150. ttrollta. V Ljubljani, i petek S. julije 1918. H. leto. »Slovenski Narod" velja po poitfl: za Avstro-O ersko: cek> leto skupaj naprej. . K 50 — pol leta „* „ . četrt leta », na :icsec m • i • 25 - 4 50 za Nemčijo: celo leto naprej .... K 55'— za Ameriko in vse drage dežele: celo leto naprej . . . . K 60* — Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica aH znamka. BpravniStvo (spodaj, dvorišče levo). Enallova ulica št, 5, telefon 4t 85. •shaja vsak dan zvečer izvzenUi nedelja in praznike. Inserati se računajo po porabljenem prostora in sicer 1 mm visok, ter 54 mm SIrok prostor: enkrat po 12 vin., dvakrat po 11 vin., trikrat po 10 v. Poslano (enak prostor) 33 vin., parte in zahvate (enak prostor) 20 vin. Pri večjih inserdjah po dogovoru. Nori naročniki naj pošlih naročnino vedno 9" po nakaznici. ~W0 Nt samo pismene naročbe brez poslatve deaarji se ne moremo nikakor ozirati. „Narcisa tiskarna" telefon st 83. celo leto naprej pol leta „ .Slovenski Narod* velja v LJubljani dostavljen na dom ali Če se hodi ponj: . . . , K 48-— i četrt leta „ . . . > . 24 — I na mesec „ • 4-. Posamezna številka velja 30 vinarjev Dopisi naj se franklrajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Unallova nllca sL 5 (v L nadstr. levo\ telefon st 34• evaosSi naroen m Iz petega Evangelija. le V onem času. ko je Moloh Herod — Bog V o j ne — videl, da nima toliko kolov niti toliko vej niti i mečev, da bi vse moško in žensko našega rodu uničil, poslal na svet Pošast Gladu, da bi zadavil vse, kar je le malo odraslo, vse malo, vse drobno, vse novorojeno, ker mu je bilo mrzko pleme, ki molči in pomni. — Toda Angel Večnega Življenja je nadmodril Satana in zagrmel z glasom velikim: »Otroke! Otroke! Rešite otroke!« In tedaj so se s treh strani zemlje izmučene napravile na pot tri vojske otrok izgladovanih. Tri so vojske, — brez vojvod, brez vodij, brez voditeljev; neme, suhe, strgane, blatne. »Kam pa? Kam pa?« jih vprašajo ceste, s krvjo omadeževane. »Sem! Sem!« cvrčijo lastovice stre-lokrile, spremljevalke bedne vojske onemogle. A ko so vojske prišle do brda, odkoder se je razlila zelena ravnica v cvetju in vonju, so ugledale veliko, lepo mlado ženo, v kmetsko obleko oblečeno, a s klasjem in makom ovenčano, kako kruh mesi in mleko greje. »Ne čudite se! ne vprašajte!« žu-bore tiho lastovice, božje spremljevalke. »Vse so matere sedaj v tej materi! In ne pozabite ji nikoli imena:*" »Hrvatska se zove!« In tedaj je ona velika, lepa žena s predpasnikom obrisala solzo, se nasmejala, razširila roke, z moko osneženc, in krepko zaklicala: »Hitreje, deca! Obed Vas čaka! Orati nam treba!« Od onega dne. ko je Majka Hrvatska nahranila otroke Juga, na križ pribitega, rešivši tako narod bodočnosti, so vse majke zaželele razen svojega deteta še eno siroto, — naj jim bo blagoslovljeno! — vse deve so objele predno so objele moža eno dete nerojeno, — naj jim bo blagoslovljeno! — vse starke so podložile ogenj starim povestim novih časov, — naj jim bo blagoslovljeno! — vsi neoženjeni so posinili po enega malčka, rešujoč se svatovskega davka, — na! jim bo blagoslovljeno! — vsi dedi so pozaspali mirno na vidiku roda obnovljenega, — naj jim bo blagoslovljeno! — In tedaj je bilo vsem odpuščeno, vsem vse in do vekov blagoslovljeno v imenu Majke H r v a t s ke, ki je rešila od Moloha Heroda — Boga vojne — muče-niško deco očetov mučeni k o v. Ivo Vej novic". Politični položaj. Dunaj, 4. julija. Seidler je začel danes konierirati z voditelji opozicije. Povabil je tudi dria Korošca, ki se je temu vabilu odzval ter le razgovarjal z načelnikom vlade dalj časa o političnem položaju. Na stališče Jugoslovanov seveda ta razgovor ne bode imel nobenega vpliva, potreben pa je bil že za to, ker se je moralo Seidierju omogočiti, da čuje »drugo plat zvona«. Zanesti se smemo, da jo je cul prav razločno in krepko. Nemški nacijonalci so sicer danes Seidierju zopet izrekli zaupnico, toda iz njihovega komunikeja je razvidno, da jim oseba že ni več tolikega pomena, gre jim le še za to, da ostane »stari kurz«. Dejanski položaj med Nemci je danes ta. da vse nemške skupine že računajo s padcem Seidlerja in so odločene opustiti svoj bedasti aut-aut. Le nemški radikalci (Teuflova skupina) še vedno vztraja pri tem, da Nemci brez Seidler ja ne smejo pripustiti parlamenta in grozijo, da bodo izstopili iz zveze nemških strank, ako ostale nemške skupine zapustijo ta »program«. Razprave v današnjem nemškem zborovanju so bile v ostalem velezani-mive. Obširno se je obravnavalo o dogodkih ob Piavi in sklenilo se je podati takoj v prvi seji državnega zbora interpelacijo, katere ost bo naperjena proti felo'maršalu Conradu, ki je bil medtem odstavljen. Mnogo prepira in ostrih nastopov pa je vzbudila razprava o raznih nečednih aferah, v katere so zapleteni razni nemški politiki. Pralo se je u m a -zano perilo in pravijo, da je bilo — premalo mila. Gre tu predvsem za tri umazane in sumljive »operacije«: poslanec Pantz (Seidlerjev intimus) ustanavlja neko banko za poljedelsko industrijo, poslanec Tenfel pa neko iužno-moravsko kmečko banko; nai sumi ji ve j se pa je časopisno informacijsko podjetje, ki ga je zasnoval poslanec Hummer pod imenom »Hng« z uprav impozantnim kapitalom dveh milijonov kron, veliko pisarno in dvema avtomobiloma. Komu služi ta »Hug«, ni težko uganiti... »Fremdenblatt« je danes zjutraj objavi! informacijo, da je Nemcem ohranitev sedanjega kurza glavna stvar. Ta informacija je seveda naperjena proti Seidierju. Značilno je. da je Nemci ne dementirajo, temveč le obžalujejo, češ, da se mora edinost med nemškimi strankami na vsak način varovati Parlamentarna komisija Poljskega kluba je svoja posvetovanja končala, klub sam pa se sestane še le 15. t. m. k plenarnemu zborovanju. V poljskih krogih vlada ogorčenje, da hočejo vladni listi (po stari metodi, ki jo praktici-rajo tudi napram Jugoslovanom in Cehom) spraviti poljsko politiko v zvezo z ententinimi akcijami. Načelnik Poljskega kluba poslanec Tertil je danes izjavil: Na taka podla obrekovanja sploh ne odgovarjam, in gospoda, ki špekulira, da se bo to sredstvo obneslo, se jako moti. S stališča vlade pa je naravnost bedasto postavljati Poljake pred umetno alternativo, da naj se odločijo a 1 i za dolžnosti, ki jih imajo napram narodu, ali pa za dolžnosti, ki jih imajo napram državi.« Tertilova moška beseda velja tudi za nas. Danes se je v nekem dunajskem listu (»Volksztg.«), ki ima zveze z nemško - nacijonalnimi krogi, prvič pojavila vest, da Seidler ne bo dočakal prve seje državnega zbora. Dunaj. 4. julija. V seji zveze nem.-naciional. strank se je odobrila politika zveznega odbora od zadaje glavne skupščine sem. Izrekla se je Nemčiji zahvala za pomoč v prehranjevalni stiski. Tudi se je odobril sklep članov delegacije zveze, staviti na vojnega ministra vprašanje in zahtevati od njega podrobnih pojasnil o zadnjih dogodkih na jugozapadni fronti. Naglašala se je potreba, da se tisoči v zaledju in v etapnih prostorih se mudeči za frontno službo nesposobni vrnejo poljedelstvu, obrti in drugim produktivnim stanovom. Soglasno se je izrekla tudi volja, da naj store nemškonacijonalne stranke vse, da doseže mirno in uspešno zasedanje poslanske zbornice in da naj se zlasti pri najvažnejšem vprašanju, t. j. v vprašanjih prehrane, ne samo izreče kritika, marveč naj se stavijo tudi pozitivni predlogi za izboljšanje prehrane. Poslanec Markhl je govoril o »opasnem razvoju« dogodkov v Trstu in v Primorskem, zlasti o ogroženem položaju Nemcev v Gorici, Opatiji in Lovranu. Zborovanje se je zavzelo za draginjske dokla-de učiteljem. Končno se je izrecno konstatiralo, da so vesti nekaterih listov, da obstojajo v vprašanju stališča napram Seidlerjevi vladi v zvezi kaka na-sprotstva neresnična in da vztraja zveza neomajno pri svojih zadnjih sklepih. Dunaj, 4. julija. Parlamentarna komisija »Kola Poljskega« Je imela 3. in 4. t m. seje. »Kolo Poljske« ni izdalo nobenega poročila, ker mora sklepati še le Poljski klub o najvažnejših točkah. Kakor pravi načelnik Poljskega kluba dr. Tertil, se je po njegovem mnenju politični položaj poslabšal. Prav nobenega upanja ni več, da bi se dal Poljski klub pregovoriti, da bi Seidlerjevi vladi karkoli dovolil. Tudi če izpolni vlada obljube, ki bi morale biti že zdavnaj izpolnjene, ne more to izpremeniti stališča Poljakov. Načelništvo Poljskega kluba je sklicano za 14. t. m. Duua:. 4. julija. Jugoslovanski klub ima sejo 15. t. m. Češki člani gosposke zbornice so bili sklicani od načelnika tajnega svetnika dr. Začeka za, torek 9. t. m. ob 6. zvečer v Prago. Iz načelstva JDS. Načelstvo JDS. je imelo dne 4. julija pod predsedstvom načelnika drja Tavčarja in v navzočnosti vseh ljubljanskih članov svojo prvo sejo. Soglasno se je konstatiralo, da je ustanovni zbor JDS. sijajno uspel. Nemala zasluga za to gre tajništvu pripravljalnega odbora, ki je z vnemo in uspehom izvršilo predpriprave, referentom in govornikom pri razpravah in ne najzadnje vsem zaupnikom in zaupnicam, ki so s svojo mnogobrojno udeležbo in neumornim zanimanjem za razprave ustanovnega zbora dokazali politično zrelost slovenskega naprednega elementa. Izvoljeni so bili posebni odseki, ki naj redigirajo program in organizacijski red, kakor sta bila sprejeta na ustanovni skupščini, pripravijo obširno poročilo o ustanovnem zboru ter izdelajo načrt za organizacijo osrednje pisarne. Organizacijsko delo se mora krepko nadaljevati in naj tajništvo tej nalogi posveča glavno pozornost. Pri slučajnostih se je razpravljalo o dopisih nekaterih krajevnih organizacij, ki se z navedbo dejstev pritožujejo nad nedopustno agitacijo pristašev SLS. proti Jugoslovanski demokratski stranki. Sklenjeno je bilo. da se z ozirom na narodno disciplino te pritožbe ne objavijo, temveč da se o njih obvesti vodstvo SLS. s prošnjo, da ukrene potrebne korake proti škodljivemu kršenju narodne sloge. Konečno je bilo sklenjeno, da se tudi v počitnicah vršijo redne seje nacelstva in sicer vsakih 14 dni. Prihodnja seja bo 17. t. m. ob 6. zvečer.__ Mri iMM sMbnL 11. — V P r a g i, 2. julija. Poslednji čas so se v češki javnosti in Časopisju pojavile vesti o nekakem nesoglasju med posameznimi voditelji političnih strank. Ne gre za to, razdeliti narod na več strank in s stranko kot ozadjem voditi posebno narodno politiko; vsakomur je že jasno, da sedaj ni mogoče voditi drugačne kakor samo eno edino notranjo, zunanjo, apro-vizacijsko in gospodarsko politiko: češko politiko, kakor .jo razume ljudstvo, narod. Delovanje posameznih politikov gre le za tem, dobiti za seboj ves narod. V to svrho se stranke nanovo organizirajo. V češkem političnem življenju si stojita nasproti dve smeri: na eni strani je ideal in cilj češka država v zvezi s svobodnimi narodnimi državami: jugoslovansko, poljsko itd., na drugi: dunajski okvir. Druga eksi-stira samo zato, ker eksistira vpliv Dunaja, če bi ga ne bilo, bi ne bilo niti stranke, ker možje okoli te stranke so pozitivisti, aktivisti, materijalisti, ki ne znajo misliti na kaj drugega nego na svoje materijalne interese, na svoj dobiček. Njim velja bodočnost samo tako dolgo, dokler bodo imeli od nje korist. Peščici čeških aktivistov daje moč avstrijska vlada s tem, da jih podpira na vse strani, podpira s papirjem, reklamacijami (oprostitvami), materijalnimi priboliški — gmotno in moralno: vlada jim zaupa, oni se nanjo naslanjajo. Zato pa jim manjka zaupanja ljudstva, naroda, ki stoji odločno na nasprotnem stališču, na stališču češke politike. Aktivisti računajo, da prično v določenem momentu borbo s pomočjo boljševizma, da z demagoštvom pridejo do popularnosti. Doslej je narod vse njih poskuse sprejemal z burnim, glasnim odbijanjem, na.f so že govorili radikalno ali aktivistično. Tako je n. pr. dr. Tobolka hotel v svojem okraju prirediti nekaj shodov, volilci so mu pa odgovorili, da niso željni poslušati njegovih govorov, nekatera mesta so ga javno pozvala, da naj položi mandat. Samo v enem mestu, v Lvsi na L., je ves okraj hotel sprejeti poslanca, da mu »pokaže, kaj o njem misli«. Toda v tem je vlada ta shod — prepovedala! Dr. £meral zadnjo nedeljo na Kralj. Vino- LISTEK. §i iei-ioaii! siBL Na ustanovni shod Jugoslovanske demokratske stranke je prišel iz naše drage Prage tudi sourednik ustavljenih »Narodnih Listov«, g. Jan Karel 5 t rak a t f. Pozdravil je skupščino v slovenskem jeziku. Zc to dejstvo samo kaže. da g. Strakatv- ni prišel k nam kot Čeh, ki ga jc uredništvo »Narodnih Listov« slučajno za to priliko poslalo v Ljubliano, ampak kot mož, ki ima sam globlje zanimanje za Jugoslovane in trajnejše zveze z njimi. Spričo tega se nam zdi primemo, da se vsaj malo ozremo po novejših češko - slovenskih stikih. V tem oziru gre velika zasluga »radikalni omladini«, ki je s koncem prošlega in začetkom tega stoletja v večjem številu začela hoditi na praško vseučilišče in se tam tesneje spajala s češkim življenjem. Največjo korist so od svojega bivanja v Pragi vsekakor imeli oni, ki se tam niso družili samo z Jugoslovani, ampak bili naravnost tudi v čeških dijaških organizacijah. Tako ie bil na pr. 6 y. AL Zalar tajnik v češkem, dijaš- kem Svazu. a baš g. Strakatv njega blagajnik. Vsled takih zvez, debat in navduševanj se je večje število čeških dijakov L 1905. udeležilo shoda narod-noradikaln e omladine v Trstu. Med njimi sta se nahajala sedanji urednik češkega uglednega agrarskega dnevnika »Venkova«, g. Č v a n č a r a, ki prevaja iz srbohrvaščine, in pa Strakatv. ki se je onega leta udeležil tudi Prešernove slavnosti v Ljubljani. L. 190S. je slovenska »Prosveta« napravila izlet v Prago, ki je trajal več dni. G. Strakatv je bil izletnikom v Pragi voditelj. Malo je poznal takrat še slovenščine; stalni »kaj? kaj?« mu je bila najočitnejša beseda. Toda prišli so istega leta dogodki, ki so obračali posebno pozornost na Ljubliano in vobče na slovenski svet. Bile so to protinemške septembrske demonstracije. Strakatv je takrat začel čitati »Slovenski Narod«, ki ga je dobival od Čvančare; hotel se J« iz njega direktno in natančno poučiti, za kaj je prav za pra.v šlo v Ljubljani. Čital je in čital; od začetka s trudom, toda polagoma so se mu — kakor pravd Komensky — »vrata jezika« odpirala in končno odprla.Sprijateljil se je z drugimi slov. dijaki.ki so ga učili slovenšči-ne.on pa nje češčine. Jezikovna zgradba se je dovrševala. L. 1909. so češki dijaki s Sirakatfm tako rekoč vrnili »P«o- sveti« poset v Ljubljani in si ogledali tudi Trst, Pulj in Opatijo. Krog znancev je stalno rastcl: dr. Ivan Lah je bil med njimi. Poleg vse močnejšega jugoslovanskega gibanja nismo prezirali zveze s Cehi. L. 1913. sem se seznanil s Strakatvm tudi jaz. Živel je takrat pol leta v Ljubljani, da se popolnoma uvede v slovenski jezik in se orientira o vsem našem življenju: dva meseca je prebil v Trstu. Zapuščal je Ljubljano pod težkim dojmom srditih strankarskih prepirov v deželnem zboru. Vojna nas je s silo ločila. Eni so bili vojaki, drugi jetniki, tretji najprej jetniki in potem vojaki ali pa narobe. Tudi Strakatemu so vzeli solnce vnan-je svobode. Zaprt je bil od novembra 1916 do amnestije, ki je prišla prav pred letom dni (2. julija 1917). Videli smo se zopet letos na velikih gledaliških slavnostih v Pragi. Vse nam je šlo v Pragi na roko, a med onimi, ki so svojim znancem mogli izkazovati posebno pozornost, je bil tudi g. Strakatv. češko himno »Kde domov muj?<-je slišal sedaj peti tudi v Ljubljani. Kam so mu takrat šle misli? Morda se je spomnil svojega deda Karla, ki je z velikim užitkom prvi p el to pesem l 1834.? ĐHi amo Jugoslovan^ sjsjjpMjd vseh nacionalnih strni« letos v Pragi. Urednik »Narodnih Listov«, ki so takrat s tako vnemo poročali in pisali o nas, pa je bil te dni na skupščini Jugoslovanske demokratske stranke. Ali se je pri tem uveril, da vsi delamo na konsolidacijo in koncentracijo narodnih sil? Ali pa se je morda spominjal časov pred 50 leti, ko se je polagal temeljni kamen Narodnemu divadlu m se je prvič razvilo taborovanje na severu in jugu? Med češkimi »deklaranti« one dobe, t. j. med češkimi možmi, ki so se izjavili, da jim Dunaj ni to, kar Praga, je bil tudi njegov oče Jan Strakatv, notar in pravni pisatelj, ravnatelj »začasnega gledališča« (1870—1872) in podpredsednik »gledališkega društva«. Od takrat so češko - jugoslovanski stiki pridobili na obsegu in moči. In ta gre zasluga tudi Janu Karlu Strakatemu, vnuku onega pevca Karla in sina Jana, političnega deklaranta in ljubitelja lepe umetnosti. Naš gost je izjavil: »Danes so se odprle oči vsem tem, ki so pred leti s prezirom in posmeškom gledali na naša stremljenja kakor na nekaj neures-ničljivega . . . Fantomi naših dijaških let se bližajo uresničenju, a bolj ko kdaj je treba, da se v boju združita slovanski Sever in slovanski Jug. da si podajo roke Jugoslovan, Čeh in EoHak« hradih ni smel izpregovoriti niti ene besede; sicer je to demagoštvo, ampak računati je treba s tem. Javno mnenje je razbeljeno, nestrpno, skrajno občutljivo proti vsakemu poskusu aktivistov, vsakemu delovanju na dobivanje vpliva na češko politiko. Vojna psihoza objema ne le posameznike, ampak cele sloje, da, vso družbo, in deluje kot političen činitelj. Politično obiležje je nervozno, burno, kakor vse naše življenje. Vendar je pa ostalo vse popolnoma tiho, ko je troje kriz globoko razjedalo Dunaj: parlamentarna, ministrska in aprovizaciiska kriza. Nasprotno se je pa naša javnost razburila ob tem. da se del voditeljev češke socijalistične stranke vklanja Šmeralu in aktivistom. Povod temu jc dala vest, češ. da je poslanec Klofač obljubil Grossu, da Čehi v državnem zboru ne bodo obstruirali. Ogorčenje je bilo veliko in se je v prvi vrsti obračalo proti posl. Stfibrnemu, kljub njegovi popularnosti. Političen odmev je bil prav znaten. Agrarci in socijalno-demokratični Časniki so se držali nevtralno v tedniku »Tabor« in pozneje v »Narodu« pa je pisal o tem dr. Hcr-ben. seveda na svojo pest, brez vednosti stranke. Odgovoril mu je najprej v odsotnosti posl. Klofača »Pondelnikr, potem pa Klofač sam na Kralj. Vinohradin. Posl. Stfibrnv, proti kateremu se je postavil ves izvrševalni odbor socijalistične stranke, razen dr. Franke, človeka brez značaja, je obrazložil svoje stališče v ^Češkem Socijalistu« 28. iu-nija: »Smo sicer, kakor vedno doslej, proti avstrijskemu parlamentu, ki ni nič kakor revna draperija surovega absolutizma; ne prosimo za sklicanje parlamenta; ker pa je na drugi strani v parlamentu imeti svobodno tribuno in zaščito pred persekucijo. ne smemo dovoliti, da se o nas govori, da so Čehi razbili parlament; vemo, da ga najbolj pobijata nemška buržoazija in vlada sama.« Na moje vprašanje je posl. Klofnč slično kakor na vinohradskem shodu odgovoril, da se njegova politična smer ni nič spremenila. »Hodim po čeških deželah, agitiram odločno in kar nnj-radikalnejše za brezpogojno samostojno češko državo, proti germanskemu in madžarskemu gospodstvu v tej državi, ki nima drugega namena nego nasilstvo iu neprestano nagnusno borbo. Priredi! sem več kakor sto shodov, povsod utrjujem naše ljudstvo v vztrajanju in v tem. da brat pomaga bratu v teh težkih, strašnih časih. Vse seje izvrševalnih odborov naše stranke se ostro izjavijo proti aktfvistični politiki, ofici jalno ne podpiramo mi in naši ljudje Šrrjera-la ne Tobolke.neusmiljeno smo jima nasprotni. Bil sem pri predsedniku poslanske zbornice dr. Grossu za Češki Svaz, torej za vse poslance; osebno mi je popolnoma irelevanten, kakor avstrijski parlament. Toda mi Čehi ne smemo dopustiti, da se nam očita krivda, da smo mi razbili parlament in povzročili absolutizem. Na to pa Nemci in Madžari čakajo! Tudi Haberman je takoj brzoja-vil Grossu. da naj skliče parlament —-Najnujnejše je pa, da se ustanovi narodni svet, ki bi odgovarjal mišljeniu naroda in izdajal Izjave, proglase, obvezne proklamacije v smislu naših narodnih stremljenj. * Tako so zadnji dogodki, nervoz-nost, razpaljenost se osredotočili v splošno klicanje po narodnem svetu. Vse stranke zahtevajo, naj se ustanovi; Češka socijalistična stranka in z njo združeni realisti, nič manj agrarci in socijalisti. V ponedeljkovem »Večerni-ku« je priobčil dr. Soukup uvodnik, kjer reasumira znane vzroke, ki veljajo za nas kakor za Slovence in pravi, da jc že nujno osnovati ta svet. »Dne 6. julija je obletnica Husove smrti, takrat naj bo že govoril narodni svet svojemu narodu!« Stran 2. .SLOVENSKI N4ROU*, dne 5. julija 1918. 150. Stev. Italijanska ofenziva. NASE URADNO POROČILO. Dunaj, 4. julija. (Kor. urad.) Topovski boj je na številnih odsekih jugozapadne fronte izredno živahen. Pri Asiagu in na gori Sisemol so se ponesrečila podvzetja angleških čet v sunkih. Ob izlivu Piave trajajo boH. — Še* Koralnega štaba. Italijanska protiofenziva. Iz vojaškega razmotrivanja 4. julija. Napad italijanske armade na izlivnem ozemlju Piave traja z nezmanjšano ljutostjo. Naše mostišče med Silo in Piavo je cilj neprestanih besnih napadov sovražnika, ki se pripravila na nova podjetja tudi z morske strani proti Revedoli. Ob Piavi navzgor San Dona do Montellovega odseka razvila sovražnik močno artiljerijsko delovanje in pripravlja, kakor vse kaže, nov poskus prehoda čez reko v velikem stilu. V gorovju nadaljuje Italijan vztrajno svoje delne napade, ne da bi dosegel kake uspehe. Italijansko armadno vodstvo je brez dvoma pripravljeno, izbojevati bol za zopetno osvojitev Benečije Se tekom tega poletja. Energično pričeta ofenzivna dejanja bodo izzvala v najkrajšem času najbrže težke in velike boje. Ententa pričakuje od teh bojev popolno vezanje naših vojaških sil na jugozapadu naše države. Francoski glasovi o italijanskih uspehih. ^Gazctte de Lau-sane« priobčit je Reuterjevo vest, da so Italijani zopet vplenili 72 topov, katere so jim bili Avstrijci vzeli. Govori se tudi, kakor riše ta list, da znašajo avstrijske izgube okoli 1S0.0O0 ljudi, dočim italijanske ne presegajo 80.000. Tudi Italijani so baš hoteli z ofenzivo. »Pester LIoyd* poroča, da je razvidno iz mnogih vesti, da se je avstro - ogrska ofenziv.- začela baš oni čas. ko so Italijani sami hoteli pričeti z vej liko ofenzivo. Na ta način se tudi tolmači pripravljenost avstrijskih rezerv na bojišča. Torej avstro - ogrska ofenziva, nko tudi ni dosegla vidnih uspehov, je vendar uspela v tem, da je bila preprečena italijanska ofenziva velikega stila. Dogodki na zapadu. NEMŠKO URADNO POROČILO. • Berolin, 4. julija. (Kor. urad.) Zapadno bojišče. Skupina prestolonaslednika Ruprehta: Bojno delovanje je zvečer v posameznih odsekih oživelo. Od ranega jutra močen sovražni ogenj na obeh straneh Somme. Tu so se razvili infanterijski boji. — Skupina nemškega prestolonaslednika; Močni delni napadi Francozov severno od Aisne vzhodno Doulina sous Tcuvent smo sovražnika v protisunku zavrnili v naših sprednjih bojnih črtah. V ostalem so se zlomili njegovi napadi pred našimi ovirami. Ponovni sunki nasprotnika zapadno od Chateau-Thierrvja so se ponesrečili. — Skupina v on Gallwitza in vojvode Albrehta: Močen sovražni sunek na vzhodnem bregu Moze smo zavrnili. V Sundganvu smo pri uspešnih podzvetilh vjell več sovražnikov. Poročnik Udet je dosegel svojo 40., poročnik Runiey svojo 29. In 30. zmago v zraku. — v. L. NEMŠKO VEČERNO POROČILO, Berolin, 4. julija. Na obeh straneh Somm e smorazbili močne angleške delne napade v našem bojnem ozemlju. Rotterdam, 4. Julija. »Daiy Chronicle poroča, da je Lloyd George v poslanski zbornici izjavil, da Angliji primanjkuje tako moštva, da vojni urad nujno potrebuje nanovo vpisane moške. Jasno je, da bodo novi vpoklici škodovali poljedelstvu, vendar pa tozadevni angleški koraki še dolgo ne dosegajo korakov, ki sta jih morala storiti Francoska ali Nemčija. Pač pa opozarja na prihod Amcrikancev ter se pravi, da bodo ameriške brigade dopolnile angleške divizije. To je res, pač pa se pozablja, da se bo vršilo to dopolnjevanje samo tako dolgo, da bo mogoče dopolniti angleške Izgube z angleškm novim moštvom. Samo pod tem pogojem je Wilson privolil, da se smejo postavljati Amerikanci v angleško armado. Ameriška vojsfca. \Vashington, 4. julija. (Koresp. urad.) Državni tajnik za vojno. Baker, pripravlja sporočilo reprezentantski zbornici, glasom katerega imajo Zedinjene države sedaj 100.400 častnikov in 2 milijona 10.000 mož pod zastavami. Pred 14 meseci so imele Zedinjene države samo 9554 častnikov in 202.510 mož v vojaški službi. Berolin, 4. julija. »Pariš. Journal* poroča iz podučeneea vira. da bo amerikanska armada na Francoskem štela v šestih mesecih 2 milijona mož. Ententni vojni svet. R«m, 4. julija. (Koresp. urad.) Ministrski predsednik Orlando in zunanji minister Sonnino sta dospela včeraj v Vcrsailles k ententnemu vojnemu svetu. FRANCOSKO URADNO POROČILO. 3. j u 1 i j a popoldne. Med Oiso in Aisno smo izvršili delni sunek severno od Moulina sous Touventa. Naše čete so zavzele nemške pozicije na fronti 3 lcm in v globini S0O metrov. Dosedaj smo našteli 220 vjetih. Sultan umrl. Dunaj, 4. julija. (Kor. urad.) Glasom iz Carigrada sem dospelega poročila je sultan včerai ob 7. zvečer umrl. Sultan Mehmed Rešad Khan V., cesar Osmanov in kalif je bil rojen v Carigradu dne 3. novembra 1844. Bil je 36. vladar iz rodbine Osman - Paše. Dolgo vrsto let je živel na ukaz svojega brata bivšega sultana Abdul Hamida v prognanstvu. Ko pa je ndadoturška stranka leta 1909. odstavila Abdul Hamida, jc priše! Mehmed V. na^rc-istoL Ped njsgovo^vlado se je bojevala To*-■Ba proti balkanskim tlovanakhs državam, Kti Italiji m le stopila t tadanji vojni na Upan centralnih držav. 7 Dna!, 4. Julija. Novi sultan le Vahid Ml Din, najmlajši , dne 12. januarja 1861 ro-jfani brat pokojnega sultana Mehmeda V. NI Njegov prestolonaslednik Je potem Abdul Medžid, sin med rusko - turško vojno leta 1876. umorjenega sultana Abdul Azisa. Novi sultan je povsem orijentalsko vzgojen in ne govori nobenega evropejskega jezika. Zmešnjave m Saškem. Kodanl, 4. julija. Iz moskovskih poročil Izhaja, da je izdal veliki knez Mihael manifest na narod, v katerem pravi, da smatra za svojo dolžnost, obnoviti red in moč Rusije. Nesklicanje konstituante, ki naj bi bila sklepala o vladni obliki v Rusiji, je imelo za posledico razpad Rusije. Veliki knez obljublja amnestijo vsem. ki se udeležujejo obrambe sedanje vlade. Moskovski listi poročajo iz Kijeva, da sta Miljukov in predsednik kadetske stranke Vinaver dospela tja. Zatrjuje se. da je Miljukov obiskal nemškega poslanika von Mumma, da bi mu ta omogočil potovati v Berlin. London, 3. julija. »Tiutes« poročajo iz Petrograda: Vlada je izgnala iz Petrograda več ententnih državljanov zaradi njih nastopa proti vladi sovjetov. VVashington, 4. julja. (Kor. ur.) Sedaj v Vologdi se mudeči veleposlanik Zedinje-nih držav Francis poroča državnemu de-partementu, da so bolj>eviki aretirali člane arhan selske provincijalne vlade. Tudi dumi v Vologdi groze z aretacijo. Curih. 3. inlija. »Neue Ziiricher Zeltg.« prinaša na vodilnem mestu članek bernske-ga privatnega docenta dr. Lifschitza. Njegova izvajanja je smatrati z ozirom na znane zveze avtorja z Miljukovo stranko kot program ruskih kadetov. Članek pravi, da so politični dogodki Jasno dokazali, da Je Rusija danes za republikansko državno obliko popolnoma nezrela. Ustvariti se mora ritucijonalna monarhija po angleškem vzorcu in sicer s pomočjo entente. MIlan, 3. julija. »Corriere della sera« govori v uvodniku o sedanjih razmerah, ki vladajo med Rusijo in ententnimi državami ter pravi, da nadaljna brezbrižnost napram Rusiji v bodoče nI več dopustna. Od nekdaj je nastopala ententa s premajhnim naglasom in premalo inicijativno napram Rusiji. Zavezniki se morajo postaviti na čelo onih elementov v Rusiji, ki ljubijo red ter morajo na ta način prehiteti Nemčijo. Ententa more v Sibiriii ustvariti podoben položaj, kakor Nemčija v Ukrajini ter na ta način uničiti nemški vpliv. Haag, 4. julia. Nemčija ni zahtevala samo, da se češko - slovaške Čete v Rusiji razorože, marveč tudi, da jih izroče Nemčiji. Moskovska vlada je te zahteve sprejela. Berolin. 3. julija. »Gazetta Poljska« v Moskvi izve" iz zanesljivega vira, da so se ljudski komisarji pri svojem zadnjem sestanku bavili z vprašanjem pritegnitve nemških inštruktorjev za rusko armado. Po daljšem razgovoru je bilo sklenjeno, za enkrat odkloniti ta predlog Trockega. Berolin, 5. Julija. (Koresp. urad.) Ukrajinski tiskovni urad v Lausannu je prinesel dne 1. julija poročilo iz Kijeva, da so bile Japonske čete pod generalom Katom v podporo Ceho - Slovakov v Vladivostoku izkrcane in da Je. bil veliki knez Mihael Aleksandrovih imenovan za carja ter da koraka proti Moskvi. Kakor izve* VVolffov urad iz zanesljivega vira, je ta vest od konca do kraja izmišljena. Budimpešta. 3. julija. »Az Est« poroča iz Stockholma: Sem dospeli urednik ruskega lista »Pravden se je izrazil napram uredniku »Politiken«: Sedanji položaj v Rusiji ni niti nevaren, niti obupen. Največji sovražnik je lakota. Čeho - Slovaki nimajo sploh nobenega pomena. Pred seboj imamo še 7 težkih tednov, potem je spravljena nova Žetev, ki je dobra in bogata. Med kmeti ni opažati sploh nobene protirevolucije. Najemniki, poljedelski delavci, dninarji in in-dustrijalni delavci so dobili sedaj zemljišča, da morejo neodvisno živeti. Iz Ukrajine. Dunaj, 4. julija. Generalmajor Lelio, grof Spanocchi.bivši pobočnik cesarja Franca Jožefa in vojaški ataše v Petrogradu, ki se je udeležil kot tak tudi rusko - japonske vojne, je bil imenovan za pooblaščenega generala v Ukraiini. Dunaj, 4. julija. Vprašanje posestne pravice v Ukrajini se je za enkrat uredilo tako. da se velika posestva vrnejo posestnikom in da se prizna žetev onemu, ki je seja!, torej kmetu, ker se bole, da bi sicer kmetje uničili vso žetev. Ob munnanski obali. Berolin, 4. julija. Položaj na murman-skem ozemlju se je tako poostril, da je vsak hip pričakovati pričetka fovražnosti med finsko armado in izkrcanimi angleško-fran-coskimi in japonskimi četami. Sovjetska vlada svari entento pred posledicami, zdi se pa, da brez uspeha. Kakor se sporoča, se pripravljajo vsi Angleži, ki prebivajo na Finskem, da odpotujejo, predno bo sklenil senat njih izgon. Glasom poročil stockholm-skih listov, so v murmanskih pristaniščih ležeče ententne ladje pripravljene na boj. Pričakovati je zelo resnih dogodkov. == Razdelitev Galicije. Krakovski »Czas« javlja: V notranjem ministrstvu izdelujejo predlogo o razdelitvi Galicije. Nastaneta naj dve novi kronovini, zapadna poljska Galicija in vzhodna ukrajinska, ki naj se združi z Bukovino. — Narodna slavnost na Morav-skem. Dne 15. julija se vrši v Telču na Moravskem velika narodna slavnost. Vse občine volilnega okraja izroče pri tej priliki predsedniku Češkega Svaza poslancu Stančku diplome Častnega ob-čanstva. Slavnosti se udeleže tudi odposlanci Jugoslovanskega kluba. = Policija zabranila izdajanje lista »Volja naroda« v Varaždinu. Dne 4. t. m. je imel iziti v Varaždinu nov list »Volja Naroda«. List je imel za izhajanje potrebno dovoljenje in je bila prva številka že cenzurirana. Nenadoma pa je prišla policija v tiskarno, zaplenila stavek in zabranila izdajanje lista z izgovorom, da manjka (komu? policiji?) papirja! = Na Romunskem ni ničesar več. Nemški državni zbor je v Četrtek nadaljeval poevetovanJe o gospodarskih od-nošajlh v deželah, ki so sklenile mir. Rasni govorniki zahtevala da se osigura it Romunske krma za živina Jajca itd. Poslanec Oothein trdi, da ao po prihodu nemške vojske v Romunsko čakali mnogo mesecev na strokovnjake, aU namesto «*ih so -podati d^!n«et|ME^l nerale, ki so delali brez načrta in cilja. Vladni zastopnik je zagovarjal vlado. Letošnja žetev na Romunskem da je izredno slaba. Zastopnik Roesicke pravi, da danes na Romunskem nI ničesar več. Romunska sama je navezana na uvoz iz Besarabije. Socijalist Noske pripominja, da je vlada delala na Romunskem strahovite napake. Vobče je bila vsa debata izraz hudega razočaranja nemških poslancev, ki na Romunskem niti izdaleka niso našli tega, česar so pričakovali. Romunska sama mora uvažati iz Besarabije. To so posledice vojnega pustošenja. — Romunska ln njene finance. B u - karešta, 4. junija. (Kor. urad.) Vladni list naznanja, da bo Romunska prisiljena v kritje svojih večjih izdatkov podvojiti dohodke, ki jih je imela pred dvemi leti. Bodoči romunski proračun bo obsegal več kakor eno milijardo. Podlaga bodoče finančne reforme bo progresivni dohodninski davek, pa tudi ostali prej le majhni direktni davki se bodo morali močno zvišati. = Novo nemško vojno posojilo. Vlada je predložila nemškemu državnemu zboru zakonski načrt o novem vojnem posojilu. Vlada zahteva za leto 1918. naknadni kredit 15 milijard mark. = Kdo vlada na Nemškem? V razpravi o Kuhlmannovem zadnjem govoru v nemškem državnem zboru je izvajal, kakor poroča »Vorv/iirts«, voditelj neodvisnih socijalistov poslanec H a ase: Državni tajnik ni pokazal niti pičice dostojanstva, nego se je neprestano umikal pred konservativci. Ti pa so ostali hladni in on pri njih ni našel usmiljenja. Grof \Vestcarp (vodja konsevativcev) je ostal zmagovalec. Značilno je, da državni kancelar ni niti z eno besedico odgovoril na eksorbitantni govor grofa \Vest-carpa. Iz tega izhaia jasna slika razmer moči v nemškem državnem zboru. Pri nas vlada vojaška stranka. Gospodje Hertling. Paver in Ktihlmann so samo smokvovi listi, da se vojaška stranka ne pokaže v vsej svoji goloti. Zakaj se v te razmere ne posveti s popolno jasnostjo in zakaj se ne imenuje za državnega kanclerja Ludendorff, ki v istini danes vlada na Nemškem? (Klici: Tako je!) — Ako g. Kiihlmann trdi, da noben pameten človek na Nemškem ne zahteva, da naj Nemčija gospodari vsemu svetu, potem sigurno ni prečital pangermanske literature. Spominjam na govor, govorjen te dni, kjer se omenja razlika med prusko-nemškimi in angleškimi smernicami in kjer se pravi: Eden teh svetovnih nazorov mora brezpogojno biti zmagovalec. Točko je verjeti, da bi si mogel nekdo misliti, da gre pri tej krvavi borbi za kake svetovne nazore in da nekdo ne ve, da jc borba za zlato tele enako razvita pri nas kakor v Ameriki in na Angleškem. Pri vprašanju, kdo je kriv vojne, je naše mišljenje potrjeno in dokazano z dogodki. Avstro-Ogrska je s svojim ultimatom Srbiji izzvala vojno, Nemčija se je pa pri tem obvezala, da odobri ta korak. Kar je včeraj govoril Kiihlmann, je z današnjim govorom državnega kanclerja popolnoma ovrženo. Da se prične z mirovnimi dogovori, je potrebno zaupanje v poštenost in kavalirstvo, je po pravici rekel g. Ktihlmann. AH pa more naša vlada vzbuditi tako zaupanje? Ali naj se smatrajo Rusi po miru za »sovražne tujce« tudi proti jasni besedi pogodbe? Nemške vojske niso izpraznile, kakor bi po dogovoru morale, zasedenega ruskega Ozemlja. Državni tajnik je rekel, da je zemlja, vzeta leta 1878. Turški, po mirovni pogodbi priznana tej državi. Temu je treba najostreje ugovarjati, v mirovni pogodbi je izrecno dana pravica stanovništvu teh dežel, da sami samostojno urede svoje državne odnošaje s sosedi, izrecno s Turki. Pohod Turčije v Erivan, Kars in Batum je torej neupravičen. — Proti jasnemu besedilu pogodbe, ki je že sama na sebi nasilni mir, hočejo Estonsko in Litvo na-siloma pripojiti Nemčiji. V ječah v Rigi mučijo ljudi s srednjeveškimi mukami. Vprašajte vendar Litevce, ali še vedno hočejo, da jih mi »osvobodimo«. Na Finskem se odigrava naravnost tragedija. V Ukrajini se nastavljajo stari caristicni uradniki. — Da stojimo že ored končno odločitvijo, slišimo neprestano; vselej se pa pokaže, da miru ni mogoče doseti z vojaško zmago. Treba je, da narodne mase spoznaio. da je njih dolžnost, končati vojno. Sele takrat dosežemo mir, ki nam donese pomirjenje med narodi. ssss Proces dr. Kiihlmanna proti »Deutsche Ztg.«. V procesu nemškega državnega tajnika dr. v. Kiihlmanna proti »Deutsche Ztg.« je izjavil obtoženec dr. Lochan na vprašanje sodnika, ali Je mogoče doseči kako spravo, takole: Nam ni prav nič do tega, da peremo pred sovražnim inozemstvom umazano perilo. Predvsem nam ni do tega, kakor pravi Ktihlmaimu vdano časopisje, da bi pogrevali tajnosti postelj. Mislim pa, da H v interesu domovine, dinastije in zunanjega urada, da se razprava dožene tu do konca. Osebno bi rad podal možnost, da te neprijetne stvari ne pridejo pred javnost. Politični efekt članka, zaradi katerega se moram zagovarjati, pa ima namen odstraniti v. Kiihlmanna kot političnega škodljivca. Ce bi imel jamstvo, da v. Ktihlmann v doglednem času odstopi, sem rade volje pripravljen dati privatniku v. Kuhlmannu izjavo, da nimam nobenega namena razžaliti privatnika v. KUhlmanna. Podobno izjavo so dali tudi drugI obtoženci. Razprava se Je vršila na to tajno, »ker se je bati ogrožanja državne varnosti« ... = Nov vsenemški aneksijonlstičnl program. Orof Roon^ eden prvakov pruske gosposke zbornice in vodja nemške vojne stranke, priobČuje v nemških li-atm tc-lc zahteve Nemčije: V rokah imtnio obhst, ki nam jo jc dala zmaga. Nimamo niti najmanjšega povoda, da se »Sporazumevamo«, nego smo v stanu, da svojim premaganim sovražnikom diktiramo te-le pogoje: 1. Nobenega rja, nobenega prekinjenja podmor- ske vojne, odbijanje vsakega poskusa za sporazum, dokler se le en oborožen Anglež nahaja na francoskih ali belgijskih tleh, in dokler ne pridemo mi v Pariz ali predeni. Naši plašljivi sovražniki, ki računajo na ameriško pomoč, bi dobili z dogovori samo časa. 2. Združenje belgijske države tako, da poleg samostojne notranje uprave ostane pod nemško vojaško in gospodarska upravo. Samostojnost flamske dežele. Odstopitev flandrij-ske in froncoske obali doli do Calaisa Nemčiji. 3. Odstopitev francoskih rudnikov Briey in Longwy Nemčiji. 4. Francoska nadalje odstopi trdnjave Belfort, Tour in Verdun in vse ozemlje, ki leži zapadno od njih. 5. Povrnitev vseh nemških kolonij, ki so pred volno pripadale Nemški, vštevši Kiaučau. 6. Da se ustanovi svoboda morja, odstopi Angleška one dele mornarice in postaje premoga Nemčiji, katere ta zahteva. Gibraltar izroče Angleži španski. 7. Angleška izroči vso svojo vojno mornarico Nemčiji. 8. Angleška odstopi Egipet s Sueškim prekopom vred Turčiji; povrh pa tudi vse otoke, ki so preje pripadali Turčiji in ostalo ozemlje. 9. Takoj je izprazniti zavzete kraje v Grški in je obnoviti to ktaljevino z njenim prejšnjim kraljem. 10. Razdelitev Srbije in Crne gore med Avstrijo in Bolgarsko po natančnem specijalnem dogovoru. 11. Skupne naše vojne stroške 180 milijard mark plačajo Amerika, Angleška in Francoska. Ta znesek se razdeli na imenovane države po pogodbi, ki bi označila število in obseg surovin, ki se nam morajo takoj poslati. 12. Naposled ostane nemška vojaška okupacija zavzetega francoskega in belgijskega ozemlja dotlei, dokler se od sovražne strani* ne izpolnijo vse točke te mirovne pogodbe. Stroške za to okupacijo nosijo naši sovražniki. — Revizija mirovne pogodbe z Ukrajino? »Az Est« poroča, da se pripravlja revizija mirovne pogodbe z Ukrajino, v zadevi holmske gubernije. Avstrijska diplomacija se opira na dejstvo, da tudi ukrajinska drŽava ni izpolnila obveznosti pogodbe in da zaradi tega centralne države niso na nje vezane. = Poskusen državni prevrat na Poljskem? Lu b 1 i n, 4. julija. (Kor. ur.) Nasproti varšavskemu poročilu krakovskih listov o odkritem nameravanem državnem preobratu Studnickega razglaša cesarsko nemško zastopstve pri generalnemu guvernementu v Lublinu tole: Gališki listi so razširjali kot veliko senzacijo v Varšavi krožečo vest o baje tam odkritem državnem prevratu, ki da ima namen odstraniti poljski regentskl svet. Pod Ladislavom Studnickim kot kolovodjem se je baje te zarote udeležila cela vrsta aktivističnih (centralnim državam prijaznih) članov državnega sveta. Imenoma kot zarotniki navedeni Studnicki, Maciej, Radziwfll in Kulczy-cki so že v varšavskem časopisju energično zavrnili te tendencijozne napade. Ker so bili ob tej priliki imenovani tudi člani generalnega guvernementa Varšave, se mora kar najodločneje izjaviti, da je trditev, da so se nemški častniki ali nemški uradniki udeležili kake take zarote, ravnotako izmišljotina in hudobna laž, kakor vsa vest o tem državnem prevratu, ki bo vzbujala v javnosti več smeha kakor pozornosti. = Lansing o »osvoboditvi Slovanov«. »Az Estu« javljajo iz Haaga, da ie ameriški državni tajnik Lansing izjavil: Izjavo ameriške vlade o narodnih težnjah Jugoslovanov, dano 29. maja, sta nemška in avstro-ogrska vlada hoteli pred entento pokazati v napačni svetlobi. V izogib nadaljnim ne sporazumi j e-njem izjavljam, da stoji ameriška vlada na stališču, da je treba vsa slovanska plemena popolnoma osvoboditi avstrijskega in madžarskega gospodstva, = WHson Srbom. Nemški listi objavljajo preko Švice sledeče poročilo s Krfa: O priliki srbskega narodnega praznika, ki so ga 28. junija slavili v Novem Jorku je poslal predsednik Wil-sor tajniku odbora za proslavo sledečo poslanico: Borba srbskega naroda za svobodo in pravico, kakor tudi tendence vseh ostalih slovanskih narodov, ki gredo za priznanjem svoje etniške individualnosti in pravice do samoodločbe ter za oživotvorjenjem njih politične svobode bolj nego kadarkoli privlačujejo pozornost vsega sveta in morajo zbuditi simpatije vseh onih, ki uvidijo to, kar vsak dan bolj jasno postaja državnikom vseh držav, to je, da bodoči svetovni mir zavisi na tem, da vsi narodi tvorijo eno skupnost, ki edina more zajamčiti njihovo srečo in njihovo bodočnost. — Francoski delavci za mir na podlagi WlIsonovih načel. Ženeva, 3. julija. Splošna francoska delavska zveza je poslala parlamentu pismo, ki pravi med drugimi: Opetovano je splošna delavska zveza zahtevala od vlade, da javno označi svoje vojne cilje in pove splošne pogoje, pod katerimi bi bilo mogoče podpisati mir. Na to zahtevo je vlada odgovarjala le z molkom ali s splošnimi frazami, izvemo pa. da je, ne da bi se bila spustila v pogajanja, odklonila mirovne pogoie ,ki so ostali neznani ljudstvu in tudi parlamentu. Splošna delavska zveza govori v imenu delavskega razreda ter zahteva, da vlada sporoči deželi resnico, ki upravičuje načela pravice, zastopane od entente in ki more dati deželam pomirjenje. Vlada in obe zbornice se morajo izraziti o splošnih načelih sklepov v Clermont-Ferrandu in v Londonu. Delavska zveza zahteva v imenu milijonov delavcev na fronti in v zaledju, da se mirovni predlogi, naj prihajajo od koderkoli, nc zavračalo brez pogajanj in da se poslužuje vlada vsake prilike, da sliši besede pameti in zdravega človeškega razuma. Delavski razred noče. da bi se zamudila ura miru, kadar pride. Splošna delavska zveza naglasa svojo pravico, udeležiti se v popolni svobodi mednarodne akcije delav- cev. Prišla je ura, v kateri se mora delavskemu razredu brez pridržka priznati pravica soodločevati o zadevah naroda z upravičenim glasom svoje strokovne organizacije, ki ima edina možnost zastopati moral, in mater, interese razreda in vsega naroda. V teh posebno resnih urah zahtevamo torej natančno poznanje vojnih ciljev in splošnih mirovnih pogojev, zahtevamo, da imej ves narod kontrolo o poteku dogodkov, da se ne omalovažuje možnost pravičnega in trajnega miru in da izgine iz našega javnega življenja politika podjarmljenja. Splošna delavska zveza iziavlja, da je mogoče le pod temi pogoji in le pod tako resnično svobodo in medsebojnim zaupanjem prihraniti deželi najbolj boleče katastrofe in da je le na ta način mogoče pospešiti prihod ure miru med narodi na podlagah, določenih od predsednika Wilsona. katerih temeljna načela vsebujejo naši sklepi v Clermont-Ferrandu. =a Demisija nizozemskega kabineta. Nizozemska kraljica je sprejela demisijo kabineta. = Ententna gospodarska konferenca. Lo n do n. 4. julija. (Kor. urad.) Zavezniška parlamentarična gospodarska konferenca je sprejela včeraj soglasno izjavo, ki pravi: Konferenca izraža svoje zadoščenje nad izjavo Bonar Lav.'a glede kontrole nad surovinami v varstvo interesov Anglije in njenih zaveznikov. Konferenca izraža upanje, da bodo zavezniške vlade istočasno organizirale kontrolo nad surovinami ter pospešile delo z medsebojnim koncesijami in izmeno izdelkov in raznovrstnega blaga. Sprejeta je bila še druga izjava, ki podpira protest zavezniških vlad Droti miru centralnih držav z Romunijo. Ta pogodba uničuje obstoječe klavzule, ki urejajo politiko plovbe po Donavi. Izjava izraža upanje, da bodo zavezniške vlade dosegle ob sklepu miru pravično obnovitev položaja. Za i« Slovenska deželna zveza prostovoljnih gasilnih društev na Kranjskem je imela, dne 30. junija odborovo sejo, na kateri se jo soglasno sklenilo, da se pozo vejo bratska gasilna društva, ki so svoj čas odstopila od gasilne zvezo vsled zlobne politične agitacije, zopet k stari zvezi, da se more skupno, z združenimi mor-mi delovati za blagor in v pomoč bližnjega. Poslala se je sledeča okrožnica na posamezna društva in poziv na tovariše, naj si podajo roko kot bratje in sinovi enega naroda. Živimo v izredno resnih časih. Strašna svetovna vojska, kakršne zgodovina ne pozna, rahlja do sedaj trdna tla vsemu, kar je bilo. V nejasnih konturah se nam svitajo čisto novo obHV* držav, narodov, nove vladaloee idcie in novo družabno življenje. Zastareli poimi razlik med človekom padajo. Narodi, ki so stoletja ječali v okovih svojih zatiralcev, trgalo in mečejo okovi od sebe ter so na mogočnem pohodu pod prapor svobode, pod prapor narodne samoodločbe. Mogotci, ki so nam ščuvali brata proti bratu. 9estro proti sestri, ter so se maneč svoje roke nabijali nad našim pretepom, u videvajo naše prebujenje in strah jim preletava grešne ude. Naš jugoslovanski narod, vzbujen po vojnem viharju, ie dospel do spoznanja stare, doslej umetno ekalene resnice, da smo Hrvatje. Slovenci in Srbi en narod in da se le i združenimi močmi moremo otresti tujega je-robstva. Plotovi, ki eo delili naš tro-imenski narod na tri dele, se podirajo, jarki med posameznimi strankami zgi-nevajo in na mesto zoprnega sovraštva stopa človeku dostojno spoštovanje. Podali smo roke celo na političnem polju in z združenimi močmi si gradimo samostojno jugoslovansko državo pod habsburškim žezlom. Nase delo se giblje na dopuščenih tleh. naši cilji so dosegljivi in doseči jih moramo, če se oklenemo svete resnice, da ie v združitvi moč in v delu dosega ciljev. Posamezni švadronerii bi nam sicer radi škodovali pri našem delu, toda preko njih gremo na dnevni red. In mi kranjski gasilci? Nekai nejasnega je med nami. V dveh taborih »i stojimo nasproti in čakamo, kdaj oma^a eden ali drugi. To ne gre in ne sme iti dalje! Narod zahteva od nas več kot tekmovanje v nasprotovanju. Ne zamudimo prilike m ne držimo križem rok, ko gre za bitje in nebitja našega naroda. Izvršujemo samo svojo sveto narodno in srasilsko dolžnost, če Vas. dr:-gi tovariši, poživljamo k slogi, edino«ti in k zopetni združitvi v nali stari >Slo-venski deželni zvezi prostovoljnih gasilnih društev na Kraniskem.< Upamo, da se razumemo, in muljamo se, da v današnjih rednih dneh ni gasilca in ne gasilnega društva, ki vlekel na dvoje, ko ie združitev po-trebnejša kot nikoli doslej. Združeni v mogočno celoto smo opora, razcepljeni pa ovira naši sveti 6tvari. V tem znamenju se obračamo na Vas vse, dragi tovariši, brez razliko ter Vam iz dna svoie duše kUčorao: ostanite zvesti naši organizaciji. Vam pa, dragi tovariši, ki Vas je val preteklosti odtrsal iz nažih vrst: pridružite se zopet k nam in mislite le na eno, kakor pravi oporoka dr. Jan. Evan. Kreka: kako boste združeni vse svoio moči. vse svojo zmožnosti, vso svoio ljubezen in vse svoje 6rco posvečali naši jugoslovanski državi, za njen pro-cvit, kulturo in blagostanje. Nismo sovražniki in ne razdiralci Vase organizacije, ljubezen do naso domovine, ljubezen do naše skupno stvari in veselje do skupnega dela nam narekuje to vabilo. Očitka, dp> mt.o zamudili priliko in da Vam ni*rno v pravem ča?u pri sko Donudili svoie roke ter Vas opoz< rili na trezen preudarek, bi ne mo prevzeti no svoje rame. Pomislite, sklepajte in ukreniic. kar Vara veleva Vaša poštena vest! Naj ne bo na Kranjskem gaailnera društva, ki bi že nadale omanovajf jn 27 150. štev. SLOVENSKI NAROD*, dne 5. julija 1918. Stran 3 gojilo skupni reci škodljivi razkol ▼ naših gasilskih vrstah, temved držimo se gesla — kjer treba poraoei prinašaj-mo, a kdo trpi ne vprašajmo. Predsedstvo. z I. Redni zrelostni izpiti na Zaposloval nem tečaju za iroieuce in eojenke c. kr. aroriških učiteljišč v Trstu so se vršili pod predsedstvom kr. dež. šol. nadzornika g. Frana Mateiciča od 23. iunija do 1. julija. Zrelostno izpriCova-lo za ljudsko šolo s slovenskim in nemškim učnim jezikom so dobile gojenke: Cucek Terezija (z odliko), Grilanc Olga. MalenŠek Amalija, Ščuka Elizabeta, švagel.i Ana Cz odliko). S slovenskim urnim iezikora: Kavčič Zora (z odliko) ter gojenca Grmeli Viktor in Sancin Ivan. Tekom šolskega leta 1917/1S ie ■napravil zrelostno preiskušnio predčasno vsled poklica v vojaško službo Presl Miroslav. Ena kandidatima je biia reprobirana za eno leto. U nnse 6\Miw. Podporno društvo m >ioven*ke vi-sokošolce v Gradcu je praznovalo v minulem upravnem letu 1916 iT dvajsetletnico svojega obstankr. S ponosom sme zreli na uspešno dvajsetletno delo. A" tci dobi ie razdelilo v podporah 10L739*25 K. 399 -lov. vi-okošolcev je našlo v našem društvu gmotno oporo in malone vsi ti že delujejo danes za domovino in narod. Navzlic svetovni vojni \e mogel odbor dozdai s pome'jo blagih podpornikov in dobrotnikov izpolnjevati sto« (o vzvišeno dolžnost. Toda s strahom gledamo v bodočnost ; zakaj čaka nas šele najvažneiša naloga po koneani vojni, ko se povrnejo visokošolci vojaki na visoke šolo nadaljevat svoje sdadije. bolni in izmučeni na duši in telesu, ko bodo iskali .-veta in gmotne ^odpore v prvi vrsti pri svojih rojak in podpornih društvih. Kje bomo našli potrebnih sredstev, da iim pomagamo v njihovem bednem stanju? — Raz položna društvena glavnica znaša zdaj le 4561*60 K. katera svota bi so porabila v a mescih za 8 dijakov, ako bi se jim tiajalo poprečno podpore mesečno 60 K. ^omisliti pa moramo, da draginja narašča skoro od dne do dne in da bo po vojni število prosilcev šest- do sedemkrat večje nego zdaj (1. 1905/6 ie bilo 82 podpirancev). Da more torej društvo i nadalje izvrševati svoje človekoljubno delovanje, ie naša prva naloera. da povišamo društvene dohodke in začnemo že zdaj zbirati nekak rc-ervui zaklad za bodočnost. Zato se ol-rcčamo do slovenskih rodoljubov, zlasti do tistih, ki jih je Bog obdaroval s posvetnim biserom, in do slovenskih denarnih zavodov, naj p odpirajo v teh obupnih časih našo revno, a nadarjeno in marljivo visokošolsko mladino z večjimi prispevki ter^ nam ^ pomagajo vsaj deloma nadomeščati izgubo, ki nam jih ie krvava vojna prizadejala v akademičnem na-j-aščaju. Kdor ni prciel "Letnega poročila niti čekovnic na/i blagovoli denar poslati po postni nakaznici na blagajnikov naslov: Ing. Henrik Mohorčič, Gradec Kngelgasse 13. Dr. Pran Žižek, predsednik. Dnevne vesti. — Občinski svet ljubljanski ima v torek, dne D. julija 191S. svojo redno ;Odbor iSHS. žena za siročadc v Zagrebu priredi danes o priliki narodnega praznika v veliki dvorani hrvatskega konservalorija svečano akademijo, i ri kateri sodeluje tudi naša rojakinja ga. Pipa Arko - Tavčarjeva. Na sporeda je bilo: I. > Sveli slovanski dan*, govor dr. Svetozarja Riti ga. II. koncert s tem-le programom: 1. Ljudkević: <*'orna rila., poje moški zhor hrv. nev. društva >Kola«. Tenor-solo g. Konrad Vasi lesko. Bariton-solo g. Jan Novak. 2. a) Konjović: Aman dievojkoj. h) Slovenske narodne popevke, c) Rosen-hercr - Hužić: Iz mladih dana. poje ga. Pipa Arko. Na klavir spremlja maestro N. Faller. 3. Čajkovski i: Evfcenij Onjegin: arija kneza Gremina, poje Član dunajske dvorne opere g. Nikola Zec. Na klavir spremlja mae-tro N. Paller. 4. a) Zagorac: Ruža cvati . . . b) Tolinger: Mutan Dunav, poje mešani zbor hrv. pev. društva >Kola«. Tenor->olo g. Kornel Vasi lesko. — VITI. avstrijsko vojno posojilo fco med drugimi podpisali: 100.000 K baron Bornov gozdni urad grajaj ne Tržič. Gorenjsko, (kot na vsa. prejšnja posojila). 50.000 K pivovarna akcijska družba »Union«, Ljubljana, Spodnja Šiška. 10.000 K Josip .i.ivornik. lesni trgovec in posestnik. Žolna. 10.000 K primarij dr. Georg Catti. kr. svetnik, Peka - Begunje. 1000 K dr. Moric rrucht. c. in kr. poročnik, Ljubljana, c. in kr. tovarna Moste. 500 K David L*e-vin, e. in kr. nadporoenik. Izubijana, e. in kr. tovarna Moste. — Državna železnica. Inženir Ant. Kos, stavbeni višji komisar v Novem raestu je dobil naslov državnoželozni-^kega svetnika, ing. Alozij Hos v Ljubljani je povišan za državnoželeznlSkc-ga svetnika, tit. železniški višji komisar Herman Lampel na Jesenicah za železniškega višjega komisarja. Revi-dent Janko Kelec v Ljubljani ie dol I naslov višjega revidenta^, tit višji rev-čent Fran Kunaver na Jesenicah je povišan za vi.^iega revidenta. — Doki ada za častnike. Kakor 60 zatrjuje bo armadna uprava v najkrajšem času priznala častnikom doklado -a obleko v znesku 300 K. — O španski bolezni hripi posebne ie, ki se razširja tudi še po Ljubljani, izvedeli smo od zdravniške strani še sledeče: Bolozen se nanagloma, brez vseh predznakov loti človeka in sicer večinoma v obliki katarja eonil, hudega nahoda in mučnega kašlja. Ob enem se Pojavi vročica, ki naraste lahko do 40 stopinj. Značilno je, da se človek že prvi dan čuti skrajno onemoglega in da ima tako težko razboleno glavo, kakor sicer šele po večdnevni vročici. Včasih nastopijo tudi bolečine v raznih de« telesa in motenja prebavil. Začetni mučni glavobol kmalu poleže; vročica se izgubi v 2—4 dneh, na kar bolnik hitro okreva. Hujših komplikacij doslej ni bilo opažati. Na vsak način je nasve-tovati, da se oboleli takoj poda v postelj, ker tako mnogo laiše premaga bolezen. Nalezliivost je velika; po navadi oboli en rodbinski član za drugim. — Zopetno zvišanje voznih cen na državni železnici. Z Dunaja nam poročajo: Državne železnice pripravljajo za jesen zopetno zvišanje osebnega tarifa in sicer v izmeri zadnjega zvišanja. — »Glavna posojilnica^ — »Kreditna zadruga«. >Kreditna zadrucra<, rog. zadr. z omei. zav. v Ljubljani ima v nedeljo, dne 7. t. m. ob 10. uri dopoldne v zadružni pisarni (Beethovnova ulica št. 15 — nasproti hotela pri >Slo-nrc) svoj IV. redni občni zbor, na katerega se vliudno vabijo vsi zadružniki. — Karte za tobak so se danes deli-le v Liubljani, Z ozirom na to tobačna uprava ni pridelila trafikam — nobenega tobaka. Saj imamo karte — kai je treba še tobaka? — Preskrba vojaštva s tobakom. Izdane so za vojaške osebe glede preskrbe s tobakom nastopne določbe: V zaledju se nahajajoči sražišti so upravičeni, da zahtevajo svoj vpis med odjemalce v kaki trafiki. Predložiti imajo potrdilo svoje pristojne vojaške oblasti, da ne dobivajo nikaire vojaške tobačne pristojbine. Gazisti, ki se nahajajo v zaledju na dopustu več kakor 4 tedne, imajo tudi pravico do preskrbe s tobakom. Moštvo pa ne sme kupovati tobaka v trafikah. *— Javna knjižnica »Gospodarskega in izobraževalnefira društva za dvorski okraj c je izposodila v mesecu juniju 9267, tekom prvega polletja 55.262 knjig. Knjižnica posluje v društvenih prostorih Pred igriščem št. 1 (nasproti Marčana na Riin=ki ce-ti 21) in ie odprta ob delavnikih od v;6. do 8. zvečer, ob nedeljah in praznikih pa od K10. do 12. dopoldne. — Čevljarska zadruga v Ljubljani vabi g. člane, iz Ljubljane in okolice, na sestanek, kateri se vrši v nedeljo 7. julija točno ob 10. dopoldne pri g. Valentinu Mraku, Rimska cesta 4. Pro?i se obile udeležbe. — Pošiljanje blagovnih vzorcev je dovolieno cdsiei pod obstoječimi pogoji na vojnopoštne urade 220. 234, 28L 2?3, 286, 288, 200, 298. 318, o-;", : 369, 379, 386, 387, 391, 403, 407, 410 421, 424, 435, 485, 51S, 551, 574, 575, 576, 577, 579, 5S4. 585, 588. 613. 627, 628, 632. 634, 641; ustavljeno pa na vojnopoštni urad 472. — Promet zasebnih vojnopoštnih zavitkov je dovoljen odslej pod ob-to-ječimi pogoii na vojnopoštne urade 220, 281, 283. 286. 288. 290, 298, 318, 363, 365, 369. 379, 386, 387, 391, 403, 407, 419, 421, 424. 435, 455, 518. 551. 588, 613, 627, 628. 632. 634. 644; ustavljen pa je na vojnopošme urade 472, 559 in 566. — Prememba posesti. Trinadstrop-no hišo g. Jos. Starihe v Ljubljani v Ključavničarski ulici štev. 3, je kupila Marija Valenčič iz Ilirske Bistrice, sedaj stanujoča v Ljubljani. — Ukradena ie bila v torek, dne 2. t. m. od L do 5. ure popoldne v Zsrornji Šiški št. 99. na Celovški cesti Jožefu Cerarju. pivovarniškemu delavcu obleka, perilo, ura, prstani, denar i. dr. iz zaklenjene sobe. Tat je razbil vrata in omare s sekiro. Vsega skuoai je bilo vrednosti 5000 K. Policija zasleduje tatove. — Izvestje c. kr. višje državne realke v Idriji za šolsko leto 1917/1S izdalo ravnateljstvo. V šolskih poročilih se navajajo najprvo izpremembe in imenovanja. Učiteljski zbor je štel koncem šolskega leta 18 članov. Več gg. profesorjev je v vojaški službi. Koncem šolskega leta 1917'18 je bilo na zavodu dijakov 96 in 10 privatistinj. Iz Idrije in idrijskejra okraia jih je bilo 63 plus 8, s Kranjskega sicer 16 plus 2, s Primorskega 16 in s Štajerskega 1. Vsi BO Slovenci razen enega Ceha. Podporno društvo za dijake na realki ie izgubilo svojega ustanovitelja in pokrovitelja cr. Valentina Lanajneta, posestnika in trgovca v Idriji, ki je od ustanovitve društva do svoje smrti deloval v prid društva kot odbornik. Zanimivo je poglavje o šolskem zdravstvu. Pravi, da se je vršila obvezna telovadba, dokler je imelo zasedeno šolsko poslopje vojaštvo na šolskem ifirriš« u. V jeseni so igrali dijaki na igrišču ob lepem vremenu v sredah in sobotah in se vadili v lahkoatletskih vajah. Pozno v jeseni pa je oddelek vojaštva, ki je kampiral na igrišču, udri v hišio, kjer 60 bila shra-niena igrala. VeČino igral so vojaki uničili, nekaj pa otroci raznesli in pokončali. Kar se je rešilo, so čez 2 dn* neznani zlikovci uničili. Tako je bil zavod ob vsa igrala. Za cesarja in domovino je dal svoie mlade življenje dijak Anton Kovač, praporščak pri gorskem strelskem polku št. 2. Rojen je bil v Idriji, padel je ob Piavi 15. novembra 1. 1. OdTičnjaki na zavodu so v 1. razredu Aleksii Baebler, Viktor Krasna, Igor Lončar. Ivan Mlakar. Ferdinand Rupnik in privatistinja Ivana Koče var. V 2. razredu Albert Hauptman, Ludovik Kovačič in privatistinja Marica Danihelka. V 3. razreda Josip Krapš in Ivan Rupnik. v 4. razredu Kajetan Kavčič in Roman Ponis, v 6. razredu Anton Kacin. Sedmi razred je štel tekom leta 6 rednih dijakov in 1 privatista. Med letom iih je izostalo 6, tako je ostal koncem leta samo 1 dijak. Šolsko leto 1918/19 se prične 16. septembra. Dom na Vršičn. Ker je bil Dom na Vršiču Dopolnoma oronan. ie nedostopen in popolnoma zabit. Na to opozarjamo turiste. Narodni praznik naj bo posvečen zbirkam za našo gladno deco. Prispevki se naj pošiljalo „Odboru SMS žena za siročad" v Zagrebu. Nezgode. Železniška delavka A polonija Perko ie šla po železniškem tiru z glavnega kolodvora iužne železnice v Liubljani na državni kolodvor. Pro-raikalni stroj jo ie prijel in vrsel na stran s tako Bile, da ie težko poškodovana. Prepeljali so io v bolnišnico. Tatvine. Perici Ivani Zrimškovi iz vSpodnje Hruške so odnesli tatovi perila v vrednosti nad 1000 K. — Mariji Zavrlovi v Šiepanji vasi je izcinil iz svinjaka mlad prašič, vreden 100 K. — Poseatnici Uršuli Semsovi v Zgornji llrnšici prašič vreden 350 K. — Neki tukajšnji trgovki je bilo na tramvaju ukradeno iz žepa 147 K. — Babici Ani Zarnikovi v Preserju so neznani tatovi, ko je bila odsotna, odnesli 320 K dq-naria, 19 metrov platna, čevlje in svinjske masti, vse skupaj v vrednosti sad 1300 K. — V Spodnjem Golem v občiri Zelimlje so neznani tatovi odnesli kmetu Josipu Kraljicu 7 mernikov pšenu-e, 3 mernike rži, 2 kg fižola, 30 kg preka-jenega svinjskega mesa, posodo s 10 kg svinjoke masti, več kg slanine in pa 80 kg krompirja. Poseetnici Margareti Kozini v Vnanjih Goricah je izginilo iz hiše 11 kg prekajenega mesa in denarja okoli 800 K. — Posestniku Franu Kogovšku v Zaplani so odnesli iz zaprte hiše 3400 K v erotovini. Osumljen jo tatvino neki 201etni fant. Tatvine. V Št. Vidu pri Brdu so odnesli neznani tatovi tobaka, sladkorja, moke in masti za okoli 750 K. V Gobršah so odpeljali posestnici Agati Žetko 8 mesec* v staro telico. V Ilote-dršici so odnesli Ivanu Rozmanu obleke in čevljev v vrednosti 900 K. Smrtna nczjroda. 161etni Anton &emrov se ie ponesrečil pri gradnji železnice v- Kalcah. Padel je pod vos in obležal mrtev. Otrok vtonil. Triletna Ivana Ko^i-čeva ie padla pri Kamniku v potok. Voda jo je gnala do nekega mlina, kjer so jo potegnili mrtvo iz nje. ^— Kontinffentiranje žita po vsem Štajerskem. Kakor iz zanesljivih virov poročajo, se je od raznih merodajnih činiteljev na Dunaju doseglo, da se način oddaje žita v bodoče docela iz-premeni. Za celo deželo in posamezna okrajna glavarstva se določi množina, ki jo imajo oddati poljedelci. Na ta način bi iz dežele izerinile one zoperne rekviziciie, ki so doslej povzročale toliko nesporazumljenj. nejevolje in celo poboi nad rekvizicijskimi jiomisarii. \ tem bi se tudi prenehalo večno teroriziranje orožnikov in vojaških patrulj potom tistega neznosnega vtikanja in prevračanja po stanovanjih in shrambah kmečkih domov, ki je že samo po sebi vzbujalo toliko vroče krvi. Seveda nastane vprašanje. Če gospodje pri zeleni mizi niso predpisali večje množine, kot je bode dežela, oziroma kot jo bodo mogle občine zmagati. Ce bi se izkazalo poslednje, na stvari ne bi le ne bilo nič pridobljenega, marveč hi nastala zlovolja v še večii meri in prišlo bi gotovo tudi do velikih zmešnjav. Kakor nam nadalje poročajo, se je pričelo potom okrajnih glavarstev že te dni porazdelievanje količin na posam-ne občine. Okrajna glavarstva in občinska predstojništva se trudijo na vso moč, da spravijo stvar gladko v red. — K temu še dodaia poročevalec: Po slo-venještajerskih krajih je nastopilo kakor znano hudo deževje in žito ie poleglo. Za pravočasno oddajo se bodo celo delile visoke nagrade k že določenim cenam za vsak posamni stot. Vprašanje pa je, ali bode slovenski kmet v stanu, pričenjati z oddajo že 15. t. m., ko še žito niti dozorelo ni, kaj še, da bi že bilo požeto! In — ali v tem slučaju zgubi onih 25 K posebne nagrnrle? Obsodha graških prekaievalcev. Včeraj se je končala v Gradcu razprava proti prekajevalcem, ki so izvažali kljub prepovedi meso in maet iz Gradca v drujre kraje, zlasti na jug in navijali cene. Obsojeni so: Fran Osterer na tri mesece strogega zapora in globo 80.000 K. Ivan Singer na 3 mesece strogega zapora, Rudolf Ninaus na 3 mesece in 15 dni ter globo 20.000 K, Ana Wa^ner na 1 mesec in 10.000 K globe. Julija WolIetz na 1 mesec in 10.000 j globe, Josip TJIrich na 2 meseca in 2000 kron dobe, Viljem Anerel Jn Osterer Josipi na vsak na 1 mesec. Angel na globo S00O K, O.^erer na 2000 K. 5 obtožencev in obtoženk je bilo oproščenih. Obsodba se priobči v listih na stroške obsojencev. Tako je končal proces, ki je vzbujal povsodi veliko zanimanje. Takih procesov pa bi bilo v Avstriji lahko še na stotine. Da cvete v taki meri odtezanje živil potrebnemu prebivalstvu in tako nesramno naviisnje cen. vzrok temu tiči v čisto posebnih avstrijskih razmerah. Državni vod?to-lji nimajo smisla za gospodarstvo, ki bi moglo urediti prehrano in preprečiti izkoriščanje položaja s strani brezvestnih prekupčevalcev in navijalcev cen v ogromno škodo širokih liudslrih mas. imajo smisel pa za politično hujskanje med narodi v času, ko nas tarejo prehranjevalna vprašanja in bi morali tem posvečati največjo paznost. Sami ne čuti to prehranjevalnih težav v taki meri, da bi obračale njihove misli od hujskanja in spletkarenja v državi; zalo pa gre tako s prehrano in bo vedno slabše, dokler bo divjala v državi ee-danja politika državnih voditeljev. Kino Ideal. Spored za danes, petek, 5. junija: »Gumb iz oniksa« senzaciiski detektivski film. avtorja znani Joe Mav in dr. Oberlander. V glavnin vlogah Leopoldina Konstantin in Bruno Kast-ner. V dopolnilo sporedu: >Dokazilni materi i ji U imenitna burka v 1 dejanju ter najnovejša poročila z bojišč. Predstave od 4. ure dalje, zadnja ob Vk na 9. uro na vrtu; igra odlična gledališka godba. Za mladino neprimerno. Kino Ideal. Izgubljeno. V torek, dne 2. t. m. ob 6. zvečer na ljubljanskem glavnem kolodvoru ena usnjata taška s knjigami in spisi, pošteni najditelj naj jo proti odškodnini odda v unravništvu. Deček je pustil pri 5. kletsk^m oknu na Elizabetni cesti št. 1.. dne 3. t. m. usnjate riave sandale. Kdor jih je našel, imi iih proti ii;i«.TM«li odda pri hišnici. Poljanska cesta 20. Nahrbtnik z raznimi stvarmi je odnesel nekdo včeraj ziutraj iz veže Rchmidlovo trgovine v Lingarjevi ulici. DotiCnik je bil opazen. Naj prinese nahrbtnik nazaj in ca odda pri Schmidm. Pred izložbo trgovine z perilom H. žare v Šelenburgovi ulici, našla M je usnjata ročna torbica z nek ni denarja. Dobi se istotam pri blagajniški. Otroški čeveljček je bli naid^n. Dobi se v našem upravuištvu. t Meso na zelene Izkaznice B. Stranke z zelenimi izkaznicami B prejmejo goveje meso po znižani ceni v cerkvi sv. Jožefa v soboto, dne 6. julija. Določen je ta - le red: dopoldne od 10. do Vili, št. 1—200, od Vsll. do 11. št. 201—400. o dll. do V*12. št. 401—600, od Vtl2. do 12. št. 601—800; popoldne od V»2. do 2. št. 801—1000, od 2. do V*3. št. 1001—1200, od Vi3. do 3. št. 1201—1400. od 3. do Vi4. št. 1401—1600, od V24. do 4. št. 1601—1800, od 4. do V25. št 1801—2000, od ft& do 5. št. 2001—2200, od 5. do V*6. št. 2201 do konca. t Telečje meso za težko bolne. Tisti težko bolni, ki leže in ki so bili prijavljeni v mestni aprovizaciji, dobe telečje meso v soboto, dne 6. julija na Poljanski cesti št 15. Stranke naj pri-neso s seboj tiste nakaznice, na katere dobe sicer meso. t Krompir na zelene izkaznice A. Stranke z zelenimi izkaznicami A prejmejo krompir v soboto, dne 6. julija popoldne pri Muhleisnu na Dunajski cesti. Določen je ta - le red: od 2. do 3. št. 1 do 180, od 3. do 4. št. 181—360, od 4. do 5. št. 361 do konca^ Stranke dobe za vsako osebo po 3 kg krompirja; kilogram stane 50 vin, 4- Suho sadje na zelene izkaznice A. Stranke z zelenimi izkaznicami A prejmejo suho sadje v ponedeljek dne 8. t. meseca pri Muhleisnu na Dunajski cesti. Določen je tale red: od 8. do 9. dopoldne št. i do 180. od 9. do 10. št. 181 do 360. od 10. do 11. št 361 do konca. Stranke dobe za vsako osebo pol kilograma sadja, kilogram stane 1 krono. -f- Suho sadje na zelene Izkaznice B. Stranke z zelenimi izkaznicami B prejmejo suho sadje v ponedeljek dne 8. t. mesca, v torek dne 9. t m. in v sredo dne 10. t. m. pri Muhleisnu na Dunajski cesti. Določen je tale red: v ponedeljek dne 8. t. m. popoldne od 2. do 3. št. 1 do 200, od 3. do 4. št. 201 do 400. od 4. do 5. št. 401 do 600. V torek dne 9. t. m. dopoldne od 8. do 9. št. 601 do 800, od 9. do 10. št S01 do 1000. od 10. do 11. št. 1001 do 1200, popoldne od 2. do 3. št 1201 do 1400, od 3. do 4. št 1401 do 1600, od 4. do 5. št 1601 do 1800. V sredo dne 10. t. m. dopoldne od 8. do 9. Št. 1801 do 2000, od 9. do 10. št. 2001 do 2200, od 10. do 11. št 2201 do konca. Stranke dobe za vsako osebo po pol kilograma suhega sadja, kilogram stane 2 kroni. -f- Stranke z Izkaznicam! za mleko, zaznamovanimi s črko C, ki prejmeio mleko v vojni prodajalni v Gosposki ulici, naj se zglasijo takoj v pisarni mestne aprovizacije na Poljanski cesti št. 15. 4- Mleko. Vse tiste stranke, ki imajo izkaznice za mleko s Črko A ali B in imajo poleg teh izkaznic tudi izkaznice ubožne akcije s črko A, B ali C. ki še pa še niso zglasile v aprovizačnem urada na Poljanski cesti, naj to nemudoma store, + Marmelada za ID. in IV. uradniško skupino. Stranke z izkaznicami III. in IV. uradniške skupine prejmejo marmelado v soboto dne 6. t. m. pri Muhleisnu na Dunajski cesti. Določen je tale red; ni. uradniška skupina: od 2. do pol 3. Št 1 do 50, od po! 3. do 3. št. 51 do 100, od 3. do pol 4. št 101 do konca. — IV. uradniška skupina: od pol 4. do 4. št 1 do 50, od 4. do pol 5, št 51 do 100. od pol 5. do 5. št 101 do konca. Stranke dobe za vsako osebo 1 kg marmelade, ki stane 4 krone. 4 Čevljarji, krojači, šivilje in posestniki hlevov, ki so vložili do 25. junija vprašalne pole za petrolej, se vabijo, da se takoj zglase v mestni posvetovalnici radi nakazila petroleja, ker se bodo sicer nakazila razveljavila. Kdaj dobe petrolej drugi prosilci, se objavi v listih. t Za clvine vpokojence (tudi vdove hi sirote v Liubljani), ki so se oglasile za aprovizačno akcijo pri računskem oddelku c. kr. deželne vlade, se bodo delile v ponedeljek in torek, 8. In 9. julija popoldne testenine, In sicer v ponedeljek strankam z začetnimi črka* mi A—M in v torek ostalim. Blago se bo delilo v skladišču gosp. P. Pollaka* Minonska cesta 2. Stranke se morajo primerno legitimirati. Na vsako osebo odpade 1 kg po 2 K 20 vin. Denar naj se prinese odštet. Prosveta. — Josip Resel. Dne 29. julija ie-preteklo 125 let od kar je bil na ljubljanskem pokopališču pokopan slavnt izumitelj ladijskega vijaka Jo^ip Kesel v Chrudimu na Češkem porojen. Večji del svojega življenja ie prebil na Kranjskom; o njega zasebnem življenju ne vemo mnogo, vsled zanikernosti naših biografov. Resel je bil dvakrat s-Slovenkumi oženjen. Prva soproga je bila porojena Jakobina pl. Ozebič. druga pa Terezina Kastelic. — Propast svijet* izašla ie kao IV. kniiga >Popularne bibliotekec U toj živoj viziji budućnosti iznosi slavni* francu-ki astronom Flommarion astronomi ialce, geologiiske. meteorologijske. fiziologijske teoriie o vjerojatnoj pro- -vijeta. Sve ie tu pisano velikom nam onjačkom spremom i bujnom fantazijom, a okvir ie tome svemu jetlaji dogodaj u 25. stoljeću. Rodu je ljudskom zapriietila opasnost: sraz kometa sa Zemljom. Mi proživljavamo s tadašnjim ljuti-tvora strašnu krizu, prisustvujemo raspravama o čudnom tom dogodaju. slušamo najodličnije učenjake i filozofe, medu kojima se navlasti-; to ističe -nezavisni hrvatski biskup Mayerstross< smionim« svojim razlaganjima, slobodnim svojim mislima. Knjiga ie ukusno opremljena i sa C»0 m i ka ukrašena. Cijena ie knjizi neuvezanoi 1 K 50; uvezanoj 5 K: 80. Za pretplatnike > Pri rode« nevezana J K 40. a uvezana 4 K 10. Naručuje se uz u na p red poslan novac kod uredništva >Prirode«, Zagreb. Deme-trova ul. 1. te u svakoj boljoj knjižari ov o Vsak ve sedai sam, katero uslugo nai iskale domovini. Podpisujte 8. vozno poio« e strogo prepovedano pod hudo kaznfy> pitf več nego je dovol)eno. * Zračna posta Dunaj - Budimpešta. Dne 4. julija je pričela poslovati zračna pošta med Budimpešto in Dunajem. Zjutraj' zgodaj se jc zbralo na letališču obilo občinstva. 20 aparatov je bilo pripravil etrih za vzlet Prvi dan se je moglo odpravJu samo-350 pisem in 1300 brzojavk. Prvo poštno letalo se je dvignilo ob H11. ob zvokih* ogrske himne. Pristalo je na letaBSču v Aspornu ob V*l. popoldne. * Oborožene roparske tolpe, ki plenijo po avstrijskih vlakih. Minister i jalni svetnik dr. DeSka je v zadnji seji avstrijskega; železniškega sveta poročal, da se klinh raznim odredbam množe roparske tatvine po avstrijskih železnicah. Gre za Številne roparske napade. Tolpe v stotinah stoje ob progah in napadajo vlake. Železniško osobie ne more nič storiti proti njhn. Sedaj se ukrenejo nove vrste odredbe, ki naj bf v bodoče preprečilo take napade na vlake. * Vtlhotapfjenle zlateea denarja te Nemčije v Turčijo V Berlinu ?e bila te dni dovršena kazenska razprava proti nekaterim borznim mešetarjem in eksporterjem radi odpravljanja zlatega denarja iz Nemčije. Razorava se je vršila z izključenjem javnosti. Pri razsodbi so se upoštevale za? nekatere obtožence olajšujoče okolnosti, ker so zlato odpravtfali v Turčijo. Med obtoženci so bile rodi tri ženske. Izrečena kazen v denarni dobi znaša 238.750 mark. Pri preiskavi se je našlo pri obtoženem rruioso zlatega denarja, a tega se ni smatralo na-menienejra za izvoz, zato se je kazen raztezala samo na odpravljeno zlato. * Tiskovna centrala v Iondonu. Tz Londona poročajo, da je propagandni minister lord Bcaverbrook otvnril novoustanovljeno tiskovno centralo za zunanje Časnikarje. Pod poglavjem »Ljndski poslaniki* pripovedujejo »Times« od 20. junija, da ie lord Beaverbrook, angleški propagandni minister, ustanovil v Londonu zbirališče za prekomorsko časopisje. Pooblaščeni zastopniki nevtralnih, zavezniških in angleških listov na) stoplio tako v zvezo s tem mini-s trs tvom. Gre za 200 do 300 poročevalcev, ki jim Je med drugim na razpolago tudi knjižnica, pisalna in bralna soba. Seveda fmajo tudi vse naprave, za telefoniranje, telegrafiranje, tudi za podmorsko brzolav-Ilenje. Člani se lahko neposredno zvežejo z vsemi vladnimi mesti, ki jim na gotova vprašanja najlažje dajo pojasnila. Olajša se Jim tudi obisk vseh mogočih naprav In podjetij. Lord Beaverbrook je rekel v svojem pozdravnem nagovoru, da naj tuji čas-nfkarii obiskujejo to zbirališče, da spoznajo duha angleškega naroda. Duh naroda je v sedanji vojni vaien tako kakor bitka na bojišču. Prej. za časa najetih armad, Je bilo to drugače, danes pa zavisi vse od volje in odločnosti naroda. Bistveno kakor korenine pri rastlini naj bo prepričanje naroda za uspešno vojskovanje. Propagandno ministrstvo vidi v poročevalcih ljudske poslanike in Jim pravi: »Dana vam Je možnost da spoznate angleški narod, mi pa z zanpan-i*m DtičaJ^rjero *a*e sodbe...* Stran 4. »SLOVENSKI NAROD*, dne 5. julija 1918. 150 stev — Ustanovitev velike uvozne in fe-vozne trgovske družbe v DalmacUM. Iz Splita poročajo, da se je nekaj uglednih tamošnjih trgovcev oprijelo misli, ustanoviti veliko uvozno in izvozno družbo z omejenim jamstvom v Splitu pod imenom »Flora«. Dalmatinski trgovski krogi se živo zanimajo za to podjetje. Ustanovna skupščina se je vršila te dni v dvorani splitske trgovske In obrtniške zbornice. Darila. Darilo. Graščak Alfonz baron Wurz-bach je vnovič daroval 100 K za okrepčevalnico. Gospod Hans Krispcr, veletržec in posestnik v Ljubljani je izročil mestnemu županstvu v počaščenje spomina svoje umrle hčerke 1000 K za mestne reveže. — Dar Rdečemu križu. Gospod in gospa Peter vitez pl. Grasselli sta povodom smrti gospodične Traute Krisper darovala Deželnemu in gospejnemu pomožnemu društvu Rdečega križa znesek 25 K. za kateri dar se društvo najtopleje zahva- Rdečl križ. Mestni magistrat v Ljubljani je daroval Deželnemu iu gospejnemu pomožnemu društvu Rdečega križa za Kranjsko znesek 300 kron za vraćujoče se vojne vjetnike, kateri se je odposlal osrednjemu vodstvu na Dunaj. Najiskrenejša zahvala za velikodušen dar. Za oslepele vojake. V ta namen so poslali deželnemu odboru darove: Ljudska posojilnica v Ljubljani 100 K mesto venca na krsto svojemu pravnemu zastopniku pokojnemu g. dr. Fr. Pavletiču, c. kr. okraj, sodnija v Žužemberku 30 K, iz neke sodne zadeve, učiteljski zbor višje realke v Idriji mesečni 1*/» prispevek od plač 22 K, c. kr. okraj, sodnija v Črnomlju 20 K iz neke sodne poravnave. Upravnišrvu naših listov so poslali: Za »slovensko šolo v Mariboru« Ivo Bakovnik, c. kr. notar iz Metlike 30 K, iz kazenske poravnave Franc Teršelič ca. Marija Šober — plačala zadnja, Otmar Ko-lenz pri del. zbiral, kadru v Thalerhoiu pri Gradcu 142 K, med slovenskimi, češkimi in italijanskimi fanti nabrali zavedni Slovenci, dijaki idrijske realke 68 K, zbrali ob sklepu šolskega leta in hranilnica in posojilnica na DobraČevi pri Žireh 50 K. Skupaj 290 kron. Za »oslepele slovenske vojake v Odl-Uenheimu v Gradcu« Franc Turnšek iz Prekope pri Vranskem 40 K, zbrala jugoslovanska družba v gostilni Franca Turnška v Prekopi. Ža »Ciril - Metodovo družbo« praporščak Urek iz Gorice 350 K, nabrano v veseli domači družbi gostoljubne hiše veleposestnika Ant. pl. Zuchatta v Ozeljanu pri Gorici, Franc Schmit iz Št. Jerneja na Dolenjskem 31 K, nabral v veseli družbi v g >-stilni Josipa Polanca in Francelj Mikolič iz Scdražice 53 K, zbrala narodna družba v gostilni g. R. Fajdige pri Novi Štifti. Skupaj 434 kron. Za »narodno gledališče« Jos. Praznik, računski narednik pri vjet. del. stot. št. 177^ na bojišču 20 kron. Za »dr. Krekov spomenik« Viktor Kristan iz Dunaja 20 kron. Za »gladno slovensko, hrvatsko In srbsko deco« hranilnica in posojilnica na DobraČevi pri Žireh 50 K. srbski stotnik Andra Ivanovič v čast. vjetniškem taborišču Gru-dig pri SoLnot^radu 50 K, v imenu tovarišev in G. Kankelj iz Pulla 5 K. Skupa] 105 kron. Za »narodni sklad J. D. S.« na prijateljskem večeru dne 30. jvnija letos nabrali somišljeniki iz Zg. Pivke 26 kron. Srčna hvala! Piislopaiie I ..Slovenski Kalif. Članarina 3 K, uitanovnina 200 K Umrli so v Ljubljani: Dne 1. julija: Antonija Meixner, bolniška strežnica devica, 56 let. Radeckega cesta 9. — Josip Lešnjak, delavkin sin, 3 meseca. Zaloška cesta 13. Dne 2. julija: Adela Rumpel, zasebnl-ca, 67 let, Emonska cesta 6. — Zdenko Vah-tar, kiparjev sin, 10 mesecev, Karlovška cesta 8. Dne 3. julija: Marija Kovče, dninarica, 64 let, Radeckega cesta 9. V deželni bolnici: Dne 28. junija: Valentin Močnik, dninar, 65 let. •» Dne 29. junija: Fran Mozetič, bivši zidar, 73 let. — Anton Debeljak, drogist, 27 let. Izdajatelj ir. odgovorni urednik: VaJeatk Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«. DOBER M kapi. Ponudbe pod f,vera 3297" na upravništvo »Slovenskega Naroda-. kakor tudi druge zaplembi ne podv;-iene deželne in gozdne pridelke (maline, jagode, med itd.) kupuje po najvišim cenah. M. RANT. Krani. 2693 hi tapetama wm sprejme tvrdka J. J. Ne glas v Ljubljani. Kdor mi preskrbi ""SSft z dvema ali več sobami s kuhinjo za takoj, dobi dva para templancev. Pismene ponudbe na uprav. »Sloven. Naroda« rod: „A. B. 3302". Potrti v globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš ljubljeni, nepozabni, edini sin, oziroma nečak in bratranec Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je Vsemogočnemu dopadlo, našo nad vse ljubljeno hčerko oziroma sestrico Frifi poklicati danes ob pol 7. zjutraj, po kratki toda mučni bolezni, V nežni starosti 18 mesecev med Svoje krilatce. Trupelce nepozabne se pokoplje v nedeljo 7. t. m. dopoldne na pokopališču v Šmarji. Šmarje, dne 5. julija 1918. Friderik Gofjaia, post mojst d. žel., oče; Pasi G on al a, mati; Slavks in Kikica, sestrici. ,w@la* Vsem prijateljem in znancem, ki so nam v bolezni in ob smrti našega nad vse ljubljenega sina ozir. brata vljarski pomočnik se takoj sprejme na trajno novo delo; plača 7—10 K prt paru. Za hrano preskrbljeno. Josip Prešeren, Celovška cesta 82, Š!ška-Linbljana. 3314 kupuje I. Čater v Celju in se mu naj dopcšljejo zadevne ponudbe. — 3305 3 S VII61! ^SfcB^a1talalJFii%BrB dokazali toliko srčnega sočutja in ga na njegovi zadnji poti počastili s spremstvom, petjem in prekrasnim cvetjem, izrekamo najprisrčnejšo zahvalo. 3315 Globoko žalujoča rodbina. lil Vzame se v najem alt kupi Mihna hišica Prva jrajjjB melju, drogerija arterija, fotograf. manofalrfoTa iti Oiastv. iuijosirain prodaja stropov. Ustanovljena leta 1897. Ljubljana, Židovska ulica I. Ceniki na razpolago. I IMlaTMTJBm v Ljubljani. Ponudbe pod „R0ST3-H&2*'* na uprav. „Sloven. Nar." 2334 Slugu s kivcilD in kontoristinja se sprejmeta v večjo trgovino ▼ Ljnbifasl — Naslov pove upravništvo »Slovenskega Naroda«. 3322 Za tako]Sn nenadni Izselitvi — 1 ali 2 sob s pripadki, naj ponudi proti dobri nagradi mirni stranki pod „Stanovanje 3319" na uoravništvo »Slovenskega Naroda«. Sprejme se k^'jarrs^?^ Hrana, stanovanje v hiši. — Kje, pove upravništvo »Slovenskega Naroda«.— na prometnem kra-iu blizu kolodvora / Ljubljani se da « nafem. Vprašanja nod ,Kolođvor 32 72' na upravništvo »Slovenskega Naroda«. Prazne vreče vsake vrste in suhe goba kupuje vedno in v vsaki množini ter plačuje po najvišjih dnevnih cenah trgovska firma J. KuSlan, Kranj, Gor. Isto-tam se sprejme trgovski učene;. obstoječe iz 1 sobe in kuhinje, lično in snažno, išče zakonski par brez otrok v bližini glavne poŠte Ponudbe do 1. avgusta ped „Snaino 3295" na upravništvo »Slovenskega Naroda«. KONTORMTINJA z večletno prakso, v še neodpovedani službi, zmožna slovenščine in nemščine v govoru in pisavi, deloma hrvaščine in italjanščine, stenografije in strojepisja, eno in dvostavnega knjigovodstva ter vseh pisarniških del, želi premeniti službo. — Ozira se le na mesta, kjer bi bila oskrba v hiši. Cenjene ponudbe na uprav. »Sloven. Naroda« pod „Sontor 3303". ustnike za cigare in cigarete, •doze, žepna ogledala, bresilnike, naprsf-nike, gumbe za čevlje i. t. d. VII-1181 RuđolfBođenmliller Ljubljana, — Stari trg štev. 8. — Zaloga pohištva w VIDO BRATOVZ, Stari trg it. 4 ima vedno na zalogi vse vrste pohištva za spalnice, jedilnice, kuhinje, nadalje peresnlce, žimnice, žimo, morsko travo itd. istotam se proda glasovir v najboljšem stanju. MT Kupim vsako množino blaga za žimnice (gradi, damast) W po najvišji ceni. 3296 i i m M m m i m 1 ABSOLVENTOM I slov. trt' Šole v Trsiu iaće primerne slni.be, bodisi v mestu a!i na deželi Ponudbe pod „Marblv 3294". U me^no trgovino se sprejme ^ _ 5S >«»v__— ;'n sicer takoj. Ufa^S^^a? Prednost ima ^ v>£> 3 8, to■ z nekoliko izobrazbe, lenega veden:a in poštenih staršev. Več pove Ivan Znrc, Semič, Bclokraiina. 3203 ipim star polt, ste* late, mizo, kredenco in stole. Naslov kunca pove upravništvo »Slovenskega Njroda«. 3301 Proda se dobro ohranjeno :: moško ko Poizve se na Rimski cesti stev. 14, pri g. Gradisarin. 3311 reten ope if K J OP - i EMm ki dobro razume žganje v okrožni peči (Ringofen) se, če mogoče z lastno partijo za 2—3 mize sprejme takoj. 3284 Trboveljska premogovna družba tvorniško vodstvo Rajhenburg BqT* Spodnfe Štajersko. dobavljam le proti predplačilu (vsaj J,2, ostalo povz ) parafinske in voš-- čene kos 1.60 do 5 V «^ Ve 2.40 K. Najmanj- ša pošiljatev 100 kosov v zabojčku. Sukanec znamke »Silberst^rn« in »Koloc 1000 jardov dzt. K 430.—• 500 jardov S 200.—, 225 mtr. K 110__, 150 mtr. S 85.—, štev- 16, 20, 3D, 40, 50, 60, 70. Za event. vprašanja prosi se znamka. A. Posiriin, Cradec, Šlsjersko, Steyrerjj. 6911., Commis. „filahlata". kanec waaa^-.jRf - Tiskarskega strojnika aW sprejme tako] Narodna Tiskarna BARVA ZA OBLEKE nmcyi pobarvana izgleda in nadomesti 10 L Lil« če se pobarva le z najboljšo barvo. Vsak si lahko brez truda in stroškov prenovi obleko bodisi iz kakršnega že blaga. Najmanjša pošiljatev 10 zavit z navodilom s pošto K 10'20; trgovci 100 zavit K 40.—, 1000 zavit X 35.— za 100 zavitkov. — A. Postrtin, Gradec, Štajersko, 3teyrerg. 60 IX. Commis. „Mehlata". Odprto ! I •—12 -H Matnlna • brit Janti - ure - srebrni na ! F. ČUDEN SIN samo nasproti glav« poŠte v Ljubljani. Prijazna postreiba. je najboljši pripomoček flME3LATA"-^oka; je pridodati k vsem pekarijam, močnatim jedilom, kruhu, juham i. t d., ker zaradi tega pecivo naraste, pridobi hranljivost, izdatnost, nasitljivost, lepo izgledanje, je sredstvo proti različnim boleznim. Vsebuje 10% sladkornih, 10% masčobnih snovi. Dobi se najmanj karton s 25 zavitki.za K 75.—; pri 5 kartonih še 10% popusta. Mala prodaja je E 3'50- — Za event. vprašanja se prosi znamka. 2137 A. POSTRZIN, GRADEC, Štajersko, STETREBO. 60/11., COMMISSION „MZHLATA". ^1 01821834