T^and f-yuAuce..* NO. 175 Ameriška Domovina AMCRICAN IN SPIRIT JFORCIGN IN LANGUAGG ONLY National and International Circulation CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, SEPTEMBER 13, 1961 SLOV€NIAN MORNING N€WSPAP€R STEV. LX — VOL. LX Hurikani zavezniki v bof!i preti segregaciji! WASHINGTON, D. C. — Pri ■vsej nesreči, ki jo je povzročil hurikan Carla, je napravil ven-(*ar le tudi nekaj dolbrega. Lju-hje> ki so bili prizadeti po njegovi togoti, so neutegoma poza-hili, kakšne polti so. Ko jc bilo treba bežati pred hurikanom, so fi * * vsi pomagali, kakor so vedeli hi znali ne glede na svojo polt. Ni bilo tudi nobene organizirane razlike v raznih zavetiščih, javnih poslopjih itd, kamor so •;e begunci zatekli prve trenutke na svojem begu pred divjimi prirodnimi silami. Druga zanimivost je uspešno sodelovanje našega vremenskega satelita. Tirosa II. Vremenskim Postajam je dajal izredno dragocene podatke o nastajanju in smeri ne samo hurikana Carla, nmipak tudi vseh ostadih. Ta te. hen divjajo namreč še trije dru. gl hurikani, ki so pa daleč od naše dežele, četrti pa nastaja nekje ob zapadni afriški obali. ----------— Prepoved preskušanja atomske site ne pride Združene narode ^ ZDRUŽENI NARODI, N.Y. — Zastopniki azijsko- afriškega •'loka so sklenili, da ne morejo Podpreti pakistanskega predloga, naj se z zadevo preskušanja atomskega orožja peča na prvem mestu generalna skupščina Za predlog je bilo samo nekaj Prijateljev Pakistana, proti so hili največ tisti “nevtralci”, ki so zborovali v Beogradu. To je torej prvi “uspeh” beo-Srajske konference! Le kaj bo h temu rekel naš glavni delegat Pri ZN Stevenson, ki tako vneto zagovarja nevtralce? Naša administracija in angleška vlada sta namreč stavili ZN predlog, naj generalna skupščina čim Ploje debatira o pogodbi, ki naj Prepove preskušanje in v ta na-^en uvede zadovoljivo kon- -------o- ?tsr'ieni otrotti delajo s°tom nepotrebne stroške CLEVELAND, O. — Cleve-j^H^ka šolska uprava je objavi-’ da je imela lana $30,000 ne-P° rebnih stroškov. Toliko so y.a a namreč popravila razbitih $60 oVon°knih šolskih P051^- Za ’ Uv le Pa zmanjkalo šolskih ° rebščin. Nepridipravi so jih irn ? navadno pokradli. Tako so Slfin6 vsak šolski dan po nepotrebnih stroškov. 1 Pndatki bi morali biti resen °min vsem staršem, ki posipajo otroke v javne šole. So dr!lreč nazoren dokaz, kako ^ a o se nekateri starši brigajo ^ doinačo vzgojo otrok. Razu-Zel^0’ 50 s^arai velikokrat jo k VP.re^en^ 2 delom, da more-t0,.,ri^v družinske stroške. Toda ti h ° (''aSa morah vze- ’ da bi °troke tako vzgojili, da tati v°Stane''0 v zS0dnih letih 1CI m razbijalci tujega pre- Konec podpiranja Tita! Jugoslovanska podpora sovjetski zunanji politiki na konferenci v Beogradu je razburila predsednika ZDA Kennedya. WASHINGTON, D. C. — Pred začetkom konference nevezanih držav v Beogradu so predstavnik Titove vlade pripovedovali predstavnikom ZDA v Jugoslaviji, kako da Tito obžaluje grožnje Hruščeva z raketami in kako zaprepaščen da je zaradi sovjetske obnove preskusov atomskega orožja. Tako so v Washingtonu pričakovali, da bo nastepal tekom same konicien-ce vsaj nepristransko, če že ne bo naravnost podpiral stališča Združenih držav. Na sami konferenci je Josip Broz-Tito zagovarjal sovjetsko stališče tako v pogledu Berlina in Zahodne Nemčije, kot v pogledu razorožitve in vseh ostalih vprašanj mednarodne politike, ki so bila na dnevnem redu konference. To je predsednika Kennedya tako razljutilo, da je odredil novo “preceno” gospodarske pomoči rdeči Jugoslaviji. Doslej je ta dobila od leta 1950 iz Združenih držav gospodarske in vojaške pomoči v skupni vrednosti preko dva bilijona dolarjev. Predsednik Kennedy je dodal k svojemu podpisu novega zakona za pomoč tujini pripombe. “Moje prepričanje je, da moramo pri upravljanju teh skladov posvečati posebno pažnio in vpoštevati one države, ki imajo našp poglede na svetovno kri. za! l” Ul O že; nja. čn ° , verjetnost dežja. Tajska želi učinkovito SEATO BANGKOK, Taj. — Tajski ministrski predsednik Šarit Thana-rat je izjavil, da bi bilo dobro, ako bi se znana obrambna organizacija SEATO osvobodila vseh tistih članov, ki ne kažejo dosti zanimanja za obrambo južne A-zije proti komunizmu. Mislil je pri tem Anglijo in Francijo, ki navadno nasprotujeta stališču ostalih članov, A-merike, Tajske, Pakistana, Filipinov, Avstralije in Nove Zelandije. To je prvič, da je član SEATO povedal javno, da v organizaciji vlada že dolgo kriza, ki se da odstraniti samo z umikom Anglije in Francije. Prvi jesenski sestanek zavezniških diplomatov WASHINGTON, D. C. — Jutri se sestanejo v državnem tajništvu zunanji ministri Anglije, Francije in Zapadne Nemčije, da z državnim tajnikom Ruskom presodijo sedanji mednarodni položaj in se posvetujejo, kaj bi bilo treba napraviti, da se omili mednarodna napetost. Veliko se ne bo dalo napraviti, tako je rekel predvčerajšnjim bivši predsednik Eisenhower 38 mladim republikanskim kongresnikom, ki so ga obiskali na njegovi farmi. Tudi Ike je mnenja, da je treba predvsem pokazati odločno voljo v berlinskem vprašanju in ne poskušati reševati položaj s polovičarskimi sklepi. Sestanek ima baje namen, da da državneml tajniku Rusku primerno oporo, ko bo najbrže že prihodnji teden začel razgovore z ruskim zunanjim ministrom Gromikom, ki pride v New York kot vodnik sovjetske delegacije pri ZN. Našo bo vodil tajnik Rusk. V Beli hiši še niso opustili misli, da bi šel tudi Kennedy na začetno zasedanje ZN in tam osebno pojasnil' ameriško stališče do perečih mednarodnih problemov. Osumljenec prijet v New Orleans CLEVELAND, O. — V ponedeljek so agentje FBI prijeli Edwarda F. Spencerja in njegovo ženo Gino v New Orleansu, La., ko je hotel prodati Pontiac, ki ga je kupil junija v Clevelandu. Spencer je osumljen umora 26 let starega Louisa F. Hamblina z 370 Eddy Rd. 15. avgusta letos v Medina okraju. Okrajni šerif Medine je predložil vse potrebno za vrnitev osumljenca v Medino, kjer bo prišel pred sodišče. Zdrav niška vrednost zdravil bo morala biti napisana na omotih WASHINGTON, D. C. — Naša federalna administracija za hrano in zdravila je odredila, da bodo morale tovarne zdravil s 5. marcem 1962 napisati na omotih zdravil vse dobre in morebitne slabe lastnosti zdravil. Ta predpis bo veljal tudi za taka zdravila, ki jih smeje lekarne prodajati samo na Zdravniške recepte. Omoti ne bodo torej mogli več služiti samo kot prostor za reklamo. Nikita mrzli računar! Hitler naj bi delal iz prepričanja in impluzivno, Hm-ščev vse “preračunano.” WASHINGTON, D. C. - V Beli hiši so prepričani, da se Hruščev poslužuje Hitlerjeve prestraševalne taktike, da pa ni nikak Hitler. Ta je bili tako zaverovan sam vase in svoje veličino, da ni mogel videti dejanskega položaja. Hruščev naj bi bil mrzel računar, ki ve točno kaj dela. Tudi mržli in hladnokrvni računarji se v določenih okoliščinah radi zmotijo, posebno še, kadar jih stalni uspehi vabijo na vedno nova pota tveganja. Pomirjenje Francije in Tunizije hitro napreduje PARIZ, Fr. — Pariz in Tunis sta že sklenila, da izmenjata vse vojne ujetnike in pripornike. Par ur po sporazumu so francoske oblasti v Tuniziji izpustile 361 tunizijskih domačinov in 417 tunizijskih vojakov, dočim je tunizijska vlada izpustila 131 francoskih civilistov in jim dovolila, da se vrnejo na svoje domove in posestva. Pričakujejo, da bo hitro dosežen tudi kompromis o svobodnem dostopu v francosko vojaško luko v Bizerti in o načelnem vprašanju, kako dolgo bo Francija še ostala v vojaški luki in sosednem letališču. Kot se vidi, bi Burgibo rad hitro končal ta spor. Skušnja z beograjsko konferenco nevtralcev, gospodarske težave, ameriški nasvet in pričakovanje novih pogajanj med Francijo in Alžirijo so mu odprle oči. ------o----- Ljudožrci v Kongu še niso izumrli LEOPOLDVILLE, Kongo. — V Kongu se je pripetil čuden slučaj. Pripoveduje ga londonski časopis “The People.” Nelki južnoafriški oficir je peljal ranjenega angleškega voja-ka skozi džunglo v bližnjo bolnico. Med poltjo ju je zmanjkalo. Vse uradne poizvedbe rdso mogle dognati ničesar. Oče oficirja se ni dal pomiriti, šel je sam v kraj, kjer sta izginila oficir in vojak, in dognal, da so ju ujeli ljudožrci in seveda tudi po. spravili. Vse to se je zgodilo v provinci Katanga, ki je slovela kot ena izmed “kulturnih” kongoških nrovinc. FRANCOSKO LETALO SE JE P0NESRECIL0G7 MRTVIH! Francosko potniško jet letalo Caravelle na poletu iz Pariza v Rabat v Maroku se je ponesrečilo v megli komaj tri milje od letališča. Vseh 71 potnikov in posadka je mrtvih. RABAT, Maroko. — Sinoči je zadela nesreča jet f. ot-niško letalo Caravelle Air France letalske potniške družbe. Letalo je bilo na poti iz Pariza v Rabat v Maroku, ko je kake tri milje pred ciljem padlo na tla in se vnelo. Reševalci so prišli na mesto nesreče šele pol ure potem, ko sc je ta zgodila, ker je vsepovsod ležala gosta megla. V letalu je bilo 71 potnikov, med njimi šest otrok in en dojenček, ter šest članov posadke. Reševalci so našli le ostanke gorečega letala in več močno ožganih trupel ponesrečencev. IKljub gosti megli so reševalci našli večje število močno ožganih trupel ponesrečencev v bližini gorečih ostankov letala. Veliko potnikov je bilo Francozov, med njimi Pierre Laurent, gospodarski svetovalec francoskega poslaništva v Rabatu, Nadine Clouzet, načelnica Agence Central de Presse v Rabatu. Vzrok nesreče ni še znan. Vesti o tem, da bi se letalo zadelo v napeljavo visoke napetosti, niso potrjene. Ta nesreča je že tretja v tem mesecu. Pred tremi dnevi je bilo 83 mrtvih, ko je padlo pri Shannonu na Irskem v morje letalo s 83 osebami na krovu, 1. septembra pa je bilo 78 mrtvih, ko je padlo na zemljo potniško letalo Constellation nedaleč od Chicaga, nekaj minut potem, ko se je dvignilo s tamkajšnjega letališča. To je bila druga nesreča letala Caravelle. Prva se je dogodila januarja 1960, ko se je letalo te vrste zaletelo v nek hrib blizu turške prestolnice Ankare. Beg iz Vzhodne Nemčije BERLIN, Nem. — Kljub postavitvi “kitajskega zidu” med Zahodnim in Vzhodnim Berlinom komunistom ni uspelo popolnoma ustaviti beg iz vzhodnega dela mesta v zahodnega poleg drugih beguncev so tekom zadnjih dni trije prodrli v tovornih avtomobilih zidano zapreko in se zapeljali v Zahodni Berlin. Ndkaj beguncev je našlo pot iz Vzhodne Nemčije v Zahodni Berlin tudi po drugih potih, vendar je število beguncev zelo majhno, ker je beg zelo tvegan in prehodi povsod skrajno paz-jljivo zastraženi. Zadnje vesti Londončani premišljujejo o mednarodnem položaju LONDON, Vel. Brit. — Se pred ndkaj tedni so bili Londončani vsi vneti za pogajanja z Modkvo, grdo so gledali na vse tilste, ki niso bili taki optimisti, posebno na Ameriko in njeno javno mnenje. Angleška vlada jih ni mogla prepričati, da Hruščev igra tvegano igro, ki mu lahko spodleti in prinese vsemu svetu novo svetovno vojno. V nekaj tednih se je položaj v Londonu čisto spremenil. S komurkoli se razgovarjaš v lon-donških gostilnah, v avtobusih, v železniških vozovih, vsakdo misli in govori drugače kot. pred par tedni. Takrat je bil še zaverovan v svoje pivo po delu, v svoje sestanke s prijatelji, kjer je bilo največ govora o lokalnih dogodkih in seveda o športu. Po. litičnim razgovorom se je Londončan takrat izogibal; če je pa že moral govoriti o njih, je na- vadno ponavljal svoje stališče: jezil se je na Ameriko, godrnjal nad domačo vlado, zagovarjal aazgovore z Moskvo. Danes veje v gostilnah, na avtobusih in v železniških vozovih drug veter. Povsod obravnavajo zunanjo politiko s čisto novih vidikov. Za “krizo tovariša Hruščeva” ne dolžijo povsod več ameriške nepopustljivosti, domače neodločnosti, ampak komunistično napadalnost. Londončan je prišel do zavesti, da se sedanja kriza tiče tudi njega osebno in ne samo domačih in tujih politikov. Razdelitev Berlina na dva de. la, obnova preskušanja eksplozij atomske sile in klicanje na korajžo od strani Hruščeva, vse to je zbudilo Londončana in ga pripravilo, da je začel realno presojati angleški položaj v med. narodni krizi. Posebno ga je zjezil opomin Hruščeva angleškemu narodu, naj nikar ne ve- že svoje uvode na ameriško. Tak nasvet pomeni zanj vmešavanje Moskve v angleško zunanjo politiko, torej ravno od uste strani, ki ji London priznava najmanj pravice do takih nasvetov. S tisto hitrostjo, ki z njo raste nerazpoloženje proti Moskvi, popušča kritiziranje Amerike. Londončani ne godrnjajo več nad Ameriko, kar je bilo preje že kar obvezna navada. Izjeme se seveda najdejo še zmeraj. Na skrajni levici in desnici je še zmeraj dosti, ljudi, ki valijo na Ameriko vso krivdo v katerikoli zadevi. Vendar se med njimi tudi pojavljajo glasovi, ki trdijo, da so vsega tega Krivi Nemci. Ker že morajo nekam preusmeriti svoje antipatije do Amerike, so jih proti Nemčiji. Razlogov najdejo dosti v zgodovini našega stoletja. Londončani so ostali kritični do svoje vlade. Trdijo, da jih premalo informira o sedanjem mednarodnem položaju. Pravijo, da v tem oziru dela istr; napake kot 1. 1914 in 1. 1939. že sklicevanje na ta leta dovoljuje domnevo, da Londončani mislijo, da so danes na istem kot v letih 1914 in 1939. Da radi tega ne zabavljajo, ampak mirno sodijo dogodlko, torej tudi atomske bombe, ako bodo propadli vsi poskusi, da bi bil svetu ohranjen mir, ni samo ponoven dokaz, kako hitro se strezni Anglež, alko vidi pred seboj pravo nevarnost, ampak tudi dokaz, da misli, da sedanja nevarnost za mir ni nič manjša kot v omenjenih dveh letih. Za narod, ki je prestal bombardiranja zadnje svetovne vojne, pomeni tako stališče nekaj junaškega in občudovanja vrednega, pa naj drugače mislimo o angleški politiki še tako kritično. ELIZABETHVILLE, Kongo. — Tod je prišlo do ostrega triurnega boja med katanško policijo in četami Združenih narodov. Združeni narodi so dobili nalogo, da pripravijo Čoinbej;. za odhod v Leopoldville, kjer naj bi se srečal z glavnim tajnikom ZN Hammarskjoeldom. ki pride danes tja na povabilo predsednika kongoške vlade Adule. Čombe se je skril, da ga ne bi ZN odvedli v Leopoldville s silo. V boju med domačini in četami ZN je bilo okoli 20 mrtvih. WASHINGTON, D.C. — Sovjetska zveza je izvedla včeraj zjutraj na področju Novuje | Zemlje v Arktiki! sedmi preskus jedrskega orožja v sedanji vrsti. Njegova jačina jc bila enaka razstrelitvi več milijonov ton običajnega razstreliva; je bila torej po vsej verjetnosti vodikova bomba. VANDENBERG LET. OPORIŠČE, Calif. — Letalske sile so poslale na pot okoli Zemlje u-metno luno Razkrivač XXX. Upajo, da bodo prestregli instrumente, ki so v posebni kapsuli nameščeni v glavi u-metne lune, ko jih bo ta odvrgla proti zemlji. TAIPEJ, For. — Tajfun Pamela je udaril preko severne For-moze, nato na prešel dalje na kitajsko celino. Na Formozi je pustil za seboj poleg ogromne materialne škode tudi 100 mrtvih. GALVESTON, Tex. — Hurikan Carla je sprožil včeraj vrsto tornadov, katerih dva sta zahtevala skupno 12 mrtvih: 6 v Galvestonu in 6 v Jonesboro, La. Hurikan jc izgubil dober del svoje moči, ko je udaril v notranjost dežele, vendar u-tegne povzročiti še veliko škodo. Spremljajo ga veliki nalivi, ki povzročajo nevarnost poplav. WASHINGTON, D. C. — Združene države so zavrnile sovjetsko stališče, da je Vzhodna Nemčija odgovorna in pristojna za vsa potovanja zaveznikov v Vzhodni Berlin. Na tako stališče se je postavila ZSSR v odgovoru na note zahodnih sil sovjetskemu poslaniku Pervuhkinu pri vladi Vzhod. Nemčije. CIUDAD TRUJILLO, Dom. rep. — Včeraj je prišlo tod do hudih protivladnih demonstracij, ko je bil napovedan prihod komisije Organizacije ameriških držav. Oblasti so nastopile proti demonstrantom s tanki in letalsko pehoto. Štiri osebe so bile mrtve, več ranjenih. WASHINGTON, D.C. — Predsednik Kennedy se bo danes ponovno sestal s predsedni- Iz Clevelanda in okolice Pozdravi iz Slovenije— Josip in Ivanka Svete, dobro poznana rojaka iz Loraina v Ohio, pošiljata svojim prijateljem in znancem pozdrave iz Ljubljane. Seja— Podr. št. 15 SŽZ ima nocoj ob 7:30 sejo v SND na E. 80 St. Rokoborba— V četrtek zvečer bodo v Areni nastopili zopet znani rokoborci: brata Tolos proti Bearcat Wrightu in Bobu Brazil, Japonca Keomuka se bosta borila ločeno, Sato proti Dicku Beyerju, Taro proti Billy Lyonsu. K molitvi— Članstvo Društva presv. Srca Jezusovega št. 172 KSKJ je vabljeno nocoj ob 7:30 v Grdinov pogreb, zavod k molitvi za pok. Zdravka Kranjc, jutri pa k njegovemu pogrebu. Ne bo seje— Društvo Collinwoodske Slovenke št. 22 SDZ ne bo imelo danes seje. Prihodnja redna seja bo v oktobru. Zadušnica— Jutri ob šestih zj. bo v cerkvi sv. Kristine na E. 222 St. sv. maša za pok. Josepha Cinco ob 2. obletnici smrti. Razprodaja— Pri Perry Home Improvement na 1101 Norwood Rd. je te dni v teku razprodaja vinilskih ploščic za oblaganje podov po posebno ugodnih cenah. Pogreb— Pogreb pok. Zdravka Kranjc bo jutri zjutraj ob 8:15 iz Grdi-novega pogreb, zavoda na E. 62 St. v cerkev sv. Vida ob devetih, nato na Kalvarijo. ------o------ Nova brazilska vlada je sredinska koalicija BRAZILIA, Brazil. — Nova brazilska koalicijska vlada je sestavljena iz štirih sredinskih strank, med njimi je tudi kr-ščanskodemokratska, ki ima e-nega ministra. Najmočnejša je socijalistična, ki ima ministrskega predsednika in tretjino ministrov. V vladi sedi tudi več prijateljev in pristašev bivšega predsednika Quadrosa, med njimi sta finančni in zunanji minister. Druga značilnost nove koalicijske vlade je v tem, da zastopajo armado, vojno letalstvo in vojno mornarico novi generali; tisti, ki so nasprotovali sedanjemu predsedniku Goulartu, so se morali umakniti in preiti v vojaško operativno službo. Levičarji in desničarji so glavni nasprotniki sedanje koalicijske vlade. kom Indonezije Sukarnom in predsednikom republike Mali v Afriki Keito, ki sta mu prinesla r e s o 1 učijo beograjske konference nevtralcev. Resolucija poziva predsedniku ZDA naj se sestane s predsednikom sovjetske vlade Hru-ščevim in reši sedanji spor o Berlinu in Nemčiji mirnim potom. DETROIT, Mich. — Razgovori med General Motors Corp. in Unijo avtomobilskega delavstva so se zopet zataknili in nihče ne ve, kdaj bo sedanje stavke okoli 250,000 delavstva General Motors Corp. konec. — V Clevelandu stavkajo v Chevrolet tovarni v Parmi in pri Fisher Body na Coit Rd. r RHERISKS DOMOVINA, SEPTEMBER 13, 1961 Ameriška Domovi ima 3 VI > 1/ I C- Tl V . MO VII till? St Clalr Ave. .— HEnderson 1-0628 — Cleveland d, Ohio National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA I Za Zedinjene države: $12.00 na leto; $7.00 za pol leta; $4.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Zed. držav: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Petkova izdaja $3.00 na leto SUBSCRIPTION RATES i United States: $12.00 per year; $7.00 for 6 months; $4.00 for 3 months Canada and Foreign Countries; $14.00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Friday edition $3.00 for one year Second Class postage paid at Cleveland, Ohio No. 175 Wed., Sept. 13, 1961 Pred premirjem s Kubo? Zadnje tedne je nekam čudno tiho na Kubi. Nobenih senzacij ne dobimo več iz Havane. Ne bi mogli reči, da tam ni takih dogodkov, ki jih dopisniki lahko porabijo za senzacije, toda jih ne porabljajo na željo našega državnega tajništva. V tajništvu se namreč pečajo že dolgo z mislijo, da je treba naše odnose z Kubo na nek način uredili, ne morda ravno tako, kot bi želeli, ampak vendarle v taki obliki, da nam Kuba ne bi bila samo v nadlego. Ponesrečena invazija na Kubo v letošnjj pozni spomladi je prisilila državno tajništvo, da podvrže ponovni presoji vso našo politiko do Kube, kajti pokazalo se je, da ni bila zmeraj ne dalekovidna ne pravilna. Vsaka presoja je stvar dolgega premišljevanja v popolnem miru. Le takrat je mo goče nepristransko pretehtati vse okoliščine, ki smo jih do sedaj premalo vpoštevali in ki bi mogle imeti dober vpliv na razvoj naših odnosov do Kube. Zato se je državno tajništvo očitno odločilo za taktiko premirja in izolacije Kube. Nova taktika je že dala nekaj uspehov. Naši diplomaciji se je posrečilo, da je Kubo precej izolirala vsaj v Latinski Ameriki. Sedem držav v Latinski Ameriki je pretrgalo diplomatske zveze s Kubo, dve sta odpoklicali svoja poslanika, nekaj jih drži s Castrom samo formalne stike. Samota ni priljubljena med ljudmi, najmanj jo cenijo diktatorji, posebno, če je dolgotrajna in škodljiva. Tudi Castro je prenaša zelo težko iz dveh razlogov. Pred dobrim letom dni se še ni zmenil zanjo, upal je, da bo dobil med komunisti izredno dober nadomestek. Se je zmotil. Komunisti so imeli zanj vse polno lepih besedi in časti, pomagali so širiti njegov ugled in njegovo slavo, toda vse skupaj so hoteli izrabiti tudi v svojo partijsko korist. Čim bolj je Castro lezel v komunistične mreže, tem bolj je ponehavalo iskreno prijateljstvo in se spreminjalo v partij-sko-poslovno. Castro je uvidel, da je zanj prijateljstvo s sosedi v Ameriki več vredno kot prijateljstvo z Moskvo, Peipingom in rdečimi sateliti. Skušal se je in še zmeraj se skuša znova približati Latinski Ameriki preko ostankov svojih prijateljskih zvez v raznih južnoameriških prestoli-cah. Posebnega uspeha pri tem ne žanje. Nihče se noče radi njega zameriti Washingtonu, vsak se boji, da bi njegovo prijateljstvo s Castrom samo odprlo vrata komunistični podtalni propagandi in rovarjenju. Drugi razlog so gospodarske težave, ki so se rodile za Kubo iz izolacije. S politično izolacijo je zmeraj povezan gospodarski bojkot, včasih stoodstoten, včasih samo delen. Kubanske gospodarske vezi z ameriškimi državami so dosegle dno; kar jih je še, odumirajo. Castro je upal, da mu bo komunistični svet dal vse to, česar ne dobi v svobodnem, pa se je tudi tu urezal . Glavne kubanske gospodarske težave so sledeče: Sladkorja ne more Kuba nikamor prodati niti po tržni ceni. Ima ga na zalogi nad milijon ton, ji primanjkuje skladišč, z blagom pa ne ve kam. Komunisti ji nočejo priskočiti na pomoč. Požira sline, kadar pomisli, kako lepo je bilo takrat, ko ji je naša dežela odjemala vsako leto ves odvisni sladkor in ga še plačevala nad svetovno ceno. Takih časov si na skrivaj želi nazaj. Na Kubi imajo poleg sladkorja samo še kruha in riža 'dovolj, vseh drugih predmetov prehrane primanjkuje, še bolj manjka tistega industrijskega blaga, ki je navadno prihajalo od nas. To čuti ves kubanski narod, rad bi godrnjal, pa si ne upa. Na drugi strani pojenjuje industrijska proizvodnja, ker ji manjka surovin in rezervnih delov za obrabljene tovarniške stroje, mazilnih olj in drugih obratnih potrebščin. Ljudje najbolj pogrešajo meso in svinjino, občutno jih tare tudi pomanjkanje obleke, čevljev, soli in mila. Castro prodaja v našo deželo še zmeraj nekaj tobaka in sočivja, kar mu da okoli $65,000,000. Teh dolarjev ne more vporabiti za hrano in ostale predmete dnevne vporaoe, varovati jih mora za nakup nove plemenske živine; kar je bilo domače, so jo v prvih mesecih revolucije skoraj vso poklali. Nekaj denarja mora žrtvovati tudi za nakup zdravil. Politična osamljenost, gospodarski bojkot in razočaranje nad požrtvovalnostjo rdečin prijateljev, so Castra pripravili do tega, da je začel premišljevati, kako in kam. Začel je iskati pota iz zagate, kar priča par značilnih dogodkov. Na konferenci v Punta del E ste je njegov zaupnik potratil največ časa z obnovo starih vezi med Kubo in južnoameriškimi državami. Pri tem ni zamolčal, da rabi te zveze, da bi popravil kubansko gospodarstvo. V Havani je Castro organizira! ogromno zborovanje ne za propagando, ampak v ta namen, da bi voditeljem gospodarstva odkrito povedal, v kaki gospodarski zadregi se nahaja Kuba, H da ni nobenega upanja, da bi se kmalu izmazala iz težav, česar ni povedal, pa vedo vsi Kubanci: komunistične države ne izpolnjujejo svojih trgovskih obvez, ne dobavljajo ne potrošnega blaga v dogovorjeni kakovosti, ne strojev in opreme zo tovarne. Zdi se nam, da se Castru počasi odpirajo oči, kot so se odprle Naserju v Kairu, Kasemu v Bagdadu, republiki Kongo itd. Priznava lastne napake, ne napoveduje pomoči od komunističnih držav, ne razgraja več nad “kapitalisti ’ s staro gorečnostjo. Da je postal previden, se sodi lahko tudi po tem, da je v Beograd poslal predsednika kubanske republike. Ni hotel iti sam, kar pri diktatorjih zmeraj nekaj pomeni. Naša administracija premišljuje o takem kubanskem položaju in zaenkrat ne izrablja Castrovih težav. V malih stvareh mu gre še celo na roko, kot na primer pri urejevanju malih sporov v pomorskem in zračnem prometu. Zato je Castro obljubil, da nam radi naše vojaške luke v Guantanamo ne bo delal nobenih komedij. Razumljivo je, da vse to strašno razburja Castrovo opozicijo na Kubi in tisto med kubanskimi političnimi begunci v vseh ameriških državah. Bojijo se, da jih bo Washington pustil na cedilu in napravil s Castrom “politično kupčijo.’’ Čisto izključeno to ni, so pa deloma sami krivi; zakaj se pa med seboj tako nemarno prepirajo? Begunski strah je upravičen. Ako se je Washington sprijaznil s Titom, zakaj se ne bi s Castrom, saj Castrov komunizem še dolgo ni tako pristen kot Titov. BESEDA IZ NARODA Zanimivosti iz Milwaukee conception church v s«bnt„ is. septemibra 1961 v Clevelandu. Milwaukee, Wis. — V nedeljo, 27. avgusta, je društvo Triglav s svojim lepo uspelim piknikom imelo priliko pokazati mnogoštevilnim gostom, svoj park, ki so ga članice, člani in mladina, tokom par mesecev trdega dela, preuredili, očistili in okrasili z rožami, talko da je pri vseh, posebno pa še pri naših staronase-Ijencih izval veliko navdušenje in pohvale. Radovedno so spraševali, kdo je vse to napravil? To so napravile pridlne in delavne rOke članic in članov ter naše mladine. Vse priznanje zaslužijo pridni člani, ki se niso ustrašili prijeti v roke krampa, lopato in žago ter težkega dela. Te delavne roke so bile roke predsednika Franca Mejača, Jakoba Modica, Ivana Bambiča, Ornika Jožeta, Jakoš Ivana. Rozine Franca, Menčaka Franca, Limoni Janeza) Rifelj Janeza, Coffelta Ralfa, Strmšeka Toneta, Kunovarja Ivana in Vesela Ludvika. Vise tem članom in njih ženam ter ostalim, ki od časa do časa pomagajo pri urejevanju našega parka, prisrčna hvala ter pogumno naprej. * V prijateljski družbi in v veselem razgovoru smo se na tem pikniku izvrstno zalbavali. Točaj Muršec Jože je pridno točil hladno pijačo, za jedačo pa so se brigale gospe Vesel Justi, Kerta Majhenič in Marija Mernik. Mnogo ostalih članic je pomagalo društvu s tem, da so napekle in darovale izvrstne — potice, torte in druge sladkari j e. Po parku se je razlegala tudi harmonika, ki jo je nategaval veseli Edi Zorc. še pozno v mraku se je slišala naša lepa in vesela slovenska pesem. Ko je luna že visela visoko v zraku, smo se izredno zadovoljni vračali na svoje domove. Tudi naša mladež, naši otroci, ki so naša sreča in bodočnost, so se na tem pikniku imenitno zabavali. Njih velika prijateljica gdč. Frances žužek jim je pripravila zabaven popoldan okiog velikega ognja, kjer so rajali, pokli mlado koruzo in sladkarije. Tudi nekateri starejši so se pridružili temu otroškemu veselju, ter se tako spominjali svojih otroških let. Tudi otroci ne Po mederiih tednih si bosta u-Gitvarila zakonsko gnezdo v Milwaukee. Novaporočencema iskreno čaistitamo, želeč, da ju Bog blagoslovi s čvrstim zdrav-jem) srečnim in zadovoljnim življenjem. * Zadnji teden v avgustu je bil v Milwaukee vsakoletni državni velesejem, oz. “State Fair,” ki ga je radi krasnega vremena obiskalo rekordno število ljudi, ki so bili izredno zadovoljni z razstavo. Poleg športnih atrakcij so bili ljudje zelo navdušeni nad nastopom filmskega igralca in cowboy a Roy a Rogersa, ki je s ovoj o skupino žel veliko odobravanja. • Ko je lanskega leta stopil v za. služeni pokoj štajerski rojak ing. Janko Dolinar, ni pričakoval, da bo letos 1. avgusta dobil tovariša upokojenca in to v gorenjskem rojaku ing. Petru Rozmanu. Da, čas beži in starost je neizbežna. Jeseničan in bivši jugoslovanski višji mornariški častnik ing. Peter Rozman, ki je bil zadnja leta zaposlen v neki milwauski tovarni, je od šel 1. avgusta 1961 v zasluženi pokoj in s tem v zadnji del človekove dejavnosti in življenja. V mladih letih si je današnji upokojenec Peter, posvetil z vsem srcem vojaškemu poklicu. V teh njegovih lepih in plodnih letih bogatega življenja, še z da-leka ni sanjal, da bo moral radi neusmiljene in krivične živ Ijenslke usode po II. svetovni vojni — preiti s tisoči drugih, vso trnjevo pot Golgote — in da bo v Ameriki prejemal po kojninslko plačo v dolarjih. Spoštovanemu in veselemu upokojencu ing. Petru Rozmanu želimo še mnogo let zdravja ter lepih in prijetnih dni. Isto želimo tudi ing. Janku Dolinarju. Pozdravljena! m Pred kratkim sem prebral zanimivo knjigo slovenskega duhovnika - emigranta v Kanadi g. Branka Bohinca — “Pred vrati pekla,” — kjer opisuje strašna in resnična doživetja po revoluciji v domačem krajui kjer je bil zaprt po raznih ječah, lačen, ponižan in obsojen na prisilno delo. V lepi in zgoščeni sloven. bodo pozabili tega zabavnega eki besedi je rev. Branko Bohinc" piknil a. Hvala vsem, ki- s0 nanizal nečloveško pot slov. du- pripomogli k tej prijateljski slovenski zabavi v triglavskem parku. • Znani milwauški kulturni delavec Louis Ivanchich, sin slovenskih staršev ge. Justine in polk. Lojzeta Ivanchicha ki s svojo sestro Dolores vodi slovensko rodio — uro, se je zatrdno odločil, da bo prestopil iz samskega življenj^ v zakonski stan. Za zakonsko družico si je izbral zalo Patricio Ann Mapk iz Clevelanda. Večno zakonsko zvestobo si bosta obljubila pri po- telju K. Maiuserju za njegova pisateljskega ustvarjenja. Na ta velik uspeh smo ponosni tudi mi Slovenci posebno v zamejstvu. Z druge strani, kot poroča g. Sever, pa nam ne dela časti — še sram nas mora biti, — da radi borih par dolarjev nismo v sta-'nju podpreti pisatelja Karla [Mauserja, da bi nekatera nje-’g;Ova dela, ki so že natiskana v j drugih jezikih, tudi bila natiskana in dana na svetlo v slovenski knjigi. Mnenja sem, da ne leži vsa krivda te brezbrižnosti in mlačnosti do slovenske knjige samo na nas rojakih in bravcih širom Amerike, — temveč je tudi nekaj krivde pri naših mero-jdajnih Slovencih v Clevelandu, ki bi se morali prebuditi in začeti z propagandno akcijo iz ameriške slovenske metropole, bele Ljubljane. * , V gornjem delu polotoka države Michigan se je preteklo nedeljo v avtomobilski nezgodi smrtno ponesrečil srbisiki douro-voljec in. veliki prijatelj Slovencev 40-letmi Mihajlo Saraman-dič, ki je živel s svojo rodbino v Milwaukee. Pokojnik je1 rodom iz Smedereva v Srbiji. V Ameriko je prišel iz Nemčije leta 1950. Zapušča težko ranjeno ženo in 2 otroka, ki se nahajajo v bolnici. Pokojni Mihajlo je pokopan na srbskem pokopališču v Liibentyvilile v Illinois. Naj mu bo lahka ameriška zemlja! ¥ Podpredsedniku plesne skupine Slovenski Nagelj in članu Triglava g. Marjanu Zoviču je njegova žena Olga 22. avgusta t. 1. povila petega otroka in to krepkega sinčka, ki je dobil pri krstu ime Pavel. Ponosnemu očetu Marjanu in srečni ženi Olgi iskreno častitamo ter želimo visej rodbini čvrstega zdravja in vse dobro. * Društvo Triglav pripravlja za nedeljo 29. oktobra v dvorani sv. Janeza, otvoritveno predstavo, odlično Molierovo komedijo “Namišljeni bolnik,” v režiji Vlada Kralja. Na to predstavo že danes opozarjamo vse naše rojake in prijatelje. L. G. ------o------ Vpisovanje v Slovensko šolo pri Dariji Vnebovzeli Cleveland, O. — Počitnice so minule, mladina hiti zopet vsako’jutro v svoje redne šole, da nadaljuje svoje učenje tam, kjer je bilo prekinjeno junija. Tudi Slovenška šola ne sme izgubljati časa, hitro pretečejo tiste sobote in treba jih je izkoristiti! Starši, zanimajte in potrudite se, da bodo vaši otroci j Celzija), ne more biti neugod- cih slovensko zavest in slov enakega duha. To bomo storili najbolje, ako bodo otroci hodili v slovenske šole in bodo vedeli kam spadajo. Saj celo državne in druge oblasti in udruženja z zanimanjem in odobravanjem opremljajo pokrete raznih narodnosti v našem narodnostno tako pisanem mestu in smo lahko ponosni na to, da vedo tudi za nas. Ne zanemarite prilik, ki vam jih nudijo slovenske šole s,poučevanjem vaših otrok v slovenščini. Vpisovanje v Slovensko šolo pri Mariji Vnebovzeti bo v soboto, 16. septembra, ob 10. uri predp. za vse otroke, kakor je bik) objavljeno že v nedeljskem iarnem oznanilu in naročeno, naj tisiti, ki imajo knjige doma, prinesejo te s seboj. Pričakujemo stoodstoten odziv! J. p. Or. Bogdani lovak - mm dpidor chikašške •mirni® Carbondale, 111. — Slovenski rojak dr. Bogdan Novak je dobil prvega septembra doktorski naslov na chikaški univerzi. Bogdan Novak ni neznana o-sebnost med Slovenci. Zdaj si je po večletnem vstrajnem delu pridobil naj višji znanstveni naslov, potem ko je uspešno branil doktorsko disertacijo iz moderne zgodovine “O etični in polhični borbi v Trstu v letih 1943 do 1954.” Moderna ruska in evrop. ska zgodovina sta glavni polji njegovega zanimanja ter namerava v tej smeri nadaljevati svoje znanstvene napore. Kolega Bogdan se je z veliko vztrajnostjo prebijal v ameriški svet. Med vojno je dokončal pravne študije na ljubljanski univerzi; v prvih letih po vojni je služboval kot učitelj in profesor na slovenskih šolah na Goriškem in Tržaškem. Po prihodu v Ameriko se ni ustrašil začeti nove stroke, ki mu je bila po njegovem zanimanju blizu. Leta 1955 je debegel Master Degree iz zgodovine na Loyola univerzi v Chicagu s tezo o “Avstrijsko - slovenskem mejnem vprašanju na pariški mirovni konferenci leta 1919.” Po dveh letih službovanja v Kaliforniji se je leta 1957 vrnil v Chicago, tokrat na svetovno priznano chi-kaško univerzo, kjer je pod težkimi pogoji dokončeval svoje znanstveno delo o Trstu. Preteklo leto je tudi že pričel poučevati na Roosevelt 'univerzi v Chicagu in na oddelku Indiana univerze v Garyu. Za temi skromnimi življenjskimi podatki se skriva dolga zgodba vstrajnega slovenskega rojaka, v Ljubljani rojenega Štajerca, ki mu je bilo in mu je delo za slovenske stvari vseh naporov vredno prizadevanje. Četudi zaposlen s študijem in delom v šolah, ga je bilo vendar mogoče pogosto videvati pri. pripravljanju slovenskih prireditev in nastopov doma, na Tržaškem in v Ameriki. Bogdan Novak se odlikuje po jasnem slovenskem prepričanju ter vztrajni znanstveni vnemi pri iskanju zgodovinske resnice. Kdorkoli je kdaj v tujem svetu kaj takega poskušal, bo vedel, kako nehvaležna naloga je to in kako sam nase je navezan rojak, ki se tega loteva. Prijatelji in znanci žele novemu doktorju mnogo uspehov in obilo zadovoljstva v nadaljnjih prizadevanjih. Jože Velikonja. lopla in mrzla lla Lesena tla se ogrejejo do določene temperature štirikrat hitreje kot beton Kamnita in betonska tla veljajo za “mrzla”, o lesenem podu pa pravimo, da je topel. Kako je to mogoče, če imajo tla obeh vrst isto temperaturo, če so na primer v istem prostoru? Odgovor na vprašanje je pomemben za graditev stanovanj, tovarniških poslopij in pisarniških prostorov, zato so se z njim ukvarjali v inštitutu za tehnično fiziko v Stuttgartu, kjer so skušali ugotoviti zvezo med vrsto in temperaturo tal ter občutkom udobnosti. Takoj za začetek: čista domišljija je ugotavljanje razlik med “toplimi” in “mrzlimi”, če v čevljih stojimo na tleh z določeno temperaturo. Če je temperatura primerna (17-18 stopinj tudi letos obiskovali Slovensko šolo, da si pridobe vsaj najnujnejšega znanja slovenščine v branju in pisanju in v umevanju slovenske besede ter se seznanjajo z našo domovino on-Kraj morja. Prva vaša skrb pa mora seveda biti slovensko govorjenje v domači hiši, predvsem z vami, starši. Ako ne bo otrok, ki Obvladajo slovensščino, bo naš narodni živelj tu izbiral le prehitro. Kje ho naš naraščaj za bodoče slovenske zbore in igralske družine? Saj ravno naše slovenske prireditve nam dajo priliko, da prrdemo skupaj kot otroci iste velike družine, da se v nas zopet poživi ljubezen do našega naroda. In sedaj, ko se zopet prične dciba odrskega življenja, pripeljite s seboj tudi vaše že odraščajoče otroke, da bodo uživali lepoto slovenske besede in do- nega občhtka, pa naj so tla lesena ali betonska. Drugače je seveda, če smo bosi: zdi se nam, da so cementna tla hladnejša kot lesena, čeprav toplomer pokaže enako temperaturo. Prostovoljci v perlonskih nogavicah in nizkih čevljih s tankim podplatom so za poskušajo stali štiri ure v določenem prostoru. Tehniki so ugotavljali temperaturo stopalnih blazinic in odvod telesne toplote skozi usnjene podplate. Po mnenju dr. Franka je občutek ugodja ali neugodja odvisen izključno od stopnje ohladitve teh1 blazinic. Pri poskusu sta dve ločeni grelni napravi ohranjali stalno temperaturo tal in zraka v poskusnem prostoru. Na hladnih tleh je bilo takole: pri ohladitvi za šest stopinj so se ljudje še počutili ugodno, ohladitev za 6 do 9 bili vpogled v domače slovensko Popinj so ocenili kot ‘udobno življenja, ki ga prikazujejo na- ročni sv. maši v “Immaculate! je čast in veliko priznanje pisa- hovnika, ki kljub strašnemu duševnemu in telesnemu trpljenju ni izgubil vere v Boga in svoj “jaz.” Knjiga stane $2 in $2.50 in se lahko naroči pri g. Mejaču Franju, 2049 So. 69. St. Milwaukee, West Allis, Wis. * Ker sem se ravno dotaknil slovenske knjige, sem se spomnil na pred tedni napisan članek v AD od prof. F. Severja, ki omenja, da so mnoga književna dela našega odličnega zamejskega pisatelja Karla Mauserja prave-' v njih zanimanje 's prepričljivo Beton ni pri isti temperaturi dena v mnoge druge jezike. To in ljubeznjivo besedo. j prav nič “hladnejši" — v smislu ■Gojimo in ohranjujmo v riro- počutja — od lesenih tal, če člo- rodme igre. Ljubek je sicer pogled na vaše malčke, ki so Kot pomladne cvetke posejani med gledalci, — a kje ostajajo vaši odraščajoči? Tistih zelo pogrešamo. Vi starši site tisti, ki jim morate dati pobudo in vzbuditi delno hladno” znižanje temperature za 9 do J 1.5 stopinje so občutili ko “mraz”, počutje pri nadaljnjem ohlajanju pa so o-značevali z izrazom “ledenica”. Nogavice in podplati so določena zaščita, pa naj človek stoji na lesenih ali kamnitih tleh. vek ni bos, čas pa je vsekakor določen činitelj. Pri sobni temperaturi 20 stopinj Celzija in pri temperaturah tal nad 18 stopinj so se ljudje počutili ugodno tudi še po štirih urah, pri nižjih temperaturah pa so se gibale njihove izjave med pojmom “hladno” in “ledeno”, in sicer pri 4-8 stopinjah že ob koncu prve in vso drugo uro, pri 8-14 stopinjah pa šele proti koncu tretje oziroma med četrto uro. Pri talnem segrevanju prostora ima čas določen vpliv, ker se segrevajo betonska tla bistveno počasneje kot lesena; temperatura betonskih tal se povzpne na 17 stopinj šele po 18 urah, lesenih pa že po štirih. V tem primeru nam torej lesena tla mnogo prej zagotovijo občutek ugodja. Poskuse so strnili v ugotovitev: za stanovanja se bolje obnesejo lesena tla, ker so ljudje pogosto bbsi (zlasti otroci), Pa tudi zato, ker kurimo peči v presledkih; v delovnih prostorih s stalnim sezonskim ogrevanjem pa so cenejša betonska tla enakovredna lesenim, zlasti še> ker smo na delovnem mestu vedno obuti. Nobene bistvene razlike niso ugotovili pri odvajanju telesne toplote skozi stopala na betonskih in lesenih tleh z 12 stopinjami Celzija. Pri odvajanju do 400 velikih kalorij na kvadratni meter površine prostovoljk niso čutili mraza, od 500 velikih kalorij navzgor pa so govorih 0 “ledenem mrazu”. Ugotovitev-na mrzlih tleh' se ne zadržujmo dolgo, pa čeprav so lesena. Rezultati poskusa so uporabni tudi za talne obloge, in sicel tako za preproge kakor za P^' stično prevleko. Ni važno> kakšna je obloga, če v čevljih hodimo po njej in če ima vsaj 18 stopinj. Plastične obloge s° večinoma slabi prevodniki plate in izolirajo skoraj ‘ Pra tako kot preproge in tekači, za to — primerno debele — občut . no ublažijo pomanjkljivosti °e mentnih tal. AMERIŠKA DOMOVINA, France Bevki Smrt pred hišo 10. Zaslišal je rahlo klicanje svoje žene. Zdrznil se je in šel po stopnicah ter stopil v kamro. Brdarica je sedela na postelji, v luninem svitu je bil ves propaden in bled njen obraz. “Ivanc!” “Kaj ti je, Katra?” “Kam je šel Tone? Roko je dal( nisem ga utegnila vprašati”. Brdar je obstal. Kakor da se je šele zdaj zavedel, ga je zapeklo v dušo. Še enega sina Je izgubil. Kakor bi mu kdo odsekal roko. “Kaj bo z nami, Ivanc? Vse bomo izgubili!” Brdarica se je vrgla na posteljo in jokala, Brdar pa si je grenko očital. Zdelo se mu je, da mora nekaj storiti, a ni vedel kaj. šele, ko je Brdarica dejala skozi solze: “Pojdi in pripelji ga nazaj!” se je zavedel, da je to tisto, česar se ni mogel določno domisliti in je le podzavestno čutil v sebi. Ob tej besedi ga je obšla velika volja in neznana moč. Vse je treba popraviti, je šinilo skozj njegove možgane in se ga je oprijelo kot s klešča-rni. Naslednjo minuto je šel že Po vasi . . . Posluhnil je. Nikjer ni bilo čuti ne hoje ne vriska. Svetel ftdr je ležal vseokrog, čez obronke razgrnjen; v nasproten hrib se je črtala ogromna senca desne Osojnikove peruti. “V mesto je moral iti . . . Tja ga vleče, kjer ljudje ne delajo. Pokvarjenec!” Beseda “pokvarjenec”, ki jo je izgovoril v mislih, je bila ttdla, skoraj ljubezni polna. Gologlav in golorok je hitel Po klancu, skoraj tekel je. Le tu pa tam se je ustavil in posluhnil . . . Ko je prišel na gmajno, kjer J e vse rastlo na novo okopano in mlado zasajeno, kjer je stal kozolec in temelj za novo hišo, 3e znova postal. Bridkost mu je zadrgnila srce. “Kam bom z vsem tem? če-^u sem delal?” . V tej bridkosti je odprl usta 111 kar so zmogla pljuča, je zavpil; “Tone-e-e!” Odjeknilo je v drugo goro. Je potihnil odjek, se je uglasilo iz nižave : “Ho-o-oj!” Kil je Tonetov glas. Brdarje-srce je poskočilo. Del je ro-0 na usta in zavpil v samotno nuč, da je samotno odjeknilo ob(soteski; Tone, pojdi domov!” Odjek je prenehal, odgovo-ni bilo. čez nekaj časa šele: Kaj hočete?” Bojdi domov!” lu kakor da se je boril sam 1 seboj, je odgovoril nevidni °vek iz gostega drevja šele Cez uekaj minut: “Z Bogom!” 0djek je odgovoril: “Z Bo- gom!’ nato je bilo vse tiho. popadla brid-enkrat je poskusil: Odgovoril je samo Brdarja je kost. ge '‘Tone!” °dmev. , *ei° se mu je sklonilo čisto tal, ko je prišel Brdar do-?°v ; sedel je na posteljo, si ),lisal pot in ni dejal besede. n. Vsako nedeljo se je Zaplot-1 napil. Udarec, ki ga je za-’. Bra J® potrl docela. Ni go-s°ri1 ne z ženo ne s hčerjo ne s ’'usuli. Kadar je izginil sredi .e n‘l’ ga ni bilo po tri dni. Ko tu Prišel, je ležal in strmel v strop. ZUplotnica je delala od ju-a c*° Večera, Tončka ji je po-ugala. Njene moči so pešale, Uaz je postajal bledejši, oči m usta velika. Kaj bo z nami? Oplotnica. raš”. Tončkin grenek nasmeh je bil edini odgovor. “Pa prodajte!” je dejala. Zaplotnico je zabolelo. Ne bi mogla doživeti, da bi tuja noga hodila po njih posestvu. “Naj bo tako”, je dejala, “dokler ne umrjemo”. Košanovi so še vedno žalovali. Ta žalost je Graparjevo in Košanovo družino še bolj zbližala. Kakor da se tolažijo med seboj in občutijo eno in isto. Cilka se je oklenila Košanke in se mudila po cele večere pri nji, da ji olajša udarec. Med njima je nastalo prijateljstvo, ki ni prenehalo; skoraj razmerje podobno razmerju med materjo in hčerjo. Graparica je dejala pol v šali, pol radi lepšega, kadar je videla Košanove: “Spodite Cilko, če vam je na poti. Vedno se vas drži”. “Saj je naša”, so odgovarjali. “Polde je bil pa vedno pri vas!” Njegovega imena niso imenovali, da ne bi jim prišle solze v oči . . . --------Graparjeva Ivanka se je poročila v drugo faro na tiho in kar čez noč. Sosedje so vprašali Lojzeta; “Kaj pa ti?” Ta je zamahnil z roko: “še je čas!” Ni se mu mudilo. Z materjo in Cilko je delal od jutra do večera, pomagali so Košanovi, ki so z delom prirasti! na Graparjevo zemljo. Nov čas je šel v deželo, Lojze ga je poznal in ga ni pustil mimo. Kupil je novo mlatilnico, moderne pluge, uredil gnojišče in prezidal hlev. Posmeh sosedov se je spremenil v resen molk, ko so videli njegovo živino, rast travnikov in plodo-vitost njiv. “Mladi Grapar bo dober gospodar . . .” Ko je stal Brdar ob njivah in je zaman iskal puščene trave, ki bi lahko neopazno izginila, mu je nevšečno igralo okrog srca. Sklepajoč na dečkovo mladost, se je pred leti urezal v računih, življenje je šlo drugo pot kot je mislil on . . .” 12. Pozno pod jesen je bilo, ko se je oglasil Brdarjev Tone iz rudnikov. Pisal je, da sc mu godi dobro in da misli na domače, naj mu odpustijo, če je storil komu krivico. Kq pride čas., jih obišče. “Marsikaj se mora preje zaceliti”, je pristavil. Ob tem pismu se je Brdarju razjasnil obraz. Gledal je v mrtve črke, ki jih ni znal brati; zdelo se mu je, da mu ozna-nujejo novo življenje. Pred vsemi svetniki se je Zaplotnik vračal iz trga domov, za njim je privozil Jer-nač, ki je okreval in vozaril kot prejšnja leta. Ko je spoznal Zaplotnika, ga je povabil k sebi. Počasi se je pomikal voz navkreber proti fari; moža sta imela dovolj časa, da sta govorila. “Hudo je, če človeka tepe nesreča”. Zaplotnik je mislil nase. Sapa iz njegovih ust je dišala po žganju. “Vse mine. Tudi jaz sem mislil, da ne bom shodil, pa gre za silo . . .” Ko sta prišla k fari, je stal na vratih gostilne zajedavni krčmar in vabil. “Ustavita! Ali vaju ni sram?” Ustavila sta. Stopila sta v gostilno in pila. (Dalje prihodnjič.) Joliet, 111.—Vreme se skozi letošnje poletje nekam čudno obnaša. Zgodaj spomladi že je kazalo lepo in takrat je bilo premalo dežja, zato je marsikje po-setev po poljih zaostala. Pozneje je bilo nekaj tednov hladno, je pa rast radi tega zaostala in tako smo imeli letos skoro dva do tri tedne zakasnjeno zoritev paradižnikov, kumar in še marsikaj drugega. Vse doli do južnega konca naše države pa gori do Peoria in do nas in še višje smo imeli več hudih nalivov in viharjev. Že pri nas in vse gori do Rockforda in zapadno ob reki Mississippi. Južno od Galesburga pa doli do St. Louisa pa so hudi viharji letos povzročili milijonske škode. Po enih krajih so divjali viharji s tako silo, da so dosegli skoro do 80 milj brzine, kar je za viharje nekaj izrednega. Zato so padali pod brzinsko težo viharjev hlevi po farmah, hiše in vse, kar jim je prišlo pod njihov pritisk. Ceste so bile marsikje polne podrtih dreves in razne naplave, kar je oviralo tudi avtomobilski promet. Okrajna skrbstva, v katerih področja spada skrb za ceste in pota, so imela polne roke dela pri odstranjevanju naplavljenih na-vlak in povsod tožijo, da jih bo to stalo tisoče in tisoče dolarjev. Pri nas v Jolietu smo imeli koncem julija en dan proti večeru tak naliv, da je tekom kratkega časa padlo okrog 2 in pol palca dežja. Na našem hribu nismo toliko čutili tega, dasi je nas oplahnilo, toda doli po dolini in nižavi pa je nadrla voda in marsikje prišla tudi v kak basement. IKo smo zadnjič o tem govorili pri Juretu in je bil zraven tudi sorojak Nick, je ta k temu pridjal svoj dostavek: “Vesta, rojaka, ves svet je nekako zmešan. Politiko mešajo in “tenstajo” tu in tam, pa je še -vreme zmešano. Kaj hočemo, Boga hvalimo, da ni še slabše! Nasmehnili smo se njegovi pripombi. Ker so bili prav tedaj malo preje izstrelili v vesolje v “space” tisto raketo, v kateri so pognali nekako 155 tisoč čevljev visoko astronauta V. Grissoma, smo kajpada govorili tudi o tem. Ker je o vsem tem in tem dogodku toliko tehničnih imen za to in ono, se je Nick s vprašanjem obrnil na Jureta in ga pobaral: “Ti, Jure, ti veš marsikaj, kar mi drugi ne vemo. Kaj pa to pomeni ime “astronaut”, kak Žnidar ali Šuštar pa je to?” Jure se nasmeje, tako sva se tudi jaz in Barba. Jure si je pogladil mustače, potem je pa po njegovem načinu Nicku pojasnil vse to takole: “Astronomija pomeni v nq-šem jeziku zvezdoslovstvo. Gon v vesoljstvu pravijo, da kroži in plove na tisoče vseh raznih planetov, kdo ve, koliko vse. Odkar so začeli izstreljevati v vesoljstvo rakete in v istih “astro-naute”, jih tako imenujejo. Ker jih izstreljavajo v vesoljstvo, bi bili to nekaki ‘vesolj ar ji”, seveda le po meni in v tem slučaju krščeni. Predno jih izstrelijo v vesoljstvo, dobro in temeljito vse prouče, kaj vse more tam gori vzdržati človeško telo, o-blečejo ga v posebne opreme in iz tistih gleda kakor kak “zabu-ban” metulj ali ščurek. Potem ga vtaknejo v nekak “capsule”, ki je podoben nekaki “brenti”, po belokranjsko povedano. Potem to brento pritrdijo nekje na dolgem stolpu podobnemu raketnemu topu. Kadar ugotove, da bo vreme prikladno, dajo takemu “vesoljarju” še marelo pod pazduho, potem pa štejejo nazaj “ritensko” in ko pridejo do ničle, ga pihnejo gori in “vesolj ar” se pelje s tisto brento, da se za njim vse kadi in poka, kakor bi se svet podiral. Pa precej stane tisti astronautski top in tista brenta. Zadnjič so dejali, da je stalo vse skupaj že nad pet milijonov zelenih metuljev. Še to naj vam povem, je dejal Jure, da pri tisti brenti nimajo še čisto vse pogruntane-ga. Ta zadnja se jim je potopila in “vesoljar” se je moral kar hitri izkobacati iz nje, ali pa bi šel z brento gori iz višin vesolja, stva v naj gl oboke j še nižine morja.” Debelo je gledal Nick na Ju^ reta, ko mu je ta to reč razlagal. Kar usta je držal odprta in ko je Jure jenjal, je ta dejal: “Bagime Jure, jaz 'bi se ne šel peljati v tisto brento! Kaj se zna, kam bi prifural. Ni za iti slepo na tako pot. Jaz bom kar še za naprej najrajši na našem hribu. Naše “brente” tu niso tako drage,, kakor so tiste astro-nautslke brente. V jeseni jih rabimo za grozdje in mošt in vsega tega najbrže gori v vesoljstvu nimajo. Brez tega bi bilo pa vsaj meni hudo dolgčas tudi na še tako svetli zvezti tam gori, pa maigari bi še tako lepo sijala. Zato rojaka vama kaj- odkrito povem, gori ne bom šel, pa naj luna in zvezde še tako vabeče “zijajo” doli na me.” Barba se je smejala, da si je kar s “firtohom” brisala solze z oči. Tudi midva z Juretom sva se zabavala z Nickovo odklonilno izjavo, da ga ne zanima potovanje v kaki brenti v vesoljstvo. Bara je pa med tem nam prinesla hladne pijače, ki se je vsem nad vse prilegla. * NAGAJIVO VREME za izlete ali “piknike.” Že preje sem omenil, da letošnje deževje je marsikje nagajalo v drugih ozirih. Prirejevatteljem piknikov v prosti naravi pa tudi. Le uj er imajo prostore za piknike, kakor jih ima naša fara na našem hribu, kjer so točilnice in dvorana pod streho, je drugače. Drugače pa so morali letos marsikje prireditve premakniti na druge datume. Kakor, da je vremenoslovslki prerok hotel nagajati, so letos bili med tednom lepi sončni dnevi, za “week-end” pa so se vrstili od petka večera tja do nedelje večera viharni nalivi. Tako je šlo naprej in naprej. Društvo Najsv. Imena naše fare sv. Jožefa, je imelo k,po uspeli piknik zadnjo nedeljo v juliju. Udeležba je bila številna. Prireditev je vodil sprotno naš znani jolietski rojak John J. Jevitz (živete), predsednik dru-'nehno poživitev, na katero je štva. Program je bil poln za-j treba še posebej misliti pri mo- bavnih točk, da je vsak našel primerno zalbavo, če je le hotel. Navzoči so bili tudi več. gg. duhovniki naše fare, med njimi župnik Msgr. M. J. Butala, ki je vnet “baseball” igralec že od nekdaj. * DREVESNA BOLEZEN se je razširila po naših mestnih parkih in ob cestah in potih, je to takoimenovana “Dutch Elm Disease,” ki se hitro širi naprej od drevesa do drevesa. Je to sitna zadeva. Samo v naših parkih so zaznamovali 345 takih gabrovih dreves, da jih morajo radi takega drevesnega okoženj a posekati. In ta stvar mesto in občino precej stane. Za vsako drevo za posečev in odstra-njenje je treba plačati $27. Delo so izročili tvrdki Trotter free Service, ki nudi tako postrežbo. V okolici pravijo, da je še kakih 2,200 takih okuženih gabrov, ki jih bo skušali odstraniti do konca leta. — Naj za danes zadostuje, pa še drugič kaj. Vsem čitateijem A. D. iskrene pozdrave ter med nami na naši okrogli zemlji ostanite, dokler najdalj mogoče! Tone s hriba. Zaradi enoličnosti popušča pazijivosi Proizvodna dejavnost se modernizira, človek postaja bolj in bolj le nadzornik raznih strojev in naprav, s tem pa se izpostavlja novi nevarnosti, ki je posledica enoličnih, po ve« ur ponavljajočih se kretenj in gibov, strmenja na določeno mesto pred seboj itd. To uspavajočo enoličnost skušajo ponekod premagati z radijsko glasbo, drugod pa s kramljanjem med delom in tudi s postransko dejavnostjo. Industrijski psihologi so ugotovili, da enolično delo zmanjšuje človekovo pazljivost, posledice pa se kažejo v proizvodnih napakah in tudi v nezgodah pri delu. Sam sedi voznik v avtomobilu, ki osvetljuje cesto in požira milje. Celo uro brni motor, avtomobilist vidi le asfalt pred seboj. Čeprav je očitno vse v redu, voznik kar na lepem pritisne na zavoro tako sunkovito, da le malo manjka, pa bi vozilo odneslo s ceste. Zakaj? Tista o-vira, ki jo je voznik nenadoma “opazil” pred seboj, je obstajala le v njegovi domišljiji. Znanstveniki označujejo to kot značilen primer cestne psihoze, posledice enolične vožnje in dolgotrajnega strmenja vedno v isto smer. Čeprav voznik ni posebno truden, lahko dobi nekakšne privide, če venomer strmi predse in ne opazi nobene spremembe. Marsikateri poklicni |ofer pave, da je le za las manjkalo, pa bi bil zaspal, ko je derni avtomatizirani nji. ------o----- proizvod- je dejala Omožiti se mo- vozil po dolgi, enolični cesti, ki se vleče kbt ravna črta čez pusto pokrajino. Naj novejši ameriški statistični podatki kažejo, da se pripeti 40 odstotkov hujših prometnih nesreč na ravnih cestah, kjer sčasoma popusti voznikova pazljivost. Nekaj podobnega so ugotovili tudi pri enoličnih industrijskih delih, na primer pri opazovanju merilnih instrumentov. Angleži so delali poskuse z opazovalci, ki so sami sedeli pred radarskimi zasloni. Če se ni 30-45 minut nič zgodilo, je še tako vesten o-pazovalec večinoma prezrl nenadni premik kazalca. Podatki kažejo, da so ženske manj dovzetne za posledice enoličnosti kot pa moški, ker laže avtomatično premikajo roke in opravljajo določene proizvodne kretnje, v mislih pa so povsem drugje. Značilen primer za to je pletenje; to delo opravljajo ženske tudi med najbolj zanimivim kramljanjem tako vestno, da jim nobena zanjka ne uide. Industrijski psihologi so to izkoristili: ženske, ki samo nadzorujejo kontrolne naprave, lahko med delom pletejo. Poskusi so se izvrstno obnesli, odstotek prezrtih znamenj na kontrolnih napravah se je znižal na minimum. Psihologi montrealske univerze so po naročilu neke kanadske ustanove zbirali podatke o vedenju človeka, ki se absolutno dolgočasi. Prostovoljci so ždeli štiri dni in noči v samicah, kjer so bili obsojeni na popolno brezdelje, razen tega pa niso niti videli niti slišali tako rekoč ničesar. Oči so imeli zavezane, ušesa zamašena, sleherno delo je bilo prepovedano. Izprva so ti ljudje večinoma spali, potem pa so razmišljali o problemih, recitirali pesmi, šteli Strah in rogovje Češikoslovašjki naravoslovci sb delali nenavadne poskuse: proučevali so vpliv strahu in pogostnega vznemirjanja na rast rogovja pri srnjakih. V ta namen so spravili na ograjen prostor večje število pol leta starih smjaefcov in jih vznemirjali z uimeno povzroč. hrupom, čez čas so ugotovili, da se je rogovje teh srnjakov razvijalo zelo nepravilno! — imelo je v glavnem obliko močno sploščenlh gumbov — medtem ko so tisti vrstniki teh srnjakovj ki so živeli v svobodi, dobivali normalno oblikovane rogove. V drugem obdobju rasti rogovja, torej februarja in marca naslednje leto, so srnjake, ki so jih prej strašili, razdelili na dve skupini: tistim, ki so. poslej živeli v miru, so se začeli rogovi normalno raizvdjati, pr: drugih, ki so bili še nadalje “v strahu,” pa je rogoyje močno zakrnelo. Po teh poskusih sodijo, da je mogoče po rogovju ugotavljati, ali živali v lovskih revirjih do-raščajo v miru, ali pa jih pogosto vznemirjajo drage živali in ljudje. Zakrnelo rogovje torej ni vselej posledica slabe paše, kakor so v glavnem menili doslej. MALI OGLASI Stanovanje oddajo Štiri neopremljene sobe in kopalnica zgoraj, garaža, na E. 161 St. blizu Waterloo Rd. Za pojasnila kličite IV 1-8153. (178) V najem Odda se 4 sobe zgoraj, na E. 67 St., severno od St. Clair Ave. John Newport, UT 1-5400. (177) Soba se odda Oddajo se 4 sobe in garaža, plinski furnez. Oglasite se na 891 E. 73 St. —(177) Sobe se odda V najem se dobi 3 sobe in kopalnica. Kličite 431-2781. (176) Stanovanje oddajo 5-sobno s kopalnico, neopremljeno, na novo prepleskano, mirno in čisto. 2-sobno (kuhinja, spalnica in kopalnica), opremljeno, pripravno za žensko ali moškega, ki si kuha sam. Kličite po šesti zvečer EX 1-5261. —(176) Sobe se odda 4 sobe se odda družini z dvema otrokoma, spodaj na 668 E. 160 St. GL 1-2096. (12, 13, 19, 20 sept.) Stanovanje se odda Tri sobe se oddajo odraslim ali starejšima zakoncema na E. 60 St. Vprašajte na 1180 E. 60 St. —(8, 11, 13 sept) Sobe se cdda 3 sobe se odda eni ali dvema mirnima osebama. Vprašajte spodaj, spredaj, na 1176 E. 61 St. (MWFX) Sobe se odda E. 55 St. in St. Clair Ave. itd. Vendar so imeli tudi pri tem 4 neopreml]ene sobei kopalnica> čedalje več težav, ze tretji dan gorkotaj vroča voda $45 meseč_ so prazni možgani — glede na zaznavanje okolice s čutili — začeli napo vedovati pravcato stavko. Čeprav so bili sodelavci poskusa v glavnem študentje, preprosto niso vec mogli razmi- no. Vprašajte na 1334 E. 55 St. (X) Stanovanje se odda 3-sobno stanovanje s kopalnico se odda novoporočencema ali šljati. Dobivali so privide, ka- starejšim ljudem. Kličite EN 1- kršni so sicer značilni le za uživalce mamil, nazadnje pa je tudi to izginilo in študentje so se I pogreznili v popolno praznino. V takšnem razpoloženju so potem odgovarjali na običajna inteligenčna vprašanja. Njiho- — Iz ene tone premoga dobe vri destilaciji 10 galon katrana. | SREČA V NESREČI — A«t'o se je zaletel v obcestni drog in ga podrl. Ta je padel na avto tako srečno in obvisel na njem da ni bil nihče od obeh potnikov težje ranjen. Nesreča se je dogodila v Taurangi v Novi Zelandiji. 8679. (177) Mrs. M. K. iz Morgan, Pa., piše: Pošljite mi po pošti še eno steklenico od 100 LOVlAN CAPSULES, kajti te, ki sem jih sedaj uporabila, so mi tako dobro storile, da ne želim biti več brez njih! —- Počutim se sedaj močnejša in vedno dobre volje. Že dolgo let sem uporabljala razne druge pre-ve umske sposobnosti so znatni ;par!ite, vendar moram reči, da so mi (LOVlAN CAPSULES edine pomagale. popustile, instrumenti za ugotavljanje tokov in valov v možganih pa so zdravnikom posredovali čudne podatke. Občutno je popustila tudi sposobnost z \ trezno presojo. Ugotovitev: ke človek ni stroj, potrebuje ne- Počutim se mladostna, energična in mirna. Priporočam jih vsakomur. LOVlAN CAPSULES MANDEL DRUG CO. 15702 Waterloo Rd.. Cleveland 10, Ohio Razpošiljamo vsepovsod! 25 za $1.95, 50 za $3.69, 100 za $6.49 Karel Mauser: | LJUDJE POD BIČEM I da bi ji iz vrta prinesel rož. Spomnil se je skupnega smučanja, drobnih namigov, ki so šele zdaj dobivali drug obraz, njene postave v tesnem puloverju, njenega razgretega obraza( ko mu je čisto od blizu klepetičila o svojih težavah s fantom. Toda zdaj se mu je zdelo, da ji mora povedati, da ne sme zamolčati. Ko je vstopil je zleknjeno ležala na siromašni zofi in brala. Samo za spoznanje se je okrenila in ga z nasmeškom pozdravila. — Nataša mi je spet pisala— je rekel, ko je sedel k o-krogi mizici in se naslonil na komolce. — Po slali so jo v Teharje. — Položila je knjigo poleg sebe, toda ni se dvignila. Začudeno je gledal v njene rožaste copate, ki so ji viseli samo na koncu prstov. — Zdaj vsaj veš, kje je — je rekla. — V nečem mi je odleglo — je odvrnil. — Vem, da je zunaj, da ni več med zidovi. Biti med stenami je najhujše. — Vendar je prav zdaj čutil, kako se je njegovo lastno življenje prevesilo. Zgubil je trdnostj ki ga doslej nikoli ni zapustila. Sanje, ki so vstale, ko je Silvo v njenem onemoglem pehanju vendar dosegel, so ga napravile mehkega in mu razvezale potrebo po pomoči, po sočloveku. Ni mogel biti več sam kakor je mislil po Marijini smrti in celo še takrat, ko je hodila z Blažem. Življenje ima tisoč vozlov in nikoli jim ne prideš do konca. Razvozljaš enega in že se ustaviš pri drugem, postajaš ner- vozen, prsti se ti tresejo in po- pustila, ker se mi je zdel pre- šel gre čezdalje težje od rok. Pridejo majhni vozli, komaj vidni, toda zategnjeni so, da se ti zdi, da so scelega. Kakor ta zadeva z Andi. Nič in vendar je. — Tako si počasi postajava tuja — je rekla znenada. Teh besedi ni pričakoval in čutil je, da je zardel. Igrala se je s copatki, krčila prste, da so lahno udarjali po stopalih. — Tuja? Kako misliš to? — je rekel suho. — Zadnjič si odšel tako nenadoma in tako čudno ostro, da me je bolelo — je rekla tiho. — Tisto je bilo neumno, priznam — je rekel vdano. — Ni bilo prav. — Obšla jo je besna želja, da mu izpuli priznanje zakaj je odšel. Hotela je užiti sladkost njegovega priznanja. Hotela ga je videti kot človeka, ki trpi kakor drugi, čeprav bi rad s svojo strašno trmo in s svojo doslednostjo zmagal nad tem, kar je v slehernem bitju. Segla je Po knjigi in si jo tiščala na prsi, kakor bi hotela potlačiti bitje srca. — Ali si se bal? — je dejala tiho. Zdaj je čakala njegovega odgovora, kakor da je ravno od njega odvisna njena bodoča pot. še vedno je sedel pri mizici, s pismom med prsti, šop las mu je visel čez desno oko. — Mislim — je rekel počasi. —- Mislim, da sem se bal samega sebe. — Vtaknil je pismo v žep in ko je dvignil glavo, se mu je nasmehnila. — Mislim, Viktor, da se vsak moški kdaj v življenju boji samega sebe. Tudi ti. Nikoli pač nisi priznal, toda nekoč ob Silvi boš moral biti tudi človek z vsemi slabostmi. — Zasukala se je in sedla in še vedno je imela smeh na ustnicah. — Sicer pa . . . najhujše Je mimo, kajne? Pride pač in spet mine. Zdaj skuham kavo, če ti je prav. — šla sta mimo nečesa, ki je bilo po svoje lepo, mimo človeškega utripa, ki sta ga čutila in vendar prešla. V Viktorju se je trgalo spoznanje, da jo je nekoč vendar prehitro sodil. — Verjemi, Andi, da ti želim veliko srečo. Marsikaj si mi dala v tej samoti. —< — Saj ni bilo nič, Viktor. Čisto nič ni bilo. Skupno beža-nje pred hudim. — Andin glag je bil miren in je padal med šumenje vode, ki jo je natakala v posodo. — Zdaj se bom veliko lažje odločila — je rekla. — V nedeljo mislim iti v Gorje pogledat učitelja Jerov-ška in njegovo družinico — je rekel, ko sta sedela pri mizi. — Povabim te s seboj. Silvi je nekoč veliko pomagal. — — Hvala — je rekla prisrčno. — Šla bi, toda . . . smešno, boš rekel, prvi fant, ki sem ga resen, mi je že trikrat pisal, ker je zvedel, da sem prosta. Vselej je prosil za razgovor. Obljubila sem mu za to nedeljo. Mislim, da ti je v mnogem podoben. — Naglo je vstala in mu dolila kave. Učitelj? — je vprašal smeje. — Ne — je rekla. Zdaj se je zasmehjala tudi ona. Poštni uradnik v Radovljici. — — Potem bodo nekoč morali iskati tudi novo učiteljico — je rekel smeje. — Mene bodo drugim letom izgubili. Upam, da mi ne bodo delali težav. — Skozi na pol odprto okno so padali zlati drobci večernega sonca, ki je zahajalo, vendar je bilo ozračje zunaj še razkošno svetlo, kakor da se še dolgo ne misli stemniti. Cvrku-tanje ptičev z vrta in Pavlinove žive meje je prihajalo v sobo in se spreletavalo med stenami. — Radovedna sem, kakšen boš, ko boš kmet — je rekla. Zdaj se je čisto sprostil. — Nekoč bodo morali nehati s prisilnimi oddajami. Gospodarstvo tega ne prenese. Tudi davke bodo morali urediti za- družno gospodarstvo ne bo re- Nataša je kmalu po kosilu od-,dveh točkah svojih raztegnje- šilo nikogar. Kmet ostane in da ga premakneš, je treba vsaj dveh rodov. Ne zavedajo se tega in to je njih največja napaka. Ista stvar se namreč ne obnese na različnih krajih. — Tako malo se razumem na to — je rekla iskreno. Kramljala sta do noči. Ko je pričela zapirati okno, je vstal. — Mislim, da sva nocoj mnogo uredila —'je rekla skoraj razigrano. — Nekaj sem ti vendarle dolžan. Mar ne? — Skomizgnila je z rameni kakor otrok. Stopil je k njej, ji z dlanmi objel obraz in jo poljubil na usta. — Hvala, Andi. Morda sem bil kriv sodnik tudi tebi. Kakor nekoč Silvi. — Spremila ga je do vrat in ko sta si voščila lahko noč je bil hodnik že temen. Pustila je vrata odprta tako dolgo, da je ujel stopnice in ko ga je slišala iti navzgor, se ji je utrnila misel, da je tudi ona njemu veliko dolžna. Ugasnila je luč in še dolgo v temi stala za vrati. 20 Bila je sobota popoldne in GRDINA POGREBNI ZAVOD 1053 East 62 St. 11002 Lakeshore Blvd. Pokličite podnevi ali ponoči HEnderaon 1-2088 KEnmore 1-6300 Moderno podjetje — Zmerne cene -s! 4