Štev. 3» Posamezna številka 20 stotink V Trstu, v nedeljo 13. februarja 1921 Posamezna številka 20 stotink letnik XIV! f?UaJa — Izvaemii por.fietjek — vsak dan zjutraj. — Uredništvo: ulica sv. Frančiški Astflscga žtev. 20. L nadstropje. — Dopiši naj se pošiljajo ured-cUtm. — Nefranklr^na plima &e ne sprejemajo, rokopisi se ne vr^CaJo. — Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. — Lastnik konaorclj Usta (Edinosti. — Tisk tiskarne Edinost. — Naročnina znaša na me3ec L 7.—, pol icia L 32.— fn c«i> leto L 60.—. — Telefon uredništva ia uprave Štev. 11-57. EDINOST Posamezne Številke v Trstu In okolici po 20 stotink. — Oglasi se rsčunajo v airokosti ene kolone <72 mm k — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 stot., osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2. — Malt oglasi po 2>> stot beseda, najmanj pa L 2. — Oglas/, naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Tratil, ulica sv. FrančiSka AstSkega štev. 20,1. nadstropje. — Telefon uredništva In uprave 11-57. Z nami so pravica, resnica in duh to! Sanje narodov si nasprotujejo. L res* nlčevanja njihova vodijo višji zakoni, katerih izvor in namen nam nista zna* na in katerih pota ne vodijo naravnost... Ali po istih zakonih imamo zvesti to* lažniei: naravo in zgodovino. Ni traj* nega upora proti temu, kar je nara\no. Človeške, sile ne morejo prepreoati za* htev narave. Zgodovina nas uči o neŠte* tih poizkusih, da bi se naravi zaprla svo* bodna pot; nam govori o krivicah, ki so se godile človeštvu vsled tega — včasih cela stoletja. Narava pa je vsikdar kon* čno našla svojo pot... Duh časa je edi* ni pravi voditelj napredka. Gorjć mu, ki ravna proti duhu časa! Duh sedanjega časa ie vsebovan v znamenitih Wi&onovih točkah, katerih pravičnosti — pri poznane ponovno od vseh mogoenikov sveta v časih sile in bede — ne more zateirmiti nobena sila. Utemeljene so v večni naravi in v zgo* dovini človeštva. Čudovita so pota naravnega razvoja Uresničena je davno zasanjana Jugo* Navija, ali nahaja se v ljutih bojih. Ko :>jrazujemo to trvenje, se spušča žalost v dr*e nas. ki smo odtrgani od narodne celote. Včasih pa nam prihaja misel, ki se bo zdela drzna: morda je dobro tako, da smo odtrgani, da ostanemo vsaj mi tista skupna točka, ki bo spajala razprte brate in jih spominjala na prvi predpo* goj obstanka in srečnega razvoja: na potrebo s*og in skupnega dela v temelji nem vprašanju — obstanka! Na nas je, da .o usoieno nam nalogo prav spozna^ đio in delvjemo v ničnem duhu. Postali smo drža%ljani Italije! Na nas je, da bomo vse svoi^ napore usmeri ali t csl^u. da »ostanemo res svobodni dr* Savijani Ttaiiic! Spomrniaimo se krva* vih, požrtvovalnih, doVotrainih, večino« rna obilnih bo;ev, ki jih je Ljvoieval italijanski narod za svoje uied;nien'e! Rodil *e može — velikane —• duha, kas ie^ih o naravni pravici v*ake*?a nas roda '--"oietfa popolnega r^zvoia in razcveta si ie prilastil ves kulturni svet. Te ide*e so pomagate ustvarjati se-daj v 1-ada'oči. eori naglašeni duh 'č^sa. Nas rod, ki sam izvoieval naiNi;še hoie za svoi obstanek. 7? svoio rast. ki šteie med svetovnimi veKkpnil svo?e mo*e: tak narod nas ne more in ne sme tla^ri, nam ne sme, nam ne more jemati zraka m vode za naše svobodno narodno živ* ljenje, ako se noče izneveriti sam sebi, svoji prošlosti;, velikim idejam, ki so njega samega povzdignile iz nižin poni* žanja in sužnjosti; ako noče omadeže* vati slavne epopeje svojega osvobojenja in ujedinjenja. Ce bi to stori*, če bi hotel odrekati nazn tiste biagre, ki je prelil zanje reke krvi, ne bi se smel Šteti več med kulturne narode in zajela bi ga prej ali slej usoda vseh zatiralcev in tlačite* Ijev! Italijanski narod naj ne pozablja, da je z a tira'k a Avstrija sama s svojim tlačenjem in teptanjem narodnih pravic vzgojila proslavljane značaje, katerih spomin mu ostane svet za vse veke: Battistija, Saura! Zgodovina borb italijanskega; naroda za svoje osvobojen je in ujedinjenje bo za nas magna charta, listina svobode. Na to zgodovino se bomo sklicevali, ko bomo zahtevali od njega in njegove dr* zave, naj svoje razmerje napram naše* mu plemenu uredi v duhu pravičnosti in svobodoT'jubl i a, v skladu z vzvišenimi ideiami njegovih velikanov iz dobe onih borb. In narod italijanski nas bo moral slušati, ako ne bo hotel pljuniti na naj* svete i še svoje spomine. Zato: pogum rojaki! Pod Avstrijo smo bili navezani sami na^se. Nihče na3 ni priznaval, nikier ni bilo posten i a in pra* vičnosH napram nam. In vendar nas ni* so zatrli! I talija — svobode nas ne bo mogla in — ponavliamo — nas ne bo smela tlačflti! Doba zasedbe nam ie si* cer prinesla naižalostneiših izkušenj in tudi dogodki sedaniih dni' nam ne odpi* ra'o tolaži iiveč a poeleda * bodočnost. Ti dve V-ti nas ni vladal italiienski na* rod. marveč voiaška sila v dražbi z naj s P^Vuinn-ne^^ma li ud mi. Tn če bi se ve* liki i*n!it£>T»?H narod vendar pušča? še nadalie vo^in od takih elementov, pa bomo ime^i na svoii strani mogočne za; k^'tTTH svet. naravo in duha časa. Na r^ši strani boste nepremagljivi zaveznici: Pravica in Resnica! Narod! Ne beži. ne seli se, ker s tem bi postal — ubežnik! Vztraiai! Ostani tu! Liribi svoi iezik, svo'e šeče! Ohra* niai svoio duševnost! Bodi pripravlicn za vsako žrtev v obrambo svoiih svetinj in pravic? S pogumno dušo podaj se v novo živlienie! Jugoslavija rasistovski izgredi pred jugoslovensko ustavodajno skupščino BELGRAD, 12. Poslanec dr. Hohnjcc ie v imenu »Jugoslovenskega kluba« stavil v ustavodajni skupščini na mini; ^trškega predsednika vprašanje, ali mu je znano, da so italijanski šovinisti za* čeli z nasilnimi izgredi proti s'ovenske* mu narodu v Trstu. Dr. Hohnjcc protez atira proti tem izgredom ter vprašuje vlado. aH je pripravljena, podvzeti glede tega vprašanja kake korake. Vladna prehodna ustava. — Pokrajinske vlade ostanejo še tH leta Ljubljanski dopisni urad javlja: Via* da je na svoji zadnji seji« sprejela pre* hodne naredbe, katere je predložila ko* misija, ki je sestavljena iz gg. dr. Mihaj* la Jovanovića, dr. Tomljenoviča, dr. Ku* mar.udiia, dr. Svobodma Jovanovića, dr. Vošnjaka in dr. Sagadina. — Pivi člen preVodnih naredb govori o zakonodajni funkciji ustavotvorne skupščine. Drugi člen določa, da mora na prvi skupščin* ski seii položiti regent nastopno pr*se* go: »V imenu Nj. Veličanstva krali a Petra prisegam pri vsemogočnem Božu, da bom ohranil ustavo nedotaiknieno in da bom po niej in po zakonih vladal in čuval narodno edinstvo, ščHil neodviss nosf države ir enotnest državmih obla* ste v in dr^ bom pri vseh svoiih težnjah in deh*h ime^ vedno samo bla«?ostanic na* ro^a pre^ o'm?. Tako mi Bog nomagai! Amen*« Nadalini člen predvideva nsu stonno n'smeno prisego ali svečano ^zia; vo za potence: »Jaz (rme) prisegam pri vsemodočnpm Bogu in pri vsem. kar mi je no zfkoni'i naisveteiše. da bom pri svoiem pos^fnskem delovaniir hotel ve* dno snmo dobrobit kralja in nar<-wla in 7fl edir»stvo kralia in naroda no svom v^cfr in no svoiem znan;u.« Na* dali ni č'^u določa, na i vlada te^om i>et* r^ni. ko stoni ustava v vezavo, v soglasni 7. iTSt-vnimi otire.dbami pr^le* da vjp dosedanie navedbe in n^'ovi skupščini vse one načrte in naredbe, ki na i /adobe zakonsko moč. O tem r»ai odločuje ^kupš^č'na )>otom reso^nciSe. Posebno in posamezno se bo^o reševa1e samo one naredbe, za katere bi to za^te* valo dvajset poslancev. Nadalmi c,<4n d< loča, da moreio biti drža\T»i ura^rtU-i. ki imaio fakultetno izobrazbo, odrvušče* ni iz samo tedai, če to zaMeva so* disće. Nadalini čVn dolot'*a. nai se na celo kral;e^no razšinio začasni zakoni krabevine Srbije o državnem svpHi. o centom trpra^. o proračunu in min'^tr* ski odgovornosti vse to z izpn-memba* ml, T*t bi vttvne;o vsa velika sodišča v državi oddelki kas. sodišča v Belgradu. Dem. klub o ženski volilni pravici BELGRAD, 11. Danes popoldne je imel demokratski klub sejo na kateri sc ie razpravi i alo o predlogu poslanca Pav* la Angjeliča o ženski volilni pravici. De* bata še ni zakl?učena in se bo jutri na* d al i evala. Večina kluba je za to. da se predlog v načelu spreime in ženska vo* lilna pravica s posebnim zakonom tako uredi, da dobe ženske volilno pravico ie polagoma. Ministrstvo za prehrano se opusti BELGRAD, 12. V razpravi o držav* nem proračunu, ki sc bo v kratkem pri* čela v ministrskem svetu, bo stavljen predlog glede ukinjeni a ministrstva za prehrano in obnovo. Finančni minister dr. Kumanndi ne bo temu predlogu na^ sprotoval, ker bi se s tem znižali izdatki v proračunu, na druei strani pa ministr* stvo za prehrano in obnovo tudi ni imelo sedaj preveč posla. Za jugoslovenske poHedelce BELGRAD, 12. Ministrski svet je odobril k rod rt 6 mili ionov za nabavo se* men poljedemcem. Nabavo bo izvršila komisija ministrstva za poljedelstvo. Zgradba proge Kočevje*Brod*Moravica BELGRAD, 12. Ministrstvo saobrača* i a ie odredilo posebno komisijo, ki bo izvršila vse potrebne predpriprave za gradnio proge Kočevie * Brod * Mor a vi* ca, s katero bo Slovenija združena z Reko. Slovenski skladatelj Josip Ipavic umrl LJUBLJANA, 12. Umrl je v St. Juriju ob južni železnici okrožni zdravnik, zna^ ni slovenski skladatelj g. dr. Josip Ipavic. Bolehal je že mnogo let. Davorin Trstenjak umrl ZAGREB, 11. Včeraj opoldne je tu* kaj umrl šolski ravnatelj v pokoju In znani' pedagogični pisatelj Davorin Trs* tenjak. Pokojni je bil odličen vzgojeva« telj in se je zlasti odlikoval na polju ljudske prosvete. Češkoslovaška Na Češkoslovaškem ni pomankanja moke PRAGA. 10. Ministrski predsednik Černy je dal zanikati vest, češ da se bodo odmerki moke zmanjšali, Vlada ne misli na kaj takšnega, ker 30 zaloge moke preskrbljene za ve« februar, do* čim je minister Hotovec kupil na An* gleškem 7500 vagonov moke. Prva polo* vica te moke pride na Češkoslovaško že v začetku mc^eca mares- Italiia Pogajanja za vzpostavitev prometa med Italijo in Češkoslovaško RIM, 11. Danes ob 11 se je sestala v palači Chigi itaHjansko*českoslovaška komisija za prometna občila. Komisija, kateri je predsedoval g. Lukas, član cc* škosiovaškega poslaništva, je razprav* ljala razdelitve vagonov m&d raznimi srednjeevropskimi državami m o tem, kako bi se pri sedanjih okoliščinah vzpostavil promet med Italijo in Češko* slovaško. Razprava o tem vprašanju ni bila končana na današnji seji ter se bo nadaljevala na jutrišnjem sestanku <0* misije. Dela češko = italijanske gospoder3ks komisije RIM, 12. Danes ob 10 predpoldne sc je sestala češko j italijanski gospodar* ska komisija v palači Chigi pod pred* sedništvom g. Sebe, češkoslovaškega konzula v Tr&tai. Na dnevnem redu je bila razprava o načinu plačan j a dolga, ki ga Češkoslovaška, fena pri Italiji za vzdrževanje čeških legijonaiskih če>t. Ob istem času je imela sejo tudi pravna podkomisija. Kri ran ten« proti kotorski iuki RIM, 12. (S.) Dane* je bil objavljen odlok št. 1, s katerim se odre j ar da bo vse, kar pride iz Kotora podvrženo ukrepom, ki jfh predvideva naredba po* morske oblasti iz L 1907, št. 10 proti kugi in kolen, in naredba iz L 1919. št. 3 proti pegftvemu tifusu. Franciji Minister Beneš v Parizu. — Njegove izjave tisku PARIZ, 11. Češkoslovaški minister za zunanje stvari dr Beneš je prišel v Pariz. Časnikarjem je izrazit svoje za* doščenje nad uspehom svojega obiska v Rimu ter je izjavil, da je srečen, ker je imel priiiko ugotoviti, da gre italijanska politika sporedno s politiko malega spo* razuma, ki temeni na saintgermainskem in trianonskem miru, predvsem glede Ogrske, Avstrije«, vprašanja Habsburža* nov in sovjetske vlade. Minister Beneš je dostavil, da so italijanski' in češko* slovaški pohtiki edini v tem, da se bo na konferenci v Portorose razpravljalo samo o gospodarskih vprašanjih. Glede Avstrije je rekel da se mu zdi sedanji hip primeren, da se napravi gotov napor za njegovo rešitev. FmanČna pomoč za* vezniških držav bi' le podaljšala seda* nii položaj. Beneš je nato orisal češko* italijanski trgovinski dogovor, ki je po* doben trgovinski pogodbi z Anglijo. Za* ključil je rekoč, da rrtu bo sprejem v Rt* mu ostal neizbrisno v spominu. Kriza brezposelnosti pred zbornico PARIZ, 11. Zbornica se bavi z vpra* šanji o krizi brezposelnosti. Minister za delo ceni število brezposelnih v vsej Franciji na 100—120.000. Med njimi jih samo 47.124 uživa podporo, ker se večji del brezposelnih delavcev ne mara vpi* sati za dobivanje podpore. Minister me* ni, da bi bilo glavno sredstvo za rešitev tega vprašanja: skrčenje ur dela, odpu* stitev inozemskih delavcev in selitev v industrijska središča. Minister pripisuje se danio krizo omejitvam, ki so si jih potrošniki sami naložili. Minister je do* stavil: V kolikor se tiče inozemskih delavcev, je treba povedati, da jim Fran* ciia: ne misli zapreti vrata. Francija o* stane odprta, toda inozemski delavci se bodo morali ravnati' po novem zakonu, ki bo urediJ to vpr^ianjc. Državni urad za priseljevanje bo vodil vprašanje do* sel javan j a inozemskih deLavcev. Mini* ster je nato še pripomnil, da je zbornica pred kratkim dovolila kredit 4,500.000 frankov za sklad brezposelnih. Kriza da ne obstoii samo v Franciji, kajti tudi v AngHii manifestirajo po ulicah raznih mest velike grtfče brezposelnih delavcev. V Aneliii ie okoli 1,000.000 brezposelnih in v Zedinjenih državah 2,500.000. V Nemčiii se ceni število brezposelnih de* lavcev na 400.000. Celo nevtralne države jih imajo precejšnje število. Wi Is on ova politika popolnoma pogorela PARIZ, 11. Posebni poročevalec lista »Eeho de Pariš« javlja iz Washingtona: Znano je, da je narodno predstavništvo pred kratkim odobrilo z veliko večino resolucijo v prilog skrčenju stalne voj* ske, proti čemur se Je bil Wiilson uprl. Komaj 16 poslancev je glasovalo v predstavništvu za Wilsonovo stališče, v senatu pa le en sam. To kaže, da je Wil* sonova politika končno propadla in da se Zedinjene države izogibljejo vsem žrtvam, ki bi znala u^eti za posledico nove obveze nasproti bivšim evropskim zaveznikom, Skrčenje armade se je že ! pričelo s tem, da se je vpisovanje 110vin; 1 j cev popolnoma obustavilo. ; Nemčija mora plačati do marca 20 milijard PARIZ, 11. »Le Temps« piše, da bo 20 milijard mark v zlatu, ki jih Nemčija mora plačati pred 1. marcem 1920, raz* deljeno tako*le: 1. za povrnitev posojil, ki so bila dovoljena na račun premoga; 2. za povračilo stroškov za zasedne čete od premirja dalje; 3. za plačilo živil in surovin, ki jih je Nemčija dobila z do* voljenjem zaveznikov fin 4. se bo pre* bitek, aJco ga bo, zaračunal na ime po* vračil. Toda ni verjetno, da bi od d ose* danjih plačil kaj preostalo. Anglija Angleški nasveti Nemčiji za londonsko konferenco LONDON, 12. Rcuterjeva agencija pravi: Angleški politični krogi menijo, da bo najboljši način za poravnavo med Nemčijo in zaveznika ta, da Nemci pri* dej o na dan s stvarnimi predlogi, kako mislijo uveljaviti svoje zahteve nasproti zaveznikom. Na ta način bi se prihrar !1 čas, kajti vsak nemški poizkus, da bi razveljavili pariške sklepe, je vnaprej obsojen na popoln neuspeh. Vladne izgube na Irskem DUBLIN, 11. Tedensko poročilo, ki ga je izdala oblast, kaže, da jo bito vstaško gibanje v zadnjem tednu zelo živahno. Od začetka sedanje borbe iz zasede je bilo 224 policijskih agentov ubitih in 336 ranjenih. Vojakov jc padlo 57 in ranjenih jih je bilo 143. Angleški železničarji zahtevajo preiska* vo o irskih dogodkih LONDON, 11. Izvršilni odbor zveze železničarjev je sklenil dati svojemu taj^ niku poslancu Thomasu navodila, naj j zahteva v doljni zbornici nepristransko j preiskavo o dogodkih na Irskem. Lloyd Gcorge proti vmešavanju de lav* skih organizacij v irsko vprašanje LONDON, 11. Zveza strojevodij in kurjačev jc poslala Lloydu Georgeu pis* ma, v kat&rem zahtevajo preiskavo o spopadu pri Mallowe, kjer je bilo ubitih nekoliko irskih članov te zveze. Zveza je zagrozila s stavko, ako se njeni želji ne ustreže. Lloyd George je odgovoril da je pismo bilo izročeno irskim oblast* vom, da pa mkaka grožnja ne bo vpli* vala na postopanje vlade. Večina listov oAobrava odgovor ministrskega predsed* nika. Ako bi vlada odnehala — pravijo listi — bi prenehala vladati. Lord Robert Cecil prešel k opoziciji LONDON, 11. Lord Robert Cecil je naznanil, da je vsled svojih nesoglasij z vlado prestopil k opoziciji. HmmlVm Nemčija ne bo mogla več dajati toliko premoga BERLIN, 11. Nemška komisija za vol* ne odškodnine je izročila reparacij ski komisiji noto, v kateri pravi, da Nem* čija najbrže 11c bo mo^la dajati v bodo* če toliko premoga kakor v mesecu fe* bruarju. V noti se zahteva, naj se dolo* čijo nova pogajanja za traji\o rešitev te* ga vprašanja. Nemčija protestih proti zbiranju poljskih čet BERLIN, 11. Neko uradno poročilo pravi: Pariška, londonska, rimska in var* savska vlada so zavrnile nemške pritož* be radi zbiranja poljskih čet ob nemški meji. Vsled tesa je nemška vlada ob j a* vila številke, s katerimi dokazuje, da ima Pob*ska zbranih ob nemški meji 212.000 mož, dočim jih ima c-b litovski meji 70.000 in ob ruski meji samo 120.000. To pomeni, da je zbrala Poliska nad polo* vico svoje moči proti Nemčiji. Na pod* lagi teh podatkov je nemška vlada zo* pet vložrfa protest pri omenjenih vladah. Rusija General Kuropatkin umrl PARIZ, 12. Listom proočajo iz Var* šave: .Neka brezžična brzojavka iz Moskve javlja, da je general Kuropatkin umrl. Severne države in Perzija priznale L ot vinsko RIGA, 12. Švedska, danska, nor ves* ka in perzijska vlada so priznale neod* visnost Jotvinske republike. Romunska Romunska ne podpira Ukrajine proti Rusiji PARIZ, 11. Romunski dopisni urad javlja: Neka brzojavka iz Bukarešta za» nika uradne vesti iz Moskve in drugih ruskih mest, češ da je bilo nekako ro* munsko odposlanstvo v Odesi, ki da je ukrajinski vladi ponudilo orožje, mate* rij al in uniforme. Tudi ni res, da bi bila angleška vlada svetovala Romunski, naj se pogaja s sovjetsko vlado. Nov ekspresni vlak Bukarešt—Trst BUKAREŠT, 11. Nov ekspresni vlak je bil ustanovljen. Vozil bo na progi Bukarešt —Budimpešta— Dunaj—• Trst vsake trii tedne enkrat S tem vlakom se bo promet med vzhodom in zahodom znatno zboljšal. Vožnja iz Romunske do Italije so bo skrajšala na ta način za 24 ur. Vludna zmaga pri dopolnilnih volitvah BUKAREŠT, 11. Pri dopolnilnih volitvah petih poslancev je vladna slranka dobila tri poslance, kmetska stranka enega in Bratianova stranka tudi cnc.qa. Ogrska Med Romunsko in Ogrsko ni bilo diplomatskih incidentov BUDIMPEŠTA, 11. Ogrski dopisni urad zanika vest o domnevnem inciden* tu, vsled katerega da je bil romunski konzul v Budimpešti odpoklican. Ta vest je popolnoma neutemeljena. Ro* munska vlada ravno organizira — nada* ljujc dopisni urad — sporazumno z ogr< sko vlado svoje diplomatsko zastopa stvo v Budimpešti. Nobenega incidenta ni torej bilo v tem zmislu. Zavezniki proti habsburški monarhiji na Ogrskem PARIZ. 12. »Le Tcmps« poroča, da so zavezniške vlade poslale svojim zastou* nikom v Budimpešti' nalog, naj obvestijo vnovič madžarsko vlado, da zavezniki ne bodo dovolili vzpostavitve monarhijo v korist Habsburžanom. šanjem cenc krušnih izdelkov boljšo vrste, peciva, sladčic itd. To kritje pa jc zelo dvomljive vrednosti. Glede onega izpreminjevalnega predloga, ki določa, da se izda dvoje vrst krušnih izkaznic, ena za ubožne, druga za premožne sloje, se poudarja, da je težko izvedljiv. Vlada bi upoštevala le take izpremem* be, ki ne tangirajo glavnega namena žit* nega zakonskega načrta. Vladni načrt pa zaJiteva v glavnem, da nc sme biti cena kruha iz domače rekvirirane moke nižja od kupne cene. Za jutri zjutraj jc vlada sklicala za* stopnike tistih parlamentarnih skupin, ki tvorijo vladno večino. Pretresovali se bodo razni izpreminievalni predlogi ne^ bistvenega značaja. Vlada si hoče na t» način zagotoviti večino. Socialistična skupina pa vztraja pr? svojih predlogih. Po dosedanjih poroči* lih misli nadaljevati z obstrukcijo, ako bi vlada prezrla njene zahteve. Tudi ljudska stranka- je stavila nckac tere izpreminjevalne predloge. Tako predlagajo njeni zastopniki, naj se k drugemu členu dostavi, da je ustanoviti podporni fond za ubožne sloje v znes* ku 50 milijonov lir. Iz tega fonda naj bi se dajala podpora ubožnim družinam, ki bi trpele vsled povišanja krušne cene. Sicer pa ne bo ljudska stranka delala tc* žave vladnemu zak. načrtu. Toda prišlo je vmes nekaj drugega, ki grozi, da stopi liudska stranka v opo^ zicijo proti vladi. Pri sestavljanju seda* biran a *EDINOST« > trstu, dne ij. iebroarja 1^1. cje vlade je dobila ljudska stranka ne* katere minlfrtreke portfelje, toda stavila je že tedaj gotove pogoje. Eden teh po* jgojev je bila izvedba šolske reforme, slasti glede držanih šol in državnih iz? pitov. Privatnim šolam bi se po tcj ve* formi dala večja prostost. Pod vodstvom nauenega ministra Bc* tiedetta Croce«ja (pripadnik ljuchJke stranke) je ministrstvo pripravilo tozas devni zakonski' načrt, ki je prišel v prc? tres v parlamentarno komisijo za naiik in iepe umetnosti. Ta načrt, na katerega polaga ljudska stranka veliko važnost, je danes omenjeni parlamentarni odsek z većino glasov odklonil. Vsled tega vlada med pripadniki ijud* ske stranke veliko razburjenje. Parla* mentama skupina stranke jc izdala dnevni red. v katerem pravi, da je cme? njeni odsek s svojim glasovanjem pre* kršil vladni program, za katerega je bila večina zbornice. Zato je potrebna nova revizija parlamentarnega položaja. Minister Croce je podal demisijo, ki .pa ni bila sprejeta. Toda kriza ni s tem odpravljena. V zbornici traja ©bstrukciia &ociaK* 3»tov dalje. Najnovejši tržaški dogodki so prišli danes pred zbornico. Na interpelacijo komunističnega, po* slanca BelUonija glede požiga »Lavora^ tore* ja« je odgovoril podtainik notras njega ministrstva Corradini: Pri Sv. Jas k ob u v Trstu so nekatere nepoznane osebe napadle in ubile nekega civilista, ki je prepeval po ulici. Napadalci niso trpe'i, da bi se v tem delu mesta prepe* vale druge pesmi razen bolj še viških. Vsled tega dogodka je nastalo veliko razburjenje v mestu. Nameravani napad na »Lavoratore« jc oblast preprečila, Z nekega okna omenjenega poslopja je padlo nekaj strelov in ena bomba, ki je težko ranila nekega moža kraljeve stra* že. Vkijub pomnoženju straže se je po* srečilo nekaterim fašistom vdreti v po* slopje »Lavoratora«: ter ga zažgati. Kas kor hitro je dobila vlada od civilnega governatorata Julijske Benečije poročilo 0 tem dogodku, je odredila preiskavo ter odposlala pomoč za vzdrževanje javne« ga miru. Bclloni je odgovoril, da ni zadovoljen z odgovorom vlade. Spominja, da je vsled kompromisa med obema tarnaš« niima socialističnima skupinama pripa* del »Lavoratore« komunistom. Dgo« tavlja, da so postopali fašisti po premisa 1 j enem načrtu z oči vidnim privoljenjem varnostne oblasti, ki bi bila inogla z lah? koto preprečiti naskok na poslor>ie in no* žiganie. Ugotavlja, da je komunistična stranka delovala v pomirjenje italrians skcea in slovanskega življa, ter da so bi'i uredniki crnen;enega lista po krivVi aretiran:. Pošilja jim izraz svoje soH? clarnosti. Gospotorskl smotri mtm miifiatip tiflo^nii Politični boji vseh strank, stiirj, naro« dov imajo za končni smoter zboljšanje socialnega in gmotnega položaja stran* ke, sloja ali naroda, ki jih politični bo* ritelji zastopajo. Praktični smotri političnega gibanja so predvsem gospodarskega značaja. S tega stališča moramo danes razmotri vat i naše delovanje na političnem polju v zvezi z današnjim gospodarskim polo* žajem našega ljudstva, ki jc pretežno kmetskega stanu. Gospodarsko stanje pa ni nič stalnega. Svetovna vojna je povzročila pravcato gospodarsko revo* lucifjo ter ustvarila vojno gospodarstvo, kateremu je sledilo povojno gospodar* stvo. Današnji gospodarski po-!b£aj je povsod nestalen, tako tudi pri nas. Zato moramo kot dobri gospodarji skrbeti za bližnjo bodočnost, ki nam na gospodar* skern polju obeta mnogotera presene* čenja. Novi časi prineso s seboj nove težave in nove naloge. Na te nove naloge moramo biti pripravljeni, da se ohranimo svaj na oni gospodarski višini, ki smo jo dosegli do danes. Z rapallsko pogodbo smo strnjeni v državno ce.oto z apeninskim polotokom. To dejstvo nas je prestavilo v nove go* spodareke razmere. Delovanje naše gcx SDodarske politike se bo moralo prila* goditi novim razmeram. Upoštevali bo* mo morali gospodarske razmere Italije, od katerih bo od sedaj naprej odvisno naše gospodarsko življenje v novi državi. ItaK'janske državne finance so bi!'e pred vojno v primeri z onimi drugih dr* ž a v, prav dobre. Siotisoči marljivih m skromnih itai-janskih delavcev so poši* ljali v domovino svoje prihranke. Te vsote so bile tako visoke, da so izdamo doprinesle h kritju primankljaja trgov« ske biTance z inozemstvom. Vsled voj* ne je tudi Italija zabredla v velike dol* gove, letni primanjkljaji v državnem proračunu znašajo milijarde. Toda vkliub temu jc ljudsko blagostanje v Italiji danes na višji stopnji ne^o pred vevno. Italijansko kmetsko in delavsko ljudstvo se je v vojnem in povojnem času precej osamosvojilo ter prodaja delo svojih rok razmeroma draže nego pred vojno. Seveda velja to za tisti dt? Ijud* stva, ki dobi delo. Temu sloju nasproti stoje siotisoči brezposelnih, iza katere mora drŽava skrbeti, zlasti ker jc izseljevanje precej ovirano. Venda- se mora to stanje poslabšati, ako ne bo država spravila državnih fi* nanc v ravnovesje. Zato bo zahtevala novih davkov in med glavnimi plačniki bodo kmetje. Tudi na duri našega kmet* skega ljudstva bo potrkala ter zahtevala od niega dajatve. Naši kraji in naše ljudstvo pa je to? liko pretrpelo po vojni, da bo moralo zahtevati posebnih olajšav vsaj za ne* kaj let. Naša davčna moč je oslabljena, pustiti se nam more nekaj časa, da si opom oremo. Večina naših kmetovalcev se peča z vinoreio. V nov"] državi bodo imeli zla* sti našr vinorejci težko stališče. Ako bomo hoteli tekmovati z italijanskimi vini, se bomo morali zelo intenzivno pe* čati s to panogo našega kmetijstva. Do sedaj nismo občutili konkurence, ker je kakovost tistih vin, s katerimi so se italijanski vinotržci uvedli v naše kraje, slabša od naših. Boljša vina gredo nam* reč v inozemstvo, kjer je bilo do sedaj povpraševanje po njem veliko. Toda ko nastopijo normalni časi, in bodo tuji trgi nasičeni s tem blagom, &e bodo naši vin* ski izdelki težko boiXi proti boljšim, pristnim italijanskim vinom. Nevarnost za naše vinogradnike bo velika. Seveda bo treba skrbeti za zboljšanje naše trtoreje in vinskega pridelovanja, da povzdignemo kakovost naših vin. Toda naši zastopniki v italijanski zbor« nJci bodo morali izposlovati za naše kraie in razmere posebne varščine. Kmetske zadruge in zveze bodo tudi skrbele za povzdigo na5e vinoreie, toda potrebovale bodo gmotne podpore. Izplačevanje vojnih odškodnin na* preduje zelo počasi. Večina naših oško* DrugI odgovor Ljudski pregovor pravi: »Kjer laž kosi, tam ne večerja«. Tako se je zgo* dilo tudi debeli laži, ki jo je z debelimi črkami priobčilo >De!o.« V dveh številkah x»Edinosti<< sem ob* razložil načela socialno*gospodarskega programa »Kmetskih in delavskih zvez«. V točki »zemlja« sem mimogrede ome* nil, da imajo komunisti v programu tudi izrecno zahtevo, da se vzame kmetom zemlja in da se tako podržavi, da bo kmet le navaden delavec ali dninar v službi države. Na to mojo trditev je »Delo« odgovo* rilo, da to ni res, da torej lažem. »Delo« je zapisalo namreč: »Ne, tega vam da* nes ne bo verjel noben kmet več. Ko* munisti so oni, ki hočejo zemljo kmetu dati in mu jo zavarovati« Jaz som torej trdil, da hočejo komu* nisti kmefu zemljo vzeti, a »Delo« to taji. Eden torej laze! Kdo laže? Šček aii »Delo«? Prepričajmo se! Če hočem vedeti, kaj hoče ta ali ona stranka, bom vzel njen program, kjer so popisani nači n in smotri stranke. Po* glejmo torej v program komunistov, ki so ga sestavili vtKiitelji Ljenin iii Bu^ harin. 1. Temeljna postava ruske republike od dne 19. svečana 1918 pravi dobesed* na: »Vsaka lastnina na zemlji je za vses lej odpravljena vsaka last, tudi kme* tov in kmetičev. Tako trdi temeljna po* stava Lieninova. 2. V Berlinu je izšla pri založbi »Dic Aktion« kniiga, ki jo je sestavil tudi Ljenin in ki- ima v nemškem prevodu naslov: »Die Verfassung der russischen so7.ialistisch ioderativen Sowjetrepu* blik« (Ustava ruske socialistično * fede* rativne sovjetske repub'ike). Na 3. stra* ni jc zapisano: »Da se uresniči sociali* zaci i a zenilie, se 2a»cbna last zemlje po* polnoma odpravi in vsa posestva se proglasijo za last cclokupnostL«^ 3. Komunist N. Buharin je spisal knji* čo > Program komunistov«. To delo je bTo prevedeno skoro v vse evropske jc* zike in se jc rasprodalo na milijone in milii one izvodov. Preberi jo in bos iz* vedel da hočejo komunisti oropati kme* te vse zemlje. Narodni* pregovor lepo pravi: »Kier laž kosi, tam ne večerja«. »Delo« je la^ zanisalo, a resnica se- je kmaVu snoznala. Laž ima pač kratke noge. Le neka i dni ie ta ali oni verjel goienii trditvi »Oe'a«. T^ko je, nepodpisani člankar v »Delu«. Ako pa se up as odgovoriti, in sicer ne na diTJgo. ampak na mojo trditev, le od* seveda vr-e po svoje zavija. One, ki pišejo v lDc! bc gotovo zanimal sledeči slučaj. Pred dnevi je šla neka naša ženska iskat dela v tovarno jute. Ali veste, kaj so fo najprej vpraSali? Ne po izpričeva-iih, kakor delajo pojteni gospodarji, ampak k*k$ne krvi in rrušljenja da je. Ker ni bila Italijanka, so jo odslovili. Tako sc je godilo in se godi Še sodaj s stotinami naSih Ifxii ei lahko tamb««ra£4ci zbor... Ni izgovora; moči ne manjka, le votj- je treba. — Zdraniimo sc it dclj^cletnega spanja... Oživimo na novo Ciiil^Metodovo podružnico v Rojanu! Poprimimo se dela, v katerem lezi naša bedcČnc^t. Dokailte narodu, da živi, da bo poteia sam sebi dovancev ni še r.ič dobila. To vprnša, I po^f Todrodgovorl^i'^* gabo nje je suno perece od njegove povo«nc )>N;efia od nikox!^r nk De!o ho dalo 0.h ljudstva. To so v glavnih potezali gospodar od a'i ska vprašamo, ki se bodo moru.* z nji, _ moic«2a čevlja? Z^kai lažete i„ m- pecati n^ politični voditelji, ko bo, ^Krek„?cte? Sram b<>di! Le VseČastivredni članka:;'! Zaic«»i pa v>i* šr-^e o stvareh, ki H h razi*-7v>Afv*-&no poznali rusko ustavo in postave glede na zemHo. Vsr kmetie, k? seui jim pokazal ono Število »Dela« in nato fcurH nr^ram komunistov, se z^ražaio nad podlosf'o »nela>Dcl^ in gotovo ne bo pretečo enotno vo'io našega celokupnega ljuds stva v Italijit. Naši nrsnrotniki govore, da poh'nčno društvo »Edinost« in sedanji vo^iteln našega naroda ne zastopajo miši i en ia ljudstva, ki da ie popolnoma zadovoljno s svojim položaiem. Ako bomo pri predstoicciii volitvah pokazali s skupnim enotnim nastonom. da so liudstvo in niegovi vod:telii isfe« ga miš»;enia. da so narodni vodir^u i^s vrševalc* nies'ove volie, bedo iine"i naši z«,stopnik;f naibol^še orožje v bo^u z n*^ šimi močnimi nasprotniki. Jugoslovens-ki Zi^stoiMiiki v Runu moraio išnetii poob^as stilo vseh voliVev uigoslovenskega n^ roda v Jufiiski Beneeiii. ako naj z usne« bom zahtevaio od naših novih gosoo* dariev, kar nam &rc po človeških in bož* jih "pravicah. Vsak zaveden Jueosloven mora imeti pred očrni to deisrvo. Dolžnost stebers netia našega človeka je, da se o4c?ene v teh resnih časih naše edine politične o** ganizaci'e, ki ima n^ed seboi i'^^ilovenskcga ljudstva v Julijs ski Benečiji. HosH časa, ko si ho 1 i ud s t vrv rjtfvaH^o pregovor: »Laže kakor V?r«?l?i sček. Javen shod kmetskih la delavskih ^vez se bo vršil danes 13. svečama v P o v i r j u oh 11 ur; v prostorih g. Mah* niča, v S e ž a n i pa popoldne ob 2 v spodnji dvorani Šmuca. Kmetje in delavci okolice pridite vol na shod. tOrC1..0pada med J® proletarec. -^Dcl^ riku? Se bo pač treba potruditi, dc sc n iucv n. -' po5tni uradi, vsi brez izjeme, tudi ilovensio zaznamovanje našili krajev, ki je starcj&e in v^žaej od laSkih spakcdraak, ki so od včeraj. Iz hribov nam pišejo; Naii jjudje »o sprejeli e-ceksijo dostojno, lo se pravi, da no se ta d.ta iaii vsakega nepotrebnega veseljačenja. Pustni ne delja, ki je navadno precej norela po deželi, jo dobila na ta dan nekatere vasi tako mrtve kot c« peptlriično sredo. Tako je prav, da z zatajevanjem in delom dokažemo, da s« zavedamo trenutkov, ki so prišli čez nas. Po nekodi so ialibog mislili, do. ta da n sploh ni svečane aneksije na Goriškeni in sicer radi netočnih vesti, ki so jih prine&li iis-lš glede Trsta. Ali pa je bil samo prnzen izgovor? --S čisto drugimi čustvi pa je naie ljudstvo sprejciv.1 vest o napadu na tiskarno »Edinost«. Kot strela iz jasnega prešine naie ljudstvo vsak tak do^cdeU in jih že bolj potrdi v misli, kuko hudo je prikrajšano na Človeški pravici. Taka dejanja v in e volijo ljudstvo, od dne do dne boi j in ni čuda. če stiska pesti in se zaklinja v svojem srcu proti entmu, ki mu deli pra\ico z ogljem in kladivom. Ne čudim j se tudi, če pride zunaj tu pa tam do kakega dogodka, ki bi ga kot takega ne mc^li za-Jovark« a so vendar samo sadovi nezno«iih r?.zmer. Ven«.?t. * je naše ljudstvo prepoSteno, da ne bi vcdek>, d;\ ta, ki a plamenom in mečem gospodari, s plamenom in mečem tudi de^c^podari, ker «e ubije aam v svoji vsliki sJepoti, zato mimo čaka in vztraja tako dolgo, da doseže svoje pravice. IJanditalLo tolpe, ki razbijajo iti požirajo pa ne morejo požgaii re na$ih erc in naše zenilie, ki jc ne damo ia ro1. To jo na5a meč, ki se je zavedamo, in ta jezi pre-napeteže in privaudrance. Iti sezajo po nji. Misli. da jo najlepži slovenski pre^/or tisti, Iii praii; Kdcr se zadnji zmcjc, to st-jo na}b ijl T .»J itL-j še ni vrsta na nas. fi Avbcra na Kvas-J. 2ave»elilo mo ie, ko sem pred nedavnim časem čital v ^Edinosti*: Za V > kovni sklad »Edinosti« 10 L, da bi »e pev&ko-!>ral«v društvo s-Kražki Vrhi v Avberu zop^t zdrami! To pe pa do danes ie ni zgodik\ marveč se v tej občini, ki jo bila nekdaj trdnjava narodnetf kulturnega ter Jospodarskcia napredka, nihče nc žgano, da bi joi zdramil i?, nu^'ila in nazadnjaštva. — PrejSnje izobraževalne pr^ediive so se nadomc&t . • z vsnkonedeljskinii razuzdanimi plesi. Nekdanji avberaka sijajna narodna zave*Lnost gineva. Zakf.j? P»avi bratski in vzpodbujcvalni glas Čitalnega i:! izobraževalnega društva je utihnil. Javno sc Sophi lenoba, zakrknjenost nevoSljivo«i in sebičnost. NJ naš namen, da bi stem koga osebno zadeli, pač pn naš namen, d"». prltažemo A\'bcrčano:n pravo po«. Če ostanejo v tej mlakuši brezbrižnosti fn topoet.;, privesJajo v get-ovo duše\m.o gospodarsko «u±e«.-stvo italijanskega kolona, kajti nezavednost je pot duševne propalc&ti, uboštva, st-ienMva. Zategadelj mladina avberska! Zbudi sc v^aj ? Oži'.-i pevsko in bralno drultvo. u«žan\ici po m nosti knjižnico, čitaj m bi&tri ei marljvu um, k .>* le tako puka-Jcš, da si ^Teden rod svojega r.srod^ Le na ta -način se oireseg ooih, kateri vaše in va. 6ih očetov britke žulje izkoriščajo. Potrudijo naj ee tedaj vsi oni, ki čutijo in žel:: * da pride do te obnovitve na čisti podlagi, da st *. pričctkem obnov« ne odlaša. Nekdo, ki ga »rcc bv!i. ker vidt. feUnjeL Po g. Ptujcu v «Edinostih n*zn2 rjeni z.-.-bavai večer 6. t. m, *e je »zborno 6pone»el. Našx n j vrlemu pevovodji g. Breščaku kakor vseiu pev'tam in »pevcem sc zalivaljnjemo za prekrasne pesmi Zlata na5a dekletca so v igri i-Cašica kave- iin -nitno rešile sv<*jc uloge. V gmotnem oziru smo zelo zadovoljni. Prcsrčna hvala vsem darovateljem io Ptujcu za tost varno reklamo. Da bi sc v najkraji c i času u&ianovii« knjižnica za našo ukuželjno rodno mladino, ieii iz vrlega rrcu VaS Ptujec II. Hudsjurna-Obloke. Hudajužnafeko izobraževal,. j društvo je vpiizorilo dae 2 t. m. tvojo pr*. o dobro vspelo veselico. Prva točka: j® bol dobro sestavljen, poln narodnega duLa, ter ct ljud.--tvo iivn-tr j verjel... Tisti, ki »te v to poklicani, vzdranut^ le, sledili vam bomo! Uspeh tega dela nam bo plaćao, nadalini proč vit našega društvenega življenja bodi naš pcmos? Rojančan. I« Šktdnj«. TSO'd žarki prebujenja so pojavljajo nad našo zaspano trdnjavo, polagoma «e vas prohuja iz spanja pravičnega. Povsod življenje, domače -zabave m družinski večeri. Edino, kar nas zavedne domačine oživlja, da pozabimo v krogu naših diagih trpke urice življenja, jc to, da -smo vsa} ti«ii. ki smo že ostali, po tolikem času zopet zbrani v domačem »taboru«. Tako se počasi, toda gotovo približujemo normalnemu življenju, C^st, komur časi! Lansko leto 13. februarja, «c je rodil Dramatični Krožek, ki je posvečen edino!o presveti in zabavi. Nudil nam je precej užitka polnih večerov, posebno pa sc jc iz-k&zal pri uprizoritvi narodne igre * Leg: j mar j I«, s katero je pokazal Krožek svojo trdno vo!jo in svojo moč. Takrat je še vse sp ilo, Krožek je kot prvi budi'ec stopil na plan ne glede na. teikoče in zapreke, ki jih je moral premagati. Cek; naši Ijisdje so nazi.-ali njegove- poirivotalne člano actrokea. Mno^o te imajo naučiti ravno ti stari možje od tkrodkoviii otrok«, kateri so pokazali « stroje taktiko in odločnostjo, kaj zmore vztrajnost in vloga. Krcick je v krmilu mladih s neizkušenih« mladičev presiai v« izkušnje. Domače ljudstvo z zaninmijem sledi kroikovemu dekrvarr.c. Oblastvo je pripozmdo Krožek. Vsakdo torej lahko sledi nje^ivcmu klicu in geslu: »Na delc!^ Kdcr le mere, nay paristopi Krožku, in vsakdo naj pripomore kar jo v aje^ovi moči za razvoj in obstanek iiiega. Krožku pu kličemo-: le talto naprej! Bližnji opazovalec. Selitveni vlak odide iz Trsta v Jugoslavijo dne 21. februarja t- I. Vosov! je treba, da so nalo-v Tr*.tu isti dun prc=dpoldne. liselicoci iz dežele se opozarjajo, da ae informirajo na podliji, odkoder mijlijo oditi, eli eo jim vagini že na ra;-^rolago, da. pravočasno despe^o na železniška Križišča, kjer bodo priklcpljesii skupnemu vlaku. Oni iziseMenci, ki še nimajo mednarodnega tovornega lisici, naj pošljejo ponj na selitveni urad, du «e izognejo morebitnim neprilikam. — Selitveni urad. PredftAzaajailo. V ^redo, 23. t. m. se bo vrfeilo v svetoivanskem Nar. domu ob 19.30 znanstveno predavanje. Predaval bo znani »ljubljence. Euvše Avstrije, žup-nik Maierhcfer: »Einstekio^a teorij zavest. Kuplet: »Krojač in črevljer* bi se bolje obnes. ako bi bij ta dvogovor več izveiban. Fantje in dekleta le po tej poti naprej, da nam v kratkem zopet s kako prirv-litvijo pokažete ivup resno voljo do narodnega in kulturnega dela. Udeleže cec. Od S.'. Jak6b*. Ne kupujem Delu«, ki je glasilo kcmunictićne struke aio. Prinvc«»kem. Čemu bi podpirali ta ibt mf, taj iint-jo v MiiiOi'.i dovolj denarja z&aj in za one, ki vanj pišojo. V torek dobim slučajno ^Delo« v roke ki glej šmeota, takoj v prvem članku čHjue dr-^im oekaj odgovora na moje beležko felode vclher. Iz onega gospodarja malega lokalo, kakor aas ** imenoval, naredi j>fMo* takoj trgovca; čudne, da ne imenuje ve-rižrika. Ta gospodar si pošUo.® fcluii kruh s trdim d t lom c-4 jutra do> večere, ^am « »vo^iaii rekami, S! PODI. ISTFK TUJINEC (61) Z&zcfclo 5© mu je slednjič, da se je te enkrat bavi! s uličnimi ".-prašanji, m Čudil se je, radi česa da je imel tudi doslej take misli. Ali spominjal se fe, kako je Se nedavno motril nepeznano šiviljo v neki dclavnici pri zemlji. I-mela jc velike plave laso in krotke modre oči. Bila je jako zaposlena s «vojim delom in kazala je z vsem svojim bitstvom, kako je pripravljena vršiti vse, kar se ji zapoveduje. In kako mu jc tedaj šinila v glavo misel: Kaj, ali ni tudi ona tiovftk, ki ima svojo voljo in oblaei, da upravlja sama sebe? Potem: kako ga je pogledala prestrašeno in pokorno skozi steklo kakor da je pripravljena dvigniti se tudi na njegov poziv. Kako da se mu je ta ideja zdela zelo znamenita in nova, kako je pohitel domov s sklepom, da napiše o tem cei roman. Napisal je res nekoliko etraoi in je opazil v fcvoje veliko začudenje, da je nehote rekel ravno nasprotno, nego bi hotel. Razun tega so bili tu tako dolgi stavki, da je na koncu pozabil ti i/to, kar ie bile rečeno aa začetku. Tako »e je tudi to delo končalo tako, kakor tudi drufi knjiicvni po izkusi njrgovi v tistem času. Slednjič se mu ie zazdela oajp>ametnejia misel, da fantazira vse to brez potrebe; pritrdil je saiu sebi in začel prizadevati si, du. bi mislil na tisto, v kar gleda. Dvignil se j« in začel hoditi po kamenitih Dar., canih, ozirajoč se na mesto in morje, ki sta se skrivala v tmini. Na tein je začel hoditi okolo okopov ter se zagledava! v podobe svetnikov, vzidane tu pa tam po ogbh velikih zidov. Različne stvari, ki so fre pekazavale iz somraka, eo ga zaposlovale in cdtiskale prejšnja nemila mu čut stva. In težko da bi se bil povrnil domov, ako ne bi bilo jutršnjega sestanka. Tako pa je želel odpočiti te, da bo zjutraj vesel fn bister, ter se fe napotil v svoje stanovanje. Gospodinja, pri kateri jc stanoval, je brla etara jecljajoča gospa; poleg nje dve neotnoženi hčeri, ki ste mu bile strašno zoprne, ker ste se mu redno vsiljevale m rou ponujala, kar njemu ni bik> ljubo. In kadar-koli ste ga videle zamišljenega in žalostnega, ste niu kuhale neke trave, ki jih fe moral izpiti pred njunimi očmi. Iz početka fe mislil, da so to kake eoprnije, ali, ko ste mu postajale z vsakim dnem bo J j zoprne, je nehal bat! se in ee je rčaaik naplt Tudi te£a večera ste ga ©prejele 9 toplo večerjo in ljubeznjivioii pogledi iz eiarih pisanih in grdih oči. Takih sprejemov je bil le nasajen, ali na s,rečo so je mogel vsakokrat tudi »»enejati, kar ga Je rešilo vprašanj in t£ate pijač*. Ko fe, utrujen zaj^peJ, šn v nadl, da mu, ko bo poleg Mdae, ne bodo povračalc tiste črne misli — jc opazil, da no bo mogel ia-Tpati. Tudi sedaj mu. je prišla ccva skrb, sicer ne niti od, daleč tako znamenita, kakor so bilo prve, vendar tako močna, da ga fe mučila kakor so ga one. — Vidim. ne Kaspbn vso noč in ostanem slab, bled, c redečimi očmi ća črnimi kolo beri pod njimi; zdel se bom &Urejii u deset let: takega me bo videla Mada, ▼ svojem mesto, kjer vse cvete in pevu. Vlabo p& ee na»pi 1» se prebudi svež in krepak kakor vedno, kajti, čim je legel, zaspi, in ne motijo ga nobene nepotrebne misli. In Stanke je začel misKti, kako ga bo Mada primerjala z drugimi, tn to da bo sama na njegovo škodo. Ker bil je seda« bojažljiv, drugi pa &o odločni, Hresbritad is šaljivi, kar tako ugaja deklicam, d oči si. bu-jaslftvee aafijotarce prezirajo, ker so tudi same take. — In gofcurvt) je, one primerjalo, ter drugače ne bi mogle izbirai.} — 7 d« i*l>irajo; to fe zakon narave. Nepošteni cc-čai čuvajL Včeraj ponoči so aretirali orožniki na južni postaji tri nečne čuvaje po Imenu: Rudolf Supanz, Ivan Sulich in Anten Bt:r-novich. Vsi trije so bili zasučeni e steklenicami vina v rokah, ki so jih ukradli v nekem vagonu. Pe3 Ju jc ugriznil. Včeraj pope-ldne se je predstavil na rešihii postaji Kari Espositi, ftamjoč v ulici S. Nicolo 5t. 22. Tam službujočemu zdravniku je pripovedoval, da ga je ugriznil pes v desno stegno. Zdravnik mu jc izpral rar.o ter ga po>Ial v demačo oskrbo. — Kmalu po Espoaitovem odhodu je prišel na reštiao posiajo 40letni Ivan Dominich, stanujoč v ulici Sette Fontane št. 282. Prišel si je zdravit rano, ki jo je imel na nogi. Tudi Dominicha je ugriznil razdražen pes. Vesti h Soriike Promocija. Naš rojak g, Joso KamuSčič iz Kož-bane v Brdih jc bil promoviran na dunajskem vseučilišču za doktorja prava, častita mo! Tiskarna »ščanra*. Na dan slovesne aneksije v Gorici sc je dogodil tale značilen dogodek: Po u-lici Vetturimi grerta dva karabinirja, poslana, da stražita »Narodno tiskarno^. Gledala sta hiše ia listek pred seboj ter nista znala kam. Vstavita gospoda in ga vprašata, italijanski seveda: -»Kje je tiskarna »ičava«? — Naletela sta na pravega. Bil jc Slovenec. Zavrel ce je: »ščava? Tiskarna ščava«? Kaj takega ni bilo nikoli v Gorici.« — »In vendar je zapisano tu,« sta pokazala ca list. »Mi dva. nc veva.« — Na papirju jc bik> res zapisano »ščava«. — »No«, je dejal gospod, morda ie to »slava.* Ta tiskarna je tu,« in je pokazal 5 prstom. »No, tedaj jc na papirju gotovo pomota,« sta dejala, ki jima pač kot tujcema ni bil potanko znan globokeumni pomen te besede, s katero pridobivajo Italijani srca naših ljudi, obratov«:, kot se izražajo govorniki na javnih odrih, »mrčesa.*, kot «e izražajo tržaški listi po fakinsko in vendar diplomatiČEO; hujdcači ljudstva preti državi $mo pa nazadnje vendarle mi, ki registriramo dogedke in dajemo ljudstvu priliko, da izraža svoje mnenje. Peš le. Na naših poštah vladejo čudežne razmere. Žo smo sveječasno poročali, da hodi kaka pošiljatev po več dni, predao pride na svoje mesto. Zadnje Čaae «e Je že večkrat zgodilo, da jc prišel Kst »Mladika« lepo na upravo nazaj, ne da bi bil naslovijencu dostavljen. Ali je morda to radi Je^i, ker so naslovi pisani v slovenskettv fe- ¥@s?l iz istra S Klanca. Neki gospod Uriziti je dne 29. janu. razposlal v naši občini poziv v italijanskem in vensknm jeziku. Slovenski del tega poziva se glasil Gospod N. N. Da se dostojno rroslavi dun aneksije fo je u-stanovil odbor h koiimu sodelovanju ie poklican > tudi V. B. v svrho prireditve vcsclice; posveto vanje glede tega se bode vršilo jutri 30 Prosinca ob 11. uri pretpeldnc, v prostorih Gor-pd. Urizio v Klancu. Veselica ne bode imela pcHiiv-nc^a znal:*.j.:, ta<7 > služilo bede zz. utrditi prijateljsko rvez z tu .itj-šnjim slovenskim prebivalstvom. Klanec, 29 Prosinca 1921. Skiicevalni odbor. Čudno se nam dozdeva, da se je g. Urizio, ki do pred kratkim 3e ni imal do pet šteti v slovenskem jeziku, kar čez noč naučil že toliko slovenščine. Gospod Urizio jo osebno izročil pismena vabila vsem prvakom klan danske cbčme. Spremljal ga je pri tem f^an-Tmi maršal iz Ilerpcli, zato. da dobi stvar več poudarka. Nato sta slu tudi v Herpese. Pismena vabila «0 brla dvojezična, če je pa g. L1-rizio kr.^a ustmeno povabil, ga je povabil v italijanskem jeziku, iz česar se du sklepati, da je zmožen slovenščine zaenkrat žele v pismu in ne tudJ žc v govoru. Pa tudi v piaanju 3c ni populn. 'Jako je n. pr. popačil vsako ime in priimek. Bensioh mesto Benčč, So^sich mesto Sosič, Jdussieh met 13 Je!ušič, Siscovich mesto Si^kovič rtd. Ali pa j« hotel s tem pospešiti lc »prir.Klno evolucijo družinskih imen«. Sicer pa: Iz takih popačenih imer mera vsak bedak sprevideti. kako hoče oinenjevi gospod udejstviti zvezo prijateljstva z našim slo-venskim narodom. In vendarl Človek je mora! strmeti, ko je videl, da so sc vsi vabljenci odzvali temu vabilu. Da se je vpisala v ta cd^or za aneksijsko vese'ico celo duhovščina in učiteljstvo, t mora vsakogar osupniti. Kaj »e res vsem i"* / !rjo hlače pred g. Urizijem? Kdo pa ie g. U-r.zio in kaj hoče? Prod italijansko okupacijo je bil na robu p** pada. Prodal je žc bil vev kot polovico imetja. Ped pok Avstrijo jc bil veliki AwJri»i. sedaj pa je veliki fašist. Ce bi uapehi njegov* a neksijske veselica, bi poročal v svet. da jc «b ?H 4 lclančfinska več kot zadovoHna, da je poJ t"pijansko vlado. Da je raje pod njo nego pri mat-- -t Jugoslaviji. To pa da jo njegova zashi^a. da sc naši ljudje spreobrnili. Tako ga br fi*'ai.i V Trna, dne 13. februarja ^EDINOST* Stma m. — * kd« &a njegov trud za. senatorja. S svefo sedanjo 1 t*krcx&iM> fmrituro ei zadovoljen. Nima drugega, ra-1 3«a aprovicacijeke raspečevehvc*. ki mu je noi- looteo pcdelil kopcraki civilni ko\itUar. Zato p£ '»tremi mož kviiku, k vifijim ciljem. Kam .pa stre-faijc na&t ljudje, Id sc odrivajo asovemu vabilu? Kakioi bojevniki za. obstfc-oek našega naroda feo 4o? Kal ko bi bilo več takih Urizijev pri nas? V vaej obč.:ni je edina italijanska družina Urizijeva 4 družina. I o 5c ta nima v občina domovinske -pravice, In eieer iz razloga, ker ž« ni poteklo 10 let, ' jdkar je kupil g. Urizio imetje od pokojnega Ivana Metlika. In od neobčana ee puste zvabiti na lima-i-Jce občani. So občani! Mesto temu vabilu, od': o vi te se raje vabilu pcL dr. Edinost in darujte vsak po slike sv. Save in srbsko zastavo oskrunili in notem zažgali na velikem tvgu v Trvta. Dalje jogcdki na Voloskem-Opatiji, kjer to, ko so naši brati Hrvati Imeli dne 23, t, m. svojo veselico, vdrli v dvorano oboroženi fašisti in razina!; ve-eclicc! In v najnovejšem času razdejesje tiskarne lEdanoitie. Se 21. dcccmbra 1920 je odbor čitalnice v D«s-iaeilj naprosil civilni kemisarijat v Kopru, kakor Kudi svoje oroJfeuke. da &e |iaa dovoli 2, t. m. vt-•selica » plesom. Ker pa omenjena veselica ni bila po rclji nekemu G. Laurficu, je rzje gospod kočničar Po^iitlo dovolil ncpasatseniu druStvu sFi-lamcaika« prireditev. Ob tej priliki so bili aretirani 4 možakar^, družinski očetje, Dr«.£i Klanteil Vala pot h ostro začrtana. Bv.-ediie sicer razs&dni, letda odlcčtu, in vedite, da ie ai ta trti ri© pomagate, Vam nihče n® bo- poosagaL Resnicoljubni obč&n-, la DoF-ttf. Dne 6. f. -za., na pusteo nedeljo, rians Je nafe druStvo »Vodnik* nudilo s svojo prireditvijo obilo dobro zabave. Reči merim, da emo fclii *pk>Sno zadovoljni; poatbao ν hvaltžni g. tu p-* Triku, ker nam fe tako lepo tolmačil življenje in 'delovanje naiega pesnika Valentina Vudnika. Želeli bi, da bi nam jJ. tupnik tc rano tako rosa'h ko cs nam bližajo volitve, naj bi nam g. Sapnik, ob prilik! predeči! potrebo ;n k-oriali volitev! Prepričan naj bo, da mu bo vsak zaveden •Biovek hvulefcen ra to. — Na sporeda je bila tudi Žgrv, ozkoma burka. Igra, res da $e biia kratka, toda če se upoiteva, da na Svetnico niso imeli igralci niti Ee rvojih vlog, moramo ugotoviti, da ^e dobijo izpadla. Seveda jc bilo več nedostatkov, Sako ao bili nekatera igralci pri svojih \ lokali rzz. leseni, manjkate Jim je pfimerne mim'ke, Jakob a. pr„ nI šel o pravem času po vodo, iiid bi moral aadaije »dibovati in ^ckati, posebno takrat, Lo tc mu prešinili brado; UrJa ni -pokazala ea-acsftae e&erjfife in tudi več ročnosti bi ji .pris£i>. falo. S\*etoval bi pa, da bi prihodr.pč nekoliko prej ■saSeli z vajami; tako bi bi?a izključeaa vsaka kritika. — Pevce — pod vodstvom g. P&ngerca — moram iuur primero3 pohvaliti! — Vprašam pa, &fe je crtala dolinska ml&diiia, katera bi bili* lahko organizirana v p sv sitem aboru? Kie so dolinska dekleta 17, 18-22 let stara? SlHal sem ■na.T-reč, da. no pridejo radi mlajiih? V iiboru »o rpalc same mlarše deklice. Seveda, dolinske »frajle^ mo pronobel, da Ui se mešale z deklicami 13-16 let. Le sramujte so, dekleta! Vedeti bi mogle, da je vaSa dciinos-t s cvrjira vzfjJ'eJoni vzpodbujat: važe mlaige 4a ne nasprotno! Zatorej glejic, da bo prihodnje drugače, če nc — dekleta — vas bom { -ie večkrat -omenili — Pa tudi fantom par besed: j Faotre, okleaite £3 svojeg društva z vso vneme- j itr v;!kito st! — Kcac.io c&c.ram tudi tambura?«! dregniti: Cc s i: aie boste pcprijeli učenja in strogo po ^--avilu, ga U. nit e rt^e dema! Brez zaiaerei Velja i© dobra, aH rae^c je -šlabo. Nikar se> ec uaftra&tef Ka veselo s-^dcoiel — Gledalce. Vesti is Ndlrartjske T«L droitvis ' Sokol - v Idriji vabi vse člent in vIatAco k redaemu občnemu 'dberu, ti se vrši dne 19. 1 m, cb 8 in pol k večer v prostorih delavskega »>ralne^a društva s UedeČim dno^-nim redom: 1. Nagovor £v-mana.J Satira. Navodilo za pofcečanjc ^aacerto7 ša opernih predstav. Kritika. Koncert UUsbece Matice v Ljubljani. Recitacijami več^r. Doinaka knjiievuost. — Angelo Cerkvenik: Po<{a-ttk! — Vestnik. ^UttKtse, bL 2, prinaša? \debiao; Zmote in konec ^oepodične Pavle. (Ivan Zoreč.) Marijonetao gle-4alii£e, (Milas Klemenčič.) ToiovajL (Utva — Pe-eez-J. 1'oiaen razmeji' [Dr. Pitamic.) Starčkovo iZovc?. — Pc«era. ižulioviki.) Puetocvetki. — fes^m. {Rad. Peter lin Petru*kk. — L 6. Orel: Pu-In gankc. — Zfodovittrko pomembni protest preti r-palskS pogodbi. — Dr. O. Ryb4r: Prinos k ^c devini earaj en-^iega atentatu, — Memento. (Frair PotHĆnik.) črtice u (ra»co»ke revolucije. (J. Snchy.) — Dr. Fornazarič: Ju^osasvijaska Ma-'ica. Nove kat^e. — Razn/'. — Lirf prinaSa več tlik is, B^Sefa ozemlja (Primorska), Nfha, revija, tu izhaja pri »Jutru* v Ljubljani 4.» v 1/2 Itev. iol« vsebino: Albert Kramer: Prve botbe v uatavotvorTil akupAčinL — Metod Dolenc: omerrice *a izenačenje Laz. pravnih r.akotiov pO nsčrtlh sakonodafne)fo4b« o nakmJUrik čednostih to nečednostih. D. Iz megLe v luč. (Pe-^m.) Dr. Ivan PriiatcH: Du- iti tiskovni mm „Edinosti" Sežansko Brodarje^o omizje o priliki veselice (Scinca Zar) Dreaijo pr! Sežani 17 L, Trampu* dodal 5 L, ker f« edoj® gledal kako so krčmarja brila Skupno 22 I« J&^Itc Rcic, Grahovo 10 L, Kaluža Pavel, K ar in tO L, Avgusl Vrabec. Kras L 10'50, Štrukelj Jakcb Opi^sc 10 L. B»!:io društvo VoUe - TokoL-i nabralo pri v-abavnem večeru dnsfitvenileov 39 L. Odbor Slovenskega izobraževaIn^ar drug-Lva ca Slapu pri VipavT s'bral na er»ojem končneai kon-Htituiranju 50 L. — Darovala «0 U. Fer>otJč 8 L. Avf. Poljšak 3 L. J. Pišot 4 L, Ludvik Furlan 3 U Ali Volk 8 L, And. Curk 3 L, A. Nabergoj 8 L, Ant. Tj: lan 8 L, Fr^-n Furlaa 3 L, in Zorka Pi?oi 2 L; skupno 50 L. Ka predlog s*. Kavčiča iz Dcntbcrža nabrano cb pr liki tvalb fete!an?i Krtelj « Marijo iCravoa, Ivana Kodriča z Leopo'dlno Bratino, Franceta R uit j a x Ro žabjo Čermelj ki Franceta Valiča e PavKno Podpornik v Skril;ah na Vipavskem 122 L. Na draiabnem večeru, pri g- Srečko Poljšak v fanarjah na Vipavskem nabral« veselo omizje 55 L. — Darovali «c; Jenke Majerhofer, Janko Pišct, Josip Pišot, Zorka Pisot, Srečko PoljSak, Marija Poljšak Albert Poljak, Vinko PoljSak, Pepi Grun-tar, France Samec ia N. Pipan, vsak po 5 L V počeičenje spomina pok. S vet k* Martelanc daruje t■ Alojzij Kalin iz Opcin 50 L, Dosada j izkazanih L 36.562 60; v današnjem izkazu L 378 50. Shupao L 3o.961'l0. 1! JUGOSLOVENI! VRATAR, ttjKskcJeneo. \d dobiva osTmanJ 200 Kr mesečno, a malo družino, tre iiče. Dobil mesečno plačo ia etanevanje u kači Naslov pri upravništvo. _ ŠIVALNI STROJ »S6» 'rrorače fa niafkcn aa domačo rabo proda. Volseli? Pav«l„ Opati?*, Občinski tr£. _^ APARAT cPathe* aa klatittoiraačlie projekte ee- proda v mletimi, Piasa:* Ocpedsis 2. (24i ODDAM zračno «oIk? rsnessMi j^gosioveDske^nu gospodu. Via FiS^aile Rlvoltella 63; vrata 19. 344 NOVA PORODNA eoba sa 2200 kr ee produ v ul Gicr. Bcccaccio 7, prit!^, dežne-. (240 NOVO POROČNO SOBO x ?.iTtir.icanri ki vzmetmi 2700 L proda St-molich, Ca&zpo Bsivedere t. 241 KUPUJEM cunje po 50, stUto železo 6. tt GUIDO PLONER izdelovalec fea pops-avljalec ar-mentk vsakega f-ietemi. Delo ročtc 4s solidno. Cene smerne. Via Fcr&ace 3. KOVAŠKI pomočnik ee ep?e}mo r.a deželo. Naslov pove u pravnih t v o. 231 CUNJE IV VREČE knpt»je Babic. Mol m £raade 8L 20. 23S SPREJEMAM |w>a *f žiavbco ^troko apadajoČa dela. Načrti In proračuni brezplačno. Specijalist ?a fctcdiinike in peči, katere nabavljam in postavljam po najniži« ceni- Franc Bata^elj, zidarski mojster, Trnovo pri II. Bistrici._201 DETELJNA, travna in eclenjadna eemena prodala trrdka Scvs* £ Kc-mp., oL Mackiavelli 13. 183 Zbirajte pridno z& KOVNI SKLftS EDINOSTI1'. DAROVi Zrn obrambai »klad daruje neimenovana 20 dinarjev. Denar hrani uprava. R6)an9>kettLU Sokolu nabrala vesela družba pri »šacdolu. 28 L„ čeme 5 L; skupaj 33 L. Denar hrani blagajnik. V. počefčenje spomina pok, Svetk«. Martelanc cL^ujo g. Alojzij Kalin 50 L aa Glasbene. Matico. Denar hrani uprava. Zrn družbo Sv. Ciril« in Metoda: Nardiu Alojzij tO L, Juraj Macan, Sv. Peter ti tumi 5 L, L IC, Jelšane, ob priliki poroke 15 L, Oni. ki vedno de-pari a mžiđni ki mačkami ie Kopet nabral pri razprodaji mačke 122 L, seveda pri rohceti« Edwda Kalin z Rozino Proseč, Denar hrani uprava. Šentjakobski CM podružnici daruje M. V. po Katfciarekem 50 L. Denar rzročea blagajniku. Zm nagdalenski otroiki vrtec darujejo v protest, da se jih je zadi^ič nazvalo »pravi tički« 20 L ter so darovala Anton Sluga 5 L, Josip Som 5 L. gospodar Lojze Kodrič 5 L, Jakob Renko 2 L ter i>-stala Kodričeva družina 3 L, Denar hrani blagajnik. ŽGAN.TARNA F. Pečenk« v Trstu, ul. Scala Bel- vedere št. i, prodaja oa drobno in debelo pri-btna vipav^ta vtoa 5r teraT- o žganje in sladke mešanica pa zmernih cenah. Priporoča ee si. občinstvu. ^ .. t 11 - —-—----—----—— ŠTEDILNIKE za ^ kidanje, raake velikosti, solidno domače delo. Izdeluje la po dogovoru tudi postavlja. Izdelovukac* jedilnikov, Kranjec Lu-dovik. Trnovo pri IL Bistrici.___ z velikan vrtom, plesno dvorano z odrom, jako pripravno za letne zabave. V Isti hiši se nahaja že več let dobro idoča restavracija In trgovina koionijalnega blaga. Hiša se nahaja ob novi meji Jugoslavije na g'avni cesti Trst-Reka. Cena L 280.000. — Naslov pove upravništvo „Edinosti". (i53> V Drenjah blizu Sežane se bodo prodala najboljšemu ponudniku razna zemljišča in kmečke siavbe, dne 25. februarja t. I. ob 10. uri predpoldne. Pojasnila pri notarju Dr. Rumer-ju v Sežani. <154) „DUNAV" Splošna Zavarovalna delniška Družba Požar, Življenje, Prenosi, Steklo, Tatvina Čast nam je opozoriti vse one gg. zavarovance, na katere se Je doslej raztezal delokrog ljubljanskega zastopstva, da „Dunav" slejkoprej posluje v Julijski Benečiji kot zavarovalnica in da je za vsako vplačilo, doplačilo, novo zavarovanje, odškodovanje itd. slav. občinstvu na razpolago generalno zastopstvo v Trstu, ul. V. Bellini 9, Iščejo se dobri zastopniki. 055) ponuja po nizki*: naii gofipođar&k« stroje In sicer: Pluge, brane, kultlvatorje, mta-tllnlce tn čistilnice za 21to, stroje za setev Itd. (137) CESK9SL6V01SKI$ SNltflHBl i?« ikrM s Vjttolea - iL fillilkii v Tfftti Vift S. NicolO 4 - Tel. 3C-89 Piiev Škrob - UHramarin - Soda v kristalih - Soda solvsy -Octova-vs hisoJina - Pralna mila -Rafija - Glauberjeva sol - Lim £a ml zarje COiONIALE OLANDEIČ Družba za uvoz in izvoz Stal« Uće&L tal«;« za liiesft^is 9rižf, ksif^j. ^ Trn - Pitr Lnigi da Palestrina it 2 K« sahtevo eenUti Bojate satss« VMk p-3tT4o S. CitarlM. Vel ka iibtrra vsako vratnega blaga z in žanaka. — Blag« na suknja žamet, 1 >t, a ils, •taniin ter raznih piedroetov i .ras oblek, Vse po EnlZaaih koalciLreafcih cenah. Mk ALARiCO imsvm Lastnik UGO de VISINTIN! Trst Vfa 2« (blizu Poste Telefon 198) Delavnica za popravljanje koles. Zaloga mat. koles in potreb$čin. — Pnevmatiki za kolesa, 31 motorna kolesa fn avtomoflc. — Zastopstvo koles „STUCCHI" — W. HRACEK LEOPOLD ZOBOZRAVNIK Trst, Corso Vlttorlo Emanuele III. 2-. 8. g •prejema M2 In od 1S*1fu Brezbolestno izdirsnjc zob, zlate krone, dati ip«* 3 aiovl brti neba. — Vse po moderni teta"'« apjeriSkl In Švicarski itstem KOŽI USHJI ier vsi v čevljarsko obrt spadajoči predmeti ulico tMine it 4B (prej Belvedere) Priporoča (27) F« CINK Zlufo In srebrne krene f plačam več kot drag5 kupci. 1 umeri P9vlt. ufor, Hozzlnl 411 (70) (v bUIini ir^) k srunl (») I od 10 L naprej samo v FotosmRCneo! mMu BA60ERR Corso Vfttotio Eniartueie ti 39 lzd«lnifti rasfiobsruni CJI KOŽUHI Ustrojenj*-. izdelovanje Sa barvanje m Izvršuje l jamsivom. — Kupujejo :: navadne lisičje hofo In kune. b nploa Mmm - M Via Gatlert 3Z ŽIVNOSTENSKA BANKA PODRUŽNICA v TRSTU Ilita lau vmi a UoiiL — tatu laliti. OcbiiSktt ^Isrfiic* »« reiervnl safeUa X C. »»• Imtsjt luiMa f si Mm te st^ahku dauakcTif. —----Uradna ura »d f-11 ■ KDOR HOČE KAJ KUPITI KDOR HOČE KAJ PRODATI KDOR IŠČE SLU2BE, ITD. • INSERIRAJ V »EDINOSTI« i ! FOTOGRAF ANTON JERKIC, TRST, ulica Roma (poštna ulica) 24, Gorica, C<*eo Verdi (vrta* ulica) St. 36 priporoča avojim sero^akom. (35 tUioa) St. jo prtpoco'-** t— k ROJAc:«CA 3tular, ul S. Fraacesc« D'Asslal 5L II!. 1« dobrozntna krojačnica v T?»2g 39$ ______ Posestva od 4 do 400 oralov, go- iisic, dihurjev, kun, vider kupujem, ter j stilne tudi z zemljiščem, trgovine, hiše, jih plačujem po najvišjih cenah. L^ arajščine sc prodajo potom pi- ^ ^SoT^o: I.VLt?attiS>.c nepremičnin Zagorski, MaHbor, -------------------- HzrvzncUn ulica Št 3. (122) VELIKA ZALOGA papžfja razno vrat« ter papir- natih XTečiC Gaaloa« Doiliae? — Trst, nahaja Ge v oL Vk ddl Bachi 5. ««0 INVALID, »Ur 36 ie?. alovenak^a, italifan- ekega in ncmSke^a »toka. 8 dobriod ©pričevali, iiče ahiibc v Trstu v Soald trgovi. akladiSč« ali pa kot riuga v kaM banki Naalov pove u-pravni5t\^ 225 DVA ŠTEDILNIKA, p«6>. prodam te-dneva. Kupcem b«U in barvan« čtete cu-po t • 4 L. SUiUrio f._236 2GANJARNO ▼ uUci Medla St. 22. kjer se dobi vdjaltovratno psfctao to P° Emernlh ceaiah, konica Marij* Szolik. 34 NAZNANJAM alavn««u ob&nstvu. d* aem pol«^ delavnic« odprla t«di aalon sa tsfotovljen« sua-ake obleke ta leta« plaiče ter raznovrstne ob-teke. Priporočam e« «a o bil »t oblak. A. Mor-«ol|a M«g«rr «Uco Coii»rfah t. $S6 ŽGANJE oa dreboo t» d«b«Io( alivov«e. dobite V Fran Saollk. priet«c Trento tS. 33 NA NOVO odprto trgov*© • pabUte— •ovfai in starini ter s drugimi potrebabni predmeti priporoča sa obilen obisk J. Balfid. Artisti IL 7. ■raveo Ccooa Viti. Em. Piaasa S. CalUnao. Naj- Bifje cene. Svoji k orofim. G*1 ALESSANDRO LEVI MINZI-Trsl VI« ftettorl i«, f — Plazu Roiarto — Via HaKanfton it. l Velika iibcra spalnih in ledičnih soli, kuhinltkai« i^ohtftifa feakor tudi posameznih predmetov. Proračuni In projekti m 0eI° iol,dn® Andrej Puri«-koval Trst — vllca Medla it. C prodaja vsakovrstne ŠTEDILNIKE (Spar-herd) in druge potrebščine, ter izvrSuje (33) vsakovrstne poprave mii iiMRiieHnaHiiHeRiHiiHMnBHMMiieHii 1 Gentilll 6 3(rižmančič1 K Trst ~ V«a Maulni Stev. 40 — Trst, Jj S Vellca skladišča manifakturnega blaga. Velika Izbera blaga S I za moške In Unske obleke* Oprava za neveste. Drobnari|e. Z Me dikitT Me AebssJ Su&n IV. s»£DINOST«c V Trstu, dne 13. februarja 1921. Gospodarstvo i'oeretiaroje dtlh w Jugc*l*vi$f, Kakor po dru- drta.vzh, tako jc vzela, tudi v Jugoslaviji po-c dcvarjo de'c. v roke drieva, Osnovale so gc zr- faica ga dale i v Sloveidjr, ki s« je osnovala ros> scc» ?&nu?ria 1919. Razdeljena je v osrednji urad fu pet pedrtižnic (Ljubljana. Maribor, Celje, Ptuj £t» Murska Sobota). V pretekle® koledaraketu letu U930. je znašal njen celotni promet 26.518 strank >12.766 delodajalcov in 15.752 delojemalcev). U-posredovajrj jc izvršila posredovalnica v 'J« n ^ctu 7815, ta sicer 5^84 moških in 2336 ženskih, kar zaiaei. da je poskrbela posredovalnica rti % delodajalcem zaprošene delavne meči in 50% tlelojemalcem zaprošene službe. Dopisov te rešila posredovalnica skupaj 6901. Stalno je vladala velika brezposelnost v kovinski, trgovski, pisarniški £?vsljsk£ stroki; pcrrE.rjkc.iije delavcev jc bilo «a čutiti v stavbni in lesni stroki ter v nc-katerih specialnih poklicih. Med letom se je vpeljala iz-cavnava delavnega trga % ir,o :emskeimi pcrredc-v-al.žicami, a tozadevno uspešno delo zelo ovirajo težkoče 9 potnimi listi Nujno se je pokazala po-tre-ha po smotreni izi enotni organizaciji za vso tJr^avo. Mara 9 za Siuupaufec in likerje«1 v Jc^o- f^iavjji. Tr^p . c z vinom, Pero K oslič. Je osnoval v Sreniskih Karlovcih tvornico za šampanjec ia likerje. Glavnica snaša dva milijona dinarjev. Eskomptca baaka za Vojvodino, V Subotici «« o-snuje eskomptna banka za Vojvodino z Ravnico 4e. L rallijcnov kr^n. OsTiovatrlji jo zagrebška c» 'comptna banka in nekateri Ijubliiu^slc. denarni t'.tvvodi. Napeljevanje L .oijani. Ljubljansko :>Ju- ii^Oot p'iej Pred vojno in po njej so banke tadi g!edc tabirartja hranilnih vioj močno izpodrinile hranilnice udruge. Zadnji čas so začele vse mogoče banke McuH Ljubljano m Maribor. Konkuxea'*n. je zdrava, > erular je tekmo vanje za hranilr.o vloge in klijente vei-»'h ncsolidra ia ni koristno za naje kraje, s te ii sesava iz njih hranilne vloge in jih drugod \par»bl}a. To prakso so poprej imele dunajek* ranke, ki so tu zbirale denar z» dunajske £peku-'acije. Treba bo, da se hipertrofiji sto;i Iconec po-pa dii» gleda, da iitreb'mo ono, kar ni po veliki večini v dom&C'ih rokah, V Jugoslaviji ie oUptavi cariaa »a rotacijski p«- za poljoprivredo dovoljenje za "cgradujo velike tvornice za izdelovanje 6erumoT. P < rdi e t je so be Imenm-alo ^Karaendinc. Vodstvo ie poverjeno nekemu Rusu, ki je ie vodB enako podjetje v Ru-6*jl. Obrat bo pod državnica nadzorstvom. Kemiki Industrijalci v JugoeUviH. V Zagrebu dni vc6 nemških industrijalcev, ugo slovenskih razmerah in po* ak-Jo na ratilikaciio trgovinske pogodbe z Nem. čeke. NeroSkl industrijalci nameravajo namreč u-Btanoviti v jugoflevenaki državi več industrijskih prejetij, zlasti za izdelovanje barv in strojev. Avstrijski rzjemni že!*rmSki tarii z« les. Po izjemnem tarifarniku, ki je izšel pred nekaj dnevi na Dunaju, plača avstrijski trgovec za prevoz c-nega vagrna. lesa iz Gradca v Trst ca. 500 lir, mariborski trgovec pa mora plačati S26 lir. S tem heče nemška vlada eliminirati važno postavko, I ki je vračunana v konkiirenčno zmožnost jugoslo-J venakega lesa, ki jo združena z neposredno bližino Slovenije morju. Potreba revizije jugcslovenskih železniških tarifov proth"Mca Amerike in AcgHje na morju, j« nspravila v&iikcp^tezen načrt o zgraditvi novega, velikega tokijskega pristaniičc. Delo W trajalo 20 let in bo ®talo 350 miikjcnev jene/. ?'itsiiiac, da bi bil čt®, da, bi tudi mi kaj pričeli, n. pr. v SpliUi. Ru»ki begunci in E^en^ks Ruski be- DoUroznann MU A. Ferfolio — Trst — ul TorreMancd 22» til 18-97 uljudno naznanja slaivnema občinstvu, đa je zopet začela trgovati z raznovrstnimi vini, likerji in sploh z vsakovrstnimi opojnimi p jačami na debeio, Priporoča ss najtopleje udani (124 r k. plača vedno par C!tt. več s»eg© vsak drugi — kupec, adloete — JUdlsiJ žrg»vina F!azz* Ga-fibs«^? 3, tc!. 3-29 {prej trg Ba?rtera> (25 neprekocljive kakovosti. pfa. Odbor ftcspodarsekga sveta v Delgradu je do- gunci. ki se nahajajo v legunelrih "tarber^čih v vriil včeraj -veje posvetovanje o reviziji carir^Ke I Rumiftli>i ic ni Madžarskem, so obvestili sarajev. dežnikov, beliti In pisanih* Šepufh robcev, mol^fh nogavic Itd. i om Trsi, m i EI M 24. tarife. Na predl^^ Ev^ena Demetr-cvića je odbor oklenil, da nt odpravi carina na časopisni rotacij ki papir, na ti»kar>ko barvila ter na i»a:o za •s aljke i u tiaktrske slroje. Izvoz cink«, ci Jca&te ploče in praha in stekle mE Jugoslavije carine prost. Privredni finančni svet uiiarstritev j« dovolil cvljsJd cinkariM, da sme izražati cink, cinkaste ploćc, in cinkcv prsk brez r ar ine, brez osiguranja zdrave valute in brez davka, na poslovni promet. Na podlagi istega sklfrpa dovoljen uvoz pet vagonov stekla na SuSak ped ■jBtiaii pogoji za popra—j škode, ki ^o je povzročilo zadnje bombardiranje Sušaka- Podružnica za^rebjkt eskosaptae banke na Su-f.uLu. B*ko~iptna bank& v Zagrebu otvori svojo a»družnico na Sušaku, in sicer v lastni hiii, ki jo fo kupila te dni. 4 ReU!ikari|* trgovinske pogodbe oaed Jugoslavijo in Nemčijo odgodeiie, Ratifikacija tr^črv,mske po-gfirffb-p raad Jc^osLivijo in Ne^nčijo, ki Hi «e too-V£de izvršiti te dni, je odvedena, in sicer na za btevo trgovinskega mitustralva, k3 potrebuje še l:ekaj podatkov. Obrtna razstava v Maribiu. Podrobna dela &t. v polnem teku. Vendar pa je obseg razstave odvisen od števila cbrtnikov, ki so je hočejo mlelc-Eiti. Odbor je radi tega raspo^la! obrtnim zadrugam pozive in ptigL^snice ra je pričakovati, da bo « iziv jako ča^tea, posebno, ker bo razstava veli-r*ja pompaa zlaati za male obrtnike. Sladkorna indu:tri|a Jugoalavifc. V Jugoslaviji o'efeioii osem tovarn sladkor j« in cicer 2 v Srbiji f0t'£rad in Ćuprija), i v Banatu (B«-čkerek), i v Sararrji (Pelmono«=tor), 2 v Bučk* (Crvenica ia Vrbas J, 1 v Besni (Usora) ia i v Slavoniji (0*;C-k). Največja in najmodernejša je oaa v Crvenki, kr.-lera lahko izdela Ittno nad 1300 vagonov sladkorja. Tc tovarne lahko predelajo dr.svno 800 vagonov fladkorne pese in ker traja kamparija okoli 100 t*ni. teda; lahko porabijo v eni kampaniji okoli tr.O.OOO vagonov repe, iz katere bi se lahko dobiio f-d 8 do 12 tisoč vajjunov aladkcrja. Potreba v dr-f znaša na !etc o!;oli S0^0 vr>J. sladkorja; julovi, f romJcfe bi tedaj 3 polnim obratom popolnoma krile VngosL potrebo, " ugoden slučaju proiivajale Še izvoz. Lcn^*u> kampanjo so iiigosl tovarne proizvedle le 800 vagono r sladkorja in v letošnji kampanji računajo na 2200 vagorov. Vse tovarne itde-lujejo kristalni sladkor, a one v Belgardu. 0 u pri ji, Oejeku in Usori lahko izdeh jejo tudi sladkor v točkah. Z- predelavo 10.C00 vagonov repe petr*. i*uje tovarna 2700 vagonov premoga, 600 vagonov r^pne-nca, 100 vagonov koksa, ltsr €tane danes 46 f -ulijonov I rcii. Za plačevanje repe in L.-rt;c dragih režijskih "tr-jškov je potrebno rjaualjftiK 11 milijonov krcn. Vse jugo«l. tovarne rabijo v začetku kampanje najmanj 400 milijonov kron gotovine. V e' fce težave deia prevoZ in dovoj, repe. Občinskih cest v Sremu ja Banf-iu ni in zalo d uvaža I met repo, kadar dopušča vreme. Če jc vreme c eževno, tedaj kmet ne more dovažati, tovarna ? t bratu pa r»e sme i'akali, da bo prenehal dež in da ko kmet lahka pripeljal repe. Če pa ima tovarna tvoja polja tedaj si napravi industrijske tire in t tem si zagotovi staini in dovoljni dovoz repe. Troizvajanjc sladkorja stane jugcal. tovarno vliko \ eč. kot pa tovarno na Češkem. Jugosl. pcljedelec i-e premalo časa ftoji repo, zalo nima potrebne, izkušnje. Tudi sc Ee peti'udi, da b. obdeloval zem Ko intenzivno in negoval repo tkrbivo, zf.to ima t »pa v Jugo«la.»iji komaj 10% sladkorja, raed-Ijto ko ima češka repa povpi-ečno 14 do 15 odstotkov s'adkorja. Režijski si/eški tovarne pa »o isti, j.ko ima repa 10 ali pa 15 odstotkov sladkorja. Zemlja in khma sta v Jugoslaviji ugodna gojitvi i epe. Ko bi im«4 jugosL poljedelec več izkušnje in I o prišel do prepričanja, da mu remija ranogo več iic, če jo obdeluje intenzivno, tedaj se bo dvig-« «la tudi odštetna množina sladkorja. Jugoslavenska tvornica xa Izdelovanj« serumov. V Fulogu pri No vem Sadu je dobil veleposestnik (.jjuro Dungjerski od jugoslovenskega ministrstva sko tr^ovi.kc-cb-rtn4i.ko zbiralca-, da sto pripravljeni preseliti &e v B«io.ao in ustanoviti razna in-dustri.jska podjetja. Bavili bi se zlaati s pridelova njom kož. Ker jo Bosna jako pripravna za to in-ausivijc, sc bo -sarajevska irgov^ka zbc-rnlca zainteresirala za rtiske predloge. Izjava plehkega trgovuitke^rf ministra. Angle-i&i trgovinski minister je izjavil sotrudniku lista rDaily Graphio-:, da bodo Angleži ?creditirali Avstriji, Romuniji. Poljski, Bolgariji in Češkoslovaški, nikakor pa ©e Nemčiji in Rusiji. O Jugoslaviji se se ang'eSki -minister pri tem ni izjavil. Nemčki eksport v zemlje bivše avstro-ogrske monarliijfc. Organi nemške težke hidustriic opozar-aionarhije. Organi nemške težke industrije opozarjajo nemške industrijce, ki zadnji čaa ekspor-tirajc evoje b'ago v češkoslovaško, da je Čeho-alcvafeka republika dovoljno industrijalno razvita in da bo Jama svoje blago izvažala. ČehotJovaSka ima s-ama tri petine vse industrije prejšnje avstm-o&rske države. Radi te^a naj se nemški mdustri-jalni krogi ne brigajo toliko za izve« v Čeboslo-vaško, temveč naj gl&dajo, da si osvoje nastalo nasledit v caie države, v katerih %o preje p-rerviado-vala češka industrija. borzna poročila. Tečajit V Trstu, 12. februarja 192L • ••••*aa«»t>«* OGC 450 2100 598 1770 2000 458 i 4*0 492 ' * 700 340 395 Jadranska bank* Cosulkh . • •»••*»•*»**,•• C ierc Umlch .»••*••••*••«•■ Libera Trtestina .•••••••••««. L' Os d MartinoUcti Ocesnia Prr..":iuć2 TripcovicU . ............. , AinpC.CS ••••••«••«•••••0 Cement Dalmatfa Cement Spaiato............. Tuia valuta tta tr^alkem irgu* V Trstu. 12. februar^ 1921. Neprepečaienc Uroiie.......4 75 - 5.50 avstrijsko-rem5ke krone.......4.50 - 5.— češkoslovaške !:rone 34.50 — 35 dinarji..............74 50— 75.50 Itj' 37 —-— 38.— marke 45. — 4575 dolarji.............. 27.05 - 27 15 francoski franki . . ....................197.— švicarski franki . 440---442 - anglefil funti p^pirsiati.......106 50—106.75 angleSI i funti, zlat! 116.--117,— rubU .......... - . . . 13.--15,- nano-coni . ............03- 94 — Švicarski tečaji ŽENEVA, 11. 22'45. marka, 10*10. krona 157, angl. fu-nt 23'9125, fr. iraiik 44 25. dolar 6'14. m Trstu rniifie pušice ca dor?\. — Rentn! davefe plačuje Iz svojega. isje posolim po najpugodfi' |ših |ih Ha vgrijtžb«, na osebno poroštvo, Eia zastave rredcostnfh HstirL a ki ^hrahiujt laSftIfil is«ft vcdrSu^i ^ahko. Skia^ilt« ¥ Trstu, ^lica terre Itev. 12 • Telefon štev. 10 Uradne tire vsak daa izvze&ši nedelj in praznikov od S do 1, RfunlongAMMSlM o Trstu (Lastaa salač:L&asovi&sa leta iS^a. Zavarov. proH Sicii, covzru5en! t>o osniu. streli eksDioziS&li. Zavarovaala steklenih Dloič crotl razbitju. ?avarovanja proti tatvini z vlomom. Zavarovanja Dosllratev aa morlu ia do snhera. Z\-vl'eniska zavarovanja v nahi.^liCne!5fh kontbiaa-cijah — Zastopstva v vseh deželnih jzi^i^ih rri-stifc ta važneiiih krajih. HmrnM m&rm v Umfa UsUnovljtria leta 1884. Wrfii!i«iTrtliBi.UM»iiUii. prevzema zavarovanja stavb, premičnin, pol|»ki!i pridelkov, sena, slame fn živine proli škodi po požarju In streii in zavaruje stekl. šipe proti škodi no razbitju. Spcsobn* krajevni aasioprikl in fe k Viktorji se sprejemajo ro r.a.iugodnejJlb pogoji- direktno dobavljanje Szbornega, čistega ali baker vsebujocega, uaj-lzdatnejšega Jn najbolj ckonoinfčnega ŽVEPLA JUHAM (M .54 obrnite s? samo na zastopnike Rocco & Nipotl, Rovinj LjuDljansKaMtni&anlisiS ^odruinlca v Trstu. Centrala v Ljubijaai. Fodrauaica: Mjg. imUii Šarita. Sara)., WM. Harib&r Ptuj. 8»a B»avnrca K 59.0DD.^8. Itm* K 43 .mm Obavlja vse v bančno stroko spadajoče posle. — Sprejema vloge v Urah na hranilne knjižice proti 3-k.j.^^t,, na žiro-račune proti 37. M^raMaJU Za na odpoved vezane vloge plača obresti po dogovoru. Izvršuj- borzne naloge in daje v najem varnostne celice. Tc!. št. 5 18. Blagaj- a je odprta od 9-13 J Naročajte in širite .EDINOST** ffs \rnim vsa tisksrsM ith točno in solidno Meri tiskarne n nahajajo v iti Sv. Frančiška mm 9.20 1 V- jf- litiji?'';' ^.M^fS.S&r- •, Najboljše mazilo za ievlja Podružnica v Trstu, ui. del Toro it. 10. — Telefon 31-72 n?33iig!g£iiiaaii , 18eo$rati, Celje, DuDrovniK, Kotor, Kranj, Ljub- | . JADRANSKA BANKA ■ i ljana, Maribor. Metković, Opatija, Sarajevo, sprejema vloge na hranilne knjižice, žiro in druse vloge pod najugodnejšimi pogoji,! Split, imeniK, Mar, Zagreb, Trst, Men. Prevzema vse bančne p isie pod najugodnejšimi pogoji i Posta 20222 2 vsemi večjimi krnji u tu- In Inozemska