n
!|
V:;%--
X
HJ
is
f f*):
yi
■=<X-
VE
X ..L-^
' x W/ /.»,//
gorenje velenje
18. 1. 1977
štev, 1
na
začetku -
nove
poti
Ob vstopu v novo leto navadno potegnemo črto in naredimo "obračun". To je čas kritične ocene našega Življenja in dela. Z zadovoljstvom se spomnimo delovnih uspehov ali srečnih dogodkov v letu, ki se je izteklo in hkrati že uresničujemo načrte, kako bomo v tem letu postorili vse tisto, kar še nismo utegnili.
25. november 1576 je gotovo za nas delavce eden najpomembnejših datumov, saj pomeni mejnik na četrt stoletni poli našega samoupravnega razvoja -delegati skupščine SFRJ so sprejeli zakon o združenem delu. Zakon smo začeli pripravljati praktično le nekaj mesecev po sprejemu zadnje ustave, njegova idejno-politična izhodišča ter d ru žbeno- ekonom -ske opredelitve pa so dobile v skoraj sedemmesečni javni razpravi potrditev vseh delovnih ljudi. Poleg tega, da zakon vsebuje samoupravne resnice, kot so "pri uresničevanju svojega vladajočega položaja v družbi delavci svobodno, neposredno in enakopravno upravljajo celotno združeno delo", in da "imajo delavci neodtujljivo pravico odločanja o pogojih in rezultatih svojega dela", smo napravili tudi tisti družbeno-razvojni korak, ki tudi institucionalno in kategorialno zagotavlja, da bo vedno manj možnosti samoupravnega slepomišenja. Zakonu torej lahko rečemo z vso upravičenostjo, da je to kodeks delavskega samoupravljanja na sedanji stopnji družbenega razvoja, Vendar razvoj 'teče dalje in tudi zakon ni nekaj dokončnega. Sami se moramo potruditi in se takoj, še danes, kar najbolje družbeno organiziramo, kajti dela, ki nas čaka, nikakor ni malo.
V javni razpravi ob sprejemanju zakona o združenem delu je aktivno sodelovala tudi naša mladina. Mladina Gorenje TGO Velenje pa beleži še en pomemben datum in to je. 24.9. 1976, ko smo delegati na volilni iti programski konferenci izvolili novo vodstvo TK ZSMS in se s tern ne ie organizacijsko uredili, ampak smo s tem sprejeli tudi važne
naloge. Preko posameznih komisij ter samega predsedstva smo poiskali stik z vsakim družbeno-poli-tično osveščenim mladincem v osnovnih organizacijah TOZD. Vsak mladinec ima možnost, da se preko svoje Osnovne organizacije ZSMS aktivno vključi v delo celotne tovarniške konference ZSMS v Gorenju.
V letu 1977 nas čakajo še neizvršene naloge, ki smo si jih zadali. Še čvrsteje se moramo povezati med seboj in razvijati samoupravne delovne odnose in s tem boljše, optimalnejše ekonomske odnose.
Vsi moramo postati aktivni ustvarjalci naših ciljev. Čeprav smo že krepko zakorakali v novo leto, si še enkrat zaželimo v letošnjem letu kar največ delovnih uspehov!
Silvo Koprivnikar

..r ’	"—7
žu-
li,
i
L,
.
^ \
-V
- Z
■ • ■ val

'~"T i?
'Z ■

I 1
) .■ -E
L,-
. ' l ,. J

j.
mšacii
pred
novimi
nalogami
vloga tk z s m s na področju pogla-b_ljanja samoupravnih odnosov
ZSMS v svojih tozdih in DSSS izdelati kritično oceno samoupravnih odnosov. To pa nam bo nedvomno prišlo prav in nam služilo za pomoč pri odpravi trenutnih negativnih pojavov iz naše samoupravne prakse, na sprejeti zakon o združenem delu. Nedvomno pa se bo na tem področju potrebno povezati s sindikatom. Vzporedno s tem pa morajo osnovne organizacije ZSMS ugotoviti zastopanost svojih članov - mladih delavcev v samoupravnih organih in drugih družbeno, političnih organizacijah, ter v nadaljnjem procesu za eviden- ■ tiranje v samoupravne organe poskrbeti ne samo za kvantiteto, ampak tudi kvaliteto svojega članstva.
Zgoraj navedena akcijska izhodišča pa bodo za uresničitev le-teh, potrebovala prav največjo mero že navedene odgovornosti, -ter maksimalno angažiranje vseh subjektivnih sil znotraj naše organizacije.
Branko Amon
Že v uvodnem stavku bi želel opozoriti na razmišljanju nekdanjega predsednika TK ZSMS, ki je v svoji politični oceni na konferenci jasno nakazal, da se prepogostokrat zadovoljimo s trditvami, da smo v naši sredini dosegli v pogledu razvijanja samoupravnih odnosov velike rezultate, oziroma, da naše delo ne podleže nikakršni kritiki. Globlje poznavanje razmer pa nam kaže drugače. Boj za resnično samoupravljanje je šele pred nami.
Minili so trije meseci po programsko volilni konferenci TK in osnovni organizaciji ZSMS. Pred nami je novo mandatno obdobje, obdobje v katerem se borno morali spoprijeti z vsemi težavami. To pa oči Tias zahteva precej truda in odgovornosti, za kar pajbolj dosledno izvajanjeon uresničevanje naših ciljev in hotenj moramo■ alctivirati vse razpoložljive sile v naših sredinah, kajti le tako lahko dosežemo in približamo pomen o razvoju samoupravnih odnosov do slehernega mladega delavca - samoupravljai-ca. To pa nam bo pomenilo ne samo izboljšanje medsebojnih odnosov, temveč in predvsem "boljše ekonomske rezultate,
V nadaljevanju bi želel navesti nekaj izhodišč, ki jih je v svojem akcijskem programu sprejelo predsedstvo TK ZSMS na svoji zadnji seji.
Akcijski programi osnovnih organizacij ZSMS morajo poleg vsega biti vsklajcni z akcijskim programom tovarniške konference. D"bsledno izvajanje in uresničevanje sklepov 9. kongresa ZSMS in 10. kongresa ZKJ. Razvijati in uveljavljati samoupravne delovne odnose v vseh TOZD in DSSS, kjer mladina združuje svoje delo v skladu z novo ustavo in zakonom o združenem delu, s tem pa izboljševanje samoupravnega družbeno-ekonomskega in socialnega položaja, vključevanje v sistem samoupravnega družbenega . planiranje, prizadevanja za gospodarsko stabilizacijo, dvig produktivnosti, inovacije, zmanjševanje stroškov dela, izboljšanje organizacije dela, ter delovne discipline. Prav tako pa se je potrebno vključiti v sedaj odvijajoče se razprave v samoupravni organiziranosti. Nadalje morajo vse osnovne organizacije
je
mesto
kultur®
9
U
Večkrat se vprašamo, kje je kultura in kako je zastopana v naši delovni organizaciji . Največkrat ne najdemo odgovora. Ce pogledamo okrog sebe, vidimo neurejeno gnečo na avtobusih, nered pri malici,prerivanje pri izhodih, v sanitarnih prostorih... Še bi lahko naštevali!
Leksikon Cankarjeve založbe razlaga geslo KULTURA takole: "Kultura je gojenost, opremenite-nost, izpopoljenost, zlasti človeških nravi, življenjskega načina in človekovega okolja." In s čim to dosežemo?
Če nam ni družba nudila dovolj vzgoje, oziroma jo v svoji mladostni brezbrižnosti nismo hoteli sprejemati, nam bo težje najti stik z vsem tistim, kar imenujemo kultura. Kje jo borno našli ? Gotovo ne v zakajenih gostinskih lokalih ali na cesti. Potruditi se bomo morali v knjižnice, galerijo, • gledališče, opero. Ogledati si bomo šli dober film ali poslušati simfonični orkester. In, verjemite mi, nekaj nam bo od vsega tega ostalo.
Našli bomo interes, medij, ki nas bo najbolj privlačil iti tja se bomo vračali. Postali bomo izbirčni in se izogibali vsega tistega, kar ni kulturno. Videli bomo, da naš kulturni dinar ni vržen vstran, da se nam ta investicija bogato obrestuje, pa ne samo nam, ampak tudi družbi, katere dol smo sami.
Ni rečeno, da je človek, ki je izobražen, tudi kulturno osveščen. Še z daleč ne! Pri takih ljudeh se pojavijo lahko tudi znaki snobi zn; a ali pa določevanju umetnosti od kuča. Primer: -V.decembru je imel koncert v Rdeči dvorani pevec zabav- .
■ no glasbe. Propaganda po Gorenju je s polno paro Propagirala njegov nastop'preko razglasne postaje, Plakatiranja itd..., medtem, ko je šel nastop francoskega komornega orkestra, ki ima velik u-fflcd v svetu neopazno mimo nas.
Mislim,.da je zadnji čas, da vse družbenopolitične °rganizaeije realizirajo preko sindikata in mladine °d pomoči ZK in samoupravnih organov svoje bogate načrte in programe, ki žal prevečkrat ostanejo samo programi?!
Pridružimo se geslu Komunista "ČLOVEK, DELO KULTURA" in tudi mi storimo kaj zase in za kulturo !
V Gorenju imamo sodelavce, ki se ukvarjajo s fil-ntsko umetnostjo. Tudi za to gre naš kulturni di-ar. Povabimo jih in radi nam bodo razložili vse, K-tr nas bo zanimalo s tega področja. Imamo sodelavce, ki sodelujejo pri amaterskem gledališču. Tudi oni, če jih vprašate, vam bodo radi povedali vse, kar želite izvedeti. Tako smo veliki, da ima-rno v svojih vrstah literate, likovnike, glasbenike, Pevce in fotografe, ki se na svojih področjih ukvarjajo z estetiko in umetnostjo in ločijo dobro od kiča.
Ob koncu pa v premislek: Čemu se naši rojaki v Avstriji, Italiji in na Madžarskem niso asimilirali okolju, kjer bivajo ? Odgovor je samo eden - ohranila jih je njihova kultura.
r

■«,
>--j-..

n
. j'
I
>•

\
X
/

■•■h
V ateljeju Triglav filma v Piranu
Tekst in foto: Marjan Palir
dan
komunista
elektronike
V počastitev tedna komunista v občini Velenje je tudi osnovna organizacija ZSMS TOZD Elektronika prispevala svoj delež.
Na pobudo osnovne organizacije ZK Elektronika so družbenopolitične organizacije in samoupravni organi organizirali "Dan komunista Elektronike".
Posebno pozornost smo delavci ta dan posvetili proizvodnji, popoldne pa so sc sestale DPO in samoupravni organi na skupni seji. Vsi prisotni so se seznanili z namenom tedna komunista, z dosedanjimi uspehi in udom, ki nas čaka v bodoče. Vsaka organizacija je na kratko podala svojo vlogo v procesu uresničevanja samoupravljanja in vlo-
go organizacije v splošnem pomenu. Tako je osnovna organizacija ZSMS podala vlogo mladega Komunista v delovni sredini in v vsakdanjem življenju, pri čemer je bilo povdarjeno, da je mladim z X. kongresom ZKJ in IX, kongresom ZSMS bila dana širša možnost odločanja o življenju širše družbene skupnosti. Prav tako je bila povdarjena vloga mladega samoupravijalca in občana pri odločanju o vprašanjih, ki se tičejo mladih.
V naši TOZD so mladi zadovoljivo zastopani v vseh samoupravnih organih, žal pa je premalo opaziti njihov vpliv na delo teh organov. Vzroke je možno iskati v premajhni idejnopolitični usposobljenosti in premalem poznavanju temeljev delegatskega sistema. Prav zaradi tega mora biti naloga nas vseh, posebno pa mladih članov ZK, da se pristopi k čim širšemu usposabljanju komunistov, kakor tudi ostalih članov ZSMS.
Ob koncu smo ugotovili, da so seje v takšni sestavi zelo zanimive in da se bomo na podoben način še večkrat sestali.
M. Jan
SPODBUDNO V TOZD C H HO MATETA L
Kljub težavam smo izvedli nekaj akcij, ki so vredne pozornosti. Največji uspeh je bil predlog za sprejem precejšnjega števila mladincev -v organizacijo zveze komunistov. Ti člani morajo postati del jedra naše osnovne organizacije. Med drugim smo se mladinci vkl jučili tudi v razpravo osnutka Zakona o združenem delu. Mladi sami smo bili med razlagalci tega osnutka. Poleg tega srno podali nekaj konkretnih predlogov, ker smo in moramo biti dejansko zainteresirani za razvoj samoupravnih odnosov, saj lahko le v njih vidimo jasnejšo prihodnost.
Na zadnji redni seji predsedstva smo imeli mladi pred očmi dejstvo, da samo delo in uspeh določata materialni in družbeni položaj slehernega delavca. Zavzeli smo stališče, da se tovarniški konferenci ZSMS Gorenja predlaga, da organizira udarniško delo v Posočju. Drug sklep pa je bil, da se tovarniški konferenci predlaga, da ustanovi klub "pra-žgodovinarjev", če bi se mladi zanimali za tovrstno dejavnost.
Mladi si ne smemo privoščiti oddiha in moramo delati v vseh sredinah in na vseh ravnah, kajti na naših ramenih leži naša bodočnost, naš družbeni samoupravni sistem.
Vinko Vipave
VOLILNO P RO G RAM SK A KONFERENCA OSNOVNE ORGANIZACIJE ZSMS TOZD MG A NAZARJE
Zadnje dni decembra 7G je bila v TOZD MGA Nazarje 3. volilno-programska konferenca osnovne organizacije ZSMS. Na konferenci so mladi izvolili novo vodstvo; za predsednika je bil izvoljen KORDEŽ IVA.N , za sekretarja pa PLANOVŠEK TONI.
V programu za naslednje mandatno obdobje so posebno poudarili angažiranje mladih v samoupravnih organih in ostalih družbeno-političnih organizacijah pri uresničevanju zakona o združenem delu v praksi.
Nadalje bodo skupno s sindikatom pripravljali razne športne prireditve. Skozi skupne akcije na vseh področjih dela bodo sodelovali z QK ZSMS Mozirje in TK ZSMS Gorenje TGO Velenje.
Krctič
-Aodduj v
•1*1 IM
dwjeq mui


r—
u

"'"TN"'"
MLADINCI TOZD POHIŠTVO OBISKALI "MARLES" V LIMBUŠU
Razgovori -o sodelovanju mladine iz naše TOZD Pohištvo in "MARLESA" iz Lumbuša so bili vzrok, da smo uresničili obojestranske želje do medsebojnih stikov. OBISKALI SMO "MARLES" v Limbušu.
Po prijeVnem sprejemu smo si ogledali proizvodni proces od primarne in finalne proizvodnje v lesnoindustrijskem obratu v Limbušu. Videli smo novosti na področju elektronskega sortiranja in ugotavljanja kubature hlodovine, ter urejeno žagalnico in sortirnico žaganega lesa. Ogled smo nadaljevali v obratu kuhinjskega pohištva, ki je vzor masovne proizvodnje.
Prisostvovali smo njihovi izredni seji predsedstva osnovne organizacije TOZD ŽAGA in žabo jama. Pogovarjali smo se o kadrovski problematiki aktiva mladih delavcev in o vzbujanju zavesti mladega delavca ter samoupravljalca.
Ugotovili smo, da. ni dovolj, če je človek samo de-lavec-proizvajalec, ampak se mora družbeno in politično izpopolnjevati.
Začrtali smo si nadaljnjo pot sodelovanja, ker smo v stroki lesarstva in sorodnosti proizvodnje dolžni preprečevati proces strokovnega zapiranja, ki se med delovnimi kolektivi občutno pojavlja. Prepričani smo, da bo sodelovanje koristno za obe delovni organizaciji.
Na obisku v Marlesu v Limbušu
TV
krst
2
"ZELENCI" - RTV MEHANIKI SPREJETI MED STARO GENERACIJO
Osnovna organizacija ZSMS TOZD Elektronika je tudi letos organizirala že kar tradicionalno prireditev KRST ZELENCEV, ki so jo- financirali "zelenci" sami. Kdo so "zelenci"? Letos je to 4. generacija RTV mehanikov in 3. generacija tehnikov šibkega toka, ki sta končali šolo in se zaposlili v naši TOZD. Krstiti jih je potrebno zato, da sc pri tem ugotovi, če so sposobni broditi napore, ki so za starejše že prava malenkost in se tako vključi-i v naše vrste.
Naj na kratko opišemo, kako je potekal krst:
Za izvedbo je bila zadolžena komisija, la so jo sestavljali predstavnila stare garde.
Devet zelencev se je zbralo za posebno mizo. Videti bi morali njih obraze. Bili so bledi in prestrašeni, kakor takrat, ko je profesor stopil v razred in z resnim glasom presenetil, da bo kontrolna naloga.
Brezosebke, kakor je "zelence" imenovala komisija, je bilo treba oštevilčiti, da so se ločili med seboj.
Ker jih je varnostna služba pripeljala od vsepovsod, jih je komisija dezinficirala, da bi se krst končal brez okužbe drugih.
Izpolniti so morali naslednje pogoje:
1.	pogoj: Prepoznati eno najvažnejše v življenju u-
porabljeno agregatno stanje. Spiti kozarec vode, obogatene s soljo.
2.	pogoj: Znati morajo jesti, da bodo zrasli v odra-
sle člane naše družbe. V desetih sekundah so morali pojesti sendvič, ki so ga sestavljale: 2 rezini kruha, vmes pa malo popra, soli in kumaric.
3.	pogoj: Znati morajo tudi peti. Iz njihovih ust so
sicer prihajali neki glasovi, vendar niso fcili tako dobri, da bi v njih videli pevsko daipino, ki bi v bodoče uspešno zastopala Jugoslavijo na tekmovanju za pesem Ev revizije.
4.	pogoj: Ali so finančno sposobni ? Komisija je kaj
kmalu ugotovila, da so zelo slabo finančno sposobni, saj se je ob popolnem pregledu našel le tu in tam kakšen kovanec.
Po opravljenih pogojih so zelenci dali še zaprisego, ki se je glasila:
Jaz, zelenec, se zavedam svoje manjvednostne biti, trdno obljubljam, da bom vedno spoštoval staro gardo, njihovo zastavo in zelene zakone, da
bom....
Sedaj je prišel najvažnejši preizkus, to je bil zrelostni izpit. Vsak zelenec je dobil tri vprašanja. V kolikor ni pravilno odgovoril, je moral plačati denarno kazen. Ker pa se je že prej kazalo, da so zelo slabo finančno sposobni, so jim priskočila na pomoč dekleta, saj so se jim ti revčki že kar zasmilili.
Po uspešno opravljenem zrelostnem izpitu so zelenci postali enakopravni člani stare garde in vsi skupaj smo se zavrteli ob zvokih prijetne glasbe. Čis.to na tiho pa naj povemo, da jim to zadnje ni delalo nobenih preglavic.
M. Jan
korčulanske
/—» S v	I s p.-i «*> z«. -**.
ST^ems m a v-<3
Kam gremo ? Na Komate, Korčulo ali Mljet ? Odločili smo se za Korčulo. Bolj se je približeval datum odhoda, bolj težko smo ga čakali. O Korčuli smo poskušali dobiti čiinveč podatkov. Tudi o-premo smo si skrbno uredili. Trije mali šotori, vsak svojo spalno vrečo, nahrbnik. Del skupine lahko vidite na sliki in priznati morate, da nismo bili preveč hudo obteženi.
Celje je zborno mesto, ob 17 uri smo že na poti Zagreb - Sarajevo. Ura je 8 zjutraj. Pol ure čakamo v prestolnici Bosne in Hercegovine in potnica, ki smo jo spoznali na vlaku, nam ob slovesu pove, da se prične naj lepši del naše vožnje z vlakom, Ni se motila. Zapuščamo Sarajevo in obronke Jahorine. Proga pa se zagozdi v skale čez 2000 m visokega pogorja in po ostrih zimah znane Bjelašnice. Šele sedaj 'nam je jasno, zakaj so delovne brigade tako dolgo gradile to progo.. Dobesedno v živo skalo vsekana trasa proge teče iz tunela v tunel, iz tunela na vijadukt iz tega zopet v tunel.
Srce nam zastane, ko se vlak iz tunela požene na viadukt dolg čez 600 m. Globoko spodaj pa se zeleni Neretva. Nekaj takega še svoj živ dan nisern videl, kljub temu, da sem dve leti preživel v dolini Soče. Na drugi strani kanjona opazim bele lise snega. Zdi se mi da bi ga lahko prijel, toda že smo v tunelu in tako vse do Mostarja. Postanek, 11 je ura. Potem se proga naglo spusti v korito Neretve in z veseljem opazujemo ribiče in njihov skorajšni plen. Nagnjeni čez okno vagona že razločno čutimo



-m
%
iVii

morski zrak. Čapljina, Metkovič, Ploče. Trsje, vinogradi, breskve in široka reka. Neretva se v tem spodnjem delu svojega toka močno umiri, kot bi hotela še za trenutek ostati čista, sladka, legendarna Neretva. Toda že naslednji trenutek..prese-nečenje-sredi .reke ladja in čez čas še ena. Vedno Več jih je. Neverjetno. Nikjer morja in v sredi pokrajine sedaj ladje. Prave ladje. V vagonih se čuti nekakšno prerivanje. Zavore zacvilijo in najdemo se v Plocah. Poldne je, pristanišče. Trajekt se že polni. Za ogled mesta ni časa, s trajektom se peljemo okrog Pelješaca in se že bližamo Korčuli.Otok in mesto Korčula. Jz tega otoka in mesta Korčule je odšel v svet sloviti morjeplovec Marko Polo. Korčula nas sprejme pod okrilje'"palm, v vrvež poznega popoldneva. Še kratka pot do zaliva Vrbovica. Postavimo šotore in se podamo na prvo kopanje. Daleč tam proti ■ Pelješcu se prikaže velika ladja "Liburnija". Lastnik avto kampa nam razloži,da vozi mimo vsak drugi dan ena teh velikih ladij. Vsaki drugi dan ob 17.uri popoldne. Torej smo potovali točno 24 ur. Nobenemu ni žal teh ur. In tedaj nas zazibajo valovi ladje "Libumije". Predajamo se u-godju. Kmalu nas utrujenost premaga in že smo v šotorih , utrujeni smo, da še smrčati ne moremo.
Naslednjih nekaj dni je bilo rezerviranih za sončenje in namakanje, zunaj in znotraj telesa. Za informacijo: liter plavca je po 10 N.din, smokve na drevesih. Prav tako je z breskvami. In kako velike in sočne so. Z lastnikom kampa plujemo po zalivu inv mreže lovimo vse živo,od zvezd do rakov, da o navadnih ribah ne govorimo. Ste že videli hobotnico od blizu? Zvečer nam jo gospodar pripravi,
S pisano druščino turistov sedimo pozno v noč ob polni mizi. Obljubimo si, da se še kdaj srečamo.
Franc Bevc Vito Koprivec
ifkiTVr;: ■

\Ajto
m.
'Z&Mks'

iRjiiiV-
**	'4,

/
Komisija za šport, in rekreacijo razpisuje
A/ SMUČARSKI TEČAJ za delavce Gorenja in njihove otroke, od 22. do 26. 1.1977 na Pungartu.Tečajnina 150,00 din. Vključeni prevozi z avtobusom, topel obrok in žičnica za člane kolektiva. Za otroke karte za žičnico priskrbite sami.
PRIJAVE v četrtek ,2o.l. , v jedilnici A od lo. do 12. ure.
B/ SMUČARSKI TEČAJ za delavce Gorenja od 29. 1. do 2. 2. 1977 na Pungartu. Tečajnina 150,00 din.
PRIJAVE v sredo, 27. 1. v jedilnici A od lo. do 12. uro.
POGOJI: Ob prijavi je treba poravnati obveznosti.
Odhodi z avtoubosom vsako jutro ob 8.uri izpred RDEČE dvorane v Velnju, povratek ob 17. uri s Pungarta.. .	.	_	_
ptkMteg 2,a patenjČ ^	^ ^
G?-
SPOROČILO UREDNIŠTVA TELENA !
■Za to številko našega mladinskega lista je bilo veliko prispevkov. Vsi niso prišli na vrsto za objavo. ..
Vsem dopisnikom "sporočamo, da je naša skupna želja, da vsak mesec izide vsaj ena številka. Zato vas vabimo še k nadaljnjemu sodelovanju. Pišite čimvec ! Pišite to, kar čutite.
TELEX - mladinski list. Izdaja tovarniška konferenca osnovnih organizacij ZSMS Gorenje, tovarna gospodinjske opreme, Velenje. Ureja komisija za informatiko pri TK ZSMS. Odgovorni urednik: Zdenka Jakopanec, glavni urednik: Hinko Jerčič. Naklada: 5000 izvodov. Oproščeno davka, liska: Integral Velenje. 1977.