj mož. Veliko učinkovitost v gozdu omogočajo poleg drugih orodij predvsem motorne žage.
Kot pove že naziv, je motorna žaga predvsem orodje za gozdarja, uporabljajo pa jo vsi,
bližji bencinski črpalki, kjer opravlja vse »preračunavanje odstotkov« avtomat kar sam. Tako je delo z žago brezskrb-nejše in veliko bolj zanesljivo. Za cel dan dela v gozdu pa ena sama polnitev v rezervoarčku žage še zdaleč ne zadostuje. Posode, v katerih se prenaša gorivo na delovišče, morajo biti čimbolj čiste in tesne. Pri netesnih posodah obstaja vedno nevarnost nastajanja kondenzirane vlage, posebno še spomladi, ko se pojavljajo prek dneva velike temperaturne razlike. Pri točenju goriva iz posode v rezervoarček žage se tako lahko natoči tudi kondenzirana vlaga (voda), ki kasneje povzroča motnje pri delu.
Mazanje verige in vodila žage (lista) ni nič manj zahtevno. Dovajanje maziva na verigo in na list žage lahko opravlja posebna črpalka za olje in je tako dovajanje maziva med obratovanjem žage neprekinjeno, lahko pa je dovajanje mogoče prek posebne tlačil-
mest, ki jih je potrebno redno mazati z mastjo. V priporočilu proizvajalca so navedena zelo nazorno. Režim dela z žago določa tudi število potrebnih mazanj. časovni presledki mazanja so podani glede na število obratovalnih ur. Z univerzalnimi litijevimi mastmi je mazanje popolnoma zadovoljivo. Tovrstne masti so: INA LIS-2, INA LIS-3, SHELL ALVANIA 3 in še nekatere, ki so izdelane na podobni osnovi. Posamezni proizvajalci žag predpisujejo' celo nekatere masti, ki so sposobne prenašati tudi večje obremenitve — v vseh takih primerih se je potrebno posvetovati o pravem mazivu z našo TEHNIČNO SLUŽBO.
ing. Alojz Udovič
PETROL
1
f
& / ^
I
sr/.-^ r
ki imajo opraviti s predelavo lesa (tesarji, mizarji itd.). Sestavljena je iz motorja in primerne verige, na kateri so pritrjeni posebno oblikovani noži (rezila).
Motor, ki poganja verigo, je lahko običajen dvotaktni motor z notranjim zgorevanjem, verigo pa lahko poganja tudi elektromotor. Izvedba z elektromotorjem je priporočljiva za rabo žage v zaprtih prostorih, ker povzroča manj hrupa in nobenih zdravju škodljivih izpušnih plinov.
Dvotaktni bencinski motor je potrebno mazati. Mazanje dvotaktnih motorjev omogoča dodatek primernega olja v pogonsko gorivo. Za vse dvotaktne motorje velja, da potrebujejo v prvih obratovalnih urah nekoliko bogatejšo mešanico, nekoliko večji odstotek olja v gorivu. Splošnega priporočila o odstotku olja v gorivu ni in je potrebna natančna informacija pri proizvajalcu žage. Tako priporoča firma JO-BU za nekatere svojih tipov žag celo uporabo 10 °/o mešanice, sicer pa se vrtijo priporočila okrog 5 %>. Za izdelavo mešanice so najprimernejša olja za dvotaktne motorje, kot npr. PE-TROL-Dvotaktol. Priprava mešanice v posebnih posodah ni priporočljiva; veliko enostavnejši je nakup mešanice na naj-
ke, ki jo s pritiskanjem v določenih časovnih intervalih aktivira žagar.
Za mazanje motornih žag so v rabi posebne vrste olj. Velike obremenitve verige na vodilo (list) žage povzročajo iztiskanje maziva iz mazalnega mesta, tako da običajne vrste olj za splošno mazanje (strojna olja) za mazanje verig niso primerne. Le olja z veliko oprijemljivostjo lahko kljubujejo poostrenim zahtevam mazalnega mesta. Na naših bencinskih servisih je za zdaj na razpolago le ena vrsta olja za mazanje motornih žag in sicer INA-INAPIL. Olje je izdelano iz. naftenskih molekul ogljikovodikov, ki puščajo pri visokih temperaturah, do katerih lahko pride pri delu z žago, le malo ostankov, nastalih zaradi termičnega razkroja olja (kreki-ranja).
Rabljena olja, ki bi jih hoteli uporabljati za mazanje verig motorne žage, lahko povzročajo na listu (vodilu) težke okvare. V rabljenem olju, npr. iz nekega motorja ali reduktorja, se nahaja med drugimi nečistočami tudi določena količina opilkov ali drugačnih delcev, ki so nastali zaradi obrabe. Ti opilki lahko povzročijo na vodilu globoke raze, ki še dodatno pripomorejo k hitrejši obrabi verige.
Pri skoraj vsaki motorni žagi je tudi nekaj mazalnih
Konj ne bo vec
Pripravite se! Najpozneje leta 1978 za moč motorja ne bo več veljala konjska moč (KM) za enoto in še manj konjska sila (KS). Pri pnevmatikah bo treba tlak meriti v barih in ne v atmosferah.
Po »novem« bo imel sedanji avtomobil s 100-konjskim motorjem 73,5 kilovatov (1 KM =; = 0,735 kW). Na spremenjene podatke se bo treba privaditi z občutkom. Zakaj bi npr. imeli občutek za dinamo, če ima predpisano nazivno moč v vatih oziroma kilovatih, za motor pa ne? Zastarele, nekoč poljubno izbrane enote je treba odpraviti, saj samo malokdo ve, kako so »konji« našli pot v tehniko. Vsa tehnična znanost si prizadeva, da bi bile enote res poenotene.
Pri barih bo šlo vse gladko, saj se bar za manj kot dva odstotka razlikuje od tehnične atmosfere, kar pri pnevmatikah prav gotovo ne bo odločilno. Uvedbo novih mer terja mednarodna sistematizacija enot in v zadevni organizaciji je včlanjena tudi naša država.
Omenjeni spremembi nam ne bosta povzročili nikakih zapletov. Večje skrbi bodo zadele pri vseh merah (tudi pri galonah in penijih) zelo konservativne Angleže.
S.	A.
Posvet referentov poslovnih enot
Dne 18. 4. 1972 je bil na upravi podjetja posvet administrativnih referentov, ki vodijo personalno evidenco in ostalo dokumentacijo, ki je potrebna za obračun osebnih dohodkov.
Tega posveta so se udeležili vsi referenti PE, kjer pa so bili referenti zadržani, so se tega posveta udeležili upravniki sami (Zalog, Murska Sobota in Ptuj). Posvet je vodil direktor fin. rač. sektorja tov. Leon Petrač, ki je uvodoma obrazložil namen posveta.
Naše podjetje je — kot znano — že sprovedlo večji del knjigovodstva na IBM sistem, pri tem pa vključilo tudi izplačevanje osebnih dohodkov. Po dosedanjih izkušnjah nam podatki, ki jih pošiljajo poslovne enote za obračun OD, ne delajo prevelikih težav, ker so odgovorne osebe, ki delajo na teh podatkih, seznanjene že z vsemi danimi navodili in jih tudi izpolnjujejo, vendar se včasih pojavijo nepravilnosti, zlasti pri tem, da ne upoštevajo vseh točk, ki so bile v danih navodilih, pri čemer povzročajo težave pri obdelavi za mesečno izplačevanje osebnih dohodkov.
K upoštevanju danih navodil nas sili tudi samoupravni spo-
razum o osnovah in merilih za delitev dohodka in osebnega dohodka. Zato mora biti vsak dokument, ki je osnova za izplačilo OD, izpolnjen natančno po danih navodilih. Po uvodni obrazložitvi se je prešlo k obdelavi šifrirnega lista za matično kartoteko in so bila dana še podrobnejša ustna navodila za njeno izpolnjevanje.
Referenti pa so bili posebej opozorjeni in sprejet je bil tudi sklep, da morajo odgovorni referenti posebej skrbeti zlasti za novo sprejete delavce, od katerih je treba zahtevati obrazec R 28 za leto 1971 in 1972, ker se sicer pojavijo težave pri izplačevanju oz. obračunavanju boleznine. Ravno tako morajo odgovorni referenti izročiti delavcu, ki odhaja iz našega podjetja, obrazec R 28, v katerem so označeni prejemki za leto 1971 in 1972.
Na koncu je sekretar podjetja opozoril navzoče, da je treba imeti pred očmi posledice netočno izpolnjenih obrazcev tudi v tem smislu, da brez natančne dokumentacije ni mogoče izplačevati osebnih prejemkov, kar pa je odgovornost nas vseh.
Čas dopustov je pred nami
Zopet je tu čas dopustov, počitnic in oddiha naših delovnih ljudi. Zavedajoč se želje članov kolektiva po letovanju v počitniških domovih, je odbor počitniških domov tudi letos organiziral počitnice v naših počitniških domovih.
Največ zanimanja za letovanje je za naš največji počitniški dom v Crikvenici. Dom se nahaja ob morski obali na zahod-
nem delu tega obmorskega mesta. Odprt bo od 10. junija do 30. septembra. Kapaciteta doma je znatno večja kot doslej, saj smo vzeli v najem še 13 sob s 35 ležišči v treh sosednjih vilah s pogledom na morje. Tako ima dom 27 sob s 63 ležišči. Pred- in posezona je v času od.
10.	junija do 30. junija, oziroma od 1. do 30. septembra, sezona pa od 1. julija do 31. avgusta.
Počitniški dom Krvavec
Drugi dom ob morju se nahaja v centru znanega slovenskega primorskega mesta v Piranu. V domu nudimo le prenočevanje, prehrano pa si oskrbi vsak v bližnji samopostrežni restavraciji. V domu je 14 ležišč, dom pa je odprt vse leto.
Če želite letovati v gorskem svetu, boste izbrali počitniški dom v Kranjski gori, na Krvavcu ali na Pohorju. Dom v Kranjski gori ima na razpolago tri prostore, v vsakem so štiri ležišča, jedilni kot z električnim kuhalnikom ter z vsemi pripomočki za kuhanje. Poleg tega ima vsak prostor svoj predprostor in sanitarije. Dom. je odprt vse leto.
Počitniški dom na Krvavcu je odprt celo leto in ima s preureditvijo spodnjih prostorov 16 ležišč. V tem domu nudimo le uslugo prenočevanja. Kuha si lahko vsak sam, za kar ima na razpolago štedilnik in vso potrebno posodo. Dostop do koče, ki leži okrog 1400 m visoko, je možen z žičnico ali avtomobilom iz vasi Grad mimo Ambroža.
Počitniški dom na Pohorju ima dve sobi in je vsaka opremljena z dvema posteljama. Poleg sob je še dnevni prostor z jedilnim kotom in oprema za kuhanje ter pomivanje, sanitarije z WC in tušem. Pred domom je terasa, od koder je lep razgled na južno pobočje Pohorja. Počitniški dom je opremljen z vsemi potrebščinami, potrebnimi za kuhanje. Dostop z avtomobilom je možev, mimo Bellevueja.
Najmanjši počitniški dom je v Čatežu ob Savi. Dom je odprt vse leto. Kapaciteta domu je samo soba s tremi ležišči. V tem domu nudimo le prenočevanje.
S tem kratkim sestavkom smo vas hoteli seznaniti z možnostjo letovanja v naših počitniških domovih. Če se boste odločili, da preživite počitnice v enem izmed domov, pohitite s prijavo, ker čas dopustov, počitnic in oddiha je tu.
Želimo, da bi dopust v naših počitniških domovih preživeli najlepše iti se zadovoljni vrnili na delo.
A. K.
S posveta referentov PE
Brez besed
•Napolnite, prosim!«
Za dobro voljo
»Itekla sem samo: Bencin menjali!«
»Petrol« se je predstavil s svojimi proizvodi ter fotografijami objektov. Slika kaže del našega razstavnega prostora
Brez besed	Brez	besed
»Petrol« na beograjskem Salonu 72
Petrol pred dvajsetimi leti
Med prvomajskimi prazniki mi je prišel v roke »Turistični vodič po Sloveniji« iz leta 1952. Med prelistavanjem sem opazil tudi reklamni oglas našega podjetja, ki je takrat poslovalo še pod nazivom Jugopetrol Ljubljana.
Od takrat je minilo 20 let, zato sem se nehote zamislil nad
prehojeno potjo kolektiva, za katero najbrž ni potreben poseben komentar, ker 20 let star reklamni oglas dovolj zgovorno pripoveduje, s kakšnimi materialnimi sredstvi smo gospodarili pred 20 leti in kaj je kolektiv v tem času ustvaril.
M. S.
V jubilejnem letu je »Petrolunion« organiziral kolektivni nastop svojih članov na »Salonu avtomobilov« v Beogradu. Na sliki: vhod v paviljon »Petroluniona«
Trgovsko podjetje 20 promet z naftinirr derivati
JUGOPETROL
LJUBLJANA, CANKARJEVA CESTA 5
sporoča vsem svojim odjemalcem in stalnim interese tom. da ima skladiščne poslovolnice v noslednjih krojih Slovenije:
Ajd« vičlna Breilc«
C«IJ«
Dravograd
Koč«vJ«
Ljubljana-Zalog Maribor Murska Sobota Nova m«sto Postojna Ptuj
Zlasti pa opozarja vse avtomobiliste in motoriste na svoje servirne postoje zo pogonsko gorivo in maziva ter drobni avtomobilski materiol
Na t«h postojoh bodo vsi točno In kulantno postreženi ob vsakom dnevnem In nočnem času
Automobilisten und Motorradfahrer I Besucht die Tankstellen, vvelche die Direktion des Unternehmens
JUGOPETROL
folgenden Ortschaften eingerichtet hat:
Ljubljana, Gosposvetska cesto 10
St. Vid
Tržaška ceslu Stolice Postojna, Tilov Irg Colj«,	Šlandrov Irg
Maribor, Trg Rdeče ormad« Partizanska cesto Murska Sobota, Trg Svobod« Ptuj,	Krekov trg
Novo m«sto. Glavni Irg Ajdovičlna, Trg Svobode
In den oben angeluhrten Tankstellen erhal-ten Sie ausserdem ooeb Kleinmaleriol und Ersatzteile
Ali« R«ls«nd«n werd«n klor pUnktllch und kullant zu jed«r Tag«s- und NacMsalt bedlent
V Beogradu je bil sredi aprila meseca tradicionalni salon avtomobilov, kjer so poleg proizvajalcev vozil nastopili tudi predstavniki podjetij tako imenovane spremljevalne industrije tj. kooperantov, proizvajalcev opreme in sredstev za vzdrževanje vozil. Med temi je svoje proizvode pokazala tudi naftna stroka, ki je nastopila kolektivno v okviru svojega združenja »Petrolunion«. Zna-
čilno, je, da so sodelovali prav vsi člani, bodisi da so razstavljali svoje proizvode bodisi so z grafikoni in panoji ter fotografijami predstavljali svojo dejavnost. Udeležba vse članov »Petroluniona« je toliko pomembnejša, ker združenje letos praznuje desetletnico svojega obstoja. Zato je bila celotna ureditev razstavnega paviljona usmerjena v prikaz dosežkov posameznih članov in njihovega
razvoja v obdobju zadnjih desetih let.
Kot član združenja se je predstavil, tako kot že v prejšnjih letih, tudi »Petrol« in sicer z raznimi svojimi dejavnostmi. Razstavnemu prostoru je dajala ton predvsem predstavitev proizvodnje motornih olj in drugih naftnih derivatov za uporabo v prometu kot tudi v industriji. Grafično, z besedili in slikovnimi eksponati-panoji je »Petrol« prikazal transport, skladiščenje, bencinske servise kot značilnost maloprodaje, v besednem delu pa je bila podrobneje naznačena rafinerijska dejavnost z naštevanjem posameznih proizvodov, ki jih je obiskovalec mogel videti razstavljene.
Tudi drugi člani združenja so nastopili s skoraj kompletnim asortimentom in zanimivimi eksponati, tako da je bil paviljon v notranjosti kot zunanjosti privlačno urejen ter je pritegnil pozornost zelo številnih obiskovalcev.
V celoti gledano predstavlja kolektivni nastop članov združenja prepričljivo manifestacijo napredka in so prikazani dosežki potrdili pravilnost poslovne politike in koordinacije nn tako pomembnem področju kot je naftno gospodarstvo, kjer tudi »Petrol« zavzema vedno vidnejše mesto.
J. K.
»Most. most... kakšen most.«
»1’ardon!«
Nagradna slikovna križanka
IME VEČ ČEŠKIH VLADARJEV
IME SRB POLITIKA MARKOVIČA
OVČJE
KRZNO
BRINOV
NASAD
■ V „i,i:
GABI
NOVAK
USPELA
POPEVKA
DEGENE-
RIRANEC
NAPRAVA
NAZIV
OROŽJE
- . ...
KORISTO
LOVSTVO
rOVORNJAH
r
VINORODNE
RASTLINE
Seva ini || čoln |
SLAVNOSTNA PESEM
ETIOPSKI
KNEZ
ZALOŽBA
OBZORJA
KNJIGA
ZEMLJEVIDOV
TUJE M. IME
OSKRBA
TERMIN
IME KOŠ.TR ŽERAVICE
TEŽAVEN
POLOŽAJ
ONDINA OTTA
BOJAZEN
FRANC. NAR JUNAKINJA [JEANNE D*)
ANCONA
VRSTA
TKANINE
DVOJICA
DEJAVNOST
DRŽ.OBLASTI
LJUBEZ
PESNIŠTVO
PRITRDIINKA
IVANA
KOBILCA
JANE
AUSTEN
CISTILEC
OLJNIH
PEČI
PROVINCA V
ETIOPIJ
IGRA Z ŽOGO
NIKOLAJ
PIRNAT
KRILO RIM
KENIJSKI
DUNAJSKO
NOGOMET.
MOŠTVO
PIJAČA
SLOVANOV
VJEKOS LAV JANKO
LEGIJE
ATLET-ZIAT
FIGURA
ČETVORKE
RAZČLE- =
PRIPIS
HAZARDER
KOL.V MEHIKI
ZVEZA KO MUNISTOV
NJEVALEC h
STRUPEN
PLIN
NA K) 000 m
ILIRIJE
(NAFTALI)
TELO DVAJSETE REC
ČLOVEK KI SE
SLOV. PISATELJ (ETBIN)
f -film
ODKRITELJ CEPIVA PROTI POLIOMEll-TISU( JONAS)
MLAJŠI SLOV. PESNIK (BRACO)
VULKAN NA HAVAJIH (MAUNA)
TUJ DVO GLASNIK
ZNAMKA KAMIONOV IZ BRESCIE
SL. PEVKA (MAJDA)
P
5HARIF
KRAJ PRI KRANJU
OMOTICA
ORA V
JA DR. OTOK
ARABSKA
DRŽAVA
KEM.TOV. V PODGRADU
FR. PIS. (CLAUDE)
POŠKODBA
MAZIVO
JEZERO V
OSLOV
GLAS
KRATERJU
IZRASTEK
ŽIVALSKEGA
TELESA
OCEPEK
ANGELA
M. IME
KARDELJ
AM. HUMOR.
EDVARD
PISJGEORGE)
GARDNER
APOTEKA
ZNAK ZA MNOŽENJE
SARAJEVO
KALCIJ
SPRAY ZA OOSTRA-NJEVANJF LEDU
IME ILUSTRATORJA MAVCA
ZNAMKA
GORIVA
GRADBENI
MATERIAL
ANTE
KOVAČIČ
Delovni humor
Ni se dal
Na bencinskem servisu Šoštanj je miličnik ustavil traktor pred črpalko za plinsko olje. Vozilo očitno ni bilo v redu. Od poslovodje, ki je prav takrat usmerjal neko vozilo k črpalki za bencin, je zahteval, da s postrežbo počaka, dokler on ne opravi s traktoristom.
Poslovodja pa se ni dal in je odvrnil:
»Najprej bom pokasiral jaz, nato pa dajte vi!«
Huda žena
Pomočnik poslovodje Janez, ki je že precej časa poročen,
ima energično in hudo ženo. Pred odhodom na tridnevni tečaj v Podvin je imel precej težav, preden je ženi dopovedal, da je tečaj zanj koristen in predvsem obvezen.
Iz Podvina se je vrnil neprespan in utrujen. Ko je prišel na servis, ga je sodelavec Matija vprašal:
»Janez, nisi v Podvinu nič spal?«
»Nič! Prvo noč nisem spal zaradi prevelikega veselja, da sem zdoma, drugo noč pa zaradi prevelike žalosti, ker moram spet nazaj domov!«
Vse je presenetil
Prodajalec Mitja je še do pred kratkim veljal za pravega beatlesa. Na svoje dolge lase je bdi izredno ponosen. Vendar pa se je na presenečenje vseh dal kar naenkrat ostriči.
»Kaj te je pa pičilo?« zanima poslovodjo.
»Dovolj mi je tega, da me stranke kar naprej ogovarjajo z ,gospodično’!«
Prepovedan napor
Na nekem servisu so dobili pošiljko blaga tik po zaključku dopoldanske izmene. Ker je bilo precej kartonov, je popoldanska izmena poprosila za pomoč dopoldansko. Vsi razen Hermana so prijeli za delo.
»Kaj pa ti, ne boš pomagal?« vpraša prodajalec Srečko.
»Ne, ker sem bil cepljen proti kozam in mi lahko vsak dodaten napor škoduje,« odvrne Herman.
Napil se je
»Čemu si se pa tako napil, Matjaž?«
»Nalezel sem se ga zaradi ocenjevanja!«
»Pa se menda ne boš ,živci-ral’ zaradi tistih 97 točk, ki jih je dosegel tvoj servis?«
»Saj se nisem napil zaradi teh, ampak zaradi tistih 100, k: jih je dosegel sosednji servis!«
Ljubitelj psov
Simon je velik ljubitelj psov. Doma ima pravo pasjo farmo. Prijateljem z veseljem razkaže svoje varovance.
»Vidiš, tale ovčar je čudovit pes, vendar pa tašče ne mara. Brž ko jo zagleda, začne besno lajati.«
»Naredi mi uslugo in mi ga posodi za nekaj dni,« prosi sodelavec Peter, pri katerem je bila prav tiste dni na obisku tašča.
Problemi z obleko
Tone ima velike težave z delovnimi oblekami. Po vsakem pranju se mu dodatno skrčijo, tako da mu običajno gleda izpod kombinezona zajeten kos hlač.
Včeraj pa je prišel iz garderobe v delovni obleki, ki mu je bila popolnoma prav. Sodelavec Miha ga nekaj časa čudno opazuje, nato pa vpraša:
»Tone, si se zadnje čase kaj kopal?«
»Zakaj?«
»Zato, ker se mi zdi, da si se za spremembno enkrat ti skrčil!«
Ni se obril
Novinec Jože je prišel na delo neobrit. Poslovodji se je opravičil in dejal, da je na britje zaradi naglice čisto pozabil. Marjan, ki je bil zraven, pa je brž pristavil:
»Nič se ne izgovarjaj, po pravici povej, da danes ni bilo vetra!«
Visoka potrošnja
Zadnje čase se veliko govori in piše o socialnem razlikovanju, o neupravičenem bogatenju, še posebej pa o tako imenovanih artiklih visoke potrošnje.
»Tone, ali imaš kakšen tak artikel doma? To je artikel, ki veliko stane.«
»O, imam, že več let!«
»Je to avto?«
»Ne, žena!«
Karl Privšek
NAGRADE
Na uredništvo je prispelo 57 rešitev nagradne križanke, objavljene v prejšnji številki. Komisija je izžrebala 3 pravilne rešitve, nagrade pa prejmejo:
1. nagrado v znesku 100 din
— Joža Debevc, uprava — fin. rač. sektor
2. nagrado v znesku 50 din
— Milan Gernedel, uprava ■— fin. rač. sektor
3. nagrado v znesku 50 din
— ing. Aleš Peternel, uprava
— komercialni sektor
Nagrajenci naj dvignejo nagrade v glavni blagajni na upravi podjetja. Zunanjim nagrajencem bomo nagrade pošiljali po pošti.
še ena prednost: če izgubite ključ od garaže, lahko ta avto potisnete v garažo pod vrati.«