107. številka.
Ljubljana, soboto 10. maja.
VI. leto, 1873.
SLOVENSKI NAROD.
Lsnaja vsak dati, izvzemši ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po posti prrjeman, za avstro-ogerske dežele za celo ieto 16 gold., xa pol lata 8 gold., aa četrt leta 4 gold. — Za Ljubljano bre« pošiljanja na dom za celo leto 13 gold., aa četrt leta 3 gold. 30 kr., aa en meaee I gold. 10 kr. Za poiiljaaje na dom ae računa 10 kraje, za muaec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele aa celoieto 20 gold.. se pol leta 10 gold. — Za gospode učitelj« na ljudskih šotah in za dijake velja znižana eena in aicer: Za Llubljaso za četrt leta 2 gold. 50 kr., po posti prejeman za četrt leta 3 gold. — Za oznanila se plač ujo ud četui-etopne petit-vrete 6 kr. če ae oznanilo enkrat tiska. 5 kr. če ae dvakrat in 4 kr. če so tri- ali večkrat tiska. Vsakokrat ae plača Šteinpelj za 30 kr. Dopisi naj se isvole frankirati. — Rokopisi se ne vraća j o. — Uredništvo je v LJubljani na celovški cesti v Tavčarjevi hiši „Hotel Evropa". OpravniStvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacij«, oznanila t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi hiši.
„Državnopravni" ali narodni program?
Odkar smo se Slovenci svojih narodnih pravio začeli zavedati, smo iskali po sredstvih, da bi vzbujali narodno zavest med prostim Ijiid.stvoiii in svoj potlačeni narod rešili potuj -čevanja. Omikani rodoljubi so se često shajali v posvet, pogovarjali se in dogovorili politične programe, po katerih naj bi se delalo po Slovenskem. Takih programov imamo že celo vrsto. Notranja Avstrija, Ilirija ste že figurirali v slovenskih časnikih. Rodoljubi pa so se vselej držali prvega in najstarejšega slovenskega programa, katerega so že 1. 1843 izrekla slovenska društva, in kateri se kratko glasi: zedinjenje vseh Slovencev v eno celoto.
Temu programu so pristopili vsi Slovenci v ogromnih taborjih na Štajerskem, Kranjskem, Koroškem, Goriškem, Primorskem in v Istri. Postavno izvoljeni deželni poslanci pa so v deželnih zborih v Gradci in Gorici v govorih in interpelacijah do vlade razglašali ta svoj program. Končno je celo kranjski deželni zbor sklenil v dveh sesijah, 30. avgusta 1870 in 14. oktobra 1871 adresi do cesarja, v katerih je odločno izrekel, da upa, ka bode vladi Njihovega Veličanstva mogoče, „najti sredstva in pota, da zedini slovenske zemljepisno stiskajoče se zemlje v eno upravno in kolikor mogoče v državopravno telo."
Zedinjenje Slovencev je bil prapor, pod katerim so se zbirale vse naše duševne moči, bodi si posvetnega, bodi si duhoven-skega stanu; pod tem praporom smo hodili
navdušeni v boj za svoje narodne pravice; ta prapor nas je vodil na volišča in če nij-smo vselej zmagali, smo saj častno propadali, pokazavši našim nasprotnikom vselej pomnožene čete.
Slovenski narod je tedaj dejansko pritrdil narodnemu programu, ker dobro spoznava, da samo v njem najde rešitve pred tujčevo peto, da more do blagostanja dospeti samo oni narod, kateri je sam gospod na svoji zemlji.
Zakaj baš denes poudarjamo te že toli-kokrati izrečene resnice? — Povod k temu nam daje članek v „Slov. Gosp.", v katerem se naenkrat Slovencem začenja priporočati nov program tako zvane državnopravne stranke.
Pred vsem moramo brez ovinkov izreči, da se nam sedanja doba za nas Slovence zdi najmanje pripravna, programe kovati in spuščati se v visoko politiko, ko se nam je treba pripravljati za hudo predstoječo volilno borbo in edinim biti. Se manje pa moremo odobravati „Gosp." nasvete.
Da so narodne razmere na štajerskem Slovenskem res neugodne, to moramo žalibože priznati; vendar se nam risanje „Gosp.u dozdeva prečrno. Tako obupno še ne izgleda po staj. slovenskih krajih, kakor toži „Goep.u Delavnih narodnih moči ne pomanj-kuje samo v Mariboru, ampak povsod, ia morebiti jih tukaj v Lj ubija u i najbolj pogrešamo. Iz tega pa ne sledi, da je vsa narodna moč propala. Pustimo, da bo bližajo volitve in sedaj speče sile se bodo gotovo izbudile. Pred vsakimi volitvami smo slišali enake pritožbe, da sc ničesa ne stori in ven-
dar smemo ponosni biti na sedanje volilne borbe, pri katerih se je vselej pokazal nekak napredek narodne zavesti.
Zato še enkrat ponavljamo : (Mamino pri svojem starem narodnem programu in ne iščimo leka v novih programih , kateri so ravno nasprotni narodnemu mišljenju , ker branijo deželne meje in ne priznajo narodnih skupin, da ne govorimo Se o drugih uedostatkih državno - pravnega programa za nas Slovence.
Pogubljiv pa za uspešno delovanje pri direktnih volitvah moramo imenovati „Gosp.u nasvet, naj se štajerski Slovenci „krepko drže državnopravne stranke nemških sodežcla-nov, ki bodo v Gradci osnovali volilni odbor za Štajersko, ki bode pomagal s tiskovinami v slovenskem jezika brez vseh potrebnih stroškov."
Proti tema nasvetu moramo pač energično protestirati. Mi Slovenci smo si ae vselej sami postavljali svoje kandidate, sami s svojimi lastnimi močmi smo zanje agitovali ter jih volili v časih, ki bo v narodnem ozira Se bili neugodnejši od denašnjib. Tudi pri prihodnjih volitvah bodemo stali na svojih nogah in ne slušali na komando iz n eni š k eg a Gradca.
Slovenski centralni volilni odbor je konstituiran, je že zdaj v zvezi z volilnimi okraji in bode tudi toliko zmagal, da brezplačno preskrbi potrebne tiskovine. Ne cepimo svojih moči, ampak združimo jih; pred vsem pa pustimo pričkanje o novih programih. Najlepše fraze so mrtve, ako jih ne oživi duh narodov.
Raznotera predznamenja.
Nahajajo se dogodki, kateri v našem vsakdanjem življenji včasih sijajno potrjujejo, da so zmotnjave Človeškega duha veliko bolj žilave, nego nam znanost z vsem svojim čudovitim prosvetnim aparatom do-kavati skuša in da zdravo mišljenje, katero bi na zdrave učinke vseh prikazov in prigodeb na naše življenje ozirati se moralo, veliki množini še na vse strani manjka.
Kakor Goethe-jev Mefisto dobro pravi, da se tam najrajše besede najdejo, kjer pojmov manjka, tako je tudi isto tako res, da naravne prigodbe, ki nas neprijetno zadevajo, katerih izvir pa se teško zasledi, tek naših rednih misli zmotijo in se reči slučajne kar naravnost neki tajno-dejavni moči pripisujejo. Prazna vera, ki v svoji najostrejši obliki kakor predznamenjo |ka-komu navadnemu dogodku včasih veliko veljavo daje, jo tako stara,  kakor vera, dve
reči, ki dakako vslcd svoje vzajemne odvisnosti popolnem skupaj spadati. Toda če je prej dopuščeno bilo, človeški duh, kateremu so se uže dvombe silile, tje tavati pustiti, kamor ga je kak vnanji, morebiti fizični nagib v trenotku odločitve vlekel: bi morala denašnji dan naša lastna pamet proti temu ugovarjati.
V staro da vn ost i pa so nastale ravno na podlogi te dvombe predznamenja (omina) in pomeni ji voh ti, nagib, v katerem je nemisleči človek pokaz k delovanju najti menil, če mu je lastni, prvotni sklep otrpnol.
Prikazni v naravi, neposredni in posredni upliv, katerega so neki vzajemni učinki v njej na potrebni način na živobitje človeško, še bolj pa na živalsko imeti morali, opravičijo tam marsikaj, kar se v očigled novega, drugačnega nazora o svetu, denašnji dau brezobzirno prepovedati mora .. . Urni Avgur, ki ob svojem času nobenega pametnega razloga nij imel, zakaj električni žarek rad na bliščečo zlato jabelko njegovega templja udarja, je mogel v tem vsa-
kako jezo svojega božanstva videti in vsled boječih kombinacij celi pekel črnih slik o prihodnjosti iz globočine sklicati, ako pa naši proRvete potrebni selski cerkovniki pri bližanji kakšega viharja zvoniti začuo, misle, da prihod naravne prikazni s tem ustavijo, nij to nič drugega, kakor nespametno početje, neumna vraža, katero bi vsak selski učitelj za vselej zatreti mogel. Ker so stari o njen t al s ki narodi, h katerim tudi Grke prištevati moramo, vseskozi na fatalizem verjeli, nazor o svetu, ki je potrebno vse njihovo samozaupanje in zanesljivost na redno, logično razvitje vseh naravnih prikazov zmotiti moral, ne more se nam čudno zdeti, da celo Homer o predznameDJih z vsem spoštovanjem govori in jih kot predidoče prlgodbe smatra, po katerih bogovi svojo sodolavnost pri Človeškem borenji, hlepenji itd. naznanjajo. Borilcu, katerega suličui ročaj se je v dvoboji, kakor nekdaj strahovitemu Ajaksu, razlomil, je takoj upadel pogum, ker je mislil, da bog osobno njegovo osodo vodi. Pesniki, umetniki, in nič manj državniki in
(•"^ r        4  i     i'm
Politični razgled.
IVotronJe AeSele.
F J J ubijan i 9. maja. j
Drtegacife bo končni račun o skupnem ( državnem gospodarstvu leta 1871 pregledale t
in odobrile. Rednih stroškov je bilo 90,765.453 i izrednih 28,002.715 goldinarjev tedaj skupaj , 118,759.168 gld. Po odračunenji čistega do- , noska iz cola od 15,257.128 gld. je trebalo 103,502.040 gld. pokrivati. Od te terjatve, , katera je bila pokrita po kvotnih doneskih J spadalo je na cislajtanske kraljestva in de- , žele 70%, to je 72,441.428 gld. in na dežele j ogerske krone 31,050.612 gld. ako primerjamo , te dve svoti, moramo se hvaležno spominjati j Beusta, kateri nam je naložil to 70% nagodbo i z Magjari. Sicer pa mi plačamo, Magjari pak j vladajo. ,
Deželni centralni volilni odbor za 6ta» i jcrskn se je v Gradci konstituiral. Za predsednika je izvoljen Kaiserfeld, za njegovega • namestnika graški župan dr. Kienzl, dr. ( Zwiedinek in Mosdorfer za zapisnikarja. V 1 centralnem odbora so zastopane vse nemške j stranke. — Za Nižje - Avstrijsko se stranke i dosedaj še nijso mogle z edini ti. Pri knezu 1 Koloredi so sicer skupaj prišli dunajski župan dr. Feldcr, dr Ofner, deželni odbornik < Thomas in poslanec Reckenschas, pa nijso 1 prišli do nobenega sklepa. „N. W. T." ime- , nuje to stranko konservativno. i
O Dtmlmatincih vesta dunajski „Tag- 1 blatt- in „N. Fr. P.tt poročati, da so se slo- 1 vanski državnozborski odpadniki, Danilo in i tovariši, zvezali s starimi sovražniki svojega '. roda, z italijanskimi avtonomaši Lapena in kon- i sorti. Več nij treba da jih vsak pošten narodnjak izbriše iz števila rodoljubov.
Iz Zagreha se poroča da so razprave med hrvatsko in ogersko regnikolarno deputacijo, dozdaj ugodne. Nadškof Mi ha jI ovi č je v tej zadevi v Pešto potoval.
Vitanje driiave.
Itn*ketnn Invalidu" se poroča iz srednje Azije, da so Rusi 23. aprila dospeli v Aris, na visoki planjavi Ustjurt, sto vrst i proti jugu od Namostana vsled lepega vremena so se tudi poti zboljŠali. Ki vanski Kan se je vsled tega že zbal ter je poslal 27 ruskih ujetnikov h generalu Kaufmanu s prošnjo, naj se vrne. Se ve da se to ne bode zgodilo, nego Rusi bodo zahtevali popolno zadostenje, ter poroštvo za prihodnost. To pa dobijo le, ako si Kivo podvržejo, ker Bi-cer bi Kivanci pri prvi priliki ponovili svoje roparske napade, Rusi pa bi imeli le stroške za vojsko. Kivanski kan baje namerja pobegniti v Mešed.
vojskovodje so se veliko zmenili na predzna-menja, in Marius svojega sklepa za beg v Afriko nij mogel prej izvršiti, ko je v odločilnem trenotku enega zajca pred soboj poskočiti videl, ki je takoj pobegnil. Po drugi pripovedki je neki ta, od rimskega senata izobčen vojskovodja za migljaj od voditelja osode zrnat ral, da se je osel ponuđene klaje branil in na obrežje dirjal in takoj se je vojskovodja na brod podal. Enacih prigodcb iz starodavnosti pa se nahaja veliko množina.
Podjarmitelj Galije nij bil več fatalist, ko je malosrčnim veslačem rekel: „Vi vozite velicega Cesarja in njegovo srečo," kakor oni ruski vladar, ki se je morebiti celo nasproti elementu po osodi zavarovanega čutil in svojim mornarjem vprašanje stavil: je-li so kedaj slišali, da bi bil kateri ruski car utonil. Največ velikih mož novega časa je imelo izreke, kateri dokazati morejo, kako resno so predznamenja razumevali, ali to sledi dober del iz nazorov, katero so oni gospodje imeli o svetu.
Fmtwn>*ki monarhisti so vsled izida poslednjih volitev a kislim obrazom začeli spoznavati, da bode vendar le treba dokončno obdržati republiko na Francoskem. Tolažijo ■e s tem, da je ofieijozni nBičn Pablic" te dni pisal, da bodo občne volitve za narodno skupščino še le prihodnje leto. Tako bi gospodje monarhisti še nekaj časa imeli, razgrajati v narodni skupščini. To bi bila koncesija monarhistom, da priznajo republiko.
i*ni*ka vlada je te dni znova pokazala, kako malo so ji mar pravice druzih narodov. Predložila je namreč državnemu zboru načrt postave, po kateri bode v prihodnje izključljivo le nemški uradni jezik v vseh deželah, katere so podložne pruski kroni. Se cerkveni zapisniki morajo nemški biti. Pri sodnijah se bode občevalo s tolmači (!) z strankami druzih narodnostij. Da tako ravnanje ne izbuja Prusom nikjer posebnih simpatij, je naravno.
Cesar Viljem in Bizmark sta se imela vrniti včeraj iz Petrograda domov. Bizmark se bode že v sredo udeležil razprave o novi tiskovni postavi, ki je bila baš zarad njegovega odhoda odložena. Znane postave zarad cerkvene oblasti bodo neki razglašene še ta mesec.
Kako slabo je utrjena nemške* oblast v Elzaso in Lotaringiji, se vidi iz poročila, katero je poslal višji predsednik Moller te dni državni kanzelariji. Moller zahteva, da se diktatura v Elzasu podaljša še za eno leto, kajti razdraženje proti Nemcem je vedno huje. Pripisuje to delovanju katoliške duhovščine in pa pomnoženi francoski agitaciji. Moller pravi, da nij misliti na mir v Elzasu, dokler popolnem ne .izgine upanje, da se zopet vrnejo Francozi, katero stanovitno goje vsi krogi ondi. Da se temu v okom pride, nas vetu jo Moller Se hujšo ostrost.
rtatijftnska zbornica poslancev nadaljuje razpravo o postavi zarad cerkvenih korporacij. Razprava se dosedaj iako mirno vrši, ker ministerstvo Lanza nij hotelo prevzeti zopet inače svojih opravil, nego da so se poslanci desnice zavezali, da bodo na vso moč delali na to, da zbornica sprejme to postavo po željah ministerstva. — Kralj Viktor Emanuel je obiskal 7. t. m. rusko cesarico na ladiji v Neapolu. Črnogorski knez Nikola je prišel isti dan v Rim.
V Mei'<'»'nr> nmeriknnski državi Luizijani se je narod uprl plačevanju davkov ne ve se še prav zakaj. V Novem Or-leanu je prišlo celo do ustaje, ljudstvo je pobralo orožje v vseh prodojalnicah da se ustavi z silo, ker bo zvezni vojaki dobili povelje, pomagati oblastnijam pri izterjevanju.
Večina vseh znanih velikih mož je bilo fatalističnega mišljenja. Ne malokdaj so stavili prospeh svojega podvzetja na taisto stvar, ki je z njihovim obstankom v zvezi bila, pa nijso se prestrašili nobene predrznosti, okrepčani z zavestjo, da izpolnijo „ božjo misijo", katera jim nikdar izpodleteti ne more. Tako je Kolumbus novi svet, Vasco da Gama morski pot v vzhodnjo Indijo našel, Napoleon I. pol sveta pridobil in Luter veliko prekucijo v duhovnem obsežji pro-uzročil. Pri vsem tem pa je treba ponosno zavest odličnih mož na svojo moč razločiti od onega malovažnega, nevrednega držanja na formalnih umetnostih proroštva, ki ali brezmisleči tolažbi s tvarjanjem zaželenih nagibov služijo, še bolj pa se iz tega razloga na vseh straneh goje, sebe in druge črez delo in tvarjajočo vstrajnost /.modrovati in se kot osodi propadlega razglašati.
Ta „osoda" je v resnici v mnogih slučajih dobrodošel izrek. Kdor se jej brezpogojno uda, in sicer na podlogi raznih, neizogibljivih prihodnjih dogodeb, ki se prazno-
Dopisi.
Iz Ti*»*u 8. maja. [ Izv. dop.J Že smo v maji meseci, pa le zdaj gorkotnćr v senci ne kaže toliko stopinj gorkote, kakor je bila večkrat decembra meseca. Večkratni dež in barja ohladi to , kar solnčni dnevi ogrejejo. Do sedaj kaže letina v okolici vse prav lepo. Kateri je lani grozdje žveplal, ima lepo ob-rastene trte; kdor pa nij žveplal, pri tem se vidijo vršički nekako bolj črnikasti in to kaže, da je trta še od lani bolna. Naj bi si pridni gospodarji zapomnili, da žveplo je dobra pomoč zoper trtno bolezen. Mraz do sedaj v naši okolici nij nič škodoval, ker okolica jako v nižave morja sega.
V nedeljo 4. t. m. je bila v Rojanski 5italnici beseda. Ker je deževno vreme bilo, se je malo ljudi udeležilo besede. Igre r Moteč" in „Zakonske nadloge" so ae dobro vršile , so8ebno prva , kajti igrale so sposobne moči. Deklamacija g. R. nij bila ugodna za naše občinstvo, kajti tretinja nij razumela pomen te deklamacije. Kar pa nas je nar bolj razveseljevalo, bil je pevski zbor; strmeli smo, ko smo čuli lepo vbrane glasove, ki ro občinstvo črez vse zadovolili, in bo pevci morali po gromovitem aplavzu vsako pesem po dvakrat ponavljati. Veže me dolžnost, da jim v imenu občinstva hvalo izrečem, bog daj da bi jih brzo zopet čuli.
V nedeljo jutro rano ste prijadrali zopet dve amerikanski vojni ladji in sicer kor-veta „Congres" s 16 topovi in 300 možmi in drugi dovaževalni brod „Guard" z £ topoma in 50 možmi. Druga , „Guardu, se je precej pred železnico postavila, da izloži nemudoma reči za dunajsko razstavo , katerih je obilo pripeljala, v železnične vozove, da jih na naglo-ma na Dunaj popeljejo. — Mislim, da bode to zadnje blago, katero je došlo po daljnih morskih potih v Trst, za dunajsko razstavo poslano. —
Mestni magistrat hiti prav hitro svoje komisarje po okolici postavljati. Večji del postavlja vse zgol zagrizene Lahone in najhujše nasprotnike slovenščine, ne bri-gaje se zato, da-li ima dotična osoba zmožnosti znanja treh jezikov, kakor je predpisano, samo da ume laščino in da je hud Slo veno ž ere c. Vsi drugi kraji okolice so že ob-
verni malodušnosti tu in tam uže naznanjeni dozdevajo, ta more vse krivo za ravno smatrati, ker se dakako stvar enkrat ne da spremeniti in se pogubljiva dogodba na vsak način izvršiti mora. Ako bi pa med tem vendar izostala, bi utegnil dotični fatalist brez dvombe s primerno „obrnitvo po božji naredbi" izpodleteno loterijsko igro zakriti.
Množina ljudi v našem času pa je popolnem v oblasti tega osodovestnega hokus-pokusa, in kamor pogledamo, svedočijo gotovi običaji, navade in nazori, otročje vraže in predznamenja veruje slabodušni kmet — ravno toliko, kakor tudi, le bodimo odkrito-i srčni —   naša  intelegencija!   Kdor  se je i pred nekimi leti predrznil, črez mnogo iznr-i jeno „premikanjc mize" zabavljati, temu bi 5 po okolsčinah  se   utegnilo   slabo  goditi in i marsikateri duhovidni navdušenec, ki je morebiti jedva vedel, zakaj prav za prav £re, je
- bil pripravljen s sveto prisego resnico tega
- ali onega hokuspokusa potrditi. (Konec, prih.)
darovani t takimi „strahi" Slovencev , samo sveti Ivan in Rojan še ne. V zadnjem te jako lmdo plete, da bi postal že znani narodni odpadnik, župan rojanski Miče Ferluga, kateri je pripomogel s svojim vrednim tovarišem učiteljem g. Bonin-om do italijanske šole v Bojanu, da se ložej naša deca potujčuje. Zasluga izdajstva na ta način mu bo morda pripomogla do komisarskega stola; njega mestno starešinstvo protežira zlasti g. Pičiola, najhujši sovražnik Slovanstva. Kako pa bo še stvar izpala, to hočem prihodnjič poročati. Vprašanje pa je: Če postane res on komisar, kako bo on uradoval, ker nij zmožen niti enega stavka veljavno pisati? Morda je to že daleč segajoča politika, da mn bode nje gov dosedanji pajdaš učitelj Bonin kot pisač pomagal? Da se pa komisarji te vrste po naši okolici postavljajo, ima posebni pomen na prihodnje volitve, katere utegnejo jako živahne in stroge biti, kajti ti misijonarji la-honstva bodo imeli posebno to nalogo, okoličane na svoj pot nagovarjati , ter nam po -vseh mogočnih ovinkah škodovati. Kaj bode iz tega, to bode kazala prihodnost, mi si hode ino prizadevali po vseh potih do zmage.
Iz Gradca 8. maja |Izv. dop.] Ve likonočne počitnice za univerzitetne studente so prošle, slovenski višešolci so prišli na našo nemško vzgojevališče, ker žalibog še slovanskega nemarno. Tudi različna tukaj-šna društva so pričela svoje drugopolletno delovanje, ter je bodo gotovo složno mej «oboj kolikor bode mogoče uspešno nadaljevala. Mej marljive razširjatolje slavjanskega delovanja stopila je tudi „Sloga", koje po-trjenje se je uže naznanilo in katera je sklicala pretekli petek svoj prvi občni zbor za konstituiranje stalnega odbora. Zborovanja :se je udeležilo Še povoljno število slovanskih dijakov, a ne iz vseh krogov, kakor bi se to bilo imelo goditi. Vendar pa se je nadejati, ka se bodo malenkostne diference mej posamezniki poravnale ter da bode omenjeno društvo z množnejim številom udov uspešno v razširjenje vseslovanske ideje delovati za-moglo. Volitev stalnega pravnega odbora imenovati se sme srečna. Gg. Hubad, predsednik, Gjordjevič, podpredsednik, Stifter, tajnik, Jokič, blagajnik, Ivančič, knjižničar, Steiner in Vodopivec , soveta, so skozi pošteni, marljivi in za svrhe „Sloge" vneti, g. predsednik pa še odlično znan po svojem večletnem delovanji v dijaških krogih za slovansko stvar. Precej pri prvem zboru, koji se je končal v resnici z bratovsko slogo, oglasil se je predmetom za predavanje g. Danilo in g. Pavlovič, koja bosta po tem odprla rad toliko za slav. reč potrebnega društva.
„Slov. Nar." imade premalo prostorov, ka bi mogel priobčiti naša le iz kratkih 16. paragrafov obstoječa pravila. Torej Vam tukaj podavam samo ono, kar je tudi za nedijake tukaj sne važna stvar.
§. 1. „Sloga" ima namen, izobraževati društvenike v slav. slovstvu in v znanostih sploh. Namen svoj pa doseza predavanjem tujih izdelkov, tako, da je kraj, kjer se splošne omikujejo in razveseljujejo društveniki. Po 4>§. 2. i 3. se predavanja kritikujejo po zboru iu natančneje se po trojici „ad hoc" voljeni, koja svoje resultate pri prihodnjem zboru priobči. Odobreni predmeti se bodo dali tiskati po jugoslov. listih. §. ti. navaja a) redne, t. j. graške višešolce, b) izreduc
ude, t. j. slovanski dijaki druzih viših šol in gospodje, koji so že izvršili študije. §. 7. kaže, ka izredni udje odboru dopisujo, ali pa se po priliki zborov udeležujejo, Pogoji pristopa so še: 1 for. vstopnine, 30 nov. rae-sečnine. Iz celega srca voščimo mlademu društvu najboljši uspeh.
Domače stvari.
— (t Baron A. C o j z.) Včeraj je v Ljubljani umrl po daljši bolezni blag rodoljub, baron Anton Cojz, vreden sorodnik za prvi razvoj naše narodne stvari prezaslnženega slavnega žiga Cojza. Pokojnik je bil do leta 1867 deželni poslanec, in je do zadnjega denarno in duševno podpiral vsa narodna prizadevanja. Blag mu med Slovenci spomin !
— (Grof Ho h en \v a rt) je prišel — kakor se nam piše — 7. maja na svojo graščino Ravne na Notranjskem.
— (Ljubljanski „Tagb la tt") posvečuje cel članek rajnemu profesorju Lesjaku, v katerem tega moža slavi kot ustavovernega duhovnika in izvrstnega učitelja in ga smatra kot Žrtvo narodnih iu klerikalnih listov. Star pregovor sicer veli< de mortuis nil nisi bene; pa kako bi potem izgledala zgodovina, ko bi zgodovinopisci se držali tega načela. Zato hočemo tudi mi svojo sodbo o Lesjaku izreči. Mož je bil odpadnik svojega naroda in petolizec vlade; vsako rcnegatstvo pa je najgrši madež in tega Lesjaku vsi hvale polni članki „Tagblatta" ne morejo odmiti. Da sicer v znanosti nij bil nikakor nobena „cerkvena luč", to ve vsak njegov učenec, to je tudi strokovnjak v pedagogiki v našem listu št. 98 leta 1871 v „naš jezik in after pedagog Lesjak" dokazal. Cel panegirik „Tagblattov" je torej gol humbug.
— (0 dr. Costovi nesebičnosti), o kateri famozna zaupnica nekih uradnikov „Slovenije" v „Novicah" in „Gosp." govori in s katero so nas Novice" menile potolči, — nam nij treba boljega razjasnila nego ga dajo zdolaj podpisani gospodje ravnatelji banke v svojem ,,odgovora Novicam". Sicer hi pa tudi mi še mnogo pristaviti mogli, pa menda nij treba za dene«. S časom bode slovenski narod že spoznal tega iz nenišku-tarskega taborja k nam prišlega moža, ki nam s tem neizmerno Škoduje, da hoče vse narodno poteptati, kar so ne ukljanja pod njegovo samovoljo.
— (Kamniški župan Kecelj) dobiva slabo hvalo od svojih političnih prija-teljev-nemškutarjev za trdovratno zasedanje županskega stola. V „Tagbl." ga neki dopisnik iz Kamnika hudo napada, da je največja lenoba v njegovih opravilih in vendar ne razpiše novih volitev, če prav je doba njegovega županovauja že zdavnaj potekla. Na eni strani „Slovenski Narod", na drugi celo „Tagblatt" ; to je prehudobno, kaj ne?
— (Iz Št. Petra) na Notranjskem se nam piše, da so v Pešti unesrećeni kranjski delavci (glej včerajšnega lista prvo novico med „razne stvari") — večjidcl Notranjo! iz linča, Koritenc in Kncžaka. — Ker jc te strašne nesreče kriva gotovo le znana ma-gjarska nemarnost, menda bodo svojci usmrte-nihiu poškodovani terjali vendar toliko „odsko-dnino" od železnice, kolikor se v takih gro-zovitostih sploh od odškodnine govoriti da.
— (Požari.) V Gorici, mariborskega okraja so 1. maja pogorela hišna poslopja
grantnega posestnika Franceta Predikake. Kako 'je požar nastal, nij znano. Škoda znaša 1233 gl., poslopja so bila zavarovana. — V opekarnici pri Slovenski Bistrici seje v hiši gruntnega posestnika Jurja Kalile ta 3. maja zjutraj ogenj vnel. Pogorela je hiša, hlevi in tudi dve svinji. Škode je za 3000 gl.; poslopja so bila za 1300 gl. zavarovana.
— (Popravek.) Po pomoti je notica o veliki nesreči, katera je na železnici v Pešti zadela kranjske delavce, tako sestavljena, kakor da bi bile dve. V popravek se ima torej stavek v 23. vrsti (od besede „Na" do „kolodvora") izpustiti.
Banka „Slovenija" in dr. Costa.
V tej zadevi smo prejeli sledeči
nflfjovof „ Novicam", Zadnje „Novice" se po svoji stari navadi širokoustijo in povzdigujejo „pošten jaka" dr. Costo, na račun ravnateljev, kot edino podporo banke „Slovenijo" posebno zaradi njegove „nesebičnosti." Pravijo, ka je dr. Costa spočetka ustanove banke vse posle banke brezplačno opravljal, med tem ko so ravnatelji poleg mesečne remune-racije 50 gl. še za vsako sejo 10 gl. vlekli. Da bi se pa iz sedenja kolikor je najbolj mogoče okoristili, imeli so ravnatelji meseca marca v „nen a z o čn o st i" dr. C o s t e 9 sej!
V razjašnjenje laži stare obrekovalke, ki se „Novice" imenuje, to-le:
1. -G. dr. Costa je vlekel od 11. februarji do oktobra 1872 vsak mesec naprej plačo 50 gld. kakor vsak ravnatelj, razen tega si je dal za vsako sejo poštenih 10 gld. izplačati. V tem času (oktobra 1872) se je pa v glavi „bistroumnoga" podpredsednika nekako juridično posvetilo, da je prišel do spoznanja, kamu po jasni d o 1 oČbi pr a vil (§. 40) nob ena plača ne gre. Vsled tega se je „blagi" dr. Costa takrat kar na nagloma iz „go-lega domoljubja" vsaki plači odpovedal, medtem ko si je pridržal, kar je v zapisniku konatatovano, za svoje delovanje pri banki primerno plačo, katero ei bo dal po glavni skupščini delničarjev votirati. Kaj ne, ljubo „Novice", kakšno blago, brez-primerno in nesebično požrtvovanje za rod in dom je to! Sedaj še zmirom poteza „blagi rodoljub" dr. Costa za vsako sejo opravilnega sveta 10 gl., edina plača, katera je po hankinih pravilih zanj opravičena. — Razen tega pripadajo po 60. t?, pravil 3% Čistega dobička predsedništvu, katero ima tudi svoj delež pri 12% čistega dobička, ki pripada celemu opravilnemu svetu.
2. Marca letošnjega leta jc bilo 8 ravnateljskih sej in ena seja opravilnega sveta. Pet ravnateljskih sej je sklical „n en a z oči" dr. Costa sam, katere je tudi on vodil. Od 4. do 18t mavca v pravi nenazočnosti dr. Costc, kateri jc takrat praško poddružnico revidiral na način, ki ga nečemo tukaj bolj natanko naznačiti, bili ste 2 tedenski, po pravilih (t?. 45) predpisani seji. Ena sama seja pa jc bila izredna. Ta poslednja se je dr. Gosti odveč zdela, ali ravno ta je bila najvažnejša, kajti ravnatelji, svesti si svoje odgovornosti, so morali tolegraheno zabraniti praški poddružniei začetek zavarovanja zoper točo, katero je bil dr. Costa taisti brez vednosti ravnateljev proti načrtu in jasni določbi pravil samovoljno dovolil,  in katera jc,
kakor obče znano, že marsikateri mladi za varovalni zavod uničila!
Sejo opravilnega sveta 30. marca 1873 je tudi dr. Costa sklical. — Seje 4., 20., 24., 2!L, 30. in 31. marca je vse dr. Costa sklical. Karel Ahcin. Dr. Valenta. Dr. Zarnik.
Razne vesti.
* (V Krak ovu) je 7. maja odprl nadvojvoda Karel Ljudvik poljsko akademijo, katero je cesar tam ustanovil in njega za protektorja imenoval.
* (Uvrštenje uradnikov v nove razrede.) Vsled nove postave o reguliranji uradniških plač, so ministerstva že ukazala deželnim vladam, po katerih načelih imajo ravnati. Glede uradnikov politične uprave, potem policijskih, sanitetnih, računarskih, in stavbenih uradnikov, so se postavile deželne komisije od deželnih načelnikov in pod njihovim vodstvom, kateri imajo nalogo, staviti nasvete o uvrstenji politiških uradnikov v nove naslovne razrede. Za one kategorije služeb, katere imenuje minister ali sam cesar, morajo se predlogi do 15. maja ministru notranjih zadev poslati. Dne 15. junija se bodo vsi dekreti razposlali in s 1. julijem dobivajo uradniki že povišane plače.
* (Iz Rima) se piše 28. aprl.: V eni tukajšnjih cerkev je bilo polno ljudi. Pri zadnjem žegnu se zabliska in zasliši strašen pok. Ena bomba je bila v cerkev vržena. Nastal je strašen hrup, vse je vrelo ven. Ranjen nij nobeden bil. Vlada si prizadeva krivičnika, ki je bombo nastavil, najti.
Narodno-gospodarske stvari.
— „N. F. P." ve poročati iz Gradca, da dohaja k deželnemu odboru mnogo prošenj zavoljo previsoke klasifikacije gruntov od strani dotičnih komisij. Da se temu v okom pride, dobila je deželna komisija za reguliranje grantnega davka nalog, da mora pred končno odločbo tarifov izkušene in izvedene može za svet povprašati. Stvar je res tako važna da bi se na Štajerskem okrajni odbori je poprijeti, tarife svojih okrajev pregledavati morali in potem pritožbe storiti, ako se jim tarifi previsoki zde. Če nam bode dopuščal prostor in ako se od kod želja potem izreče, prinesemo v enih prihodnih listov tarife vseh stanko - slovenskih krajev.
— Črnogorska vlada je v poslednjem času nekatere belgijske in francoske inže-nerje in montaniste v Črnogoro poklicala, da delajo geologične preiskave. V Nahiji, Reka in blizu vasi Ploca so se našle jako bogate jame črnega premoga, kakih 100 stopinj daleč od brega skutarskega jezera. Dalje se je našel velik sklad premoga in železne rude v Ijesanskem okraji pri vasi Bigor. Rankine hiše iz Bruselj a in Petrograda so stopile s črnogorsko vlado v dogovor, da hi. jim privolila, v Cetinji industrijelno in bankino društvo ustanoviti s kapitalom treh miljonov rublje v. Najdeni premog je bil preiskan v pe-trogradskem geologičnem zavodu in se kaže enak v kvaliteti premogu kurdiških jam na Ruskem.
— Veliko steklarnico hoče eden Bola6tnikov nedavno od italijanskega društva kupljenih vogelnih rudnikov pri Sivariči, se-beniškem okraji, gospod Pollav, blizu krškega
slapa postaviti. Dotične studije so bile že poavzete in se marljivo nadaljujejo.
— Franeoske v in o rejce je poslednji mraz hudo poškodoval. Vsa škoda iznaša baje blizu, sto milijonov. V Varu je ležal sneg po hribih; v noči od 26. do 27. aprila pa je nastal mraz po vsem južnem kraji vshoda in sredo Francoske. Veliki vinogradi v Gironde so hudo trpeli in po dolinah so trte celo uničene. Na ronskih bregovih je mrzlo vreme strašansko razsajalo. V de partementu Ilčrault je branje pol uničeno. Cela Bourgogna je trpela in v posameznih delih je branje skoraj pokončano Le na višinah ležeči vinogradi nijso tako poškodovani. V departementih Sadne in Loire je tri četrt trgatve uničene. Departementi I sere, Aiks, Jura, .Doubs, Allier, Yonne in Indrc-ct Loire so najhujše poškodovani. Razen vina je tudi sadje in sočivje jako trpelo. Kostanji, katerih se mraz ne prime tako, kakor orehov, so tndi zgubljeni. V nižavah so zgodnji krompir oves, špargelj, zgodnji grah in jagode zmerz-nile. V Neustadtu na Mettau - i, ki se po svojih razširjenih in izvrstuih češnarijah od-
likuje, je baje po noči mraz od 24. do 26. p. m. samo na črešnjah škode najmanj 15 do> 20.000 gld. napravil.
Opomenica.
loMa
Konkursi t Pri kranjski cleierni sodniji mesto c. kr. vladnega svetovalca in deželnega sanitet nega referenta, do 18. maja. — Pri c. kr. okrajni sodniji v Bistrici mesto adjunkta, 800—900 gld., do 20. maja ori c. kr. deželno sodnijakem predsedni-štvu. — Mesto sodu i j skotil adjunkta v Metliki se enkrat razpisano ilo ^4. maja pri c. kr. predsedniatva v Novem mestu.
Dunajska borsa 0. maja.
(Izvirno poročilo.)			.• -7
Enotni drž. dolg v bankovcih .	69 gld. 50		kr.
Enotni dri. đolg v srebru    . .	72	. 80	r
		S 25	1»
Akcije narodne banke   . .	930	n —™	-
Kreditna akcije......	315	M "	•
London ......... JJT1' / ■....... C. k. oekini....... Srebro.........	108	. 90	m
	8	■ 72	*
	107	• 70	■
C k. dvornega zdravnika za zobe
ar. J. O. Popp-a
vegetabiličen prah za zobe.
Ta očisti zobe tako, da se po vsakodnevni rabi ne samo navadno tako sitni zobni kamen odpravi, temveč tudi glazura zol> vodno bolj bela in nežna postaja.
Cena za škatljo G3 kr. a. v.
C. k. dvornega zdravnika za zobe
«ft*. «#.  (m. 1'opp'ft
anatherinova ustna voda.
Najzanesljivejši pomočok, da so zdravi ohranijo zobje in zobno meso, kakor tudi, da se ozdravijo bolezni v ustih in zobeh, priporočajo najbolje zaloge: (65)—2)
v LJubljani pri J o s. Kar in gor-j t — A. Krisper-ji — Petričič in Pirker-ji — Eduard Mahr-u — Fer. Melh. Schmitt-u
— E. Birschitz-u, lekarji; —* v Kranji pri L. Krispor-ji —• Seb. Schaunig-u, lekarji; — v Pliberg-u pri Ilerbst-u, lekarji;— v Varaždinu pri II a 11 e r-j i, lekarji;
— ▼ Rudolfovem pri Dr. Kizzoli-ji, lekarji
— JosefBergman-u;— v Krškem pri Fed. Boniches-u, lek.; —v Kamniku pri Jalin-u, lekarji; v Gorici pri  Pontoni-j i, lekarji
— J. Keller-ji; — v Wartenborg-u pri F. Gadler-ji; — v Vipavi pri Anton. Depo-r i s-u, lek.; — Postojni pri K u p f o r s c li m i d t-u lekarji j — v Škofjiloki pri 0, Fabiani-ji, lekarji; — v Koeevji pri J. Braune-tu, lekarji;
— v Idriji, o. k. rudarska lekamica; — v Litiji pri K. MUhlwenzel-ji, lekarji; — v Ra-
do\jici pri Zalokar-jevi vdovi.
Henrik Maurer
V LJUBLJANI
priporoča svojo vedno dobro izbrano
zalogo domačih in inozemskih barv,
bronca, a ne line in vseh priprav
za slikarje, pozlačevalee, podoba rje in mazaČe. Najboljša bira lakov iz kopala, za po-hišje, kočije, iz asfalta, iz jantara, iz
damara, za zlato in usnje. Najfinejše francoske   zlatarske firneže. Olj uutc tmrve
za fino slikarstvo.
Slikarsko platovo In tvoriva za umetnike.
Flrnelš iz 11 u ovc v it olju.
Tekoče oljnate barve
v najboljšem lino ven lirneži najfinejše zmlete. Naj veča izbera vsakovrstnih
Pravo zlato v listih i. t. d. i. t. d.
Naročila od zunaj se točno izvršujejo. (128—1)
Rudninska kopel
Toplice na Kranjskem.
Zdravilne toplice do 300 R., poglavitno zoper vse oblike protina, revmatizma, ženske bolezni in bolečine v živcih, zastarele bolezni v kosteh in členih, naposled pripravne za izsesanje prisadnih nabirkov (izpotenje).
Dober živež v kopališči je preskrbljen.
Razjasnila v vseh zadevah daje rado vol j no
(124-2) Ravnateljstvo kopališča.
Tujci.
9. m a j a.
Europa: Kauso , Koraza iz Maribora. — Vitez pl. Ilorsteg iz Voits-berga. — I.angraf Iz Dunaja. — Ilraune iz Kočevja.
Pri Klefantu: Piirstinger z gospo iz Linca. — Leskovih iz Idrijo. — Herman , Blau iz Dunaja. — Koczyau iz Solnugrada. — Kartin iz Št. Jurja. — Gospa Vičic s hčerjo iz II. Bistrice. — Trior iz Gepingona. — Piondelli iz Benetk. — Pire iz Trsta. — Eichaltcr iz Zagorja. — Grof Pace z družino iz Ponoviča.
Pr* Mtt,l*Js Kohn , Filss iz Dunaja. — pl. Guttmansthal iz Trsta. — Wcfz iz Glivice.
Epileptičen krč ali božjast
zdravi pismeno posebeu zdravnik za božjast J>l*. ©• 1& illiMCh, Berlin, Louisenstrasse 45. (255—52)
Pričujoče ima črez tisoč bolnikov v ozdravljenji.
Izdarelj in za uredništvo odgovoren: Ivan Semen.
Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".
7222