ŠTEVILKA LETO Ul, 17 JULIJ ?Q?0 CENA 1.BO EUR STRAN 17 STRAN 8 Plastično onesnaževanje Plastika ostaja ena največjih okoljskih tegob tudi zaradi pandemije Letos za Kmetijsko zadrugo Šaleška dolina številke poslovanja se boljše Glamping na Ljubnem Avtentične zgodbe Franc Kotenc hrani polno zaseden, prevladujejo samohranilke s štirimi otroki zakladnico pričevanj slovenski gostje in nekaj kilogrami preveč o nekdanjih časih STRAN 11 STRAN 13 STRAN 14 Oglasi Savinjske novice št. 29, 17. julij 2020 2 Iz vsebine: Občinski svet Solčava Blanka Kovačič imenovana za direktorico Centra Rinka . Tretja stran .........5 Vila Mozirje Stanovanja na voljo sredi prihodnjega leta ... 7 Komunala Mozirje Obvezno prekuhavanje pitne vode iz vodovodnega sistema Letošč..........................12 Pogovor z Ivom Milovanovičem Športnik leta ZGS 2020 je odpovedan...........20 Odbojkarica Katja Mihalinec Športno pot bo nadaljevala pri OK SIP Šempeter................................ ........ 21 ¥ m n Vandalizem v Nazarjah Poslopje šole, športne dvorane in glasbene šole obmetavali z jajci..................22 Prihodnost brez plastike? Utopija. Plastika je material, ki je v prejšnjem stoletju začel svoj pohod v svet potrošništva, danes pa je praktično nepogrešljiv del sodobne družbe. Če je bila plastika v začetnem obdobju svoje evolucije prepoznana kot material prihodnosti, se danes predstavlja predvsem kot velik okoljski problem. Človeštvo je v zadnjih šestih desetletjih proizvedlo več kot osem milijard ton plastike. Evropejci vsako leto ustvarimo 25 milijonov ton plastičnih odpadkov, od katerih jih le slabo tretjino zberemo za recikliranje. Zaradi vse strožjih nacionalnih in evropskih predpisov ter strategij se hitro povečuje interes proizvajalcev kot tudi uporabnikov za bioplastiko. Pojem bioplastike vsebuje dva različna koncepta. V svojem temeljnem smislu označuje plastiko, narejeno iz biomase (bioosnovana plastika), označuje pa tudi plastiko, ki se organsko reciklira oziroma naravno razgradi (biorazgradljiva plastika). Pri tem je treba vedeti, da ni vsaka bio-osnovana plastika biorazgradljiva, po drugi strani pa ni vsaka biorazgradljiva plastika bioosno-vana. Pojma se torej le deloma prekrivata, nepoznavanje pa lahko vodi do neustreznega ravnanja z bioplastičnimi odpadki. Bioosnovana plastika je narejena iz bioma-se, torej iz obnovljivih virov. To so lahko primarni kmetijski pridelki (žita, koruza, krompir, sladkorna pesa, sladkorni trs, rastlinska olja ...) ali pa sekundarni pridelki v kmetijstvu, kot na primer sla- ma, kostno-mesna moka, industrijski odpadki iz živilskopredelovalne industrije, les ipd. Temeljna značilnost biorazgradljive plastike je, da se biorazgradi v različnih okoljih. Narejena je lahko iz škroba, celuloze ali s kemično sintezo, proizvedejo jo lahko mikroorganizmi, lahko pa je izdelana tudi iz fosilnih virov - torej iz istih snovi kot običajna plastika, ki ni biorazgradljiva. Glavna pogoja za biorazgradnjo biorazgradljive plastike sta prisotnost mikroorganizmov in ustrezna temperatura, drugi pogoji (vlaga, prisotnost kisika, tip in gostota mikroorganizmov, koncentracija soli ...) pa vplivajo le na hitrost razkrajanja. Zaradi uvodoma izpostavljenih problemov se proizvajalci plastike intenzivno ukvarjajo z razvojem novih biorazgradljivih materialov, ki bodo imeli takšno strukturo, da jih bodo lahko po koncu njihove uporabe mikroorganizmi razgradili tako, kot če bi razkrajali naravne materiale: les, lubje, listje ... Bistvo torej je, da bomo v prihodnje uporabljali le biorazgradljive plastične materiale, ki jih bomo po uporabi z recikliranjem ali kompostiranjem vrnili nazaj v naravni krogotok. To je realna prihodnost, prihodnost brez plastike pa je utopija. Glavni in odgovorni urednik mag. Franci Kotnik ISSN 0351-8140, leto LII, št. 29, 17 julij 2020. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o., Šmihelska cesta 2, 3330 Mozirje. Glavni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Šmihelska cesta 2, 3330 Mozirje. Telefon: 03/83-90-790, 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@sa-vinjske.com. Internet: http://savinjske.com. Cena za izvod: 1.80 EUR, za naročnike: 1.62 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Ka-njir, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Darinka Presečnik, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Primož Vajdl. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Savinjske no\iice št. 29 17 julij 2000 3 Tema tedna, Anketa MESEC BOJA PROTI PLASTIČNEMU ONESNAŽEVANJU Plastika ostaja ena največjih okoljskih tegob tudi zaradi pandemije Mesec julij je posvečen boju proti plastičnemu onesnaževanju, 3. julija se je odvijal tudi mednarodni dan brez plastičnih vrečk. Po ukrepih, ki jih je prinesel boj proti novemu koronavirusu, je opozarjanje na problematiko plastike še toliko bolj pomembno. Ta je namreč zaradi zaščite proti virusu doživela pravi preporod, izredno se je povečala proizvodnja in uporaba obraznih mask, rokavic, plastičnih pregrad in plastične embalaže, torej plastenk od razkužil, kozarcev, krožnikov in pribora za enkratno uporabo. Pobuda v okviru širšega gibanja za opustitev plastike je zato še toliko pomembnejša. V društvu Ekologi brez meja ob tem opozarjajo tudi na velik potencial trgovin brez embalaže in uvajanje zero waste ma-nagementa. V BOJU PROTI KORONAVIRUSU ZMAGUJE PLASTIKA Svet je pred pandemijo bolezni covid-19 že precej uspešno dosegal pozitivne rezultate pri omejevanju plastike, predvsem tiste za V Evropi je vedno več trgovin brez embalaže. enkratno uporabo. Sedaj se je izkazalo, da je globalni boj proti novemu koronavirusu za sabo povlekel ogromno negativnih okoljskih posledic. Plastika je znova zavzela naša gospodinjstva in se vrnila v naše navade. Najbolj opazne v okolju so zaščitne maske, vsakdo je zagotovo v času epidemije in po njej opazil številne ležati na parkiriščih, v grmovju, poleg smetnjakov in še marsikje. Malokdo ve, da je obrazne maske po opozorilih ekologov nemogoče reciklirati, saj je večina sestavljena iz več vrst plastike, ki je ni mogoče ponovno uporabiti, poleg tega imajo življenjsko dobo 450 let. ZERO WASTE UKREPI TUDI V SAVINJSKI REGIJI Društvo Ekologi brez meja, kateremu predseduje nekdanja Zgor-njesavinjčanka Urška Zgojznik, je v začetku leta 2014 postalo član mreže Zero waste Europe in s tem nacionalna organizacija za Slovenijo preko programa Zero waste Slovenija. Strategija programa narekuje izdelavo samo takšnih izdelkov, ki jih je mogoče uporabljati, brez izjeme predelati, reciklirati in ponovno uporabiti. Zero waste Slovenija vodi nacionalno mrežo občin, hotelov in prireditev ter potrjuje in spremlja napredek v okviru njihove zero waste zaveze ali načrta. Zgornjesavinjske občine in hoteli se za sedaj še niso opogumili in pristopili v to mrežo. Je pa v mrežo na različne načine vključenih že kar nekaj Zgornji Savinjski dolini bližnjih občin ali organizacij. Med zero waste občinami in naročniki zero waste storitev so tako Občina Žalec, Občina Velenje, Razvojna agencija Savinj-sko-šaleške regije, podjetje Plastika Skaza, tudi Pikin festival spada C> Naša anketa Kaj smo pripravljeni storiti za zmanjševanje uporabe plastike? Sabina Venek, Kokarje Smo družina, ki išče rešitve pri razvrščanju odpadkov, ampak je tale čas korone pokazal, da brez določenih plastičnih materialov ne bomo mogli živeti. Sicer se pri nas trudimo ločevati odpadke in jih odnašamo na pravo mesto. Sami ne kupujemo artiklov v plastičnih embalažah in tako prispevamo k čistejšemu okolju. Tudi država bi morala poskrbeti z različnimi subvencijami, da bi bila razgradljiva embalaža cenejša. Sicer sem pristaš lastne embalaže za določena živila. V preteklosti smo že lahko menjali steklenice od različnih pijač, sedaj pa to manjka. Lara Klemenčič, Mozirje V družini se trudimo, da ločujemo odpadke. A včasih to ni mogoče. Sama se izogibam uporabi plastičnih artiklov, kot so kozarci, slamice in podobno. Trenutno v dolini ni nobene trgovine, kjer bi lahko živila odnesli v lastni embalaži, v Sloveniji jih je le nekaj, in to pozdravljam. Marko Vrabič, Rečica ob Savinji Pri nas že vrsto let ločujemo plastiko od ostalih odpadkov, kadar je to mogoče. Tudi pri nakupu artiklov pazimo, da ne kupujemo izdelkov v plastični embalaži, temveč, če se le da, v papirni in stekleni in seveda v povratni. Podpiram prireditve, na katerih ni plastične embalaže, temveč bio razgradljiva, ker imam občutek, da nas bo plastika preplavila. Asja Lešnik, Nazarje Kolikor se le da, ločujemo odpadke. A ko je embalaža sestavljena iz različnih materialov, to ni mogoče. V trgovinah ne kupujemo nosilnih vrečk, imamo namreč svoje platnene. Tudi doma nimamo veliko plastične embalaže. Verjamem, da se da vso plastično embalažo nadomestiti z embalažo iz razgradljivih materialov, ki je žal občutno dražja. Zato bi lahko država s kakšno subvencijo pomagala k cenejši izvedbi. Dominik Kramer, Radmirje Doma poskušamo ločevati plastiko od ostalih odpadkov. Da bi zmanjšali njeno uporabo, smo pripravljeni kupovati tudi malo dražje izdelke. Država bi morala v obliki ugodnejših obdavčitev in različnih subvencij proizvajalcem pomagati k zamenjavi plastične embalaže z okolju prijazno, da bi cene izdelka ostale enake, kot če je ta v plastični embalaži. Pripravila in fotografirala Marija Sukalo _ 4 Savinjske novice št. 29, 17. julij 2020 Tema tedna, Aktualno med prireditve z manj odpadki, saj od lanskega leta uvaja zero waste ukrepe. REČICA IN SOLČAVA BREZ PLASTIKE ZA ENKRATNO UPORABO Prvi velik korak v smer aktivnega zmanjševanja plastičnih odpadkov je letos storila Občina Rečica ob Savinji, ki se je odločila za organizacijo prireditev brez plastike za enkratno uporabo. Predsednik Skupnosti občin Slovenije dr. Aleksander Jevšek je namreč noV skladu z evropsko zakonodajo bodo do prihodnjega leta po EU prepovedani številni plastični predmeti za enkratno uporabo, kot so krožniki, pribor, slamice in vatirane palčke. vembra lani z ministrstvom za okolje in prostor podpisal sporazum o spodbujanju zmanjšanja uporabe plastičnega pribora v slovenskih občinah. K dogovoru je pristopila tudi re-čiška občina in se tako obvezala, da na svojih javnih in internih prireditvah ter sestankih ne bo uporabljala plastičnega pribora. S tem prispevajo k povečanju ozavešča-nja o resnosti problematike in posledicah prekomerne uporabe plastičnih izdelkov za enkratno upo- rabo pri občankah in občanih. Enako zavezo je podpisala tudi Občina Solčava. Sicer pa so štiri zgornjesavinjske občine, Luče, Solčava, Ljubno in Rečica ob Sa- jo vrečke, namenjene nepredpaki-ranim živilom, kot sta sadje in zelenjava ter meso, te so namreč še vedno v uporabi. V skladu z evropsko zakonodajo bodo do prihod- Rifuzl v Ljubljani je bila prva trgovina v Sloveniji povsem brez embalaže. (Foto: arhiv Rifuzl) vinji nosilke znaka Slovenia green, s čimer se zavezujejo k okolju in družbi prijaznem delovanju. Z LETOM 2021 BREZ VATIRANIH PALČK IN ŠE ... V mreži Zero waste Europe opozarjajo, da kljub določenim ukrepom plastične vrečke še naprej ostajajo velik okoljski problem. V Sloveniji so sicer brezplačne lahke plastične nosilne vrečke v trgovinah prepovedane že dobro leto in pol, še vedno pa okolje bremeni- njega leta po EU prepovedani tudi številni drugi plastični predmeti za enkratno uporabo, kot so krožniki, pribor, slamice in vatirane palčke. VELIK PORAST TRGOVIN BREZ EMBALAŽE V EU V juliju je pod okriljem Zero waste Europe izšla študija o trenutnem stanju in potencialni rasti trga trgovin brez embalaže. V študiji je na pobudo Ekologov brez meja sodelovala tudi Slovenija. Po oceni raziskovalcev imajo trgovine brez embalaže velik potencial, da postanejo pomemben del evropskega trga. Ugotovljena je bila namreč zelo močna rast v tem sektorju. Za sedaj se jih večina (74 odstotkov) na evropskem nivoju nahaja v mestnih središčih, nam najbližja se po dosegljivih podatkih nahaja v Žalcu, kjer so brez embalaže na voljo nekatera čistila in hrana. Najbolj prodajana v teh trgovinah na splošno sta hrana in pijača, sledijo čistila, kozmetični izdelki in zero waste pripomočki. Pozitiven je tudi podatek, da trgovine dajejo prednost lokalnim dobaviteljem: z naraščajočo razdaljo med trgovino in dobaviteljem pada količina naročenih izdelkov. Rast trgovin brez embalaže je še toliko bolj pomembna, saj si je Evropska komisija zadala cilj, da mora biti do leta 2030 vsa plastična embalaža na evropskem trgu primerna za ponovno uporabo ali preprosta za recikliranje. Tatiana Golob Do leta 2030 mora biti vsa plastična embalaža na evropskem trgu primerna za ponovno uporabo ali preprosta za recikliranje, kar je cilj Evropske komisije. OBČINSKI SVET SOLČAVA Blanka Kovačič imenovana za direktorico Centra Rinka Svet Javnega zavoda Center Rinka, zavoda za turizem in trajnostni razvoj Solčavskega, je za obdobje petih let imenoval na mesto direktorice dosedanjo vršilko dolžnosti te funkcije Blanko Kovačič. Soglasje k imenovanju je na seji prejšnji teden dal tudi solčavski občinski svet. KOMISIJA IZVEDLA IZBIRNI POSTOPEK V februarju je svet zavoda na spletni strani Zavoda RS za zaposlovanje in na spletni strani Centra Rinka objavil javni razpis za prosto delovno mesto direktorja tega javnega zavoda. Komisija za izbiro kandidata je izvedla izbirni postopek, ki je potekal v dveh fazah z izločanjem kandidatov. Blanka Kovačič je bila do sedaj vršilka dolžnosti direktorice Centra Rinka. (Foto: Štefka Sem) KAR PET NEPOPOLNIH PRIJAV V prvi fazi so upoštevali popolno dokumentacijo in zahte- vane delovne izkušnje na podobnih delovnih mestih ter izpolnjevanje drugih pogojev za zased- bo delovnega mesta. Do predpisanega roka je prispelo šest prijav. Po pregledu prijav je komisija ugotovila, da pet prijav ni bilo popolnih oziroma kandidati niso izpolnjevali predpisanih pogojev in zato se niso uvrstili v drugi krog. PETLETNI MANDAT V drugi krog se je uvrstila le ena kandidatka - Blanka Kovačič, ki jo je komisija povabila na osebni razgovor in ji postavila več vprašanj s področja delovanja zavoda. Z imenovanjem sveta zavoda in soglasjem občinskega sveta je Kovači-čeva imenovana za direktorico za mandatno obdobje petih let. Marija Lebar Savinjske novice št. 29, 17 julij 2020 5 Aktualno SLOVENIJA SREDI DRUGEGA VALA EPIDEMIJE Nadaljnji potek dogodkov odvisen od nas V Sloveniji so v petek, 10. julija, ob opravljenih 1.159 testiranjih potrdili 34 okužb z novim koronavirusom, kar gre za največje število dnevno potrjenih novih primerov od sredine aprila. Medtem ko pristojni opozarjajo na pomen doslednega upoV Zgornji Savinjski dolini je bila v torek ena potrjena okužena oseba v mozirski občini, število potrjenih obolelih je sedaj 13. V nedeljo je bilo v Sloveniji potrjenih 8 novih okužb, skupaj je v državi za covid-19 zbolelo 1.849 oseb. Zaradi covida-19 se je v bolnišnicah zdravilo 17 ljudi, ena oseba je potrebovala intenzivno nego. V Sloveniji je z boleznijo covid-19 umrlo 111 ljudi. števanja nujnih omejitev, karan-tentskih odločb in higienskih pravil, je direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) Milan Krek mnenja, da smo sredi drugega vala epidemije covid-19. Po besedah direktorja NIJZ Milana Kreka smo sredi drugega vala in zdaj se odloča, ali se bo situacija še zaostrovala ali pa bomo z doslednim upoštevanjem ukrepov virus obvladali. (Foto: AAG) NA PRELOMNI TOČKI Po besedah Kreka smo sredi drugega vala in zdaj se odloča, ali se bo situacija še zaostrovala ali pa bomo z doslednim upoštevanjem ukrepov virus obvladali. Krekov apel prebivalcem Slovenije je, da se discipliniramo in zdrži-mo še dva do tri tedne v malo bolj varnem okolju in na ta način one- mogočimo virusu, da se širi. V upanju, da gremo proti vrhu drugega vala, bomo zgolj z doslednim upoštevanjem omejitev, karantenskih odločb in higienskih pravil doma, na delovnem mestu in na dopustih lahko prepreči množična obolenja, smrti in kolaps zdravstva ter ponovno zaustavljanje javnega življenja. Vlada ima pripravlje- ne nekatere dodatne ukrepe, ki jih zaenkrat še ne bo uvedla. Izdano je bilo tudi posebno opozorilo mladim, saj se virus trenutno širi predvsem na večjih druženjih, kot so zabave, pikniki in poroke. ŠTIRJE OKUŽENI V GORENJU Pretekli petek je bilo sedem novih primerov potrjenih tudi v Velenju, med njimi štirje zaposleni v Gorenju. Iz podjetja so sporočili, da so ti že več dni doma, saj so prejšnji teden razvili blažje simptome. V preventivno karanteno so takoj poslali še 25 sodelavcev, ki za zdaj nimajo simptomov. Kot navajajo, so pretekli konec tedna opravili dodatno popolno razkuževanje na proizvodnih lokacijah v Velenju in Šoštanju, proizvodnja pa ni bila motena in je v ponedeljek potekala naprej ob izvajanju vseh preventivnih ukrepov. PO REKORDNEM PORASTU OKUŽB NA HRVAŠKEM STROŽJI UKREPI Minuli konec tedna je na Hrvaškem minil ob slabih epidemio- SLOVENSKI PODJETNIŠKI SKLAD OBJAVIL JAVNI POZIV ZA NAKUP ZAŠČITNE OPREME Poziv naj bi bil diskriminatoren do manjših poslovnih subjektov Slovenski podjetniški sklad (SPS) je objavil javni poziv covid-19 za nakup zaščitne opreme, na katerega se lahko prijavijo le mikro, mala in srednje velika podjetja z najmanj petimi zaposlenimi. V Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS) menijo, da je poziv SPS diskriminatoren do manjših poslovnih subjektov, zato zahtevajo, da se ustrezno popravi. MALI OBRTNIKI, PODJETNIKI IN SAMOZAPOSLENI RANLJIVA SKUPINA V okviru javnega poziva bo mikro, malim in srednje velikim podjetjem na voljo skupno 10 milijonov evrov finančnih sredstev za nakup zaščitne opreme, od tega bo Evropski sklad za regionalni razvoj prispeval 7,2 milijona evrov. V OZS se sprašujejo, zakaj mali obrtniki in podjetniki z manj kot petimi zaposlenimi ne bi smeli biti upravičeni do teh sredstev. V nadaljevanju poudarjajo, da je potrebno vedeti, da so mali obrtniki, podjetniki in samozaposleni najbolj ranljiva skupina, kar je SPS očitno prezrl. ZAGOTAVLJANJE VARNEGA POSLOVANJA Namen projekta je, tako SPS, zagotovitev ustrezne varnosti zaposlenih in varnega poslovanja malih in srednje velikih podjetij v času epidemije covid-19 oziroma po njej kot preventiva pred ponovnim širjenjem virusa. V okviru projekta se bo podjetjem sofinanciral nakup zaščitne opreme (pralnih obraznih zaščitnih mask, obraznih zaščitnih mask za enkratno uporabo, zaščitnih rokavic, razkužil, brezstičnih termometrov za merjenje telesne temperature) za zagotovitev ustrezne zašči- te pred okužbami in širjenjem novega koronavirusa. Tekst in foto: Barbara Rozoničnik Janez Kaker, predsednik Območne obrtno-podjetniške zbornice Mozirje: »Menim, da gre v tej zadevi za manj pomembno področje delovanja OZS. Javni poziv za nakup zaščitne opreme je za mikro, mala in srednje velika podjetja, predvsem tista z manj kot petimi zaposlenimi, po mojem mnenju nerelevanten, saj le--ta običajno zaščitnih sredstev ne naročajo preko javnega razpisa. Morda pride poziv v poštev za določene branže, kjer je zaradi narave dela potrebne več in bolj specifične zaščitne opreme.« 6 Savinjske novice št. 29, 17. julij 2020 Aktualno, Gospodarstvo loških podatkih, pretekli petek so potrdili 140 novih primerov okužbe, kar je največje dnevno število vse od začetka epidemije. Naši južni sosedje so nato uvedli nove, strožje ukrepe. Obvezno je nošenje mask v vseh zaprtih prostorih, civilna zaščita in policija pa bosta nadzorovali združevanja več kot 100 ljudi, saj se v zadnjih tednih soočajo z izbruhi virusa na zasebnih srečanjih, največkrat na porokah. Maske bodo morali nositi tudi zaposleni v restavracijah in barih oziroma kavarnah. Na mejnih prehodih pa že veljajo strožji ukrepi za državljane tretjih držav, ki niso članice EU. AVSTRIJA KREPI NADZOR NA MEJI S SLOVENIJO V Avstriji beležijo vedno več primerov okužb, ki so v državo vnesene z vzhoda, zato bodo poostrili nadzor predvsem na mejah s Slovenijo in Madžarsko. Se posebej bodo nadzorovali tiste, ki se vračajo iz balkanskih držav, saj je epidemiološka slika v Srbiji ter v Bosni in Hercegovini še vedo alarmantna. Na splošno so razmere v Avstriji še vedno pod nadzorom, število novih okužb namreč hitro narašča le v dveh od devetih zveznih dežel, v Zgornji Avstriji in na Dunaju. Čeprav razmere na avstrijskem Koroškem za zdaj niso skrb vzbujajoče, so se za nove ukrepe za zajezitev covid-19 odločili tudi tam. Tamkajšnja deželna vlada je napovedala, da bo na priljubljenih turističnih točkah na javnih mestih obvezno nošenje mask ali druge zaščite, ki prekriva usta in nos, a le med 21. uro zvečer in 2. uro zjutraj. OBETA SE POSLABSANJE RAZMER NA TRGU DELA Banka Slovenije ugotavlja, da sprejeti vladni interventni ukrepi glede covid-19 močno vplivajo na trg dela. Opozarjajo, da se lahko statistika zaposlenosti in plač po izteku teh ukrepov močno spre- meni. Tudi glede na rezultate anket med podjetji v nadaljevanju leta pričakujejo nadaljnje poslabše-vanje razmer na trgu dela. V Sloveniji je bil v skladu s pričakovanji padec domače gospodarske aktivnosti po kratkoročnih kazalnikih najmočnejši aprila, medtem ko so obeti za drugo polovico leta ugodnejši. SPREJET 4. VLADNI PROTIKORONSKI ZAKON V četrtek, 9. julija, je državni zbor v pripravi na drugi val epidemije sprejel 4. vladni protikoroski zakon. Tudi tokrat je poudarek na ohranitvi delovnih mest, širjenje virusa pa naj bi omejevali z mobilno aplikacijo za sledenje okužbam. Zakon podaljšuje ukrep delnega povračila nadomestila plače delav- cem na začasnem čakanju na delo do 31. julija z možnostjo podaljšanja še do konca septembra in določa, da bo nadomestila plač za delavce v karanteni do konca septembra prevzela država. MOBILNA APLIKACIJA ZA SLEDENJE OKUŽENIMI Za preprečevanje širjenja okužb 4. vladni protikoronski zakona predvideva tudi vzpostavitev sledilne aplikacije za pametne telefone. Ministrstvo za javno upravo je na svoji spletni strani objavilo poziv za oddajo ponudbe za prilagoditev mobilne aplikacije za obveščanje o stikih z okuženimi s co-vidom-19. Aplikacijo naj bi izbrano podjetje prilagodilo po nemškem modelu do začetka avgusta. Barbara Rozoničnik Svetovna zdravstvena organizacija je v ponedeljek, 13. julija, sporočila, da je bilo v 24-urnem obdobju med soboto in nedeljo po svetu zabeleženih 230.370 primerov okužbe z novim koronavirusom, kar je rekordno dnevno povečanje od začetka pandemije. Stevilo mrtvih s to boleznijo ostaja okoli 5.000 na dan. V zadnjih sedmih mesecih od izbruha pandemije je zaradi covid-19 po vsem svetu umrlo več kot 565.000 ljudi, število vseh potrjenih primerov okužbe s koronaviru-som pa se je približalo 13 milijonom. Največ novih okužb je bilo pretekli teden potrjenih v ZDA, Braziliji in Južni Afriki. VILA MOZIRJE Stanovanja na voljo sredi prihodnjega leta Podjetje Vis-bau gradbeništvo d. o. o. Soštanj je sredi junija pridobilo gradbeno dovoljenje za gradnjo novega večstanovanjskega objekta nasproti upravnega centra v Mozirju. Objekt bo nosil ime Vila Mozirje, 23 stanovanj pa že privablja morebitne kupce. INTERESENTI PRIHAJAJO KAR NA GRADBIŠČE Stavba bo zgrajena v treh nadstropjih. Namembnost bo stanovanjsko poslovna, saj bo v njem 23 stanovanj in dva lokala. Za gradnjo bodo uporabljali najkvalitetnejše materiale. O kvaliteti same gradnje, legi in odličnem načrtovanju govori podatek, da je dvanajst stanovanj že rezerviranih, dnevno pa na gradbišče prihajajo novi interesenti. ZAKLJUČEK DEL PRIHODNJO POMLAD Delavci trenutno delajo izkop, da bodo lahko začeli z be- toniranjem temeljev in nadaljevali z gradnjo. Slednja naj bi bila po načrtih zaključena nekje aprila ali maja prihodnje leto, stanovanja pa nato v kratkem na voljo kupcem. Slednjih očitno ne manjka, saj investitor težav pri prodaji ne pričakuje. Benjamin Kanjir Delavci trenutno delajo izkop, da bodo lahko začeli z betoniranjem temeljev in nadaljevali z gradnjo. (Foto: BK) Savinjske novice št. 29, 17 julij 2020 7 Gospodarstvo KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA Lansko poslovno leto zaznamovali dobri rezultati, letos številke še boljše Zaradi znanih zdravstvenih razmer ob epidemiji novega koronavirusa so na Kmetijski zadrugi Šaleška dolina (KZŠD) sprejemali poročila vodstva in organov zadruge nekaj mesecev pozneje kot običajno. Tokratni občni zbor, ki je potekal v šoštanjskem kulturnem domu, 102 tisoč evrov je čisti dobiček, ki so ga v poslovnem letu 2019 ustvarili v zadrugi. je bil tudi volilni, tako da so nekoliko prenovili članstvo v organih zadruge. Kot je poročal direktor Ivan Drev, so lansko poslovno leto kljub nekaterim naložbam zaključili s pozitivnim rezultatom. S poslovanjem sta bila zadovoljna tudi upravni in nadzorni odbor. LETOS MANJ ZAPOSLENIH, A VIŠJA REALIZACIJA Direktor Drev je povedal: »Minulo poslovno leto je bilo izredno razgibano in za doseganje dobrih rezultatov je bilo potrebno maksimalno angažiranje tako vodstva, zaposlenih kot upravnega in nadzornega odbora.« Veliko pozornost so namenili kadrovski zasedbi in pomladili vodstveno ekipo, kar se odraža v rezultatih letošnjega poslovanja, s katerimi je direktor že lahko postregel. Do konca maja so dosegli 229 tisoč evrov nerevidiranega dobička, kar je preko 70 odstotkov več kot lani. Poleg tega so podrobno pregledali poslovne procese in jih očistili dejavnosti, ki so jim jemale preveč časa brez dodane vrednosti. »Tudi ti ukrepi se izražajo v letošnjem letu, ko je deset odstotkov manj zaposlenih, dosegamo pa večjo realizacijo z boljšo dodano vrednostjo. SAŠA REGIJA Optimizem glede gospodarskega okrevanja Slovenska gospodarska rast se je nadaljevala tudi v letu 2019, ko so slovenska podjetja ustvarila rekordne dobičke in imela stabilne bilance. Uspešna so bile tudi gospodarske družbe in samostojni podjetniki v SAŠA regiji. Vse to se je obrnilo v prvem četrtletju letošnjega leta zaradi posledic izbruha epidemije virusa covid-19. Kljub velikemu upadu gospodarske dejavnosti, katerih posledice bomo še čutili, so napovedi glede globine padca gospodarske dejavnosti in okrevanja gospodarstva optimistične. ZADNJIH SEDEM LET V GOSPODARSTVU STABILNA RAST Slovensko gospodarstvo je beležilo stabilno rast zadnjih sedem let. V letu 2019 se je ta rast nadaljevala, še bolj kot leto poprej, vendar je bila rast počasnejša. S temi informacijami so postregli na Agenciji RS za javnopravne evidence in storitve (Ajpes) na podlagi podatkov iz letnih poročil za leto 2019, ki so jih predložile gospodarske družbe v skladu z Zakonom o gospodarskih družbah za namen državne statistike oziroma zaradi spremljanja ekonomskih gibanj na različnih ravneh. Rok predložitve letnih poročil je v letu 2020 za dva meseca podaljšal zakon o interventnih ukrepih na javnofinančnem področju zaradi razglašene epidemije. Iz zbranih podatkov so pri Ajpesu ugotovili, da je število zaposlenih raslo hitreje kot prihodki, dodana vrednost na zaposlenega pa je rasla prepočasi za dohitevanje drugih članic Evropske unije. USPEŠNO POSLOVNO LETO TUDI V SAŠA REGIJI Podatki za leto 2019, ki so jih posredovali iz velenjske izpostave Ajpesa za SAŠA regijo, ka- žejo, da so gospodarski subjekti v regiji poslovali uspešno. Gospodarske družbe so dosegle skoraj 8-odstotno povečanje prihodkov v primerjavi z letom 2018, za dva odstotka se je pove- Predsednik GZS Boštjan Gorjup je vladne protikrizne ukrepe ocenil pozitivno. čalo število zaposlenih, za 26 odstotkov pa se je povečal čisti dobiček. Samostojni podjetniki so zabeležili 9,4-odstotno povečanje števila zaposlenih in skoraj 10-odstotno povečanje prihodkov. Rast dodane vrednosti na zaposlenega je presegla 7 odstotkov. GOSPODARSKO RAST USTAVILA PANDEMIJA Stabilno gospodarsko rast je čez noč ustavila pandemija novega koronavirusa, ki je popolnoma ustavila javno življenje in bistveno i> zmanjšala gospodarsko dejavnost. To je bil izredni dogodek, zaradi katerega so na Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) pripravili vmesno poletno napoved gospodarskih gibanj v Sloveniji, po kateri epidemija koronavirusa v kombinaciji s strogimi zdravstvenimi in zaščitnimi ukrepi pomeni velik negativen šok za gospodarsko aktivnost, ki se bo letos močno skrčila. Napovedujejo 7,6-odstotni upad BDP in 4,5-odstotno rast leta 2021. BDP evro območja naj bi se letos znižal za 8,7 odstotka. PRI NAPOVEDIH O GOSPODARSKEM OKREVANJU VEJE OPTIMIZEM Boštjan Gorjup, predsednik Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) in direktor družbe BSH Hišni aparati Nazarje, je v intervjuju v aktualni številki Sveta kapitala izrazil optimizem glede okrevanja gospodarstva. Vladne protikrizne ukrepe je ocenil pozitivno. Na 3. redni e-seji Skupščine Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), ki je bila 8. julija, je predstavil pobude za nov gospodarski zagon za Slovenijo 5.0 in poudaril, da se je GZS s sodelovanjem pri pripravi ukrepov za blažitev posledic pandemije dobro odzvala na izzive, ki jih je ta prinesla celotnemu slovenskemu gospodarstvu. Ugotovil je, da to potrebuje čimprejšnji nov gospodarski zagon, kriza pa je lahko tudi priložnost za zagon programov za dvig gospodarske aktivnosti. Dvig gospodarske dejavnosti lahko ublaži posledice povečanja števila brezposelnih, ki bo po napovedih sledilo kljub sprejetim protikriznim ukrepom. Roman Mežnar, foto: Štefka Sem 8 Savinjske novice št. 29, 17. julij 2020 Gospodarstvo Direktor Kmetijske zadruge Šaleška dolina Ivan Drev (v sredini) je podelil priznanja članom zadruge za uspešno sodelovanje. VKLJUČUJOČ ODNOS DO ČLANSTVA IN PARTNERJEV Slogan »Z vami in za vas« v zadrugi jemljejo zelo resno. Drev je povedal: »Kot ostala leta je bilo tudi preteklo leto izredno usmerjeno do vas članov in to politiko nadaljujemo v teh kriznih korona časih, ko smo se odpovedali maržam pri odkupu kmetijskih tržnih viškov ... Prepričam sem, da člani in ostali poslovni partnerji pozitivno sprejemate urejeno finančno disciplino, s katero si ustvarjamo dober poslovni ugled.« Rezultati so dobri, vendar se ne sme pozabiti, da lahko kmetijstvo in z njimi povezane dejavnosti zaradi političnih razmer, naravnih ujm in drugih negativnih dejavnikov, na katere nimajo vpliva, hitro zaide v težave, je bilo sporočilo direktorja. POLOVICA PROMETA OD TRGOVSKE DEJAVNOSTI Čisti dobiček, ki so ga v zadrugi ustvarili v poslovnem letu 2019, je znašal dobrih 102 tisoč evrov. Pri tem gre izpostaviti, da osnovni namen zadruge ni ustvarjanje visokih dobičkov, temveč servisiranje svojih članov z odkupi tržnih viškov in preskrbo z repromaterialom. K skupnim dohodkom v višini dobrih 16 milijonov in pol je največ prispevala trgovska dejavnost, in sicer 50,11 odstotka. S skoraj 45 odstotki sledi zadružna enota skupaj z ekološko eno- Eden od večjih dosežkov KZŠD v lanskem letu je govedorejska razstava, ki jo je zadruga skupaj s partnerji pripravila v Metlečah. Ta je bila selekcijsko in organizacijsko odličen presežek v slovenskem prostoru. fälfW i"-"" Ivan Anželak ostaja predsednik upravnega odbora zadruge to in odkupom lesa, ki so ga začeli lani decembra. Lastna proizvodnja na Turnu in v Ravnah ter Šmartnem ob Paki je prispevala okoli štiri odstotke skupnih prihodkov. IZZIVI NA PODROČJU ODKUPA Odkup mleka in mesa sta bila količinsko na ravni iz leta 2018. »Količinski odkup tržnih viškov mleka in mesa je bil na nivoju predhodnega leta, in tu nas čakajo izzivi, kako povečati odkup in s tem postati konkurenčen partner do predelovalne industrije. Tudi tu je korona pokazala, kje so slabosti v slovenski predelovalni industriji in kako smo zadružniki in kmetje nemočni, ko se izvaja nesmiseln uvoz predvsem mesa, politika pa si zatiska oči,« je dejal Drev. VLAGANJA TUDI V EKOLOŠKI PRIDELAVI Večja naložba v lanskem letu je bila povečanje govejega hleva in adaptacija obstoječega. Investicija je bila vredna 377 tisoč evrov in že dobro kaže pozitivne učinke tako v prirastih kot v delovni racionalizaciji. DE Turn je zaključila investicijo v 3 ha sodobnih eko nasadov jabolk v vrednosti 132 tisoč evrov, 48 tisoč evrov so pridobili nepovratnih sredstev. Eden od večjih dosežkov lanskega leta je go-vedorejska razstava, ki jo je zadruga skupaj s partnerji pripravila v Metlečah. Ta je bila selekcijsko in organizacijsko odličen presežek v slovenskem prostoru. 50,11 odstotka je k skupnim dohodkom zadruge prispevala trgovska dejavnost. POSTATI ENA VODILNIH ZADRUG V DRŽAVI Z novo dejavnostjo odkupa lesa so začeli lani v drugi polovici decembra. Z njim so v zadrugi količinsko zadovoljni, ne pa tudi s finančnimi učinki, saj je tudi na lesni trg vplivalo ukrepanje ob razglašeni epidemiji. Kmetijska zadruga Šaleška dolina zaenkrat odkupuje les na območju Zgornje in Spodnje Savinjske ter Šaleške doline. Možnost za nadgradnjo te dejavnosti vidijo v pripojitvi Gozdarske zadruge Vransko, za katero je dala pobudo slednja. Člani šaleške zadruge so z glasovanjem potrdili namero o pripojitvi, zdaj morajo o tem odločati še člani GZ Vransko. V tem primeru bosta zadrugi podpisali pismo o nameri, sledili bodo ustrezno postopki. V KZŠD nameravajo odkupu lesa dodati obdelavo in predelavo. Tudi to bo eden od korakov k njihovemu cilju uvrstiti se med vodilne slovenske zadruge. VOLITVE IN PODELITEV PRIZNANJ Direktor Drev je podelil priznanja članom zadruge za uspešno sodelovanje. Glede nedavnih volitev na Zadružni zvezi Slovenije, ko je dolgoletnega predsednika zveze Petra Vriska zamenjal direktor KZ Sevnica Borut Florjančič, pa je dejal: »V letošnjem letu smo dočakali tudi menjavo na zadružni zvezi in verjamem, da bo novi predsednik vrnil ugled in smisel organizaciji, ki jo je začrtal dr. Krek pred 117 leti z ustanovitvijo le-te.« Tokratni občni zbor KZŠD je bil 28. po vrsti in volilni. Na čelu upravnega odbora bo še za en mandat Ivan Anželak, predsednik nadzornega odbora je Janko Arlič. Marija Lebar, fotodokumentacija KZŠD Savinjske novice št. 29, 17 julij 2020 9 Organizacije, Gospodarstvo, Iz občin VOŽNJA V NARAVI IN NABIRALNISTVO Ljudje imajo premalo spoštljiv odnos do gozda, lastnikov gozdov in živali v njem Slovenski gozdovi so skladno z zakonom odprti za obiskovalce. To je visoka civilizacijska pridobitev, ki s sabo nosi tudi odgovornost. Ko vstopimo v gozd, vstopamo na zasebno lastnino in smo v njem le gostje. Temu primerno se moramo tudi obnašati, menijo na Zavodu za gozdove Slovenije, kjer se srečujejo s takšnimi in drugačnimi težavami lastnikov gozdov. V gozdovih prebivajo tudi živali, in če je obisk v gozdovih s strani obiskovalcev prevelik, ima to tudi vpliv na živali v gozdu. V GOZDU SMO OBISKOVALCI Lastniki gozdov velikokrat negodujejo zaradi vožnje dvokolesnikov, motorjev, kolesarjev po gozdnih brezpotjih ter zaradi nabiralcev gob in gozdnih sadežev. Nespoštljiv odnos le-teh do zasebne lastnine je za lastnike zelo moteč. Najsi bodo to organizirane skupine ali posamezniki, KOLEGIJ ŽUPANOV ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE Občine letos ne „ bodo p°dprle Športnika leta ZSD Organizatorji prireditve Športnik leta Zgornje Savinjske doline (ZSD) so v poletnem obdobju začeli z aktivnostmi za morebitno organizacijo prireditve. V ta namen je nazarskega župana Mateja Pečovnika obiskal Ivo Milovanovič in mu predstavi začetne stroške akcije, ki bi znašali okoli 1.800 evrov. Zanimal se je, ali bi občine ta znesek pokrile in si ga razdelile glede na število prebivalcev, kot je bilo v navadi doslej. Če bi bila slika zaradi covida-19 slaba, bi prireditev odpadla. O tem je Matej Pečovnik poročal na seji kolegija županov Zgornje Savinjske doline v Solčavi. Županji in župani so bili enotnega mnenja, da je zaradi epidemije možnost izvedbe prireditve negotova. Menili so tudi, da bi bilo zaradi neenakih možnosti treningov in tekmovanj v času ukrepov zoper epidemijo težko zagotoviti primerno izbiro športnikov. Poleg tega je število športnikov, ki bi prišli v poštev za podelitev naslova, v dolini precej omejeno. Menili so še, da bi poslej akcije ne bilo smiselno prirejati vsako leto. Sprejeli so sklep, da organizatorju prireditve Športnik leta ZSD 2020 predlagajo, da ta dogodek v letu 2020 zaradi covida-19 odpade. Marija Lebar Vožnja z motornimi vozili po gozdovih je zelo moteča za vse prebivalce gozdov in lastnike. (Foto: ZGS) se morajo zavedati, da bo brez spoštovanja pravil pritisk lastnikov za prepoved vstopa v gozd vse večji. V Zgornji Savinjski dolini so tudi nosilci dejavnosti, ki se s tem ukvarjajo, in prav je, da se aktivnosti dogajajo v dogovoru z lastniki in v sožitju z živalmi v gozdovih. VOŽNJA LE, KJER JE DOVOLJENA V gozdu je dovoljeno voziti po cestah in označenih poteh, kjer to ni z znakom posebej prepovedano. Prepovedana pa je vožnja po gozdnih vla-kah razen za gozdno proizvodnjo. Izjemoma je ga dne je tudi, da ljudje lepote z raznih brezpotij objavljajo na socialnih omrežjih, in s tem se lahko občutno poveča obisk teh območij. Če pa je nekaj množično obiskano, se tam dela škoda lastnikom in živalim. Zaradi velikega števila obiskovalcev gozdov se spreminja tudi obnašanje živali. Zato je pomembno, da obiskovalci gozda hodijo po označenih poteh in ne brezpotjih, saj tudi živali potrebujejo svoj mir in življenjski prostor, v katerega obiskovalci naj ne bi posegali. PRAVILA NABIRALNIŠTVA Povsod veljajo pravila in prav je, da se spoštujejo. Gobarjenje in nabiranje gozdnih sadežev, ki je trenutno zelo aktualno, naj bo na spoštljivi in kulturni ravni. Pomembno je poznavanje omejitev nabranih količin in tudi način nabiranja. Uporaba raznih pripomočkov, na primer pri nabiranju borovnic, ni dovoljena. Primerov inšpekcijskega nadzora v tem času ni malo. Nikoli ni odveč, da lastnika gozdov pozdravimo in mu na prijazen način povemo, da bomo obiskali njegov gozd. KULTURA OBNAŠANJA V GOZDU Največja težava, ki jo zaznavajo na zavodu, je še vedno vožnja z motornimi vozili po gozdovih, kar je zelo moteče za vse prebivalce gozdov in lastnike. Vožnja z motorji, štirikolesniki in pozimi z Pomembno je, da obiskovalci gozda hodijo po označenih poteh in ne brezpotjih, saj tudi živali potrebujejo svoj mir in življenjski prostor. (Foto: Igor Solar) vožnja po vlakah možna z dovoljenjem lastnika in zavoda, pot mora biti označena. Ta pravila se relativno slabo spoštujejo, zato bodo v prihodnje morali povečati nadzor nad tem pojavom, so nam povedali na zavodu za gozdove. ŽIVALI POTREBUJEJO SVOJ MIR Ali bo to civilizacijsko pridobitev družba znala obdržati, je odvisno od nje. Težava današnje- motornimi sankami ima zelo negativen vpliv na živali in jim povzroča veliko stresa. Trenutno na nazarski območni enoti Zavoda za gozdove Slovenije delajo poskusno »conacijo« s priporočljivimi režimi na določenem območju in videli bodo, kako bo to delovalo. Projekt je v fazi priprave strokovnih podlag. Štefka Sem 10 Savinjske novice št. 29, 17. julij 2020 Gospodarstvo, Iz občin CHARMING SLOVENIA - HERBAL GLAMPING RESORT LJUBNO OB SAVINJI Glamping polno zaseden, prevladujejo slovenski gostje V Herbal Glamping resortu Ljubno ob Savinji so po sproščanju ukrepov ob koncu prvega vala okužb z novim koronavirusom Na Ljubnem ob Savinji sta podjetji Gaber d. o. o . in Komunala Mozirje prejšnji teden začeli z deli na projektu ureditve vodovoda in meteorne kanalizacije na delu območja Proda. Na omenjenem območju bodo zamenjali celotni vodovod in povezavo vodovoda v Kolovrat. Poleg glavnega voda bodo izvedli tudi vse priključke k hišam, s 1. junijem gostom ponovno odprli svoja vrata. Ker se aktivnosti v glampingu v veliki meri izvajajo na prostem, z zagotavljanjem pre- dodali bodo še dva hidranta. Meteorna kanalizacija bo zajela odvodnjavanje ceste in vseh streh na območju. Hkrati se pripravlja ra-zvod cevi za položitev optike v skladu z načrtom, ki ga je pripravil Telekom. Dela nadzoruje PR Projekt, Rok Pre-sečnik s. p., celoten projekt bo Občino Ljubno stal okoli 45 tisoč evrov. Marija Lebar ventivnih ukrepov, ob že tako visokih higienskih standardih, nimajo večjih težav. Seveda letos beležijo velika odstopanja od pričakovanega, saj so sezono pričeli skoraj tri mesece kasneje, vendar je trenutno glamping polno zaseden. Prevladujejo slovenski gostje, ki koristijo turistične bone, v drugi polovici julija pričakujejo tudi več tujih gostov. GLAMPING - VAREN NAČIN DOPUSTOVANJA Po besedah izvršne direktorice Petre Kordiš je v danih razmerah glamping eden izmed najbolj varnih načinov dopustovanja, saj lahko vse aktivnosti, vključno z obroki, ponudijo na prostem. »Pri nas se gost odmakne od urbanega kaosa v naravo, in ravno to je nekaj, kar ga pritegne. Glam-ping je nekakšno nasprotje masovnega turizma, izpostavljene so drugačne vrednote,« je povedala Kordiševa. LETOS PREDVSEM DOMAČI GOSTJE Trenutno so v glampingu nastanjeni predvsem gostje iz Slovenije, ki tam koristijo turistične bone. Kordiševo veseli, da se dober glas o resortu širi tudi med domačimi gosti in da Slovenci cenijo oddih v okrilju narave. V drugi polovici julija na idilično lokacijo na Ljubnem ob Savinji prihajajo tudi tisti gostje iz tujine, ki svojih rezervacij kljub negotovim razmeram niso odpovedovali. Po besedah direktorice je letošnji utrip v glampingu nekoliko drugačen, saj so bili v preteklosti vajeni aktivnih gostov iz tujine, Skoraj 3 mesece kasneje so pričeli z letošnjo sezono, a je glamping sedaj polno zaseden. ki resort koristijo kot izhodišče za dnevne izlete po celotni Sloveniji. Domači gostje predvsem raziskujejo bližnjo okolico ali se razvajajo s storitvami, ki jih nudijo na sami lokaciji. FORES GLAMPING RESORT OB JEZERU BLAGUŠ Ob začetku poletja so znotraj blagovne znamke Charming Slovenia, katere lastnik je podjetnik Iztok Podkrižnik, odprli še Forest glamping resort ob jezeru Blaguš v Pomurju v Svetem Juriju ob Ščav-nici. Glamping se nahaja na idilični lokaciji, kjer goste pričakuje 16 steklenih hišici in 33 lesenih dvoka-pnic. Pri gradnji so uporabili naravne materiale, ki so jih previdno implementirali v naravo in poskrbeli za dovršen izgled, ki se dopolnjuje s slikovito pokrajino. Na lokaciji, poleg najema supov, lesenih čolnov in vodenih vadb, nudijo izlete in obiske vinskih kleti ter oljarne, kolesarske izlete, gostje pa lahko preživijo tudi dan na kmetiji. Barbara Rozoničnik, foto: Herbal Glamping resort Na Produ bodo položili nov vodovod in izvedli meteorno kanalizacijo. (Fotodokumentacija Občine Ljubno) Po besedah izvršne direktorice Petre Kordiš je glamping eden varnejših načinov dopustovanja ta hip, saj skoraj vse aktivnosti izvajajo na prostem. OBČINA LJUBNO Na Produ nov vodovod in meteorna kanalizacija Domači gostje predvsem raziskujejo bližnjo okolico in se razvajajo s storitvami, ki jih nudijo v Herbal Glamping resortu na Ljubnem ob Savinji. Savinjske novice št. 29, 17 julij 2020 11 Gospodarstvo, Iz občin JAVNO PODJETJE KOMUNALA MOZIRJE Obvezno prekuhavanje pitne vode iz vodovodnega Komunala Mozirje, ki upravlja z vodovodnim sistemom Letošč, je 9. julija izdala obvestilo o obveznem prekuhavanju pitne vode, saj je zaradi obilnih padavin prišlo do zakasnele povečane motnosti vodnega vira. Prekuhavanje bo potrebno vse do preklica, dokler se motnost ne bo zmanjšala pod 1NTU (meja, ki jo je potrebno doseči, da je voda v osnovi ustrezna, da sploh lahko izvedejo analizo) in bo s strani Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano izvedeno vzorčenje, ki bo potrdilo zdravstveno ustreznost pitne vode. MOŽEN NOTRANJI PODOR V MENINI Direktor podjetja Andrej Kladnik glede na pretekle izkušnje predvideva, da je do tokratne motnosti vode najverjetneje prišlo zaradi podo-ra v notranjosti Menine. Povedal je, da do sedaj tudi daljša in obilnejša deževja niso tako močno vplivala na sam izvir. Pred leti se je namreč že zgodilo nekaj podobnega, saj je bila voda nenadoma motna, kljub temu da pred tem ni bilo obilnejših padavin. TUDI GRADNJA GOZDNI VLAK MOŽEN VZROK Druga možnost za tako povečano motnost je lahko v zadnjem času obsežna gradnja gozdnih vlak in s tem posledično nenadzorovano zbiranje ter usmerjanje meteornih voda. S skoncen-triranim odvodnjavanjem iz teh vlak in gozdnih cest lahko ob obilnejšem deževju površinske vode skozi odprtine ali razpoke pritečejo iz površine v zbiralna vodonosna jezera v notranjosti sistema Letošč planine in jih na ta način posledično onesnažijo oziroma zakalijo. ONESNAŽENOST ŽE NA IZVIRU Motnost vode je nastala na samem izviru. Kladnik je z gotovostjo zatrdil, da za nastanek ČAS BO SČISTIL VODO Gre za ogromne količine vode, zato je potrebnega več časa, da se zopet zbistri. Kljub nemoteni in normalni dezinfekciji ter pripravi pitne vode s klorom obstaja možnost, da zaradi V Komunali Mozirje zatrjujejo, da za motnost vode v zajetju Letošč ni kriv zastarel vodovodni sistem ali neustrezno upravljanje z vodnim virom. v nobenem primeru ni kriv zastarel vodovodni sistem ali neustrezno upravljanje z vodnim virom s strani Komunale Mozirje. VERJETNEJŠI PODOR Dejal je, da se mu verjetnejša zdi prva možnost, da bi lahko vodo skalil notranji podor stene oziroma odkrušek s stropa. Ob obilnejšem deževju, kakršno je bilo z nedelje, 5. julija, na ponedeljek, se gladina vodnih zajetij v notranjosti močno dvigne, povečajo se pretoki in hitrosti ter posledično dodatna izpiranja ostankov muljev. OBČINE NAZARJE, LJUBNO, SOLČAVA Da bo pomoč na domu dostopna tudi v prihodnje Kot smo že poročali, bo s koncem leta Center za socialno delo Savinjsko-šaleška prenehal izvajati socialnovarstveno storitev pomoči na domu za upravičene občane. V zvezi s tem so se župani zgornjesavinjskih občin dogovorili, da bodo skupaj pristopili k javnemu razpisu podelitve koncesije na tem področju. Vsebino so predstavili na sejah občinskih svetov. OBČINE PRISTOPILE K SPREJEMANJU POTREBNIH AKTOV Postopek izbire koncesionarja zahteva kar nekaj opravil. Da bi bil koncesionar izbran pravočasno, to je do konca leta, in bi tako pravočasno začel izvajati pomoč na domu, so občine že pristopile k sprejemanju potrebnih aktov. V juni- ju so se sešli direktorice in direktorji občinskih uprav in obravnavali ter dopolnili osnutek odloka o podelitvi koncesije na področju javne službe pomoči na domu. Po dogovoru odlok vseh sedem zgornjesavinjskih občin sprejema v enakem besedilu. V LUČAH SEPTEMBRA Prejšnji teden so potekale seje občinskih svetov, na katerih so omenjeni osnutek odloka obravnavali svetniki v prvem branju. Osnutek so sprejeli na Ljubnem, v Nazarjah in Solčavi. V Lučah, kjer do zdaj noben občan ni koristil pomoči na domu, bodo po besedah župana Cirila Rosca temo obravnavali po hitrem postopku na septembrski seji sveta. Marija Lebar motnosti sama dezinfekcija ni tako učinkovita in lahko kakšen mikroorganizem preživi. Zavoljo tega je vodo za uporabo v gospodinjstvu do nadaljnjega potrebno prekuhavati. ONESNAŽENO TUDI VODNO ZAJETJE KRAPLE Teden dni prej, 3. julija, je direktor komunalnega podjetja objavil obvestilo tudi o obveznem prekuhavanju pitne vode za vse, ki se napajajo iz vodohrana Potok, natančneje iz vodnih virov Kraple in Zlati studenec. Gre za naselja Pusto Polje, Kokarje, Potok, Lačja vas, Trnovec, Zgornje in Spodnje Pobrežje ter Homec. Zaradi obilnih padavin na območju Črete je bila voda iz teh zajetij prav tako motna, ob tem se je dodatno pojavil še sum na fekalno onesnaženje izvira Kraple, ki leži pod obdelovalnimi kmetijskimi zemljišči. Upravljalec omrežja je takoj poskrbel za izločitev zajetja in čiščenje ter dezinfekcijo vodohrana, v sistem pa je pričel prečrpavati vodo iz cevovoda Letošč. Ker za slednjega še vedno velja, da je voda povečane motnosti, morajo tudi v teh naseljih vodo za uporabo v gospodinjstvu do preklica obvezno prekuhavati. Vodo iz zajetja Kraple so poslali na razširjene mikrobiološke in kemijske analize. Do povratnih pozitivnih oziroma ustreznih rezultatov analize vzorcev je to zajetje izločeno iz omrežja. Benjamin Kanjir Prekuhavanje bo potrebno vse do preklica, dokler se motnost ne bo zmanjšala in bo s strani Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano izvedeno vzorčenje, ki bo potrdilo zdravstveno ustreznost pitne vode. 12 Savinjske novice št. 29, 17. julij 2020 Kultura, Šolstvo STOPINJE V GAJU Literarno srečanje članov društva v Mozirskem gaju Člani KUD STOPinJE so se konec junija srečali prvič po dolgem času in predstavljali svoje literarne stvaritve v Mozirskem gaju. USTVARJALI TUDI V ČASU KARANTENE Epidemija novega koronavirusa je povsem ustavila kulturno življenje. Kulturne ustanove so zaprle svoja vrata. Tudi ustvarjalci na področju ljubiteljske kulture so ostali brez rednih srečanj in prireditev, na katerih so predstavljali svoje stvaritve. Nič drugače se ni godilo članom KUD STOPinJE, ki so zelo dejavni. Dejavno se odzivajo Člani KUD STOPinJE so predstavljali svoje literarne stvaritve v Mozirskem gaju. (Foto: Ciril M. Sem) na različne literarne natečaje, za- V PARKU CVETJA BRALI to so tudi v času karantene pridno LITERARNA DELA ustvarjali. Porodila se je ideja, da to svo- jo ustvarjalnost javno predstavijo, zato so organizirali literarno srečanje članov društva v Mozirskem gaju. Prvi del srečanja so posvetili seznanitvi članov o dejavnosti v prvem polletju leta. Drugi del so posvetili branju literarnih del, s katerimi so se prijavljali na literarne natečaje. Pozorneje so prisluhnili nagrajenima avtorjema. V parku cvetja so izkoristili prostore, kjer so na posameznih točkah predstavili nekaj svojih literarnih stvaritev, ki so nastale v času, ko se niso srečevali. Dogodku je sledilo neformalno druženje ob dobri hrani. Roman Mežnar IZŠLA JE KNJIGA KAROLINE KALAN DIAGNOZA: BLONDINKA 2 Avtentične zgodbe samohranilke s štirimi otroki V teh dneh je knjiga Diagnoza blondinka dobila nadaljevanje, in sicer Diagnoza: blondinka 2. Avtorica humornih zgodb Karolina Ka-lan v njej opisuje različne življenjske situacije, v katerih se najde marsikatera ženska, ne samo blon-dinke. Na predstavitvi knjige v Ljubljani se je z avtorico pogovarjala Sonja Javornik. NOVE AVTENTIČNE ZGODBE Za delo avtorica meni, da je še bolj »blond« od prve in prinaša nove avtentične zgodbe samohranilke s štirimi otroki in nekaj kilogrami preveč. »Če bi morala opisa- ŠOLSKI CENTER VELENJE Karolina Kalan (levo) je v pogovoru s Sonjo Javornik predstavila nekatere zgodbe, ki bodo nasmejale bralce. ti knjigo v enem stavku, bi dejala, Dnevnika Bridget Jones,« je dejada so kolumne mešanice Seksa v la Kalanova. Del zgodb je bil prvot-mestu, Razočaranih gospodinj in no objavljen na njenem facebook profilu, kjer se oglaša praviloma ob nedeljah zvečer - če ni ravno na tinderju (aplikacija za zmenke). PISANJE JE NJEN HOBI Kalanova, ki je v otroštvu počitnice preživljala na Ljubnem ob Savinji, zase pravi, da ji je prav čas v naši dolini ob dedku in babici oblikoval v osebo, ki je postala. Novinarka, ki je poklicno pot pričela pri Delu, se danes posveča vodenju Območne obrtno-podjetni-ške zbornice Domžale, pisanje pa je njen hobi. Marija Šukalo, foto: Goran Antley Dva diamantna in dvanajst zlatih maturantov Prejšnji teden so na šolah Šolskega centra Velenje (ŠCV) slovesno razdelili spričevala letošnji generaciji maturantov v poklicnem izobraževanju. Pohvalijo se lahko z odličnimi dosežki, med najboljšimi je bila tudi dijakinja iz Radmirja Urška Nerat. Na šoli za strojništvo in geotehniko (SSD) je bilo šest zlatih in en diamantni maturant, ki je dosegel vse možne točke. Na Elektro in računalniški šoli so zlato maturo do- segli štirje dijaki, eden je opravil diamantno maturo. Na Soli za storitvene dejavnosti sta bila dva zlata maturanta, ena od njih je Urška Nerat. Marija Lebar, foto: ŠCV Zlata maturanta ŠSD Urška Nerat (druga levo) in Žan Kreft z ravnateljico Matejo Klemenčič in Nevenko Rozman, tajnico poklicne mature (desno) Savinjske novice št. 29, 17 julij 2020 13 Ljudje in dogodki MUZEJSKA ZBIRKA BRINECEVEGA FRANCA V SPODNJI RECICI Franc Kolenc hrani zakladnico pričevanj o nekdanjih časih Nekdanji mlinar v Spodnji Rečici Franc Kolenc v domačem gospodarskem poslopju hrani izjemno obširno in raznoliko zbirko strojev, orodij in naprav, ki so jih izdelali in uporabljali naši predniki. Neverjetno zbirko, pravi zaklad ljudske in obrtniške dediščine Brinečevi z veseljem pokažejo tudi obiskovalcem. SPOMIN NA PRETEKLOST, KI JE NI VEČ Neobičajni pogoji, v katerih smo se znašli v zadnjih nekaj mesecih, so nas naučili, da življenjske razmere, ki smo jih vajeni, vendarle niso povsem same po sebi umevne. Popolna odvisnost od ponudbe na trgo- ranjem drobnih predmetov - orodij, zanimal se je tudi za večje naprave, stare dokumente in celo starodobna prevozna sredstva. Iz vsega, kar je zbral, je nastala izjemna muzejska zbirka, ki jo družina skrbno vzdržuje in hrani v gospodarskem poslopju ob domači hiši in poslovnem objektu. Marsikaj v njegovi zbirki je iz domače hiše. »Mnoge predmete so mi prinesli različni ljudje, za marsikaj sem zvedel, ko so podirali ali prenavljali stare hiše, pa se mi je zdelo vredno ohraniti. So se pa našli tudi taki, ki mi starine niso hoteli odstopiti ali prodati in so jo raje zavrgli ali uničili,« je razložil Franc. Franc Kolenc ob delu svoje zbirke, v kateri so tudi številne dokumentarne fotografije. vskih policah je lahko v takih razmerah zelo nezanesljiva. V široki dostopnosti različnih dobrin in ob nenehnem tehnološkem napredku smo že skoraj pozabili na čase, ko so bile zlasti kmečke domačije skoraj samooskrbne. Za to so potrebovale številne stroje in manjše naprave, ki so delovale s pomočjo človeške, živalske ali energije iz narave. Bilo je potrebno tudi obširno znanje, kako s takimi napravami rokovati, da bodo končni izdelki ustrezali potrebi. Nenazadnje je bil dostikrat ljudskemu umetniku ali obrtniku, ki jih je izdeloval, poleg praktičnega pomemben tudi zunanji - estetski videz. KAKO JE NASTAJALA ZBIRKA? Koliko truda, poučne in praktične vrednosti, ki bi v skrajni sili prišli prav še sedaj, je bilo vloženega v te naprave in izdelke, se je že zdavnaj zavedel Franc Kolenc, po domače Bri-nečev Franc iz Spodnje Rečice. Pričel je z zbi- Stari izvodi slovenskih časopisov in revij so skrbno shranjeni v leseni skrinjici in zavarovani s steklom. POSTAVITEV PO VSEBINSKIH SKLOPIH Predmeti so razstavljeni v pritličju, namenjeno jim je tudi celo zgornje nadstropje gospodarskega objekta. Zbrani in na ogled postavljeni so po vsebinskih sklopih oziroma posameznih vrstah obrti ali dejavnostih. Izredno zanimiv je velikanski kovaški meh, ki ga je Franc dobil v Mozirju in ga rešil propada. Sam je dodal manjkajoče dele, kot so vzvodi za nožni pogon. S tem C> Lansko leto so si zbirko ogledali tudi šaleški udeleženke in udeleženci izobraževanja v okviru projekta LAS Jejmo lokalno. 14 Savinjske novice št. 29, 17. julij 2020 Ljudje in dogodki mehom so v kovačiji lahko razžari-li žerjavico do visoke temperature, ki je omogočala obdelavo kovine in izdelavo uporabnih predmetov. Kolovrati, trlice, vretena, gra-blje za česanje lanu pripovedujejo zgodbo o predelavi volne in la-nenih vlaken v preje in nato v oblačilne izdelke za vsakdanjo rabo. LES JE BIL DOSTOPNA IN CENJENA SUROVINA Veliko predmetov v zbirki so naredili bodisi obrtniki bodisi domači mojstri iz lesa, ki je bil v Zgornji Savinjski dolini v obilju na razpolago. V različnih lesenih skrinjah je Franc shranil nekdanje mesarsko orodje, ki je bilo v uporabi ob domačem prazniku - kolinah. Marsikateri nekdanji vojaški nabornik ali siceršnji potnik je svoje premože- Nazorni prikaz uporabe naprave za najfinejše brušenje kose, v ozadju različno orodje in kotel za žganjekuho. prišel na obisk k bolniku. Videti je moč, kakšni so bili pred več desetletji otroški vozički in otroške igrače. Včasih so znali delati preprostejše vrvice in vrvi kar doma. S tem so se ukvarjali tudi obrtniki, ki so jim tod pravili užarji. V zbirki li so tudi žago. Muzejska zbirka je seveda posvečena tudi temu cenjenemu poklicu. Na ogled so postavljeni star mlinski kamen in ovčji mehi, v katerih so nekoč kmetje privažali ali prinašali žito v mlin. Ovčji meh je na poseben način odrta ovčja koža, v kateri so iz mlina po mletju tovorili tudi moko ali otrobe. Sešita je tako, da se vsebina ni raztresala. »Kako dolgo se je mlelo žito, je bilo odvisno tudi od velikosti oziroma prostornine meha. Če je obiskovalec prinesel le en meh, je lahko kar počakal in čez kako uro, uro in pol moko že odnesel. Večkrat so s seboj prinesli kaj za prigriznit in za poplaknit, saj so nekateri prihajali od daleč, celo z Dobrovelj. Včasih je en kmet zbral in pripeljal ži- Na ogled so različni drobni predmeti za vsakdanjo rabo v hiši in gospodinjstvu, kot tudi stari novci in papirnat denar. Glinena posoda je bila nekoč nepogrešljiva. V ospredju znameniti »klobuki« za peko klobas. nje spravil in nato tovoril s seboj v lesenem kovčku. »Lesna zgodba« se kot rdeča nit vleče skozi celotno zbirko vse od podiranja in spravljanja lesa do nekdaj živahne in donosne flosari-je. Lesena je majhna zibka, v kateri so matere nosile dojenčke s seboj na delo na polju pa tudi majhni prenosni leseni sodčki, ki so s svojo vsebino gasili žejo delavcem na njivah in travnikih ali v gozdu. ZDRAVNIŠKA TORBA IN STARE IGRAČE Za ročno košnjo so bile potrebne ostre kose. Slovenska pesem poje: »Ostre kose, mrzle rose, rada trav'ca se kosi ...« v Brinečevi muzejski zbirki je tako videti klepe in posebno napravo, s katero so koso nazadnje še posebej ostro nabrusili. Na ogled je stara zdravniška torba, ki jo je nosil zdravnik, ko je V posebni omarici so shranjeni stari časopisi, med njimi Slovenski kmetovalec in Slovenski čebelar. V posebnih vitrinah je lično in sistematsko zbrano tudi različno slikovno gradivo. je stroj, ki so ga uporabljali za tovrstna opravila. OB BISTREM POTOKU JE MLIN ... Brinečevi so se več generacij ukvarjali z mlinarsko obrtjo, ime- S splavarstvom je povezan originalni Seznam plovbenih upravičencev v letih 1932-1935, na katerem je tudi Kolenčev priimek. to od večih lastnikov. Takrat smo se dogovorili, kdaj bo celotni tovor zmlet in se je po moko lahko vrnil čez nekaj dni,« se spominja naš sogovornik. KOLO Z REGISTRSKO TABLICO Med priljubljenimi predmeti Franca Kolenca so starodobna vozila. Prav v času našega obiska si je prizadeval, da bi lahko uradno registriral star moped. Poleg avtomobilov starodobni-kov je zbranih več starih koles. Ta so morala nekoč imeti celo registrske tablice. Vsa izjemna zbirka, ki jo je ohranil Brinečev Franc, je neverjetna zakladnica pričevanj o nekdanjih časih. Prav zato si jo radi ogledajo tako učenci kot različni turisti in obiskovalci naše doline. Tekst in foto: Marija Lebar Savinjske novice št. 29, 17 julij 2020 15 Ljudje in dogodki Okno v Mozirski požganiji - naravna * vrednota državnega pomena Krajinski park Golte leži na samem vhodu v Zgornjo Savinjsko dolino. Ta markantna kraška planota zaradi svoje geološke sestave skriva mnoge naravne znamenitosti. Med njimi je tudi naravno okno, ki se nahaja v Mozirski požganiji, slednja pa je opazen del parka. Okence najdemo nad markirano potjo Mo-zirska koča-Bela peč, nedaleč od Alpskega vrta. Visoko je približno 4 metre, njegov obok pa ima na koncu kot igla ostro skalno konico. Dobri poznavalci ga opazijo tudi iz gondole, ki pelje na Golte. KRAŠKI POJAVI NA GOLTEH Golte so osamela kraška planota, ki jo z vseh strani obdajajo skladi nepropustnih kamenin vulkanskega nastanka. Geološko je to apnenčasti tujek sredi vulkanskih kamnin, ki je v preteklosti bil odtrgan od Savinjskih Alp in narinjen na današnje mesto. Prav zaradi tega na območju Golt naletimo na različne kraške pojave. Tam so večje in manjše vrtače, brezna, ledenica, jame ... Zaradi kraških značilnosti površja voda odteka pod zemljo, kasneje pa se pojavlja v številnih izvirih. Prav iz te lastnosti površja, ki »golta« vodo, naj bi nastalo ime Golte. Območje se ponaša se tudi z za- Okno v Mozirski požganiji je naravna vrednota državnega pomena in je zavarovano kot naravni spomenik. (Foto: Aleš Vršnak) čje znotraj parka je Mozirska požganija, ki je deloma z gozdom poraščena površina na pobočju Mozirske planine. Nastala je leta 1950, ko jo je zaradi človeške malomarnosti prizadel hud gozdni požar. Na območju Golt naletimo na kraške pojave, kot so večje in manjše vrtače, brezna, ledenica, jame ... (Foto: Igor Solar) nimivo floro in favno, zato je zavarovano, saj je od leta 1987 razglašeno za krajinski park. MOZIRSKA POŽGANIJA NASTALA ZARADI ČLOVEŠKE MALOMARNOSTI Na območju krajinskega parka velja poseben varstveni režim, ki omogoča ohranitev naravnih spomenikov. Pomembno in opazno obmo- V spominu starejših ljudi je ostalo tudi dejstvo, da so takrat za gašenje požara angažirali vojsko in pripadnike civilne zaščite, ki so iz Trna-ve z vedri dostavljali vodo na območje požara. OKENCE - GEOMORFOLOŠKI NARAVNI SPOMENIK Požganija se razteza na 45 ha površine. Prvotno je bila razglašena kot gozdni rezervat. Ta je omogočal raziskovanje vpliva gozdnih požarov na vegetacijo. Na tem območju se je odvilo že več raziskav, katerih cilj je bil preučevanje razvoja vegetacije na pogoriščih in človekovega vpliva na gozdni ekosistem. V skalnih pečinah požganije se nahaja zelo zanimiv naravni spomenik, in sicer naravno okno, ki mu domačini pravijo Okence. Gre za površinski geomorfološki naravni spomenik, ki ima status naravne vrednote državnega pomena. Približno 4 metre je visoko Okence nad markirano potjo Mozirska koča-Bela peč. VEČ VZROKOV ZA NASTANEK OKEN Naravna okna predstavljajo pomemben del naravne dediščine. Največkrat nastanejo v grebenih ali na robovih planot ter v povezavi s kraškimi pojavi. Podobno nastajajo tudi naravni mostovi. Za oba pojava sta značilna obok in odprtina. Kateri del je pomembnejši, določa, ali gre za okno ali most. Vzrokov za nastanek oken je več, in sicer neenakomerno preperevanje različno odpornih kamenin, erozijsko delovanje vode ali udori. Običajno pri nastanku naravnih oken delujeta vsaj dva od naštetih faktorjev. Roman Mežnar To je bil dogodek, ki ga starejši domačini pomnijo še danes. Po pričevanjih naj bi v brezno padel vol, čigar kadaver bi lokalni šintar moral odstraniti. Ker se mu to ni dalo, se je odločil vola politi z bencinom in zažgati. To je sprožilo požar, ki je uničil praktično vso vegetacijo na površini 82 ha. 16 Savinjske novice št. 29, 17. julij 2020 Ljudje in dogodki MED DESETIMI FINALISTKAMI WORLD TOP MODEL SLOVENIA 2020 Toja Skok iz Mozirja na dobri poti do zmage World top model je največji svetovni izbor modelov, ki ima tradicijo že od leta 1990, sedaj poteka tudi v Sloveniji. Modnega projekta, ki traja več mesecev, se je udeležila tudi 21-letna Toja Skok iz Mozirja in se pred kratkim uvrstila med deset finalistk, ki se bodo potegovale za zmagovalno mesto med slovenskimi dekleti. ODLIČNA ODSKOČNA DESKA Toja je za naš časopis povedala, da je zelo zadovoljna, ker je lahko del tako prestižnega tekmovanja, saj je na fotošutingih vedno odlična energija, za povrh pa si ustvarja neprecenljive spomine. »Poleg odličnega časa, ki ga preživimo na se-tih, spoznamo ogromno neverjetnih ljudi, si pridobivamo nove izkušnje ter pilimo svoj potencial za delo v svetu mode. Tekmovanje World top model je zame odlična priložnost za pridobitev poznanstev, gradnjo samozavesti in prepoznavnosti za kasnejše delo v modi. Ker se imamo na snemanjih res super, marsikdaj popolnoma pozabimo na morebitno utrujenost in napor med delom. Uvrstitev v finale mi pomeni večji uspeh v življenju, saj mi daje priložnost, da se dokažem kot potencialni model za nadaljnja slikanja in snemanja. Čeprav za prihodnost še nimam točno določenih ciljev, se trudim po najboljših močeh, da mi uspe priti čim dlje, nato pa bom videla, kam me ponese nadaljnja pot.« Toja Skok: »Tekmovanje World top model je zame odlična priložnost za pridobitev poznanstev, gradnjo samozavesti in prepoznavnosti za kasnejše delo v modi.« World top model je največji svetovni izbor modelov, ki poteka že tri desetletja. V tem projektu strokovnjaki iz sveta mode iščejo modele, ki bi lahko delali v modelingu pri nas in v tujini. SLOVENSKA ZMAGOVALKA DECEMBRA NA SVETOVNI IZBOR World top model je največji svetovni izbor modelov, ki poteka že tri desetletja. V tem projektu strokovnjaki iz sveta mode iščejo modele, ki bi lahko delali v modelingu pri nas in v tujini. V World top model Slovenia so ob koncu vse tekmovalke nagrajene. Zmagovalka letošnjega bo dobila tudi teden plačanih priprav v Dalmaciji. Decembra se bo udeležila svetovnega izbora, na katerem absolutna zmagovalka prejme 200.000 evrov vredno pogodbo za delo v samem vrhu modne industrije v Milanu, Parizu in New Yorku. Možnost za udeležbo na svetovnem izboru res čaka samo eno finalistko, so pa vse tekmovalke med drugim deležne številnih fotošutin-gov s profesionalnimi modnimi fotografi. Prav tako dobijo možnost sodelovanja v različnih projektih - snemanja reklam, spotov, oglasov ... Tatiana Golob, foto: osebni arhiv MOJCA BITENC IZ VARPOLJ NA SNEMANJU S PRIMOŽEM ROGLIČEM Navdušena nad svetovno znanim kolesarjem Pred dnevi je luč sveta ugledal videospot za pesem S tabo je Slovenija, ki jo kot uradno navijaško himno kolesarju Primožu Rogliču napisal glasbenik Dejan Zujič. Kot asistentka režiserja Roka Hvale je pri nastajanju videospota sodelovala tudi Mojca Bitenc iz Varpolj. Bitenče-va je sodelovala s Hvalo tudi v oddaji Late night show z Rokom. V seriji petih oddaj, ki se ob ponedeljkih pojavijo na njegovem youtube profilu, je tako študentka medicine spoznala avdio-vizualni svet. ŽE PO PRVEM KADRU PADLA VSA TREMA Snemanje prvih kadrov je ekipa pričela v Pri-moževem domačem kraju Kisovcu. »Če sem bila pred snemanjem še rahlo nervozna in nisem vedela, kaj pričakovati, je že po prvem posnetem kadru padla vsa trema. Z ekipo smo se res dobro ujeli, imela sem občutek, kot da smo že izkušena, ubrana zasedba. Poleg tega je bilo res lepo videti, koliko ljudi je bilo pripravljeno sodelovati in kako so vsi ponosni na Rogliča,« je povedala Bitenčeva, ki je navdušena nad svetovno znanim kolesarjem. VARPOLJČANKI NITI PISANJE BESEDIL NI TUJE »Primož je še vedno preprost, odprt in za športnika takšnega kova je zelo prizemljen. Vsakemu je namenil kakšno prijazno besedo in bil ves čas nasmejan. V videospotu ga lahko vidite, kako igra tako kitaro kot bobne. Čeprav pred tem nikoli ni igral še nobenega inštrumenta, je ob napotkih režiserja hitro zapopadel osnove in se izkazal kot odličen imitator.« Varpoljčanki niti pisanje besedil ni tuje. 2u-lič je namreč uglasbil njeno besedilo Kadar si z mano. Marija Šukalo Študentka medicine Mojca Bitenc (druga z desne) je ob snemanju spota kot asistentka režije spoznala avdiovizualni svet. (Foto: Alja Cestnik) Savinjske novice št. 29, 17 julij 2020 17 Ljudje in dogodki ZGORNJA SAVINJSKA DOLINA Prireditve zaradi covid-19 odpadajo ena za drugo Zaradi širjenja novega koronavirusa je vlada z odlokom prepovedala zbiranje več kot deset ljudi na javnih prireditvah in shodih. Tudi v Zgornji Savinjski dolini organizatorji prireditev, na katerih ne morejo poskrbeti za varno razdaljo med obiskovalci in predložiti pozitivno mnenje Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), odpovedujejo ali jih izvedejo v okrnjeni obliki. Tako so in bodo odpadli številni tradicionalni dogodki, ki že desetletja privabljajo tuje in domače turiste v dolino. GORNJEGRAJCI BREZ PRAZNIKOV, REČIČANI V OKRNJENI OBLIKI V Gornjem Gradu so junija preklicali razpis za izvedbo občinskega in Čebelarskega praznika. Vsem prijaviteljem so še zaprte ovojnice vrnili po pošti. Praznovanje rečiškega občinskega praznika je bilo okrnjeno, saj se je odbor za pripravo pra- znika odločil, da izvedejo le praznično sejo in na njej podelijo priznanja. Organizatorji nekaterih prireditev so te izvedli v lastni režiji, pri čemer so se držali priporočil NIJZ in vlade. SREDNJEVEŠKA GOSTIJA NASLEDNJE LETO V Nazarjah se je Konrad I Vrbovški odločil, da svojo Srednjeveško gostijo na gradu Vrbo-vec prestavi na naslednje leto. Tako obiskovalci prvo soboto v juliju niso mogli uživati v srednjeveških igrah, otroci pa ne ustvarjati v različnih delavnicah. SOLČAVSKI DNEVI, FLOSARSKI BAL ODPADEJO Tudi v Solčavi so se odločili, da Solčavski dnevi, ki naj bi bili zadnji vikend v juliju, odpadejo. Prav tako ne bo tradicionalnega Flosarskega bala na Ljubnem. »Čakali smo in upali, da bomo našo prireditev izpeljali vsaj do določene mere, a to žal ne bo mogoče. Veselimo se prihodnjega leta, ko bomo organizirali Flosarski bal z jubilejno letnico - 60 let ...« je na svoji Facebook strani zapisala organizacijska ekipa prireditve. V LUČAH ČAKAJO NA PRIPOROČILA NIJZ V Lučah so se na prireditev Lučki dan pričeli pripravljati. Občina je s 1. julijem zaključila razpis za financiranje programa, komisija pa je prispele ponudbe pregledala. Ali bodo predlagane aktivnosti izvedene, je odvisno od številnih dejavnikov. Lučki dan naj bi bil izveden drugi vikend v avgustu, do takrat pa se lahko epidemiološka slika bistveno spremeni. Tako bodo počakali na priporočila NIJZ. PRIREDITVE ŠPORTNIK LETA LETOS NE BO Organizatorji prireditve Športnik leta Zgornje Savinjske doline, ki naj bi bila decembra, pa so že sedaj odločeni, da zaradi nastale situacije letos ne bodo razglasili najboljše športnike. Marija Šukalo SKOK V POCITNICE NA RECICI OB SAVINJI Druženje zaključili s čaranjem, petjem in animacijo Prvi počitniški teden so se v Centru za druži' ne Medgen hiša na Rečici ob Savinji družili naj' mlajši. Pod naslovom Skok v počitnice je dru ženje ob vseh priporočilih in zahtevah vlade in Nacionalnega inštituta za javno zdravje zaradi preprečevanja širjenja novega koronavirusa po^ tekalo nekoliko okrnjeno, a kljub temu zanimivo. IZDELOVALI PREDMETE IN UŽIVALI V NARAVI Prostovoljke so pripravile zanimive delavnice, na kateri so otroci izdelali uporabne in dekora tivne predmete. Podali so se tudi v naravo, kjer so spoznavali taborniško življenje in kurili ogenj. OTROCI POMAGALI PRI ČAROVNIJAH Teden so zaključili s čarovnijami za najmlajše. Čarovnika Grega je v goste povabilo rečiško kulturno društvo. Izvedel je edinstveno predstavo, prepleteno s čarovnijami, avtorsko glasbo, petjem, igranjem in animacijo. Pri tem je v program aktivno vključeval otroke. Tekst in foto: Marija Šukalo Mladi udeleženci delavnic so ob animatorkah izdelovali uporabne predmete. 18 Savinjske novice št. 29, 17. julij 2020 Iz občin, Šolstvo OBČINA GORNJI GRAD Županovo priznanje najbolj uspešnim devetošolcem Gornjegrajski župan Anton Špeh je pretekli teden gostil tri najbolj uspešne devetošolce, ki so vsa leta šolanja dosegli najboljši uspeh. Kristina Božič, Nika Krašovic in Miha Vodu-šek so prejeli Kocbekova priznanja in knjigo o Gornjem Gradu. Zupan jim je zaželel, da bi tudi v srednji šoli in še naprej delali tako uspešno kot do sedaj. Dodal je še, da so jim vrata njegove pisarne vedno odprta, še posebej pa bi bil vesel, če bi se po študiju vrnili v domače kraje in na svoj način pripomogli k razvoju in uspehu občine. VSI TRIJE ODHAJAJO NA GIMNAZIJO Nika in Miha sta se vpisala na celjsko Kaju-hovo gimnazijo, Nika bo obiskovala športni oddelek, saj je perspektivna smučarska skakalka. Kristina bo šolanje nadaljevala na Škofijski klasični gimnaziji v Šentvidu pri Ljubljani. Kam jih bo pozneje zanesla pot, še niso povsem prepričani. V imenu vseh učencev so izkoristili priložnost in se županu zahvalili, da jim je občina s plači- NATEČAJ EVROPA V ŠOLI Mozirski učenci dokazali, da se zavedajo podnebnih sprememb valnim komisijam na regijskih ravneh. Komisije so naredile izbor najboljših del s posameznega področja in jih posredovale na nacionalno raven. Nacionalna ocenjevalna komisija je nagradila prva tri dela posameznega natečajnega področja vsake starostne skupine. KAJ SE ZGODI, ČE GREŠ ZEMLJI NA ŽIVCE NA 2. MESTU Na natečaju so s svojimi literarnimi prispevki sodelovali Lina Ujčič Vrhovnik, Tjaša Veber, Ajda Oblak, Hana Semprimožnik, Patricija Podvratnik in s fotografskimi stvaritvami Sašo Tamše in Tibor Kranjc Golob. Lina Ujčič Vrhovnik, učenka 7 b razreda, je osvojila 2. mesto med literarnimi prispevki za učence 3. triade. Lina je napisala besedilo z naslovom Kaj se zgodi, če greš Zemlji na živce. Učenci bi osvojene nagrade morali prejeti na zaključni prireditvi 9. maja na dan Evrope, vendar je to odnesla karantena. Roman Mežnar, foto: osebni arhiv V šolskem letu 2019/2020 se je natečaj osredotočal na 13. cilj trajnostnega razvoja, in sicer sprejeti nujne ukrepe za boj proti podnebnim spremembam in njihovim posledicam. lom prevoza omogočila zaključni izlet na mor- v lepem spominu na skupno preživljanje let v je, na katerega so odšli skupaj s starši. Imeli so osnovni šoli. se odlično in zaključno druženje jim bo ostalo Tekst in foto: Štefka Sem Kocbekova priznanja so od župana Antona Špeha prejeli trije bodoči gimnazijci (z desne) Nika Krašovic, Miha Vodušek in Kristina Božič. Učenci Osnovne šole Mozirje so se v minulem šolskem letu udeležili natečaja Evropa v šoli. Sodelovali so na literarnem in fotografskem natečaju z naslovom Na Marsu živeti ne znamo, zato Zemlje ne damo. Zelo uspešna je bila Lina Ujčič Vrhovnik, ki osvojila 2. mesto med literarnimi prispevki za učence 3. triade. SPODBUJANJE ZAMISLI O ZDRUŽENI EVROPI Natečaj Evropa v šoli v Sloveniji poteka že več kot 20 let pod okriljem Zveze prijateljev mladine Slovenije (ZPMS). Vsako leto je za natečaj značilna druga tema. To vsako leto izbere nacionalni odbor natečaja Evropa v šoli pri ZPMS. Odbor vsebinsko naravnanost in slogan navadno prilagodi temi evropskega leta ali ciljem trajnostne-ga razvoja. Namen natečaja je spodbujanja zamisli o združeni Evropi že pri učencih osnovnih šol. V tem duhu so oblikovani temeljni cilji natečaja, ki imajo namen prispevati k ustvarjalnemu soočenju z družbenimi problemi, s katerimi se spopadamo doma, v Evropi in svetu, ter krepitev medsebojnega razumevanja, strpnosti in solidarnosti. Eden izmed ciljev je spodbujanje doživljanja in izražanja na vseh področjih umetnostnih zvrsti, zlasti na jezikovnem, likovnem, fotografskem in video področju. Temu so letos dodali interne-tni natečaj. Lina Ujčič Vrhovnik, učenka 7. b razreda, je osvojila 2. mesto med literarnimi prispevki za učence 3. triade. NATEČAJ NA TREH RAVNEH V šolskem letu 2019/2020 se je natečaj osredotočal na 13. cilj trajnostnega razvoja, in sicer sprejeti nujne ukrepe za boj proti podnebnim spremembam in njihovim posledicam. Natečaja, ki je nosil naslov Na Marsu živeti ne znamo, zato Zemlje ne damo, so se udeležili tudi učenci mozirske šole. Najprej so učenci ustvarjali na šolski ravni. Mentorji so izbrali izdelke in jih poslali ocenje- Savinjske novice št. 29, 17 julij 2020 19 Šport POGOVOR Z VODJEM PROJEKTA IVOM MILOVANOVICEM Športnik leta ZGS 2020 je odpovedan Ivo Milovanovič, Celjan iz Ljubljane, je pred poldrugim desetletjem pognal nove korenine v Mozirju, v Kolovratu, ki je del Ljubije. Povezal je vodilne ljudi v občinah, prepričal nekaj ključnih podpornikov športa in pritegnil mnoge, ki cenijo športne zanesenjake in njihove napore k vse višjim ciljem. Pred štirimi leti je postavil na noge sistem za nagrajevanje športnikov, Športnik leta Zgornje Savinjske doline. Ni bilo lahko, še vedno obstaja poslovno tveganje izvedbe zaključnih prireditev, a se je koncept dodobra umestil med nepovezana športna društva in klube. Sprejela ga je športna scena, občani sedmih občin pa so spoznali tudi Milova-noviča kot sposobnega, odločnega in zavzetega športnega funkcionarja. Skupaj z ekipo strokovne žirije in svojih sodelavcev v projektu je namestil letvico zelo visoko. Zatišje po razglasitvi najboljših športnikov leta 2019 v začetku januarja 2020 ni trajalo dolgo. Ko bi naj vse steklo po že preizkušenih tirnicah, je šport in športnike, delo in običajno življenje, ustavil novi koronavirus. Zastal je tudi šport, ustavil se je tudi mehanizem športnika leta. V pogovoru z Milovanovičem smo izvedeli, da je po temeljiti presoji in pogovorih nesmiselno in preveč tvegano v tem letu izvajati že zastavljeno obliko spremljanja in prireditve, ki bi naj imela tokrat zaključek v športni dvorani v Nazarjah. - Kakšna je vaša odločitev, ki ste jo sprejeli po posvetih na županski koordinaciji ter med poznavalci športa? Glavni razlog, da je prišlo do premislekov in oklevanja s pričetkom priprav za izvedbo prireditve Športnik leta 2020 ZGS, je dejstvo, da ni bilo in še ni športnih tekmovanj, tekmujejo le v redkih športnih panogah in tako športniki ali ekipe med seboj niso v enakopravnem položaju. Nekateri športi se odvijajo ali se morda še bodo v jeseni, drugi so dokončno odpovedani za letošnjo sezono. - Je ocenjevati športne dosežke sploh možno in primerjati dosežke med konkurenti? Nihče ne zna napovedati stanje in potek obolenj s koronavirusom. Ne stroka zdravstva in ne politika ne kažejo optimizma do korenitega izboljšanja stanja. Vse je preveč tvegano, bistvo pa je, če ni tekmovanj, ni mogoče primerjati in ocenjevati športnih dosežkov. - V razgovorih z župani o prispevkih lokalne skupnosti po dosedanjem konceptu organiziranosti ste naleteli na različne poglede o tem. Kaj in kako bi naj po njihovem spremenili? Predlogi s strani predstavnikov lokalne skupnosti v naših sedmih občinah potekajo v sme- ri iskanja modela, s katerim bi podprli financiranje temeljnih stroškov. Predvsem gre za organizacijo in izvedbo zaključne prireditve, ki bi naj ostala privlačna za gledalce in dostojna za nagrado najuspešnejšim športnikom. Predlog enega od županov je bil, da bi športnika prirejali na Ivo Milovanovič: »Če ni tekmovanj, ni mogoče primerjati in ocenjevati športnih dosežkov.« štiri leta. Predlog ni sprejemljiv, saj bi bili mnogi uspešni športniki med tem povsem spregledani. - Tudi gospodarstvo, ki podpira projekt in predvsem odlične, vrhunske športnike, je doživelo pretres. Je tudi med sponzorji razmislek o opustitvi podpore? Če bi projekt izvajali z zaključno prireditvijo v januarja 2021, bi ga po mojem mnenju večinsko dosedanji in morda še novi pokrovitelji podprli. Vedno pa se lahko kdo temu odpove, saj se v kriznih razmerah spreminjajo interesi in prioritete. Dokler bo zdravo gospodarstvo verjelo v duh športnika in naše nadarjene športnike, naše soobčane, bo obstajal tudi sistem nagrajevanja v lokalni skupnosti. - Ali je v takšnih razmerah izvedba projekta sploh še mogoča? Dokler športov v velikem številu ne bo možno izvajati, obisk javnih prireditev pa bo omejen kot v tem času na skupno največ deset ljudi ali večjega števila s popolnim nadzorom, naš projekt ni mogoč. Evidentiranje posameznikov zaradi morebitnega naknadnega nadzora epidemije in izvajanja preventivnih ukrepov za preprečevanje širjenja virusa covid-19 za nas ni izvedljivo. Kako pa bi izgledala izvedba projekta brez zaključne prireditve, ki je doslej pritegnila številne navdušence in prijatelje športa, si ne morem predstavljati. - Ste upokojeni športni reporter nacionalne televizije, kako ste shajali ob pritisku epidemije? Takoj sem se prilagodil in discipliniral, saj verjamem v odločno ukrepanje in vedenje, kot ga načrtuje naše zdravstvo, vladna skupina za obvladovanje krize, Nacionalni inštitut za javno zdravje in v tem primeru tokratna vlada. Okolje mojega bivanja mi je skupaj z družinskimi člani ponudilo pogoje za znosno prenašanje pritiskov in vzdušja. Zavedam se, da je potrebno marsikaj spremeniti. Zato me tudi odločitev, da letos športnika na vpeljani način ne bomo izvajali, ni presenetila. - Kako po vaše kaže v prihodnje? Bo ta družba »ozdravela«, se bomo prilagodili novemu stanju in načinu življenja? Če se človek prilagodi in spoštuje osnovna načela za zaščito in omejevanje okužb, ni nujno, da se življenje kar ustavi. Vsi skupaj se bomo morali prilagoditi novim razmeram, upoštevati zdravstveno stroko in živeti z več optimizma. Tekst in foto: Jože Miklavc Športniki leta 2019 Zgornje Savinjske doline ob slovesni razglasitvi v Lučah 20 Savinjske novice št. 29, 17. julij 2020 Šport, Oglasi ODBOJKARICA KATJA MIHALINEC IZ MOZIRJA Odbojkarsko pot bo nadaljevala pri OK SIP Šempeter Sestri Mihalinec sta prav poseben športni par. Starejša Maja je atletinja, sprinterka in trenutno najhitrejša Slovenka, sedem let mlajša Katja pa odbojkarica. To ne preseneča, saj sta se v mladosti s tem športom ukvarjala tudi njuna starša. V BRASLOVČAHIGRALA PET SEZON Katja je odbojkarsko zgodbo začela v mozirskem odbojkarskem klubu in se kmalu odločila za prestop v Ženski odbojkarski klub Bra-slovče, kar je bila ena izmed ključnih in najbolj pravilnih odločitev v njeni bogati odbojkarski karieri. V Braslovčah je igrala pet sezon in bila članica kadetske in mladinske reprezentance Slovenije v času, ko je ta osvojila naziv evropskih pod-prvakinj. Po koncu srednje šole se je odločila za študij fizioterapije v Ljubljani in podpisala pogodbo za odbojkarski klub Volleybal Ljubljana. Po uspešni sezoni je napredovala v enega izmed najuspešnejših klu- Katja Mihalinec je tri sezone igrala za enega najuspešnejših odbojkarskih klubov v Sloveniji, Calcit Volley iz Kamnika. bov v Sloveniji, Calcit Volley iz Kamnika, kjer je igrala tri sezone. NAJBOLJŠA SPREJEMALKA TURNIRJA V SEZONI 2018/2019 »Po sezoni v Ljubljani sem prejela prvo povabilo v slovensko člansko odbojkarsko reprezentanco in bila njen del dve poletni sezoni. A ker usklajevanje reprezentančnih obveznostih in študija ni bilo več mogoče, sem se odločila, da se posvetim študiju. Tako sem reprezentanco zadnjič zastopala na sredozemskih igrah v Tarra-goni pred dvema letoma,« je povedala Mozirjanka, ki si je v treh letih igranja v Kamniku pridobila veliko izkušenj z igranjem na najvišjem nivoju tako ženske odbojke v Sloveniji kot tudi v srednjeevropski ligi Mevza in evropskem pokalu Cev. S Kamničankami je v sezo- ni 2018/2019 osvojila naslov državnih prvakinj, izbrana pa je bila tudi za najboljšo sprejemalko zaključnega turnirja. VERJAME, DA BODO KONKURENČNE V SAMEM VRHU SLOVENSKE LESTVICE Obdobje po prvem koronskem valu je v njeni karieri zopet prineslo spremembe. Po pridobitvi naziva državnih prvakinj v sicer nedokončani sezoni 2019/2020 se s kamniškim klubom za nadaljnje sodelovanje ni uspela dogovoriti. Svojo odbojkarsko pot bo tako nadaljevala v Spodnji Savinjski dolini, igrala bo za odbojkarski klub SIP Sempeter. »Nove sezone se že veselim in menim, da bomo konkurenčne v samem vrhu slovenske lestvice. Obenem si želim, da bi lahko sezono, ki se bo letos začela že nekoliko prej - septembra in ne kot običajno v oktobru, lahko odigrale normalno brez morebitnih premorov zaradi novega koronavirusa.« Marija Šukalo, foto: osebni arhiv MEDDRUŠTVENA STRELSKA TEKMA Zmagala ekipa SD Gornji Grad letnik 69 Strelsko društvo Gornji Grad je v nedeljo, 5. julija, na strelišču Zagradišče organiziralo med-društveno strelsko tekmo. Udeleženci so streljali z malokalibr-sko puško na 50 metrov leže po pet nabojev v malokalibrsko tarčo za preizkus in deset za oceno. Streljali so enkrat, nastop je štel za posamično in ekipno uvrstitev. Ekipa je štela tri člane. Med posamezniki je zmagal Tomaž Trogar (83 krogov) pred Ne- grom Kočarjem (80) in Ivanom Rih-terjem (77). Ekipno je zmagala ekipa SD Gornji Grad letnik 69 (Trogar, Rihter in Jože Grudnik), ki je nastre-ljala 234 krogov ter prejela pokal v trajno last. Janez Kolar Zmagovalna ekipa v sestavi (z leve) Ivan Rihter, Tomaž Trogar in Jože Grudnik (foto A. Farkaš) Savinjske novice št. 29, 17 julij 2020 21 Kronika VANDALIZEM V NAZARJAH Poslopje šole, športne dvorane in glasbene šole obmetavali z jajci V dveh julijskih nočeh zapovrstjo so nepridipravi z jajci obmetavali poslopje Osnovne šole Nazarje, lotili so se tudi sten in oken športne dvorane ter glasbene šole. Poleg tega so se znesli nad pred stanovanjskim blokom v Nazarjah parkiranim avtomobilom ravnateljice OS Nazarje Vesne Lešnik, ki je na FB profilu delila zapis o dogodku in izrazila globoko razočaranje nad nedopustnim početjem. STENA PRED GLAVNIM VHODOM V ŠOLO POPACANA V sredo, 8. julija, so v jutranjih urah opazili, da je nekdo v noči iz torka na sredo steno pred glavnim vhodom v šolo obmetaval z jajci. Popacana so bila tudi okna in tla pred vhodom, na tleh so ležale jajčne lupine in prazna škatla za jajca, pred vhodom v športno dvorano je bilo razbito betonsko korito za rože. Osebje se je lotilo čiščenja in pospravilo razdejanje, vendar so sledi madežev še vidne, razbito korito pa so morali odstraniti. AVTOMOBIL PREMAZAN Z JAJCI V noči na četrtek, 9. julija, se je zgodba nadaljevala. V zgodnjih jutranjih urah je bila Lešnikova obveščena, da je skupina mladih pozno zvečer »nekaj počela« okrog njenega avtomobila, parkiranega pred stanovanjskim blokom v Nazarjah. Po ogledu je ugotovila, da je bil avtomobil do polovice pre- mazan z jajci. Ker je storilce med dejanjem zalotila stanovalka bloka in jih pregnala, večje škode na avtomobilu niso povzročili. Potrebno je bilo le temeljito čiščenje, preden bi se pločevina preveč segrela. VANDALIZEM NADALJEVALI NA ŠPORTNI DVORANI IN GLASBENI ŠOLI Naslednji dan po prihodu v šolo je Lešnikova naletela na ponovno razočaranje, saj so se storilci tokrat lotili še sten športne dvorane in glasbene šole. Sledi obmetavanja z jajci so bile vidne tudi na senčilih Z jajci so bile obmetane stene šole, športne dvorane in glasbene šole. Vesna Lešnik, ravnateljica OŠ Nazarje: »Pri vsej tej zadevi ne gre zgolj za materialno škodo. To bomo tako ali drugače odpravili in sanirali. Gre bolj za to, da so takšna dejanja neprimerna, v javnosti morajo ostati tudi v prihodnje nesprejemljiva, puščajo pa grenak priokus, vzbujajo nezaupanje in odpirajo številna vprašanja. Po objavi na družabnih omrežjih sem bila pozitivno presenečena nad odzivom vseh, ki so ali so nekoč bili v bolj ali manj tesnem stiku s šolo. Oglasili so se nekateri naši bivši učenci, starši naših otrok, prijatelji in znanci, ki so z besedami podpore in ponudbo pomoči po eni strani izrazili zgražanje nad dogajanjem, po drugi pa me ponovno spomnili na to, da je, čeprav morda včasih naivna, vera v dobro v ljudeh tisto, kar šteje in kar bo ostalo moje in naše vodilo tudi v prihodnje.« Neznanec ali neznanci so se znesli tudi nad avtomobilom ravnateljice OŠ Nazarje. Pred vhodom v športno dvorano je bilo razbito betonsko korito za rože, poškodovana je bila tudi varnostna kamera. šolske učilnice in oknih dvorane. Po pregledu posnetkov na varnostnih kamerah je bilo ugotovljeno, da so v poznih nočnih urah s tršimi predmeti obmetavali tudi varnostno kamero in jo poškodovali, storilcev pa ta ni zaznala, saj so dejanja izvajali izven zornega kota, ki ga pokriva. POLICIJA OPRAVILA OGLED DOGODKA Ko se je vandalizem ponovil že v drugo, je Lešnikova o dogajanju in škodi obvestila policijo, ki je opravila oglede na kraju dogodkov. Po mnenju policije gre za vanda-lizem, v katerega so po vsej verjetnosti vpleteni sedanji ali bivši učenci OŠ Nazarje. O dogodkih je bila obveščena tudi Občina Nazarje in upravljalec športne dvorane, podjetje Sipro. Za pomoč pri čiščenju fasade so prosili zunanje izvajalce, ki so se nemudoma odzvali, saj je bilo potrebno delo opraviti še pred hujšo sončno pripeko. Madeži in poškodbe pa so še vedno vidni in kazijo zunanji izgled. Barbara Rozoničnik, foto: VL 22 Savinjske novice št. 29, 17. julij 2020 Ljudje in dogodki, Kronika, Oglasi MED NAGRAJENCI NATEČAJA TUDI UCENCI IZ MOZIRJA IN RECICE OB SAVINJI V Cinkarni Celje »Skrbimo, da I v v« • lepše živimo« V okviru 12. natečaja za osnovne in srednje šole so mladi letos razmišljali, kako je Cinkarna Celje okoljsko napredovala v svojih 147 letih delovanja. Sodelovali so učenci in dijaki kar 33 šol s Celjskega, med njimi tudi večina šol iz Zgornje Savinjske doline. Učenci mozirske in rečiške osnovne šole pa so bili za svoje izvirne zamisli ter upodobitev pogleda na preteklost in sedanjost podjetja med nagrajenci natečaja. žilne nagrade pa so mladim ustvarjalcem kljub temu dostavili na šole. V Cinkarni so veseli velikega odziva izobraževalnih institucij. Največja zahvala pri tem gre zavzetim mentorjem, ki vsako leto spodbudijo mlade k ustvarjalnemu razmišljanju o pomenu obstoja kemijske industrije. PRIKAZ NAPREDKA V SKRBI ZA OKOLJE Nove tehnologije, napredne raziskave in vlaganje v razvoj so intenzivno zaznamovali zadnja dese- Lovro Šinkovec (levo) in Nejc Knapič iz Osnovne šole Rečica ob Savinji sta pod mentorstvom Maše Kolšek izdelala »virtualna resničnostna očala«. (Foto: arhiv šole) DOMISELNA OČALA IN VIDEO POSNETKI Mladi so se lotili izdelovanja raznolikih, velikih in majhnih okvirjev za očala, skoznje pa prikazali pogled na spremembe, napredek in razvoj tehnik za lepši jutri. Spretnejši s sodobno tehnologijo so snemali videe o skrbi za naravne vire in razmišljali, kako to počnejo v svojem vsakdanu. NAGRAJENI IZDELKI ŠOLARJEV Zaradi razmer v obdobju korona epidemije in po njej je zaključna prireditev letos odpadla, glavne in tola- tletja delovanja podjetja. Danes ločujejo več kot 30 različnih vrst odpadkov, v zadnjih štirih letih so njihovo količino zmanjšali za tretjino. Svetila zamenjujejo z varčnejšimi, komunikacija vse več poteka po sodobnih komunikacijskih kanalih, sodelavci skrbno prispevajo ideje za izboljšave v procesu ... Zato so natečaj letos poimenovali Skrbimo, da lepše živimo in skozi izdelke učencev ter dijakov skušali pokazati napredek podjetja v skrbi za okolje, v katerem delujejo. Barbara Rozoničnik IZ POLICIJSKE BELEZNICE • PLANINEC OBNEMOGEL Veliki Rogatec: 9. julija ob 10.57 je na območju Velikega Rogatca v občini Luče obstal planinec. Posadka s helikopterjem letalske policijske enote z dežurno ekipo gorske reševalne službe na krovu ga je prepeljala do najbližje kmetije, kjer so ga prevzeli reševalci GRS Celje in ga z osebnim vozilom prepeljali v dolino. PREVERJANJE VARNOSTI KOLESARJEV, MOPEDISTOV IN MOTORISTOV V preteklem tednu so na območju Policijske uprave Celje posebno pozornost v prometu policisti namenili varnosti motoristov, mopedistov in kolesarjev. Kontrolirali so 405 motoristov in mopedistov ter ugotovili kar 118 kršitev cestno prometnih predpisov. Od 178 preizkušenih z alkotesti jih je 12 vozilo pod vplivom alkohola. Trije motoristi so vozili pod vplivom prepovedanih drog. 30 voznikov oziroma sopotnikov motornih koles in mopedov pri vožnji ni uporabljajo zaščitne čelade. Zaradi neizpolnjevanja pogojev za vožnjo so štirim voznikom zasegli motorna kolesa in mopede. Sedem od 47 kolesarjev, preizkušenih z alkotesti, je kolesarilo pod vplivom alkohola. Zaskrbljujoče je tudi obnašanje kolesarjev v cestnem prometu. To poletje skorajda ni dneva, da ne bi poročali o njihovih poškodbah. V zadnjem tednu so pri kolesarjih zaznali 79 prekrškov. Sedem od 47 kolesarjev, preizkušenih z alkotesti, je kolesarilo pod vplivom alkohola. Posledice prometnih nesreč pri voznikih enoslednih vozil so pogosto zelo hude. Lani sta na območju PU Celje v prometnih nesrečah umrla dva kolesarja in trije vozniki motornih koles. Poskrbimo, da bo letos drugače. Pogrebna služba - cvetličarna >fi MOHANA Tel: 03 7000 640 GSM: 041 536 ¿06 GSM: 041 672 115 lAnitiiAi.morana.si E-mail: irtfo(Simcirai>a.ji AI«Kas"der Siebluviiifc i ^ . Hanilje Hu, 331 i &ras!ovw Savinjske novice št. 29, 17 julij 2020 23 Za razvedrilo Predlagr da bi bil projekt Športnik lata Zgornje Savinjske doline v teku na vsaka slin leta, podpira tudi dirkač Formule 1 Lewis Hamilton, ki se strinja, da tudi on dobi naslednjo lovoriko čez štiri leta- Ta čas bo dirkal, kar itak počne, zgolj za zabavo, honorar pa bo " namenil eni zgornjesavinjskih občin. Mož: "Žena, kaj bova zdaj z vsemi temi maskami?* žena: 'PorabilaJih bova, ko bova hodila v trgovino." Mol: "Pa saj imam samo eno glavo, ne petdeset." Sedaj se pa res podirajo vsa pravila. Nc samo pred poroko, Še med poroko mož sedaj ne vidi svoje žene. Ali garancija velja tudi v takih primerih, §e preverjamo. ^^ Bepo: "Zadnjič sta se me lolila P } kar dva policista." ^HH S imen: "Kaj pa si delal?" ^UI Bepo; "N ič takega. Koles a ri I. * JHr Simen: "Kje? A sta te zagrabila na prolestih v V Ljubljani?" Bepo: "Ne, na poti iz goslilne m domov sta mi pomagala vstati." " po Soli Se POBAUZEM NA DALJAVO Janezek: "Mama, kako gre stran umazanija od jajc?" Mama: "Težko. Kaj pa imaš umazano?" Janezek: "Monitor." Mama: "Ja, kaj si pa delal, da imaš jajca na monitoiju?" Janezek: "Metal sem jih na spletno stran šole." Si men: "Kaj pa delaS?" Bepo: "Vodo prekuha vam. A nisi slišal, da se jo mora do preklica?" Šimen: "Je pa res zelo umazana." Bepo: "Seveda je. Kakšna šele bo, ko se Se otroka umijeta za nama z ¿eno." Letos pri nas podnebnih sprememb ni. So se preselile delal zgago v Sibirijo, kjer beležijo rekordno visoke temperature. Naj. Tam so vsega hudega vajeni bolj kot mi, ki se ne silimo v Guinnessovo knjigo rekordov kot oni že pozimi. Glede na lo, da maske ne razpadejo kar 450 let, jih vsaj pamelno porabile. Kmet: "Kaj pa vidva delata v mojem gozdu?! Saj bosta vse gobe pomečkala in borovnice tudi!" Tip: "Oprostite, nisva vedela." Kmet: "VI, mestna srajca, mogoče že ne, ti, žena, pa se ne sprenevedaj in ml pojdi pri priči domov!" Gost: "Ali imate v prikolici sef?" Vodja kam pa: "Ne, kaj vrednega pa mislite prinesti s sabo? Mogo&e vam najdemo kak drug varen kraj." Gost: "Turistične bone." Se dobro, da bo komet Neowlse naslednjič blizu Zemlje šele čez 6-800 let. Tolikšnega svetlobnega onesnaženja na nebu ie dolgo ni bilo. PLESTENJAK PRED KORONO V ZAVETJE GLAMPINGA Na FB profilu je priljubljeni primorski glasbenik Jan Plestenjak (spredaj) objavil fotografijo s čudovito kuliso Herbal glamping resorta Ljubno ob Savinji v ozadju. »S prijatelji ... Savinjska«, se glasi njegov pripis. Poleg njega je na fotografiji lastnik blagovne znamke Charming Slovenia Iztok Podkrižnik (levo) z družino. Sklepamo, da si je Plestenjak zaželel oddiha daleč stran od gneče primorja, hkrati pa se je v zavetje idilične narave umaknil pred korono. KO VROČICO DVIGUJE ŽELJA PO ZMAGI Franci Podbrežnik - Solčavski, moderator šaljivih iger na Rečici ob Savinji: »Gina, kako se počutite kot najstarejša udeleženka iger na Rečici? 2e vrsto let vas videvam prav v vlečenju štrika.« Gina Briševac, tekmovalka ekipe Rečica ob Savinji: »Res sem že veliko let prav pri štriku, a na igrah poleg sonca vročico dviguje adrenalin in želja po zmagi. Kako bodo premešane karte ob zaključku, samo tisti zgoraj ve.« NAVIJAČ ŠTEVILKA ENA Nazarčan Jožef Veršnik (desno) je dolgoletni navijač Nogometnega kluba Šmartno 1928. Dokler mu je zdravje služilo, je v soncu, dežju in snegu s kolesom prihajal na tekme v Šmartno ob Pa-ki. Sedaj osemdesetleten se poslužuje avtoštopa »in vsakemu, ki mu ustavi, ponosno razlaga, da gre navijat za »Pačane«, za vijolice, v dobrem in slabem, v prvi ali četrti ligi, naš Jožek je vedno z nami!« so zapisali na socialnem omrežju. V tamkajšnjem športnem društvu so se zato odločili, da mu predajo novo klubsko majico in kapo, ki mu ju je izročil sekretar kluba Drago Pusovnik, česar se je Jožek zelo razveselil. 24 Savinjske novice št. 29, 17. julij 2020 Križanka, Informacije Knjižne novosti v Knjižnici Mozirje LEPOSLOVJE: Musso, Guillaume: Centralni park, Demšar, Avgust: Cerkev, Cameron, W. Bruce: Belline pasje dogodivščine, John, Elton: Jaz, Delaney, J. P.: Verjemi mi, Sosič, Sarival: Sin in sin, Valpy, Fiona: Šiviljino darilo, Kolmanič, Karolina: Šopek prebrisanih damic, Stepančič, Lucija: Naj me kdo zbudi, Wenham-Jones, Jane: Sladkih petdeset, Benavent, Elisabet: Valeria v ogledalu, Ekselenski, Bojan: Zadnji? : virus bo izbral. STROKOVNA LITERATURA: Cveta Razdevšek Pučko: Vsak otrok si zasluži najboljšega učitelja, Udovič, Boštjan: Uvod v diplomacijo in mednarodne organizacije, Veb-len, Thorstein: Teorija brezdelnega razreda, Klobčar, Marija: Poslušajte štimo mojo : potujoči pevci na Slovenskem, Fink-Hafner, Danica: Populizem, Božo Repe: Okupacijske meje v Sloveniji 1941-1945, Zavratnik, Simona: Digitalni begunci : transformacije migracijskih poti ali ko pametni telefon nadomesti kovček. MLADINA: Griffiths, Andy: 13-nadstropna hišica na drevesu, Karlovšek, Igor: Zmage in porazi, Prešern, Saša: Miška in Mišek, Zommer, Yuval: Moja velika knjiga o žuželkah, Baddiel, David: Agencija za starše : izberi si popolne starše, Peklar, Andreja: Buba, Stepančič, Damijan: Kapo in Bun-do, Lepp, Kadri: O mišku, ki ni imel sani. Stov^rčeV: A RIS AL - soj vede mfw 25GO n 60G0 a l¡ 3 § II H I S ÍÜ II Û I s g p šr S3 g g ÇS M £ tï S £ n-l ^ ^ S ï ^ s 3 ™ £ §5N g so Iii Ï i; O S i VI A ra DA. naročam se na tiskano izdajo tednika Savinjske novice. Naročnino bcrr, poravnal/a na osnovi raiuna. Namčilo veija do moje pišite odpovedi. ime in priimek_ m Poitnifia plačana po poEodbi St. 31/3./S SAVINJSKE NOVICE Nailov Telefon/GSM Šmiheiska cesta 2 Datum Podpis 3330 Mozirje