AVGUST 2005 REŠETO GLASILO OBČINE RIBNICA 30. avgust 2005, letnik IX Orjaška lesena žlica Torta za zmagovalca RAAM-a V boj za koncesijo za dom starejših občanov RIBNIŠKA OBLAČILNA KULTURA Ribniški rokometaši se vračajo v domače gnezdo 0 n 30. RIBNIŠKI SEMENJ in ROKODELSKI FESTIVAL Petek, 2. september na posestvu Ugar: konjeniška prireditev, finale pokala Slovenije v preskakovanju ovir z mednarodno udeležbo predstavitev dela Plezalnega kluba v letu 2005 v diapozitivih (organizator Plezalni klub Ribnica) 19.00 v Gradu: URBANOVA NOČ, veliki glasbeno - plesni spektakel z modno revijo Nastopajo: Nuša Derenda, Ribniški pušeljc, Manca Špik, Maja Slatinšek, Anžej Dežan, Saša Lendero, Yuhubanda, Turbo Angels, Andraž Hribar, Rebeka Dremelj, Bo3, Pop Design z Vilijem Resnikom, Selekcija, Jur jandar, plesna skupina Five, modna revija Tijana, veličasten ognjemet, zbirali bomo prostovoljne prispevke za VDC Ribnica, izmed darovalcev bomo izžrebali lastnika novega televizorja. Z nami bosta tudi Pata in Ribniška Ana Liza. (organizator radio Urban) Sobota, 3. september na posestvu Ugar: konjeniška prireditev, finale pokala Slovenije v preskakovanju ovir z mednarodno udeležbo v Športnem centru Ribnica: 1. veteranski turnir v rokometu (organizatorji mladi veterani RD Ribnica) v Ribnici: vrtne veselice pri domačih gostincih Nedelja, 4. september 9.15 SPREVOD PO GLAVNI ULICI krošnjarji, narodne noše, godba, pevci in ostale nastopajoče skupine (gasilci, kolesarji, kinologi, lovci, triatlonci, rokometaši, planinci, čebelarji, plavalci, mažorete, polharji, podeželske ženske, gobarji, skavti, motoristi... VETD Hrovača... pod geslom Ribnica se predstavi) 10.00 ODPRTJE SEMNJA pozdravni govor predsednika Turističnega društva Ribnica Andreja Klemenca nagovor župana Občine Ribnica Alojza Marna slavnostni govornik predsednik Turistične zveze Slovenije dr. Marjan Rožič 11.00 v Gradu: osrednji kulturni program domačih ustvarjalcev kulturnega utripa, Ribniški vsakdan (KUD France Zbašnik, VETD Hrovača, Društvo harmonikarjev Urška, Ribniške mažorete, ansambel Ribniški pušeljc) 12.00 zabavni program na parkirišču pri Zavarovalnici Triglav: prikaz Divjega zahoda, številne animacije skozi ves dan (organizator Ribniški študentski klub) 13.00 na posestvu Ugar: konjeniška prireditev, finale pokala Slovenije v preskakovanju ovir z mednarodno udeležbo 14.00 na zelenici za Gradom: prikaz šolanja psov in iskanja nevarnih predmetov (organizator in izvajalec Kinološko društvo Ribnica) 16.00 na parkirišču pri Zavarovalnici Triglav, v Gradu: zabavne prireditve (organizatorja: Turistično društvo Ribnica, Ribniški študentski klub) demonstracija plezanja po zvoniku ribniške cerkve, balvanska stena (organizator Plezalni klub Ribnica) RAZSTAVE Galerija Miklova hiša: likovna razstava IZ RIBNIŠKE LIKOVNE ZBIRKE V. STALNE RAZSTAVE Škrabčeva domačija v Hrovači, nominiranka za naziv Evropski muzej leta 2004, Muzej Miklova hiša ima razstavne prostore v ribniškem gradu. Tam so na ogled razstave: Suha roba in lončarstvo V Ameriko Boj krvavi zoper čarovniško zalego Park kulturnikov (ribniški grad) Dislocirana enota - obnovljena kovaška delavnica: Med kladivom in nakovalom (Gorenjska cesta) PRILOŽNOSTNE RAZSTAVE gobarska razstava: v prostorih Upravne enote Ribnica na Gorenjski cesti 9 razstava domačih izdelkov, kruha, peciva ... društva podeželskih žena Ribnica: pri cerkvi DRUGA OBVESTILA ZA SEMANJI DAN izdelovalci domačih suhorobarskih in lončarskih izdelkov: na Škrabčevem trgu, - 6. ROKODELSKI FESTIVAL: v Gradu - 30 izdelovalcev gobje specialitete: na Gorenjski cesti 9 ribje jedi: na parkirnem prostoru Ob Bistrici divjačinske jedi: pri Lovskem domu na Opekarski cesti čebelarski proizvodi: pri cerkvi ob 13. in 17. vodenje po Škrabčevi domačiji promocijsko-prodajna razstava vozil: parkirni prostor pri župnijski cerkvi parkirni prostor na Gallusovem nabrežju avtobusna postaja na Gorenjski cesti parkirni prostori: na vseh označenih parkiriščih in ulicah izven magistralne obvozne ceste številne zabave s pestro gostinsko ponudbo: na lokacijah domačih gostincev PRESS in Info center: v prostorih Turistično - informacijskega centra na Škrabčevem trgu 23, sedež Turističnega društva: v prostorih Zavarovalnice Triglav na Škrabčevem trgu 13. Informacije: TD Ribnica 01/ 836 19 86 TIC Ribnica 01 836 93 35 Marko Modrej 041 / 536 889 Organizatorji in sodelujoči TURISTIČNO DRUŠTVO RIBNICA OBČINA RIBNICA OBMOČNA OBRTNA ZBORNICA RIBNICA VAŠKO ETNOLOŠKO TURISTIČNO DRUŠTVO HROVAČA RIBNIŠKI ŠTUDENTSKI KLUB RADIO URBAN GENERALNA SPONZORJA PIVOVARNA UNION, ZAVAROVALNICA TRIGLAV Dogodki meseca V boj za koncesijo! Pogovor Alenka Pakiž AVGUSTA PIŠEMO:5 :: ji [ 100-LETNA OBLAČILNA KULTURA RIBNIČANOV Podoba doma za ostarele, za Učiteljica v pokoju, poročena s Filipom, rojenim v Danah, sinom nekdan- katerega seje začel boj ZB jega danskega župana, je na svoji življenjski poti postala del ribniške kul- koncesijo ture. Na nek Ribničanom nov način... Razkriva nam oblačilno kulturo ljudi Ribniške doline, kakršna je bila pred 100 leti in kakršno sta z možem sistematično odkrivala že od leta 1995. Med našimi ljudmi Orjaška žlica čaka svetovni sloves Vandramo po svetu Andrej Klemenc, član zmagovalne ekipe RAAM-a Pogovor z Alenko Pakiž o oblačilni kul- [ turi na Ribniškem pred 100 leti Razpisi 12, 13 Zabavne strani Mladi postavljajo mostove Franci Mihelič Po dolini Ob jubileju po pešpoti do Grmade Kapelica Sv. Ane na Bregu Obnova vaškega vodovoda na Bregu Športni utrinki Ribniški rokometaši se vračajo v domače gnezdo Plavalci imajo državnega reprezentanta 20 25 26 27 27 28 29 Leta 1993 je komisija strokovnjakov, ki jih je izbral ameriški magazin Outside, naredila lestvico najtežjih preizkušenj na svetu. Za najtežjo preizkušnjo je bil imenovan RAAM. Na njej je bil tudi Andrej Klemenc. n)'w ji f,\ Občinsko glasilo REŠETO izdaja Občina Ribnica. Uredniški odbor: Alenka Pahulje - odgovorna urednica Metka Tramte - članica Naslov: Škrabčev trg 40, 1310 Ribnica Tel.: 8369 765/8372 023 E-pošta: reseto.ribnica@siol.net ll Zdenka Mihelič - članica FAKS: 8361 091 Programski svet: Jože Tanko, Darja But, Izid naslednje številke: v Vesna Horžen, Benjamin Henigman, 29. september 2005 M Majda Vrh, Pavel Hočevar Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list št. u Lektorica: Tanja Debeljak 89/98) sodi glasilo Rešeto med proizvode, za katere se (A J/ Trženje oglasnega prostora: Marko Modrej, GSM: 041-536-889 Tisk in prelom strani: obračunava DDV po stopnji 8,5%. V primeru objave istih oglasov v drugih tiskovinah si pridržujemo pravico do avtorskega honorarja. Pridržujemo si 'I1 KVM Grafika, Ribnica. pravico do nenapovedanega obiska tiskarskega škrata v Naklada: 3.200 izvodov našem glasilu. Gradivo za naslednjo številko oddajte do 16. septembra 2005 Članki v časopisu niso uradno mnenje Občine Ribnica. Fotografija na naslovnici: Marija Arko - Jernejeva; rojena leta 1884 v Danah in njen 2. otrok Jože Arko, rojen leta 1906, Foto arhiv Bernarda Arko ■3*ao£><> Ö Z Vegradom v boj za koncesijo za dom za ostarele r Dogovor med investitorjem in Občino sklenjen; začenja se proces oddaje študije o izgradnji doma : Z H Izredne seje občinskega sveta so se v poletnih mesecih kar nizale, saj je bilo potrebno uskladiti nejasnosti glede izdelave elaborata za pridobitev koncesije za izgradnjo doma za ostarele. Pogodba med investitorjem, družbo Vegrad d.d. iz Velenja in Občino Ribnica je bila podpisana 26. avgusta. Nejasnosti sta namreč uskladili še pred izredno sejo, ki je bila 4. avgusta, časa pa je za pripravo projekta nasploh primanjkovalo, saj je osnutek pogodbe na Občino po elektronski pošti prvič prišel šele 6. julija. "Od takrat so se aktivnosti odvijale vsakodnevno," \e na očitek Vinka Levstka (SDS), da se vse dela zadnji hip, odgovoril župan. Za koncesijo se bo prijavilo več občin, med njimi tudi Velike Lašče, ki bodo imele istega investitorja kot Ribnica. Za sklic 2. izredne seje glede doma pa ni bil edini razlog usklajevanje pogodbe, marveč tudi nadgradnja obstoječega idejnega p roje k- Svetniki so sklep o pogodbi med družbenikoma sprejeli soglasno ta, ker je bil le-ta menda neprimeren in ni upošteval vseh meril, ki jih predpisuje ministrstvo za delo. "Najprej smo se razveselili, da ima Ribnica že narejen projekt, nato pa uvideli, da je objekt zelo razsipno zastavljen in nefunkcionalen. Vzdrževanje takega objekta bi bilo zelo drago,"\e dejal Zvone Korenjak, vodja projektne skupine pri Vegradu. Investitor oz. novoustanovljena skupna družba VERI d.o.o. bo obremenjena s kreditom, tako da je cilj Vegrada zagotoviti čim cenejšo in racionalno izgradnjo, pri čemer pa ne bi trpela kakovost namestitve. Vegrad ima osnovno bivalno celico že izdelano, uporabil jo je tudi že pri izgradnji doma v Horjulu, upoštevati pa mora tudi ceno oskrbnega dneva, ki ne sme presegati 4.000,00 SIT. V nasprotnem primeru bi bil to obremenilen dejavnik na razpisu, ki bo potekel 27. septembra in na katerem država razpisuje koncesijo za 300 ležišč. 12 svetnikov, ki se je udeležilo seje, je bilo soglasnih, da se pogodba podpiše, "drugače si bomo zataknili zanko na vrat," kot je dejal Benjamin Henigman (SLS). Vrednost investicije naj bi znašala 1,4 mlrd SIT, vendar niso všteti stroški inštalacij. Presojanje pravilnosti izvajanja projekta bo v rokah neodvisne revizijske hiše, zagotavljala pa naj bi tudi, da pogodbena vrednost ne bo predimenzionirana, česar se je zbala Sonja Lalič (LDS). Občina ne bo imela vloge pri nadzoru projekta, vendar je Korenjak zagotovil, da tudi Vegrad d.o.o. nima namena prikazati višjih stroškov, kot bodo v resnici, ker bi jih moral tudi kriti. Svetniki so tudi sprožili vprašanje, ali se bo Občina lotila gradnje doma, če septembra ne bo uspela dobiti koncesije, s katero bi oskrbovancem lahko finančno olajšala bivanje v domu. Župan Alojz Marn niti najmanj ne dvomi, da Ribnica ne bi dobila koncesije. "V skrajnem primeru se nam lahko zgodi, da bomo dobili koncesijo za manjše število ležišč, namesto 150 recimo 100." Če bi se zadeva res ponesrečila, bi se Občina prijavila na naslednji razpis. Srečen konec pa zveni takole: oktobra podeljena koncesija, sledi pridobivanje gradbenega dovoljenja, marca 2006 začetek del, uporabno dovoljenje in začetek obratovanja doma za ostarele: maj 2007. Tekst in foto Alenka Pahulje Skica doma, arhitektura: Rok Poles, Udia, Vegrad Projektivni biro, d.o.o. Naslednja številka * ‘f Sg Rešeta izide ' ■ TM M» • • ■ - , v.'.; r0 ■ " 29. septembra. ♦ * ** rT y -V* * n 1 ' : Gradivo oddajte do 16. septembra. Predstavniki družbe Vegrad, vključno s projektantom arhitekture Rokom Polesom (levo) .Rsšero 150 ostarelih naj bi uživalo v oazi zelenja Družba Vegrad je, kot je obljubila na izredni seji, 23. avgusta predstavila prenovljen idejni projekt doma. Projektant arhitekture Rok Poles je dejal, da so ga racionalizirali do te mere, da z nepotrebno površino ne bi obremenjeval lastnika, ki bo moral objekt vzdrževati. "Predvsem pa bi s tem dobili vsaj 10m2 neizkoriščenega prostora." Ekonomičnost prostora in dela v domu sta bila na predstavitvi prav tako večkrat izpostavljena, saj bo ZD oddaljen le 70 metrov in ima še precej praznega prostora, predvsem pa neizkoriščeno kotlovnico, ki bi lahko zadovoljila potrebe po ogrevanju doma, Vrtca in VDC, je dejal dr. Peter Rus. Direktor si želi tudi fizične povezave doma in ZD s pokritim hodnikom, ker bi bila tako zdravnikom in medicinskemu oseb- Vštirih nadstropjih naj bi bilo prostora za ISO oskrbovancev, za katere bi skrbelo okrog 65 zaposlenih. Na razpolago bi bilo 96 sob, od tega 41 enoposteljnih, BS dvoposteljnih in 3 triposteljne. Center skupnih dejavnosti bi se odvijal v pritličju, sicer pa naj bi dom imel poleg bivalnih enot in servisnih služb še prostor za dnevni center, jedilnico, kapelo, kadilnico, skladišča, medicinsko oskrbo in prostor za umrle. Sobe naj bi imele pridih individualnosti, je dejal Zvone Korenjak, vodja projekta, starejšim pa bo na voljo tudi precej velika parkovna površina. Objekt naj bi sčasoma zakrilo zelenje, tako da ne bo izstopal iz prostora. Po besedah Korenjaka tako lepa lokacija, skratka, "da sem si še sam rezerviral prostor v domu, če bo še kaj prostih mest." Namesto nekdanjih 80 bo zdaj v dolžino meril dobrih 53 metrov, na širini 25 metrov pa se bo razprostiralo 96 sob s 154 ležišči. Objekt bo klasično zidan, z ravno streho z minimalnim naklonom. Streha je ponovno vzbudila pomisleke pri nekaterih izmed 9 svetnikov, ki so poleg župana, dela občinske uprave ter direktorjev zdravstvenega doma (ZD) in centra za socialno delo, prisluhnili predstavitvi. Nizke temperature pozimi in visoke poleti, večje količine snega ter vetrovi naj bi bili tista sila, ki preprečuje polaganje ravnih streh, vendar so projektanti, tudi z ribniškega konca, je dejal župan, zagotovili, da ne bo težav. Vsaj 20 let ne, je dodal Poles. Zdaj se namreč uporabljajo vrhunski materiali, medtem ko je gradnja pod kotom 45 stopinj zahtevnejša, projektiranje težavnejša, obstaja pa še možnost namakanja, je dejal Poles. ju olajšana pot v primeru nujne pomoči. "Glede na to, da je ZD v neposredni bližini doma za ostarele, ni nikakršne potrebe, da bi se v domu urejala kaka samostojna medicinska enota,"\e dodal. Projektant bo določene pripombe upošteval, predvsem o ureditvi prostorov za dementne starejše osebe, medtem ko nekaterih prostorskih rešitev družba Vegrad ne bo spreminjala, dokler projekt ne bo potrjen od ministrstva za delo. Za njegovo mnenje ga bo prosila, še preden bo oddala elaborat za pridobitev koncesije, je dejal Poles, saj bo na ta način zmanjšala tveganje za izločitev iz igre za izgradnjo doma. Alenka Pahulje Foto gradivo, arhitektura: Rok Poles, Udia, Vegrad Projektivni biro, d.o.o. Vaško etnološko turistično društvo HROVAČA FIŽOLOV DAN jU ri A Vaščani Hrovače vas vljudno vabimo na zdaj že tradicionalno septembrsko prireditev na vasi - Fižolov dan. Gostoljubno vas bomo sprejeli v soboto, 10. septembra 2005, ob 15. uri pod vaško lipo, na prazniku, ki ga posvečamo naši avtohtoni vrsti fižola - ribničanu. Vaške gospodinje bodo skuhale jedi iz fižola, Sodraški tamburaši mu vdahnili živost, otroci se bodo z njim poigravali in sprostili svojo ustvarjalnost, vaščani vam bodo prikazali mlatenja s cepci, "pajtlan-ja" in prebiranje fižola, ves čas bo oddajal tudi Radio Mlajku. Večerni program pa bo ponudil zabavo z ansamblom Tineta Stareta in vaškimi igrami. Medobmočna revija malih pevskih skupin in oktetov osrednje slovenske regije 2005, sobota, 24. september 2005, ob 19. uri, v cerkvi pri Novi Štifti. Jože Lampe vodja Območne izpostave JSKD Ribnica a>i chosxxi 100-LETNA OBLAČILNA KULTURA RIBNIČANOV Ko gledamo stare, porumenele fotografije naših prednikov, opazujemo, koliko podobnosti z nami izraža njihov obraz, pogled pa se nam gotovo zatakne tudi na njihovih oblačilih. A ne tako, da bi hotel videti vse drobcene detajle, ki sestavljajo posamezno obleko; tako jih gleda Alenka Pakiž. Učiteljica v pokoju, poročena s Filipom, rojenim v Danah, sinom nekdanjega danskega župana, je na svoji življenjski poti postala del ribniške kulture. Na nek Ribničanom nov način... Razkriva nam oblačilno kulturo ljudi Ribniške doline, kakršna j e bila pred 100 leti in kakršno sta z možem sistematično odkrivala že od leta 1995. Oba z možem sta v mladosti nastopala kot folklorista, po 30 letih pa so se bivši plesalci ponovno srečali in združili v veteranski folklorni skupini "Tine Rožanc". Vodja skupine je dr. Bruno Ravnikar, s 50-letnim stažem folklornega delovanja, ki se ni mogel otresti prepričanja, da ima tudi Ribnica svoje plese, če jih ima prav ves svet. Predlagal je, da se zakonski par Pakiž in on odpravijo raziskovat ples in glasbo; ženski del ekipe naj bi se še posebej posvetil oblačilom, v katera bi se odeli plesalci. Dogovorili so se le, da ne bodo ustvarjali neke ribniške noše, ker bi ljudskost izgubila ves čar, če bi jo skrili pod toge uniformirane noše. Prva seje morala v čas pred 100 leti prestaviti Alenka Pakiž in odkrivala, kako so se oblačili naši dedje in babice... Terenski obiski v Žimaricah, Zapotoku, Sajevcu, Bukovici, Danah, Otavicah, Goriči vasi in Ribnici so v besedi in sliki zarisali oblačila takratnega časa za delo in praznik. Najbolj zgovorno pa so pričali najdeni deli starih oblačil, ki so ležali pozabljeni na podstrešjih ali v omarah. Fotografije ribniškega muzeja in etnografskega muzeja v Ljubljani so potrdile pričevanja. Ribničani smo bili presenečeni, ko smo leta 1997 na izseljenskem pikniku v Gradu, nato pa še na božično-novoletnem koncertu videli plesati ribniške plese v ribniških "nošah". Do takrat smo bili prepričani, da vtem nismo nič posebnega, da nimamo prav ničesar pokazati... Tudi mene so na pot raziskovanja pospremili s temi besedami, češ da se Ribnica ni oblačilno oblikovala, ker v njej ni bilo moč najti nič posebnega. Toda, ko sem prisostvovala lokalnim prireditvam in srečanjem folklornih skupin po Sloveniji in v svetu, sem videla, da kultura prednikov vsem veliko pomeni. Če ima vsak najmanjši kraj svoja oblačila, jih mora imeti tudi Ribniška dolina, sem si rekla. Pa ne tista posebna, ampak tista, v katerih so ljudje živeli svoj vsakdanjik in praznik. Tako je moje raziskovanje potekalo nekako v dveh fazah: najprej sem za folklorne potrebe pripravila kostume, nato pa me je zadeva osebno tako zelo pritegnila, da sem ponovno začela navezovati stike z ljudmi, ki so posedovali vedenje o starih časih, fotografije in ostale dokumente. Tako sem dopolnila spoznanja o načinu oblačenja pred 100 leti. Izogibate se besedi "noša", to pa je bilo vidno tudi na odrih, saj ste oblikovali plesne pare v raznolikih oblekah. Na zunaj je bilo spet vse videti kot "nič posebnega", toda ravno v tem je bistvo rekonstrukcije resničnega življenja, trdite. Za odrsko postavitev, ki predstavlja otiranje g. županu, sem oblikovala 10 parov. Predstavljajo ženska in moška oblačila različnih cehov in kmečkega življa. Plesalci so oblečeni v četvero kmečkih, četvero trških in dvoje gosposkih oblačil. Po teh skicah pa so bile oblikovane tudi glinene figurice, ki jih je izdelala Ladina Korbar. "Krošnjar" je tako lani potoval celo na mednarodno razstavo domače in umetnostne obrti v Haag, figure pa so bile razstavljene tudi drugod po Sloveniji. Že ko smo se lotili raziskovanja, smo vedeli, da bodo glede na pripovedi ljudi oblačila pestra, in res so bila. Zapisovala sem spomine ljudi, ki sem jih obiskovala na domu, preslikavala fotografije, povečevala detajle. Prva reakcija ljudi je bila, češ da ničesar ne hranijo na podstrešju, ker je vsak mislil, da iščem noše, ne pa oblačil za vsakdanjik in praznik. Najtežje je bilo dobiti posnetke delovnih oblek, saj se je v njih malokdo fotografiral. Vedno mi je bilo tudi žal, da nisem z raziskovanjem začela že 20 let prej. Možev oče je kot nekdanji župan imel veliko stikov z ljudmi in smo podedovali tudi veliko slikovnega materiala o županstvu v Danah, mama pa je bila živa enciklopedija. Pobrskajva malo po Vaših dognanjih: Ali so se oblačila gosposkih in kmečkih družin kaj posebej razlikovala ali pa so se znali oboji lepo napraviti, ne glede na finančne zmožnosti? Ribnica kot mestno naselje ni bila nič bolj gosposka v primerjavi z ostalimi kraji oz. vasmi v Dolini. Samo trgovske, lekarnarjeva ali kake druge pomembne družine so se nekoliko razlikovale po kvaliteti blaga ali kroju, drugače pa so si ljudje naročali blago iz tujine, Avstrije, ali pa iz Ljubljane. Presenečena sem bila, kako lepo so se znale obleči kmečke ženske; prav nič niso zaostajale za trškimi. Za poroko so si naročale taft in svilo, zato se nekatere pripovedovalke še spominjajo, "kako so šumela krila moje mame, ko si jih je oblačila". Res da so si lahko privoščile manj, če pri hiši ni bilo denarja, toda vsaj eno lepo obleko je imela vsaka ženska. Lahko na osnovi pripovedovanja in fotografij postavite kakšno trditev o oblačilni kulturi izpred 100 let? Če 'da', kakšna je bila torej podoba naših prednikov? človek se je oblačil skladno s svojim premoženjskim stanjem. Največ je uporabil materiale, ki so se izdelovali doma. Lahko bi prišla tudi do drugih ljudi in drugih spominov, a karkoli najdem, ima neke skupne točke obdobja na prelomu iz 19. v 20. stoletje. Videz žensk je bil pogojen s takratnimi navadami: z dolgimi lasmi, ki so bili Mem s vedno speti in počesani nazaj. Na glavo je vedno sodila ruta, ki je bila prilagojena raznim priložnostim, pa tudi način zavezovanja se je razlikoval. Za delo so jo ženske povezovale zadaj in jo imenovale "štucka ruta", za praznične dogodke pa naprej. Pogosto praznično pokrivalo je bila tudi "šerpa", redke gospe so nosile klobuk. Nobena od starejših gospa ni pozabila pripomniti, da je najdlje pri oblačenju ženske trajalo pokrivanja z Včasih je prav zabavno pogledati fotografijo, na kateri so vsi tako lepo napravljeni, potem pa se pogled ustavi na dotrajanih čevljih, ki se komaj še držijo skupaj... Kroji se zdijo veliko bolj zahtevni kot danes. Ste imeli težave pri izbiri šivilje za izdelavo folklornih oblek? Danes skoraj ni šivilje, ki bi hotela prevzeti tako zahtevno in zamudno nalogo. Prav iskati smo jo Poroka leta 1908, slika najdena v Danah 15. Med svati so: Frančišek in Neža Pakiž, roj. Zobec, Frančiška Zobec, por. Benčina ruto. Ob največjih praznikih so si dale dela s pokrivanjem peče, ki so ji rekle "tul'ngle". Gre za fino belo ruto, prepognjeno na pol, okrašeno z belim vezom ter s fino belo čipko. To svečano pokrivalo, ki je bilo znano povsod po Sloveniji, se je tudi tu najdlje ohranilo, čeprav dandanes ljudje mislijo, da v rokah držijo namizni prt. S pečo v ribniških krajih sem se prvič srečala na fotografiji iz leta 1920, ko je bilo odprtje spominske plošče na hiši p. Stanislava Škrabca v Hrovači. V sprevodu je videti vsaj 20 žensk s pečo na glavi. Nasploh mi največ povedo skupinske fotografije, kjer lahko opazujem vse podrobnosti: od tega, kakšno blago je bilo uporabljeno, do detajlov, ki so našiti na obleki. O moških nisva še nič rekli.Je bil tudi njihov stil oblačenja toliko izrazit kot ženski? To vsekakor ne. Zelo na hitro ga je moč opisati: raven kroj hlač, brez roba. Pogost je bil suknjič, obvezna pa brezrokavnik in klobuk. Ločevali so se po kroju in kvaliteti srajc, obliki kravat in klobukih. Nosili so tudi široke kape, slamnike, bolj premožni pa cilindre in pozimi polhovke. Zanimivo, pa pri ženskah je bilo podobno: oboji so nosili le en par čevljev ali škornjev, večkrat pokrpanih in to, dokler ni bil povsem ponošen. A vedno so bili čevlji visoki, za zavezat in okovani ali kako dodatno ojačani. morali in jo tudi našli. Rojena je bila v Dobrepolju, kjer so imeli podobno oblačilno kulturo, gospa Joži pa se je tudi še dobro spominjala, kako je bila napravljena njena stara mama, tako da so ji bili tudi kroji domači. Zdaj šivamo še obleke za društvo podeželskih žena. Polni navdušenja jih oblikujejo v šiviljstvu Koželj v Spodnji Slivnici pri Grosupljem. Do sejma bodo tudi izdelane. Visoki čevlji pa bodo po starih modelih ročno izdelani posebej za to priliko pri čevljarskih mojstrih. Toda tokrat ne bodo folklorne, ampak del vsakdanjika, starega 100 let in več. To sodelovanje je bilo napovedano že na velikonočni razstavi... Ideja je dozorela in ob njihovi stojnici boste letos že lahko videli vsaj 12 članic v oblekah, kot so se nosile nekdaj. Tudi jerbas bodo nosile na glavi, pa v predpasniku vrtnine s polja, tam bodo rešetarke in tkalke, našli boste terice, ki so trle lan... V Glavicah smo namreč našli dokaze, da se je tam še po vojni trlo lan. Pred vojno pa so iz njega tudi tkali obleke...Menda so bili ljudje po telesu kar ogrebeni od grobo tkanega lanenega blaga... Videli boste življenje, kot je nekdaj bilo. Tri obleke bodo nedeljske, ostale pa bodo delovno oblečene ženske. Presenetilo vas bo, da so ženske nekdaj na polje h košnji hodile s svečanimi belimi predpasniki... Kako so se pa podeželske žene uspele prestaviti v čas, ki je za nas le še obledel spomin? Šle smo stopničko po stopničko..Tudi v naši folklorni skupini je bilo tako - zdaj pa so jim obleke blizu in domače. Vsakič ko gremo s kmečkimi ženami na probo, smo bliže temu, da sprejemajo vlogo, ki jim je namenjena. Zdaj se že naravnost veselijo tega in iščejo čipke ter stare rute, da si jih bodo dale na glavo. Veselje jih je pogledati, ko si jih dajo gor, se nasmehnejo in rečejo: "Kako bodo moja mati veseli, ko me bodo videli!" Za Ribnico bo to ravno tako preobrat, saj bodo prireditve in nastopi oblačilno drugačni. Počasi bo tudi kraj zaživel s tem in se približal času svojih prednikov. Še preden sva se lotili pogovora, ste dejali, da so ribniška oblačila opazili tudi strokovnjaki; pravzaprav so bili celo navdušeni nad njimi. Kaj je pritegnilo njihovo oko? Direktor festivala v italijanskem Avianu, ki poteka v okviru mednarodnega folklornega združenja CIOF, je dejal, da je ribniška predstavitev najbolj avtentična po načinu oblačenja in vrsti plesov. To je bila prva uradna potrditev našega dela. Direktorja je prevzelo že dejstvo, da smo obleke izdelali na podlagi najdenega gradiva ali fotografij. Tudi drugi gledalci radi pripomnijo, da smo videti najbolj elegantni, ker naše zamisli izvirajo iz ljudstva. Ne tako kot noše, ki so stilizirana oblika oblačenja in potvarjajo resnico. Ljudje smo si vedno različni, tako tudi po načinu oblačenja, uniforma pa izniči to različnost. Ravno zato bi želela, da bi zbrane stare fotografije, rekonstrukcije oblek in glinene figure našle svoj stalni razstavni prostor v Ribnici. Tako bo moj namen izpolnjen: ohraniti dediščino in jo predati Ribničanom. Da bi se prebivalci Ribniške doline zavedali življenja pred njimi in da bi bila ta preteklost na vpogled, ne pa odmaknjena v kakem depoju... Pogovarjala sem se Alenka Pahulje Foto arhiv zakoncev Pakiž Rešetarji iz Dan fotografirano leta 1919 levo: Štefan Arko (ml.) - Miščev roj. leta 1900, v sredini. Tone Gornik-Peretov roj. leta 1899, desno: Anton Zobec - Šimanov ISŠBTG 7 El/%Ii smo slovenske zastave in tekli zraven r| Jureta. Pripravljali smo mu razna šaljiva '4 in vzpodbudna presenečenja..." V začetku septembra se Andrej ponovno odpravlja s spremljevalno , ekipo in Juretom Robičem na ekstrem- {jf no preizkušnjo. Tokrat v Evropo, kjer se bo prvič zgodila dirka LeTourDirect, nekakšen Tour de France v enem zamahu. Začela in končala se bo v mestecu Gilze na Nizozemskem, trasa pa, ki je dolga 4022 km, poteka nato preko Francije, Italije, se vrne v Francijo ter v Gilze. Ima tudi 10 gorskih prelazov in bo glede na to morda še hujša kot RAAM. Konkurenca na LeTourDirect bo izredno močna, saj bodo poleg Robiča tekmovali tudi večkratni zmagovalec RAAM-a Kish in še kar nekaj drugih odličnih kolesarjev, ki so celo spustili Ameriko zaradi priprav na to dirko. Jureta je direktor te nove preizkušnje | povabil osebno, kajti prišel si je ogledat dirko tudi v Ameriko in ob čestitkah ni mogel, da ne bi povabil zmagovalca RAAM 2005. Prav tako je vodja Juretove ekipe prosil vse člane, da gredo z Juretom, tudi Andreja, mojstra žlice in vzpodbud. drugih substanc. In da, stroške popravila bomo spet plačevali občani. Zdenka Mihelič Vandalizem seje razrasel po celi Dolini. Tako zdaj poročajo iz Dolenje vasi, da se tam krade vse-povprek, nekateri gredo pa še dlje. Stopijo na sosedov vrt, vzamejo žago in podrejo 30 let staro hruško, polno sadov. Glede na to, daje stala sredi vrta in ni bila med najvišjimi drevesi, tudi ni bila moteča. Zakaj torej, dobri človek? Henigmanov! so ostali brez viljamovke, s to objavo pa so dobili le moralno zadoščenje. Hudobija je odnesla še eno zmago... AP ZAHVALA Hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem in vsem drugim, ki ste ob smrti naše ljube mamike ANGELCE ZOBEC, roj. KLUN iz Ribnice, Kolodvorska ulica 12 čutili z nami in nam izrazili sožalje. Hvala vsem za vse prijazne besede in misli. Hvala vsem, ki ste se prišli poslovit od naše mamike in ki ste jo spremili k zadnjemu počitku. Hvala za cvetje in sveče. - Hvala vsem trem duhovnikom za lepo opravljen poslovilni obred - gospodu Andreju še posebej za tople besede, gospodoma Francetu in Ivanu pa za ljubečo pozornost, ki sta jo izkazala naši mamiki. Hvala pevcem za tenkočutno izbrane in zapete pesmi. Hvala pa tudi vsem, ki ste nam v času, ko so naši mamiki začele pojemati življenjske moči, kakor koli pomagali, posebno Darji, Jožici, obema Marijama in Stanki; Aniti in Petri, Ireni in še prav posebej Mileni. Hvala vsem v Zdravstvenem domu Ribnica za potrpežljivo pomoč in nasvete. Hvala domačim duhovnikom, ki ste našo mamiko ves čas zvesto obiskovali in ji prinašali duhovno okrepčilo. Ganjeni in hvaležni smo, da nam je bilo dano občutiti njeno veselje z bivanjem in videti v njem poklon Stvarniku in stvarstvu. Zdaj nas s svojo dobrotno naravo ožarja iz tamnavzočnosti. Hvala vsem, ki ste našo mamiko spoštovali in imeli radi in ki se je z ljubeznijo in s hvaležnostjo spominjate. Otroci: Ivanka, Metka in Janez z družino * 18.10.1920 + 8. 5. 2005 Skrb, dobrota, delo in poštenje, tvoje je bilo življenje. Dela tvojih pridnih rok sledi ostale so povsod. i ^ ZAHVALA V 54. letu starosti nas je zapustil naš ljubi mož in ati MILOŠ MERHAR iz Prigorice 26 Vsem in vsakomur posebej prisrčna hvala za vse. Njegovi: žena Nada ter sinova Rok in Igor Skromno si živela, v življenju mnogo pretrpela, brez tebe prazen dom je in dvorišče, zaman te moje oko išče. Ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih rok ostaja. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše dobre in skrbne mame, žene, stare mame FRANČIŠKE GORŠE iz Prigorice 77 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče. Hvala g. župniku Branku za lepo opravljen obred, pevcem za zapete poslovilne pesmi in Komunalnemu podjetju Ribnica. Posebna zahvala tudi Zdravstvenemu domu Ribnica in patronažni sestri Mariji. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Naj se naužije večnega miru! Vsi njeni SlC>t..NS;T Spoštovane bralce obveščamo, da lahko zahvale ob smrti oddajate tudi po predvidenem roku za oddajo gradiva, saj je smrt v družini nepredvidljiva. In memoriam sprejemamo le po vnaprejšnjem dogovoru z uredništvom. Naslednja številka Rešeta izide 29. septembra. Gradivo oddajte do 16. septembra. 11 i $5 e «di-z: v: . 7 „ ! ODVOZ KOSOVNEGA MATERIALA Na podlagi 12. člena Odloka o podelitvi priznanj in nagrad Občine Ribnica (Ur.l. RS, št. 57/2005) Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja objavlja POZIV NA ZBIRANJE PREDLOGOV ZA PODELITEV PRIZNANJ IN NAGRAD OBČINE RIBNICA ZA LETO 2005 Priznanja in nagrade Občine Ribnica so: - naziv častni občan, - Urbanova nagrada, - Gallusovo priznanje, - Priznanje Občine Ribnica. NAZIV ČASTNI OBČAN Naziv častni občan se podeli za pomembnejše trajne uspehe na gospodarskem, znanstvenem, umetniškem, kulturnem, športnem, vzgojno-izo-braževalnem in humanitarnem področju ter s tem predstavlja Občino doma in v svetu. Naziv častni občan se lahko podeli tudi tujcu. URBANOVA NAGRADA Urbanova nagrada se podeli posameznikom za življenjsko delo, delovnim skupinam, podjetjem in drugim organizacijam in skupnostim za izjemne uspehe na posameznih področjih gospodarskega življenja in dela, ki prispevajo k razvoju in ugledu Občine Ribnica. GALLUSOVO PRIZNANIH Gallusovo priznanje se podeli posameznikom, skupini posameznikov, organizaciji in skupnosti za dolgoletno uspešno in ustvarjalno delo ter vidne dosežke trajnejšega pomena s področja kulturnih in drugih družbenih dejavnosti v občini in širšem družbenem prostoru. I. Javno se razgrneta: 1. osnutek Odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih ureditvenih pogojev za območje planske celote R7 del KS Ribnica in 2. osnutek Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje planskih celot R1 - KS Sveti Gregor, R2 - KS Velike Poljane, R5 - KS Ribnica ter R6 - KS Dolenja vas. Osnutka bosta javno razgrnjena od 5. septembra do vključno 5. oktobra 2005 v sejni sobi Občine Ribnica, Gorenjska cesta 3, Ribnica (v poslovnem času). PRIZNANIH OBČINE RIBNICA Priznanje Občine Ribnica se podeli' posameznikom, podjetjem, zavodom ter organizacijam in društvom ter drugim organizacijam in skupnostim za enkratne - izjemne dosežke in kot vzpodbudo za nadaljnje strokovno delo in aktivnosti na posameznih področjih življenja in dela. Podeli se lahko največ eno priznanje častnega občana, ena Urbanova nagrada, do dve Gallusovi priznanji in do dve priznanji Občine Ribnica. Predlog mora vsebovati: - ime in priimek ter naslov (za fizične osebe), - naziv ter naslov (za pravne osebe), - obrazložitev. Predloge za podelitev razpisanih priznanj in nagrad Občine Ribnica z obrazložitvijo v zaprti kuverti z oznako "OBČINSKE NAGRADE IN PRIZNANJA" zbira Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja pri Občini Ribnica do vključno 10.9.2005. Dodatne informacije lahko dobite v Uradu župana Občine Ribnica (tel. 837 20 03). Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Franc Češarek, predsednik, i.r. Javna obravnava osnutka pod točko 1. bo 20. septembra 2005 ob 18. uri na sedežu Občine Ribnica, Gorenjska cesta 3, Ribnica, obravnava osnutka pod tč. 2 pa po koncu prve obravnave. II. Pisne pripombe k osnutkoma se lahko poda kot zapis v knjigo pripomb na krajih razgrnitve, pošlje na Oddelek za okolje in prostor Občine Ribnica, Gorenjska cesta 3, Ribnica ali posreduje na elektronski naslov obcina@ribnica.si. Župan Občine Ribnica Alojz Marn PO VASEH_______________Datum odvoza HROVAČA, GORIČA VAS, NEMŠKA VAS, OTAVICE...................1.9. 2005 PRIGORICA, DOLENJA VAS, RAKITNICA.................6. 9. 2005 BLATE, GRČARICE, LIPOVEC, ZADOUE ...................8.9.2005 BREG, DOLENJI LAZI, VELIKE POUANE, DOLENJE PODPOUANE, ŽLEBIČ....................13. 9. 2005 SLATNIK, SUŠJE, BREŽE, JURJEVIČA, KOT, RAVNI DOL ................15.9.2005 SAJEVEC, BUKOVICA, DANE, ZAPOTOK, ZAMOSTEC..................20. 9. 2005 VINICE, LIPOVŠICA, ŽIMARICE, GLOBEL, PODKLANEC ................22.9.2005 ORTNEK, GORENJE PODPOUANE, FINKOVO, GORENJI LAZI, ŽUKOVO, VRH PRI POUANAH, BUKOVEC 27. 9. 2005 PRAPROČE, MARŠIČI, RIGEU, PUSTI HRIB, GAŠPINOVO, HOJČE, HUDI KONEC, SINOVICA......29. 9. 2005 SV.GREGOR, ANDOL, KRNČE, LEVSTIKI, MAROLČE, JUNČJE, GREBENJE .................4. 10. 2005 ČRNI POTOK, VINTARJI, PUGLED, PEROVO, ZADNIKI, ČRNEC, BRINOVŠČICA...............6. 10. 2005 BETONOVO, JANEŽI, KRAČALI, PETRINCI, KRŽETI ...................11.10.2005 GORNJE LEPOVČE: .......VSAK VIKEND Klicne telefonske številke za pogrebno in cestno dejavnost: 01/8361-138, 01/8360-650 Dežurna pogrebna služba: 041/ 513-329, 041/ 665-191,031/ 663-060, Dežurna cestna služba: 041/ 903-109, 041/ 725-958 KOMUNALA RIBNICA D. O. O. Občina Ribnica obvešča, daje bil v Uradnem listu RS, št. 78, z dne 26.8.2005, objavljen SKLEP župana Občine Ribnica o javni razgrnitvi Odlokov o prostorsko ureditvenih pogojih z naslednjo vsebino: Podjetniške informacije Program vavčerskega svetovanja: možnost sofinanciranja svetovalnih storitev do višine 300.000 SIT. Preko programa vavčerskega svetovanja vam npr. lahko pomagamo tudi pri prijavi na spodaj navedene in druge razpise (pomoč pri prijavi na razpis, pomoč pri izdelavi poslovnega načrta...). Javni razpis za dodeljevanje sredstev, namenjenih za financiranje investicijskih projektov podjetniškega značaja, Ul RS 10., 1.000 mio posojil in 400 mio SIT posojil za mikrokredite, euribor+0,35% (ali +1%). Javni sklad RS za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja. Rok - do porabe sredstev oziroma do 30. 9. 05. Podrobnosti: spletna stran PCMG: http://www.pcmg.si/index.php?id=2366 Javni razpis za odobritev neposrednih dolgoročnih investicijskih kreditov za nova podjetja v letu 2005, Ul RS št. 26-28. Neposredni dolgoročni investicijski krediti (200 mio SIT), ki jih razpisuje Slovenski podjetniški sklad. Investicija do 30 mio, obr.m. do 3% nominalna. Rok prijave je do skupne odobritve sredstev v razpisanem obsegu oziroma: 25. 9. in 25. 10.2005. Podrobnosti: http://www.pcmg.si/index.php?id=2507. Javni razpis za odobritev mikrokreditov za mala podjetja v letu 2005, Ul RS št. 26-28. Predmet razpisa so mikrokrediti (100 mio), ki jih razpisuje Slovenski podjetniški sklad. Rok prijave do odobritve sredstev v razpisanem obsegu, najkasneje do 25. 10. 2005. Vmesni roki so: 25. 9. in 25. 10. 2005. Investicija največ do 12 mio SIT, obr.mera 4,5% nominalna. Podrobnosti: http://www.pcmg.si/index.php?id=2508. Javni razpis za izdajanje garancij (1.300 mio SIT) za dolgoročne kredite, najete pri bankah v RS s subvencijami (462 mio SIT) v 2005, Ul RS, št.30-31. Subvencija do 35,5% od izdane garancije. Rok prijave: do skupne odobritve sredstev, najkasneje do 10. 11. 05. Vmesni roki: 10. 9., 1.10., 20.10. Spletna stran http://www.pcmg.si/index.php?id=2537. Javni razpis za odobritev posrednih dolgoročnih investicijskih kreditov (2.250 mio SIT) s subvencijami (270 mio SIT) v 2005, Ul RS št. 30-31. Investicija do 90 mio SIT, euri-bor+1,8%, subvencija do 12% od glavnice. Rok za prijavo je odprt od objave razpisa do skupne odobritve sredstev, do vključno 10. 11. 05. Vmesni roki so: 10. 9., 10. 10. Podrobnosti: PCMG: http://www.pcmg.si/index.php?id=2540. Oba gornja razpisa: Za mala in srednja podjetja, razpisuje Slovenski podjetniški sklad z bankami. Javni razpis za kreditiranje okoljskih naložb 34PO05A, U. list RS, št. 15-16/05, st.134. Sredstva: 3 milijarde SIT. Krediti so namenjeni lokalnim skupnostim, gospodarskim družbam in drugim pravnim osebam ter samostojnim podjetnikom za naložbe oziroma zaključene faze naložb. Razpis je odprt do porabe razpisanih sredstev oziroma najkasneje do 30. 12. 2005. Podrobnosti: PCMG: http://www.pcmg.si/index.php?id=2394. Javni razpis za spodbujanje tujih neposrednih investicij v letu 2005. Ul RS, št. 50. Kontakt: Mateja Humar, tel.: 478 35 57, Ana Mlinar, tel.: 478 32 93. Namen je spodbujanje začetnih investicij in povečanje privlačnosti Slovenije za tuje investicije, z znižanjem vstopnih stroškov investitorjem. Ministrstvo za gospodarstvo. Rok: 20. 9. 2005 do 12. ure oz. do porabe sredstev. Spletna stran PCMG http://www.pcmg.si/index.php?id=2714 Javni razpis za dodeljevanje spodbud v programu Eureka. Ul RS, št. 58/05, info: 4784600, erik.potocar@gov.si. Pri projektu morata sodelovati najmanj dve podjetji in/ali raziskovalni instituciji iz dveh različnih držav članic, vsaj ena pa mora prihajati iz industrije. Rok: do datuma, objavljenega na spletni strani MVZT: www.mvzt.gov.si, do 12. ure. Javni razpis: Spodbujanje razvoja turističnih destinacij Turistična infrastruktura II. Objavljeno: Uradni list RS št. 62/2005. Kontaktni naslov: infoerdf2.mg@gov.si. Predmet javnega razpisa je sofinanciranje izvedbe posameznih ključnih investicij na področju turistične infrastrukture, ki bodo pomembno vplivale na razvoj turistične desti-nacije.Investicije v: gostinske nastanitvene zmogljivosti 3* in več, mladin. prenočišča, izrabo termalnih in zdravilnih voda za razvoj turizma (bazenski kompleksi), kongresne centre, žičniške naprave in zasneževanje v centrih nacionalnega in regionalnega pomena, igrišča za golf. Na razpis za ta namen se lahko prijavijo sp in gospodarske družbe, ki ustrezajo pogojem za mala in srednja podjetja. Razpisnik: Ministrstvo za gospodarstvo. Rok za oddajo vlog je najmanj dva delovna dneva (do 12 ure) pred odpiranjem. Odpiranje vlog bo 7.9.2005. Podrobnosti: PCMG: http://www.pcmg.si/index.php?id=2867. Javni razpis: Izboljšanje podpornega okolja za podjetništvo za neposredne spodbude investicijskih projektov malih in srednje velikih podjetij (MSP) v letih 2005 in 2006, Ul RS, št. 65-6705, Kontakt: Slovenski podjetniški sklad,tel.:02/234-10-31,234 12 74,234 12 72,234 12 64, bostjan.vidovic@pod-jetniskisklad.si. Subvencije se odobrijo za upravičene stroške investicije, nastale od datuma oddaje vloge prosilca ali info najave za Neposredne spodbude do 15. 10. 2006. Vmesni roki so: 5. 9., 1. 12. 2005, 18. 2. 2006, 1. 4. in 18. 6. 2006. Podrobnosti: PCMG: http://www.pcmg.si/index.php?id=2944 Javni poziv delodajalcem za izvedbo programa Usposabljanje na delovnem mestu za obdobje 2005 - 2007, Kontakt: www.ess.gov.si/slo/Dejavnost/JavniRazpisi/10-07-05/SeznamKontaktnihCseb.htm. Predmet poziva je zbiranje predlogov programov za izvedbo usposabljanja brezposelnih oseb na delovnem mestu. Usposabljanje na delovnem mestu traja od enega do šest mesecev. Poziv je odprt od objave do porabe sredstev. Podrobnosti: Spletna stran PCMG: http://www.pcmg.si/index.php?id=2911. Najava objave javnega razpisa za prido- bitev sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj - Ukrep 1.1.: Spodbujanje razvoja inovacijskega okolja. Objavljeno: Uradni list RS, št. 71-72/2005, stran 5789. Kontakt: infoerdf1.mg@gov.si, http://www.mg-rs.si/. Namen javnega razpisa je razvoj in usposobitev tehnoloških parkov, ki bodo zagotovili ugodnejše prostorske in tehnične pogoje za nastajanje in delovanje podjetij v zgodnjih fazah razvoja ter izvajali storitve za ustanovitev in začetno delovanje podjetij pod ugodnejšimi pogoji. Razpisnik: Ministrstvo za gospodarstvo. Rok: Razpis bo v Uradnem listu RS predvidoma objavljen v mesecu septembru. Podrobnosti: PCMG: http://www.pcmg.si/index.php?id=3017. Javni razpis za sofinanciranje pospeševanja prodaje kmetijskih pridelkov oziroma živil v RS za 2005, Ul RS, št. 71-72/05, kontakt: Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja, tel.: 01/478 92 10. Predmet: 1. Sofinanciranje strokovnih programov na mednarodnih kmetijsko-živilskih sejmih in organizacije spec. sejmov s področja kmetijstva in živilske indust., v višini 20 mio SIT, ter 2. Sofinanciranje aktivnosti informiranja in promocije kmetijskih pridelkov oziroma živil, in sicer mleka in mlečnih izdelkov ter mesa in mesnih izdelkov, v višini 50 mio SIT. Rok 45 dni po objavi za tč. 1 poglavja III, v roku 30 dni po objavi v Uradnem listu RS (oboje: velja poštni žig) za tč. 2 poglavja III. Podrobnosti: PCMG: http://www.pcmg.si/index.php?id=3011 Javni poziv za ugotavljanje strokovne usposobljenosti za izvajanje splošnega podjetniškega svetovanja v programu vavčerskega svetovanja, Uradni list RS, št. /2005, stran, Kontaktni naslov: Irena Meterc, T: 01/ 530 98 00, E: irena.meterc@pcmg.si. Predmet javnega poziva je preverjanje strokovne usposobljenosti kandidatov za izvajanje storitev splošnega podjetniškega svetovanja v programu vavčerskega svetovanja. Postopek preverjanja usposobljenosti kandidatov se zaključi s pridobitvijo potrdila o usposobljenosti za izvajanje storitev splošnega podjetniškega svetovanja v programu. Na poziv se lahko prijavijo fizične osebe. Razpisnik: Pospeševalni center za malo gospodarstvo Rok: 6. 9. 2005 do 13. ure. Pripravil Področni center za razvoj gospodarstva d.o.o., Ribnica, Razvojni center Pokolpje d.o.o. Kočevje, na osnovi spletne dokumentacije Moj spletni priročnik, ki jo pripravlja: Informacijsko Raziskovalni Center Celje, Ljubljanska cesta 5, 3000 Celje. Za natančne podatke si oglejte celotne razpise v Uradnih listih ali na spletnih straneh www.pcmg.si. Vse, ki bi želeli na svoj elektronski naslov prejemati tedensko sveže informacije o podjetniških razpisih, sejmih, novostih iz poslovnega sveta, ponudbe - povpraševanje po izdelkih in storitvah, vabimo, da pokličete na številki 8369-753, 89550-610, 041/436-233 ali pišete na e-naslov pcrg.ribnica@amis.net pokolpje@siol.net. Posredovanje informacij po e-pošti je brezplačno. OIXI-ZTW S Zahvala donatorjem Izgradnja kapelice je od same ideje do danes potekala zelo hitro. Da je bilo to mogoče, gre zahvala izredno prizadevnim vaščanom in številnim donatorjem. PodjetjeJNLES Ribnica, INOTHERM Prigorica, RIKOHIŠE Ribnica, ARMEX-inženiring Ljubljana, VIKROR PAŠČINSKI in IVANKA PURKARTs.p. iz Roba, PLETILNICA Sodražica, BOJAN RAČKI Breg, BOJAN POGORELC - BLESK Dolenja vas, so podjetja, ki so prispevala največji delež. Pridružuje se jim SDS, edina od političnih strank, ki se je odzvala na našo prošnjo. Sledijo podjetja in posamezniki, kot so: Peskokopi RIGLER, Breg, Center IDEAL, Ribnica, Janez ILC, Dolenji Lazi, LIVARSTVO Lovšin, Ribnica, KOŠČEK do.o., Ribnica, GRAPLES d.o.o., Breg, Peskokop KLUN, Kot, KOMUNALA, Ribnica, Bencinski servis MOL, Ribnica, ARLES Janez Arko, Dolenji Lazi, Anton DEJAK, Dolenji Lazi, Boris FINK, Ribnica, Elektro servis BENČINA, Zapotok, Tiskarna Franc PETERLIN, Breg, ABO Grafika, Ljubljana, Goran PETROVIČ, Kočevje, PEKARNA Ajdič, Sodražica, MOTOMAN ROBOTEC, Lepovče. Bilo je še veliko darovalcev manjših zneskov. Vsem se za podarjeno najlepše zahvaljujemo. Oltarno mizo je za simbolično ceno 500 EVR izdelal kamnosek BOGO ORAŽEM iz Ribnice. Prt na oltarni mizi je ročno delo MARTINE DEJAK z Brega. Kip sv. Ane, ki krasi našo kapelo in bo kot zavetnica bedela nad nami, pa je za simbolično ceno izdelala ANA ČEŠAREK iz Dolenje vasi. Vsa sredstva donatorjev so bila podajrena kot materialne dobrine ali ovrednoteno delo. Z denarjem, ki se je nabral z nabirko po vasi, in z zneskom 32.000 SIT, ki je bil darovan ob velikonočnem blagoslovu jedi, pa so se pokrili tekoči stroški, vključno s prireditvijo ob blagoslovu. Vsak podarjeni prispevel je zabeležen pri blagajniku Janezu Levstku in v kroniki, ki jo skrbno vodi Julka Lesar. Odbor za izgradnjo kapelice sv. Ane na Bregu Iskrena hvala. Turistično društvo Grmada, Velike Poljane -Ortnek, se zahvaljuje vsem sponzorjem in donatorjem, ki ste finančno ali s praktičnimi darovi pomagali pri izdaji zloženke ob 50-obletnici ustanovitve našega društva in 45-letnici doma na Grmadi ter pri organizaciji prireditev ob tej priložnosti. Brez vaše velikodušne pomoči bi bilo vse mnogo manj uspešno. Naša zahvala velja: Ristro d.o.o., Ribnica, Motoman Robotec d.o.o., Ribnica, Zavarovalnici Triglav, KS Velike Poljane, Občini Ribnica, SDS Ribnica, TD Ribnica, ABO Grafiki d.o.o., Ljubljana, Tiskarni Peterlin z Brega pri Ribnici, Socialnim demokratom, Ribnica, PGD Velike Poljane, Ribniški pekarni, Pekarni Gorza iz Drage. POŽAR V KUHINJI Dvanajsta intervencija članov PGD Ribnica 2. julija smo bili člani operative preko pozivnikov obveščeni, da je prišlo do požara v kuhinji stanovanjske hiše v Sajevcu, zato smo se že po nekaj minutah odpravili na kraj, kjer so potrebovali našo pomoč. Pri gašenju smo uporabljali vodo. Pred tem so vaščani že gasili z ročnimi gasilnimi aparati. Zaradi gostega dima je prva skupina uporabila tudi dihalne aparate. Koje bil ogenj pogašen, je bilo videti, daje požar nastal pri štedilniku ali na kuhinjski napi napi nad njim. Najverjetneje je prišlo do kratkega stika na omenjenih napravah. Da ni prišlo do večje katastrofe, gre zahvala naključju, da sta vaščana, ki sta prav nasproti te hiše cepila drva, opazila dim, ki se je valil skozi okno. Hiša stoji namreč na takšnem kraju, da ni tako na očeh vaščanov. Omenjena vaščana sta obvestila center za obveščanje na telefonski številki 112, ta pa je aktiviral preko pozivnikov naše člane. Sodelovalo jih je trinajst z dvema cisternama ter s tehničnim in komandnim vozilom. Za Prostovoljno gasilsko društvo Ribnica Matjaž Virant MALI OGLASI PRODAM Prodam otroški voziček HAUCK, rabljen 9 mesecev, dobro ohranjen, cena 28.000,00 SIT.Tel.: 031 / 321 438. Prodam otroški voziček HAUCK s pokrivalom, star 1 leto, dobro ohranjen, cena 25.000,00 SIT.Tel.: 031 / 321 438. Prodam otroški kombinirani voziček, otroški stolček za hranjenje, avto zvočnike Jensen 2 x 150 VV.Tel.: 031 /566 052. Prodam aparat za peko kruha, star 1 mesec, cena 7.000,00 SIT.Tel.: 041 / 756 749. Prodam učbenike in delovne zvezke za srednjo šolo. Tel.: 041 / 602 080. V Glavicah prodam staro hišo z elektriko in vodo (števec), ter gospodarsko poslopje in suha hrastova drva. Tel: 041 / 479 898. ODDAM Na Merharjev! ulici 3 v Ribnici oddamo v najem poslovne prostore. Tel.: 070 / 345 404. V najem oddam opremljeno dvosobno stanovanje v stan. hiši v okolici Ribnice. Tel. št.: 041/ 695 000. OBVESTILO Dragi občani, naprošamo vas, da nam ne pošiljate malih oglasov, kjer ponujate svoje storitve ali plačano delo. Časopise redno prebirajo vsi inšpektorji in nakopali si boste le težave. Imeli smo jih tudi že mi, zato take oglase izločamo iz objave. (Op. ured.) Društvo upokojencev Ribnica obvešča svoje člane, da je predviden izlet na avstrijsko Koroško 24. septembra 2005. Odhod bo ob 7. uri zjutraj. Cena izleta je 4.000,00 SIT. Ogledali si bomo Gosposvetsko polje, Osoje, Osojsko jezero, Gospo Sveto in vojvodski prestol, Krnski grad, Vrbsko jezero. Srečanje starostnikov bo 1. oktobra 2005 o 10. uri pri Seljanu. Dobro voljo, hrano in pijačo prinesite s seboj. Vabljeni! Ribnica (grad), petek, 2. septembra, od 19 Generalni pokrovitelj: Pokrovitelji: Mercator, Melamin Kočevje, Inotherm Prigorica, Sintal Kočevje, Območna obrtna zbornica Ribnica, Grča Kočevje, Riko Kor Ribnica, Računovodski servis ALF-F Ribnica, Restavracija Krona Ribnica, Tehnochem Jurjeviča, RM International Ribnica, Avtohiša Zalar Male Lašče, Hydrovod Kočevje, Trgovina Tijana Ribnica, Herbby d.o.o. Ribnica, ARTS Ribnica, Avtohiša Randelj Kočevje, Šolarček Ribnica, Občine Ribnica, Sodražica, Velike Lašče, Občinski odbor SDS Ribnica, Območna organizacija SD Ribnica. Nastopajoči: NUŠA DERENDA BOTRI POP DESIGN Z VILIJEM RESNIKOM SAŠA LENDERO ANŽEJ DEŽAN REBEKA DREMEU ANDRAŽ HRIBAR YUHUBANDA MAJASLATINŠEK MANCA ŠPIK TURBO ANGELS RIBNIŠKI PUŠEUC JURJANDAR SELEKCIJA PLESNA SKUPINA FIVE MODNA REVIJA TRGOVINE TIJANA, RIBNICA VELIKI OGNJEMET ob polnoči Z nami bosta tudi FATA in RIBNIŠKA ANA LIZA Zbirali bomo prostovoljne prispevke za VDC Ribnica in izmed darovalcev izžrebali lastnika novega televizorja Matrix. ^ VRHUNSKA KAKOVOST m • lesena okna in vrata e les/ aluminij okna in vrata • pvc okna in vrata • aluminij okna in vrata • pvc/ aluminij okna e polkna, rolete, komarniki e Svetovanje - izmera - montaža - servis e brezplačen prevoz do 100 km • 5% gotovinski popust INLES d.d.. Kolodvorska 22, I310 Ribnica www.inles.sl, e-maii: info@in!es.si Maloprodaja Ribnica, tel.: 0I 8377 162, fax: 01 8377 331 Sl Sz* Thermo 8 -8-komomi PVC profili debelim 8z mm ——---------——-------e mmMSBM, NEPREMIČNINE Franc TANKO s ». Del. čas: od 10 -17, sob. 10 -13, Prečna 4a, Ribnica, Tel.: 83 62 101, GSM.: 041 643 004 PRODAMO HIŠE: - KOČEVJE - center, starejša stanovanjska hiša ,14x12 m, zgraj. 1932, velikost parcele 1395 m2, el., voda, takoj vseljiva, možna zamenjava za stanovanje v Ljubljani 22,6 mio SIT (94.000 EUR). - RIBNICA - DOLENJI LAZI, kmetija delno obnovljena, zgrajena pred letom 1967, dodatni objekt izdelan do III. gradbene faze, velikost stavbe 34 X 8 m z vrtom in njivami v skupni izmeri cca Iha, lepa sončna lokacija, klasično ogrevanje, vselitev takoj, cena 22.800.000,00 SIT ali 95.000,00 EUR. - RIBNICA, DOLENJA VAS, center. Starejša stanovanjska hiša, z gospodarskim objektom ter garažo, takoj vseljiva, zgrajena pred letom 1967,12x10 m .velikost parcele 770 m2, klasično ogrevanje, cena 10.500.000,00 SIT ali 43.750,00 EUR. • LOŠKI POTOK, Gora-Kržeti-Stanovanjska stavba 11x12 m, zgraj. 1980, III. grad. faza z gospodarskim poslopjem in travnikom v skupni izmeri 2782 m2, cena 5,7 mio SIT ali 25.00 EUR. - SODRAŽICA • center, starejša stan hiša z poslovnim prostorom 37 m2 - trgovina, 10x11 m, zgraj. 1930 in gospodarskim poslopjem, 10x22 m, vel par 608 m2, zemlj. 162 m2, klas. ogrevanje, el., voda, cena za stan. hišo in posl. prostor 12,3 mio SIT ali 58.500 EUR, za gosp. poslopje pa 6,8 mio SIT ali 32.500 EUR. - ČRNOMELJ - center, poslovno stanovanjska hiša, zgrajena 1950,2 lokala v pritličju in 1 stanovanje v nadstropju, delno obnovljeno. Velikost stavbe 73 m2 in 22 m2, dvorišče 246 m2, cena 12 mio SIT ali 50.000 EUR. STANOVANJA: • NOVO V RIBNICI: več novozgrajenih stanovanj v centru Ribnice, cena za m2 po dogovoru, rok vselitve približno 4 mes. - RIBNICA - center, dvosobno, 59,51 m2, IV. nadstropje, zgrajeno 1979, kompletno opremljeno, CK, tel, KT, cena 12,6 mio SIT. - RIBNICA - center, dvosobno, 57,10 m2, v 3. nadstropju, zgrajeno 1978, kompletno opremljeno, vpisano v ZK, CK, KT, tel. cena 12.4 mio SIT. POSLOVNI PROSTORI: - KOČEVJE - industrijska cona, novejši poslovni prostori v izmeri cca 450 m2, 14x12 m, zgraj. 1997, z urejeno dokumentacijo za proizvodnjo mirno dejavnost, 14 park. mest, vsa infra struktura cena 63, 95 mio SIT ali 273.876 EUR, v račun vzamemo tudi stanovanje v Ljubljani, uporaba takoj. - KOČEVJE - center, obnovljen poslovni prostor v izmer ca 120 m2, pisarne v prvem nadstropju, delno opremljene, zgrajene pred letom 1967, takoj vseljive, cena 21 mio SIT ali 87.500 EUR. • KOČEVJE • industrijski cona, novejši poslovni prostor, velikost 104,44 raz, zgrajeno 1996, arijena dok., III. gradbena laza, cena 18 mio SIT ali 75.000 EUR. GRADBENE PARCELE: • RIBNICA • ORTNEK gradbena parcela, velikost 1.158 m2, z lokacijskim dovoljenjem, cena za m2 4.600,00 SIT ali 20 EUR. - RIBNICA - Hrastje, več gradbenih parcel različnih vekikosti, cena za m2 3.200 SIT ali 14 EUR. • GROSUPLJE • Čašpark, gradbena parcela v izmeri 983 mz, na zanimivi lokaciji, sončna lega, voda na parceli, elektrika v bližini, cena za mz 9.600 SIT ali 40 EUR. • RIBNICA • Velike Poljane, gradbena parcela na lepi lokaciji, vel. 1457 raz, cena 3.6 mio SIT ali 15.000 EUR. VIKENDI: - OSILNICA - Padovo, Kmetijo primerno za vikend- stan. hiša 6x7 m, zgraj. 1931, in nekaj gozda, njiv, travnikov in pašnikov v skupni izmeri cca 8,5 ha. Cena 9.988.000,00 SIT ali 44.000 EUR. ODDAMO V NAJEM POSLOVNI PROSTORI: - RIBNICA - strogi center, tri lepo urejene pisarne z uporabnim dovoljenjem, skupna velikost 75 m2 , vseljivo takoj cena najema po dogovoru. • KOČEVJE • dve pisarni, opremljeni, varovani, v pritličju, vel. cca 63 m2 in 16 m2, CK, vsa dokumentacija • uporabno dov. Cena najema po dogovoru. - KOČEVJE - center, obnovljeni poslovni prostor v izmeri cca 120 m2-pisarne v 1 nadstropju, delno opremljene, zgrajene pred letom 67, takoj vseljive, cena 21.000.000,00 SIT ali 87.500 EUR. KUPIMO: STANOVANJA: - LJUBLJANA - Kodeljevo, Prule, kupimo dve garsonjeri do 20 m2,1. ali II. nadstropje in dve dvosobni stanovanji do 60 m2, gotovinsko plačilo, od 13.2 mio SIT do 24.5 mio SIT, vseljivo v štirih mesecih. UREDIMO VAM VSO DOKUMENTACIJO, SVETUJEMO IN SE ZA VAS STROKOVNO IN SRČNO POTRUDIMO PRI PRODAJI IN NAKUPU VAŠIH NEPREMIČNIN, POKLIČITE NAS IN NAM ZAUPAJTE VAŠE ŽEUE OPTIK Delovi)! čas: vsaK dai) od 91) do 191) sobofa zaprjo Jeziko • brezplačno testiranje in svetovanje 9 izkušeni in dinamični učitelji • učinkovite metode poučevanja • tečaji v Ribnici mi tečaji! INFORMACIJE IN VPIS: 29.8. do 16.9.2005 tel. 041 561 734 ali 040 770 577 e-naslov: lektor@email. si L E KTO R/isfaw izwmzawye Brigitta Vesels.p., Na pesek / J, Sodražica ® IfitTERALTfl pVjc okna in vnnrn PE Ribnica: Nemška vas 3 Tel.: 040/258-924 Ljubljana: Interalta d.o.o.z Ljubljana Stegne 21 c Tel.: 01/511-16-24 i www.interalta.si blesk Tone Pogorelec Blesk 2 d.o.o. Čistilni servis in slikopleskarstvo Bukovica 2, 1310 Ribnica Tel.: 01/836 99 33, fax: 01/836 99 34, gsm: 031/647 188, E-mail: blesk2@amis.net _____ lliill | g ,zdelava epol«' Ted" .,«Z=nj.pr«P"g _ Alojz Pugelj s.p. ' ': Lepovie 23, 1310 Ribnica i Tel.: 01/8361 189 ali 01/8361-668 GSM: 031/760-697 GOSTINSTVO - TVR1ZEM Sprejemamo rezervacije za družinska srečanja £23023) vfrniomm ° 032239 mmummsMVMHmm oGEOaezm P0GRE8SCINE BARVE V. £|5 ULICA TALCEV 28,RADIZEL,2312 OREHOVA VAS TEL/FAX:02/605-6001, gsm: 070/409-525 IZVAJAMO: G IZDELAVA VSEH VRST FASAD G SANACIJA FASAD BARVANJE LESA (napušči, vrata, balkoni...) G ANTIKO ROZI JSKA ZAŠČITA G STROJNI OMETI MONTAŽA MAVČNIH PLOŠČ DELO OPRAVLJAMO PO CELI SLOVENIJI. ZAGOTAVLJAMO STROKOVNO IN KAKOVOSTNO IZVEDBO DEL. ZA OPRAVLJENO DELO DAJEMO GARANCIJO 4223 Pekarna mm Ta dobri kruhek so spekle zlate roke in babičin recept tel: 8955-558 SAT- antenski sistemi Peter Kočevar s.p. Merharjeva 2, Ribnica, gsm 041 761-769 * meritve TV signalov L dograditev ali izboljšava POP TV, A kanal, HRT, TV3... L montaža SAT sistemov: (analogni - do 100 programov) Z"\ (digitalni - do 2000 programov - srbija, / A filmi, erotika, šport...) TV m.... . »tiKuumu* ^ »lovimiA SERVIS GSM / UMTS MicroERA Jože Šilc s.p. Merharjeva 3 (Poleg inles-b) 1310 Ribnica Tel.: 01/8373 116 FAX: 8373 117 GSM: 051/358 762 E-mail: info@microera-sp.si MOBITEL & debitel zastopstvo www.microera-sp.si Pri sklenitvi nove naročnine MOBITELali pri selitvi NMT/GSM vas čaka lepo darilo ter popust 20% na dodatno opremo! ju., p Hill novi akcijski aparati na zalogi! lliiFWilllp- I PREDSTAVITVENA VOZILA Razkošje, ki se ga hitro navadite. A ' VW Golf Plus Trendline 1,9 IDI 77kw, naslon za roke, usnjen volan, avtomatska klima, tonirana stranskla in zad. steklo, paket "luči in vidljivost", kovinska barva VW Touran Trendline 1,9 TDI 77kw, avtomatska klima, kovinska barva -ife JPP 1 RABUENA VOZILA m _________________ l ~ ‘*’e$ -7- . ' »A 'W“-r Pameten, varen, udoben, funkcionalen. Novega Passata z novim načinom zagona motorja, klimatsko napravo, elektronsko parkirno zavoro, zavorno asistenco, ESP, ABS in ASR, zadnjimi lučmi v tehniki LED ter štirivodilno zadnjo premo serijsko lahko doživite na testni vožnji. Vabljeni v naš salon! Novi Passat VW passat lim. GLTD, letnik 1992,1. lastnik, 290.000 km, modra kovinska barva VW polo, 1.4 comfortline, letnik 2002, prev. 60.000 km, kovinska barva VW golf 1.4, letnik 2002, prev. 67.000 km, alu platišča, CDZ, 2 zračni blazini SEAT inča 1.9 SD, letnik 1999,1. lastnik, perv. 59.000 km, rdeča barva Škoda octavia variant 1.8, letnik 1999, mehanska klima, alu platišča, potovalni računalnik, električni paket, naslon za roke ■«»FF: EH VOZILA NA ZALOGI VW Polo Comfortline 1,9 SDI 47kw, 1,2 47kw, 1,4 55 kw, klima climatic, daljinsko centralno zaklepanje, el.pomik prednjih stekel, ABS, meglenke, radio beta VW NOVI Polo Comfortline 1,2 47kw, 1,4 55kw, 1,4 TDI 51 kw VW Golf Trendline "Champion" 1,9 TDI 66kw-90km, pet vrat, kovinska barva, klima "climatronic", stikalo za dnevne luči, zasilno rezervno kolo VW Golf Trendline, Comfortline 1,9 TDI 77kw VW Golf Plus Trendline 1,9 TDI, zasilno rezervno kolo, stikalo za dnevne luči, klima "climatronic", el.paket, naslon za roke VW Passat variant 1,9 TDI 96kw, trendline exclusive, kovinska barva, ZELO UGODNO! VW NOVI Passat lim. 1,9 TDI 77kw, sportline, alu platišča, tempomat, parkirni sistem, naslon za roko, kovinska barva VW Touran Trendline 1,9 TDI 77kw VW Sharan Trendline Family 1,9 TDI 96kw, ZELO UG0DN0I NOVOSTI i I SERVISNE STORITVE Prevzem Izrabljenih motornih vozil Notranje čičenje bencinskih In dizelskih motorjev Testi izpušnih plinov Od nedelje, 04.09. do 10.09. 2005 posebne ugodnosti, dodatni gotovinski popusti, za vozila na zalogi (ki niso v akciji). RANDEU A V T O H I S A Mahovnik 2, 1330 Kočevje telefon 01 8951 488, telefax 01 8955 240 e-mail: damijan.randelj@por5cho.5i salon in delavnica pon.- pet. od 7. do 18. ure sobota salon od 8. do 12. ure PORSCHE KREDIT IN LEASING ___________j__~yn"____Hm____7_ |_________ POZOR ŠTUDENTJE: Za vas možen leasing z malo pologa in mesečnim obrokom ca. 20.000 - 25.000 SIT Ugodne cene vozil SEAT Joras Center SEF1T POOBLAŠČENI PRODAJALEC IN SERVISER VOZIL SEAT in ŠKODA Ob železnici 7, 1310 Ribnica tel.: 01/8369-040, 8361-127, fax: 8369-045 Delovni čas: pon. - pet. od 8. do 19. ure sob. od 8. do 13. ure Smo družba z petnajst letno tradicijo, ki se ukvarja s proizvodnjo kruha, svežega peciva, slaščic in trgovino. V svoje vrste želimo sprejeti nove sodelavce in sicer: - 3 KV PEKE- Mešalec - 6 KV PEK- Predpečnik - 2 KV PEK- Upravljalec stroja za linijo FRITSCH, KÖNIG. Za vsa omenjena delovna mesta je zaželjeno, da so kandidati moškega spola z zaželjenimi delovnimi izkušnjami. Ponudbe pošljite na naslov: Pekarna Blatnik d.o.o., Podgorica 25, 1312 Videm Dobrepolje z pripisom »ZA KADROVSKO SLUŽBO«. MOTOMAN to Robotizacija in avtomatizacija v industriji PRAVI PARTNER V SVETU ROBOTIZACIJE V INDUSTRIJI ■IŠSS! Sü^SäSBaBeöi^aäSsSesS psesiSF' e Šest osni členkasti roboti iz družine MOTOMAN, nosilnosti od 3kg- 500kg, ki jih krmili visoko zmogljiv krmilnik XRC, ki edini na svetu omogoča sinhrono krmiljenje štirih robotov hkrati, oziroma lahko zvezno krmili 27 robotskih osi. IDEALNA REŠITEV V APLIKACIJAH: o OBLOČNEGA VARJENJA O UPOROVNEGA VARJENJA O STREGE O PLAZEMSKEGA IN USERSKEGA REZANJA O POLIRANJA O PALETI RAN J A O BRUŠENJA O LEPLENJA MOTOMAN ß°&ESS3dao. Lepovče 23,1310 Ribnica tel.: +386 (0)1 83 72 410 faks: +386 (0)1 83 61 243 e-mall: lnfo@motomanrobotec.sl www.motomanrobotec.sl Hofer sporoča Smo del vodilnega mednarodnega podjetja na področju maloprodaje živil z več kot 3000 poslovalnicami po svetu. Poslovno skupino tvorijo podjetja v Avstriji, zahodni in južni Nemčiji, ter tudi v Združenih državah Amerike, Veliki Britaniji, na Irskem in v Avstraliji. Naš uspeh temelji na odličnih sodelavcih. Za našo poslovalnico v Cerknici iščemo prodajalke oziroma prodajalce Vaše delovno področje obsega: • delo na moderni blagajni • zlaganje blaga na police • skrb za red in čistočo v poslovalnici Od vas pričakujemo: • končano ustrezno poklicno izobrazbo IV. stopnje oziroma opravljen preizkus strokovne usposobljenosti za prodajalca • da ste odprte narave, prijazni, odgovorni, pripravljeni na delovne obremenitve in sposobni delati v skupini • veselje pri delu s strankami Ponujamo vam: • temeljito usposabljanje, ki bo nekaj tednov potekalo tudi v Avstriji • zagotovljeno delovno mesto v mednarodno uspešnem podjetju • prijetno delovno okolje • ob obojestranskem interesu možnost postati namestnica/-k poslovodkinje/poslovodje oziroma poslovodkinja/poslovodja • že od samega začetka boste prejemali nadpovprečno plačo Delovno razmerje bomo najprej sklenili za določen čas šestih mesecev z možnostjo naknadne sklenitve pogodbe za nedoločen čas. Kandidatke in kandidate, ki Vas delovno mesto zanima, vabimo, da nam v roku dveh tednov pošljete prošnjo v slovenščini ali nemščini z ročno napisanim življenjepisom, fotografijo ter z vsemi zaključnimi spričevali in delovnimi dokazili. v® www.hofer-slovenija.si KUPONI KUPON ZA OBJAVO BREZPLAČNIH MALIH OGLASOV Besedilo: KUPON ZA NAGRADNO IGRO Rešitev:__________________ Ime in priimek: Ulica:__________ Pošta:__________ Tel.:___________ *** Izpolnjeni kupon izrežite in ga v pismu oziroma na dopisnici pošljite na naslov: REŠETO, Škrabčev trg 40, 1310 RIBNICA, najkasneje do 16. septembra 2005. Pravilna rešitev iz 7. številke Rešeta je: AVGUST, ČAS ZA DOPUST Med pravilnimi rešitvami pa je žreb določil naslednje nagrajence: 1. majico, ki jo poklanja RADIO URBAN, prejme: KRISTIAN DEILA SCHIAVA, Hrovača 1, 1310 RIBNICA 2. majico, ki jo poklanja RADIO URBAN, prejme: NENA POGAČNIK, Breg pri Ribnici 76, 1310 RIBNICA 3. majico, ki jo poklanja RADIO URBAN, prejme: JELENA KLUN, Hrovača 7,1310 RIBNICA 4. majico, ki jo poklanja RADIO URBAN, prejme: DARKO SKOK, Velike Poljane 40,1316 ORTNEK 5. majico, ki jo poklanja RADIO URBAN, prejme: TADEJA NOSAN, Prigorica 101/a, 1331 DOLENJA VAS Nagrajencem iskreno čestitamo! Kupone za prevzem nagrade boste prejeli po pošti. RIBNIŠKI SEMENI (z zmagovalno kombinacijo 3:0) Za nami je 30 let promocije suhe robe in lončarstva v takšni obliki, kot jo srečujemo danes, skozi semenj, največjo tovrstno prireditev na Slovenskem. Sicer pa imajo sejmi na našem koncu bogato tradicijo. Prvi sejmi so bili že v 16. stoletju, ko so imeli ribniški tržani s cesarskim dovoljenjem tedenske sejme kot posebno trško svoboščino. Posebno živahni so bili ob žegnanjih. Lastno sejmišče 'kavmav' (Kaufmauer) so Ribničani dolgo časa vzdrževali v dobrem stanju. Vse tja do začetka 18. stoletja, ko je sejem zamrl in se po večletnih zapletih ponovno obudil. Od suhorobarske dejavnosti niso plačevali nikakršnih pristojbin, razen če so se izdelki prodajali ob semanjih dneh na stojnicah. Z začetkom obratovanja trgovin so semnji začeli propadati. Od leta 1976 pa je v Ribnici ponovno vsakoletni sejem suhe robe, lončarstva in domače obrti, kateremu se je v zadnjih letih pridružil tudi rokodelski festival pozabljenih domačih obrti. Turistično društvo Ribnica, ki je glavni organizator, je dalo sejmu okvir in vsebino. Turistično društvo je eno najstarejših v naši dolini, saj se je pred 100 leti ustanovilo Turistično zvezo Slovenije. Zal pisnih dokumentov o starosti oz. dejanski ustanovitvi društva ne najdemo nikjer, je pa podatek, da so bili naši predniki soustanovitelji TZS, preverjen prav na tej Zvezi. V bližnji zgodovini gre vsa pohvala Andreju Klemencu, predsedniku društva, ki ga uspešno krmari tri desetletja, in seveda, žal, pokojnemu prof. Janezu Debeljaku, katerega ob tem jubileju zelo pogrešamo, saj je bil neizčrpen vir informacij, leksikon zgodovine in sem si gornje podatke izposodil tudi iz njegovih zapisov. Vsi vemo in sem na teh straneh o tem že pisal, da je sejem sejem, družabno srečanje s trženjem, 'glihanjem1, ljudski dogodek, katerega v osnovi ne moremo in ga nima smisla spreminjati. Velikokrat slišim besede: Saj je vsako leto isto! A bo letos kaj novega? Točno tako, sejem bo takšen še 100 let, vsaj upam, da še toliko in več, opa, sem potrkal, pa sem namesto po mizi, po tipkovnici. Vsi pa vemo, da je treba delo nadgraditi, prireditev širiti; tudi o tem sem že pisal, pa tudi dodajal, da je pobud bore malo oz. nič. So le abstraktne ideje v pogojnikih, z mnogimi če-ji. Smo pa letos po vzoru večjih mest dodali petkov spektakel, imenovan Urbanova noč, v organizaciji radia Urban. Obeta se nam vrhunska prireditev na posestvu Ugar, turnir v rokometu, predstavili bomo največjo žlico na svetu, domača društva, klube itd. Moram povedati, da nihče od povabljenih ni odklonil sodelovanja, res pa tudi je, da se na naše povabilo, objavljeno v Rešetu, nihče ni oglasil. Tako, da si vsi, ki se ne boste našli na letošnjem nedeljskem mimohodu, preden se boste vprašali, zakaj pa nas ni zraven, zastavite vprašanje: "Zakaj pa nisem poklical, ko je bil čas?!" Moram tudi povedati, daje celotna koordinacija ob precejšnjem številu sodelujočih tekla zelo dobro, korektni odzivi so bili z vseh strani (predvsem ustanov v službi javnosti), začutilo seje, da Ribnica diha s to največjo prireditvijo daleč naokrog in ob zastavljenih ciljih letošnji obogateni program ni le zaradi jubileja, temveč je temelj za nadaljnja leta, desetletje, v katerem bomo tem aktivnostim dodajali nove. Sedaj pa...VESELO, pa po pameti oz. s pametjo, drugače jo lahko še pohodite.... na dnevih RIBNIŠKEGA SEMNJA! Marko Modrej BO Sl9L.NET SEMANII KVIZ (z žlico velikanko) Se pritihotapila je v našo dolino jesen in zapeli znova bomo znani refren: So zdumarji domov se vrnili, ulice ribniške na dan semanji napolnili. Se prodajalo blago bo vsake suorte, kar si ranku mislt muorte. Od balona, sladkega bombona, dobili boste vse, do plišastega al pa kar tapravga slona. Se plesalo bo in pelo, lepo se staro in mlado bo imelo. Svetu pokazali bomo žlico velikanko, podali marsikomu domišljijsko uganko. Tako, z zvrhano mero domišljije rešite tale kviz, kjer vam na vsako vprašanje ponujamo več odgovorov in trditev, a le enoje pravilno. Črko pred pravilnim odgovorom vpišite v razpredelnico in dobili boste... nekaj, povezano s/z.... 1. Pa smo ga dočakali, jubilejni Ribniški semenj, ki se letos ponaša s številko... R 30 Č 35 S 40 2. Vsa ta leta za semenj generalno skrbi... B Zveza potrošnikov Slovenije I Turistično društvo Ribnica T TŠD Grič 3. Ob tej obletnici semnja bo značilnost vsakoletnega sprevoda po Škrabčevem trgu, predstavitev... 8. Na petkovi prireditvi bomo zbirali prostovoljne prispevke za ustanovo, ki denar vedno potrebuje. Nekdo od darovalcev pa bo izžreban tudi za bogato nagrado, in sicer televizor Matrix. Denar pa bo v celoti dobil... A RK OO Ribnica C ZD Ribnica E VDC Ribnica 9. Pri sejmu bi bil greh izpustiti festival, ki bo letos obogatil semenj že šestič in se bo odvijal v nedeljo, v Gradu. Gre za... M Rokodelski festival O Navtični festival P Festival starih šeg in navad K legendarnih lončenih topov B domačih društev, klubov, ostalih skupin iz naše občine N novodobnih japijev naše doline 4. Na semnju ne gre spregledati sodelovanja TZS, ki letos praznuje 100 let delovanja, in tako bo letošnji osrednji govornik predsednik zveze... 10. Na koncu pa še atrakcija, ki bo obogatila letošnji semenj in bo predstavljena v nedeljskem sprevodu. Gre za največjo na svetu, iz enega kosa, dolgo 10 m... Č lončeno piščal J leseno žlico K plastično ribo Z dr. Dimitrij Rupel F dr. Janez Drnovšek N dr. Marjan Rožič 5. I H Že v petek se bo semanji direndaj pričel z glasbenim spektaklom, poimenovanim... Urbanova noč 2005 Ribniška noč 2005 Noč ob Bistrici 2005 dSGGbs URBAN ©<%© 6. Zgornji odgovori so lahko, lokacijsko gledano, vsi pravilni, a le eden je uradni. Poleg številnih glasbenih zvezd bomo v petek v Gradu srečali tudi... O Srečka Katanca Z Marjana Smodeta K Nušo Derenda 7. Katerega humorističnega lika pa na tej prireditvi ne bo? Vsaj v scenariju in napovedih ga ni. tel*© ooštpOUfcs m feuj/Mis M £)3[fo w ikaroiti siffi m U Fate S g. Fižolčka Med pravilnimi rešitvami bomo ponovno izžrebali 5 lepih nagrad. Z Ane Lize mmamamm < Referendum o RTV 0 m k. m Lani, 25. maja - na nekdanji dan mladosti, je "Kocjančičev" Svet RTV sprejel strateški razvojni dokument, Strategijo RTV 2005 - 2010. V njej je med drugim zapisano, da ima RTV 5200 redno in hor> orarno zaposlenih in da je preveč kar 600 honorarcev in 900 redno zaposlenih. Skupaj kar 1500 ljudi oziroma skoraj polovico zaposlenih. Izračun viškov je bil narejen na osnovi program-m sko - proizvodnih standardov, ki veljajo v Evropi. 5 Poslančeva zanisnica 0 V Strategiji tudi piše, da |H| se skoraj 60 % (to je ca.16 mlrd sit) od prihodkov (ca. 28 mlrd sit) porabi samo za plače. Dalje, da je potrebno stroške plač znižati, če naj postane naša RTV stroškovno in po produktivnosti primerljiva drugim javnim RTV - centrom v Evropi. Samo za plače na RTV se porabi toliko, kot znaša 10 proračunov občine Ribnica za vse njene javne potrebe. Teh stroškov pa je vsako leto za vsaj tri občinske proračune preveč. Tudi nadzorni odbor RTV je v več letnih poročilih, v katerih je obravnaval poslovanje RTV, zapisal isto ugotovitev. Ob tem pa je še opozoril, da pristojnosti med organi niso urejene, da ta neurejenost onemogoča nadzor nad programskim in finančnim poslovanjem zavoda, da ni nadzora nad zaposlovanjem, nad podpisovanjem in izvajanjem podpisanih pogodb, da obstajajo pogodbe, ki so bile plačane, pa oddaj ni bilo... To pomeni, da vsak, ki mu na RTV pripada ali si izbori določeno pravico, počne, kar se mu zljubi in vrtnari v svojem zelniku. Odgovoren ni nikomur, plačujemo pa poslušalci in gledalci. Ni potrebno posebej poudarjati, da velik del te armade redno in honorarno zaposlenih nima kaj početi in meša meglo. Ko jih med letom pride večina na delo, ni zadosti kamer in ekip ter denarja za programe, da bi posneli kvalitetne oddaje, ko pa je čas dopustov, pa so na zasluženem dopustu in ne ustvarjajo programov. To se najbolj občuti poleti, ko nas naša RTV julija in avgusta "šopa" z oddajami, pri katerih v desnem zgornjem kotu ekrana piše "ZNOVA". Torej s ponovitvami. Zgodi se, da nam sredi najhujše julijske vročine postrežejo s 5 mesecev starim posnetkom hokejske tekme. Ker gre pri gornjih ugotovitvah za izrazito previsoke stroške, ki jih ne more prenesti nobena družba ali zavod, je potrebno te stroške pokrivati s previsoko naročnino in/ali pa z izkazovanjem izgube. V primeru RTV gre za oboje - plačujemo (pre)visoko naročnino, hkrati pa ima RTV še izgubo. Verjetno nam je vsem jasno, kaj bi pomenilo, če bi po nepotrebnem razfrčkana sredstva namenili za program ali pa enostavno pocenili naročnino. Je pa zelo nevzpodbudno, da so organi RTV - Svet RTV, NO in direktor - že vrsto let seznanjeni z nevzdržnim stanjem na RTV, vendar se ne zgodi skoraj ničesar. Direktor vedno toži, da nima pristojnosti za ukrepanje in da ne more nič pomembnega storiti. Ima prav, pristojnosti resnično tudi nima. Svet zavoda, ki pa ima dejansko večino najpomembnejših vzvodov upravljanja, tudi tistih, ki bi jih moral imeti direktor, pa iz ozadja pelje svojo zgodbo, ki jo plačujemo lastniki električnih števcev. Bistvo novega zakona so natančne razmejitve nalog med direktorjem RTV in Programskim svetom RTV ter NO RTV in pa seveda nekoliko spremenjen način predlaganja in imenovanja članov v organe RTV, v katerem bomo sploh prvič dobili pomembno vlogo gledalci in poslušalci programov RTV, ki smo istočasno tudi večinski vplačniki v RTV proračun. Novi zakon, o katerem bomo 25. septembra odločali na referendumu, plačnikom naročnine, ki vplačamo v proračun RTV ca. 80% vseh prihodkov, omogoča, da bomo v organe RTV lahko predlagali kandidate, za katere smo prepričani, da bodo s svojim znanjem sposobni prispevati h kvaliteti dela RTV. Sploh prvič se bo zgodilo, da ekskluzivno pravico imenovanja ne bodo imeli samo izbrani deli civilne družbe, ampak vsi njeni deli, bodisi kot posamezniki bodisi kot organizirane skupine. Prav predlaganje in izbor kandidatov pa je največji kamen spotike, saj LDS in (ZL)SD želita ohraniti sedanje stanje in absolutni nadzor nad dogajanjem v RTV, ne glede na stroške zavoda in kvaliteto programov. Vlogo obeh strank na RTV sta z medsebojnim dopisovanjem v veliki meri pojasnila državljanom predsednika obeh strank Pahor in Rop. Iz ne tako daljne preteklosti pa je znan tudi dogodek, ko je Anderlič kazal novinarjem izpis na svojem mobitelu, v katerem ga je ena od novinark RTV takole spraševala: "Tone, šef se je odločil za Ropa, kaj naj storim?" Ta TV - posnetek, ki je bil velikokrat ponovljen, samo še dodatno potrjuje, kako globoko sta LDS in (ZL)SD vpleteni v dogajanja na RTV. Je pa že iz dosedanjega polletnega obdobja dela nove koalicije razvidno, da se dogajajo spremembe in da LDS in (ZL)SD protestirata vedno, kadar se spreminjajo "njuni" zakoni. Spomnimo se samo izjav politikov teh dveh strank ob ukinjanju nalepk, znižanju kazni za prevoznike, znižanju tarif notarskih storitev ali reformi javne uprave. Protestirajo vedno, kadar so prizadeti njihovi lobiji. Marsikdaj "mahajo" tudi z Evropo. Ta pa jim ne pomeni prav dosti, saj so tam mnoge rešitve drugačne kot pri nas. Tudi v primerih javnih RTV -servisov. Vendar državljani nismo več naivni in se bomo znali odločiti. Zato pričakujem, da bomo volivci na referendumu zakon podprli, saj bomo lahko le tako preko svojih predstavnikov vplivali na program, na vsebine in na stroške poslovanja našega največjega javnega zavoda, ki je istočasno tudi najpomembnejši javni družbeni informator. Jože Tanko, poslanec SDS v DZ Ali ima tudi minister počitnice? Dela nikoli ne zmanjka, še posebej, ko gre za potrebe konkretnih ljudi. Ljudje z imeni in priimki, skupine ljudi s takimi ali drugačnimi problemi oz. posebnostmi so na našem ministrstvu vedno v ospredju. Take vrste potreb pa ne sprašujejo niti za dopust niti za počitnice. Tega se kot minister še kako zavedam. Zato v preddopustniškem času na našem ministrstvu ni zatišja. Skrbno pregledujemo, kaj od načrtovanega je bilo storjeno, in seveda, kako bomo nadaljevali v jeseni. Pameten kmet se jeseni pripravlja za spomladansko setev. In če se leska ne nabere zgodaj jeseni, pozimi ni dela za suhorobarja. Kaj smo storili najprej? Naj na začetku izrazim veliko zadovoljstvo, da je bil v parlamentu sprejet Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki izpolnjuje predvolilne zaveze NSi, da je potrebno zagotoviti usklajevanje pokojnin, da le-te ne bodo zaostajale za rastjo plač. Vesel sem, da nam je ne le uspelo v to prepričati koalicijske partnerje, pač pa tudi opozicijo, ki je z glasovanjem v državnem zboru predlagani zakon podprla z veliko večino. Zanj je glasovalo 62 poslancev, proti nobeden. To je odgovor, ki potrjuje, da so bile spremembe upravičene in nujno potrebne. Predvsem pa verjamem, da smo vam s tem dokazali, da naša beseda velja pred volitvami in po njih. Natečaj za podelitev koncesij za domove ostarelih Obstoječe kapacitete domov upokojencev so premajhne in ne ustrezajo potrebam. Ministrstvo nima finančnih sredstev za zagotavljanje novih kapacitet. Se pa pojavljajo pobude zasebnega kapitala, ki je pripravljen vlagati v te namene. Odločili smo se, da združimo moči in na ta način zagotovimo izboljšanje razmer na tem področju. Rezultat tega je Natečaj za podelitev koncesij za domove ostarelih, ki je že v teku. Kar pa je za Ribnico najpomembnejše, s tem se ponujajo realne možnosti za izgradnjo doma starejših tudi v Ribnici. Zloraba socialnih pomoči V obravnavo na vlado je bil vložen predlog spre- RESETQ.R1BNICA »*ar S!!C>L.N5T memb Zakona o vojnih invalidih, ki omejuje ekstremno visoke prejemke različnih denarnih pomoči. Le-te v nekaterih primerih znašajo tudi milijon tolarjev mesečno. Z novelo Zakona o socialnem varstvu pa smo pripravili spremembe, ki bodo na področju prejemanja denarnih socialnih pomoči zagotovile preglednost tudi na tem področju. Zakon omogoča centrom za socialno delo, da denarne socialne pomoči ne dodelijo v tistih primerih, ko ugotovijo, daje pri prosilcu šlo zgolj za špekulativno prijavo lastnega gospodinjstva na istem naslovu, na katerem je že sicer bival. Nikakor pa ne omejujemo socialnih pomoči tistim, ki so jih resnično potrebni - za te se nič ne spremeni. Poleg navedenih sprememb smo pripravili novosti glede družinskega pomočnika za težko prizadete invalide, tako da bo breme za občine manjše, omogočili pa smo tudi možnost krajšega začasnega institucionalnega varstva starejših v bolnišnicah. Več štipendij za študente Ker so naša podjetja in zaposleni že preveč obremenjeni, smo morali za podelitev večjega števila štipendij najti nove vire. Te smo našli v študentskih servisih, ki so do sedaj ustvarjali razmeroma visoke dobičke na račun študentskega dela in s tem kupovali druga podjetja. Sedaj bomo dobičke nekoliko zmanjšali in jih namenili za štipendije študentom. Štipendije bodo v perspektivi predvsem kombinacija socialnih in kadrovskih. Ugotovili smo, da so kadrovske v zadnjih letih povsem usahnile, kar je slabo. Z novim modelom bomo stimulirali podjetja, da bodo za razmeroma majhen prispevek k štipendiji pridobila štipendista, ta pa bo imel možnost opravljanja študijske prakse ali študentskega dela - nekaj bo moral štipendist za svojega štipenditorja opraviti brez plačila. zapisnica Študentsko delo ne sme biti način izogibanja regularnim zaposlitvam ali zlorabam, pač pa v funkciji povezovanja študija in dela, v nekaterih primerih pa tudi možnost zagotavljanja sredstev za študente, da lahko študirajo. Prepričani smo, da bodo te spremembe zagotavljale socialno šibkim še vedno možnost zaslužka na primeren način, boljše povezovanje študija z delodajalci in prakso ter večje število štipendij brez dodatne davčne obremenitve. Ureditev grobišč na evropski način Če smo že vstopili v družino evropskih narodov, je prav, da se držimo temeljnih civilizacijskih standardov tudi na področju urejanja zadev, vezanih na vojno problematiko. Zato smo pripravili potrebne spremembe brez ideoloških primesi in ob upoštevanju pietete. Čas je, da tudi te stvari dokončno uredimo. V predloženi noveli Zakona o žrtvah vojnega nasilja bodo vsi, ki so utrpeli nasilje, ne glede na to, katera stran gaje povzročila, upravičeni do statusa. Gre predvsem za otroke - žrtve vojaškega nasilja. Največja "dodana vrednost" k zakonu o grobiščih je ta, da ureja grobove zamolčanih žrtev na stroške države in ne na stroške svojcev - ti niso krivi za poboje- in postavitev spomenika neznanemu junaku, ki bo združeval vse Slovence ne glede na različna prepričanja ljudi. Čas je, da se lotimo zadev, ki nas bodo združevale, namesto ločevale. V pripravi pa je tudi ustanovitev zavoda za vzdrževanje grobov. Kaj nas čaka jeseni? Jesen je že tu. V pripravi je več zakonov s področja družine, sociale in zaposlovanja. Na ministrstvu ni obdobij v smislu letnih časov. Vedno je vroče in živo. Toda kako bi gledali na ministra, ki se ukvarja s problematiko družine, pa zanemarja lastno? NSi zagovarja transparentnost in besede, ki so v skladu z dejanji. Torej minister odhaja na dopust! Da si nabere novih moči, to pa vedno najde v svoji družini. Nekaj sonca, slane vode in večernih klepetov z otroki in soprogo in prijatelji bo dovolj za energijo, potrebno pri delu na ministrstvu, ki pa bo v kratkem času moje odsotnosti v varnih rokah sodelavcev. Kot minister vam želim, da tudi vi preživite dopustniške dni v krogu svojih družin. Vlagati v družino je modra in donosna naložba! Mag. Janez Drobnič, minister PISMA bralcev "Sosed, prid' se sem učit!" Pri prebiranju zadnje številke Rešeta me je zbodlo, da v Ribnici tako na dolgo in široko razpravljajo o gradnji doma za starejše občane. Doslej je bilo vse besedičenje neuspešno. Imela sem srečo, da sem pred odprtjem obiskala Dom starejših v Cerknici. Dovolite mi, da opišem nekaj vtisov: Najprej me je presenetila zagnanost, sposobnost, predanost delu direktorice Zvonke Ješelnik. S ponosom nam je predstavila 'svoj' Dom. Njena zagnanost je prav nalezljiva. Dom je bil zgrajen s privatnim kapitalom družbe Deos d.d. Občina, razen komunalno opremljenega zemljišča, ni prispevala ničesar. Tako zagnana osebnost kot je Zvonka, ki je po izobrazbi socialna delavka in je znala prisluhniti težavam starostnikov, je prepričala cerkniškega župana, da je podprl njen projekt. Temu mora slediti uspeh. Prelep je dom v Cerknici, pripet na pobočje Slivnice, kot 'metulj'. Osrednji del je Brestov delavski dom, ki so ga ohranili za servisne službe. Krili 'metulja' pa sta novi stavbi. Gospa Zvonka ju je predstavila kot hotela A kategorije. "V centru za socialno delo smo že pred odprtjem zbirali evidenčne prijave, saj so starejši, predvsem pa njihovi svojci, komaj čakali na dom," je pripovedovala direktorica. Kje so časi, ko so starostniki zadnje življenjsko obdobje preživljali v nekakšnih hiralnicah! Svojci lahko brez težkega srca prepustijo svoje ostarele sorodnike zdravnikom in negovalnemu osebju. V Domu pod Slivnico bodo sprejeli 150 varovancev. Večina sob je dvoposteljnih, 32 je enoposteljnih. Vse imajo kopalnico in večina tudi balkon. Pridobitev prinaša na Cerkniško približno 60 delovnih mest, kar bo zmanjšalo brezposelnost, predvsem ženske delovne sile. Dom so odprli 1. avgusta, naslednji dan pa sem v časopisu prebrala "Velike Lašče prehitevajo Ribnico." V članku so naši sosedje predstavili načrte za gradnjo doma, ki naj bi bil zgrajen v poldrugem letu na Karlovici. Ribničani, kje ste? Sonja s Poljan UREDNIŠKA PRAVILA GLEDE OBJAVE PISNIH SPOROČIL DOLŽINA TEKSTOV Dolžina posameznega teksta ne sme presegati 40 vrstic A4 formata (vel. črk 12, font pisave: Times N. Roman CE), v nasprotnem primeru ima urednik pravico do krajšanja teksta. V omenjeno dolžino so všteti tudi nadnaslovi, naslovi in podnaslovi. V primeru, da želi kdo objavo daljšega teksta, se mora za dolžino predhodno dogovoriti z urednikom. V primeru objave odgovora ali popravka se upoštevajo določbe Zakona o medijih. PRAVICA 00 REPLIK Objavi se le ena replika na objavljeni članek. PRAVICA 00 ODGOVORA NA OBJAVLJENO INFORMACIJO Iz Zakona o medijih izdvajamo: Odgovorni urednik ima pravico, da od avtorja pred objavo zahteva skrajšanje odgovora. Glede odgovora se smiselno uporabljajo določbe 31. člena tega zakona, s tem da lahko odgovorni urednik zavrne objavo vsebinsko enakih odgovorov, potem ko je enega že objavil. Odgovorni urednik ima pravico zavrniti popravek ali odgovor, če je le-ta napisan žaljivo in če je nesorazmerno daljši od obvestila, v katerem so navedbe, zaradi katerih se daje, oziroma od dela obvestila, na katerega se neposredno nanaša. Odgovorni urednik lahko zavrne objavo odgovora tudi v primeru, če se v odgovoru navajajo neresnični ali nedokazljivi podatki ali trditve. Če so po mnenju odgovornega urednika neresnični ali nedokazljivi le nekateri podatki ali trditve, ne sme zavrniti objave, ne da bi prej pozval avtorja, naj take podatke in trditve iz odgovora izloči. Hvala za razumevanje. Uredništvo > ix/j*** VOJL^/V CEO Debeli Rtič 2005 86 OTROK NA MORJU 5 Kot že dve leti poprej smo z otroki in Območnim združenjem Rdečega križa tudi letos letovali na Debelem Rtiču. Vse skupaj nas je bilo 86 otrok in 10 vzgojiteljev, razdeljenih v dve skupini. Vsaka ' 1 skupina se je na morju zabavala 10 dni, in sicer od 21. do 31. 7. ter od 31. 7. do 10. 8. Večino časa smo seveda preživeli v morju in bazenu, popoldan pa največ tekmovali v plavanju, nogometu, boju med dvema ognjema, namiznem j tenisu in drugih disciplinah. Največje zabave so se odvijale v večernih urah, ko smo se udeleževali karaok, izborov za miss in mistra Debelega Rtiča ter raznih plesov, na katerih so se stkale mnoge prijateljske vezi ter najstniške ljubezni. Kot pravi dopustniki smo se odpeljali tudi na izlet z ladjico v Koper, ter uživali v kopanju ob sončnem zahodu in prvih zvezdicah. Kadar pa nam je ponagajalo vreme, smo risali, ustvarjali, kartali, počivali in se pogovarjali. Seveda pa upamo, da nam bo tako lepo tudi naslednje leto. m L Martina Tanko Kaj pa pravijo udeleženci... Vreme smo imeli največkrat jasno, mi pa smo se imeli vedno (pre)krasno. Na Debelem Rtiču bila je fina družba, v bazenu pa največkrat gužva. Skratka, najboljši pa so bili večeri, predvsem noči. Na Debelem Rtiču je coolsko. Maja, 14 let PIKNIK ZA S0ŽITIE MED DOBRIMI LJUDMI S'-,:; Piknik so obiskali tudi trije oskrbovanci iz Centra Dolfke Boštjančič iz Škofljice, med njimi tudi Ribničanka Za dobro razpoloženje na pikniku so skrbeli kar trije har-monikaši, pesem pa je donela tudi iz grla novega frančiškanskega brata pri Novi Štifti Saj se ne ve več natančno, toda vsaj že 10-krat so se na tradicionalnem pikniku pri Novi Štifti srečali člani ribniškega društva Sožitje, ki povezuje okrog 64 otrok z motnjami v duševnem razvoju, njihove starše, skrbnike, sorodnike in prijatelje iz Ribnice, Sodražice in Loškega Potoka. Še več! 20. avgusta se jih je zbralo kar 160, tudi iz sorodnih društev iz Kamnika, Ljubljane, Cerknice, Sežane in iz Kočevja. Odzvali so se tudi trije oskrbovanci Centra Dolfke Boštjančič iz Škofljice, med katerimi je bila tudi Ribničanka. Piknik in druženje sta potekala pod kozolcem in letos je tam nastala že prava gneča, je dejal 'Viktor Kužnik, "nas je pa varoval Bog. Medtem ko je v Ribnici lilo kot iz škafa, na nas ni padla niti kaplja dežja." Kužnik je bil tudi najbolj zaslužen za letošnji izjemno uspeli dobrodelni koncert s klapo Fortunal in pravi, da se bo prihodnje leto rodil podoben projekt, najverjetneje pri Novi Štifti. Dobre odnose s klapo je zato treba negovati in z omenjenega romarskega kraja je v Rijeko potovala kartico s 50 podpisi in povabilom na ponovno snidenje. Alenka Pahulje Foto Viktor Kužnik Gasilci na Debelem Rtiču Na Debelem Rtiču mi je bilo najboljše to, da smo se z ladjico odpeljali v Koper. Lahko smo videli ribice in razne živalce. Še najbolj pa mi je ostalo v spominu skakanje s skakalnice in lovljenje rakcev. Martina, 12 let Letovanje na Debelem Rtiču mi je bilo najlepše od vseh letovanj do zdaj. Imeli smo se zelo lepo. Še posebej pa, ko se je stemnilo in smo že vsi ležali v posteljah, vendar smo le ležali, ne spali. Včasih smo zabredli v rahle težave, in zato nas je doletela kazen. Kljub vsem težavam pa smo se imeli vseeno lepo. Moram pa se pohvaliti, da sem spoznal tudi resno punco, s katero sem bil skupaj skoraj ves dan. Saj nisem bil edini. Najstniki smo pač taki. Pohvaliti pa moram tudi naše mentorice, ki so nas povsod spremljale in pazile. Jaz samo upam, da bom imel še kdaj priložnost iti na Debeli Rtič s takimi prijatelji. Pionirska desetina gasilcev iz Rakitnice je bila od 23. do 28. julija v koloniji na Debelem Rtiču. Tja smo se odpeljali v soboto zjutraj z gasilskim kombijem in osebnim avtom. Po namestitvi v sobi smo odšli na kopanje. Kopali smo se v tamkajšnjem bazenu s slano vodo. Po kosilu, ki smo ga imeli vsak dan ob isti uri, smo imeli počitek oz. čas zase. Po navadi smo se igrali kako družabno igro, kartali ali pa napisali pisemce skritemu prijatelju. Okrog tretje ure smo odšli na popoldansko kopanje. Po večerji je bil vsak večer organiziran program. Bila so razna tekmovanja (nogomet, namizni tenis) in predstavitev nekaterih skupin, ki so bile tam na letovanju. Najbolj všeč nam je bil večerni ples, ki pa se je vsakič prehitro končal, saj smo morali biti ob 22. uri že v postelji. Teh pet dni je kar prehitro minilo. Na koncu bi se vsi skupaj zahvalili Gasilski zvezi Ribnica, ki nam je to letovanje tudi omogočila, predvsem tajniku Edu Tanku. Mentorica: DH Blaž, 14 let MLADI POSTAVLIAIO MOSTOVE Z ŽAROM IN OPTIMIZMOM ZRETI V PRIHODNOST Franci Mihelič je absolvent univerzitetne smeri Fakultete za elektrotehniko v Ljubljani, ukvarja pa se z različnimi dejavnostmi in je aktiven na več področjih. Je priden, delaven, večino prostega časa pa nameni športu in v poletnih mesecih najmlajšim. Z njim smo se pogovarjali, ker njegove ideje in želja narediti nekaj za mlade in najmlajše na področju športa in drugače sedaj že tretje leto preko otroškega tekmovanja v malem nogometu dobiva tudi oprijemljive rezultate - veselje in zadovoljstvo otrok, kar nekaj odkritih mladih talentov, veliko medsebojnega sodelovanje in skupinskega športnega duha, nič kletvic, spoštovanje soigralcev in veliko povezavo koristnega s prijetno preživetim prostim časom otrok. "Če bo samo nekaj otrok ostalo na taki poti in jih bo to odvrnilo od kakih slabih navad, je bilo vredno," pravi Franci. Zakaj si se odločil za šport in, recimo, ne kulturo? "Po eni strani ni bilo nikogar, ki bi me morda potegnil v kulturo, po drugi strani pa smo že kot mulci vedno igrali nogomet. Potem se je v Ribnici začel igrati ragbi in ustanovil seje klub oz. hčerinski klub Ragbi kluba Bežigrad. Ragbi sem začel trenirat v 1. letniku gimnazije. Bila je to dobra ekipa, med njimi Peter Tanko, Žiga Divjak, Klemen Andoljšek in drugi. Kar nekaj članov iz našega kluba nas je bilo izbranih v slovensko mladinsko reprezentanco do 19 let, pa tudi k članom v bežigrajski klub. S tema dvema ekipama smo prepotovali od Ženeve (mladinsko svetovno prvenstvo I. 1999) do Zagreba, Splita, Madžarske, Dunaja itd. To je bilo v času gimnazije, vseskozi pa sem rekreativno igral nogomet. Ko sem začel študirati, sem dal tekmovalni šport malo na stran. Nogomet pa sem še vedno igral v občinski ligi." Kakšni so že začetki OTMN in tvojega dela z mladimi? "Potem smo ustanovili Klub malega nogometa Kot in tam sem prevzel skrb za mladinski nogomet. Takrat še ni bilo jasno, kako in kaj bi lahko naredili za mlade. Nato pa se je vizija odprla, dobil in uveljavil sem nekaj idej; dejansko smo začeli z nule. Bilo je tudi kup polen pod noge, toda naredili smo tako, kot smo zastavili. Prvo leto je pomembno, takrat smo prav zastavili - dolgoročno, s pravo podlago in pravimi cilji. Moj način je bil, da se je vse cilje, stike in sodelovanja z ljudmi, ki so bili zraven, delalo dolgoročno. Najprej smo zadevo potipali, čeprav je bila zraven vseskozi prisotna pozitivna želja, da se stvar razširi in gre morda tudi na veliki nogomet." Zakaj se recimo v klubih pojavljajo težave? "Prepričan sem, da zaradi tega, ker nimajo pravilno zastavljenega dela ali ciljev. Treba je gledati dolgoročno in tako delo tudi zastaviti. Če bi bilo dobro postavljeno in pravo vodstvo s pravimi idejami, uspeh in obstoj kluba ne moreta izostati. Velika napaka nekaterih klubov torej je, da ne vlagajo v podmladek. Podmladek pa je vse." Kako pa vidiš možnost razvoja nogometa v Ribnici? "Mislim, da možnosti so. Tega v Ribnici manjka. Imamo rokomet, ki je tradicija in žanje tudi uspehe, kar je pozitivna stvar, toda ni za vse. Nekateri imajo radi druge športe in se bi radi z njimi ukvarjali. Nogomet ali kakšen drug šport ni konkurenca rokometu, ampak mislim, da bi si morali med seboj pomagati. Žalostno je sicer, da na področju nogometa za mlade pred temi tremi leti ni bilo ničesar. Smo pa sedaj zastavili neke temelje, prve korake, na katerih bi se lahko gradilo naprej. Dobro bi bilo razmišljati tudi o velikem nogometu. Le-ta ima večje obzorje, večji čar, tako za igralce kot za gledalce, za vse je večji užitek. Dobro bi bilo ustanoviti klub za veliki nogomet, tako bi dali možnost otrokom in starejšim. Kot se mi zdi, je Klarič pred nekaj leti poskušal ustanoviti tak klub, vendar ne vem točno, kje se je zadeva ustavila. Veliki nogomet je velika zadeva in zahteva dosti organizacije, tu so standardi itd. Sam se ne vidim v tem, morda, če bi bila prava ekipa, ki bi zastavila klub in delo. Dva stadiona imamo, Ugar in na Mlaki. To je že dobro. Kar nekaj igralcev iz OTMN, mislim, da nekje 15, trenira nogomet v Kočevju in Ljubljani, tako se morajo voziti tja, kar pobere veliko časa, sploh ko med šolskim letom predstavlja to težavo. Če pa bi imeli klub tu, bi ta težava že odpadla." Kako gledaš na šport v Ribnici, kje so težave in možnosti izboljšav? "Zdi se mi v redu, da se je v Ribnici poleg rokometa razvilo toliko športnih dejavnosti, in imajo tudi zelo lepe uspehe. Otrok naj ima veliko izbire, tako bo lahko izbral pravo stvar zase, v kateri bo zadovoljen kot športnik in kot človek, zato bodo tudi uspehi, ne samo na športnem področju, tu. Res je sicer, da so časi težki, zahtevni in preživele bodo le tiste stvari, ki so kvalitetno in resno zastavljene, polovičarstvo bo kmalu propadlo. Zdi se mi, da je potrebno oživiti Športno zvezo Ribnica, ki bi vse dejavnosti in društva, ki so resna, povezala in jim tudi pomagala glede strokovne pomoči ali pri financah (razpisi itd.). Možnosti je veliko, tudi da se društva preko nje predstavimo, npr. na tednih športa za vse, poleti, pozimi itd. Športno zvezo bi bilo treba profesionalizirati." Kako bo z OTMN v prihodnje? "Prihodnost OTMN ima, to verjamem. Želim si le, da bi ljudje še vedno imeli tak interes, pa tudi otroci in vsi gledalci. Sodelovanje z lokalno skupnostjo je zelo pomembno. Tako smo letos dobro sodelovali z vsemi tremi občinami - Ribnico, Sodražico in Loškim Potokom. Stvari so postavljene, sedaj jih je treba le še piliti, izboljševati in tudi širiti. Idej je ogromno, tudi sodelovanje s nogometnimi strokovnjaki, z več občinami, pa vključiti še atraktivne stvari itd. Novosti so glavne. Če se stvar ne razvija, vedno stoji na miru, propada. Mali nogomet se je dobro prijel. Verjamem, da bom nekatere člane izmed njih videl tudi med profesionalci. To bo zame zadovoljstvo. Mnogi, tudi Puc in Udovič, so rekli, da so tu veliki potenciali." Za konec najinega pogovora in potepa po Sv. Ani, je Franci dejal: "Na šport in delo z mladimi je treba je gledati optimistično in si je treba upati. Zato je lahko delo uspešno. Tako je bilo tudi z OTMN. Prav tako to velja za druga področja - s pravim žarom in optimizmom se lotiti stvari in vedno upati. Res je včasih problem, ker ljudje gledajo na stvari, tudi pri OTMN je bilo na začetku tako, preveč pesimistično - kaj pa če ne bo šlo, kaj pa če ne bo nikogar, pa ne bo sponzorjev itd. A pravi cilji, če se dela s pravim namenom, optimizmom in dobro voljo, vedno potegnejo za sabo, če ne takoj, pa kmalu, zagotovo. Da določena stvar uspe, moraš na vse svoje ideje, cilje, načrte gledati optimistično in nato vse to povezati brez dvomov ■ gotovo ti bo uspelo." Pogovarjala sem se in fotografirala Zdenka Mihelič aryvojLS5o»xi o i~x/t~ i zwjls;o«di i .•:#rx-l . _ A ^ e > 1 ^ Ä k ’ ^ ^ ift ^ ^aJ ^ V' • g “ A “ J v ^ ” Lih' ” ^ 1 '*m*m*t , .a"ä®g ta" •I< 1 , . * * C1, •'.. i ^ t« Ü i; *: t • 4 .<1: > ; rt ’H 1 *- «Hf * ^ » 4Š * ' • » F • ■% a» • r, > ♦ S® * * * 1 taf ® ^ , 86 ^SP »• ll ® ■» P* ‘ - ^6 ^ ' F. ♦ | i vü p'1 •»v;^«:^ #>.f y*' ■ * t♦ - i •»’•.'#. ♦ >.•#;.• ^ *;T Vfef< 9±Wg # ’V« ’• w 5 ” ^ „ « @ " A *«. « I * * * A V >1# •:>.-''l F ^ 4 § * « •fi. < * 'fM ft#4' ■ 4 "" '’x" ' ■-• '' ji'v --®^, ■ .':Jr ■- —^ y., •,A< . < ■ • frx s < ,-- -<® yr,,< v v> ? A V ^ -V'*^ %. - :< . < „ •" l,, ... »” ,.». ’ .... ' ,. . % -ur -»8F **w w_ V8k % .* 1» Ji» „ . 8 * *» «4 k x y j. . „mf. W- - *8Sx - -. P» ^ '«KW TT> I f / I "V f f J * "...< ' irr F ' 4« 'f- , X • -**' * w^- » , ' „< r .fT ^ T x> '... J/ J -• r. *>SI " t ; X- ij% \ * #s \ ... x*>„ ■, $C «• v%' A i- „ / ’x V ; X r k* * ' val' . % v k > 4t \> k|> ' - m ®*V. V „,. J '•Vt a 1 . 5 * t, % *, ‘* I * •V ;f0* i 11 tl i \ \ * : ...v *v .>; ‘ \ V A4 . v \VV ^ > ,. rm % * i k; 1 *1 , i C - . ;;: * *» VA iW AV .vXV* .•" > Z: * -A . \x • ' .XX.'. X X' v x x *„ V v iv. -.VVV.ti /, i’\ X; y *?■ - H| A5^K, ” Z » ; . ■' \\ x' %. % ‘'-o- “*■* »* air* X»v ;* .5’ 8f: *•’ >^N’ ^ ^"2 Ž »” ^ %" »A .aKf »•- < .5*6h,,^ ...ynB« »v-»- »*xr .at*