Ureja: glavni in odgovorni urednik Peter Gunčar in uredniški odbor, ki ga sestavljajo: Jože Javornik — predsednik, Miloš Štempihar — namestniik in člani: Marija Semen, Vida Žumer, Anica Rozman, Nežka Štefe, Tine Roj ina, Drago Žvokelj, Boris Pertot. Tisk: Č P »Gorenjski tisk v Kranju
LETO VIII.-29.XH.1965-St.il
tekstilec
GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA TEKSTIL
INDUS
KRANJ
EE in organizacije o svojem delu v letu 1965
Da bi seznanili člane kolektiva z dogajanji v vseh EE in z delom družbeno političnih organizacij podjetja, smo prosili za ustrezna poročila. Vseh na žalost nismo dobili. — Uredništvo
PREDILNICA I
V letošnjem letu je predilnica I uspešno poslovala, kar pove podatek, da smo operativni proizvodni program do konca novembra izpolnili v ef. kg s 102,9 %. Tudi v decembru so izgledi, da bomo dosegli isti rezultat. Ta uspeh pa je še pomembnejši, ker smo predli 5—7 % višje številke, kot je bilo planirano. Enako pomemben uspeh je tudi izdelava 103 tone preje v času, ko bi morali koristiti kolektivni dopust. V tekočem letu je bilo povprečno zaposlenih 305 ljudi, čeprav je bilo planiranih 317.
Ti rezultati kažejo, da smo storilnost povečali za 7,3 % nasproti letu 1964, kar je lep uspeh enote. Postavlja se vprašanje: zakaj smo lahko dosegli te rezultate, čeprav smo imeli povprečno 12 zaposlenih manj, kot je bilo planirano? Odgovor je enostaven. Vzrokov je več, in to: temeljito preštudirana organizacija dela, v kateri je sodeloval ves strokovni kader, iz-
delan razpored dopustov že na začetku leta, kateri je potem veljal skozi vse leto. Doslednost okrog dopustov je omogočalo res organizirano delo. V dokaz navajam nekaj podatkov: povprečni pripadajoči dopust znaša na 1 zaposlenega v predilnici I 22 dni. Za dopuste je bilo izdanih preko 1450 listkov, kar pomeni, da je bilo ravno toliko tudi prepričevanj za smiselno koriščenje dopusta v okviru razporeda, obenem pa je bilo toliko tudi organizacijskih posegov, da ni trpela proizvodnja. Te številke nam tudi povedo, da je v povprečju vsak koristil svoj dopust v štirih obrokih po 5 do 6 dni. Ker so se vmes pojavljali tudi nepredvideni izostanki, smo večkrat poklicali ljudi nazaj na delo (prekinitev dopusta) ter tako preprečili zastoje v proizvodnji. Mislim, da še več komentarja res ni potrebno.
Ko omenjam proučeno organizacijo dela, bi dodal še tole:
ODS in vodstvo obrata sta bila temeljito seznanjena s stanjem za-
poslenih. Po izračunu smo namreč ugotovili, da ne smemo prekoračiti številke 305, ker bi to povzročilo znižanje povprečja osebnih dohodkov. Za planiranih 317 ljudi namreč ni bilo izkazane Ustrezne vrednosti v ceniku za enoto proizvoda. Ker je bil ta pogoj vseskozi vodilna misel obrata, smo za vsakega posameznika točno pretehtali, če naj ga zaposlimo ali ne. K prej omenjeni organizaciji koriščenja dopustov bi dodal še to, da smo vsak dan sproti delali re-organizacijske posege tako, da smo preusmerjali ljudi na druga delovna mesta, v druge izmene in podobno, vključevali smo v redno proizvodnjo vse dnevničarje ob istočasnem koriščenju dopusta redno zaposlenih, in to večinoma samo v dnevnih izmenah. V poletnih mesecih smo zaposlili sezonsko delovno silo, tako v brigadah, kot tudi v čistilni koloni ter tako uspeli poslati čim več ljudi na dopust. Pomembno vlogo pri zaposlovanju novincev je imel tudi izobraževalni center. Le-ta je uspešno usposabljal novozaposle-ne, da so se lahko hitreje vključili v redno proizvodnjo.
Ta način dela nam je s svojimi
izrednimi organizacijskimi posegi omogočil obdržati osebne dohodke na planirani višini, kar v nasprotnem primeru ne bi bilo možno. Je pa pri tem res tudi to, da je delno trpela kvaliteta preje, vendar je ta posledica bila neizogibna.
Dobava surovin je še vedno taka, kot je bila. Tako smo morali do začetka decembra izvršiti kar 32 kompletnih premenjav surovin. Pri tem bi poudaril, da nam je od tega širokega asortimenta samo nekaj količin odgovarjalo. Zaradi znanih okoliščin smo morali predelovati večkrat tudi dražje surovine, kot smo planirali.
Pri organizaciji naše proizvodnje smo se vseskozi morali nenehno prilagajati potrebam tkalnice, kjer je bilo skozi vse leto veliko pomanjkanje preje. Večidel smo mo-(dalje na 2. strani)'
8. seja CDS -16.12.1965
Zaključno posvetovanje tekstilcev
specializacija v predilnicah bombaža v novih pogojih gospodarjenja
V	prejšnji številki smo vam oib ljubili nekatere povzetke iz referatov, ki so jih pripravili tekstil ci za posvetovanje v Ljubljani.
V	današnji številkiobjavijamoi skoraj ves referat inženirja Domice-
Flajerji v predilnici I
Ija, im sicer zato, ker je pre specializacije v obratih naših več zgoščen An konkreten, da bi predilnic. Rečeno mi je bilo, naj bilo možno narediti izvleček, (ure 116 pogrevam stare problematike, dništvo )	temveč naj govorim o konkretnih
;	ugotovitvah in predlogih te spe-
Tov. inž. Domicelj je uvodoma cializacije pod sedanjimi načeli dejal:	»Poročal borni o uvedbi in pogoji gospodarjenja. Reči mo-
ram, da brez omenitve nekaterih starih problemov le ne gre, vsaj ne brez tistih, ki so akutni.
Najprej bi omenil ugotovitev, da je sicer šteti med glavne naloge Poslovnega združenja tudi organiziranje kooperiranja in uvajanja specializacij v naših obratih, čeprav smo se šele letos začeli baviti s to problematiko. Odlašalo se je zato, ker je PZ moralo* najprej organizirati uvoz in izvoz, da bi si tako fcagotovilo finančna sredstva za financiranje te in podobnih dejavnosti, ker združena podjetja niso bila pripravljena financirati takih del.
Z letošnjim začetkom obravnavanja te problematike pa prihajajo z ostrejšim gospodarskim kurzom dio vedno bolj pomembnega vpliva tudi tiste »stare težave«, ki jih podjetja skušajo paralizirati z vsemi drugimi, več ali manj prehodnimi posegi — samo ne s postopnim preusmerjanjem proizvodnje v specializacijo in kooperacijo. Pod še vedno uporabljenimi »posegi« mislim predvsem na forsiranje donosnejših artiklov, brez ožita na tehnične pogoje strojne opreme in brez ozira na to, če iste artikle že izdelujejo tudi druga podjetja, mogoče pod celo ugodnejšimi pogoji, pa vsi skupaj brez daljših izgledov. Težave skušajo paralizirati tudi z uvajanjem npr.:	česane preje,
ne glede na to, če so druge če-salnice polno izkoriščene ali ne, uvajajo vedno več isintetike, ki dajo večje dobičke itd.
Proizvodnih programov niso predilnice v zadnjem času prav nič bistveno spremenile, mislim na sortiman številk, zato pa se v vedno večji meri srečavajo s težavami, ki so v glavnem sledeče:
(dalje na 7. strani)
Dnevni red:
1.	Potrditev zapisnika 7. redne seje centralnega delavskega sveta,
2.	pregled sklepov 9. redne sejle upravnega odbora,
3.	sprejem proizvodnega plana in finančnega plana ter piana delovne sile za leto 1966
4.	določitev prostih sobot za leto 1966
5.	imenovanje predstavnika podjetja za ustavni občni zbor Investicijske komercialne banke v Kranju,
6.	sklepanje o ustanovitvi vzgojno varstvene ustanove »REZKA DRAGAR«
Na vsebino prve in druge točke člani CDS niso imeli pripomb; oba zapisnika sta bila potrjena.
Kratko obrazložitev proizvodnega plana za leto 1966 je povedal tov. Brezec. Mimo številk, ki jih objavljamo v tabeli, je tov. Brezec dejal še naslednje:
»Iz predloga sledi, da tudi prihodnje leto ne bodo naše ipredil-nice pokrile potreb naših tkalnic; zmanjkalo nam bo 831 ton preje. To količino preje bomo zato morali kupiti od tujih predilnic, kar seveda ne bo enostavno. Trenutno naše podjetje o tem nakupu še nima trdnih zaključkov in tudi ne jamstva, da bo manjkajoče količine možno zagotoviti. Zaradi tega bo preskrba s prejo v 1.1966 zelo pereča. Za mesec januar bodo sicer zadostovale zaloge, potem nam bo iz zagate pomagala uvožena preja, dotlej pa bomo morda le uspeli tudi z nakupom iz tujih predilnic.
Če priimenjiamo letošnji plan s planom za leto 1966, vidimo, da je plan za prihodnje leto nekoliko nižji. Nižji je zato, ker je bil plan za leto 1965 postavljen na 48-umi delovni teden, za leto 1966 pa na skrajšani delovni teden. Hz podatkov sledi, da je precej napet in bomo morali delati z vsemi močmi, če ga bomo hoteli doseči.
V vseh enotah to verjetno ne bo možno.«
Da ne bi mešal obrazložitev s številkami, sem številčne podatke zbral v tabeli, vendar ne vseh, temveč le najvažnejše. Upam, da bo tudi to zadostovalo
Tov. Brezec je dalje še povedal, da bodo imele e. e. kolektivni dopust takole:
Predilnica I in II kolektivnega dopusta ne bosta imeli.
Tkalnica I in II — od 27. junija do 28. avgusta, vendar samo v nočni izmeni, kar pomeni, da bosta tkalnici v tem obdobju delali samo na dve izmeni.
Flemenitilnica I bo imela kolektivni dopust od 1. do 14. avgusta, kar je nujno zaradi popravil strojev.
Plemenitilnica II pa bo na dopustu od 18. julija do 31. julija.
Okrog plana in predvidenih težav se je razvila živa diskusija, v kater so* člani CDS vprašali naslednje:
Zdenka Jurančič inž.: »Kako bo v letu 1966 z nabavo barv in kemikalij?«
Na vprašanje je odgovoril vodja nabave tov. Peter Tulipan takole:
»Ustrezna preskrba z barvami in kemikalijami bo zelo problematična, ker smo precej deviz, ki so bile predvidene za nabavo teh reči, porabili za nakup surovin, če bi imeli predvidene devize, bi šlo vse lepo v redu naprej, tako Pa bodo prve mesece razmere s kemikalijami in barvami še znatno težje, kot so bile letos. Nekako bomo morali dobiti te reči za dinarje.«
Ker vemo iz prakse, da je imela plemenitilnica I že letos velike težave zaradi določene pomanjkanja nekaterih ibanv ,in kemikalij in zaradi navskrižja z roki pri nabavi, im to posebno v proizvodnji artiklov za izvoz, ise pač vsiljuje vprašanje, kako bo sedaj, ko se predvidevajo še težji (dalje na 6. strani)
VSEM ČLANOM DELOVNE ORGANIZACIJE ŽELE PRIJETNO NOVOLETNO PRAZNOVANJE IN VSE LEPO V LETU 1966
CDS, UO in društveno politične organizacije podjetja
EE in organizacije o svojem delu
(dalje s 1. strani) rali doma presti tiste številke, katerih ni bilo mogoče kupiti na tržišču.
V pogledu rekonstrukcijskih del lahko rečemo, da je bilo letos nekakšno zatišje, torej po šestletnem dokaj intenzivnem delu. Letos smo dali v pogon le dva baterja ter tako razbremenili obstoječo čistilnico. Ko delamo pregled o izvršenem delu ne smemo misliti, da je rekonstrukcija že žaključe-na. Še je vrsta nerešenih problemov, ki terjajo rešitev že v bližnji prihodnosti. Pred nami je tudi selitev celotne predpredilnice in 7 prstančnih strojev. Seliti bomo začeli tistega dne, ko bo izgotovljena klima naprava v novih prostorih. Ob selitvi mikalnikov bomo vse predelali na posamični pogon, nerešeno pa bo še ostalo vprašanje ureditve glav na 87 mikalnikih, vgraditve transporterjev na 6 raz-tezalkah, rekonstrukcija 17 prstančnih Pc strojev in 1 prstančne-ga Wc stroja (riihlhonse št. 12).
Ko ugotavljamo, kaj vse smo naredili in kaj še moramo, ne smemo pozabiti vzdrževanja in obnavljanja obstoječih naprav, transportnih sredstev in raznih utenzi-lij, — ker se vse to hitro kvari. Taki problemi so se nam pojavili že letos pa bo zato nujno to čim-prej uspešno rešiti, ker pomeni odlaganje tudi deset in večkratno povečanje stroškov, obenem pa trpi še kvaliteta in produktivnost.
BORIS PERTOT
Predilnica II
V	navadi je in potrebno, da se ob zaključku leta ozremo nazaj na vse probleme in tudi uspehe, katere smo dosegli v tekočem letu. Tudi v naši EE je bilo v letošnjem letu mnogo problemov in težav; nekatere smo rešili, ostane pa nam še vedno dosti takih, katere še rešujemo oziroma jih bomo še reševali vnaprej.
V	letošnjem letu je bilo pri nas več problemov, kateri so vplivali na proizvodnjo, kvaliteto in produktivnost. lente bi tukaj tudi navedli.
SUROVINE: Dobava bombaža še ni urejena tako, da bi lahko obratovali brez večjih premenjav. Tako smo v letošnjem letu premen j ali asortiment česane preje 6 krat, mešanice za mikano prejo pa: modro za Nm 60 — 2 krat, zeleno za Nm (40 — 50) — 6 krat, rdečo za Nm (24 — 34) — 9 krat, črno za Nm (16 — 20) — 2 krat, belo mešanico za velveton 30 krat in mešanico za sintetiko 34 krat. Omenjene premenjave precej vplivajo na produktivnost, obenem pa tudi na kvaliteto preje. Med navedenimi mešanicami bombaža so zaradi slabše kvalitete odstopale posebno mešanice iz ameriškega
bombaža (zelena in rdeča) in nismo pri preji dosegli potrebne trdnosti, vsled česar je imela tkalnica težave pri predelavi.
Naš strojni park, posebno v predpredilnici je zastarel. Imamo še 17 prstančnih strojev, ki nimajo visokorazteznih raztelzal, zato moramo za eno in isto številko preje presti na flajerjih dve različni številki predpreje.
Ker v predilnici nimamo kolektivnega dopusta, moramo predice na strojih nadomeščati z neizkušenimi priSukovalkami. Z j» to se večkrat zgodi, da je kvaliteta preje slabša.
Po uvedbi 42-umega delovnika smo čiščenje strojev organizirali ob prostih sobotah. S tem smo zmanjšali zastoje od 7,78 % v I. polletju letošnjega leta na
3,03	% v II. polletju ali za 4,75 %. Izkoriščanje strojev se je povečalo na 96,97 % od 93,3 % v letu 1964 ali za 3,59 %.
V sodelovanju z vodstvom mehanične delavnice nam je uspelo urediti popravila strojev tako, da nimamo večjih zastojev.
Skupni izostanki od dela znašajo v 11 mesecih letošnjega leta 16,83 %. V drugem polletju so se izostanki povečali na 17,29 %, to pa vsled večjega koriščenja letnih dopustov in pa nekoliko povečanega bolniškega stanja, ki znaša skupno s porodnicami 7 % (4,67 + 2,33 %) od skupnih izostankov. Fluktuacija delavcev je bila v letošnjem letu precejšnja. Na novo je vstopilo 24 delavcev, izstopilo pa je 31 delavcev.
Upamo, da bo v prihodnjem letu uspeh EE predilnice II še boljši, kar je v interesu vsakega člana ekonomske enote.
Stojan Pečnik
TKALNICA I
S poslednjimi 41 »Picanoli« smo v tkalnici I skoraj v celoti zaključili rekonstrukcijo. Ostalo je le še 119 starih »Hrdima« polavto-matov, >za katere vse kaže, da bodo določen čas še obratovali, kolikor bomo zanje dobivali rezervne dele, kar je seveda precej problematično.
Rekonstrukcijo smo tako izvajali postopoma, kar 4 leta. Narejeno je veliko delo, saj so bile odstranjene vse stare statve, po številu preko 900, razen omenjenih 119 ozkih Hrdina in 198 »Riiti« statev.
Sedanji izgled tkalnice je zato popolnoma drugačen. Tkalnica je popolnoma avtomatizirana, kar je vplivalo tudi na vse ostalo. Pred rekonstrukcijo je imela tkalnica (t. ji. v letu 1958/59) skupaj 1450 statev, danes pa jih ima 303 manj. Kljub znižanemu številu statev pa se je proizvodnja povečala, in sicer na račun pravilne organizacije dela, kar je povzročilo večji]
učinek v novem strojnem parku. Povečana proizvodnja pa sloni delno tudi na večjem številu izmensko obratujočih statev. Pri tem pripominjam, da se je povečala proizvodnja ob zmanjšanju števila zaposlenih. Delavne sile je sedaj za 7,2 % manj kot leta 1958. Tudi ostali podatki kažejo vidno izboljšanje. Izostanke smo tako zmanjšali od leta 1964 v letu 1965 za 5,2 %. Znižali smo število nadur za 11% itd. Zelo pomemben rezultat v naši EE je vidno izboljšanje kvalitete. Temu vprašanju ismo posvetili skoraj največjo pdzomost. Od leta 1964 na 1965 se je izboljšala za nadaljnjih 7,8 %. Zadnji rezultati kažejo, da imamo I. kvalitete kar 86%, kar smatramo za velik in razveseljiv rezultat, posebno zato, ker imamo sedaj manj skrbi z reklamacijami, še posebej pri izvozu. Ta rezultat nam je tudi povečal osebne dohodke. Za I. kvaliteto namreč dobimo 100 % sredstev po ceniku, za II. kvaliteto pa samo 40%, za
III.	kvaliteto celo samo 10 %, za
IV.	kvaliteto pa samo 5 %. Na dober rezultat I. kvalitete je v zadnjem času vplivala večja zainteresiranost proizvajalcev na eni strani in še večja stimulacija na drugi strani, pač zaradi povečanega vrednotenja I. kvalitete ali z drugimi besedami, za I. kvaliteto sedaj prejemamo še več denarja. Prav ta ukrep se nam bogato obrestuje. Za nadaljnje izboljšanje kvalitete in proizvodnje bi bilo nujno rešiti pereč problem nezadostne vlage predvsem v L in v kvadratni tkalnici. V teh dveh oddelkih, kjer je šedtna konstrukcija strehe, je to vprašanje še bolj pereče. Tu ne moremo doseči preko 50% relativne vlage, kar prav gotovo povzroča padec proizvodnje in kvalitete. Da v teh oddelkih ne moremo doseči večjega odstotka vlage, so krivi izrabljeni kompresorji s premajhnim pritiskom zraka. Zrak zato ne pride do vseh šob in ne da predpisane vlage v prostor. Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev dosedaj to vprašanje nismo rešili, v prihodnje pa ga bomo morali, če hočemo doseči še boljše rezultate. Do le-teh pa hočemo priti, da bi tako opravičili vložena denarna sredstva za novi strojni park.
Drugo, kar bi omenil, ker spada med zelo aktualne in pereče probleme, je to, da predilnica I ne pokriva vseh potreb tkalnice, pa bo tako leta 1966 zmanjkalo preko 800 ton preje. Zaradi tega moramo prejo dobavljati iz tujih predilnic. S kupljeno prejo imamo težave, in isicer z oznakami. Ce se različne preje pomešajo, dobimo velike količine neregularnega blaga, zaradi nians. Naj omenimo, da smo imeli poleg domače letos tudi prejo iz raznih predilnic. V osmih mesecih tega eta smo zato imeli 173 oznak
Čistilnica bombaža v predilnici II
v letu 1965
preje v osnovi in votku. Iz tega si lahko vsakdo predstavlja, kakšne težave nastopajo pri ločevanju posameznih vrst preje in blaga po tkalskih strojih in v končni fazi, v plemeinitilnici.
Res je, da je tkalnica rekonstruirana in avtomatizirana, vendar pa pripominjam, da sam avtomat, če nima določenih pogojev, ni avtomat, temveč predstavlja še večji problem kot navadne statve. Danes vemo, da ne poslužujemo v tkalnici nič več 3, 4 ali 6 statev, temveč kar 24 strojev. Ce tak stroj nima vseh pogojev, gat kalka zelo težko poslužuje, kar zmanjšuje proizvodnjo. Pogosto se zgodi, da ne dobimo kvalitetnih utenzilij ali pa pridejo prepozno. To velja predvsem za uvožene. Pa tudi domače ne prihajajo v predvidenih rokih! Naj navedemo samo nekaj primerov: naročilo cevk iz Uten-zilija v Ljubljani je staro že eno leto, pa še nismo vseh prejeli. Večkrat med letom — tudi trenutno — ne dobimo čolničkov, pa imamo zato zopet nepotrebne zastoje itd. Prisiljeni smo, da si omenjene reči izposojamo v drugih podjetjih, kar pa je seveda zelo težavno. Zaradi neodgovarja-jočega osnovnega materiala, predvsem bombaža, naletimo dostikrat tudi na neodgovarjajočo prejo, in sicer ne odgovarja trdnost, ki je eden osnovnih pogojev za pravilno in učinkovito proizvodnjo na avtomatskih statvah v tkalnici. Dogaja se tudi, da ima posamezna preja le 9,5 do 10 T km, namesto najmanj 12 do 14. Tu se pojavljajo prekomerni pretrgi, ki otežujejo še večje izkoriščanje strojev. Poleg neenakomerne preje — posebno stamene, je preja dostikrat nečista in tudi nekvalitetno navita. Danes imamo v tkalnici še vedno 6 pretrgov v osnovi in votku na* stroj v eni uri in je tako tkalec obremenjen preko 80 %. Nadaljnje pereče vprašanje v naši enoti, ki ga navajamo, je to, da je sicer tkalnica avtomatizirana, priprava pa je — ra)zen nekaj strojev — zastarela, še vedno imamo v obratu preko 600 osnovnih in 276 zastarelih votkovih vreten. Tudi vsi škrobilni stroji so stare izvedbe. Priprava zato nujno terja modernizacijo, če hočemo doseči žeijene uspehe. Problematična je tudi delovna sila. Tkalnica obratuje skoraj v celoti troizmensko, zaposlene pa so predvsem ženske. Prav zaradi tega pa nastopajo zelo težki problemi okrog smiselnega racionalnega razmeščanja zaposlenih. Tkalnica obratuje skoraj v celoti troizmensko. Na j večji problem predstavljajo delavke, ki nimajo urejenega varstva otrok, dalje tiste žene, ki po zakonu ne smejo delati v treh izmenah (zdravniška potrdila) itd.
Naj navedem sedanje probleme z delovno silo:
Imamo povprečno 70 delavk v staležu, in to 20 porodnic in 50 bolnih. Od skupnega števila zaposlenih imamo 42 delavk takih, ki delajo po 4 ure in dalje tudi preko 30 z zdravniškimi potrdili, o prepovedi nočnega dela. Ta grobo navedena problematika jasno kaže, da nam dela dnevno težave v proizvodnji preko 10O delavk. Razumljivo je, da je v takih primerih nemogoče zmanjšati delovno silo. To je samo nekaj večjih težkoč. Obstajajo pa še manjše objektivne in tudi subjektivne težave.
MIRAN NOVAK — vodja kontrol-no-razvojnega sektorja
BORIS SOKLIČ — asistent obra-tovodje v tkalnici I
Razumljivo je, da vse naenkrat ne moremo rešiti, kajti sredstva, ki so vložena v samo tkalnico, niso majhna. Zavedamo se, da moramo ta sredstva opravičiti. Opravičujemo jih že, vendar bo potrebno še veliko napora, če jih hočemo opravičiti v celoti. Prav zaradi tega navajam te probleme. Ce jih bomo uspeli rešiti, bomo šli hitreje do cilja.
Rekonstrukcijo tkalnice smo končali šele meseca oktobra. Sedaj ima torej tkalnica pretežno nove statve. V bodoče bo treba rešiti notranjo organizacijo v po-
MIROSLAV ŠTROS — programer predilnic
drobnosti, kar dosedaj, zaradi obsežnega dela nismo mogli izvršiti. Prav tu pa so že možnosti za še večje uspehe.
Na raznih strokovnih sestankih si očitamo, da je naša proizvodnja še vedno draga, da je »front« posiuževanja premajhen itd. Pri tem pa pozabljamo na pogoje, ki bi jih taka tkalnica morala imeti ali pa vemo zanje, pa jih ni moč rešiti čez noč, čeprav so jasni in terjajo rešitev.
V. K.
EE in organizacije o svojem delu v letu 1965
TKALNICA II
Vsepovsod v proizvodnji .naletimo na manjše ali večje .probleme. Tudi naša ekonomska enota se je v letošnjem letu znašla pred mnogimi .problemi. Vseh problemov niti nimam namena navajati, pač pa bom na splošno poudaril le tiste, kateri so bili med letom
TONE ČARE — tehnični direktor podjetja
stalni in s,o največ vplivali na našo zmanjšano proizvodnjo in na kvaliteto. To so:
—	slaba kvaliteta preje,
—	prekomerno bolniško stanje.
Skozi vse leto je bila osnova
Nun 50/1 mikana zelo slaba po trdnosti in po izgledu. Pravilno rečeno, je bila neuporabna za proizvodnjo na avtomatskih statvah zaradi prepogostih pretrgov po osnovi. Artikli, v katerih je bila osnova 50/1 mik, so bili količinsko zaključeni, vsled česar smo bili prisiljeni izdobaviti celotno količino.
Kljub vsem naporom — dvojno čiščenje preje v navijalnici, posebna pozornost pri snovanju in škrobljenju — nismo uspeli doseči vidnejših rezultatov, pa smo zato v tkalnici V, kjer sta tekla artikel Poljane in T-platno dosegli le nizek .pogonski učinek, in to:
za T-platno je bil letni povpre-ček za 9 .mesecev 66,6 %, za Poljane pa je bil letni povpre-ček za 9 mesecev 62,2 %.
Vzporedno z nizko doseženo proizvodnjo je tudi slabo dosežena kvaliteta, katera se je pri ;teh dveh artiklih vrtela okrog 52 %. Začeli smo s poskusnimi tkaninami z drugo številko in drugo na-stavo, katere naj bi zamenjale omenjena artikla v prihodnjem letu. Rezultati teh preizkusov so v nadaljnji obdelavi v komercialnem sektorju.
Artikel Zoran iz Nm 70/1 č. po osnovi je ravno .tako zaradi slabe kvalitete preje problematičen za proizvodnjo im glede kvalitete blaga. Zaradi tega smo napravili
več poskusov pri čiščenju preje in nastave po osnovi, željemih rezultatov nismo dobili, vendar zadnji poizkus le kaže delno izboljšanje pri tkanju, ki ga bomo najbrž v prihodnjem letu osvojili za proizvodnjo. Izostanki zaradi bolezni so bili v letu 1964 in 1965 zelo visoki, lin sicer:
—	v letu 1964 je bilo 5,4% bolnih in 2,1 % porodnic = 7,5 %; vseh izostankov (bolniško stanje in dopusti) je bilo skupno 13,6 %-
—	v letu 1965 je bilo 3,8 % bolnih in 2,8 % porodnic = 6,6 %; vseh izostankov (z bolniškim stanjem in dopusti) skupno pa 17,1 %.
V letošnjem letu smo imeli največ porodnic meseca junija, in to 7,7% in meseca oktobra 9,2%. Konice visokega bolniškega stanja nam seveda povzročajo v proizvodnji zastoje.
Kljub vsem navedenim problemom smo vendar dosegli znatne uspehe nasproti letu 1964, in sicer:
—	v letu 1964 je bil doseg pogon. učinka 76,3% (11 mes.), v letu] 1965 pa 80%,
—	v ‘1.1964 j.e bil doseg kvalitete 68,05 % (11 mes.), v letu 1965 pa 76,4%;
—	zmanjšali smo delovno silo po spisku nasiproti letu 1964 za 0,9%,
—	poostrili smo kontrolo po vseh fazah zaradi .boljše kvalitete,
—	v pripravl jalnici sm.o pri previjanju uvedli ostrejšo kontrolo čiščenja osnove.
ZVONE ČERNE — vodja proizvodnje v obratu II
Mladinska organizacija
Na letni konferenci mladine Tekstilindusa je bilo ugotovljeno, da je mladina dosegla v letu 1965 vidne uspehe. Največ pohvale gre vsekakor članom TK, 'ki so s svojim trudom in. vestnim delom največ doprinesli k realizaciji predvidenih nalog. V glavnem smo v tem letu izvajali navodila ObK ZMS, čeprav smo na trenutke naleteli na nesoglasja, ki so negativno vplivala na delo TK. Večletna želja ObK o izvedbi tekmovanja za dvig produktivnosti je tudi tokrat ostala samo na papirju v našem arhivu. Letni proračun TK je pokazal, da imamo mnogo volje, idej in želja za še večje, boljše in efektnejše delo. Dotacijo, smo siiceir predvideli v višini 800 tisoč din, odobrenih pa je bilo le 250 tisoč din. Ker smo gospodarili pravilno, .smo, kljub majhni dotaciji, izvedli skoraj vse, kar je bilo predvideno v letnem planu TK. To so: številni izleti na morje, dvodnevni pohod na Vodiško planino, potni stroški za seminarje1, nabavljena literatura, sprejem francoske mladine iz bratskega mesta La Ciotat, izlet po partizanskih krajih Gorenjiske, izvedena delavna akcija v tkalnici I itd. Imeli smo tudi več predavanj, od katerih je bilo najuspešnejše predavanje tov. Baldermana o svetovni politiki in žariščih eventualnega izbruha vojne. S pomočjo sindikata smo izvedli tudi enomesečno .politično šolo za mlade upravljalce. Slušatelji te šole so bili predvsem mladi člani našega podjetja, od katerih pričakujemo, da bodo kmalu vstopili v organe samoupravljanja. Omeniti moram še to, da smo poslali 3 mladince v Anglijo na strokovno ekskurzijo, skupno z delegacijo iz mesto Kranja. Tam so si ogledali bratsko mesto Oldham in njihove tovarne.	"	:	. v
Toliko na kratko o delu MO v našem podjetju. Seveda smo imeli tudi mnogo težav s samo organizacijo in realizacijo tega programa, vendar smo z voljo in privrženostjo bili le kos tej težavni nalogi.
Največ zahvale gre vsekakor predsednikom in predstavnikom ostalih družbeno .političnih organizacij in samoupravnih organov, ki so nam v kritičnih trenutkih z voljo in nasveti priskočili na pomoč.
Jože Soba
VIKTOR KOMPARE
vodja tkalnice I
obrato- STOJAN PEČNIK predilnice II
obratovodja FRANC INDIHAR inž. — asistent obratovodje plemenitilnice I
—	pri »Sucker« stroju sm.o uredili škrobljenje na 2 potapljalna valja,
—	izvedli remont »Schoncher« strojev,
—	odstranili več konstrukcijskih napak na Kovo statvah in, s tem odstranili Strojine proge,
—	napravili smo več organizacijskih sprememb in popolnih še .nezasedena mesita v 3. izmeni z novim kadrom,
—	formirano je bilo širše obra-■tovodstvo tkalnice, kii je razčlenjeno po posebni odgovornosti na proizvodnost, kvaliteto, in na strojni park.
Vsi naši napori in vsi naši ukrepi v letošnjem, letu so vplivali na prej, navedene večje uspehe, s tem pa so vzporedno narasli tudi naši osebni dohodki.
V	mesecu novembru smo prešli na montažo novih Picanol av.to-matsjd.h statev na .račun mehaničnih širokih in ozkih »karo« statev. V času montaže v letošnjem letu in v prvih mesecih v SREČKO TERAN — obratovodja prihodnjem letu bodo delni za- plemenitilnice II
stoji, pač zaradi izpadlih statev,
ki .bodo vplivali na slabše dosega- prihodnje leto lahko poročali o nje plana.	ponovnih uspehih naše ekonom-
V	načrtu imamo še več internih ske enote.
izboljšav in upam. da bomo -tudi	E. Slokan
Centralni delavski svet
Običaj je, da ob koncu leta napravimo obračun. Tako je tudii prav. Ko analiziramo opravljeno dolo in pregledujemo dosežene rezultate ugotavljamo uspehe in .neuspehe, ki smo jih pri delu imeli, presojamo s potrebno objektivnostjo težave, s katerimi smo se pri delu srečevali, odkrivamo pa tudii svoje lastne napake in pomanjkljivosti. Tak ob^ račun, tak pregled dela pa nam je za tem lahko najboljše napotilo za bodoče delo.
Zato je prav, da tudi delo centralnega delavskega sveta v preteklem poslovnem letu podvržemo taki kritični analizi in oceni.
Delo centralnega delovskega. sveta, kakor tudi ostalih organov delavskega samoupravljanja v letošnjem letu .se je razvijalo ob znatno težjih pogojih oziroma, okolnostih, kot smo bili tega navajeni doslej. Gospodarska reforma, katero izvajamo v naši državi od začetka drugega polletja ter prilagajanje gospodarjenja in poslovne politike novim pogojem, predstavlja izredno zahtevno nalogo. Sedanji centralni delavski sivet se je resnosti te naloge vseskozi zavedal in je s posebno budnostjo spremljal vsa gospodarska dogajanja in doseganje proizvodnih ter poslovnih rezultatov v okviru podjetja. Naloga je bila tem težja, ker smo z drugim polletjem letošnjega leta prešli na 42-uimi delovni - teden. Razen tega pa je bilo potrebno zagotoviti potrebne .pogoje oziroma možnosti za ustrezno valorizacijo osebnih dohodkov.
Da so se člani centralnega delavskega sveta na splošno zavedali resnosti naštetih nalog in svoje odgovornosti nasproti delovnemu kolektivu, kaže dokaj živahna razprava o teh problemih na posameznih sejah. Zal ,pa moramo ugotoviti, da določen — na srečo manjši — del članov centralnega delavskega sveta svojih nalog ni jemal s tako resnostjo. Kaže, da so se ti člani centralnega delavskega sveta uspavali v povsem napačnem mnenju, da bo že nekdo brez njih uredil te stvari tako, kot je treba. Želeti bi bilo, da v bodoče do takih negativnih pojavov ne bi prihajalo. Vsak člain centralnega delavskega sveta se mora zavedati, da mu je delovni kolektiv z Izvolitvijo v predstavniški organ delavskega samoupravljanja izkazal posebno zaupanje, s čimer je združena tudi pravica in dolžnost, aktivno in odločujoče sodelovati pri formiranju poslovne politike in- pri odločanju o gospodarjenju v podjetju. Kdor pa meni, da zaradi osebnih razmer svoje dolžnosti ne bo mogel izpolnjevati, naj raj.e ne prevzame kandidature. Vsega obžalovanja vreden je namreč primer, ko je morala biti seja centralnega delavskega sveta enkrat celo preložena zaradi netsklepčno-sti, čeprav se je ob primerjanju vzrokov odsotnosti pri večini odsotnih ugotovilo, da iso imeli zato le delno opravičljive razloge.
Posebej pa moram omeniti, da je bilo v minulem letu sodelovanje med centralnim delavskim svetom na eni strani ter upravo podjetja in družbeno političnimi organizacijami na drugi strani vsekakor vzorno. Tako uprava kot tudi družbeno politične organizacije so storile vse, da so bili posamezni problemi vsestransko razumljivo obrazloženi in jasno prikazani, tako, da so člani centralnega delavskega sveta mogli vselej preudarno im pravilno odločati oziroma glasovati. Tudi se je v .preteklem letu nadaljevala že ustaljena praksa, da so se poročila, predlogi raznih internih aktov in ostali material razdeljevali že vnaprej skupno z vabili, talco, da so člani centralnega delavskega sveta vsako posamezno vprašanje lahko vnaprej proučili in se tudi posvetovali s svojimi sodelavci po obratih. Želeti je, da se tak način dela ohrani tudi v bodoče in da se ga že izpopolni.
Posebej se mi zdi potrebno omeniti, da je bil kmalu po konsti-, ruiranju sedanjega delavskega sveta organiziran poseben seminar za člane vseh samoupravnih organov, na katerem bo le-ti dobili potrebno strokovno znanje s področja upravljanja in gospodarjenja v podjetju ter tako razširili svojo splošno politično razgledanost. Menim, da so se vloženi trud in sredstva vsekakor rentirali.
Sedanji centralni delavski svet je imel od konca aprila dalje, ko so bile volitve za .polovico članov, skupno 8 rednih sej in 1 izredno sejo. Izredna seja je bila sklicana zaradi proučevanja ukrepov v zvezi s prilagajanjem pogojem, nastalim z gospodarsko reformo. Na rednih sejah pa smo obravnavali problematiko v zvezi z vsakokratno^ situacijo v podjetju1. Naštevanje točk dnevnega reda po mojem mišljenju ni potrebno, ker so bili o programu in sklepih posamezne seje člani delovnega kolektiva sproti informirani z objavo sklepov na oglasnih deskah in v tovarniškem glasilu.
Naj izkoristim to priložnost, da v imenu centralnega delavskega sveta izrečem vsem članom delovnega kolektiva zahvalo za požrtvovalno delo v minulem letu ter jim obenem zaželim vso sreco v prihodnjem letu, da bi zdravi in zadovoljni skupno vlagali vse nase napore za dosego nadaljnjih uspehov.	FRANCE KRMELJ
predsednik CDS
EE in organizacije o svojem delu v letu 1965
PLEMENITILNICA I
Leto 1965 je bilo za nas izredno dinamično, na kar so vplivali predvsem trije činitelji: nadaljnje skrajšanje delovnega časa na 42 ur tedensko, gospodarska reforma in pospešena proizvodnja za izvoz. Obrat je skušal napraviti, kar se je pač dalo doseči, in izkazuje naslednje dosežke po posameznih mesecih:
Glej tabelo spodaj!
V juliju je podjetje prešlo na 42-urni delovni teden, zato tu opazimo padec doseganja osnovnega plana, vendar se nato izpolnjevanje, zaradi uveljavljanja sprejetih ukrepov, postopoma izboljšu-
z utenzilijami in reprodukcijskim materialom v dovolj pestrem asortimentu, nabava nekaterih (že znanih) strojev in naprav; vskla-jenost mesečnih operativnih planov z zmogljivostjo naših strojnih kapacitet, ureditev transporta,
predvsem pa visoka delovna zavest, dobri medsebojni odnosi in izboljšana organizacija dela tako v okviru obrata kot tudi okoli njega.
Najbrž se ne motim, ko pripisujem še prav posebno vlogo nujnosti, da se vsi tisti, ki imajo vpliv na delo obrata, bolj objektivno in tekoče zanimajo za naše
težave in ne nasedajo popačenemu prikazovanju stanja v njem. Tesno sodelovanje obratovodstva z organi samoupravljanja in strokovnimi službami v podjetju naj bo pristno z obeh strani, ker le tako lahko upamo na jamstvo za nadaljnji porast naših delovnih uspehov.
inž. M. P.
ZK in sindikalna organizacija
Naloge ZK in sindikalne organizacije so osredotočene v sedanjem obdobju na tista bistvena vprašanja, ki jih postavljajo v ospredje
še niso povsem rešena. Zato se proizvajalcev, temveč je tudi za prav sedaj zahteva od vseh ko- to odgovoren sleherni strokovnjak munistov in članov sindikata, da z v proizvodnji.
večjo medsebojno mobilizacijo pri-
sprejeti ukrepi naše gospodarske demo pri razčiščevanju nastajajo-
reforme. Osmi kongres ZKJ je
je. Zanimivo je gibanje dosežene podčrtal nujnost preosnove našega vrednosti proizvodnje na dan, ob- gospodarskega sistema in nas s računane po cenikih za osebne svojimi stališči zavezuje, da ob dohodke, katerih nizka raven v večanju materialne podlage delov-mesecih od maja do avgusta so- nih organizacij v še večji meri vpada z visoko udeležbo izvoza krepimo samoupravljanje delovnih glede na skupno proizvodnjo. Na ljudi. Večja demokratizacija druž-
čih problemov do jasnejših in naprednejših stališč ter izvajanj. Prav v tem mesecu sprejemamo
Sedanji sistem delitve OD, ki je upošteval načela nagrajevanja po delu, kakor tudi socialne momente, kaže sedaj očitno na notranja nesorazmerja med posameznimi
družbeni plan za leto 1966 in ugo- delovnimi mesti, ki zahtevajo čim-
dvig dosežene vrednosti proizvodnje od septembra dalje, pa že vplivajo boljši delovni rezultati in tudi zvišani ceniki za OD.
O vseh težavah, ki jih je moral obrat prebroditi v tem letu, je bilo že toliko povedanega in napisanega, da tega ne bi ponavljal. Žal nam je le, da naše ugotovitve in informacije o stanju v enoti, ne ocenjujejo vsi objektivno, čeprav to dejstva ne spremeni.
Za prihodnje leto imamo mnogo želja. Predvsem upam, da bo obrat dosegal planirane količine in kvaliteto proizvodnje ter še boljši asortiment, kot ga predvideva plan, ker bi vse to zagotovilo uspeh podjetju, članom EE pa zadovoljive osebne dohodke. Prav tako se bomo kot doslej potrudili za čim uspešnejšo izvozno proizvodnjo, če bomo le uspeli pravočasno dobiti kompletne in realne dispozicije ter vse ostale pogoje, ki omogočajo dobro organizirano proizvodnjo. Še dalje želim, da bi člani kolektiva res uživali proste sobote, da nam le-te ne bi bilo
b eno-ekonomskih odnosov, večja samostojnost in poslovnost v gospodarstvu, nalaga hkrati delov-
tavijamo, da se bodo osebni dohodki v prihodnjem letu dvigali ■lahko le sorazmerno z dviganjem storilnosti, kar pomeni znatno počasnejše dviganje osebnih dohodkov napram lanskemu in letošnjemu letu. OD so porasli od ja-
nim kolektivom tudi večjo odgo- nuarja do oktobra za 30 %. Zani-vornost in prizadevanje za uspeš- miva je ugotovitev, da se je ures-nejše vključevanje v nove gospo- ničilo stališče, postavljeno na redni letni konferenci tovarniškega komiteja ZKS, ki je zavzel stališče, da bi se v letošnjem letu dosegel OD povprečno 50.000.— dinarjev na zaposlenega. Iz podatkov je razvidno, da je povprečni mesečni OD na enega zaposlenega znašal v mesecu novembru že din 58.000.—. Res je tudi, da so se v letošnjem letu znatno dvignili življenjski stroški in je tako življenjski standard zaposlenih kljub dvi-
danske pogoje.
Poslovanje v prvih devetih mesecih letošnjega leta daje ugoden rezultat kljub stalnim težavam, ki jih je povzročalo nestalno gospodarstvo (problem oskrbe b surovinami in repromaterialom, devizna sredstva in kritična finančna situacija). Res je, da so nam spremenjeni predpisi nekoliko izboljšali položaj, vendar je sedanji rezultat (večji dohodek podjetja) v pretežni meri dosežen z naporom celotnega kolektiva in to predvsem v preusmeritvi asortimana, avtomatizacije in postepnefa zmanjšanja zaposlenih itd. S temi rezultati pa se ne smemo zadovoljiti, ker je to šele prva faza uveljavljanja gospodarske reforme.
Naša nadaljnja prizadevanja je treba usmeriti na hitrejše osvajanje novitet v tehnologiji, na boljšo
prejšnjo korekturo. O tem je že sklepal CDS in bo pravilnik o delitvi OD za leto 1966 v tej smeri
korigiran.
Nadalje stoji pred družbeno-po-litičnimi organizacijami in samoupravnimi organi zahtevno delo, to je delo na popravkih statuta in izdelava novega pravilnika o delovnih razmerjih. S popravki statuta bo potrebno ponovno postaviti odnose centralnih in decentraliziranih samoupravnih organov, vnesti načela reelekcije in posvetiti poglavju delavčevih pravic in dolžnosti posebno pozornost. Vprašanjem obveščanja bo potrebno v statutu postaviti jasnejše kriterije. Dobro in razvito obveščanje, ki mora biti tudi smiselno, vsekakor povečuje zanimanje za razmere iin omogoča iskanje bolj-
ganju °D dejansko padel. Zato bo fflh rešitev ter omogoča v^je
mntT'CiKnrv Tri o itoti tr rcii erniari en	"
potrebno vlagati v tej smeri še znatne napore in storiti znotraj kolektiva vse potrebno, da se hitreje dviguje produktivnost in s tem OD. Iz družbenega plana podjetja za prihodnje leto je razvi-
treba prepogosto izrabljati za pre- poslovnost, na čimvečje vključe-magovanje ozkih grl in izvrševa- vanje v mednarodno delitev dela nje uslug. Prav tako naj bi v itd. Izhajajoč iz tega pa nastajajo prihodnjem letu končno doživeli znotraj kolektiva še bolj pomemb-poglobljeno analizo našega siste- na družbeno-ekonomska vprašalna nagrajevanja in njegovo pri- nja, vprašanje razčiščevanja no-lagoditev sodobnejšim potrebam in tranjih medsebojnih odnosov. Ob zahtevam.	tem se postavlja pred Zvezo ko-
Marsikaj vpliva na izpolnjeva- munistov in sindikalno organiza-nje naštetih želja: redna preskrba cijo v podjetju vrsto vprašanj, ki
mo zaradi popustov pri neregularnem blagu lepa sredstva. Ugotovljeno je, da je na osnovi letošnjih podatkov, planirana izguba zaradi slabe kvalitete blaga v letu 1966 predvidena kar 800,000.000.—, to pomeni 3-mesečne dohodke vseh zaposlenih. Smatramo, da imamo
Podatki o dosežkih EE plemenitilnice I
	I.	II.	III.	IV.	V.	VI.	VII.	Vili.	IX.	X.	XX.
Doseganje plana v m2	91,3	103,2	102,0	101,7	102,4	100,1	82,3	84,7	91,8	91,2	110,4
Procent regular, tkanin	91,8	89,2	88,4	87,8	89,4	86,1	89,5	88,1	89,2	90,5	89,6
Usluge (v 1000 m)	0	53	193	92	108	95	104	134	158	185	124
% izvoza od skupne proizvodnje	22	17	23	22	32	37	47	49	36	31	25
Dosežena vrednost proizvodnje na dan po cenikih OD (v 1000 din)	1420	1300	1280	1300	1210	1100	1210	1140	1450	1490	1520
JANKO PEGAM — obratovodja vzdrževalnega obrata
delovanje pri odločanju.
Zato je potrebno uvesti še vse tiste možne oblike obveščanja, ki dajejo možnost za spoznavanje vseh problemov in dogodkov, ki
dno, da imamo še velike možno- istočasno omogočajo dajanje bolj-sti za rast OD z dviganjem kvali- ših predlogov tudi iz vrst nepo-tete naših izdelkov, saj izgublja- srednih proizvajalcev.
Nov pravilnik o delovnih razmerjih je potrebno prilagoditi novemu zakonu in sedanji praksi dela v podjetju na tem področju, ker je sedanji pravilnik v tem pogledu že zastarel.
Krepitev samoupravnih organov in večanje vpliva neposrednega
prav tu še dovolj skritih notranjih odločanja v našem samoupravnem rezerv. Zboljšanje kvalitete pa ne sistemu postavlja istočasno zahte-more biti samo skrb neposrednih 7° lP°^reb družbeno ekonomskega
izobraževanja. Odločanje o posameznih vprašanjih, ki se obravnavajo na sejah, pa zahteva od slehernega člana, da mora poznati naše ekonomske zakonitosti, če hoče dobro gospodariti. Zato se v ta namen organizirajo krajše ali daljše izobraževalne akcije, ki pomagajo širiti ekonomsko obzorje tako političnim delavcem kot članom samoupravnih organov.
PAVEL GREGORC nega oddelka
vodja izvoz-
Omenjene naloge, ki stojijo pred Zvezo komunistov in sindikalno organizacijo, se bodo uspešno reševale le ob čimvečji mobilizaciji slehernega komunista in še ob večjem prizadevanju osnovnih organizacij ZKS in izvršnih odborov sindikalne podružnice.
Ana Rozman Tine Rojina
Cesalnica v predilnici II
Poročilo aktiva ZB
... ^ decembru 1964. leta je bil občni zbor Zveze borcev. Izvoljen je 1 nLnOV odbor oziroma komisija. Sprejet je bil program dela za leto 1965 m predračun sredstev za izvrševanje tekočih nalog.
Program dela bo člani zbora sprejeli v celoti, predračun sredstev pa je morala komisija znižati, pač zaradi pomanjkanja denarja, in to od 1,050.000 dinarjev na 650.000 din.
Program dela je zajel naslednje:
1.	obiske bolnih borcev ob 4. juliju i;n ob Novem letu;
2.	udeležbo na proslavi v Ajdovščini ob praznovanju 20-letnice osvoboditve;
3.	nabavo vencev za 4. julij in za 1. november;
4.	podpore socialno šibkim in zaslužnim članom ZB;
5.	razne izlete;
6.	pohod po poteh Prešernove brigade;
7.	organizacijo piknika
„ Zaradi pomanjkanja sredstev je bil črtan, iz programa družabni večer za člane. Proslave v Dachau se je udeležilo osem članov ki so bili med vojno v tem taborišču.
Organiziran je bil tudi izflet v partizansko vais Gaberje na Dolenjskem. Sedanja komisija ima velike težave zaradi nerešenih stanovanjskih prošenj. Nekateri člani so namreč še vedno v zelo slabih ali tesnih stanovanjih. Vprašanje stanovanj je komisija obravnavala na vsaki seji, vendar stanovanj v letošnjem letu ni in zato ni bilo možno kaj narediti.
Komisija je pooblastila tri člane, ki so pregledali stanovanja teh prosilcev in ugotovila, dia je pet takih primerov, katere je treba nujno rešiti in šest takih, ki so stanovanja tudi potrebni, pa jih bo zato pri delitvi stanovanj treba upoštevati.
Komisija šteje enajst članov. Sest je zaposlenih v obratu I pet pa v obratu II. Predvideno je, da bo občni zbor v začetku leta 1966. Na tem zboru bo treba urediti tudi vprašanje nediscipline nekaterih članov, ker se niso udeležili nobene seje komisije. Na vsak način bo treba urediti vprašanje stanovanj za tiste člane zveze borcev, ki še danes- — 20 let po vojni — nima!jo primernih stanovanj.
M. Nadižovec
Ekonomist v podjetju
(Prevod iz ruske »Ekonomske glasila CK KP Sovjetske zveze )
Zaključno leto sedemletnega obdobja zavzema posebno mesto v zgodovini graditve materialno-
revije« — zultatov. To je brezpogojno, zelo nujno in potrebno delo, ki omogoča odkrivanje in nato aktiviranje neizkoriščenih rezerv, katere izboljšujejo položaj zaostalih predelov. Hkrati pa je očividno, da v danem
_______ primeru specialist izrazi svojo besedo šele POT EM,
tehnične baze komunizma. Partija in vodstvo sta ko ie že padla odločitev z ozirom na določeno ek<>
zadala našemu narodnemu gospodarstvu naloge, ki so izredno pomembne in zahtevne. Te so pojasnjene v sklepih zadnjega zasedanja Vrhovnega sovjeta ZSSR. Izpolniti jih je mogoče samo s smiselnim uporabljanjem ekonomskih vzvodov pri vodenju gospodarstva, v prvi vrsti pa v vodstvih podjetij.
Izkušnje zadnjih let nais učijo, da pri vcepljanju' učinkovitih pobud v razvoj proizvodnje in v poglabljanju ekonomskega dela, igrajo odločilno vlogo
specialisti, ki obvladajo in imajo potrebno znanje in	.	.	...	____________j
izkušnje, kot so strokovnjaki za gospodarsko načrto- značilen. Napake v manjšem merilu se ne ugotavlja-vanie in normiranie fin»nr,rnlri in imiim,,«iio	jo samo včasih. V mnogih tovarnah uvajajo novo
-pCpm-ido ‘qznis qpismouasje SAiqjqopo zejq o^iuqo}
nomsko konjunkturo.
To je dejstvo. Svoječasno je bilo v leningrajskih podjetjih prestavljeno večje število stružnic s programskim vodenjem. Stroški iso presegli milijon rubljev. Se več denarja pa so porabili za modernizacijo brezupno zastarele strojne opreme. Sele po končanih delih so se »posvetovali s svinčnikom«. Izkazalo se je, da pridobitve ne opravičujejo vedno tudi vseh stroškov.
Kakor je ta primer izreden, je pa vseeno dovolj
vanje in normiranje, finančniki in knjigovodje.
V	naših podjetjih je izvedena določena reorganizacija ekonomskih služb. Kot radikalen poseg v tej smeri je možno šteti uvedbo inštituta glavnih ekonomistov — namestnikov direktorjev podjetij. V Sovjetski zvezi jih je že več tisoč. Z njimi kot da se je zaključila nepretrgana vrsta raznih ekonomskih pristojnosti v podjetjih, tovarnah in delavnicah ter je končno začel delovati bolj logičen sistem, ki ga vodijo osebe s potrebnimi kompetencami in avtoriteto.
Ekonomist v proizvodnji je predvsem človek, ki ima smisel do vsega kar je novega, naprednega in ki zna označiti poti za izboljšanje osnovnih kakovostnih pokazovalcev — povečanja proizvodnosti dela in znižanja lastne cene tekoče proizvodnje, torej tisti, ki zna mobilizirati kolektiv, da se bari za varčevanje ter racionalno izkoriščanje delovnih, materialnih in finančnih virov. Končno pa se on pri tem delu ne omejuje na pozive in priporočila, temveč aktivno prodira v proizvodnjo, pod njegovim vplivom se organizirajo operativne analize in s tem namenom se uporabljajo vsi ekonomski vzvodi, v prvi vrsti pa prednosti gospodarskega računa. Posebna skrb ekonomistov pa je izboljšanje kvalitete v proizvodnji. Dragocena pobuda moskovskih in leningrajskih podjetij mora dobiti vsestransko podporo — ne formalno in kampanjsko, temveč stvarno, preračunano na večletno delo.
Konsolidacija in utrditev ekonomskih služb more najmanj od vsega označevati njihovo kastno izoliranost. Najboljše rezultate dosegajo namreč tam, kjer se profesionalni ekonomisti opirajo na širok aktiv sodelavcev, preko katerega vplivajo na vse proizvajalce.
Voditelji proizvodnje, kateri so postali gospodarstveniki na ekonomskih konferencah, neprestano sodelujejo pri normiranju dela in izvajanju splošnih smotrov. V ruskih podjetjih deluje več kot 16 tisoč splošnih birojev in skupin za ekonomske analize, ki združujejo čez 160 tisoč ljudi. Zdaj je namreč že popolnoma realno, da se z ekonomsko analizo in kontrolo, zajamejo vsi deli narodnega gospodarstva brez izjeme.
V	ekonomiko stopajo množice — takšna je značilna oznaka sedanjega časa. To situacijo je treba smiselno izrabiti. S problemi lastne cene, gospodarskega računa, prispevkov v sklade podjetja, proizvodnosti dela, so se prvič začeli ukvarjati bolj resno mnogi delavci. Prav tovarniški ekonomisti morajo, v sodelovanju s partijskimi organizacijami, urejati študij in zagotavljati proizvajalcem izkušnje analitičnega dela.
Cim bolje je tak študij zastavljen, tem boljše se lahko izpelje predlog, usmerjen k izpopolnitvi dela. Naloga ekonomistov je torej — vnašati v to premikanje množic planska načela, sistematičnost in pri tem skoncentrirati pozornost kolektivov na ključnih problemih. Tako razumejo svoje obveznosti n. pr. delavci trusta »Cerepovec-metallurgstroi«. Pri njih je postalo pravilo, da se na začetku' vsakega leta organizirajo ekonomske konference, na katerih sodelujejo tisoči proizvajalcev. Po njihovih priporočilih se očrtujejo racionalni organizacijsko-tehnični ukrepi pi. Kolektivna misel na ta način zagotavlja načrtu njegovo moč in obveznost.
Načrt dela po ekonomskih načelih pa ne more obstojati izolirano od načrta tehničnega preskrbo-vanja in razvoja proizvodnje. V praksi se, razumljivo, ekonomski pokazovalci ne izboljšujejo v istem razmerju, v kakršnem se izpopolnjuje tehnika. Vzrok je predvsem v tem, da se tehnične in organizacijske novosti včasih ne ujemajo z normami izdelave. Način izvedbe normiranja so pokazali specialisti Klin-skega kombinata umetnih in sintetičnih vlaken. Tu so v petih letih izvršili dvesto velikih izpopolnitev, vsako pa je obvezno spremljalo preverjanje norm. Skoraj vsi akordni delavci in polovica tistih, ki so nagrajevani po času, delajo v kombinatu po tehnično dognanih in preizkušenih normah. Končni rezultat je bil ta, da je dejanska proizvodnost dela ob koncu sedemletke prekoračila planirano ob istočasni rasti zaslužkov.
Normiranje je torej izključni in najvažnejši delež pri delu ekonomista v podjetju.
Normiranje je torej izključni dn najvažnejši delež pri delu ekonomista v podjetju.
jo različne zamenjave enih materialov z drugimi itd. Ekonomika pa daje opozarjajoče signale šele tedaj, ko je že težko vplivati na pokazovalce v proizvodnji.
Mi razumemo vlogo ekonomista v podjetju tako, da naj on ne bo registrator dogodkov in ne arhivar dejstev, temveč človek na pravem mestu in z resničnimi polnomočji v kolektivu. Brez njegovega sodelovanja, brez koristnih ekonomskih osnov, ne more biti rešeno niti eno resno vprašanje v razvoju podjetja.
Vpliv ekonomista na proizvodnjo je tesno povezan z opredelitvijo pravic podjetja. Podroben pregled planskih nalog nam kaže, da so ekonomske službe pri izvajanju tega ali onega ukrepa pogosto prisiljene, da ne upoštevajo gospodarske upravičenosti, temveč se zanašajo na navodila od »zgoraj«. Skupina ekonomistov v zvezi s tem predlaga, da se v Zakonu o socialističnem podjetju, ki se sedaj pripravlja, posebno določijo pravice in dolžnosti ekonomskih služb. Prav tako tudi to dejistvo, da posebni problemi planiranja in vodenja, ki dosedaj še niso bili rešeni, nikakor ne morejo biti opravičilo za nedejavnost in neodgovornost. Med tem se namreč nekateri delavci v podjetjih, sklicujoč se na pomanjkljivosti planiranja, dejansko oddaljujejo od uresničevanja načrta, ki je vezan na vse pokazovalce. Navajamo enega od teh primerov. Strojna tovarna v Voranežu je že na začetku preteklega leta zašla v težave pri prodaji notranjih brusilnih strojev. Ekonomisti pa so, namesto da bi iskali potrošnike ali dosegli spremembo plana, brezbrižno opazovali, kako se dragi stroji — stotina za stotino — grmadijo na tovarniškem skladišču. Gospodarstvu je zaradi tega povzročena škoda, podjetje samo pa se je znašlo v zelo težavnem finančnem položaju.
#
V bodoče je nemogoče obravnavati podobna dejstva. Na nedavnem zasedanju Vrhovnega Sveta ZSSR je bila dana sledeča naloga: preiti je treba k ustanavljanju neposrednih zvez med dobavitelji in potrošniki in sestaviti načrte na podlagi naročil. Pri tem se bo, po vsebini dela, center planiranja vse baLj prenašal na podjetja, tovarne in delavnice. V teh pogojih se poudarja odgovornost tovarniških ekonomistov za kvaliteto plana.
Predvsem oni morajo zastopati interese gospodarstva! Ekonomist je prva straža gospodarske discipline!
Koliko je mnenje ekonomistov tehtno, je seveda odvisno od njihovih kompetenc, izkušenj in prizadevnosti. Prav tako ni še dokončno odpravljeno podcenjevanje ekonomskega delovanja. Partijske organizacije so dolžne zagotoviti in utrditi avtoriteto ekonomista. Popolnoma nedopustno je to, da se ti specialisti, kjerkoli so že, spreminjajo v nekakšno oporo pri tej ali oni vodilni osebi, kjer so zaposleni s pripravijianjem različnih poročil in podatkov.
Ekonomistom je treba ustvariti take pogoje, pri katerih se ne bodo zapletali v tekoče zadeve, temveč delali s pogledom v bodočnost in pomagali določati nove cilje h katerim naj bi vodili kolektiv.
Približno tretjino delovnega časa porabi upravni aparat za izoblikovanje dokumentacije in s tam zvezanih različnih preračunov ter izpolnjevanje delovnih nalogov. Med tem pa je podobne operacije možno in potrebno izvršiti s pomočjo sodobne tehnike. V številnih večjih podjetjih so ustanovljeni računski centri. Samo v Tatariji deluje več kot 70 strojnih računskih centrov in birojev, osem organizacij pa ima elektronske stroje. Pri tem pa vseeno nimajo veliko težav: primanjkujejo jim le specialisti, ki so seznanjeni s to tehniko.
Problem ekonomskih kadrov je danes na splošno precej zaostren. Razumnega, diplomiranega knjigovodjo, normirca ali planerja je zelo težko vsak čas izbrati. Ne smemo smatrati za normalno to, da je v zadnjih letih dejansko skoraj prenehala priprava specialistov za tehnično normiranje in proračunsko delo v proizvodnji. V učnih načrtih tehničnih visokih šol je v kurzu ekonomike dano še vse premalo prostora, a specialni ekonomski inštituti ne dajejo diplomantom solidne podlage iz organizacije proizvodnje.
Posebno kritična, v tem pogledu, je stroka knjigovodij. Ni zgolj slučaj, da ima »Kuzbasskij eov-
Člani naše ekipe si ogledujejo rresto Oldham Nahajajo se nasproti Town Halla
Vtisi o prijateljskem mestu OLDHAM
Angleži znajo izkazovati svojim gostom mnogo malih pozornosti, ki dostikrat presenečajo prav zaradi enostavnosti, vse pa vpliva na dobro počutje gostov.
V času bivanja v Oldhamu smo večkrat pomislili, kako bi tudi mi lahko nudili svojim angleškim gostom še lepše bivanje v Kranju, če bi bili vsaj delno tako organizacijsko iznajdljivi, kot so Angleži. Čeprav gre za malenkosti, le-te veliko pomenijo. Nekaj takih primerov: ob našem prihodu v London smo dobili kuverte z značko mesta Oldham — in dnevnim programom za ves čas našega bivanja v Veliki Britaniji oz. v združenem kraljestvu, kakor je bilo napisano v programu. (Mladinci Oldhama niso dobili takega programa med svojim bivanjem v Kranju). V ovojnici je bil tudi priročnik Youth (Mladina), ki ga vsako leto izda komite mladine mesta Oldham. V uvodu tega priročnika sporočajo predstavniki mestnega sveta mladinski organizaciji svoje pozdravne besede. Tako se vsako leto pojavi pozdravno sporočilo novoizvoljenega Župana, iz leta v leto pa ocenjuje svetnik mestnega sveta in predsednik komiteja za izobraževanje g. J. T. -Hilton dejavnost mladinske organizacije. Omeniti moram, da pride g. Hilton spomladi leta 1966 v Kranj. Z njim bo tudi g. Harrison, strokovnjak za I.T.A. (novo angleško abecedo). Svoje bivanje bosta med drugim posvetila tudi temu, kako bi za-
Najbolj značilna pomanjkljivost v dejavnosti eko- narhoz.< v	podjetjih izmed tisoč skoraj samih
nomistov v raznih podjetjih se ugotavlja na žalost glavrLij1 knjigovodij, samo nekaj deset takih, ki pri tem, da mnogi izmed njih premalo sodelujejo pri jm .Q višj0 izobrazbo, ekonomskem projektiranju proizvodnje. Mnogokrat
se oni omejujejo samo na analize gospodarskih re-	(dalje na b. strani)
Angleži imajo še vedno veliko enonadstropnih avtobusov. S takšnim smo se vozili v mesto
čela tudi pri nas uvajati novo angleško abecedo.
Priročnik vsebuje tudi opis vseh mladinskih in počitniških domov ter mladinskih klubov. Med klubi bi omenila Canon Street St. Patrick in Judo klub, ki sta v okviru cerkvene organizacije, le da je prvi krščanski, drugi pa protestantski. (V zadnjih dveh letih je tudi v priročniku slika pobratenega mesta Kranja).
Opisala bom le enega izmed teh klubov, ki smo jih obiskali, in sicer klub za delikventno mladino na Canon Streetü. Stavba ni nič posebnega, saj je stara, je pa znotraj bolj zanimiva kot zunaj. Čim spio vstopili, so se mladi neopazno zbrali okoli nas in nam prijazno razkazali lepo urejeni klubski prostor, v katerem imajo tudi majhno knjižnico. Posedli smo in kmalu postali dobri znanci. Pogostitev je bila tradicionalna: angleški čaj, ki ga Angleži mnogo pijejo. V skodelico najprej nalijejo čaj, po želji dodajo mleko in sladkajo. Sprva se nismo mogli privaditi tej spremembi, proti koncu našega bivanja v Angliji pa smo že kar radi praznili skodelico za skodelico te značilne angleške pijače. Toda ostanimo v zanimivem klubu na Canon Street. V urejenem klubskem prostoru se nismo dolgo zadrževali, saj so nam hoteli pokazati še ostale prostore. V pritličju je velika dvorana s športnimi rekviziti. Pravi užitek je bilo pogledati mladega, dolgolasega fanta, ko je telovadil na ponjavi. Njegove salte so bile res mojstrovine. V tej dvorani igrajo tudi namizni tenis, odbojko, mali nogomet in košarko.
Drugi večji prostor je plesna dvorana. Nismo se čudili deklicam z visoko natopiranimi lasmi in s pretirano kratkimi krili, ker so kar same plesale. Dekleta so pač vajena, da se same zavrte, kadar ni dosti fantov. Na Canon Street so nam razkazali še delavnice, v katerih dekleta šivajo, fantje pa se urijo v popravljanju raznih strojev. Mnogi člani kluba so zelo spretni. Prostore so si uredili po svoje in z veliko mero okusa.
V klubu igrajo tudi biljard (snooker), ki se razlikuje od našega v toliko, da ima več krogel, odprtine pa so ob straneh in ne v sredi. Naši fantje so se precej radi vrteli okoli biljardne mize
(dalje.na >11. strani)
8. seja CDS -16.12.1965
am
(dalje s 1. strani)
pogoji, uspela izvršiti svoje obveznosti?
Po seji sem v tem pogledu dobil naslednji odgovor: -»Vprašanje deviz za nabavo barv, kemikalij in ostalega pomožnega materiala je še vedimo nejasno. Trenutno je to vprašanje v pretresu. Kako bo rešeno, 'je težko ireči, čeprav ni -dosti upanja, da bi s-e v letu 1966 izboljšalo.
Naslednje vprašanje je bilo: »Zakaj predilnici nimata kolektivnega dopusta?« Ana Drinovec, ki je -to vprašanje postavila, je še dodala: »Člani naše e. e. predilnice I namreč s takim načinom niso zadovoljni. Jezni so, ker morajo koristiti svoj dopust v večih obrokih, in to že od meseca januarja dalje. Zakaj, -sprašujejo, moramo samo mi delati v najhujši vročini tudi v nočmi izmeni? Zakaj samo mi, drugi pa imajo kolektivni dopust in imajo tudi lepše dohodke? Povem vam, da me člani napadajo in zahtevajo kolektivni dopust. Zaradi tega želim,« je poudarila tov. Drinovec, »da pridejo vodilni na masovni sestanek v predilnico I, kjer naj ljudem zadevo sami obrazložijo.«
Tov. B-reze-c je v obrazložitev navedel dejstvo, -da je za naše podjetje že 831 torn pireje, ki jo p-rjmanjikuijje, veil-ik problem, če bi pa predilnici imeli kolektivni dopust, b-i -se ta številka povečala za še preko 200 ton -preje. Zato je nujno, da .predilnici delata skozi vse leto, čeprav je res, -da je v kritičnih mesecih kvaliteta preje nekoliko slabša, ker pride na p.re-dilmiš-kih strojih -do zamenjav, ki vedno niso uspešen nadomes-tek delavcev, ki na tam ali onem stroju redno delajo. Tov. B-rezec je tudi opozoril na dejstvo, da moramo gledati na izvršitev naših izvoznih zadolžitev, ker je od rnjdh izpolnjevanja odvisna tu-di preskrba s surovinami.
Glede na vse povedano je očitno, da je proizvodni plan za leto 1966 zelo napet in zahteven prav za vse ekonomske enote. Le te bodo zato morale napeti vse sile in uporabiti vse možnosti, če ga bodo hotele realizirati, še posebej velja to za izvršitev izvoznih obveznosti!
O finančnem planu je poročal tovariš 'F. (Rem-icti Iz 'po^ ro-čila sledi: Skupna vrednost planirane proizvodnje tkanin v I. kvaliteti po grosističnih prodajnih cenah na domačem trgu je 18,415 milijarde dinarjev, kar je 185,15 milijona novih dinarjev. Od te vrednosti moramo odbiti 1,045 milijard dinarjev izgube pri izvozu, 828 milijonov popusta zaradi proizvodnje neregularnih izdelkov in 442 milijonov din za blagajniški popust ( sko-nto) in za superraba-te. Po teh odbitkih znaša celotni
dohodek (v starih dinarjih) 16,1 milijard dinarjev.
Po odbitju materialnih stroškov, amortizacije, drugih obvelzno-sti in prispevkov nam ostane DOHODEK v višini 4,063 milijarde dinarjev. Od tega gre (približno 87%) 3,541 milijarde za osebne-dohodke, 87 milijonov v rezervni sklad, 22 milijonov v skupne rezerve, 62 milijonov za posojilo družb, invest, skladu, 7 milijonov je prispevek za Skopje. Ostane še 344 milijonov, ki se dele na 172 milijonov za poslovni sklad in 172 milijonov za sklad skupne porabe. Tako izgleda naš finančni plan za prihodnje leto, seveda brez podrobnosti.
Člane GDS je zanimal predvsem visok znesek — 828 milijonov di-
narjev, iki- ga izgubimo zaradi neregularnega blaga. Ko-t .prva je p-ovetjala -nekaj pripomb Zdenka Jurančič inž., ki je dejala: »Izguba je resnično velika. Prepričana sem, da bi v vsaki enoti lahko prispevali k znižanju teh milijonov. Vse pač izavisi od pravilne organizacije dela in od medsebojnega sodelovanja enot, služb in sektorjev.
Drug problem, ki nas v pleme-nitilnici tišči, pa je vprašanje prihranka na materialnih stroških. Prepričana sem, da bi izdelava PRAVILNIKA O NAGRAIEVA-NJU ZA PRIHRANEK NA MATERIALU zelo pozitivno in hitro vplivala na proizvajalce, na njihovo vestnost in prizadevnost, vse to pa bi bilo, v korist enote in delovne organizacije. Posebna strokovna komisija je na začetku letošnjega leta sicer naredila kar precej v tej smeri, sedaj pa vse počiva. Predlagam CDS, da sprejme sklep, naj UO postavi novo komisijo, ki naj takoj prične zbirati doslej znane podatke in ugotovitve, in naj na osnovi le-teh in drugih prične pripravljati predlog ustreznega pravilnika.«
Prepričan sem, da ima Jurančič inž. prav, ker forsira izdelavo omenjenega pravilnika. Ni -dvoma, da je tudi v našem podjetju varčevanje s surovinami in drugim material-oim- -možno, da bi bilo lahko tudi uspešno- in vsem v korist. Sicer p-a ne gre samo za varčevanje, ampak hi nasploh morali
JOŽE BREZEC -nje v obratu I
vodja proizvod-
■- T	.1 r .v
Cisterne za vnetljive tekočine so sedaj že vgrajene, in sicer v tej jami.
Ekonomist v podjetju
(dalje s 5. strani)
Ce gledamo ma stvari realno, potem ni treba računati naisikorajšno zamenjavo- vis-eh praktikov z diplomiranimi specialisti. Ekonomski kadri se ne dobivajo z učinkovanjem »čarobne palčke«. Toda izhod je. Skriva se v organizaciji in razširjenosti sistema predizobrazbe in izpopolnjevanju izobrazbe ekonomistov brez njihovega oddaljevanja od proizvodnje. Odlašati s-e pri tem ne sme.
Resnično pa se težaven položaj ekonomskih kadrov zapleta še s tem, da ga v mnogih p-rimerih odklanjajo. V njihova vodstva prihajajo razburljiva
opozorila o zmanjšanju upravnega aparata, ki se prvenstveno tičejo brez prave-ga raizloga — ravno ekonomistov. Take tendence nasprotujejo duhu sedanjega časa in osnovnim potrebam proizvodnje.
Ekonomist v -podjetju je prvi v vrstah, ki se bore za komunizem. Zaslužno in čast-no je njegovo delo in velik je njegov prispevek k graditvi materi-aJno-tehnične baze komunizma. Partijske organizacije in vodstva podjetij morajo zato storiti vse, da bi se še naprej utrjevale ekonomske službe.
E. V.
uvesti sistem zniževanja .poslovnih stroškov, kjer bi lahko veliko prihranili. Vzemimo za primer samo Mariborsko tekstilno tovarno (MTT), v kateri so se tega vprašanja lotili že pred leti. Z dobro- organizirano akcijo s-o naj-prej seznanili in zainteresirali člane kolektiva, nato-.pa uvedli ustrezen pravilnik za stimulacijo. Uspehi so- vsako- leto večji. Letošnje leto so znižali poslovne stroške -kar za 250 milijio» nov dinarjev. V tem podjetju analizirajo stroške proizvodnje na enoto izdelka, ker je tak način najbolj realen in obenem služi za primerjavo z -rezultati sorodnih podjetij. Njihov sistem zniževanja stroškov vsebuje tudi posebno va-
Plan proizvodnje v letu 1966
	Merska enota	Obrat I	Obrat II	Skupaj podjetje
Česana bomb. preja	tona	247	597	844
Mikana bomb. preja	tona	2.085	740	2.825
Stanična bomb. preja	tona	407			407
Sintetič. bomb. preja	tona	—	89	89
Skupaj	tona ef.	2.739	1.426	4.165
preja	tona bb	3.461	2.274	5.735
Surove	(v-000) tm	26.338	11.622	37.960
tkanina	(v-000) votki	60.942	31.212	92.154
Gotove	(v-000) -tm	26.124	11.836	37.960
tkanine	(v-000) m2	21.765	10.435	32.200
žen podatek, takoimemovaine FIKSNE STROŠKE na leeoitoi pro» izvoda. Tak podatek je pravi barometer, ker takoj pokaže razne negativne vplive na normalno proizvodnjo-, pa naj gre za nenormalne delovne pogoje (rekonstrukcije), za slabo organizacijo proizvodnje, za padec produktivnosti, za s-labo in nepravilno izkoriščanje kapacitet in podobno. Vidimo torej, -da imajo v MTT že lepe uspehe z zniževanjem .poslovnih stroškov. -Ker je v tem pogledu prihranek na materialu ena najvažnejših postavk, je prav, da so člani našega CDS sprejeli sklep, da mora UO naišega podjetja postaviti komisijo-, ki naj zbere prej -omenjene -podatke -in pripravi predlog za .ustrezni pravilnik. O 828 milijonih izgubljenih sredstev je imel pripombe tud tov. Skubic. Tud on je mnenja, da je to vsoto možno in potrebno znižati.
Dejstvo, da predstavlja teh 828 milijonov skoraj trimesečne dohodke vseh članov kolektiva, je -kaj žalostno, žalo-stno še posebno zato, ker smo trenutno brez moči, da -b-i -tu kaj- spremenili v maišo ko-rist.
Finančni plan predvideva tudi povišanje mase za osebne dohodke v ekonomskih enotah, in sicer za tkalnice in plemenitilnice po 4 odst., za predilnice pa po 10 %. Udeležba vezanih enot pa ostane nespremenjena.
O teh zvišanjih je dejal tov. Ro-jina naslednje: »Zaradi večih povišanj osebnih dohodkov v zadnjem času, je prišlo do nesorazmerij med posameznimi delovnimi mesti. Zaradi tega bi bilo prav, da Sz-dela koordinacijska komisija tak predlog, ki bi izravnal ta nesorazmerja.«
Vipra-šainje je, v kolikšni meri b-o -to koordinacijski kom-isiji uspelo. Ne smemo namreč pozabiti, da je bilo o izravnavanju govora že večkrat, usp-ah pa je -izostal. S takim načinom je pač težko rešiti vise nepravilnosti res do» sledno. Prepričan sem, da bomo v ■tam- pogledu res uspeli -šele tedaj, ko bomo imeli tak pravilnik OD, k-i bo vsakega delavca nagrajeval po delu. Tak pravilnik pa je možno izdelati samo na osnovi ANA-
LITIČNE OCENE DELOVNIH MEST in v strokovnih službah na osnovi ANALITIČNE OCENITVE DELA.
O planu delovne sile ni bi-Io pomembne razprave!
4. Predlog novega razporeda in števila prostih sobot je tolmačil tov. Roj,ina.
Po tem predlogu ne bomo imeli 39 prostih sobot, kolikor jih pride, če bi delali vsako četrto, temveč bomo imeli od teh prostih 24 sobot, 12 sobot bomo redno obratovali, 3 sobote pa bomo de-
lali za 3 druge proste dneve (za: 31. oktobra, 28. novembra in za 30. decembra). Tako se bo število obratovalnih dni povečalo od 264 na 276.
Tak sistem je potreben zato, da b,i ne imeli -težav s planskimi zadolžitvami, obenem pa bi imeli vsak mesec 23 delovnih dni, kar bi onemogočilo dosedanje nihanje osebnih dohodkov. Ker je bil predlog osvojen, navajamo umik sobot že v tej številki. Kolikor imate kak majhen koledarček, si ta umik vpišite takole:
Mesec (sobote!)		delamo			smo	prosti	
Januar	1,	6,	15,	29	22		
Februar	12				5,	19,	26
Marec	12				5,	19,	26
April	9,	23			2,	16,	30
Maj	7,	14,	23,	28			
Junij	4				11,	18,	25
Julij	2,	9,	16,	30	23		
Avgust	27				6,	13,	20
September	24				3,	10,	17
Oktober	8,	22,	29		L	15	
Novemeber	5,	12,	19,	26			
December	3,	10,	17		24,	31	
Delavec iz kotlarne je povprašal naslednje: »Zakaj se trga zaradi prostih sobot nekaj dni dopusta tudi tistim, ki delajo vse sobote?« To prav gotovo- ni pravilno, kor ima do prostih sobot pravico vsakdo, če je ne 'more -koristiti tisti dan, ,pa -lahko izbere naslednji ponedeljek, torek itd. Kolikor omenjeni delavci delajo vse sobo» te, torej le-teh ne -morej-o- ko-
• v
Hiteti ti, pot-em jim brez -dvorna pripada ves dopust, -ne glede na -to, da imia-jo- delo- v prostih, sobotah plačamo ko-t nadurno delo.
O tem vp-rašanju in o plačevanju prostih sobot za omenjene delavce v kotlarni bo zadeva pregle--dan-a in takoj pravilno -urejena.
Ostali točki sta bili zgolj formalnost.
P. G.
je na delovnem mestu v predilnici
Pred časom je bila v predilnicah precejšnja fluktuacija zaposlenih, zlasti na polkvalificiramih in nekvalificiranih delovnih mestih. Tako so ta delovna mesta zasedli novinci, povečini mladi ljudje, sicer sposobni, vendar brez strokovnega znanja. To se seveda dogaja tudi danes, vendar v mnogo manjši meri, saj je trenutno fluktuacija minimalna. Tak novinec torej ni bil sposoben opravljati zahtevnejšega dela, pa je moral prevzeti enostavna, večkrat celo
pomožna dela. Pozneje je bilo odvisno od njegove sposobnosti in lastne prizadevnosti, pa tudi od potreb enot, kdaj je napredoval in se sam priučil za zahtevnejše delo, za kar pa je bilo potrebno dosti časa, saj po več letih še ni bil kos vsem nalogam. To je seveda negativno vplivalo na kvaliteto in kvaliteto proizvodnje, obenem pa predstavljalo večjo obremenitev za samega delavca.
(dalje na 8. strani)
Zaključno posvetovanje tekstilcev
(dalje s 1. strani)
1.	kvaliteta in pravočasna oskrba s surovinami,
2.	enotne cene preje,
3.	visoki proizvomi stroški in
4.	kršenje proizvodno-planske discipline.
Vse to zavira specializacijo na sledeče kratko razložene načine:
ad. 1. če kakovost surovin ni stalna in ni dobava pravočasna, segajo predilnice pač po vseh mogočih surovinah in se po prvih težavah v predilnicah pojavijo mnogo hujše v tkalnicah in dostikrat šele v plemenitilnicah, ki so večkrat prav usodne, posebno pri izvoznih tkaninah in nemili ovno vezane s hudimi reklamacijami, pa tudi z rizikom izgube tržišča, 'Cie. vsaj odjemalca.
Ta, že tolikokrat naglašeni in nikdar upoštevani problem je v tem, da je pri menjajočih se proveniencah surovin preja neenakomerna zaradi razlik v debelini, dolžini, površini in barvni afiniteti vlaken. S prejo pridejo te neenakomernosti v surove tkanine, kjer so še bolj vidne, najbolj pa pridejo navadno do izraza šele v oplemenitenih tkaninah, ki so zaradi tega šekaste, progaste, lisaste, različno niansirane itd.
Specializirana proizvodnja ne more prav nič tolerirati heterogen sestav surovin, saj se zato tudi imenuje specializirana. Specializacija zahteva samo eno, pravilno, najbolj odgovarjajočo surovino, stalilo iste kakovosti.
Ad 2. Pri sedanjih, predpisanih odobravanlh enotnih cenah za posamezne številke prej ni tudi nobene razlike med kvalitetami. Iz boljšega — dražjega — bombaža spredena preja ima isto ceno, kot ista preja, spredena iz
slabšega, cenejšega bombaža. Im ker iso predpisana razmerja med cenami raznih številk' preje taka, da se enim predilnicam bolj splača presti višje številke, drugim pa nižje, je seveda nered popoln. Zato je razumljivo, da se predilnice branijo presti manj donosne številke preje, še posebno iz bombaža, ki je dražji, kot so ga one kalkulirale.
Ureditev cen za prejo je torej najmanj tako važen predpogoj za specializacijo, kot so surovine. Kot tehnik mislim, da bi bilo edino pravilno, da bi se cene sprostile, s tem bi dali strahovit impulz tudi naši še vedno slabi produktivnosti — predvsem pa bi s takim prostim formiranjem cen specializacijo sploh omogočili.
Ad 3. Proizvodni stroški so v naših predilnicah previsoki in zelo različni, če bi se hotele naše predilnice sporazumno specializirati vsaka 'za določene artikle, potem bi predvsem morale med seboj odpreti kalkulacije proizvodnih stroškov in jih primerjati. Prav gotovo bi ugotovili velike razlike, pa tudi nesolidno izdelane postavke v strukturi cen. Analogno, kot pri predpisanih cenah se zaradi različnih vkalkuliranih stroškov predilnice branijo presti nijm manj donosne številke prej. Na eni strani so torej določene številke za vse predilnice manj donosne, druge pa več, na drugi strani pa so stroški za eno in isto prejo v predilnicah zelo različni, ene jih rade prevzemajo, druge pa trdijo, da imajo pri njih izgubo. Rafclikc so prav gotovo naj večje pri režijskih stroških: revidirati bi bilo treba, če je še potrebno, tako številno ad-
ministrativno osebje, toliki pomožni obrati, ki so ponekod postali že tovarne v tovarnah in ni to verjetno več potrebno, kot je bilo pred 15—20 leti, ko se jih je šilom takratnih prilik začelo postavljati. Smisel oz. potrebo laboratorijev z opremo za znanstveno raziskovalno delo v tovarnah bi se moralo tudi preveriti. Sploh bi se moralo študijsko delo skoncentrirati v bazenskih centrih, tovarnam pa prepustiti to preverjanje tekoče proizvodnje. Na tak način bi se moglo s še drugimi, navidezno malenkostnimi postavkami režijske stroške kar znatno (znižati.
Ad 4. Odnosi med komercialami in obrati so ponekod taki, da v tovarnah velikokrat ne vedo, kdo vodi in odgovarja za obrat in zakaj delajo operativne plane. Menjave soriirnentov, ki se na zahtevo komercial izvajajo dnevno in neprestano, so tolike, da ni z nadaljevanjem take prakse niti govora o uvedbi kake specializacije, ki zahteva striktno izpolnjevanje operativnega plana. Mislim, da tiči vzrok za tako stanje v površni analizi in nezadostnem obvladanju trga.
če ti osnovni predpogoji niso rešeni, je seveda nemogoče pristopiti k izvajanju specializacije in se ne more industrije zato prav nič kriviti. Nekateri se zavzemajo za zelo postopen, nekako prezanesljiv prehod na specializacijo. Pravijo, da bi bilo že mnogo doseženo, če bi vsaj nekoliko zožili Sortimente in tovarne vsaj z nekaterimi artikli ko-operirale. Mislim, da so vse polovičarske rešitve slabe in itak nikdar dosti ne izdajo, če bi se
prej omenjene zapreke in težave odstranile s tem, da bi se celo poslovanje popolnoma sprostilo, sem prepričan, da bi se predilnice same med seboj kaj hitro dogovorile za specializacijo in začele med seboj sodelovati.
Da je situacija taka, so ugotovili pred kratkim tudi na sestanku bombažarjev — predilcev —v Mariboru in Tekstilnem institutu, ko se je razpravljalo o integraciji in specializaciji. Ugotovili so, da je bilo ponekod v smeri specializacije že nekaj začetega, da pa so se kmalu zaradi finančnih, upravnih in tudi lokailistič-nih interesov pa tudi zaradi neprestanega spreminjanja sorti-mentov po zahtevah komercial — povrnili na prejšnji način takega proizvajanja, kot ga komerciala sproti rabi.
Zanimivo je pri tem še to, da sprašujejo sedaj vkljub temu nekateri predstavniki tovarn, kaj da je s specializacijo in kooperacijo. Sprašujejo za dejavnost, za katero niso doslej iz vsekakor objektivnih razlogov pokazali nobenega, razen deklarativnega interesa na Zborovanjih. Pri tem je pozitivno vsaj to, da ise sedaj o teh stvareh sploh razpravlja.
Analogna je situacija tudi v sosedni hrvaški tekstilni industriji, kjer imajo svoje združenje brez uvozno-izvozne dejavnosti in se naj bi bavilo to združenje samo s študijami in uvajanjem specializacije in kooperacije. Uvo|z in izvoz poverjajo svojemu posebnemu izvozu o-uvaznemu podjetju, ki zato to združenje financira — pa tudi oni niso v pogledu specializacije uspeli ničesar uvesti ali preusmeriti.
Kljub temu pa imamo za pet predilnic dveh kombinatov izdelan predlog oz. primer, kako bi
se moglo v dveh zaporednih fazah, v eni za interno ureditev v vsakem kombinatu, v drugi pa za medsebojno ureditev po izpolnitvi vsieh predpogojev, postopno zožiti Sortimente in preiti na specializacijo in kooperacijo.
Prvi primer predvideva, da bi se v območju vsakega kombinata moglo poboljšati stanje na ta način, da se vsaj v glavnem ne bi v obeh oz. v vseh treh predilnicah enega kombinata predlo iste vrste preje, in pa stem, da bi se česano prejo predlo le v eni predilnici vsakega kombinata.
Izvedba take preusmeritve je možna brez oz. le z malimi stroški za premontalo nekaterih strojev in je pravzaprav čudno, da nista kombinata take ukrepe izvedla že ob fuziji.
Z ozirom na to, da nima en kombinat nobene tone preje odveč, da pa drugemu preje primanjkuje in jo mora kupovati v drugih predilnicah, bi moral biti tudi nakup organiziran tako, da bi na račun kupljene preje zožili Sortiment. Seveda ni to skoraj nikdar izvedljivo, ker se pri nas ne more vedno kupiti niti določene številke in kakovosti niti zadostne količine preje. Enkrat je vseh vrst preje dovolj, drugič pa manjka vsega, kar dokazuje, da ni trg dovolj precizno raziskan.
Po takem prvem, internem primeru izvedbe specializacije, brez posebnih investicij in s pridržanjem se povprečne številke predilnice, bi se moglo število prej zmanjšati za Ve do V2 ali od 10 do 31 sedaj v predilnicah predenih številk, na 4 do 12 in do največ 23 številk.
Dve zanimivi in potrebni tehnični novosti
Ko iščemo možnosti za nadaljnji dvig produktivnosti, ne moremo iti slepo mimo tehničnih novosti, ki se pojavljajo na straneh strokovnih revij ali pa jih podjetju pošljejo zunainja tovrstna podjetja. Danes seznanjam bralce z zanimivim pralnim strojem Rotowa in z napravami za označevanje napak v tkaninah, o katerih je govora v 10. in 11. številki MTB (Medli and Tekstilbe-richte) 1965.
Pralni stroj Rotowa je izdelala znana firma Heberlein v Švici. Ta stroj je že v principu različen od doslej znanih strojev, ker se pri njem premika pralna raztopina, tkanina pa stoji. Sestoji iz stojala s perforiranim bobnom, na katerega navijemo do 5.000 m tkanine, ki jo nameravamo prati. Pralno raztopino potiskamo v sredino bobna, odkoder prodira skozi njegove luknjice navzven skozi vse plasti tkanine ter jo na ta na-
Shema delovanja pralnega stroja ROTOWA
Pralni stroj RTOWA bi bilo pametno kupiti!
čin pere, boben pa se vrti okoli svoje osi z do. 400 obrati na minuto. Tako je nastala centrifugalna sila, ki pomaga vodi prodirati skozi tkanino in prepreči njeno izstopanje pri krajcih.
Prednosti tega stroja so predvsem naslednje:
1.	da je zelo enostaven in zavzame malo prostora,
2.	doseže odlične pralne efekte v kratkem času,
3.	primeren je za pranje tkanine po razšfcrobljenju, beljenju, barvanju in tiskanju,
4.	tkanino obdeluje v razširjenem stanju brez nevarnosti nastanka gub,
5.	poraba energije in vode je relativno majhna.
NAPRAVE ZA OZNAČEVANJE NAPAK lajšajo in skrajšajo delo pregledovalkam tkanin v tkalnicah in v plemenitilnicah. Sedaj namreč še v mnogih podjetjih (tudi v našem) označujejo pregledo-valke napake tako kot so jih pred 100 leti, in sicer z iglo in nitjo ter tako porabljajo svoj dragoce-
Označevalni aparat MARK-FIX-AUTOMATIC
ni čas, ki je namenjen predvsem pregledovanju tkanin. Že dolgo pa se na primer pri nemški firmi Menschner dobijo naslednji 4 tipi
označevalcev napak:
1. OZNAČEVALNE KLEŠČE MARK-FIX 3. Le-te potisnemo pri napaki na tkanini na rob tkanine, stisnemo z roko in jih spet spustimo. S tem je markirna nitka že všita v rob in delavka lahko nadaljuje s pregledovanjem.
2: MARK-FIX-AUTOMATIC je aparat, ki ga montiramo v prečni drsni žleb pregledovalne mize. Robni tipalec ga drži v stalno enaki razdalji od roba tkanine, ki teče preko mize. V ohišje aparata so vgrajene dvojne klešče Markfix 3 za nitke dveh različnih barv, ki delujeta avtomatično s pomočjo posebnega motorja. Pri napaki ustavimo tkanino, pritisnemo na gumb ustreznih klešč in te avtomatično všijejo nitko v rob.
3.	MARK-FIX 4 in MARKOMAT TYP M 14 delujeta prav tako avtomatično, vendar ju uporabljamo za označevanje najfinejših tkanin in pletenin z občutljivim robom ter filcov do 5 mm debeline, pri katerih prej opisani napravi odpovesta.
Z uporabo označevalnih naprav bi prihranili mnogo časa. Raziskave v številnih podjetjih so pokazale, da se pri dnevni proizvodnji nekaj sto komadov že prihrani ena pregledovalna miza (in z njo delavka), če so ostale opremljene z avtomati. Pri nas pa je samo v obratu I dnevna proizvodnja okoli 600 do 700 komadov dnevno, razen tega pa bi se pre-gledovalke lahko mnogo bolj posvetile pregledovanju tkanine, namesto da morajo pri vsaki napaki svojo pazljivost obrniti od tkanine na všivanje in zavozlanje nitke.
Potrebno in koristno bi bilo pregledati možnosti za nabavo pralnega stroja Rotowa, še posebno zato, ker v obeh plemenitilnicah zelo manjka pralnih kapacitet. Nabava naprav za označevanje napak pa zaradi relativno nizke cene verjetno ne predstavlja večji problem.
M. P.
Druga varianta predstavlja ostrejšo modifikacijo v tem, da bi si predilnice obeh kombinatov predenje določenih vrst preje med seboj razdelile. Predle bi po skupnem »koordiniranem« proizvodnem planu, vsaka zase, seveda še mnogo manj številk kot po prvi varianti in bi si določene vrste preje med seboj izmenjavali.
Pri tem bi se Istih 10 do 31 vrst prej radikalno znižalo na samo 2 — 4 — 12 9 in 22 številk. Vse to pa bi bilo izvedljivo le s kar precejšnjimi preureditvami in premontažami, v katerih izvedbo danes močno dvomim. Z ene strani nimamo zato danih predpogojev za tako specializacijo, z druge pa sem prepričan, da ne bi noben kolektiv pustil odpeljati kakšen stroj v drugi kolektiv.
Šele to pa bi bila prava specializacija in v tem bi se morale pokazati vse prednosti kooperacije. Kot omenjeno, bi si v takem primeru morala kombinata izmenjavati prejo. Za tak isti primer je napravil eden od naših strokovnjakov že lani kalkulacijo stroškov prevoza preje na oddaljenost od cca 100 km med kombinatoma in prišel do žalostnega rezultata: zaboji, delo z vlaganjem preje, prevoz in vse druge manipulacije in stroški so toliki, da se bolj izplača doma presti še tako male formate, kot pa prevažati velike kopse ali celo polkilogramske navitke iz ene predilnice v drugo. To, kar se drugod že dolgo prakticira in to na mnogo večje oddaljenosti, se pri nas ne bi izplačalo. Mislim, da bi se te kalkulacije moralo znova ( napraviti.
Izneseno želim zaključiti s predlogom, da bi se formirala komisija strokovnjakov iz tovarn z zadolžitvijo, da to problematiko detajlneje preštudira in izdela operativen predlog za tako postopno preusmeritev v prihodnjem letu. Opisno se dajo namreč te stvari dokaj enostavno in hitro predočiti, v operativi pa se potem naleti na težave, ki jih še tako vešč strokovnjak izven obrata ne more vedeti in obvladati.
Označevalne klešče MARK-FIX 3, bi bile zelo primerne tudi pri nas
Ali poznate à prometne I predpise"
Z zadnjo letošnjo številko Tekstilca zaključujemo akcijo »Ali poznate prometne predpise« v obliki nagradnih testov iz prometne problematike. S tem pa seveda še ni rečeno, da se bo naše glasilo prenehalo ukvarajati s prometno problematiko. Skušali bomo objavljati tudi v bodoče čim več prispevkov s tega področja, bodisi v obliki povzetkov iz raznih strokovnih revij in časopisov, bodisi kot članke, ki bodo obravnavali in pojasnjevali določeno področje iz cestnega prometa. Naj omenimo, da je v pripravi vrsta zveznih in republiških določil in predpisov k temeljnemu zakonu o varnosti prometa na javnih cestah; med drugim tudi več novih prometnih znakov.
Urednštvo vabi k sodelovanju vse, ki se zanimajo za to področje pa naj gre za vprašanja, za mnenja, za pojasnila ali tudi za opis konkretnega dogodka. Da bi pritegnili čim več sodelavcev, bo uredništvo ob koncu prvega polletja in ob koncu leta še posebej nagradilo po dva objavljena prispevka.
Poglejmo sedaj, kakšni so rezultati 7. nagradnega testa. Z eno besedo: porazni! Ne samo, da smo prejeli samo 12 odgovorov, temveč so vsi odgovori napačni! »Najboljši« reševalec je pravilno odgovoril na tri vprašanja (A. O.).
Prvo vprašanje: ali mora traktorist odstopiti prednost motoristu, mora biti jasno vsakemu kandidatu za voznika. Pravilen odgovor je ne, kajti v situaciji, kakršna je na skici, nastopi desno: pravilo, po katerem ima traktor prednost. Na to vprašanje je pravilno odgovoril samo en reševalec.
Drugo vprašanje je mogoče malo težje, vendar zanimivo, kajti pri nas še nimamo aparatur, ki bi ugotavljale voznikovo reakcijsko spsobnast oziroma prisebnost. Reakcijska sposobnost je v časovni enoti (sekunda, desetinka sekunde itd.) izražena sposobnost reagiranja na neko nenormalno stanje. Recimo: »zadnji hip je odskočil« ali »prepozno se je umaknil«. Pri prometu je reakcijska sposobnost tisti čas, ki je udeležencu potreben, da na neko nenormalno stanje v prometu reagira; n. pr. pred nami je na cesti padel kolesar. Koliko časa bo peteklo od trenutka, ko mi to vidimo pa do trenutka, ko pritisnemo ina zavoro? Cim daljši je ta čas, tem več možnosti je, da bomo kolesarja ogrozili, kajti ta čas naše vozilo vozi naprej, torej prevozi določeno pot, katere dolžina je odvisna od naše sposobnosti reagiranja. 0,8 sekunde je že kar dobra reakcijska sposobnost in v tem času bomo, če vozimo z 72 km na uro, prevozili
3.600 sekund
- = = 20 metrov na sekundo
72.000 metrov
ali v reakcijskem času 0,8 sekunde:
20 X °,8 = 16 metrov
Torej šele po prevoženih 16 metrih bodo naše zavore komaj pričele zavirati. Vidimo, kako važno je poznavanje tega pojma nasploh, naše osebne sposobnosti pa še posebej. (Upamo, da je tudi tovarišici R. 2. sedaj zadeva jasna). Pri tem vprašanju je bilo 5 pravilnih
odgovorov. Ne vemo, kako sta dva reševalca izračunala 15,99 metra?
Tretje vprašanje: 10 metrov cestne površine v globino od križanja dveh cest se šteje še za križišče (čl. 10/a). Nobenega pravilnega odgovora, kajti vsi reševalci so reševali še po prejšnjih predpisih.
Četrto vprašanje: Za naselje se šteje prostor, na katerem so z one ali obeh strani ceste vrste ali skupine stavb, ki mu dajejo videz ulice, ali go njegove meje označene s prometnimi znaki za zaznamovanje naseljenih krajev (čl. 10/7). Torej velja (na splošno) omejitev hitrosti od table z označbo kraja dalje. 10 pravilnih odgovorov!
Peto vprašanje: Po čl. 45/3 je parkiranje na pločniku dovoljeno, če tako določi občinska skupščina. Vendar so taka mesta označena
z ustreznim prometnim znakom. Trije pravilni odgovori!
Z nagradami tokrat iin zadnjič v tej obliki ne bo torej nič!
holiziranosti ni več tako zelo nevarno, kajti opiti voznik postaja utrujen, občutki se polagoma normalizirajo in tak človek že sam po sebi ali pod vplivom okolice spozna, da ni sposoben za vožnjo. Po domače bi ti dve stanji označili z že znanima okrasnima pridevkoma: prvi naraščajoči stadij je tisti »v rožicah«; drugi pojemajoči pa je znani »maček«.Ce bi torej uspeli preprečiti alkoholiziranim voznikom sedati za volan takrat, ko so v prvem stadiju, bi se izognili skoraj večini prometnih nesreč, ki jih povzroči alkohol.
’ ^ A' Zelo zanimivo in poučno je bilo tudi izvajanje majorja Stoparja. Predvsem je omenil, da je novi temeljni zakon o varnosti prometa osnova, natančnejše predpise o temeljnih določilih pa bodo postopoma izdali zvezni in republiški organi. Kljub temu pa vsebuje temeljni zakon vrsto zadosti preciziranih določil, in prav teh se mnogi vozniki ne držijo. Svoje ugotovitve je predavatelj podkrepil s statističnimi podatki. Tako n. pr. ugotavljajo prometni organi, da na splošno vozniki vse premalo upoštevajo prednost pešcev na prehodih za pešce. Do sedaj je bilo kaznovanih (menda samo v Ljubljani) nad 32.000 voznikov, ki so na prehodih za pešce izsiljevati prednost! Prav v Ljubljani opažajo postopno izboljšavanje tozadevne prometne discipline, medtem ko predavatelj Kranjčanov ni pohvalil.
Kot najznačilnejšega je omenil prehod za pešce na cesti Staneta Žagarja (smer: park pred kinom Center — Komunalna banka). Na tem delu ceste skoraj ni voznika, ki bi upošteval prednost pešcev na prehodih za pešce! Ali bodo tudi v Kranju mandatne kazni tisto vzgojno sredstvo, ki bo pripravilo voznike do spoštovanja pešcev in njihovih pravic?
Predavatelj je nato opozoril na čl. 16, ki pravi, da mora voznik voziti s svojim vozilom na tolikšni razdalji od drugih vozil v prometu, da.. . ne ovira drugih voznikov in paziti na potrebno razdaljo od drugih vozil, kadar vozi za drugim vozilom ter na čl. 56, ki pravi, da morajo vozniki vozil, pri katerih skupna dovoljena teža presega 3.500 kg ali so dolga več kot 10 metrov (tovornjaki s prikolico), kadar vozijo po cesti zunaj naselja, voziti na medsebojni razdalji najmanj 100 metrov!!!
Po ugotovitvah prometnih organov kršijo določila teh dveh členov predvsem vozniki tovornjakov. Voznik, ki ne pazi na potrebno razdaljo, ovira promet hitrejših vozil, predvsem osebnih avtomobilov, ker jim ne omogoča varnega prehitevanja. Na tistih odsekih, kjer težko naloženi tovornjaki počasi premagujejo strmino (znan je višnje-gorski klanec na cesti Ljubljana—Zagreb), je bila prekratka razdalja med sopihajočimi tovornjaki večkrat usodna za voznike osebnih avtomobilov, ki so prehitevali, pa se v kritičnem trenutku niso imeli več kam umakniti.
Prekršek prekratke varnostne razdalje se sicer kaznuje s 1.000 din kazni takoj na mestu (čl. 165/21), toda kaj pomeni ta kazen v primerjavi z nesrečo in njenimi posledicami, če se prehitevajoče vozilo v kritičnem trenutku ni moglo več umakniti!?
Velik poudarek pa je dal predavatelj temeijnim določilom o hitrosti vožnje in tozadevnim ugotovitvam prometnih organov. O hitrosti vožnje govorita čl. 29 in. 30. Cl. 29 obvezuje voznika, da mora hitrost vožnje prilagoditi lastnostim in stanju ceste, vidljivosti, vremenskim razmeram, stanju vozila in tovora, gostoti prometa in drugim prometnim razmeram. Cl. 30 dovoljuje hitrost vozil v prometu na javnih cestah 120 km na uro. Prav tako prepoveduje voziti skozi naselje z večjo hitrostjo kot 60 km na uro (seveda, če ta hitrost ni s posebnim znakom še bolj omejena). Prej smo poznali različne hitrosti za različne vrste motornih vozil. Po novem temeljnem zakonu pa so določane siamo zgornje meje hitrosti, točnejše predpise o hitrosti za različne vrste vozil pa bo šele predpisal zvezni sekretariat za ■ notranje zadeve. Zato vidi sedaj veliko voznikov motornih vozil v teh dveh številkah določano hitrostnjo sprostitev in po ugotovitvah prometnih organov (najbrž tudi nas samih) jo tudi krepko uporablja. Praviloma pa bi morali vozniki upoštevati predvsem določila čl. 29 in nato šele tudi zgornje meje iz čl. 30. Zelo plastično se je o tem izrazil predavatelj sam: »Lahka osebna, vozila so namenjena za hiter prevoz oseb. Tovorna vozila so namenjena za varen prevoz tovora, avtobusi pa za varen in kulturen prevoz potnikov; niso pa namenjena za cestne dirke in demonstriranje moči motorjev!«
To zanimivo predavanje je bilo v polno zasedeni dvorani Kina Center. Kazalo bi jih prirejati še in še!	M. Š.
Vsem bralcem rubrike »Ali poznate prometne predpise« želi uredništvo varno vožnio v letu 1966
Mogoče ne bo odveč, če ob koncu izdelamo majhno statistiko o uspehu našega testiranja.
Objavili smo 7 testov, s po 5 vprašanji, kar je 35 vprašanj. Reševalci so poslali skupno 267 odgovorov, kar je povprečno 38 odgovorov na en test. Od 267 odgovorov je bilo nepravilnih 128 ali 48 %.
Ce računamo, da smo prejeli povprečno po 38 odgovorov na en test, naš kolektiv pa šteje 3.250 članov (ostalih bralcev Tekstilca ne štejemo, vidimo, da se je testiranja udeležilo le skromnih 1,5 % članov kolektiva!
Se en zanimiv podatek: nagrajenih je bilo 43 udeležencev, od teh 31 ženks ali 72 %. Ce predpostavimo, da je ta procentni odnos merilo tudi za procentni odnos vseh reševalcev testov, petem vidimo, da so se nagradnih testov udeleževale v pretežni meri ženske.
Namesto testa objavljamo tokrat nekaj bistvenih misli s predavanja o prometni varnosti, ki je bilo pred kratkim v Kranju. Predavala sta dr. Janez Milčinski in major LM Alojz Stopar.
Dr. Janez Milčinski je znan strokovnjak na področju proučevanja vplivov alkohola na prometno varnost. Je eden tistih, ki so odločno zahtevali, da bi bila v novem temeljnem zakonu o varnosti prometa uzakonjena prepoved uživanja kakršnihkoli alkoholnih pijač pred in za časa vožnje. Kot vemo je v novem temeljnem zakonu (čl.12) »dovoljeno« uživanje alkoholnih pijač, vendar le v koncentraciji v krvi do pol promila (0,5 %o). Količina alkohola, ki povzroči tako koncentracijo, je zelo različna, kajti organiizem vsakega posameznika različno reagira na zaužiti alkohol. Poleg tega je še vrsta drugih činiteljev, ki različno vplivajo na posledice zaužitega alkohola. Tako bo n. pr. isti voznik popolnoma drugače reagiral, kadar je utrujen, zaskrbi jen, bolan ali kako drugače nerazpoložen, kot reagira sicer ob enaki količini zaužitega alkohola, če je popolnoma čil. Kot pri vsakem zaužitem mamilu, tudi vpliv alkohola najprej narašča, doseže svoj višek in nato polagoma popušča. Po predavateljevih besedah je najkritičnejša prav tista doba, ko vpliv alkohola narašča in doseže svoj vrh. Takrat se alkoholizirani voznik počuti močnega, drznega in sposobnega za najbolj vratolomno vožnjo. Statistika pravi, da je velika večina prometnih nesreč, ki jim je botroval alkohol, storjenih prav v tem stadiju alkoholiziranih voznikov. Nasprotno pa stanje popuščanja alko-
Priučevanje na delovnem mestu v predilnici
(dalje s 6. strani)
V predilnicah je takšna nepoučenost povzročala nepravilno vezanje preje (preveliki vozli, ki so vidni v blagu), nepravilno navito rezervo na avtomatskih cevkah itd., kar je zopet slabšalo kvaliteto blaga in manjšalo proizvodnjo v tkalnici.
Vodstvo predilnic je to kmalu odkrilo in v sodelovanju z izobraževalnim centrom organiziralo priučevanje novincev, pa tudi delavcev, ki sicer določeno delo opravljajo že dalj časa, vendar manj kvalitetno, ker jim manjka pravilen prijem.
Za organizirano priučevanje je seveda potreben program delovnega mesta, ki zajema vse potrebno znanje, ki ga mora delavec imeti. Ker je bila zadeva pereča, je za predilnico I kar tov. Strniša izdelal nekakšne predprogra-me, ter tako mnogo pripomogel, da je priučevanje v tej enoti lahko kmalu steklo. Za priučevalce smo v izobraževalnem centru usposobili nekaj najboljših delavk in delavcev, ki so bili pripravljeni, izven svojega delovnega časa, poučevati novince. Med njimi so bili celo nadmojstri.
Tako smo v devetih mesecih, kolikor je trajalo priučevanje v predilnici I., usposobili 38 prisu-kovaik, 3 vezalke, 3 bateriste in 1 mikalko. V predilnici II., kjer je bilo priučevanje organizirano nekoliko kasneje, pa smo kljub začetnim težavam, priučili že 15 prisukovaik.
Razumljivo je, da smo imeli tudi težave. Priučevanje smo morali prilagoditi proizvodnji, da je proizvodnja potekala neovirano, obenem pa ni smela trpeti kvaliteta priučevanja. V tem pogledu bomo verjetno priučevanje še izboljšali.
Na začetku so nekateri gledali na samo metodo priučevainja z nezaupanjem in dvomom, kar je seveda zaviralo hitrejši razmah priučevanja. Sedaj menijo delavci sami, da je priučevanje potrebno in koristno. Starejši celo trdijo, da bi bilo lahko tudi njihovo delo dosti lažje in boljše, če bi tudi njim, kot današnjim novincem, kdo kaj pokazal.
To, kar, smo do sedaj dosegli, smo lahko ie s samo metodo priučevanja in s plodnim sodelovanjem vodilnega kadra v predilnicah in v centru.
M. B.
Urednik
bralcem
Dragi bralci Tekstilca!
Zopet je pred nami novoletno praznovanje in bodoče leto 1966. Kot urednik Tekstilca bi ee na zaključku leta 1965 zahvalil predvsem vsem' sodelavcem, ki so na ta ali oni način pomagali oblikovati glasilo v tem obdobju. Želel bi, da bi delali tako tudi v prihodnje, obenem pa tudi to, da bi se število sodelavcev še povečalo im morda tudi razširilo na naše upokojene člane kolektiva. Prav od vae, dragi upokojeni člani, sem v tem letu pričakoval kak prispevek, vendar zastonj. Upam, da v letu 1966 ne bo tako, saj ste si tekom dolgoletnega dela nabrali dovolj izkušenj in spominov, ki bi lahko služili sedaj- zaposlenim koit pomoč in poduk. Prepričan sem, da mi boste v bodoče pomagali, hkrati pa se vam zahvaljujem za majhna priznanja, ki pridejo v uredništvo1, namreč vaša priznanja, da je Tekstilec dobro glasilo, da ga redno in vsega preberete, da ste skratka z njim zadovoljni.
Rad bi se opravičil tudi vam, šolarčki iz šole Trsten i k, ker vedno ni bilo možno objaviti vaših čestitk in iskrenih želja, katere ste poslali ob vseh praznikih našemu podjetju. V bodoče vas prosim, da jih pošljete vsaj 20 dni pred praznikom, ker jih drugače ne morem objaviti v praznični številki, v naslednji pa je že pozno.
Veliko čestitk smo dobili tudi od tistih naših 'članov, ki so oblekli vojaško suknjo. Tudi te čestitke so prihajale največkrat prepozno, pa jih zato nismo objavili. Kot za šolarčke velja torej tudi za vas vojake opozorilo', da pošljete čestitke pravočasno!
Končno ste tu še člani -kolektiva. Upam, da se vam nisem preveč zameril, vendar včasih res ne gre brez tega. Bodite -ljubeznivi, pa mi takšne spodrsljaje odpustite, ker niso bili zlonamerni, če pa mi v tem- pogledu hočete pomagati, potem pa mi vedno sporočite — z nekaj besedami — kje sem naredil napako, pa bom to skušal popraviti.
Na koncu vam vsem v imenu UREDNIŠKEGA ODBORA in v svojem imenu želim prijetno praznovanje in mnogo sreče, zdravja im uspehov v letu 1966.
Peter Gunčar
Izvršitev osnovnega plana novembra in kumulativno
Predilnica I je dosegla meseca novembra 101,2 % v ef. kg in 98,7 odst. v bb kg; kumulativno pa ima 98,1% v ef. in 99,8 % v bb •kg.
Predilnica II je dosegla 106,5 % v ef. kg in 98,6% v bb kg; kumulativno pa ima 102,8 % v ef. kg in 96,7% v bb kg.
Skupaj imata predilnici: 102,9% v ef. kg in 98,6% v bb kg; kumulativno pa 99,7 % v ef. kg in 98,6 odst. v bb kg.
Tkalnica I je naredila novembra 102,7% v trn in 111,6% v votkih; kumulativno pa ima 96,9% v tm in 102,5 % v votkih.
Tkalnica II pa ima v novembru 99,2% v tm in 103,0% v votkih; kumulativno pa 88,0 % v tm in 90,3 odst. v votkih.
Skupaj sta naredili tkalnici: 101,6 % v tm in 108,5 % v votkih; kumulativno pa imata 94,1 % v tm bi 98,2 % v votkih.
Plemenitibiica I ima v tm 104,8 odst, v m2 pa 110,4%. Kumulativno pa v tm 93,2% in v m2 96,8 (dalje na 11. strani)
Novoletna — slikovna nagradna križanka
REŠITEV ODDAJTE NAJKASNEJE DO 15. januarja 1966. Nagrade so: 3000, 2000 in štiri po 1000 dinarjev
Navodila za reševanje slikovne uganke
Vsi opisi so vključeni v lik križanke s slikami ali s tekstom. Več puščic iz iste slike pomeni, da je treba vpisati v polja več sorodnih rešitev. Npr. mesto in kako njegovo značilnost, tovarno in njen izdelek ipd. Kadar sta v polju dva opisa, velja zgornji za besedo na desni, spodnji pa za spodnjo besedo. Če je v polju le en opis, velja za edino možno smer.
Črtkana črta med polji pomeni več besed.
Ker je v križanko vključenih nekaj težjih pojmov, navajamo v pomoč njihov pomen:
ANEHOR — reka v grškem podzemlju (Hadu), preko katere je brodnik Heron vozil duše umrlih, AIDIT — odstavljeni sekretar KP Indonezije, LVOV — mesto v zahodni Ukrajini, NAL — kraljevič iz indijskega epa »Mahabharata«, NATON — tnalo, TRDOLESKA — grm s trdim lesom, VARAN — roparski kuščar.
MODA
v sliki in besedi
1.	Iz ostankov blaga, črtastega žameta ali karirastega volnenega blaga, lahko z malo spretnosti same naredimo tople kapice za1 naše male. Mere dobimo tako, da zmerimo 1.) obseg glave in 2.) od čela do temena. Narišemo si 1 del na papir, ki meri 1/5 obsega in polovico druge mere. Iz blaga vrežemo 5 enakih delov, 1 cm dodajamo za šive. Lahko pa naredimo prej kapico iz navadnega blaga za probo, da lahko potem dodajamo ali odrežemo. Ko je kapica (narejena, prišijemo na vrh še pentljo iz istega blaga.
2.	Iz volnenega karirastega blaga odrežemo trioglato ruto, ki se ne veže, ampak zapenja z gumbom, Okrasimo jo z resami iz volne.
3.	Se dela prav tako kot pod št. 1) le da se naredijo še podaljški za ušesa. Na kapico prišijemo še cof.
4.	Nekoliko več spretnosti je treba za to kapico. Zaradi sigurnosti naredimo tudi profano kapico, da jo lažje dokončno oblikujemo. Skica prikazuje 1 stranski del, polovico gornjega in polovico »šildka«.
5. Z detalji lahko ponošeno obleko zopet poživimo, da se bomo počutile kot v novi. Obleko ob-
kvačkamo s temnim kvačkaincem 9. Še en model za starejše in ca ali tanke volne. Vzorček polju-in sicer tako, da kvačkamo prvo okrogle postave princes kroja iz ben, vsekakor pa bolj droben, vrsto same nizike brez ovojev, enobarvnega blaga nevtralne bar- Spredaj našijemo 2 vrsti drobnih
ve. Ovratnik in manšetke so okroglih gumbov.
kvačkane iz temnejšega kvačkan-	MaK
drugo vrsto pa same zračne oz. verižico, tako da nastane čipka.
6. Temino obleko poživimo s kvačkanim belim ovratnikom. V vsaki vrsti pri vsakem loku' dodajamo po eno zračno tako, da se ovratnik širi v okroglino. V prvi vrsti delamo tako n. pr. po 5 zračnih, v drugi po 6 itd. Ko je narejen prišijemo še bele perle. Obleka s takšnim ovratnikom je primerna za večer.
8. Še za okrogle postave, ki po jen, prišijemo še bele perle. Oble-kroje, saj mora biti čimbolj enostaven.
Dvodelna obleka iz svilenega ali sintetičnega blaga (decantale — umirjene) barve in vzorca. Krojena je ravno.
Nasveti
LIKERJI ZA PRAZNIKE HITRO PRIPRAVLJENI 1. LIKER IZ ČRNEGA VINA V pološčene tnloncu kuhaj 11 črnega vina in 3/4 kg sladkorja tako dolgo, da se pokuha do polovice. Prideni 2 zrezana va-nilijeva stroka in postavi na hladno. V popolnoma mrzlo vino vmešaj 1 liter slivovke, dobro zmešaj in ko se ustoji,
precedi, nalij v steklenice in dobro zamaši.
2 JAJČNI LIKER (za ženske) Penasto vmešaj 4 rumenjake s JO dkg mletega sladkorja, ko naraste, prilij 1/21 svežega kuhanega in ohlajenega mleka, 1 zavitek vanilijevega sladkorja in l/, l konjaka. Dobro zmešaj, zlij v steklenice in postavi dobro zamašene na hladno. Čez 3 dni se lahko že uporablja.
MaK
ìPa sem zapet tu, dragi prijatelji «n. neprijatelji. (Nekateri ste verjetno že pričakovali, da me bo konec, kajne? Povedati vam moram, da me 'še ne bo konec, čeprav ste to želeli, čeprav ste v tej smeri itudi delali. Svetujem vami, da se sedaj bolj. vestno vr-žete na svoje delo, zakaj, pa že sami veste.
Minogokaj mi mečete naprej, predvsem pa to, da vaše napake objavljamo, ne da ibi se pri vas zanimal, če je zadeva resnična ali ne. Moram povedati to, da bom tako delal tudi v (bodoče, seveda ne zaradi imioije trme, temveč zato, ker talko člani kolektiva vsaj zvedo, kaj kdoi v podjetju dela napak. Ce bi moral vsakega, ki je kriiv, povprašati če je res kriv, bi mi le-ta pač dokazoval, da ni kriv, kar imeni ne bi mnogo korstilo. Ce res ni kriv, naj pa napiše odgovor v naše glasilo, pa bo vsem zadoščeno, jiaz pa se mu bom opravičil.
Tako se danes opravičujem vodstvu predilnice II. 'Spomnili se boste, da sem' v -prejšnji številki, ko sem govoril o razkladanju in
MODA
v sliki in besedi
nakladanju bombaža v obratu I dejal, da bi bilo 'bolj enostavno, 'če bi jtiiistii tovornjak z bombažem peljali kar v obrat II, kamor je 'bil namenjen, pa bi odpadlo razkladanje in nakladanje. Takrat namreč res nisem vedel, da je skladišče v obratu II pokvarila poplava, pa sedaj tam lahko vskladiščijo le manjše količine 'bal. Ip veste, kako siem to zvedel? Nekega dne je prišel k uredniku asistent obratovodje predilnic II in lepo obrazložil, kako je s to zadevo. O-braitovodstvo torej; zaradi te napake ni nagnala nikakršnega hrupa in gonje protii meni, kot to delate nekateri, temveč je lepo Obvestilo urednika, urednik pa mene, 'Mar ni tako prav in lepo? Vsi seveda takšnega načina niste zmožni, ker se vam ne zdi vredno in potrebno, ali pa ste resnično krivi in ,pač ne upate dokazati v Tekstilcu nasprotno. Poskušate pa se seveda oprati, če ne gre na lep pa na grd način.
Nekateri člani kolektiva so me opozorili, naj pridem v .podjetje tisite -dni. ko bodo na delu inventurne komisije. Baje ga nekateri člani teh komisij; takrat krepko cukajo, namesto da bi delali. Ce je ,to res, potem .b-oim imel kaj pisati v prvi številki prihodnjega leta. listo velja tudi za vse tiste delavce, ki se zadnje dimi veselite Novega leta na svojih delovnih mestih, potem pa ležite nabasani, kot topovi. Tudi o takih bom rad pisal, pa vzemite to kot grožnjo ali pa kot opozorilo.
Ko boste dobili tole številko, ne 'bodite preveč razočarani, ker v mjeji he bo niti stoletnega koledarja. Ce ga ni, ga pač ni, pa bo morda bolje prihodnje leto.
V prejšnji številki je urednik v svojem članku o varčevanju .povedal med drugim tudi to, da je naš kombi sedaj stara kiišt-a. Zaradi tega ga je šofer kombija ozmerjal in dejal, da je avto v redu itd. Namesto urednika se mu opravičujem kar jiaz, obenem pa moram povedati, da je bil sredi decembra kombi zopet bolan, čeprav ni stara kišta, člani kolektiva pa smo morali nekaj dni pešačiti .tja -in sem.
Naj bo za danes dovolj, želim vam, da bi prijetno- -preživeli novoletne praznike in -da bi zdravi in spočiti resno prijeli za delo čim se boste vrnili -na delo. L. č.
plana..,
(Dalje z 8. strani) odst. Plemenitilnica II pa v tm 101,4% in v m2 102,6 %. Kumulativno ima ta enota v tm 92,2 % v m! pa 91,9 %.
Skupaj sta plemenitilnici dosegli v novembru v tm 103,7 % v mz pa 107,8%. Kumulativno pa imata skupaj v tm 92,9 % v m2 pa 95,2 odst.
Rezultati za mesec november torej povedo, da so skoraj vse enote izvršile svoje obveznosti, in to zato, ker smo obratovali tudi v prostih sobotah. To velja za osnovni plan, medtem ko so vse enote izvršile svoj operativni plan.
Surovin za predilnici v tem mesecu ni primanjkovalo, vendar pa niso ustrezale po kvaliteti. To velja predvsem za predenje visokih številk.
Ker so se zaloge preje močno zmanjšale, bo preskrba tkalnic že prihodnje mesece problematična, dočim meseca novembra äe ni bilo občutnejših zastojev.
Plemenitilnica I je dosegla boljši rezultat zato, ker je delala v prostih sobotah, poleg tega pa ni bilo v tem mesecu pritiska na izvozne izdelke.
Vtisi o prijateljskem mestu Oldham
(dalje s 5. strami) in niso prav nič zaostajali za rutiniranimi angleškimi prijatelji.
Mladi v tem klubu izhajajo iz ne preveč dobro situiranih družin, tako da mnogim pomeni klub več kot njihov lasten dom. Mesto Oldham na ta način dobro rešuje problem delinkventne mladine, ki jo tako odvrača od mladinskega kriminala. Pravijo, da imajo uspeh.
Tako izgleda življenje v enem izmed mnogih klubov, ki so opisani v priročniku. Opis izgleda nekako takole:
THE CANON STREET YOUTH CENTRE
Kraj: Cannon Street (off Manchester Street) Oldham
Vodja: G. H. Prescott
Telefon: MAIn 6428
Starost: 14—21 let
Pogled na notranjost lekarniške podružnice v našem domu v Stražišču
ZAHVALA
Vsem članom kolektiva želim srečno in zadovoljno Novo leto in čim več uspehov.
Lepo ise obenem zahvaljujem IO sindikalne podružnice e. e. tkalnica r za darilo, ki so mi ga poklonili ob mojem odhodu v pokoj. Zahvala ja sicer malce pozna, je pa zato iz srca.
Marjeta Celesnik
Novi upokojenci v tkalnici I
Sestajanja: Ponedeljek in petek od 19. do 22. ure Dejavnosti: Namizni tenis, biljard, hobyji, poslušanje gramofonskih plošč, ples, šivanje, diskusije, filmi, mali nogomet, mali rugby, kriket, košarka, badminton, obiski v tujino, kantina (brez alkohola).
V tem klubu smo se srečali z nekaterimi mladimi, ki so že obiskali Kranj. Ob slovesu so nam zagotavljali, da bodo še prišli k nam. Tisti, ki še niso zapustili otoka, pa so z veliko vnemo obljubljali, da bodo prišli na kontinent in obiskali svoje pobrateno mesto Kranj. Že vnaprej smo jim zaželeli dobrodošlico in jim obenem dejali:	SEE you IN
KRANJ (Na svidenje v Kranju) (dalje prihodnjič) M. K.
Čestitke vojakov
Od naših nekdanjih članov kolektiva, ki služijo vojaški rok, smo dobili čestitke, katere pa zaradi pomanjkanja prostora ne moremo objaviti. Prosimo, da nam to oproste.
Čestitke so poslali:
Lado Smolej, V. P. 1552-29, Beograd Miha Remic, V. P. 3472/3-4, Niš Ivo Jereb, naš Tejč Niko Srabočan Pavie Hilčar
Ce smo koga izpustili, naj nam ne zameri!
Dragi vojaki!
Tudi uredništvo lista vam želi veliko sreče in uspehov ter prijetno življenje v JA.
7. Plašček je iz enobarvnega volnenega blaga. Obroba in ovratnik je iz belega krzna. Lahko pa s krznom poživimo že star plašček.
Pogled na Blackpoll iz Blackpoll je pristanišče
zraka.
Vsa ta navlaka je bila v odvodnem kanalu iz plemenitilnice I v Savo
KOKhWh