LISTSLOVENSKIH STUDENTOV LET0 Xil1-________________________ Ljubljona, sreda, 25. XII. 1963 Jtev. 28-29 cas je, da pod staro leto. tedni praznično odeto, krepko črto naredimo in da bo šlo laže mimo, izračun podpremo z rimo. Če bo kje za ščep preslan, prosim. obrnite stran. PRVO CAŠO NATOCIMO za ta svet. ki v niem živimo. Ne me razumeti krivo: tu ne gre za direkhvo. Spiiete iih lahko tri. če vam le mehur drži. DRUGA PA NAJ VAM VELJA, ki ste že odšli s sveta. a počutite se v zgodovini skoraida kakor doma. Vaš spomin nai zdai začini čaša. zvrrnena do dna. PRIMOŽ TRUBAR. KI V NEBESTH srka svoi doleniski iesih. Hrenu v drugi kot kriči: »Reformaciia živi! V šnlstvn na Slovenskem, glej, skoraida že nima mei. NeDismenost spet grozi, da se buino razcveti. a matura ie igrača. zlasti. če se dobro plača. Univerza ie postala gimnaziiska filiala. A študent tu brez moči, slei ko prei kie obtiči. Ne. Slovenci, to ni zame. Vrag nai tako šolstvo vzame!« »TU NE DA SE POMAGATI. Primož. prosim. dai mi spati!« »NEKAJ NAS $E BOLJ PESTI,« se Pii. študentek. oglasi, ki ie lani šel v nebesa, ko ie padel med kolesa štipenditoria in cen. »namreč to, da ie sistem štipendiranin na psu •¦'iHrri «wJno. «1« prav *« 4 vir vseh naših ie težav. Zrak ie res za pliuča zdrav, a v želodcu ni nič prida. Prav zato sem suh kot gnida. prav zato gre v semenišče vrsta fantnv. ki uk iSče. prav zato brat zaostal ie v študiiu in tako dalie . . .<¦> DOKTOR BLEIWEIS BR2 PRISTAVI: »Tole mi roii po glavi. Bral sem neke časopise in v niih prav vesele spise. Medicinci. se mi zdi. bi radi dr. bili. V ta namen so napisali prošnio m io odposlali vsem orsanom oblasti. Prošnia ie bila zares neka čudno modra zmes in zato ie ta poseg zasmrdel kot pravi dr . . . NAJBOLJ PA SMO SE SMEJALJ. ko so pravniki priznali, da ni biser kar tako. še naimani pa niih FO. KAR PA DNEVNI TISK ZADEVA dandanasnii tam pri nas, nekai iasno razodeva: slab ie za današnii čas. Mislim. da bi mu Novice prav lahko za zgl^ed služile. Nikcfer niso iz rešnice takih krepkih norcev brile.« NIT POGOVORA POVZAME Ivan Tavčar in se iame hudovati, da ie kai-»V ta razum se vrag spoznaj. Razdeiati pol Liubliane in skoz nekdai liubkp mesto napeliati prazno cesto, to ie logika. ki stane krepke fičnike občane. Tak zločin bi kdai župane z magistrata v beg, pognal. Ko bi malce peš hodili in se šli z avtomobili reševanje lastnih glav, mislim, da bi iih minilo delati še pešcem silo. SLISIM TUDI. DA V LJUBLJANI se poiavlia nov problem: to so vseh vrst huligani. ki mnaže se dan za dnem. Naiboli So nevarni taki, ki grade si vrsto vil z družbenimi tisočaki. DRUGI SE ZADOVOLJE tudi z vlomom v kak safe. Tretii tip ie liudomil. Z nožem te kar brž prepriča, da si pravšnii za mrliča. Parčki se zvečer boie. da iih ne naoade kie. Več primerov ie bilo. ko ie niemu stolkel glavo in se pozabaval z nio. Svoie dni so to zabavo Vaznovali boli trdo. PRAV TAKO POGLAVJE ZASE ie v fem mestecu transport. Kar naprei mu cena rase in zelo skrbi za šport. V troleibusu so vsak dan na sporedu težki boii po načelu »kako koi5« in ni čudno, če zmečkan. strgan. in z razbito glavo pkieneš, da bo naiboli zdravo, če boš hndil v službo peš.« *CESA VSEGA NE POVES! Sicer pa iz prakse veš, ' da napredek teria žrtve, včasih žive. včasih mrtve,-« se v veliakav naših sredi sam France zglasi k besedi. ->SUši seu da tam,pri aas-danes so prav česti solavi. Ne, kaj takega svoi čas ni bilo tako v veliavi. Če že kdo kai zoneeavi, nai vso stvar še dalie spravi. Dandanašrm si liudie boli kakor otrok žele vse. kar tehničnih ie spak. naražčai pa iemlie vrag. PRAV TAKO KMETIJSTVO NASE skoraida na psu že iaše. Kmeju, ki ie vzdržal v vasi, predeio kai trdi časi in zato i*? tam s kulturo kot z negodno, slepo kuro, ki pregnana na gnoiišče, niti zrna več ne lšče. SPLOH KAB SE KULTURE TICE, smo lmeli svoie dni ravno' take modre tiče, ki za časom so bili. kakršnih nam tudi zdai noče zmanjkati. zakaj, če bi že moderno dramo hotel doumeti Jože, bi pač moral s staro kramo se znebiti tudi kože. Ker pa ie to nemogoče, se bo tolkel. kai se hoče, še naprei z mlini na veter, veruioč v svoi kronometer, ki krepko pogreša maže in mu čas narobe kaže . . « TE STVARI SO GOVORILI naši vrli nebeščani. Zraven cviček go žulili, ker ie boliši kot v Liubliani. da o ceni sploh molčim. Kljub temu na dan zdai z niim. Nai vse to. kar so deiali (nismo vsega zapisali. ker smo se spet groženi bali), brž poplaknemo z jezika in velimo: »Dosti. pika!« A PRI TEM NAJ BO IZVZETO VSAJ SE: SRECNO NOVO LETO! H Prof. dr. Makso Šnuderl Vloga študentov v samoupravljanju Značilno za študente v naši doDi je njiiiuva Uvojna na-loga. Prizadevati si morajo, da izpolnijo svoje štu* dijske dolžnosti, hkrati pa morajo sodelovati z or-gani samoupravljanja fakultete oziroma oddelka in uni-verze. Študent v odnosu do svoje šole ni samo tisti, si sprejema, utrjuje in razvija svoje znanje, temveč je tudi sodelavec v organih samoupravijanja svoje šole. To pa zato, lier je živo zaintercsiran za to, kako šola dehije, kako se vodi in upravlja, kakšni so učni načrti in programi in kako se izvršujejo, saj gre pri vsem tem vendarle zanj. Zdaj začenjamo novo obdobje visokošolskega samo-upravljanja, ker se morajo statuti uskladiti z ustavo. To usklajevanje že sedaj odpira nadaljnja vprašanja. Že so začele delati posebne komisije pri fakultetah, univerzah, skupnosti jugoslovanskih univerz in pri zveznem sekreta-riatu za prosveto in kulturo, pa tudi pri republiških sekre-tariatih z nalogo, da izdelajo statute v skladu z novo usta-vo. Studenti sami so v svoji organizaciji tudi že določili skupine, ki se ukvarjajo s tem vprašanjem. Študcntje pa naj sodelujejo tudi v vseh navedenih komisijah. To. sode-lovanje bo moralo biti organizacijsko in funkcionalno. Glede na poseben status študentov, ki ne spadajo v delovni kolektiv fakultete, jim mora biti s primerno delegacijo za-gotovljena navzočnost v vseh Urganih samoupravljanja tako na fakulteti kot na univerzi. Vrh tega pa imajo študenti še svoje svete letnikov, ki jim bodo lahko sami dali po-membno vsebino iii delovno področjc glede na posebnosti dela in posebne razmere v letniku. Tudi študentska orga-nizacija je izrazito vplivna oblika za delo organov samo-upravljanja. Sodelovanje študentov v visokošolskih organih samo-upravljanja obsega pravico razpravljanja in odločanja. Mi-slim, da naj študenti posegajo v razpravo s predlogi, mne-nji in kritiko ob vsakem vprašanju. Ni pa tako tudi z odlo- canjern. Organ samoupravljanja fakultete bo sestavljen iz učnega osebja, upravnih, tehničnih in pomožnih uslužben-cev, študentov in delegatov zunanjib organizacij in orga-nov, ker opravlja fakulteta dejavnost posebnega družbe-nega pomena. Ni dvoma, da upravno in tehnično osebje ne bo moglo soodločati pri pedagoških, strokovnih in štu-dentskih zadevah. Tretji odstavek 90. člena zvezne ustave določa, da o organizaciji dela in o delitvi dohodka odfočajo samo tisti organi, ki jih volijo člani delovne skupnosti, to je učno osebje in ostali, ki so v delovnem odnosu na uni-verzi oziroma fakulteti. Tu so že izključeni študenti in dele-gati zunanjih organizacij. Brez ozira na to so še nekatera vprašanja, o katerib študentje ne morejo soodločati. To je razen že omenjenih dveh vprašanj npr. tudi volitev učnega osebja. Prepričan sera sicer, da bi študentje glede na do-sedanje izkušnje tudi v teh vprašanjih pokazali svojo zre-lost, princip se pa le upira temu, da bi oni soodločali o kvalifikaciji svojega učitelja in o njegovem osebnem do-hodku. Študentje naj bi v tem smislu sodelovali v vseh orga-nih, tudi v upravnem odboru (fakultetni upravi) in v komi-sijah. * ' S temi pravicami študenta so seveda združene tudi dolžnosti. Študentje morajo namreč zares sodelovati in so-odločati, torej se morajo udeleževati sej in drugega dela ter aktivno prispevati k obravnavanju konkretnih vpra-šanj. V ta namen pa bodo morali prenašati mnenje sku-pini, ki jih je delegirala in njej o delu organa, čigar člani so, tudi poročati. Samo tako bo dosežen namen sodelo-vanja študentov pri vodstvu in politiki visokošolskih orga-nov samoupravljanja, namen namreč, da. se v teh organih uveljavi popolno spoznanje njihovih potreb in pogledov in omogoči kar najtemeljitejše upoštevanje njihovih želja. Le tako bo dobil položaj študenta tudi vsebinsko tisti zna-čaj specifičnega statusa skupnosti vseh študentov, ki ob delovni skupnosti na univerzi zaradi njih in v njihovo korist zaposlenih ljudi daje našim visokošolskim zavodom tako originalno družbeno enotnost. Mrtja Ribičič Ljubljanska univerza, ta matična, naj-višja sdavenska vzgojna in znanst-vena ustamova, daje na temeljih &vofoode, enakapravnosti in suverenosti slovenskega naroda vse pogoje za njego-vo nadaljno rast in razovet. Univerza ni zaprta ustanova, pač pa odprta, v vseh so-dabndh tokovih prisotna znanstvena in pedagoška arganizacija. Mladina na tej univerzi je bila pred četrt stoletja, ko je bil fašizam na pohodu in vojna pred vra-ti, v prvdh vrstah narodnoosvobodilnega gi-banja, njen študij so prekinjale sdlovite demanstracije in spopadd s policijo, štu-denti te univerze so z. dijaškega stojišča ljubljanske drame citirali cenzuriranega Carfcarja, na njenem osrednjem poslopju je visela zastava okiipirane Cehoslovaške. Na tej undverzi so študentje med skripti nosili Speransa, to daljnovidno razpravo o slovenskem narodnostnem vprašanju. In fcomčno je bila to univerza upora in revo-luoije, še posebej organizirana v organizf-rand Ljubljani, ki je dala tisoče partizan-skih kactrov, po vojni pa tudi tisoče gra-diteljev in oblikovalcev novega živJjemja. Kadarkoli je šlo za zgodovinske odločitve, za usodna naoionatoa, kulturna, gospodar-ska vprašanja, je bila univerza in mladina na njej ongažirana z vseitn svojim mladin-skim poletom. Spominjam se, da smo biid v času mo jega študentovanja mnogokrat tudi v dvo-mih. Omenil bi diva taka primera. Ko je rdeča armada napadJa Pinsko, «mo se znašli študenti komunisti, ne po-znaivajoč staliniama, v težM moralni dile-mi. V Sovjetski zvezd smo videli osnovne-ga nosilca protifašistične borbe in napred-ka, njen napad na mali finski narod pa nam je bil neirazumLjrv. Tafcrat smo na promenadi pred pošto ure in ure trdo vratno in ogorčeno poleanizirali, ali je sov-jetsko-finska vojna imperialistični napad ali nujna obrambna vojna. Nismo slutili, da &mozadeli na viprašainje, ki predstav-Ija danes enega najbolj eleanenitarniih prabieimav delavskega gibanja, na problem sodalizma tn vojne. Danes vemo, da je treba za človeka vse žrtvovati, le 61ove-ka ne. In dmig primer: spomladi 1942 smo študaniti v bunikerju raizinnoževali novo številko Slovenskega poročevalca. Name-sto oblčajnega Kidričevega ali Kardeiljeve-ga uvodniika smo talkrat na matrioo odtas-nili upomiško pesem, značilffio po sdlni elememitarinosti. Bili smo navdušeni nad neainaTiim pesnikoin. Bili smo raneinja, da bo novi proletarski poet vrgei s Par-nasa Otona 2upančiča, takrat vodilnega TRIBUNA STRAN 2 Univerza most med teorijo in prakso posnika slovensike modeme. Govonli smo o brezupnosti tradioionalno obremenjeine meščanske uimetnosti, zavrgli smo solzavo romantiano pesnikovanje, ki samo omam-lja in opaja, ne more pa taiti pesem za da-¦našnjo rabo, revolucdjo in zmago. Spomi-njam se, da je med nami Dušan Kraigher mirno branil velikega pesnika in njeg-ovo utnefnost. Leto dni kasneje mi je v parti-zanih povedal, da je bil avtar te pesrni »Veš, poet, svoj dolg« Oton Zuipanoič sain, a ga ni smel izdati. Tako so vsi arguimenti naše bunkerske razpirave o meščanski in proletarski umetnosti padli v vo-do. Špo. zaial sem taikrait, da mvljenje sarno naj-bolj obrusi marsikatero mladinjslco ne-strpnost in enostranost, ko hoče zavreči v imenu novega sveta ttwii velike vredno-te in dragocene izkušnje starejšega. Danes vemo še več, vemo, da je hudo ponesreče-no človeisoivo misel in urneftniški izraz nje-govih stremljenj potiskatd v strugo dnev-nih praktičsnih političnih potreb. Generaoija naših let, ki je preživela svo-jo naladost v reivoluoiji ter vtožila tolflco naporov v igradmjo naše diružibe po ruje-nd zmagi, se rada poslužuije primerjajv ta-kratnega in sedanjega staiija. Ob bedno-sti an zatohlosti razmer v stari JugosJa-viji te priinerjave zelo lepo zveinijo in do-kazujejo prednosti sistema, kd je uspel sprostiti tako velike ustvarjalne ©neirgiije. Vendar za novl rod, ki zdatf stopa na na-še mesto, ta mejnik med starim in noviin postaja vse bolj zgodovlnska kategoirija kakor pa mo^bilizacijisiki viagofn za miade- ga člove(3La, ki hoče biti aktiven soustivajr-jalec. v sodobnth procesih in dogajanjiih Nekoč je predavatelja, kj je zelo argu-menjtirano razložil breaperspektivnast pred-vojnih razmer, vprašal študent: »Mene pa zanima, kje dobim na moji fakulteta skripta.« Res je danes bolje, kot je bdlo včeraj, toda vsi skupaj hočemo, da bo ju-tri bolje, kot je danes. To pa ni odvisno več samo od činitelje pa po-meni: več pojasnjevati, odkrivati družbe-ne sonfiikte, jasneje demonistTirati o\dre na poti naipredka, dati še bolj jasno so-cialistiono asmerjenost delu in življenju. Predvsam bi marala biti umiverza še tesne-je vkljuičena v načrte in oilje naše družbe, tako tekoce kot za daljšo perspektivo. Ni-smo prepričani, da 380 štipemdistov 14 Iskrinih tovarn dovolj pozna strategijo znanstvenoraziskovalnega in aperativnega vpdstva te velike organizacije, za katero pravimo, da je njen razivoj ena teaneljnih nalog vsega gospodarstva. Ali se univerza in njen kolektiv dovolj intanizrvino zanima za naše napore v uresničevanju ustavnega načela o skrajšanem delovnem času, ki zahteva skrbne in vsestranslke analize, mnoge spremembe v organizaciji dela, uvajanju sodobnejših metod? In vendar bo 42-urni delovni teden kmalu po»tal ver-jetno prevladujoči sistem gospodarstva. V vse te naše napore je treba vključevati tudi študente čdmbolj naravno, nevsiljivo in čimbolj neposredno. Vedno manj je pri nas strakovjio raz-gledanih ljudi, ki še ločujejo univerzo od vsega družbenega, gospodarskega, politič-nega, kultumega ždvljenja. V našem siste-mu samoupravljanja ima uaiverza vlogo odločujočega činitelja preotoraabe in druž-benega napredka. Reforma Uiniverzitefcnega študija se ne tolmači več tx>liko za neko kaprico družbe, pač pa kat nujno vključe- « vanje študijskih pTOgramov v splošno druž- ™ bene programe in naloge. Ce se univerza, ta največji most med teorijo in prakso, ne bo obmila do teh nalog, bodo te nujme družbene zahteve uresaaičevane mimo nje, preko višjih 8ol, ki rastejo v naših novih i. gospodarskih središčih, pa tudi preiko iin- * provMrandh tečajsv in dtrugih oblik uspo-sabljanja na delovnem mestu. Zdi se mi, da moramo zato kritičsno ocaniti ti&te ten-dence, ki na nekaterili fafcultetah hoČejo nazaj namesto naprej, razen koliifcofr gre za zdrave korekture, vedoo potrebne na _ prehodih iz starega v novo. fl Kadarkoli govorimo o odgovorno&ti &tu* dentov, o njihovem delu, uičeoju in sode-lovanju v diruižbeinem razvoju, se izpostav-ljamo pripombi, da possivamo na žrtve. Toda v prepričanju, da samo svoboda ureiSničuje pra^ vrediioisti človeka, nočS« mo dajati misljoaiarskih receptav in dvcirti-Ijivih vzgledav. Kažipoti stojijo na mestu. Nova jugoslovansika ustava pa je mejnalke premaknila daleč naprej. Vsak dan prina-ša s seboj večje možnosti človekiavi inicia-tivmosti, ustvarjailini potoudd, uravnavajnju vaših osebindlh interesov z interesi družbe. Problemi, ki jih srečujejo Studentje na višjih šolah in akademijafa, so povsem enaki kčt na faikult&tah in ahtevajo za hifcro in učinkovito reševa-ije budnost in angažiranost zveze študen-ov na vseh področjih njene dejavnosti. re6jo pozornost kot doslej bo treba po-vetiti izpopolnjevanju zbirk učmih prl-fomočkov, ki jih primanjkuje, so ,pa osno-a za sodobno urejen študij. Komisija bo jkiipno s študijsko komisdjo pomagala >ri reševanju vprašanja prestopa iz viš-Ih šol na drugo stopnjo ustrezmih fakul-et. Oživeti je treba delo združenj zveze itudentov na višjih šolah in akademijah, ilasti v aktivnosti, ki je pred nami v zve-i s sprejemanjem novih statutov. Druž-teno upravljanje na visokošolsklh zavo-jtih ostane slej ko prej področje, ki zah-Lva polno angažiranost. Dosedanje delo |e pokazalo, da so na šolah z majhnim Itevilom slušateljev v nekaterih Ietnikih frveti oddelkov najprimernejša oblika sa-tooupravnih organov, treba jih je toreo fazvijati in doseči, da bodo iz vrst štu-lentav izvoljeni predstavniki uspešio >pravljali zaupano dolžnost. Veliko po-tornost bo treba posvečati tudi ideolo-iko političnemu izobraževanju Studentov J okviru svobodnih katede? iako deilo pomeni samo drobitev eil. Zreformo študija sta se postavili pred slednjega študenta dve mož-nostd: ali redno in intenzivno šfcu« dirati, ali pa biti slab študent z vsemi po sledicami, ki jih ta altemativa povleče za seboj. Zaradi tega so se potrebe po zdra-vi rekreaciji v prostem času še pov&ča-' le. Nujno je, da si študent po napornem delu v redu spočije in si nabere moči za nove naloge. V Ankaranu imajo študentje ljubljan&ke univerze lastni rekreacijski center, kl pa že več let ni mogel zadostiti vsem po« brebam, zato smo pred dvema letoma pri-čeli z gradnjo novega centra na Debelem rtiču. V prihodnjem letu bo dograjein in bo imel vse objekte in potrebščdne za organizirano prijetno rekreaoijo. Pred dve-ma letama so pričeli z gradnjo drugega — zimskošportnega rekreaoijskega cen-tra na Mežakli, vendar so dela usta-vili. Ksr pa so potrebe po takem centru iz leta v leto večje, smo si zastavili za na-lago v prihodnjem letu zagotovili sred-stva in nadaljevati z gradnjo. Stanko Debeljak Ivan Krc. Jure Janzek Vlado Vobovnik TRI NAPAKE Na fakuLteti za strojništvo je volilo v fakultetni svet 46»/0 upravičencev. Stevii-ka je porazna. Napake, ki smo jih pred tem storili, lahko posplošimo na eelotno undverzo. FO je sklical zbor volilcev tik pred prazniki 29. novembra. Zbor je bil prelo-žen; msditem pa so kandidatne Mste že morald vložiti, tako da je naslednji zbor volilcev le potrdil že sprejete kandidate. Druga napaka je bila šibka propaganda. En sam plakat je vabil na voJišče. Zlasti je značilno, da ;e prvi letaik popolnoma od-povedal! Tretja hiba je dan volitev. Bile so v sobcto, ko ni predavanj in marsikdio iziko-risii dva dni premora, da gre domov ali iz mesta. L. VUGA VEDIMO SLABŠI MATERIALNI POGOJI Reformirani študij zahteva od študenta glavistike vse bolj intenziven študij, zato mu ostaja le malo časa za drugo udejstvo-vanje. To je potrdila tudi letošnja skup> ščina, na kateri so ugotovili, da se slavi-sti premalo vključujejo v kulturno živ-ljenje lilozofske fakultete. Literarni veče-ri, ki jih prirejajo na slavistiki, naj bi prerasli fakulletni okvir in naj bi jili organizirali tudi za ostale študente. Do-bro in verjetno zelo učinkovito bi bilo po-vezovanje slavistov z ostalimi študenti v študijske skupine, ki bi se ukvarjale s konkretnimi problemi. Tako bi lahko npr. pkupno s pedagogi in psihologi obdelali problem slovenske mladinske dramatike ter s tem pomagali Pionirskemu odru pri njegovean delu. Prav tako se slavist seznanja na seminarjih s sodobnimi U-terarnimi ustvarjalci. Velik problem na slavistiki so tudi skripta. Prav v zadnjem času so predava-telji na slavistiki prišli do dragocenih ugotovitev, ki bi študentom zelo koristi-le, če bi bile objavljene. gtudent je vezan le na svoje zapiske, zaradj česar ne mo-re dovolj intenzivno slediti predavatelju. Skripta bi lahko ciklostirali tudi študent-Je sami, kolikor bi profesorji v to privo-lili. Studentje filozofske fakultete prejema-Jo v primeri s študenti ostalih fakultet najnižje štipendije. Posledica tega je zelo slabo materialno stanje študentov, ki se kaže tudi v tem, da je 90 slušateljev fa-kultete zaprosilo za posojilo ter je 60 Od njih dobilo subvencijo. To se pravi, da tem šestdesetim študentom manjka osnovnih sredstev za njihov obstoj. Zaradi vse večjega prometa na magi-Strali proti Trstu, ki gre mimo filozof-ske fakultete, postaja nemoten študij in . dojemanje snovi na tej fakulteti skoraj nemogoče. Zato je bil enoten sklep vseh slavistov, da se da občini Center predlog za preusmeritev prometa, ki naj bi čim-prej rešila vedno bolj pereg problem. M. Mate V novih prostorih šele Ieta196... Stara tehnika, hiša tehničnih znamosti, ki se prav srarnežljivo skriva za oguljeni-mi tapoli, odhaja po dvaindvajsetih letih v zaslužein pokoj. Drug za drugim so jo za-puščali in se selili v nove objekte na dru-go strain ceste. Za elektriko čaka ta veseli dan samo še gradbemike. Na Mirju, prav nasproti metalurškega lnštituta, raste po zamisli inž. arh. Rav-nikarja nova stavba FAGG. Žal ostane za-radi zinane politike investiranja realizaci-je celotnega pročekta, katerega maketo smo videli pred dvema letoma na razsta-vi na GR, le želja bodo&nosti. Sedaj je v gradnji samo B-cbjekt. Pravijo, da praktiono ni roka dogradit-ve, ker naredijo toliko, kolikor je za te-kočs leto odobreno denarja. Vendar je ob-ljubljeno leto dograditve 1965. Gotovo pa je, da bo cstal objekt, ki je projektiran brez lastne kotlarne, neogrevan do Ieta 1966, ko bo prikliučen na omrežje m^stne taplarne. M.B. 0 integraciji znotraj fakultete Biotehniška fakulteta se je v nekaj letihj razvila v obsežno ustanovo z raznovrstnimf študljem po oddelkib in smereh. Samo p»| sebi se nam ponuja vprašanje, aii n-e b-i bilO' mogoče glede na mnoge sorodnosti št,u<1ija v posameznih smereh združiti predmete, ki se predavajo po smereh sicer nekoliko raz-lično, obarvane s specifičniml zahtevami oddelka, toda dovolj sorodno, da bi bilo mogoče marsikaj skupno prirediti. Tako bi bilo v mnogočem razbremenjeno učno oseb-je, vlden pa bi bil tudi materialni efekt takega ukrepa. Podobno bi bilo mogoče vesti med oddetki tudi za splošne predm« kot so osnove družbenih ved na I. stopnji In predvojaška vzgoja. V skladu s kvalitetnim razvojem študija bi bilo treba na novo ure-diti sodelovanje fakultete s tako imenovaniml zunanjimi strokovnimi sodelavci in inštituti Z integracijo v tem smislu bi bilo na razpo-lago za znanstveno delov v okvlru fakuitete mnogo več sodobnih pripomočkov, izognili bi se dvotirnosti pri delu in opremi prosto-rov. Ve^ja koncentracija znanstvenega kadra bi dala tudi rezultate v Lzboljšanju znan« stvenega dela v celoti. Posebno poglavje predstavlja poenotenje m poenostavitev v administraciji (verj«tno prid« bolj v poštev rešitev v okviru univer-ze>. Integracija znotraj fakultete je dolgr, mnogo preudarka vreden proces, jasno p« je, da je perspektiven. Treba ga bo torej zagrabiti resno in hitro, analizirati učne programe in predmetnike ter postopoma tudl kaj ukreniti, da bi se odstrantie subjeklivn« sile, ki ta proces ovirajo. V t«n pa naj se opaža zavestno delo članov Zveze komu-nistov. -iv ODGOVOR U0 ZŠJ FAKULTETNEMU ODBORU ŠTUDENTOV EKONOMIJE PRIZNANJE ZA AKTIVNOST y svojem pismu uredništvu Tribune, ki je bilo x>bjavljeno v 27. številki lista, je FO ZS ekonomske fakultete zastavil UO ZŠ ljubljanske univerze več vpra-šanj. O pismu je razpravljalo predsed-stvo UO Zš na svoji seji dne 19. XII. 1963 in ugotovilo sledeče: Neumestno je zastavljati vprašanje o tem, ali naj Zveza študentov na neki fakulteti dela ali ne, ker je Zš organi-zacija, ki bo tem uspešneje reševala vse svoje naloge, čim bolj aktivni bodo vsi njeni člani, še posebej pa njeni predstavniški organi. To velja tudi za FOZŠ. Predsedstvo UO Zš pozitivno oce-njuje izredno skupščino Zš ekonora-ske fakultete, ki je obravnavala refor-mo visokošolskega študija na ekonom-ski fakulteti in zbor volilcev študentov ekonomije, ki je obravnaval socialno ekonomski položaj študentov in meni, da je Zveza študentov ekonomije z ve-liko mero prizadevnosti in delovne vztrajnosti pripravila vrsto tehtnih po-ročH in analiz. Predsedstvo UO Zš da-je FO in drugim študent; okonomije, ki so sodeloval: pri akcij. h vse pri-znanje za njihovo aktivnost, ne da bi s tem ocenjevali tudi primernost po-sameznih diskusij in poročil in pra-vilnast na skupščini in na zboru volil-cev izraženih stališč. UO Zš ne razpravlja o vsaki redni ali izredni skupščini ali zboru volil-cev in o njih tudi ne daje dokončnih ocen, še posebej pa take ocene ni mo-gel dati na univerzitetni skupščini ZS ljubljanske univerze, ki je bila en dan po zboru volilcev na ekonomski fakul-teti; meni pa, da je na skupščini do-volj jasno obrazložil celotno akcijo FO Zš v svoji diskusiji predsednik Zš ekonomske fakultete. BESEDA OB SLOVESU Formalno prevzame novi univerzitetni odbor Zveze študentov svoje dolžnosti že takoj po izvolitvi na skupščini. V resnici pa stari študentovski predstavniki še nekaj časa uva-jajo svoje naslednike v delo. Ob zaključku tega vsakoletnega obdobja »uvajanja v posle« novo predsedstvo imiverzitetnega odbora tudi dejansko prevzame vodstvo študentske organizacije. To leto smo se morali posloviti od vrste zelo prizadevnih tovarišev, med katerimi jih je nekaj tudi po več let preživelo skoraj ves prosti čas v hiši Zveze študen-tov na Poljanski 6: od Janeza Kocijančiča, Toneta Tomšiča, Pavleta Brgleza, Milana Ku-čana, Slavka Glinška, Andreja Škrlavaja, Jožeta Šušmelja, Mira Samardjije, Nejca Kck žarja, Alenke Jelenove, Dina Pucerja, Srečka Beričiča in Mihe Petroviča. Vsem želimo pri študiju oziroma na novih delovnih mestih veliko sreče, nspehov, vsaj toliko, kot so jih imeli pri svojem delu v Zvezi študentov. Predsedstvo UO ZŠJ se ne strinja z mnenjem FO Zš, češ da so »klasične naloge študentske organizacije: agiti-ranje za brigade, pripravljanje različ-nih študentskih zabav, organiziranje športnih tekmovanj itd.« in da se je FO Zš z obravnavanjem reforme viso košolsksga študija in socialno ekonom-skega položaja študentov odmaknil od »klasičnih« nalog študentske organiza-cije. Predsedstvo UO Zš nasprotno meni, da ti dve področji predstavljata dvoje temeljnih podrodij dela ZSJ, ki jih je ZŠJ vedno z vso resnostjo ob-ravnavala in tudi reševala. Menimo, da te trditve ni treba še posebej argu-mentirati. Vendar je res, da je FO Zš ekomom-ske fakultete pokazal pri obravnava-nju in reševanju teh vprašanj veliko mero resnosti in prizadevnosti, kar se je pokazalo tudi pri rezultatih njihove-ga dela... Res pa je tudi, da so bile po mnenju predsedstva UO ZSJ neka-tere diskusije nepravilno zastavljene in da več stališč (centralizirano šti-pendiranje, odklonilno stališče do ka-kršnekoli oblike posojil, študij študen-tov z rednimi osebnim dohodki), izjaže-nih na zboru, ni v skladu s stališči UO ZŠJ. O vseh teh stališčih pa bo UO Zš lahko dal svojo oceno šele na podlagi razprave s predstavniki Zš ekonomske fakultete. Analizo in refe-rata je UO Zš prejel takoj po zboru, ki se ga je udeležil tudi predstavnik UO Zš, medtem ko je FO Zš ekonom-ske fakultete posredoval del neoverje-nega zapisnika UO Zš šele 18. XII.-1963, torej po objavi svojega pisma uredništvu Tribune. Predsedstvo univerzitetnega odbora Kadrovska politika v mariborskem okraju TRIBUNA STRAN 4 V petck 20. decembra je bila v prcslaiih univerze letna skupščina aktiva ZK pri klubu marlborskib študentov. Prisotni.so bili tudi gostje, člani okrajnega Itomiteja ZK Maribor, s katerimd so m.ai"i.borski študentje izme-njali gledišfia o poliiiki zaposlovanja mladih kadrov, ki pr»h.aja,jo z višjih šol in fakultet. Eazprava je izhajala iz stališča, da se pojavlja v vrstah študcntov določena boja. zen, da po končanem študiju ne bodo dobi'i tak.šnih mest, kot jim gredo z ozirom na Solsilco izobrazbo in pogoj« sodobne pro-izvor^ni". Prcdstavniki GK. ZK Maribor so navedli rczultnto ankeie, ki je pokazala, da primanj-kuja do leta 1970 v okraju 2500 ljudi z viso-košolsko izobrazbo. Da bi te kadre tudi de. jansko zago^ovin, bo torej potrebno ne samo, 6"\ so diplonvnii mariborskih viljih šol v čimveč,j?m štcvilti zapaslujejo v domačem okr.Tju, amp^ak tu^i, da se študen*,?•>, ki štu-dira.io na Ijubljanski univerzi, vrneTO po končaneim študifu v Mu-ribor. Prav zaradi teg?. b"i Wo nu.*no vzdržflvati trajn» sike s pr&rl5t?.vn,"id javnega živlienja in upra.vnih orrnnov ter sever^a počl.iHii, ki š-ipeniira.io š*,T'rtcnte ljubl.1it.ns.kih fakultet. Izku?n''e ka-ž"'o. da se m!."cli kadri na novih dn^ov^ih m~«i'ih ne T.n^^p.fo, kar j« rrault^*. n^-pmajh-ne^a, p07na.va.nri dHa in nalog poflj?"3a, odr nosov v dclovnem kolektivu in svojili last-nlh nalog. V razgovoru so se prisotni strlnjali, da se tudi sami študcntje premalo zavedajo svo-jih obveznosti do šttpenmtorjev, saj so na dnevnem redu primeri, ko diplomanti fakul-tete odhajajo v službo k boljšemu ponudniku (beri: kjer je vei denarja!) in se raj« odlo-iiijo za vračaanje štipenidij«. Na ta način ogoljufani šttpenditor pa mora upaita, da bo imel s sledečim štipendistom ve* sreče. Zaradi teh^pojavov se v gospodarskih organi-zadjah uveljavlja težnja po štipeihdiranau članov kolektiva, ki imajo do podjetja dru-gačen odnos. Seveda pripomore k drugačnemu odnosu tudi vprašanje štipendije, ki je v takih pri-merih mnogo višja, vrh tega pa se štejejo leta študija za delovno dobo, skratka, takšni študenlje so v p~rimerjavi z ostalimi v privi-legiranem položaju. In kako bo z delovnimi mesti, ki zahtevajo visokošolsko izobrazbo, pa jih zascdafo ljudje, k.| za to nimajo po-trebnih kvalifikacij, pa jih zatadi njihovih nesporno velikih zaslug pri izgradnji našega družbenega sistema ne zamenjajo? Tudi io vprašanje se v zadn.iem času resno proučuje in so v ta namen že izdelanl predlogi, ki bodo uzakonjenl v novih statufih dslovnih organizacij, usklajenih z novo nstavo. Prin-cip rcelekcije vodilnih kadrov In pa načelo rotacije bosta nedvomnio v doglednem Casu zagotovila zasedbo vodilnlh mest s kadri, ki se bodo pokazali za sposobne. Tako imajo v nekaterih gospodarskih organizacijah že uvedena načela, po katerih zahteva to ali ono delovno mesto ustrezno kvallfikacijo in sistematično razvrstitev d«lovnih mest, ki jih' človek z določeno stopnjo izobrazb« lahko zaseda. Ppoblematiko sisteoiatičnega zapos ovanja bi obdelali enostransko, ko se ne bi ustavill ob vprašanju kreditiranja. Vlaganje v kadre, kl naj privzame pomen gospodarske investi-cije, je najbolj^e jamstvo, da bo podjetja v krajšem ali daljšem obdobju svojlm potre-bain po visoko kvalificiranih kadriii zado-stilo. Vse analize, ki so v zvezi z delov-nimi m«sti, k* naj bi jih v prihodnjih letih zasedejo strokovno visoko izobraženl lljudje, so imel« tudi namen sttmulirati gospo^arske organizacije k štipendiranju. I Razgovor je stekel tudl o nekaterih aJctual-nih vprašanjih v mairiborskem okraju, kl niso neposredno povezana s kadrovsk« poli-tiko, o vprašanju odgovornosti in klicanja na odgovornost, kriHke in samokritike ter po-litike, ki naj jo mladi strokovnjaki zastopa-jo na delovnih mestih. Ob zaključku razgo-vora so ngotovili, da mora do podo-bne izmenjiave mnenj prlti veftkrat in da bi bi"o primerno o oblikl in vsebinl razgovorov izdfiLiti podrob«n načrt. -iv Med stanovanjskimi bloki, re-prezentančnimi hišami in upravnimi stavbami rastejo tudi poslopja, ki so posre-dno ali neposredno povezana s štu-denti, z njihovim študijem, ekonom-skimi in socialnimi pogoji ter s pro-stim časom, ki jim je namenjen za sprostitev in rekreacijo. Kratek sprehod med njimi nam bo spregovoril o njih in o vseh tistih, ki so šele na papirju. Svečana oivcritev novega oddelka tekstilcev je bila pred tremi tedni, čeprav je stavba že do-ber mesec prej služila svojemu na-menu. Tako ima tekstilni oddelek že kar dve stavbi, ki sta zrasli v obdob-ju dveh let. Ko na enem koncu režemo trakove ob vhodu v novo fakultetno poslopje, na drugem investiramo v že začeta dela. Elektrotehniška fakulteta se je vsa povojna leta stiskala v temačnih pro-storih., Stare. tehnike. Ž dograditvijo Novo leto bo prineslo Ljubljani tudl novo obličje. Tujec, ki je pred dvemi, tremi leti potoval skozi mesto, ga danes ne bi več spoznal, saj so ozke ulice zamenjalj široki bulvcrji, križišča so se spremenila v goz-dičke semaforjev, vegaste, sive in stare stavbe, ki so čemerno spomi-njale na zadnje dni starega veka, so se umaknile modernim stolpnlcam, v kate, ih širokih oknih se ogleduje sonce. Pa ne samo v središču, tudi na periferiji rasto kot gobe po dežju nove štavbe, ki dajejo mestu mladostno podobo. Gradimo za srečnejše novo leto. Višja gospodinjska šola y Grobljah (19,700.000 dinarjev — številke so za-okrožene), višja stomatološka šola v Mariboru (53 milijonov), višja teh-niška šola v Mariboru (385 milijonov), visoka šola za telesno kulturo v Ljub-ljani (36 milijonov), fakulteta za ar-hitekturo, gradbeništvo in geodezijo — gradili bodo oddelek za gradbeni-štvo in geodezijo (321 milijonov), bio-tehniška fakulteta (171 milijonov), in-štitut za mateinatiko, fiziko in meha-niko (246 milijonov). Te dotacije za investicije bodo po-rabili v prihodftjem letu- Kot rečeno, je univerza sklenila z republiškim svetom za šolstvo tr.i pogodbe, dosti Šele ko bodo podrli odre, se bo nova fakultetna stavba lahko postavila! nove stavbe so se »šibkotokaši« odse-lili, v januarju ali februarju pa bodo vzeli slovo še študentje in profesorji iz oddelka za jaki tok. Novozgrajena stavba, kjer kljub zimi dokončujejo zadnja notranja dela, bo postala so-seda stavbi, kjer je oddelek za šib-ki tok- 2e pred prvim snegora bi se morali študentje Visoke šole za telesno kul-turo ( s pisarnami vred) preseliti v nove prostore na Kodeljevem, kajti v njej je že vse nared. Sicer pa smo rekli: govorili bomd o tem, kaj bo in ne kaj so že dozi-dali. Prav, toda povezati moramo de-la, ki so se začela že lani ali pa v letošnjem letu in bodo dobila svoj finale v novem. Republiški svet za šolstvo, ki fi-nansira vse gradnje za univerzo, vi-soke in višje šole, posebno in manj-šinsko šolstvo, je za gradnje in adap-tacije v letu 1964 že sklenil pogodbe za sledeče šole: več pa je načrtov za nove stavbe in za njihovo notranjo opremo. Kje, kdoj... Zadaj za Staro tehniko so že po-stavljeni temelji za novo poslopje gradbenikov in geodetov. V letu 1963 so porabili za načrte in dosedanjo zidavo 148 milijonov dinarjev. Celot-na investicija bo tcrjala 832 milijo-nov, za opremo pa bodo porabili pri-bližno 120 milijonov dinarjev. Ob Gradaščici raste vinogradniški in sadjarski oddelek biotehniške fa-kultete; v letošnjem letu so od pro-računske vsote že potrošili okrog 80 milijonov, ko pa bo gradnja končana, bodo za celotno gradnjo in opremo pokazali računi okrog 820 milijonov dinarjev. Inštitut za matematiko, fiziko in mehaniko so predvideli v Jamovi uli-ci, ob inštitutu Jožef štefan. Investi- cije za gradnjo in opremo bodo pre-segle milijardo dinarjev. Dokončani so tudi načrti za nov objekt strojne fakultete. Tudi tu bO-do končni stroški presegli milijardo dinarjev. Pogodba s svetom za šolstvo še ni sklenjena, verjetno pa bo v iz-datni meri pri investiranju sodelova--la tudi industrija. Do sedaj so neka-tera podjetja, ki so v neposredni po-vezavi s strojno fakulteto, že prispe-vala 15 milijonov, kar je v primerjavi z načrti malo, vendar pa je tak pri-spevek edinstven v gradnji univerzi-tetnih stavb. Sodijo, da bodo z novo-gradnjo lahko začeli že spomladi, kaj-ti odobretia je lokacija, pa tudi na-črti. Do leta 1965 bo končana fasada cen tralne tehitiške knjižnice, ki bo stala na novem Trgu revolucije. Investici,] ski program obsega zacnkrat 720 mi-ljjonov. 430 milijonov bo prispeval republiški sklad za šolstvo, ostala sredstva pa bodo prispevale gospo-darske organizacije. Dva načrta ... Podobno kot gradnjo tehniške knjiž-nice bodo finansirali izgraditev še ene stavbe za elektrotehniško fakulteto in sičer za oddelek šibkega toka. Po-trebe »Iskre« in »ELES« to gradnjo iz dneva v dan pospešujejo. Pred-stavniki teh podjetij so že izrazili pri-pravljenost sodelovati z delom inve-sticij. Sklad za šolstvo SRS tudi ne bo mogel sam finansirati gradnje nove medicinske fakultete, ki bo postala šebolj aktualna z urbanističnim na-črtom mesta, ki predvideva graditev novih bolnišnic. Oprema potrebnih laboratorijev in inštitutov sodobne medicinske fakultete ne more biti do-mena sklada, realizacija takega načr-ta bo potrebovala sredstva za take in podobne objekte tudi od drugje. V zadnjih mesecih leta 1965 bodo na svoj račun prišli tudi ekonomisti, ki si bodo s preselitvijo nekaterih re-publiških upravnih organov v Gregor-čičevi ulici pridobili te prostore in jim ne bo treba, kot je to sedanja praksa, imeti predavanj v turnusih. Prihodnje leto bo »rodilo« tudi in-štitut za kemijo. Za dokončanje študentskega rekrea-cijskega centra v Ankaranu je potreb-nih še nadaljnjih 8 milijonov dinar-jev, s čemer se bo gradnja študent-skega Ankarana po dolgih ietih tudi zaključila. Kje bomo stanovali? Tudi za stanovanja študentov so priskrbljena sredstva. Pred tremi te-dni so na vrhu enajstnadstropne stolp-nice v Ilirski ^ ulici imeli likof. Ta bo sprejela 350 Studentov, ki se bodo vselili že v začetku prihodnjega šol-skega leta. Ob tej stavbi pa bo zrasla še ena, podobna. Odobreni so gradbeni načr-ti, delo pa so bo začelo spomladi. V oktobru 1965 bo sprejela prve sta-novalce. Ko premišljajo o gradnji druge stolpnice, že govorijo o tretjem ob-jektu,, ki naj bi bil namenjen za sta-novanja študentov. Pričakujejo na-mreč, da se bo v prihodnjih dveh le-tih močno povečal pritok študentov na ljubljansko univerzo, zlasti še, ker bo to generacija mladih ljudi, ki se je rodila v zadnjih vojnih in prvih povojnih letih. Pri tem bo pbtrebna podobna akci-ja kot za gradnjo fakultetnih stavb-Zainteresirati bo treba podjetja, ki naj bi prispevala določeno vsoto za svoje štipendiste. Dosedanji prispevck okrajev pri investiranju gradenj za študentske domove (prispevek se ravna po določenem ključu), je že postal trdna oblika in vir sredstev. Prav tako je zvezna komisija za tuje študente že prispevala 60 milijo-nov dinarjev za 60 študentov, ki bodd dobili prostore v novih stolpnicah. Tendenca sedanje investicijske po-litike je, da bi v bodoče investicijski načrti za gradnjo podjetij vsebovali tudi postavko, ki naj bi označevala vlaganja sredstev za kadre. Dosedanjg analize kažejo, da vlagamo v kadre samo poldvico procenta vseh investi-cij v gospodarstvu, evpopsico povpreč-je pa znaša 3 odstotke. Tudi v Mariboru so letos začeli z graditvijo študentskega doma, ki bo stal na robu mestnega parka. Dom bo dograjen do 1. oktobra prihodnje-ga leta, v njem pa bo prostora za 180 študentov. Novost v Naselju 2e letos so mislili začeti y, graditvi-jo, pa se je zavleklo zaradi terenskih raziskav. študentsko naselje bo tako, šele poleti leta 1965 dobilo objekt, ki bo služil predvsem za telesno vzgojo, ki naj bi jo kot obvezen predmet vpeljali na vseh fakultetah za prvi letnik, pa tudi za rekreacijo študen-tov. Objekt bo nudil streho tudi druž-benirn organizacijam. Stavba bo imela dve telovadnici, ki ju bo ločil plavalni bazen, nad kate-rim bo dvorana. Temu objektu bo prizidan prostor za garderobo in ra-zne sanitarije, hkrati pa bo povezo-val s hodnikom sosednjo stavbo, v kateri bo urejena samopostrežna tr-govina (investitor je Prehrana), ta pa bo na eni strani imela brivski salon za moške in ženske, na drugi pa maj-hen bife. Nad samopostrežno bodo stanovanja uslužbencev ŠN (investira študentsko naselje). Gradnja vseh ostalih prostorov bo zahtevala 127 mi-lijonov dinarjev z opremo vred. Del sredstev bo prispevala univerza, del pa republiska, okrajna in občinska komisija za telesno kulturo. Lepši časi? Prav res, obetajo se lepši časi, saj še v nobenem letu doslej ni bilo tako * realnih načrtov za gradnjo fakultet-nih stavb, študentskih domov in re-rekreacijskih ter hkrati družahnih prostorov kot dosiej. Tako smo pre-pričani, da se bomo ob letu z vese-Ijem ozrli na vse dosežene uspehe, ko bomo ugotavljali realizacijo že zače-tih nalog in izpolnjevanje pogodb ter na^rtov. Tadej Munih TRIBUNA STRAN 5 TRI IMAPAKE Na faikulteti za strojništvo je volilo v fakultetni svet 46 o/o upravičencev. Števil-ka je porazna. Napake, ki smo jih pred tem storili, lahko posplošimo na cetotno univerzo. FO je sklical ztaor volilcev tik pred prazniki 29. novembra. Zbor je bil prelo-žen; msdtem pa so kandidatne liiste že morali vložiti, tako da je naslednjd zbor volilcev le potrdil že sprejete kandidate. Druga napaka je bila šitaka propaganda. En sam plakat je vabil na volišče. Zlasti je značilno, da ;e prvi letaik popolnoma od-povedal! Tretja hiba je dan volitev. Bile so v soboto, ko ni predavanj in mar&ikdio iztko-risti dva dni premora, da gre domov ali iz mesta. L. VUGA VEDNO SIABŠI MATERIALNI POGOJI Reformirani študij zahteva od študenta slavistike vse bolj intenziven študij, zato mu ostaja le malo časa za drugo udejstvo-vanje. To je potrdila tudi letošnja skup-gčina, na kateri so ugotovili, da se slavi-sti premalo vključujejo v kulturno živ-ljenje lilozofske fakultete. Literarni veče-ri, ki jih prirejajo na slavistiki, naj bi prerasli fakulletni okvir in naj bi jih organizirali tudi za ostale študente. Do-bro in verjetno zelo učinkovito bi bilo po> vezovanje slavistov z ostalimi študenti v gtudijske skupine, ki bi se ukvarjale s konkretnimi problemi. Tako bi lahko npr. Skupno s pedagogi in psihologi obdelali problem slovenske mladinske dramatike ter s tem pomagali Pionirskemu odru pri njegovem delu. Prav tako se slavist seznanja na seminarjih s sodobnimi li-terarnimi ustvarjalci. Velik problem na slavistiki so tudi skripta. Prav v zadnjem času so predava-teljl na slavistiki prišli do dragocenih ugotovitev, ki bi študcntom zelo koristi-le, če bi bile objavljene. študent je vezan le na svoje zapiske, zaradi česar ne mo-re dovolj intenzivno slediti predavatelju. Skripta bi lahko ciklostirali tudi študent-Je sami, kolikor bi profesorji v to privo-lili. Študentje filozofske fakultete prejema-jo v primeri s študenti ostalih fakultet najnižje štipendije. Posledica tega je zelo slabo materialno stanje študentov, ki se kaže tudi v tem, da je 90 slušateljev fa-kultete zaprosilo za posojilo ter je 60 Od njih dobilo subvencijo. To se pravi, da tem šestdesetim študentom manjka osnovnih sredstev za njiliov obstoj. Zaradi vse večjega prometa na magi-Btrali proti Trstu, ki gre mimo filozof-ske lakultete, posiaja nemoten študij in . dojemanje snovi na tej fakulteti skoraj nemogoče. Zato je bil enoten sklep vseh slavistov, da se da občini Center predlog za pmismeritev prometa, ki naj bi čim-prej rešila vedno bolj pereč problem. M. Mate V novih prostorih šele Ieta196... Stara tehnika, hiša tehničnih znanosti, ki se prav sramežljivo skriva za oguljeni-mi tapoli, odhaja po dvaindvajsetih letih v zaslužem pokoj. Drug za drugim so jo za-puščali in se selili v nove objekte na dru-go stran ceste. Za elektriko čaka ta veseli dan samo še gradbenike. Na Mirju, prav nasproti metalurškega inštituta, raste po zamisli inž. arh. Rav-nikarja nova starvba FAGG. Žal ostane za-radi znane politike investiranja realizaci-je celotnega projekta, katerega maketo smo videli pred dvema letoma na razsta-vi na GR, le želja bodočnosti. Sedaj je v gradnji samo B-objekt. Pravijo, da praktiono ni roka dogradit-ve, ker naredijo toliko, kolikor je za te-kočs leto odobreno denarja. Vendar je ob-ljubljeno leto dograditve 1965. Gotovo pa je, cia bo ostal objekt, ki je pTOjektiran brez lastne kctlarne, neogrevan do leta 1966, ko bo priključem na omrežje mestne toplarne. M.B. 0 integraciji znotraj fakultete Biotehniška fakulteta se je v n«kaj letib razvila v obsežno ustanovo z raznovrstninn študljem po oddelkih in smereh. Samo pdfl sebi se nam ponuja vprašanje, ali ne bi bitoi mogoče glede na mnoge sorodnosti š^udija v posameznih smereb. združiti predmete, ki se predavajo po smereh sicer nekoliko raz-lično, obarvane s specifičnimi zahtevami oddelka, toda dovolj sorodno, da bi bilo mogoče marsikaj skupno prirediti. Tako bi bilo v mnogočem razbremen|eno učno oseb-je, viden pa bi bil tudi materlaJni efekt takega ukrepa. Podobno bi bilo mogoče iz-vesti med oddelki tudi za splošne predmete, kot so osnove družbenih ved aa I. stopnji In predvojaška vzgoja. V skladu s kvalitetnim razvojem študija bi bilo treba na novo ure. diti sodelovanje fakultete s tako imenovanimi zunanjimi strokovnimi sodelavci in inštituti. Z integracijo v tem smislu bi bilo na razpo» lago za znanstveno delov v okvlru fakultete mnogo več sodobnih prlpomočkov, izognill bi se dvotirnosti pri delu in opremi prosto-rov. Ve^ja kancentraclja znanstven«ga kadra bi dala tudi rezultate v LzboJjšanju znan-stvenega dela v celoti. Posebno poglavje predstavija poenotenje in poeuostavitev v administraciji (verjetno prlde bolj v poštev rešitev v okviru univer-ze). Integraclja znotraj fakultete je dolg, mnogo preudarka vreden proces, jasno p* je, da j« perspektiven. Treba ga bo torej zagrabiti resno in hkro, analizirati učne programe in predmetnike ter postopoma tudi kaj ukreniti, da bi se odstranll« subjektivn« sile, ki ta proces ovirajo. V tem pa naj se opaža zavestno delo članov Zveze komu-nistov. -iv 0DG0V0R U0 ZŠJ FAKULTETNEMU 0DB0RU ŠTUDENTOV EKONOMIJE PRIZNANJE ZA AKTIVNOST y svojem pismu uredništvu Tribune, ki je bilo iDbjavljeno v 27. številki lista, je FO ZS ekonomske fakultete zastavil UO Zš ljubljanske univerze več vpra-šanj. O pismu je razpravljalo predsed-stvo UO Zš na svoji seji dne 19. XII. 1963 in ugotovilo sledeče: Neumestno je zastavljati vprašanje o tem, ali naj Zveza študentov na neki fakulteti dela ali ne, ker je Zš organi-zacija, ki bo tem uspešneje reševala vse svoje naloge, čim bolj aktivni bodo vsi njeni člani, še posebej pa njeni predstavniški organi. To velja tudi za FOZŠ. Predsedstvo UO ZS pozitivno oce-njuje izredno skupščino Zš ekonom-ske fakultete, ki je obravnavala refor-mo visokošolskega študija na ekonom-ski fakulteti in zbor volilcev študentov ekonomije, ki je obravnaval socialno ekonomski položaj študentov in men:, da je Zveza študentov ekonomije z ve-liko mero prizadevnosti in delovne vztrajnosti pripravila vrsto tehtnih po-ročil in analiz. Predsedstvo UO Zš da-je FO in drugim študent; ckonomije, ki so sodeloval: pri akcij - h vse pri-znanje za njihovo aktivnost, ne da bi s tem ocenjevali tudi primernost po-sameznih diskusij in poročil in pra-vilnost na skupščini in na zboru volil-cev izraženih stališč. UO Zš ne razpravlja o vsaki redni ali izredni skupščini ali zboru volil-cev in o njih tudi ne daje dokondnih ocen, še posebej pa take ocene ni mo-gel dati na univerzitetni skupščini Zš ljubljanske univerze, ki je bila en dan po zboru volilcev na ekonomski fakul-teti; meni pa, da je na skupščini do-volj jasno obrazložil celotno akcijo FO Zš v svoji diskusiji predsednik Zš ekonomske fakultete. BESEDA OB SLOVESU Formalno prevzame novi univerzitetni odbor Zveze šiudentov svoje dolžnosti že takoj po izvolitvi na skupščini. V resnici pa stari študentovski predstavniki še nekaj časa uva-jajo svoje naslednlke v delo. Ob zaključiku tega vsakoletnega obdobja »uvajanja v posle« novo predsedstvo univerzitetnega odbora tudi dejansko prevzame vodstvo študentske organizacije. To leto smo se morali posloviti od vrste zelo prizadevnih tovarišev, med katerimi jih je nekaj tudi po več let preživelo skoraj ves prosti čas v hiši Zveze študen-tov na Poljanski 6: od Janeza Kocijančiča, Toneta Tomšiča, Pavleta Brgleza, Milana Ku-čana, Slavka Glinška, Andreja škrlavaja, Jožeta šušmelja, Mira Samardjije, Nejca Ko> žarja, Alenke Jelenove, Dina Pucerja, Srečka Beričiča in Mihe Petroviča. Vsetn želimo pri študiju oziroma na novih delovnih mestih veliko sreče, uspehov, vsaj toliko, kot so jih imeli pri svojem delu v Zvezi študentov. Predsedstvo UO ZŠJ se ne strinja z mnenjem FO Zš, češ da so »kiasične naloge študentske organizacije: agiti-ranje za brigade, pripravljanje različ-nih študentskih zabav, organiziranje športnih tekmovanj itd.« in da se je FO Zš z obravnavanjem reforme viso košolskega študija in socialno ekonom-skega položaja študentov odmaknil od »klasičnih« nalog študentske organiza-cije. Predsedstvo UO Zš nasprotno meni, da ti dve področji predstavljata dvoje temeljnih podrodij dela ZSJ, ki jih je ZŠJ vedno z vso resnostjo ob-ravnavala in tudi reševala. Menimo, da te trditve ni treba še posebej argu-mentirati. Vendar je res, da je FO Zš ekonom-ske fakultete pokazal pri obravnava-nju in reševanju teh vprašanj veliko mero resnosti in prizadevnosti, kar se je pokazalo tudi pri rezultatih njihove-ga dela... Res pa je tudi, da so bile po mnenju predsedstva UO ZŠJ neka-tere diskusije nepravilno zastavljene in da več stališč (centralizirano šti-pendiranje, odklonilno stališče do ka-kršnekoli oblike posojil, študij študen-tov z rednimi osebnim dohodki), izraže-nih na zboru, ni v skladu s stališči UO ZŠJ. O vseh teh stališčih pa bo UO Zš lahko dal svojo oceno šele na podlagi razprave s predstavniki Zš ekonomske fakultete. Analizo in refe-rata je UO ZS prejel takoj po zboru, ki se ga je udeležil tudi predstavnik UO ZS, medtem ko je FO Zš ekonom-ske fakultete posredoval del neoverje-nega zapisnika UO Zš šele 18. XII. 1963, torej po objavi svojega pisma uredništvu Tribune. Predsedstvo univerzitetnega odbora Kadrovska politika v mariborskem okraju TRIBUNA STRAN 4 V petek 20. decembra je bila v prcslaiih univerze letna skupščina aktiva ZK pri klubii mariborskih študentov. Prisotni^so bili tudi gostje, člani okrajnega komiteja ZK Maribor, s katerimi so ma.riiborski študentje izme-njali gledišfia o poliiiki zaposlovanja mladih kadrov, ki prihajajo z višjih šol in fakultet. Razprava je izhajala iz stališča, da se pojavlja v vrstah študcntov določena boja. zen, da po končanem študiju ne bodo dobii takšnih mest, kot jim gredo z ozirom na šofcilfo izobrazbo in pogoj« sodobne pro-izv^or?'1'". Prcdstavniki OK ZK Maribor so nav*edli rezultaio ankete, ki je pokazala, da primanj-kuj:? do lcta 1970 v okraju 2500 ljudi z viso-košolsko izobrazbo. Da bi te kaflre tudi de-jansko zag*ovi'i, bo tcrej potrebno ne samo, d^ so diplom^nti mariborskih vi";jih šol v čimvečjrm Sievilu zaposluje.jo v domačem okrnju, ampak tuil, da se štiidc-HJ', ki štu. diraio na ljublianski univerzi, vrneio pp kančaneim StudS.fu v Maribor. Prav zaradi teg?, b'i bi'o nu.mo vzdrževati trajne sike s prsMlst.T.vni*icl ja\Tiega živlienja in upravnih orT^nov ter «:eve?a pofl.iHii, ki štipendirajo gtnflcnf« l.Jub!,iR.nskih fakultet. Izkušn^e ka-ž"''o. da s« rol^rii kadri na novih doJovih mr";'ih ne ^m-Vpir*, kar j« rezultr<.+. prft-majh-nerri poMiava.nri dcla in nalog porij^^a, od-r nosov v delovnem kolektivu In svojih la$t-nlh nalog. V razgovoru so se prisotni strinjali, da s« tudi sami študentje premalo zavedajo svo-jlh obveznosti do štipenditorjev, saj so na dnevnem redu primeri, ko diplomanti fakul-tete odhajajo v službo k boljšemu ponudniku (beri: kjer je ve^ denarja!) in se raj« odlo-iijo za vračaitij* štipemdij«. Na ta način ogoljufant štlpenditor pa mora upalfi, da bo imel s sledečlm štlpendistom ve€ sreče. Zaradi teh'pojavov se v gospodarskih organi-zadjah uveUjavlja težnja po štipmdiranju članov kpsko povpreč-je pa znaša 3 odstotke. Tudi v Mariboru so letos začeli z graditvijo študentskega doma, ki bo stal na robu mestnega parka. Dom bo dograjen do 1. oktobra prihodnje-ga leta, v njem pa bo prostora za 180 študentov. Novost v Naselju že letos so mislili začeti ^ graditvi-jo, pa se je zavleklo zaradi terenskih raziskav. študentsko naselje bo tako šele poleti leta 1965 dobilo objekt.ki bo služil predvsem za telesno vzgojo, ki naj bi jo kot obvezen predmet vpeljali na vseh fakultetah za prvi letnik, pa tudi za rekreacijo študen-tov. Objekt bo nudil streho tudi druž-benim organizacijam. Stavba bo imela dve telovadnici, ki ju bo ločil plavalni bazen, nad kate-rim bo dvorana. Temu objektu bo prizidan prostor za garderobo in ra-zne samtarije, hkrati pa bo povezo-val s hodmkom sosednjo stavbo, v kateri bo urejena samopostrežna tr-govina (investitor je Prehrana), ta pa bo na eni strani imela brivski salon za moške in ženske, na drugi pa maj-hen bife. Nad samopostrežno bodo stanovanja uslužbencev ŠN (investira študentsko naselje). Gradnja vseh ostalih prostorov bo zahtevala 127 mi-lijonov dinarjev z opremo vred. Del sredstev bo prispevala univerza, del pa republiska, okrajna in občinska komisija za telesno kulturo. Lepši časi? Prav res, obetajo se lepši časi, saj še v nobenera letu doslej ni bilo tako ^ realnih načrtov za gradnjo fakultet-nih stavb, študentskih domov in re-rekreacijskih ter hkrati družabnih prostorov kot doslej. Tako smo pre-pričani, da se bomo ob letu z vese-ljem ozrli na vse dosežene uspehe, ko bomo ugotavljali realizacijo že zače-tih nalog in izpolnjevanje pogodb ter na^rtov. Tadej Munih TRIBUNA STRAN 5 Hočemo doseči cilj Študij na mariboskih višjih šolah tra-ja saimo dve leti in pojaivlja se pirobdem, kako v tem raizdabju pritegniti studmte k čim večjemu issvemštudijskemu delova-nju. Vsekakor je edeai izmed poglavitnih vzrokov, ki vpliva na študij in posebno na izvenštudijsko udejstvovanje, slabo materialno stanje študemtov, ker poirabi študent svoj prosti čas za delo, da si s tem zagotovi sredstva, ki jih nujno po-trebuje. Od takšnega študenta težje pri-čakujemo, da bi se kje resnično aktivno udejstvo Lil. Že tri leta pa išč&mo pri-merno obliko dela idajno-vzgojne kami-sije, vendar je še nismo našli. Vsekakor bi bila najprimernejša oblika debatnih skupin, vendar je na nekaterih šolah re-sen pirobleim vprašanje prostorov. Predavanja v okviru dela idejno-vagoj-ne komisije že dalj časa neprtmerina, ker so na njih študentje v glavnam pasivni. Letos so uvedli dve novi metodi dela in sicer marksistične tribune in svobodme katedre. Na marksisfcičnih tribunah po-slušajo študentje v glavnem predavanja o aktualnih političnih dogodkih, na svo-bodnih katedrah pa še izven rednih pre-davanj izpapolnjujejo svoje znanje. Ven-dar je bilo teh predavanj fdokaj malo, 5e-prav ima vsaka šola svoj načrt dela. V večini primerov ti načrti niso izpolnje-ni. 2elja idejno-vzgojne komisije je, da bi študente' pritegnila k čim večjemu aktivnemu sodelovanju in kot obliko takš-nega dela iinajo v načrtu ustanovitev ne-kaikšnih debatnih skupira, kjer bi študent-je spaznavali podrobnejše probleme svo-je stroke in analizirali dnevne politične dogodike. ŽELJA: DIPLOMA PRVE STOPNJE SONJA VIDIC je študentka višje agro-nomske šole, oddelka za sadjarsko vino-gradniško smer. Stara je 21 let. — Kdo te je navdušil za ta študij? — Najbolj okolje, v katerem sem pre-tivela vsa dosedanja leta. Donia sem iz Slovenskih goric, kjer se ljudje bavijo iz-ključno s kmetijstvom. 2e v otroških le-tih sem z velikim zanimanjem spremlja-la vse spremembe v krnetijstvu in je morda vse to »krivo«, da -sem si izba-la ta študij. — Kaj ti v Mariboru ne ugaja in kaj najbolj pogrešaš? — Mesto Maribor mi je zelo všeč, po-rrešam pa klubske prostore in študen-fovske prireditve. Mislim, da je negodo-vanje študentov upravičeno in da se v mnogih primerih kljub dvoletnemu študi-Ju nekateri študentje med seboj niti ne poznajo. — Kaj misliš o študentskem zakonu? — Ni dvoma, da zakon zavira študij in Earadi tega nisem navdušena zanj. Za-kon kot tak zahteva solidno materialno osnovo, ki je pa študent ne zmore. Mi-slim, da je potrebno najprej dokončati Študij, imeti službo in šele potem pride, Vsaj pri meni, na vrsto poroka. — Kaj storiš, če si izredno slabe volje? — V trenutkih slabega razpoloženja sem najra,je sama in mnogo razmišljam o pre-teklosti. — S katerim filmskim igralcem imaš »ljubezen«? — Na to vprašanje bi ti lahko odgo-rorila, če bi bila še srednješolka. Sedaj je drugače... — Si pristaš resne ali zabavne glasbe? — Kakor večina mladih sem pristaš za-bavne glasbe in to predvsem novejših popevk. — Bi nastopila na poskusnem filmskem snemanju, če bi se ti ponudila prUož-nost? — Cudno vprašanje. Najbrž ne, vendar tega ne zapiši, saj veš, lahko ... — Kje boš silvestrovala? — Najbrž bom novo leto pričakala kar v Mariboru in to v družbi šolskih kole-gcv. — In največja želja za novo leto? — Da bi do konca leta 1964 diplami-rala. Z glavo med rameni v hladen zimsKi aan l\lilivoj Raič pefdesetletnik Ko sta se pred nekaj dnevi sre-čala Abraham in direktor višje teh-niške šole v Mariboru Milivoj Raič, je bil Abraham vldeti mnogo mlaj-ji, kot bi mu prisodili za njegova leta. Tako mladosten in tako svež je namreč še jubilant. Pred petdesetimi leti se je zavednemu Sloveaiou v Mostarju rodil sin. Pedagoška usmerjenost očeta očividno dečku sprva nd prijala, saj se je po gimnazijskem šola-ngu v Celjjj in ljubljani odločil za tehniko. Vpisal se je na tehniško fakuJteto (gradbe-ni oddelek) v Ljubljani. Ko je leta 1939 diplomiral, se je po kCHičani vojaski obvez-nosti zaposlil v Mariboru, v tedanji »Sploš-ni« in sedanji »Metalni«. Med okupacijo je nekaj časa nearganizirano, nato pa orga-nizirano pomagal v boju proti akupatorju; ko je bil asuaniljen, so ga premestili v Nem-oijo, ko pa je bil maja 1944 izdan, so ga odipeljali v taborišče Dachau. Po vojni se je zaposlil ponovno v Me-talni, kjer je bil do-leta 1961, ko je prev-zel direktarsiko mesto na VTš. Med tem časom pa je bil fcri leta v Bayreuthu kot delegat Ingre. Leta 1961 je postal direktor višje tehni-ške šole v Mariboru iin kakor tudi sam pravi, dolgoletne izkušnje v pfaksi obo-gatene s teo.rijo izredno mnogo kcristijo pri oblikovanju bodočega stroikovnijaka. MairiborsJki študentje rrra želimo še mno-go uspehov v njegovem življenju. PRED SKUPŠČINO ZVEZE ŠTUDENTOV NA MARI30RSKEH VŠSGKOŠOLSKIH ZAVODIH Samoupravna in izvenštudijska dejavnost V piret&klem tednu so na vseh šolah mariborskih visokošolskih zavodov zaklju-6ili z skupščinarni zveze študentov. Sko-raj povsod so se amejili na obravnavanje samoupraivljanja in na izvemštudijsike de-javnosti študentov (ponekod tudi na eko nomsfco socialne problame). Kakor je vi-deti, se bodo tudi na skupšoini zveae štu-dentov mariborskih visokošolskih zavodov v glavneim uikvarjald le z tema dveima vpra-šanjama. Skuipščina bo predvidoma v sredini ja-nuarja. V razpravo bo treba pritegniti oim širši krog študemtov, pa tudi snov je pripravlijena dokaj dobro. Samouip.ravljainje na maribarslkih višjih šolah še ni zaživelo v pravi mari. Sveti let-nikov so sicer že nekioliko zaž.iveli, njiho-ve pristojnosti so dokaj širofee, veaidar pa doslej še niso bile izkoriščene vse mož-nosti, ki jih nudi nov način samotiiprav- Ijanja. Pri tem je še posetoej zamimivo, kako se je v enakopravniih odnasih odlo-čanja v samoupravnih organih obliikoval odnos štud©ntip.rQfesor. študijske skupdne bodo organ samouprav-ljanja raabremenile in bodo vkLjučevale skupino ljudi, ki so tematiki, ki jo bodo obravnavali, zares bliizu. Pojavlja se tudi vprašanje ločenega obrav-navanja določeme tematike; dasl&j so nam-reč nekatera vprašanja reševali kar na več forumih. Samoupravljanje bodo na letošnji skup-ščina skušali prikazati tudi v luči študij-skih uspehov. V organih samoupravljanja namreč razglabljajo tudi o študijskih programih na posameaniih šolah. Seveda se uprave šol zelo zainimajo in pričakuje-jo pozitivne rezultate. Druga tematika, ki jo bodo obrarraavali, je izvenštudijska dejavnost mariborskih študentov. Maribor z ustanovitvijo višjih šol ni v družbenem in družabnem življe-nju pridobil skorajda ničesar. Zveza študentov je pripravila več šport-nih srečanj, v letošiiji zimi pa bodo pri-redili smučarske tečaje. Na združeaiju je nastavljen celo redni profesor za telesno vzgojo. Dosedanje izkušnje pri ,pri-rejam,ju pre-davanj, plesav in kulturnih prireditev so pokazale, da sicer ni težav z organizacijo. Najti bi bilo treba le primeren čas, ki bi ustrezal študentom, raztresenim po vsem mestinem in okoliškem podiročju. Pogoji za ustanovitev ŠKUD sicer obstajajo, ia bi prav gotovo naleteli pri odgovornih druž-benih organih na raaiimevanje. Treba je le še vzbuditi zanimanje v širšeim obsegu. Združenje mariborskih visokošolskih zavodov je pred nedavnim nabavilo tele-vizor, ki ga bodo prihodoje leto narne-stili v študentskem domu, trenutno pa je v domu sredmje kmetijske šole. V gostinskih lokalih s televizorji bo ostala za s&daj ista slika: tri četrtine gostov so študentje, ki ob kozarcu mineral-ne vode spremiljajo teSevizajski spored. M. MAKSIMOVIC TRIBUNA STRAN 6 SKUPŠČINA NA VPŠ V MARIBORU Delo organizirati naortno Pretekli teden je bila na višji pravni šoli v Mariboru tretja redna skupšči-na zveze študentov VPŠ. Skupščini so prisostvovali direktor šole, France Venturini, profesorji, predstavnica zve-ze študentov Ijubljanske pravne fakul-lete in predstavniki drugih mariborskih višjih šol. U uvodu je predsednik zvezc študen-tov na višji pravni šoli, Jože Vunderl, v referatu analiziral delo komisij, ki delujejo na šoli, ideološke, st)cialno ekonomske, študijske, kulturno pro-svetne in športne komisije. Dejal je, da bi dosedanji način dela študentske organizaci,ie omogočil še večje uspehe, če bi le bilto delo organizirano načrtno in če bi bili vsi člani komisij pri oprav l.janju zadanih naiog dovolj resni. študentska organizacija VPS je nave-zala tesne stike s študentskinii orga-nizactjami drugih pravnih fakultet, po-sebno še s študentsko organj^acijo pravne fakultete v LJubljani, s katero tudi sicer tesno sodelujejo. Sl«dila je živahna razprava, v ka-teri s'o udeleženci plcnuma govorili o raznih študentskih problemih, o šti-pendijah, subvencijah, kreditiranju ter o težavah študija samega. Zlasti so se zavzemali za uvajanje kreditiranja. Ta način pomoči študen-tom bi zelo ugodno vplival na njihov študijski uspeh, saj b5 .ph vzpodbujal k čim večji prizadevnosti. B. M. Prve diplome naVSŠ Pretekli teden so imedi na vlšji sto-matološki šoli v Mariboru majhno sve-čanost. Na ta dan so namreč v velifei razpravni dvorani mariborskega sodišča podeli'li 'diplome prvittn diplomantom viš-je stomatološke šole. DosJej je diptomdralo dvanajst študen-tov: dva sta študirala izredno, deset pa redno. Večina diplomanitov se bo takoj tudi zaposlila, le trije med n^imi pa bo-do nadaljevali študij druge stopnje v Ljubljam. Diplomanti, ki se bodo zapo-slili, so imeli štdpendije ustanov in pod-jetij mariborskega akraja. obveznosti do štipenditorjev pa jrih bo poklicala v služ-be na podeželju. B. M. PREDSTOJNIK ZDRUŽENJA MVZ PROF. VLADIMfR BRAČIČ Za dejansko reformo študija Stara in utrjena navada je že, da praznujemo prestop v novo leto ve-selo, da si znanci in nepoznani segajo v roke in šelijo drug drugemu srečo in zadovoljstvo. Prav tako pa je po-stalo že tradicionalno, da ob zaključku leta kritično pogledamo nazaj in ugo-tovimo vsak za sebe in skupaj, koliko je bilo minulo leto uspešno, koliko so se ndm uresničile želje in kako smo realizirali osebne pa tudi splošno-druž-bene načrte. Ob teh ugotovitvah snuje* mo nove načrte, najpogosteje s trdnim sklepom, da jih bomo izvršili. Zato ne zamerite, dragi študentje, da se bom ob tej priložnosti poslužil te stare in lepe navade. Za letošnje obdobje prehoda iz sta-rega v novo leto je posebno karakte-ristično, da se v naši javnosti vedno bolj utrjuje sposnanje, da so sposobni strokovnjaki odločujoč faktor nasega nadaljnjega razvoja. Ta misel lomi za-starele mojstrsko-cehovske poglede na strokovne kadre in poraja zavest o nujni ~potrebi po hitrejšem in kvalitet-nejšem šolanju takšnih Ijudi. Ob tem spoznanju se naša druzbena skupnost že ¦hekaj let trudi ustvariti takšne sploš-ne in materialne pogoje, ki naj omogo-čijo pridobiti strokovno znanje čim večjemu številu sposobnih državljanov. Ta skrb je našla svoj odraz med dru-gim tudi v reformi visokošolskega štu-dija, razširitvi mreže visokošolskih ustanov in povečanju njihovih kapad-tet, uvedbi izrednega študija, boljši materialni oskrbi visokošolskih zavo-dov itd. Ob teh ugotovitvah se samo vsiljuje vprašanje, kakšen je bil v teh prizade-vanjih delež naše študentske mladine Odgovoril bom z nekaterimi stahstič-nimi podatki. V jeseni leta 1961 se je vpisalo na 9 fakultet Ijubljanske uni-verze 2839 rednih študentov — novin-. cev. Od teh je izpolnilo pogoje za vpis v II. letnik in se tudi vpisalo samo 1358 ah 47,8%. Na 6 mariborskih viso-košolskih zavodov se je istočasno vpi-salo 559 rednih študentov-novincev, po-goje za vpis v II. letnik pa jih je izpol-, nilo le 368 ali 65»/0 (Leto pozneje je na istih zavodih izpolnilo pogoje za II. letnik samo 51%.) V enem letii po zaključnem semestru je diplomiralo 17,8 % absolventov, medtem ko jih kar 34 % potrebuje do diplome več kot tri leta. Podobnih podatkov bi lahko iz statistike nabral še več, vendar sodim, da že ti govorijo tako prepričljivo, da je komentar povsem odveč. Ocenite na osnovi podatkov sami, ali je študent-ska mladina ktjub določenim objekiii" nim težavam, ki so negativno vplivale na študijske uspehe, v boju za strokov-ni kader izpolnila svojo dolžnost. SO' dim, da bi v današnjem času moral po-stati za našega štndenta odnos do štu-dija merilo njegove patriotične zavesii in predanosti stvari socializma. Posebno mnogo je bilo v zadnjem ča-su razprav o stopnjevanju visoko.iol-skega študija in profilu strokovnjaka I. stopnje — višjega strokovnjaka prak-tika, ki ga pozna in ceni ves tehnično visoko razviti svet. V teh razpravah sem vedno pogrešal jasnejših in odioč-nejših stališč študentov samih. Inver-zija in stopenjski študij nisia savia sebi namen, niti jih ne uvajamo zaradi mode, temveč bi naj dala praktične re-zultate, to je primerno število dlplo-mantov I. stopnje, ki bi odšli v prakso. Samo na ta način bomo ustvarili pra-vilno in družbeno koristno razmerje med posameznimi stopnjami strokovmh profilov. Sodim, da je bilo o tem med Uudenti premalo stvarnih razprav s progresivnimi stališči, zato pa so mno-gi podlegli vplivu konservativnih miš-Ijenj, kakršna so se najvulgarneje ma-nifestirala v znanem pismu študenlov medicine, pa tudi v izredno nizkem ste-vilu tistih, ki so po zaključnem študijv I. stopnje fakultet odšli na delovna me-sta v podjetja, zavode in ustanove. Boj za dejansko reformo visokošolskega študija bi maral postati ena osnovnih nalog študenske organizacije. Ne želim, da bi iz povedanega kdo zaključil, da dajem delu študentske mladine slabo oceno. še zdaleč ne! Me-nim, da je bilo narejenega mnngo pozi-tivnega in da so često slabi viaterialni pogoji zavirali delo. Nedvomno je res, da bo morala naša druzbena skupnost prav tem materialnim pogojem (pri-merna in cenena stanovanja, zadoslna prehrana, število in višina štipendij, prostori za kulturno udejstvovanje iir razvedrilo) posvetiti več pozornostU saj bo ureditev teh vprašanj sama po sebi vplivala na boljse študijske uspehe in tako tudi na kvaliteto bodočih stro-kovnjakov. Prepričan, da bomo v prihajajočern novem letu uspešno reševali in rešili mnoge od nakazanih problemov, želim vsem študentkam in študentom sloven-skih visokošolskih zavodov radoslno praznovanje novoletnih praznikov, v novem letu pa mnogo osebnega zado-voljstva in boljših študijskih uspehov. PRAZNOVALI BOMO, VSI BOMO PRAZNOVALI. NISMO RAZVAJEN!, A KADAR PRIDE NAŠ DAN, POTEM SMO ZAGOTCVO VESELI. KDO Bl CSTAJAL TURG8EN, ČE ZATRDNO VEr DA SE TAKŠNO RAZPO-LOŽENJE OBRESTUJE S SGIZAMI? MED NJIMA, SREČNIM IN PO-TRTIM, JE NAJKRAJŠA POT DO SOLZA. Ulice bodo bele, drugače si skoraj ne moremo zamišljati teh lepih zim-skih noči. In razposlali bomo vabila in čestitke, pripravili bomo jedi in pi-jače, nekdo bo morda zares privlekel tudi orkester. Tako mora biti. Edina stvar, ki jo radi posnemamo od rodi-teljev. V lokalih sicer ni prostora %a nas, ker so nam »gospodje in gospe« za visoke vsote odkupili sleherni pro-stor, zadovoljni pa bomo doma, kjer je vse tako po domače. šli bi na Po-horje, pa je tako polno, tako živo, ta-ko srečno, da bi se morali z našimi skromnimi možnostmi poskriti. Kdor nima doma in kdor je tako in tako navajen improvizirati vsakovrst-ne predstave o lepem in tisti, ki nikoli ne ve, kam bi ob dolgih zimskih veče-rih zavlekel svoje dolgočasje, mu predlagam, da se sprehodi na starega leta dan po mestu in ko bo priprav-Ijen, naj zavije v improviziran študent-ski klub. Tam bo lepo, že zaradi tega, ker smo tako dolgo čakali na streho nad glavo, na prostor ob sebi in na veselje in optimizem v sebi. Naj mi nihče ne zameri, da-sem v svoji goreč-nosti prehitel dejstva za nekaj drago-cenih let in sem vam v sanjah zgradil solidne prostore za vaše družabno živ-ljenje, v njih pa priredil VELIKO ŠTUDENTSKO SILVESTROVANJE. V ta namen bomo dekorirali samo dve dvorani, kajti tretja služi trenutno kot razstavni p-rostor študentov likov-nikov. Toda kljub temu pričakujemo, da bomo ustvarili prijetno vzdušje, ka-kršno je potrebno ljudem, ki skozi vse leto preživljajo določene duševne na-pore. In ko bomo tam? Komaj bi mogel človek razločiti glasove iz množice, ki bo vpila na zdravje in dvigala kozarce in ki bo v sekundah teme vzvalovila notranje razkošje, ki se rodi samo v velikih in srečnih trenutkih. Mladi si mislimo kar nenadoma, da smo že sto-rili veliko stvar, če smo obdarovali dekle in ga v mraku poljubili. Ampak to še ne zadostuje za pravo hvalež-nost. Obdarovati je treba trikrat in večkrat, da bi lahko enkrat poželi sa-dove. Tedaj pa se žanje. Tam v kotu je najmanj dvajset obra-zov, ki sem jih vse dni videval na ce- sti. Na drugi strani jih je sedemindvaj-set, potem petdeset in sto. Tisoč mla-dih, ki smo včeraj odložili knjige, pohi-teli na pošto ali v hranilnico z lepimi upi, ki smo se prerivali po avtobusih in vlakih, da bi odšli ali kmalu pri-šli. — Sedaj smo prav vsi spremenje-ni. Poglej fanta, ki je vsak dan bledel nad knjigo, kako mu kri bije v obraz! Mislil sem, da bo ovenel od zatohlih učilnic in knjižnic, sedaj pa je vzcve-tel. Peter je pozabil na svojo premraže-no sobo. želim, da vsaj za hip preneha tožiti in fantazirati. Kdo bo poslušal tiste zgodbe o prijetnem in lepem, o toplem domu, ki ga nikoli ni imel? Sedaj prav tako ne želira slišati nje-govih besed: »Drugi, ki so situirani, bodo začeli s tem, s čimer bora jaz umrl...« V drugem kotu je Branko, vesel, obdan z dekleti. Okrog vratu ima obe-šen rdeč papirnat trak. Kdo ve, katera mu ga je »podarila«? Njemu je lažje kot drugim ljudem, bi dejal Majakov-ski... On ima avto, sede za volan in pelje svoj ženski privesek. Poznam tudi njega in njo, toda no-coj sta vsaksebi, v dveh diagonalnih kotih. Mesec je od tega> kar sta se razšla, samo trije so minili, odkar sta se spoznala. Vztrajno trdita, da nista za skupaj, toda drug brez drugega tudi ne moreta. Oba dušita solze. Fant in dekle, ne zgubljajta časa. Srce ni ka-men in kri ni voda. Pišta še vedno jemlje vsako stvar preveč resno. Ta presneti prekmurski fant'je sila pameten, a razveseliti ga ne moreš, če mu ne obljubiš, da ga boš potem »vsaj malo« poslušal. Ta ni tak, kot so ostali njegovi rojaki, ki se radi razveselijo in nikoli ne zatajijo svoje govorice, ne matere in ne skrom-ne kmečke hišice, ki je za njih najlepši domek na svetu. Pišta govori o prido-bitništvujn materialni ločnici. »O kom govori, o študentih?« Da, o kom drugem bi govoril. Go-vori o tistih izjemah, ki pozno v noči trošijo luč in oči, ki najbolj neugnano zmrzujejo po sobah in parkih. Go-, vori tudi o porajajočih se pesnikih današnjega časa, ki pišejo prošnje za štipendije in za službe; po dvajset, po trideset, vztrajnejši tudi po petdeset. Pišta včasih zadene resnico. Pravi, da smo si ljudje različni po obrazih pa tudi po možnostih. Toda danes je bolje, kot je bilo vče-raj in slabše, kot bi naj bilo jutri. Ce ne bi bilo ščegetajočega upanja, potem nikoli ne bi bilo pesnikov. Peter bo nocoj našel dekle, ki mu bo pomagalo ustvariti topli dom, Branko bo sedel za volan, Ireni bo ozdravelo srce, ker je še mlada, Pišta pa tako ali tako ne bo nikoli odnehal, četudi bi mu izpolnili polovico želja. Kajti prišel bo zagotovo trenutek, ko se bo nekdo skrivoma splazil do stikala, gledal na uro, namignil orke-stru, potem pa... Mar kdo v tem tre-nutku pomisli na karkoli? Oziroma ča Gaz je ozka in edina... Foto: Novšak misli? Vsakdo se potrudi, da bi pognal pomisli, kakšno obliko imajo njegove vsako skrb čira globlje k vragu in da bi vsaj tisti trenutek teme prebil omo-tično. Saj vemo, da se bo luč itak prl-žgala in da bomo zopet odšli z nekimi morečimi načrti v naslednje leto. In tedaj? Ne bo nič drugače, kot je od pamtiveka. Preden bomo posamično zapustili prizorišče našega velikega študentske-ga silvestrovanja, bi rad vsakemu za-želel: »K vragu prevelike skrbi! Vsaj za dva dni.« Martin Prasnicki TRIBUNA STRAN Z Cesarjeva nova absfraktnost Lirika Izidorja Hvalice Odločil sem se, da postanem moderen, na>preden, Skratka — abstrahist. Pri tem pa me je zmolilo moje otročje nagnenje k pravljicam. Bil )e narnreč nekoč neki Andersen, ki je napisal neko sila »hecno« sivar o nagem cesarju: Pripoveduje, da je živel cesar, ki je na vsak način hotel biti napreden, zato si je vsak dan omislil novo obleko. Klevetanje! Ko je naposled cbnosil ze vse mo-goče kroje in vzorce vn ko so jih za njim obnosili tudi vsi ministri, ni imel več kaj obleči. Državi je še grozila nevarnast, da postane zaostala. Tedaj so se v cesarstvu pojavili cigani (tako nepravljicne osebe!) in razglasili, da znajo tkati obleke, kakršnih še nihče ni nosil. Te obleke so abstraktne obleke in jih morejo videti le Ijud-fe, ki so vsaj malo povprečnejši od normdle. Cigane so nemudoma podružbili in cesarstvo si je zagotovilo domovinsko pravico nad abstraktnimi oble-kami. Cigani so tkali in se gostili, ministri so se že na-sploh gostiti, še posebej pa občudovali — kajti mini-šter vse opazi in še -več razume. Minister za politiko in ekonomijo ter za oboje skupaj in obratno je celo trdil, da vidi tudi tisto, kar nihče drug ne vidi. Nakar je mi-nister za varnost državljanov in držaue še posebej »za pnmojduš« zagotavljal, da vidi isto — kaj, to pa je dr-iauna tafnast. Potem so nastali nesporazumi v noiranji politiki cesarstva. Cigani pa so tkali in ziveli kakor lo-ierija, kajti: \Vse za pamet in novo obleko! Končno je napočil zgodovinski trenutek! Dan ab-straktne obleke so rdeče zapisali v Koledar dnevov, ki je bil v tako zaslužni državi že skoraj popolnoma rdeč, ki postal je državnl praznik. Na Trgu abstraktne obleke 80 mu postavili spomenik, ki je veljal spričo visoke valute samo dve rmlijairdi. Kiparju, ki je napravil načrt zanj, pa so postavili spomenik, ki je veljal le dva mili-fona manj. Nato so priredili zabave ad hoc, Ijudska ra-jatija za podeželje s pipci, krokarije intimnejših kolek-tlvov in sproščevalne vaje celotnih kolektivov. Kot višek veselja so pripravili še popolnoma neobvezno proslavo vobče, ki naj bi se je udelezili vsi državljani, s slavnost-nim sprevodom. Pri tej priliki naj bi vsi državijani do bili na vpogled novo obleko in možnost za konstruktiv-iio kritiko. Zadonela je himna in obleka na cesarju se je pripe-liaia v špalir. Takoj so vsi opazili, da je abstraktna pbleka. PozdravUe so jo navdušene ovacije, izraz globo-koumne pronicavosti Ijudskega duha in inteltgence mno-Hc. Vzklikov navdušenja in vdanosti niso mogli ustaviti niiti v ta namen vsepovsod nameščeni organi državne varnosti. Ljudstvo je slavilo napredek, ker ga je spo-znalo in razumelo v svoji nadpoprečni pameti. Tudi fih ni bilo malo, ki so trdili — seveda med štirimi očmi in med nama — da na obleki tudi oni vidijo to, kar sta videla oba ministra, ki sta opazila tudi tisto, kar nihče drug ne vidi. Izjava je bila namreč v dnevnem tisku. Bil pa je ondi neki paglavec, slabo vzgojen, ki je v nafsvetejšem trenutku sprevoda na ves glas nekonstruk-tivno zatulil: — Mama, cesar je nag! Nespodobnost pa taka! Kritikarstrstvo in bebavost! $eveda je takoj padlo po njem, kakor se spodobi. Bati-iie so bile izdatne, kajti paglavec nikoli več v življenju ni umrl zaradi prepričanja. Neodgovorno mater pa so hemudoma po uradni poti predali na Zavad za sumljive predmete. Vsi državljani so čutili globoko žalitev svoje pietete do napredka. Ko se je sprevod pribUžal krajv,, je blla že skoraj noč. Tedaj je cesarja oblila knrja polt. Pobegnil je wacijam množice ter se končno odločil. da je zan nag. Ker je obleka odškt, so bili na vrsti cigani. Množica $i jih je dala na roke ter jih nasila na Trg abstraktne obleke. Tu šele se je manijestirala vseobču zavest, da umetnost ni le domena phvilegiranih, temveč tudi ciga-nov, ki so z današnjim dnem opravičili zaupanje Ijnd-skih množic. Napočila je minuta, ko je imel cesar spregovoriti vse-mu cesarstvu v svojem večernem govoru. Oglasil se je $ hripavim grlom. Podal je le izjavo, da si priznajmo tiagoto in da se je prehladil. Odslej ho treba prenehati s tako prakso. Ljudstvo pa ie pozval, naj v skladu s svojimi načeli in stremljenji ravno s cigani. če cesar sam provocira, to ni provokacija — ndri te-daj po goljufih ciganskih! Cigani na rokah so se spremenili v cigane pod noga-mi in množica jih je steptala v sončni prah. Ko pa se je ta nesrečna pravljica Le končala, je pri-šel nekdo, ki je dejal, da mora imeti srečen konec. Predlagal je, da ciganom postavijo vsakemu po en spo-menik. Množica mu je za ta predlog postavila mavzolej, ciganom pa abstraktne. kipe. Kljirb srečnemu koncu je zadeva popolnoma neprav-Ijična. Kdo je že videl nastopati cigane razen v resnič-nih zgodbah in zgodovini — ali kadar se sosedje to&ijo zaradi žaljenja časti? Poleg tega pa je cigan — drušbeno vzeto — lah-ko tudi grdo obrekommje. Nadalje si )z težko zamisliti državljane, ki ne opa-zijo, da je cesar nag, če jim. ministri parečejo, da je cblečen. To so lahko sarno pravljični državljani, ki naj-trš niti cesarične ne bi videli gole, če bi ji predlagali, da nosi abstraktno obleko. Vsi, ki trpe so nikoli uzrle). Izidor Hvalica Zorenje v poletju 1963 Beseda je sprta, boleča, sbrivnostnim sanjam v svetišču vila roke v kletev. Nemirno vsak dan počasi prihaja v večer z neizlito strastjo. Iz ust izbit šepet. srh v dlaneh in obnemogel vonj darovanega semenja. V polmraku dlan in bolečina v trudnih stegnih ponujata toplino sreče, ki mi iakrat bila je le v svetišču mojih brez ubita, lepa vraža darovanja. Ostal sem x golobi in starim vodnjakom v hladnih očeh dne z dolgimi rokami strahu in gladkimi hrbti jezer. V sencah besed so jutra včerajšnjih dni ostala rojstva, skrbi, smeh, kri in sirota. Ljndje med kamni šepeiajo o bolečini temnih rož in o skrivnostnem grehu. Zorenje v jeseni 1963 Med svetiščem boga in razkošno dlanjo gozdov cigan bo ukradel konja zanj in zame, da v zemlji slehernega dne, bogatih grobišč in cipres iest novega dne. V bolesti bolna žival prisesana na prsi zerrilje. V prsih izsušena žeja preteklih dni in v preteklih dneh umirajoča mati. Prebujeno oko na dnu obzorja soM k obalam jadra. Kradljive mreže v rokah sinov so napolnile težke trebuhe čolnov. Sinovi so izpljunili marsikatero kletev v mastno morje, da bi jim bogovi ohranili mater, da bi lahko v očeh objemala trebuhe čolnov, da bi jim okdtila neveste in s hromo dlanjo božala vnuke, da bi z besedo — s smrtjo gavorila o qčetu, o praznih trebuhih čolnov, o lačnih ustlh, prisesanih na prsi zemlje. Herman Vogel Bršljan Nikoli ga nisem pobožal. Ne. občutil. Ne slišal njegove neme tišine. Ne vem, kje hoče vso zemljo za svoje lasuljaste zile. Ne vem, kje je s svojimi zelenimi poljubi vsilil drevesu smrt, kje so njegove oglate dlani v objemih zvenele uspavanko bližnjemu in mu za hrbtom po kosih izmikale dan. Dan rastja. Vem: zdaj so tvoje dlani objele skalo. Vem: zdaj boš skali razirgal obraz, ker Ijubiš brazde in prah, ker ne moreš živeti ob mrtvem. Ne moreš povedati skali, da so tvoji prsti volnasti in telo vitko. Bršljan vioj, vseh skal ne boš zgrizel. Bršljm moj, našel te bom. Skozi kamen ti bom daroval roko. V bfazde bom natočil hrvi, d% ne bodo zijale zastotij. Bršljan mo), pa ne bom ostal. Za tabo nekje je senčnati grič. Tam bom tolažil zlato jagnje in mu poiskal mater, ki je umrla od preobilnega mleka. Vem, da boš prirastel za mano. TRIBUNA STRAN 8 in Hermana Vogla Kdaj dobimo novo AG? Stiska s prostori na ljubljanski Aka-demiji za glasbo je problem že dolga leta. Ze pred vojno so bili pripravljeni načrti za novo poslopje, toda vojna vi-hra je stvar potisnila v pozabo. V po-vojnem obdobju, ko se je število štu-dentov AG povzpelo čez 200, si je uprava akademije ves čas prizadevala, da bi vzbudila zanimanje za njihove težave, ki so danes prav nemogoče. O tem morda le to, da pride na vsake-ga študenta 1 (en) kvadratni meter površine učnih prostorov, medtem ko je norma 17 kvadratnih metrov! Vse do letos ni bilo odmeva na nji-hove prošnje. Občina Ljubljana-Center jim je zdaj odobrila makrolokacijo na kompleksu ob tovarni šumi, ki je do-ločen za rušenje. Skrajni čas je, da upravni odbor sklada za šolstvo SR Slovenije pomisli tudi na Akademijo ža glasbo, saj v se-danjih pogojih brez dvoma trpi kvali-teta študija, s tem pa tudi nadaljnji napredek tega našega vodilnega glas-benega zavoda. IGY CLOSA i\ vendar - MNOŽIČNOST Razgovor z novim predsednikom kul-'tume komisije prl unirverzitetnem odbo-ru Mabjažem škarabotom^ nam je odkril načrte komisije za dslo' v prihodnjem l^tu. Najiprej pogled na akvirni program de-la * komisije, ki se leto za letom spremi-mja le v tolako, da ga sestavljajo drugi Ijudje: »Komisija bo v letošnjem letu povezo-vala deilo kultuimihi krožkov in posamez-nih skupin pri faikultetah in pokrajiin-sMh kliubih, skušala usm&rj&ti pragram ŠKUD Akademilk ter preko svojih komi-stj organizarala čim večje števdlo pred-stavi in pnreditev za študente.« Za temi vrsticami se skrivajo velike možnosti za dejavmast komisije in, kar je še pomembnejše, za vkijučevanje 6im večjega števila študentov v kultumo živ-Ijeraje. Vendar je od organlzacijsfcih pri-jemov odvisno, kakšne rezultate bomo ugotavljali oto koncu leta, ko bo treba po-diati obračun. Ti prijemi v pretekliJi ne-kaj letih niso bili najboljši. Komisija si je zastavila za nalogo podpirati kulturni- !!llll!!,,Hlii:t!!ll!t!l!HI ške skmpine, ki že delajo na fakultatah in pri pokrajinsikih klubih, in pomagatl pri ustanavljanijii novih. Pcmoč, ki jo ta-kim sfcupinam lahko nudi, je dvojna, strokovna iin materialna. Poskrbeti bo treba za dovolj zanimivih kultumih pri-reditev v študentskem naselju, s sodelo-vanijem umetoiških skuipin Akademika. Slednjega čaika tudi v prihodnosti nalo-ga, kd jo je uspešno opravljal že dosletj, ko je predstaMijal najvišje dosežke Stu-dentskih kultumiških skuptn v Ljubljani. Zaradi tega torej tudi v bodoče ol mo-goče pričakovatd bistvenih sprememb v fconceptu dela Akademika, saj je to dedo in s tem odgovarnost za realizacijo prev-zela nase kuilturna komlsija. 2e nekaj let prjznavamo dejstvo, da fciasičrae oblike kultumega živijenja mla-dih ljudi ne privlačijo več, zato imamo na koncertih, ki so namenjemi študen-tom (na primer — Jesenske prireditve) prazne dvorane. Kulturna komisija se bo poskušala piubližati najširšemu krogu štu-dentov z organizadjo družabnih priredl-tev in proslav z dostojnim kulturokn sporedom. -Iv o potrebah po kulturi Preieklost je Priniorsko — še bolj lcot nstale slovenske pokrajine — iz-jejrmo dolgn postavljala v izjemen po-Ikičen položaj, ki je imel izrazit vpliv tako na meni. iteto tamošrOih ljudi, kot tudi na n?'in najsplošnejšega do-življenja svetn pa notranjsga in ziman^iega ak .» iranja v :jneo, unriz-oritvi Kartoteke, bi *d t\p t"-"»-i ž^et* bolišeea, kot da bi vsaj cteircV t* živosti prene«°l ^r n?*o zaspano Ljubljano! Katka šalamun Krleževa • ¦ sedemdesetletnica v Mariboru Letošnja kulturna, bolje rečeno gledališka sezana je posvečena Miroslavu Krlešt, ki se je pred sedem-desetimi leti rodil v Zagrebu. Leto gra h koncu in prav je, da se vprašamo, fca.l-o smo v posamezhih krajih in v vsej državi praznovali leto tega velikega pisatelja. Mislim, da je bilanca pczitivna. Vsa večja gledališča v državi so imela letos na sporedu kakšno njegovo dramo, Sterijino pozorje je bilo v znamenju Krleže, podeljena mu je bila nagrada, rasstavili so dokumente in fotografije o njegovi dramatiki, itd. če se vprašam, kako smo v Mariboru proslavili jubilej tega velikana med književniki, sem lahko le delno zadovoljen. SNG v Mariboru je uprizorilo nje-govo dramo Gospoda Glemiajevi, prvak HNK iz Za-greba Mladen Serment pa je 5. oktobra recitiral Ba-lade Petrice Kerempuha. Zadnja prireditev je bila na tako visoki umetniški višini, da se je Mariborčani še sedaj spomrnjajo in govorijo o njej. Balade Petri-ce Kerempuha so težko branje, ko pa jih človek po-sluša v tako izvrstm interepretaciji, kot je bila šer-mentova, pa zaživijo in ostanejo v človeku. Tako nam je pramaprav le gost u Zagreba ustvarTL pravo doživetje ob Krleževem jubileju. Predstava Gospode Glembafevih v SNG v Mariboru je bila na dostojni višini. Delo je kot°gost bolj ali manj uspešno zreži-ral Mirko Perkovič. Tudi vsi nastopajoči so se po-trudili, med njimi sta še posebno izstopala Leon Bo-risa Brunčka in stari Glembaj Tovornika. Seveda je bil ta težki tekst za nekaiere igralce pretrd oreh, vendar bi ne pilo prav, če bi na to uprizoritev pre-kmalu pozabili. Ne mislim se sicer pridružiti plazu očitkov (upravičenih), ki jih lahko beremo v naših listih na račun repertoarne potitike vadstva SNG v Mariboru; neodvisno od te§a se vprašujem, zakaj so Gospodo Glembajeve igrali le nekafkrat in jo potem znenada dali z repertoarja. Ali je bUo stimulativno vložili toliko truda (na denar niti ne mislim) za nekaj predstav? čeprav uprizoritev ni predstavljala vrha mariborskega gledališkega snovanja, bi že za-radi teksta morala biti dalj časa na programu, ali pa bi jo letos celo ponovili, saj še ni konec Krleževega jnbilejnega leta. (Svajčas so tako naglo vzeli iz re-pertoarja Brechtovo Mater Korajžo in Kamenikavo Postajo ob veliki cesti.) Da bi v Mariboru še kako drugače počastM umetnikov jubilej, ne vem. Ob tem pa se mi vsiljuje še eno vprašanje. Ali smo Slovenci dovolj segali po Krleževih tekstih? V Mariboru so po vojni igrali vse tri drame glembajevskega diklusa in sicer 1952153 Ledo (režiser Jaro DolarJ, 1957/58 V agoniji (režiser Vladimir Skrbinšek — obnova po Bojanu Stupici) in Gospoda Glembajevi v lanski se-zoni. že 1929. so v Mariboru igrali V agoniji (Rade Pregarc), 1933 pa Gospodo Glembajeve (režiser Bran-ko Gavella). V osemnaistih letih po vojni smo v Mariboru to-rej uprizoriljSe eno Krleževo dramo več kot v dva-najstih letih v stari Jugoslaviji. Le zakaj ne sežemo po njegovih mladostnih dramah (Adam in Eva, Ma-skerata, Michelangelo, Buonarroti, Kraljevo itd.j? Kar nerazumljivo pa je, da Slovenci še nismo videli njegovih odličruh dram: Golgoto. ki je svoj čas nav- Koncerti Akademije za glasbo Za proslavo 29. novembra je ljubljanska Akademija za glasbo priredila koncert v dvo-rani Slovenske filharmonije. Orkestrske točke — razen Petričeve skladbe — so uspešno oddirigirali slušatelji dirigent-skega oddelka- V prvem delu je pihalni an-sambel zaigral Istrijanko Karla Pahorja pod vodstvom Kristijana Ukmarja in Divertimento Iva Petriča — z dirigentom prof. Urošem Pre-vorškom, ki je bil tudi umetniški vodja kon-certa. Skladbo Poljaka K. Sei^ockega, Suito za Stiri trombone, so odigrali pozavnisti B. ši-nigoj, G. Stefanovski, F. Krušič in I- Zmrzlak. Harfistka Štefica 2užek je interpretirala Tri skladbe za harfo A. Srebotnjaka. V drugem delu koncerta so slušatelji Aka-demije za glasbo zaigrali L. M. Škerjanca Pre-ludij za godala pod vodstvom Lovra Arniča in Josipa Magdioa Koncert za flavto in orke- dušila celo Stanislavskega, V logoru (prejšnja Gali-cija) in predvsem drame Vučjak, Ali nam te drame res nimajo več kaj povedati? Vem, da Krleževe dra me zahtevajzo veliko iehnično zmogljivost odra in trdno uslvarjalno joI)o igralcev, scenograja, režiserja in ostalih. Ko pa cem letus obiskal razstavo Krleževe dramatike v Dubrovniku, sem videl, da gledališča po vsej Jugoslaviji segajo po rpej omenjenih tekstih. Ne pozabimo, da so slovenski igralci (Levar, Sever, Severjeva, Skrbinšek) prav v Krleževih junakih do-segli največ. Prav tako se mi zdi, 'da bi lahko naši prevajalci spet segli po Krleževih tekstih. Mislim, da si to*Krleža tudi zasluži, saj vidimo, da ga po svetu poleg Andriča nafveč prevajajo, Prav tako ve-Ija omeniti, da je bil tudi Krleža že kandidat za Nobelovo nagrado. Da zaključim pri začetku: mislim, da smo lahko s proslavljanjem Krlezevega j^bileja v Mariboru le na pol zadovoljni. Največ ruara je nudil Mladen Ser-ment z Baladami Petrice Kerempuha. Kako cenimo avtorja, se ne vidi v slavospevih, ki mu fih pojemo po naših listih, ampak po tem, koltko ga beremo in uprizarjamo. TONE PARTLJIC ster — s solistom Muamerjem Kulukčijo — pod avtorjevo taktirko- Zadnja točka koncerta je bila Stravins^ega Suita za mali orkester, ki jo je suvereno dirigiral Milivoj Šurbek. Koncert je bil zelo zanimiv, saj je predsta-vil dela sodobnih jugoslovanskih in slovanskih komponistov. Žal pa — najbrž prav zato — obisk ni bil prav številen Akademija za glasbo bo priredila pojutriš-njem, v petek, v dvorani SF simfonični kon-cert orkestra in solistov s sporedom, ki bo prav gotovo privabil več poslušalcev. Izvajali bodo dela Beethovna (3. koncert za klavir in orkester v c-molu. solist' M. Mihelič), Saint-Saensa (Koncert za Čelo in' orkester, solist F. Šilec) in Liszta — klavirski konoert v Es-duru s solistom Milivojem Šurbekom. Za štu-dente velja poseben popust ARHITEKT EMIL MEDVEŠČEK RAZSTAVA V MALI GALERUI Arhitektura kot poklic zahteva človeka z vsemi dimenzijami, zahteva popolno organi-zacijo dela, visoko stopnjo človeške in druž-bene odgovornosti in seveda močno ustvar-jalno potenco. Arhitekt Emil Medvešček, rojen v Trstu 1911, umrl v Ljubljani 1963, ki je diplomiral pri Plečniku, se kasneje izpopolnjeval v Bouw-centru v Rotterdamu in bil zadnja leta pred-sednik Zveze arhitektov, je moral združevati te lastnosti, da nam je lahko ustvaril poslopje Glavne zadružne zveze, ki se vključuje med največja dela arhitekture pri nas, in še nekaj kvalitetnih objektov. Dediščino svojega velike-ga učitelja je uporabljal predvsem v svojem odnosu do poklica; v oblikovalnem in tehnič-nem pogledu ju loči cenzura, ki je v dvajse-tih in. tridesetih letih našega stoletja tako značilna za razvoj arhitekture po vsem svetu. V Medveščkovem delu čutimo neposredno ozadie raeionalistično — funkeion^ne renesan-se evropske arhitekture, načela Bauhausa in nnir»oiievaicev v industrijskih in tehničnih ob-jektih. Poslopje Glavne zadružne zveze, nastalo v letih 1954—1956, zaenkrat še vedno najboljša arhitektura v Ljubljani in največje Medvešč-kovo delo, prevaja k nam predvsem izkustva Le Corbusiera- Odlični raster »brise-soleilev* glavne fasade se organsko vključuje v center, kot so ga oblikovala trideseta leta in po raz-gibanosti in razčlenjenosti prekaša ta sicer precej kvalitetni, a monotoni in težki funkcio-nalizem. Stranska fasada je manj obdelana, vendar tako, da lahko samostojno učinkuje, obenem pa je komponirana tako, da je na tej strani mogoče dozidati nove objekte. Pred kratkim zaključena razstava projektov, ki so sodelovali na natečaju za ureditev ljubljanske-ga centra, dokazuje, da tam ne bodo ničesar dozidavali, eden izmed razstavljenih predlo-gov pa celo vso novo četrt komnomra za po-gled na Medveščkovo stavbo. Tlnris Giavne za-družne zveze je na Slovenskem nomenil no-vost. V načelu ga je arhitekt snpi. rmrabil pri hotelu »Lev«. Fasada te stavbe, k' n ie vzornik Ludwig Mies van der Rohe. učinkuje malo bolj tehnokratsko in pusto kot fasada Glavne zadružne zveze, vendar ta vtis delno poprav-lja razčlenjenost mase v celoti. Mimogrede, investitorji ne upoštevajo arhitektovega načr-ta napisov, Jri je v tem primeru likovno zelo pomemben. Glavno fasado, ki ne trpi nobenih dodatkov, opreml.jajo z napisi, prosto in ne-obdelano sosednjo steno, ki bi jo po načrtu velike črke poživile, so pa pustili prazno. Pro-blematična je tudi lokacija in višina tega pro-jekta. Res je, da smo si s podvozi ustvarili ogromno in nediferencirano puščavo, ki jo lah-ko delno popravijo in približajo človeškemu merilu le visoki" objekti, vendar po drugi stra-ni s tem načen.jamo mesto kot likovni orga-nizem. Projekt za paviljon »Dom« v Kamniku, ki ga šc gradijo, je nekaj ponolnoma novega v Medveščkovem opnsu. Z n.ihn se je naslonil na dela Američana Franka Lloyda Wrighta, naiveč.iega poeta sodobne arhitekture. Njee:ov način členijenja prostora Evropa danes dobe-sedno vsrkava. Škoda, da Mala galerija fudi za to ra/stavo ni pripravila kataloga. TOMAŽ ŠALAMUN Nekulturni prispevek nekulturni polemiki o kulturi i Medvomno je pisec članka študentje in kul-tura, ki je bil objavljen v Tribuni, eden izmed mnogih študentov, ki so živo zainteresirani za študentsko kulturno življenje na ljubljanski univerzi in vedo za probleme, ki to življenje hromijo. Res je problem kulturne politike to-liko naš, da ne smemo nanj pozabljati, niti se mu izogibati. Samo vedeti za problem pa nikoli ne zado-šča za javno, čeprav dobronamerno polemiko, še manj pa opravičuje grobi napad na ŠKUD : Akademik, »administrativno pisarno«, ki »ni I nudila možnosti, da bi se lahko v njem izra- \ zilo bistvo mladega intelektualca«, društvo, ka- i terega »vsakdanja politika ima zelo malq. zve-ze s kulturo in je njegova kultura daleč od i vsake načrtne politike«, kar kaže baje »dej- | stvo«, da mu je v desetih letih obstoja uspelo ' aktivirati bore nekaj sto študentov od več de-settisočev itd Akademik je menda poleg tega zagrešil še vrsto hudih napak: »vzdrževanje reprezentanč- ' nih skupin je osnovno in morda edino poslan- ' stvo ŠKUD Akademika«; »umetniški profil akademikovih skupin, 'predvsem pevskih zbo-rov in folklore, pa kaže težnjo po tem, da bi odgovarjali na razburkano problematiko da- ' našnjih dni zgolj z utapljanjem v romatično počutje, z odtujitvijo sedanjosti«; je »največji : krivec za to, da do danes (v desetih letih ob-stoja) še ni prišlo do formiranja mladih ade- ! kvatnejših oblik kulturnega življenja, poslužu- j je se izključno lagodnejše daj-dam kulture« in še tega »se ie doslej vseskozi posluževal sila zanikrno«- Dokaz za zadnjo trditev je baje »veliko število študentov, ki se jim niti ne sanja, da obstaja nekje, recimo, pevski zbor z imenom Tone Tomšič ...« clanek Študentje in kultura pa je v ceioti dokaz, da se njegovemu pisctf* niti ne sanja, da ofostaja nekje, recimo, Komisija z imenom kulturna komisija pri univerzitetnem odboru, ki bi morala predsiavljati in biti nosilec kul-tume politike in njenega celotnega mozaika, v katerem je Akademik morda najvidnejši lik, venaar vseKakor samo ena izmed oblik štu-dentsKega kuiturnega živij^nja; da društvo mo-ra ts seieKcijo množičnosti m mnogokrat žal na njen račun) predstavljati ljubljansko uni-verzo s kvalitetnimi stvaritvami; da bodo ameterske kulturno umetniške skupine še na-prej odigravale svojo pozitivno vlogo in obdr-žale vse bolj zahtevno občinstvo samo, če se bodo kvalitetno približevale sorodnim pokhc-nim institucijam in jih dosegale in presegaie s svojo speciiičnostjo — z ljubiteljskim odno-som do ustvarjanja in poustvarjanja umetni-ških vrednot; da je Akademiku po njegovi or-ganizacijski strukturi onemogočeno vključeva-nje množičnih in priljubljenih klubskih oblik: kulturnega udejstvovanja, da pa je ŠKUD Aka-demik v celoti pripravljen takšne oblike pod-preti, krepiti s takšnimi skupinami najtesnej-še stike (predlog za sodelovanje je že bil dan s strani Akademika prav v primeru novo ustanovljenih skupin na filozofski fakulteti); da sam Akademik ne more biti iniciator in organizator takšnih skupin, ker bi se sicer upravičeno lahko spraševali, čemu imamo kul-turrio komisijo pri univerzitethem odboru. Pi-sec ne pozna dosedanjih programov in pro-gramske politike posameznih skupin, ne ve, da niso »zgolj utapljanje v romantično počutje« še manj pa vodtujitev sedanjosti«, niti približ-no ne pozna >«edanjih uspehov Akademiko-vih skupin ctoma in na mednarodnih tek.mo-vanjih, niti s^ ni potrudil zVedeti, da Akade-mik ne. obstaja že »baje slaVnih deset let včasiii ime nujejo, in njeni razvojni laboratoriji, Zavod za avtomatizacijo, že dalj časa izvajata obsežen načrt štipendiranja in izobraževanja svojih bodočih ka-drov. Tako nas je bilo letos pet štu-dentov elektronike na praksi pri tvrd-ki Standard Elektrik Lorenz (SEL) v Stuttgartu. (Iskra je organizirala pra-kse za svoje študente tudi v Milanu, Berlinu, na Dunaju in drugod.) Delniška družba SEL ima tovarne po vsej Nemčiji, sodi pa k ameriški tvrdki ITT. Obrati, v Stuttgartu so bili zgrajeni po vojni na ruševinah Heinkelovih tovarn, so sodobni in precej veliki, saj je tam zaposlenih skoraj 10.000 ljudi. Proizvajajo razne naprave za žično in brezžično telegra-fijo, za slepo pristajanje, telefonske kable, itd. Mnogo je tudi razvojnih laboratorijev, ki nam jih seveda niso pokazali. Prakso so organizirali tako, da smo bili vsak teden v drugem od-delku. Na ta način smo lahko vsaj v delu tovarne podrobneje spoznali delovni postopek in organizacijo pro-izvodnje. Naj omenim še tovarniško menzo, v kateri kosi dnevno več ti-soč ljudi. Dva tekoča trakova neneho-ma prinašata pladnje s hrano In je treba na kosilo čakati le minuto ali dve. Večkrat sem pomislil, kako do-brodošla bi bila takšna iznajdba v našem Naselju. Stuttgartu je težko določiti meje Stuttgart, glavno mesto Wiirttember-ga, ima menda okrog 500.000 prebi-valcev, vendar mu je težko določiti prave meje, ker se je že marsikje spojil z okoliškimi naselji. Mesto je lepo, ima mrrogo domiselno urejenih parkov in palač iz časov pred zdru-žitvijo Nemčije. Sledav vojne ni vi-deti, čeprav je bilo precej bombardi-ranja, saj je bilo tu precej strateško važnih objektov, n. pr. Mercedesove in Heinkelove tovarne, tovarna leža-jev SKF in druge. Promet je za naše pojme zelo gost, dvokolesa pa so ve-lika redkost. Nasploh so Nemci zelo ponosni na svojo motoriziranost in radi računajo, koliko avtomobilov iz-delajo na leto, na koliko družin pri-de eno motorno vozilo itd, želeč do-seči ameriško povprečje. A vsaka me-dalja ima dve strani, tudi motoriza-cija. Ob prometnih konicah, ko gre-do ljudje na delo ali se vračajo do-mov, se zamašijo vse ulice in je pe-šec najhitrejši objekt na cesti. Avto- TRIBUNA STRAN 12 bus, s katerira smo se vračali iz to-varne, je premagoval razdaljo dveh kilometrov skoraj. pol ure. Cestno omrežje pač tudi v Nemčiji zaosfcaja : za potrebami. Zanimivosti je v Stuttgartu tudi po-leti dovolj. Gledališke predstave in koncerti so se vrstili ves september, med drugim je gostoval znani orke-ster Counta Basieja. Največja prire-ditev leta pa je tako imenovani Can-statter Volksfest, dvanajstdnevno pra-znovanje, ki se prične vsako leto 21. septembra v Canstattu, predmestju Stuttgarta. Tradicija f&stivala je pre-cej stara. 1816 in 1817. leta je suša Uničila žetev na Švabskern, tako da je zavladala velika lakota. Takratni wiirttemberški kralj se je spomnil za-hteve rimskega Ijudstva »panem et cir-censes« in je menil, da mora biti iger več, če je kruha premalo. Leta 1818 so priredili prvi Volksfest. Ni znano, ali je potešil glad lačnih švabov ali ne, a tradicija se je ohranila, saj je bil letošnji festival že stoosemnajsti po vrsti. Poleg poljedelske razstave, ja-haških tekmovanj in povork v starih narodnih nošah, sodi k festivalu še zabaviščni prostor z velikanskimi šo-tori, kjer točijo pivo. Sicer hladni švabi se tu spdzabijo ter pijejo in vpijejo na vse pretege ob spremljavi godbe na pihala v usnjenih hlačah. Da so dobri pivci, priča tale številka: v 12 dneh, kolikor traja Volksfest, popijejo okrog milijon litrov piva, ki je pripravljeno nalašč za to priliko in močnejše od običajnega. Poletje v Stuttgartu torej ni dolgo-časno, saj so tu še druge privlačno sti, n. pr. televizijski stolp, novi sim-bol mesta, ali pa Mercedesov muzej, ki prikazuje zgodovino avtomobilizma, od prvega Daimlerjevega motorja do slavne Srebrne strele, ki je pred leti zmagovala na vseh velikih dirkah. Tujcev je v mestu mnogo, največ Ita-lijanov, Grkov in Špancev, ki jih pri-vablja pomanjkanje delovne sile. V Stuttgartu je mnogo Jugoslovanov, ki so se med vojno kompromitirali, pa si sedaj žele nazaj ali pa goje jalove upe na vrnitev starih časov. Izdajajo svoj list v hrvaščini in od časa do časa prirejajo demonstracije. Agonija starajočih se iztirjencev, ki jim re-akcionarna Nemčija nudi zatočišče. . Med enoraesečnim bivanjem v Stutt-gartu, v tovarni, v mladinskem do-mu, kjer smo stanovali, in drugod, smo srečali mnogo Nemcev in vselej je pogovor nanesel na politiko. Raz-mere pri nas so jih zelo zanimale, vendar imajo mnogi kaj nenavadne predstave ne le o Jugoslaviji, ampak tudi o svetovnem dogajanju nasploh. Kmalu smo spoznali, od kod ta čudna pojmovanja. Casopisje in radio ob-javljata večinoma zelo tendenciazne članke, ki se pri obravnavanju raz-mer v socialističnih državah pogosto sprevržejo v propagando zaradi pro-pagande, pa četudi gre za običajna dnevna poročila. Zaradi tega čuti po-vprečen nemški državljan nekak ne-določen odpor do socializma, ne da bi poznal njegovo bistvo. Večkrat smo jim poskušali dopovedati, da sociali-zem ni slučajen pojav, ampak po vsem logična stopnja v razvoju druž-be in da se bo sčasoma razširil po vsem svetu..Naša prizadevanja pa ni-so imela mnogo uspeha, ker si niso mogli predstavljati> da bi socializem zmagal postopoma, brez revolucije, tudi tam, kjer ga sedaj najbolj pre-ganjajo. Obdani so pač z debelim an-tisocialističnim oklepom, saj žive v okolju, kjer prikazujejo socializem kot sovražnika št. 1 in kjer so druž- bene vede podrejene Interesom kapl-tala. 0 prisluškcvanju telsfonskih pcgovorov Začetek in konec vsega politjziranj^ in rezoniranja je bilo seveda Berlin oziroma nemško vprašanje. Vsak po-beg iz Vzhodne Nemčije v Zahodno Dovzdigujejo v legendo. Mnogo vedo povedati o paketih, s katerimi lajša-jo življenje svojim rojakom onstran meje, hamburški »Spiegel« pa je' sta-tistično. ugotovil, da prihaja več pa-ketov 12, Demokratične republike V Zvezno kot v obratni smeri. 4 Zahodnira Nemcem ni toliko do združitve obeh Nemčij, kot do pri-ključitve Vzhodne Nemčije k Zahod- ' ni, oziroma k »svobodnemu svetu«. Ta izraz je zeio priljubljen in ga upo-rabljajo kot geografski pojem. Očit-no merijo tudi svobcdo s svojimi me-rili. Ko so nekateri napredni zahod-nonemški krogi pred kratkim zaradi prisluškovanja telefonskim pogovo-rom in odpiranja pisem začeli napa-dati notranje ministrstvo, ki je baje polno esesovcev in drugih nacistov, je bil odmev med ljudmi dokaj me-' del. Kot da so v veliki vnemi poza-biil na lastno svobodo. Nasleanji člen v verigi nemških skomin je mejna črta Odra—Nisa. Menijo, da toi bilo treba z njo nekaj ' ukreniti, ne povedo pa, kaj bi naj to bilo. Vojna jim očitno ne diši več, posebno starejšim, ki so okusili ves nesmisel in grozoto strelskih jarkov. Mladinc pa ti in še razni drugi pro blemi ne zanimajo, kar povzroča nem-škim očetom precej skrbi. Zaradi možnosti lahkega zaslužka gledajo mladi Ijudje na življenje premalo res-no, vdajajo se fizičnemu ugodju in se zanimajo za avtomobile, plošče tee-nagerskih idolov, kriminalne romane in krvave ali osladne filme. Vsega te-ga je v Nemčiji na pretek, tako da je etični razvoj mladega človeka postav-ljen pred hudo preizkušnjo. Brez dvo-ma pa je nekaj krivde tudi v organi-zaciji nemškega delovnega dne.. V to-varni, kjer smo bih na praksi, je tra-jalo delo od 7.15 do 16.30. Tako jq } tudi v večini drugih podjetij. Delavec torej prebije v tovarni skoraj ves dan, kar sicer tjosDešu.ie oblikovan.je de-lovnega kolektiva in morda tudi pro- { duktivnost. odt.eguje pa Ijudi družin- , skemu živlienju- To pa negativno ; vpliva na doraščajočega človeka. Takšne vtise so zapustili v meni Stuttgart in njegovi prebivalci. Morda bo kdo oporekal mojim opažanjem in sodbam. Štirje tedni so pač pre-malo, da bi človek začel razumevati tujo deželo in tuj narod. In tudi pra-kse, ki je bila zanimiva in koristna, je bilo konec prav takrat, ko smo se udomačili v tovarni. Ostali bi še ne-kaj časa, če nas ne bi klicala pred^a-vanja. Tako smo se spoprijeli s tego-. bami slovesa; dirka za podpisi v to-varm, izpolnjevanje meter dolgega od-javnega formularja v dveh izvodih, ¦ stisk rok, poirabilo v Jugoslavijo. "In pot domov po nsoavajočih varjenih^ tračnicah Hado HAJDINJAK Cannstatter Volksfost Foto: Savin Vilhar 11. MEDHARODNA KONFERENCA ŠTUDfNTSKiH MOV[NARJEV Pomembnost študentskega j Na.jvašne>jša tema diskusij na 11. m&d- ; narodni konferenci študentskih novinar- jev je bila mednarodmo študentavsko so- delovanje. študentski novinarji in pred- ! stavniki š&udemtsikiih zvez so se raizen te- ga pogovarjali tudi o najrazličnejših po- litičnih vprašanjih. in reševali popoilinama praiktddne probleme novina.rsike tehnike, (t katerimi se dames srečajfa študemtskl , tdsik. Konferenca je bila pred nedavnim v I Hamburgu, organizirala pa jo je Nmeška študent. nacionalna zveza s sodelovanjem koordiinacijiskega sekreta>ri»ta Medmarod- ! ne študentske konference, ki je priipravil vsebinski oikvir konference. Na konfetrenci je sodelovalo 70 akredi- tiraniii študentskih novinairjev iz 23 de- ! žel. Prvič so se je udeležild tudi pred- j stavmiki dveh relativno novih študemtov- '¦ sklh organizacij — Nacionailine unije Gr- i čdje -(EFEE) in Angole (UNEA) — tem so I zagobovili v času konference poseben sta- i tiis — in predstavnikd Nacionalne študemt- sfce novinarske zveze, Presse Etudiante of Canada. i V vrsti tehnišikih delavnac, ki so jih obl- skali v času koirifeireince, scf študeratje raz- pravLjali o tehničnem urejevanju čaisopi- sa in o novih tiskarskih metodah. Zad- nje novitete s tega področija so si delegat- je cgledali v modernih tiskamah Ham- ¦ burga, ki slove po svojih modermih teh- noloških procesih. Komferenoa je spreje- la tudi dva sklepa o vsebini in o etiki študentskega tiska, ki naj obravnava tu- . di tista drttžbena vprašainja, ki niso ne- 1 posredno povezana s študentskiin življe- ; njem. O vprašanju cenaure študentskega tiska je govoril Jean Carriere, predstav- rtiik COSEC. Konferenca je odloono ob- sodila vsako cenzorstvo in druge oblike ! pritiska na študentski tisk, razne zaplem- ' be študentskih publikacij, preiatrezainj po- §te in prepovedi izdajanja vstopnih viz študentom novinarjem v nekatere dežele. ge posebej je poudaril problematični po ložaj študentskega novinarja v Angoli, Mozambiku, Južnoafriški uniji, na Portu-galskem, v špamiji, Grčiji in še v neka-terih državah. Mednarodna konferenca študentov no-vinarjev je sklenila, da bo posvetila vso pozornost konferenoi za oisvoboditev zati-ranih špancev in Porfcugalcev, kd jo pri-pravlja več evrop-skih. študentskih unij, in obenem pozvala vse študeinte novinar-je k še vežjemu sodetovanju v meidna-rodnem študenbsk©m gibanju, k bilateral-nim odnosom. Posebej je naiglasila po-men študentskega tiska v državah v raz-voju. Razen tega naj bi študentje novi-narji resno proučili predlog o tehnični pomoči za razvoj štud€ots'kega tiska v nerazvitdh deželah. Hamburško srečanje je bilo prvo sreča-nje študeintov novinarjev v okvim pragra-ma Mednarodne študentske konference (ISC) od leta 1961, ko se je podoben se-stanek vršil v Rimu. Neikaj predstavnikov nacionalnih štu-dentskih zvez je poudarilo poimen štu-dentskega infomiiranja in še posebej po-men resničnoisti objavljeinih informaeij. To velja predvsem sa države, kjer je štu-dentsko gibanje pod političnim pritiskom Zaključna resolucija 11. konference pred-laga, da naj .12. konfereinco sestavljajo ola-ni nacionalnih tiskovnih združenj, člani oddelka za tisk pri zvezah študentov in &tuidentje, ki se bavijo z tehručno platjo časopisov. Predstavniki študentskih unij so izrazi-li željo po konkretinem mednarodnem so-delovanju na vseh področjih študentske aktivnosti, od politike preko kulture do Sporta. Začetek naj bi predstavljalo regio-nalno sbdelovanje, ki je za časopis še najbolj aktualno. Ivo štrakl DUKAJSKj^PRIiSPEVE:( M\ FAIR L^OV Končno so Dunajčani dobili tako zele^ ni musical z Broadwaya »My Fair Lady«. Prvi nastopi so že viimo in kritik je vse več in več. Poglejmo, kako so sprejeli nastop berlinskega ansambla dunajski študentje. Dunaj je svetovno mesto. Dunajčani ve-do, kaj so dolžni svetu in svojemu. me-stu. Razen tega so kulturno zelo priza-devni in se vesele dobrega gledaiiškega komada, dobre glasbe ... Dolgo je sicer trajalo, toda končno je le prišlo: »MY FAIR LADY«, senzacional-ni musical z Broadwaya. In Dunajčan, jiri-jatelj gledališke in glasbene umetnosti — željan se?izacij — je navalil na gledališke blagajne. No, to ni nilcako čudo! Dunajčan zna uživati ob glasbi, ali bolje rečeno, lahko uziva ob njej, &4mo vedeti moramo, s kakšnim načinom tnu jo moramo poda-jati. Ob tem se nam samo od sebe vsiljuje vprašanje, ali je bilo težko orga-nizirati musical ali ne? Vsekakor mora-mo članom južnoavstrijskega simfonič?ie-ga orkestra priznati, da je njihovo izva-janje postajalo vedno boljše. Potčm si lahko predstavljamo, kako dobro bodo zaigrali pri zadnji predstavi, na katero bomo po splošni cenitvi čakali nekaj me-secev, aii pa nekaj let. Pravijo, da je ta izvedba v berlinskem narečju izredno dobra. če pa je za Du-naj malo neprimerna, je to popolnoma nova in precej neumna misel... Razum-Ijivo! Dunaj pa je njeno glavno viesto, vieni na kratko Eliza. Oprostite — Karin. Tukaj naj omenim tudi igralsko sased-bo musicala. Paulu Hubschmidu kot profesor Higginsu nimam kaj očitati, vendar mislim, da bi podal na primer Peter Alexander v dunajski izvedbi »My Fair Lady« profesorja Higginsa še mno-go bolj življenjsko. Ali pa Sissy Craner kot Eliza... Dunajčani se morajo pač navadili na berlinsko narečje. Dunaj je končno sve-tovno mesto in kot tako je pripravljeno vse sprejeti in nagraditi z aplavzom. Paul . Hubschmid vsekakor zasluži aplavz. Ne-razumljivo je samo, da temu profesorju Higginsii ni uspelo niti do sedaj naučiti svoje Eve pravilnega govorjenja. To pa še posebej zato, ker že lep čas vadita skupno v Berlinu. V glavnem je ta prijetna zabava pri-poročljiva za berlinske razmere in za ne-zahtevne Dunajčane. Preprieani smo, dJ bo v dunajskem gledališčiT še dolgo »ta-ko zeleno zele?ielo«. Komur pa berlinska cvetoča zelena cvetna zelenjava zrcste pre-ko glave —pssst! Kajti: Dunaj je svetov-no mesto in Dunajčani — sAcer pa — glej zgoraj .. . B. R Med delom delegatov 11. konference študentskih novinarjcv TELEGRAMI FRANCIJA Pariška komisija za materialna vpra-šanja študentov je organizirala tiskov-no konferenco, da bi tako obvestila javnost o kritičnem stanju y študent-skih domovih. Trenutno študira v Pa-rizu 120.000 študentov, a od teh živi le 13.009 v študentskih domovih. GANA Prva nacionalna skupcsčina medna-rodne organizacije »Svetovna univer-zitetna služba« je bila na University of Ghana v ganskem glavncm mestu Akri. Konference so se udcležili- pred-stavmki treh lokataih komisij WUS (izviren naslov: World University Ser-vice) in sicer predstavniki University of Ghana, Kwame Nkrumah University of Science Technology ( umasi) In, Cape Coast University College. V pro-gramu za prihodnje leto so sklenili, da bodo v bodoče skupno reševali vsa iiiiii oriprta študijs&a vprašanifa^ Zani- j miv je v vrsti sklepov tudi stavek, ki jj zagotavlja vso pomoč zatiranim štu- §f dentom Južnoafriške unije. H FINSKA | Na povabilo finskih študentov so se I šludentske konference za zdravstvo v i HeLsinkih udeležili predstavniki skan- | dinavskih dežel. Med konferenco so de- 1 legati obLskali več finskih bolnic in 1 sanatorijev. g ZAH. NEMČIJA | »Monokel« je naslov revije šluden- = tov tehniške fakultete v Reinland i Pflenz. Revija bo v svojih sestavkih pri- j našala članke, novice in druge prispev- = ke iz lokalnega življenja tega mesta. j Predvidoma bo izhajala trikrat v lel- 1 nem in dvakrat v zimskem semestru v j 3000 izvodih. Uredniški cdl)or sestav- 1 ljajo študentje le fakultet«. j !!IH!llll!!iitl!ll!!in ^'HIIIB^iliMllililllllMHHIilHHllilllliHIIIIlMiUilMliiiilHliilltMllilllillillllll NAJPRIUUBLJENEJŠA OBLIKA SODELOVANJA: Kontaktne štipendije Z novim šoiskim letom je priš-lo do vr-ste spirememb v univerzitettnem odboru, . v vseh komisijah in odborih, kjer študent-je iz nižjih leitnikov ter mlajši kolegi pre-vzemajo delo jn naloge svojih starejših kolegov, ki se poslavljajo. Ob tej priliki smo zastavili dosedanjemu predsedrrifcu odbora za mednarodno dejavnost nekaj vprašanj. — Andre;, prosim, bi nam poivedail ne-kaj o oblikah dela v odboru za mednarod-mo dejavnoat m še posebej poudaril tiste diejavnosti, lci so se najbolj obn^ssle. »Naloge odbora za mednarodno dejavnost pri UO ZSJ so odgovorne in pomembne, saj na njem slorti celotna povezava ZSJ z osta-limi naprednimi študentskimi organizacijami v svetu. Odbor je navezal nekaj novih. stikov in učvrstil stare vezi. ZSj ima staln^ stike s sledečimi univerzitetnimi središči: Stock-holm, Lund, Gottingen, Gdansk, St. Gallen, Bordeaux, Lausanne in naši štadentje se redno udeležujcjo vseh mcdnarodnih študen-tovskih srečanj, ki so pomembna za našo organizacijo. Razen tega bi še omenil kon-takne štipendije, ki omogočajo medsebojno obiskovanje, študiranje in lažje spoznavanje ter razumevanje med našimi in omenjenimi univerzit&tnimi eentri. Pomembna naloga od-bora je tudi, da organizira z-daj že tratlicio-nalno mednarodno študentovsko srečanje, — Se fci ne zdi, da postaja vse važnejša oblikia študentiskega soddlo-vanja tudi med-narodni šbudentski turizem? »Prav gotovo da je! če že ne toliko važna, pa bolj koristna. Sicer pa je aboje tesno pC'V€zan,o. S študentskim turizmom je taloo: ni dolgo tega, ko sem sam zase računal, kollko ljubljanskih Studentov po-tuje vsako " leto v inozemstivo; približno dva tisoč. Visoika šitevilka, ki zahteva že preoe^ organiziranega d^la. Nujno bi bilo trefoa urediti za študenfce, ki potujejo v inozemistvo, redukdje za vlak. Trenutno si morajo študenti — turisti izposojati for-mularje za popuste na železnici pri AIESTE ali prd kaki dirugi medna-rodni Strokovni študentovslkd orgamizaciji. Š« sedaj ne vemo, kako je s popust: v štu-dentskih domovih v JLnozemstvu. Zelo ki> ristno bi bilo, če bi sprejemni center izd&l vsaj ciklostirane formularje z nasiovi štu-dentsikih domov v večjih mesfcih Evrope. Za tuje študent«, ki prihajajo v Ljubl;'ano, Erna Mešl — novi predsednik Odbora %* mednarodno dejavnost ¦v^elja kot za naše študen-te, ki potujejo v inozemstvo: ureditd popuis>te na železndci, razen t€ga pa še dosledneje organizirati informatirai oenter, ki bi med počitndcami tujrjn študen;tom s svojimi informacijami veliiko korisbil.« IVO STEAKL TRIBUNA STRAN 13 NA OBiSKU PRl MLADIH USTVARJALCIH Kar nas obdaja, naj bo lepb prl mas v drugtti repuiblikah so patletne; v Ljubljani traja šalairaje štiri leta praiv zato, ker predvidevamio v bMžnji bodočno-sti ustanovitev višje šole, ki bo zapolmila to vedno bolj občutno vrzel.« — »Za kakšno izmed števitaih smeri sodob-ne umetnosti se dijaki najboilij ogrevajo?« »Vsakdo je občutljiv^a zunamje dogaja-nje in do asimilacdje pride nevede. študJj-sko to rešuje likovna teorija, ki spozna-va dijaka z vsemi tokovi in to ne samo vi-zualno, ampak predvsem idejno — se pra-vi, kdaj in kakšni pogoji so rodili določen -izem. Teoretizirati pa ne smemo rreveč, mi smo usmerjeni praktično. Dijaka osveščamo in tako učinkujemo prek nje-ga tudi na javnost. Puščamo mu papolmo V Križankah domuje šola, ki že po svo-ji vlogi sodi v to okolje — šola za obliko-vanje. Res ne bi mogli najti primernejše-ga okolja za tnlade ljudi, ki se tu spozna-vajo s prvimi koraki v hram umetnosti; oblika se je tu na široko združila s funk-cijo, ki jo vrši. Iatk malce zmeden prestopi prag, boji se, da bi porušil občutje, ki ga rodi umet-nina. Zato so tudi redki tieti, ki si upajo vstopiti; malokdo ve, kaj se dogaja za zi-dovi starega gradu. Ne ve, da tu žive in delajo ravno tako mladi ljudje kot na vseh šolah, ki pa so vendar drugačni; druži jih i&ta ideja, posvečena boginji Lepoti. Ne nosijo brad in raztrganih suknjičev kot njihovi starejši kolegi likavniki, niso še tako uglajani kot bodoča arhiteikti. Manj-še ambicije imajo — radi bi samo vnesli v predmete, ki jih uporabljamo vsak dan, delček sebe. Stroje, pri katerih se vsak dan trudijo njihovi očetje, bi radi humani-zdrali, v vsak kos materije, iz katerega bo nakoč stroj, vnašajo duha — med tem, ko roke delajo, naj se duh odpočije ob pogle-du na lepe oblike. Sola se je rodila iz potreb industrije ta-koj po vojni, z drugim imenom — šola za umetno obrt. To je po starem koncep-tu šola tudi bila; industrija je rabila Ljudi, ki bi njihovim proizvodom dali primerno obliko. Arhiteikti in liikovniki se namreč ta-kih drobnarij otresajo. Plečnik je prvi napravil korak naprej — obrtnika prevzgojiti v oblikovalca. To je osnovni namen šole, ki ga ndrekujejo tu-di potrebe. Takoj pa moramo poudariti, da ne gre zgolj za trenutae potrebe; in-dustrija danes človeku z znanjem, ki mu ga šola da, enostavno hoče vsiliti svoja gledišča, ki pa so zgrajena še na tradici-jah in preteklosti, na slabem okusu, ki je logična posledica praznine, ki je zijala na tem podoroSju pred vojno in je vzrok tu-di vsem napačnim tolmažeojem, najprej oblikovanja kot ustvarjalnosti in končno fcudi šole same. RavnateJjica šole nam je povedala: »Da-našnjim potrebam oblikovanja industrija ni dorasla, mora pa nastati preobrat. Ko-likor bolj gremo s svojimi izdelki na tuji trg, bolj bo v ostri konkurenci prišla do izraza ne samo uporabna vrednost, temveč tudi oblika pred-meta, njegova dakorativna vrednost. Dejstvo je, da je pri nas okuis potrošnškov še na nizki ravni. Težave so tudi z mladkna ljudmi, ki prihajajo k nam. Osnovna šola stori sicer marsiikaj, toda bolj na ravni informaoije. Zato je naša funkcija dvojna, dijaka moramo rešiti zbe-ganosti, informacijo postaviti na višjo raven in mu dati splošno izobrazbo, kot jo dajo ostale sredmje šole. Ta pa je osnovnl pogoj za to, da kultume vrednote, s kate-rimi se srečuje v življenju, lahko dojema intelektualno in občuti emocionalno. Psihologe in pedagoge čaka tu še ogrom-no dela. Nerazumljivo je, zakaj so iz gim-na2sijskih predmetnikov črtali risanje. Mar-sikdo, ki bi rad obiskoval gimnazijo, da bi se kasneje vpisal na Akademijo za li-kovno umetnost, se zato raje odloči za našo šolo, ki mu da vsaj osnove iz likovne problematike. Zaradi usmeritve v praktič-no oblikovanje za konkretne potrebe pa ne d6bi zmerom dovolj visokega in-telektualnega nivoja, ne ra.zvija se skladno. Za vrednotenje lastnega dela bi bilo to neogibno potrebno. Specializacija študija zahteva za predavatelje ljudi iz arhitektu-re in sl-karstva. Ti iz svojih fakultet pri-našajo i.jje poglede in mišlj&nja, ki sta jih oblikovala dva razldčna predavateljska" kolektiva. Tako smo nekako med mlin-skiina kamnoma m je treba najti kom-promis, da zadostimo potrebam prakse. Do&tikrat v preteklosti so se naši študent-Je pritoževali, posebno štipendisti nekate-rih podjetij, da ne dobijo primerne izo-brazbe za svoje delovno mesto. Spet eden. starih pogledov. Mi ne moremo uoiti kon-kretno, kako se neka stvar nariše ali ob-likuje. Dijake poskušamo pripraviti do tega, da bodo gledali in oblikovali saino-stojno, in jih postaviti na raven, da iz elementov, ki jih oridobijo, sestavijo ce- Detajl iz sveta, ki nas obdaja loto, da ob probleimu, s kateiim se sreča-jo, reagirajo samastojno. Smisel za samostojno opazovanije na ana-litičoi podlagi, združen s talentom, nam bo dal strokovnjaka, ki ga bo praksa spre-jela z odprtimi rokami in bo laiiko tudi razbdl napačno in zastarelo miselnost. Ta-krat tudi ne bo nevarnosti, da bi ga oko-Ije absorbiralo vase, ker bo znal svoja sta-lišča braniti in dokaztti. Da bi našli skupni jezik s prakso in se rešili težav, ki nastajajo tz razmerja med nami in obema sorodnima fakultetaima, smo mnenja, da bi bilo potrebno ustano-viti visoko šolo za oblikovanje. Podobne šole v Jugoslaviji nimamo, v svetu pa so že dolgo priznane. Sorodne srednje šole svobodo dela; jasno je, da dijak ni neoto-čutljiv za zuinanje vplive. Posneimairaje je zsmeraj škodljivo, ker pretirana usmeritev samo duši ustvarjalinost.« V zadnjem letniku je bilo zelo živahno. Fantje in dekleta so bili razigrani in zado-voljni, da jim je odipadla ura pouika —kot povsod. Franc Golob je mimogrede odgovoril na vprašanje, kaj meni o sodobnem sloven-skem plakatu kot najbolj publicirani ob-liki njihove dejavnosti: »V njem se odraža naša sodobnost, ki pa je pokrita še s prahom in patino pre-teklostd. Se pravi, tu imamo še dosti dela, da ta prah odstranimo, da prikažemo naš čas v pravi luoi.« I. Marenk Delovno vzdušje v ME4U!) Ivan Cankar TRIBUNA STRAN 14 V mladiiiskem kulturno-umetniškem društvu »Ivan Cankar« sodeluje nad 180 dijakov mariborske II. gimnazije. Pro-gram dela je zelo zanimiv, o čemer priča tudi veliko število redno včlanjenih di-jakov. Posamezne sekcije vzdržujejo red-ne stike z ostalimi srednjimi šolami ma-riborskega okraja, posebno pa še z mla-dinskim društvom na ravenski gimnazi-ji. Folklorna in glasbena sekcija zaen-krat še nimata svojih prostorov in je za-to njuno delo^ dokaj neredno, pač pa se je pevski zbor izkazal z nastopom na pro-slavi ob 20. obletici AVNOJ. V osemde-setčlanskem pevskem zboru sodelujejo predvsem dijaki prvih in drugih razre-dov, ker je le z dlje trajajočo. redno vad-bo mogoce doseči pri sboru harmonič-nost, brez katere ne moremo govoriti o dobrem zboru. športna plesna sekcija ]e pritegnila ptav tako lepo število mladincev, ki dvakrat tedensko redno vadijo klasične plese. Ze-lijo si sodelovati na kakšnem tekmova-nju. Dramska in recitacijska sekcija sta pripravili pestre sporede. študij Maeter-linckove lirične drame Pelleas in Melisan-da se je zavlekel, ker primanjkuje prosto-rov za vadbo in nastop. Recitatorji so na proslavi 20. novembra izvedli zelo do-bro pripravljeno zborno recitacijo, v kratkem pa bo sledil še Večer Jeseni- novih pesmi n morebiti tudi večer Byro-nove poezije. Delo literarne sekcije je da~ 10 doslej že dobre rezultate. S sodelova-njem Centra za glasbeno vzgojo so pri-pravili večer pesmi in proze, kmalu pa bo izšla prva številka literarnega glasila. V filmsko-debatnetn klubu so govorili o aktualni filmski problematiki, predela- 11 posamezna poglavja Zgodovine filma Ge-orgesa Sadoula in Filmskega jezika Mar-cela Marlina. Dijaki pripravljajo referate iz obravnavane snovi, nato pa debatirajo o posameznih vprašanjih. Dijaki so imeli v načrtu tudi tesnejšo povezavo z delaV' sko univerzo in z mariborskim kinemat-tografskim podjetjem, tako da bi lahko dejavnost svoje sekcije razširili, posebno še zaradi tega, ker je fihnska vzgoja po se-danjem učnem načrtu postala reden učno vzgojni predmet. Žal pa dalj od načrtov še niso prišli, ker jim delavska univer-za ni mogla ustreči. Kulturno dejavnost dijakov mariborske 11 gimnazije zajema torej veliko število članov, pri tem pa jih ovirajo — kot sko-raj povsod — objektivni pogoji. Vevdar ostaneta pripravljenost za sodelovanje in vnema pri delu snačilnost članov društ-va, ki ima že lepo kulturno-umetniško tradicijo. Saša Kraigher Neizpolnjene želje Na ©ni izm&d Ljubljanskih srednjih Sal so dijaiki sklenili, da bodo izdali svoje glasilo. Tiskali ga bodo na cifclastilu, so si rekli, in niso niti pamdslili na stro&ke, kl bodo s tem v zvezi nastali. Zbrali so sastavke, pisano zbirko pesmi, črtic, se-staivkov iz šolskih klopi, anekdot, mozaik svojih skritih želja. Seveda je bil vsak ponosen na svoj delež pri prvencu tn na šoli so pričakovali izid svojega časopisa — toda tedaj.., Seveda, stroške tiska je treba fcriti, če-tudi izide glasilo na ciklostilu in jim očet-je ali matere natilkajo matrice zastonj in jim dajo paipir itd. Tako so nenado-ma stali pred dejstvom, da še nekaj ča-ča ne bodo imeli svojega glasila, ker pač nikogar ni bilo, ki bi kril stroške, upra-va šole pa je zavmila sleherno pomoč, češ da ne razpolaga s sredstvi v ta na-men. Ostala so neizpolnijene želje in inpanje, da bo imela prihodnja generaeija več sre-če, seveda, če se bodo še našli mladi ljud-je, ki jim ne bo odveč preliti svoje skriv-nosti v verze in črtice. Cenjene bralce obveščamo, da bo izšla naslednja številka Tribune šele čez štirinajst dni, 8. januarja 1964. DOPiSNiKI Letos še po starem Sekretariat za šolstvo je letošnje matu-rante spravljaj s svojimi okrožnicami in priparočili večkrat v obup. Nikakor se namreč ni mogel odločdti za dokon&no čtoliko mature. Zaradi zakasnelega obravnavanje predlo-gov o novi vsebini in obliki zaključnih iapitov na gimnazijah ter na potklicniii šo-lah druge stopnje v letošnijem letu ni mogoče uveljaviti nove uredbe o zaključ-nih izpdtih. Pripravljeinost za prehod na novo vse-bino in obliko zaključnih izpitav je prišJa do izraza že na nedavneim posveitovanju ravnateljev gimnazij in učiteljišč ter vzgo-jiteljskih šol. Ne le vodstva šol, tudi or-gani dijaškega samoupravljanja so potr-dili ugotovitev, da je vračanje k stari ma-turi neprimemo. Najti bl bilo torej treba kompromis med starim in novim. Novi naičin predivideva domačo nalogo kot seminarsko delo in ne več kot paljub-no izbrano teino. Ta se namreč doslej največkrat nd ujemala s snovjo učnega načrta in je marsikdaj presegla znanje in zmožnosti absolventa srednje šole. Prav zato je bilo slišati toliko uipravičenih ugo-vorov proti zaključnim izipitom, ki so se poaiekod izrodili v š,pekulacijo. Marsi-kdaj je bil prizadevni dijak v neenako-pravnam položaju s tistim, ki je pokazal neresen odnos do učenja, z domačo nalo-go in njenim zagovorom pa je naeokrat zablestel. O podrobnejših določalih pismenega de-la zaključnega izpita se bodo dijaki se-znanjali na svojih šolah, poudarimo pa na,j le to, da bo nova matuira dejanska re-zuitanta štiriletnega šolanja. Kljub temu, da zaradi pravnih predpi-sov ni mogoče sprejeti kompromisnega predpisa o maturah v letošnjem šol-skem letu, so že lanski zaključni izpiti na mnogih šoMi pomanili korak naprej. Kandidati v ustnem delu izpita niso ob-ravnavali samo naloge, odgovarjali so na širša vprašanja iz stroke, iz katere so si izbrali temo za svoje domače delo. Letošnji ustnd del izpita bo še dosled-neje upošteval to izkušnjo, razširil se bo na predmet. iz katerega je zajeta na-loga. Pismeni del izpita bo ostal, vendar se bo ocenjevanje jezikovnega znanja in sloga naloge nekoliko poglobilo. Dosl&j je bila namreč ocena pismene iapibne nalo-ge vse premalo upoštevana v končni ocemi zaključnega izpita. Ocene domačih nalog oziroma zagovora so preglasile oce-no jezikovnega znanja kandidatov, naj je bila še tako slaba. Kljub vse.mu pa je vprašanje, ali je vra-čanje k stareimu v reformnem procesu šol druge stopnje, ki se tudi ne more-jo prakn noči prilagoditi zahtevam novih programov in no^ih metod, naijiprimernej-ša rešitev. B.M. Novo leto, čas zabave in smeha je tu! Naj se čuti lo razpoloženje tudi v našem časopisu, smo adločili na zadnjem sestan-ku uredništva. Tako smo povezali zabavno in zanimivo s tem, da smo povabili na kratek sprehod po novoletnem sejmu tri mlade pevce zabavne glasbe: Barbaro Jarc, Lidijo Kodrič in. Lada Leskovarja. Freden pričnemo s sprehodom po Luna parku, nam dovo-lite. spoštovani bralci, da se vam predstavimo. Z vaše leve proti desni: Lidija Kodrič, Ladn Leskovar in Barbara Jarc, rZima je. Ljudje iščemo toplih kotičkov in pijače, ki bi nas najhitreje pogrela. »Lado, boš morda kozarček silvanca?« ponuja Lidija, medtem ko se Barbka ukvarja s kuhanjem Iiave. Kdaj pa kdaj se radi poigramo z medvedkom. Prav srčkano darilo za dedka Mraza (slika spodaj). i Barbarfl Jarc Januarja bo dve leti, odkar je Barbka stopila prvič na oder in zapela. V tej dvoletni karieri je nastopala v vseh večjih krajih Jugoslavije, poznamo pa jo kot stalno gostjo domačih radijskih postaj in televizije. Posebno rada se spo-minja nastopov v beograjskem radiu, kjer je pela na jav-nih oddajah »Mikrofon je vaš« in kot članica žirije oce-njevala mlade pevce. Prav rada omeni, da sta bila v tej komisiji še Lola Novakovič in Miki Jevremovič. Z novim letom se bo pričela vrsta TV oddaj, v katerih jo bomo lahko zopet videli na TV ekranu. 0 Zelo težko bi govorila o pevski karieri pri nas, kon-kretno v Sloveniji. Petje zahteva veiiko časa in truda. 2al stimulans vokalistov ni tak, da bi lahko mislili na daljše pevsko obdobje, na kariero. Q Slovenci imamo zabavno glasbo, ki lahko konkurira tovrstai ustvarjalnosti v ostalih repuSSlikah. Zabo se moram predvsem zahvaliti blejskemu festivalu, ki se je letos pred-stavil z nekaj res dobrimi,koi|tpo>zicijami. 9 Novo leto? Le kaj naj ši človek želi? želim si čim-več petja, nastopov in predvsem zdravja. Ce bo tega do-volj, se bo gotx>vo izpolnilo tudi vse ostalo. % Lidija Kodrič Lidija je dobro znana mariborskim ljubiteljem popevk že ve^ let. Prvič se je slovenski publiki predstavila na blejskem festivalu popevk 1962, ko je še precej neznana uspešno prestala ognjeni krst. Sicer pa je bil to njen drugi fesfcivalski nastop, kajti mariborski študentje so organi-zirali festival popevk z naslovom Katedra 62. Lidija v radiu še ni veliko snemala, ker je obiskovala v Mariboru gimna-zijo in ni imela toliko prostega časa, da bi se voaila v Ljubljano. Prvi večji uspeh je bila izvedba skladbe v aranžmaju Atija Sossa V soboto zvečer. S to je tudi uspela na mariborski Sančni uri, vendar je zasedla drugo mesto za Ladom Leskovarjem, ki se je s to oddajo prvič javno predstavil in pričel svojo pevsko pat. Lidija je sedaj v Ljubljani in študira filozofijo. % Nikoli še nisem pomislila na kariero, vsaj na pevsko ne. Rada pojem, vendar ne bom nikoli zapostavljala študi-ja zaradi glasbe. Pevska kariera je kratka in se od nje ne da živeti. 0 Zelo težko bi realno odgovorila na to vprašanje, ker je vsak tak odgovor subjektiven in ne kaže realne slike. Mnogo bolj lahko oceni razmere nekdo, ki nd z glasbo ne-posredno vezan. Mislim pa, da je slovenska zabavna glasba napravila velik korak naprej. Kar me še posebno veseli, pa je, da se je tudi kvaliteta besedil močno dvignila. % V novem letu si želim dosti študijskega uspeha, po-slušalcem zabavne glasbe pa veliko prijetnih melodij. Vlado Leskovar » Lado Leskovar, mladenič, ki je s svojim bliskovitim vzponom špravil kritike v zagato, pevec, ki navdušuje šte-vilne mladol,etnike, s svojo interpretacijo nudi marsikomu minute prijetnega razvedrila. Ni dvoma, da ta 23-letni mladenič pomeni v vrstj slovenskih vokalnih interpretov prijetno osvežitev. Vidnejši uspehi? Ce hočete, mterpretacija zmagovite po-pevke na Bledu 1963, osvojitev prvega mestft v priljubljenih radijskih oddajah Izberite popevko tega tedna s popevkama Bil sem rnlajši kakor ti in Osamljeni pevec. 0 V Sloveniji ni veliko možnosti za napredovanje. Te-levizijske zabavno glasbene očldaje so zelo redko na spo-redu, za radiu ne snemamo veliko, medtem ko koncerti ne uspevajo, kajti organizacijski stroški so izredno visoki. Tako sedim doma in čakam na vabila za nastope. Pravkar sem se vrnil iz Beograda, kjer so me lepo sprejeli. Mislim, da se bom v januarju spet pojavii na beograjskem odju. 0 Slovenska zabavna glasba je nedvomno napravila ve-lik korak naprej. To predvsem dokazuje zadnji festival popevk Bled 63, ki je po svoji kvaliteti prekosil marsikateri jugoslovanski festival. 0 Novoletne želje... Saj veste, vsakdo si želi pred-vsem uspeha v službi in poln koš sreče v privatnem živ-ljenju. Tistim pa, ki me radi poslušajo, zagotavijam, da jih moje petje v letu 1964 ne bo razočaralo. I. štrakl Prosim, ali bi odgcvorili našim bralccm na sledeča tri vprašanja: Kaj misliš o pevski karieri? Kaj meniš o domači zabavni glasbi? Kaj si žcliš v novem letu 1964? Avtodrom. Odkritje sodobne tehnike. Marsikdo si rad pri-vošči za dvesto dinarjev nekaj minut vožnje z avtomobilč-kom na prostoru, kjer vladata nered in anarhija. Kdo ve, zakaj grabita Lidija in Barbka za volan avtomobilčka? Mnogo sigurnejša vožnja je na vrtiljaku. Morda zato, ker ga upravlja stroj in ne ženska roka ... Ta.ko, sprehod gre h kraju. Ne bi bili v Luna parku, če si ne bi privoščili tudi turški med. Sicer gre za zobe, toda kaj hočemo, še vedno je nepogrešljiv rekvizit poleg vrtilja- ka, avtodroma in raznih drugih čarovnikov. TRIBUNA STRAN 15 INDEKS IIM... SMilČANJE Naši najboljši smučarji so sredi priprav za bližnjo zimsko olimpia-do, ki bo že čez dobcr mesec dni v Innsbrucku v Avstriji. Naš glaviii »adut« na zimskih olimpijskih igrab bo nedvomno 26-letni Jeseničan Pe-ter Lakota. Peter je absolvent gozdarskega oddelka biotehniške fakultete. Do diplome mu manjka le še malo, pravi, da ima namen diplomirati kmalu po končani olimpiadi, to je prihodnjo pomlad. Ker se Peter po-sveti pozinii predvsem smučanju, pride v Ljubljano le takrat, ko mo-ra na fakulteto in zato ga je bilo prav težko najti za zadnjo le-tošajo »žrtev« Indeksa in ... No, pa vendar, uspelo je in Peter je na nekaj vprašanj odgovoril takole: Katoro smuško disciplino voziš najraje? — Po vrstnem rediir.smuk, slalom, veleslalom. Kako si usklajeval študij in smu-čanje? — Moram priznati, da sem Imel srečo, ker sem študlral oziro-ma še študiram po starem štmlij-skem programu. Tako sem se lahko študiju posvetU v glavnem poleti, pozimi pa sem smueal. Kateri šport ti je poleg stnučanja še pn srcu? — Ljubim hitre športe. Kaj smatraš za svoj največji uspeh doslej? — Letos marca sem v Chamonixu. v tekmovanju za po- kal Kandahar v sir.uku dosegel 12. mesto in se uvrstil pred mnoge vsvetovne mojstre. Kaj pomeni športna srcča pri smučanju? — Ce se samo enkrat v smučarski sezoni uspeš dobro uvr-stiti, je to verjetno športna srcča, če pa se plasiraš med boljše tek-tnovalce, to je v zgornjo polovico lestvice, štirikrat, petkrat v letu, pa to ni več sreča. Seveda je marsikaj odvisno od tega, kako je postavlje-na proga oziroma kako so postav-tjena vratca, ali je proga zaledene-la, hitra, počasna, važno je, kako si namazal stnučke itd. Kaj je potrebno vrhunskemu smučarju, da je že na začetku se-eone v formi oziroma pripravljen na tekmovanje? — Dva do tri mesece pred pričetkom smučanja dobcr suh trening, zadnje 3 ali 4 tedne pa tudi že prehod na smučarske terene. Kaj nameravaš po diplomi? — Ne delam načrtov za naprej. Po diplo-mi me čaka najprej vojska. V zadnji številki smo že omcnili, da bodo prihodnjega leta na Ceško-slovaškcm študentske zimske šport-ne igre. Peter se je na obeh dose-danjih univerziadah prav dobro od-rezal. — Zelo mi je žal, da je Kandahar prireditev prav v času, ko bodo v ČSSR študentske tekme, vendar uvrstitve, ki sem si jo priboril letos na Kandaharju, ne smem zanemariti. Zato se univerziade ne bom udeležil. IJpam, da sc bodo naši študcntje — alpinci (t>Brucošijada«, saj je sodelovalo na njc.i 1100 študentov. Tako študentje novinci res občuti. jo, da je tekmovanje namenjeno njini. V Ljubljanl športnp prireditve v taki obliki do-slej niso uspel^. Zelo dobra je tudi zamisel o formlranju trenerske organizacije, ki vodi strokovno -delo v športnih društvih faku'.te!, kakor tudi sodnLšk« organizacije. Trenerska organizacija vključuje že 60 trenerjev, a v soilniško organizacijo je vključenih 15 sodni-kov za različne športne panoge. Lepe uspehe so dosegli pri uvajanju obve-zne telesne vzgoje za študenle. TELESNA VZGOJA JE OBVEZNA ZA VSE STUDENTE PRVEGA LETNIKA VSEH FAKULTET. Zanjo skrbi center za telesno vzgojo, ki je d«l rek-torata univerze. Center finansira univerza (v lanskem študijskem letu nad 25 milijonov). Telesna vzgoja je samo v I. letniku, za ostale študente pa zaradi pomanjkanja prostorov zaenkrat še ni fakultativne vadbe. Toda kljub temu se udeležuje telesne vzgoje nad 2500 študentov. Program ,}e razdeljen po posamez. nih športnih panogah, za katere se lahko študent sam odlodi. Sedaj center vključuje 14 predavateljev, ki lahko napredujejo kot vsi ostali univerzitetni profesorji. Brez dvoma ima takšna obiika vodenja telesne vzgoje študentov svo.je prednosti, saj predavat<"ljski kader nastooa bolj enotno, pa tudi center nima posebnih t«žav s fakulte-tami. Navsczadnje pa je tudi finaasiranje bolj preprosto, ker so sredstva za potrebe telesne vzgoje vseh študentov v enih rokah. A. FKIDL celo melnarodna tekxnovanja so v nekaj primerih dokaaala, da smo Slov&nci dobri športniki in da so tudi maiiborski šport-niki zmožni velikdh podvigov. Naštejmo jih: atleti, kegljači, judoisti, sabljači in sabljačice, veslači in številni drugi, ki so uspešno reprezantirali Maribor in vso državo na številniii velikih tekmovanjih. Naj om&nim samo še to, da smo v večini športnih društev in aktivov zabeležili uspešno delo študentov, ki tvorijo pone-kod celo glavnino vseh dosežkov. Tokrat smo mariborski šport prikaza-li le bežno, v gLarvnem samo tiste strani, ki so pozitivne in dobre. Seveda je tudi v Mariboru pri vseh športnih panogah in društvih nešteto težav in problemov. Zato ni odveč želja mariborskih športnikov, v prihodnjem Lstu doseči še več in boljša rezultate, hkrati pa tudd dobiti nova STed-stva in rekvizite. B. Bcrgant \UWM\ SE NE VESTE, DA... ... se jc Ingrid K r a m e r, olim-pijska zmagovalka v skokih v vodo iz Rima, pravkar poročila. V Dres-denu (Vzhodna Nemčija), kjcr je bila poroka, študira njen mož Heinz Engel na ekonomskj fakulteti. Toda to ni vse. Heinz Engel je tudi prvak Vzhodne Nemčije v dviganju uteži in sicer v lahki kategdriji. Za Kra-merjcvo-Engelovo je že znano, da se bo udeležila olimpiade v Tokiu, ne vemo pa še, če bo tudi njen mož potoval na Japonsko. ... je najboljši atlet-deseterobojec na svctu 24-letni Jang Čuan Kvang. Jang1 je doma s Formoze, toda že dve leti študira v ZDA in sicer na univerzi v Pasadeni v Kaliforniji, V letošnji atletski sezoni je postavil nov svetovni rekord, potem ko je v 10 disciplinah zbral 9121 točk. Dva dni je trajal njegova borba za vsa-ko izmed teh točk-in po ieku na 100 m (10,7), skoku v daljino (7,1G m), metu krogle (13,21 m), skoku v višino (191 cm), teku na 400 m (47,7), teku na 110 m z za-prekami (14,0), tnetu diska (40,99 metra,) skoku s palico 4,83 m), me-tu kopja (71,74) in teku na 1500 m (5:02,4) je prvi na svetu presegel še pred nedavnim »magično številko« 9000. * Otnembe vredno je še to, da je prejšnji svetovni rekorder v tej dl-sciplini Johnson ne le njegov klub-skl tovariš, temveč sta z Jangom tudi kolega na univerzi. T. Z. Slavija iz Prage je študentsko društvo TRIBUNA STRAN 16 Prejšnji teden je gostovalo v Ljublja-ni namiznoteniško moštvo prašlke Slavije. Za vstop med najboljša 4 moštva v Evro-pi se je moštveni prvak ČSSR pomeril z jugoslovanskim, z ljubljainsk.o Olimpijo. Po bolj in manj zanimivih ter razburlji-vih igrah so naposled po 8 partijah zma-gali gostje s 5:3 in tako izločili Ljubljan-čane iz nadaljnega tekmovanja, Namiznoteniaki klub Slavija je eden iz-med mnogih v Pragi, katerega olanstvo tvorijo pretežno študenti oziroma študent-ke, ki študirajo na tamkajšnji univerzi. Jaroslav STANEK, najboljši namizno-teniški igralec CSSR, je letos ob svojern 24. rojstnem dnevu diplomiral na ekonom-ski fakulteti v Pragi in trenutno služi vo-jaški rak. Za bralce Tribune je Stanek, ki je bil tudi najboljši igralec tega dvoboja (z odliono igro je premagal Veoka), pove-dal nekaj o študentskem športn&m življe-nju v Pragi. »Pri nas je špart med študenti zelo raz-vit, številni so dvoboji med posamemimi fakultetami in to v najrazličn&jših šport-nih panogah od kajaka (pri nas je disci-plina vožnje s kajakom po divjih vodah zelo popularna), sabljanja, nogoaneta, ro-kometa, odbojke pa do naimizinega tenisa. Studentje z vso resnostjo igrajo za barve svoje fakuitete, saj gre za čast, katera bo prva. Tudi v študentskem ti&ku. se športu posveča velika pozornost. Pri nas Lma vsaka fakulteta -svoj časopis in ne kot pri vas, ko imate vsi sloveinski študentje le en&ga. Caprav sem vesel, da je študij za menoj, mi je po drugi strani žal, da nd-sem več študent, kajti poleg študija, ki resda ni bil lahek, je bilo še mnogo dru-gega, zanimivega in ves&l&ga. Tu mislim predvsem na šporfcna t&kmovanja v okvi-ru praške univerze.« Drugi igralec Slavije, 19-letni Emanuel KUDRNAC je »novaček« — bruc na teh-niški fakuilteti v Pragi, odlocil se je nam-reč za študij elektrike. Kudirnač je pove-dal, da pri njih tekmovanje kot je »bruc-šiada« ne obstoja, pač pa da so zelo zani-miva m tudi dobro obiskana špoirfcna sre-čanja študantov-novincev s študenti kole-gi iz višjih letnikov. Kudrnač je tudi de-jal, da jih na tehniški fakulteti, katere študent je, študira skupno okoli 700, od te-ga 200 novincev in pripomnil je, da se vsaj 400 študentov aktivno ukvarja s špor-tom. Ker je šele pred nedaviiim končal svoje šolanje na tehniški srednji ššoli v Pragi, se Kudrnač š.e živo spominja šport-nih takmovanj, ki so bila v okviru njego-ve šo:le »že v srednji šoli,« pravi, »smo domala vsak teden enkrat igrali piroti drugim šolam, posebna čast za nas pa^ so bila srečanja s kakšno visoko šolo ožiro- ma fakultsto in če se nam je posrečilo premagati tako moštvo, smo smatrali to za vellik uspeh.« Kodrnač, ki je bil po zma-gi nad Bojanom Kernom zelo raapoložen, je bil pripravljen pripovedovati še, toda prapustimo besedo Še tretjemu igralcu dr-žavnega namiznotaniškega moštveaiega pr-vaka CSSR Stanislavu SVARCU. švarc ni študent. Ko je končal tehniško srednjo šo-lo za elektrotehniko, se je posvetil po klicu. Zakaj ni nadaljeval študija? Odgo-voril je takole: »Že vse prav in lepo in tudi ne dvamim, da pri nas študirati ni problem, toda osebno sem kar zadovoljen, saj sem tako pet let preje pri kru-hu, ki ga zaslužim sam. Kaj bi bilo, če bi vsi študirali? (pri tam je pokazal na Kudrnača, ki se je le nasmehni! in ni od-govoril na zbadljivko). Na koncu našega razgov;ora so češki na-miznoteniški igralci in igralke (protd njim so podlegle Ljubljančainke z 2:3; Cehinja Lužova hodi še v gimnazijo, Chylikova pa je že končala študij na Visoki šoli za telesno vzgojo), izrazili željo, da bi prišlo do srečanja med praškb in ljubljan-sko univerzo v kakšni športni panogi in zaželeli ljubljanskim študentom obilo uspehov v novem letu 1964 tako na študij-skem, kakor tudi na športnem polju. Tomaž ZAJC v slahih pogojih Novo leto pod morjem 1'odvodni lovci bodo proslavili letošnje novo leto na vclikem mednarodnem tek-movanju mest na Lošinju. To je že tra-dicionalno tekmovanje, enakovredno naj-večjim, svetovnemu in evropskemu prven-stvu, tradicionalnemu tekmovanju na Usti-ci (Sicilija) itd. Lansko leto je sodelovalo na Lošinju L * 35 ekip (70 tekmovalcev). Od tega je bilo * več kot 20 ekip iz tujine. Letos bo tekmo- vanje še kvalitetnejše. Prireditelj pričaku- je ekipe iz Italije, Francije, Grčije, Avstri- je, Madžarske, Norveške, Finske, Neinčije, \ Holandije, Bolgarije, Poljske itd. Zlasti je veliko zanimanje za nastop ekipe iz Sov- jetske zveze, ki bo letos prvič sodelovala. Seveda so prireditelji povabili tudi naj-boljše domače ekipe, ki so z dosedanji-mi rezultati dokazale, da so sposobne I enakovredno poseči v boj z elito evrop-skih podvodnih lovcev. Ljubljano bo za-stopal par Jože Turk in Krešo Petrovic. Pravila letošnjega lova so dokaj zahtev- nejša od lanskih. iVled diugim bodo lovi-li uro dalj kot lani, to je 5 ur. Ravno ta-ko so prepovedali ulov rib, težkih manj kot 500 gr (lani 25 gr), kakor tudi nekatc-rih večjih rib, kot ugori in maške, ki bi lahko zaradi svoje velikosti srečne-mu lovcu olajšale delo. Loviti bo to-rej treba 5 ur v mrzli vodi (13°) in to samo tiste ribe, katerih lov zahteva tnaksimalno vzdržljivosl in spretnost. Lov-sko srečo so skušali organizatorji čim-bolj omejiti. Jasno je, da ima pri takih pravilih največjo prednost ekipa, ki poz-na teren, predvsem domača. Vprašanje pa je, če bo vse to zadostovalo domači-nom v borbi z najboljšimi Francozi in Italijani. Naša ekipa se pripravlja, da bi čim do-stojneje opravičila vabilo in lanskoletni plasman. V nadaljevanju vam posreduje-mo nekatere doživljaje s treninga, kot jih opisuje Krešo Petrovic. Doživljaji so pre-težno iz poletnega in zgodnjoga jesen-skega časa. Stena muren Lov na mureno, nevarno roparico na-šega morja, je vedno napet in zanimiv. Njemo dolgo, kačasto telo iin ostri zobje, katerih ugriz je stnijpem, zlasti pa njena divjost in upornost, da ne cpusti, česar se prime v boju, vlivajo strah in spošto-vanje. Videli smo ribiča, ki mu je ujeta murena odgriznila prst. Lansko leto pa je slabo zadeta murena planila proti k»-varišu, ki je streljal.. Moral je bežatd. Na podvodni steni na Dugem otoku, vl-soki kot večnadstropna biša in dolgi ka-kih 60 m, smo imeli opravika z 12 muxe-nami. Nikdar še nismo vMeli tako kolo-aijo muren. Imenavali smo jo »stena mu-ren«. Zamislite si temno, navpično ste-no, polmo večjih in majhiiih lukenj. Sern ter tja moli iz luknje kot roka doJga in debela »veja«. Ce se »veji« približaiš, vidiš odjprto žrelo muretne in njene ne-premične, hipnotične oči. Prizor, pri ka-terem te vedno znova vsaj rahlo spre-leti srh. To je namreč lovska preža rnure-ne. Tretjina murene je zunaj, ostalo pa v lufcnji. Ko se ji nba približa, plane kot vzinet v celoti iz luknje in plen je navadno zagotovljen. Ves naš strah pa ni bil preveč zaželem. Važno je biti m&ren tn dobro zadeti. Kma-lu smo se specializirali. V nekaj dneh smo ubili preko 20 muren na tem in ne-katerift drugih mestih. Videli smo, da se lahko muremi brez bojazni približamo ze-lo blizu. Puško smo ji lahko približali vča-sih tudi 20 cm od glave, ne da bi kakor-koli reagirala. Smrtonosni strel (takoj za glavo) se je zato skoraj vedno posrečil. Nevarno pa je lahko, de se strel pone-sreči. Ce jo zadeneš šele 30 ali 40 nm za glavo, se v Mcnjl zvije v vozel in jo je popolinoma nemogoče izvleči, lahko pa te celo napade. Ko jo potegneš iz luknje, je najvaž-neje, da jo previdno spraviš v čoln. Ko se dvigaš z mureno na površino, lah-ko apaizuješ vso njeno divjost. Ce ni mrt-va, začne od jeze gristj saina sebe ali pa puščioo. Odrta in dobro pripravljena pa je odlič-na. Pravijo, da so jih Rimlijami gojili v posebniii bazenUi. Vendar jo domačini za-radi podobnosti s kačo ponavadi ne ma-rajo jesti. SO MORSkl PSI RES TAKO NEVARNI? Kadarkoli podvodni lovec pripoveduje o lovu, mu postainjo vprašanje: »Kaj pa morski pes?« Strah pred morskim psom je razumljiv, pa vseeno pretiran. Dejan-sfco bi nas moralo biti bolj strah prečka-ti prometno cesto. Dosedaj ni pri nas še noben podvodni lovec postal žrtev mor-skega psa. Desetine Ijudi pa je mrtvih ali ranjenih vsakodnevno pri prometnih nezgodah. S teni sicer ne kelim navdu- ševati za smrt v zobeh morskega psa, temveč opozoriti na pretiravanja glede na realne možnosti. Zgodi se, da leta in leta ne vidiš morskega psa. Sam lovim že osem let na najbolj osamljenih in oddaljenih mestih, včasih tudi več kot ki-lometer od obale, pa ga nisem. še nikoli srečal. Letos sem bil dvakrat v skupini, ki je videla morskega psa, pa vendar toliko oddaljen od nje, da ga sam nisem videl. Doživljaji mojih tovarišev pa potrjnjejo to, kar sc o morskem psu povedali že drugi lovci, zlasti Hans Hass. Joše in Marjan sta ga videla v globini 30 metrov. Dolg je bil okoli 3 m. Pritaji-la sta se. Pes je počasi odplaval mimo njiju. To je bilo na Dugem otoku. Na Lastovu je bil Jože oddaljen od nas okoli 50 m, ko se mu je približal 1,5 m dolg pes. Takole nam je opisal Jože dogo-dek: Opazoval sem pod kamenitim blokom skrite sarge, ko sem levo od sebe zdgle-dal sivkasto modro vretenasto telo z zna-čilno hrbtno in fepno plavutjo. Ceprav sem se prvi trenutek prestrašil, sem pod-zavestno začel ravnati po vseh pravilih, ki sem si jih tolikokrat ponavljal za slučaj srečanja z morskim psom. Bil je oddaljen od mene kakih 10 m. Najprej sem se pritajil na dnu, ko pa mi je za-čelo zmanjkovati zraka, sem se zelo po-časi s puško proti psu dvignil na povr-šino. Pes se mi je približal in oddaljen okoli 5 metrov, začel počasi krožiti oko-li mene. Počasi sem vzel še eno gumo iz-za pasu in jo napel na že napeto puško, da bi tako pojačal udarec. Ker sem imel puščico privezano na plovec in ne na pu-ško, sem se odločil, da bom streljal, če bom imel zato ugodno priložnost. Na strah sem popolnoma pozabil. Ves sem se koncentriral na nasprotnika. Krožil je in me opazoval s svojimi jnalimi, zlob-nimi očmi. Ni bil posebno velik in to me je hrabrilo. Nisem hotel zavpiti pod vodo ali poskusiti katerega od drugih nasve-tov, ki sem jih doslej prebral za ravna-nje z morskimi psi, temveč sem ae mu počasi bližal in iztegnil roko za strel. V trenutku, ko sem hotel sproiiti med skrine repe, pa se je pes bliskovito obf' nil in pobegnil. § UGANKARSKI KOTlCEK * UGANKARSKI KOTIČEK# UGANKARSKI KOT!ČEK# UGANKARSKI KOTIČEK# UGANKARSKI KOTIČEK# U6ANKARSKI KOTIČEK ZLOGOVNA KRIŽANKA VODORAVNO: 1. astronomski |Dbservatorij v Kaliforniji z naj-večjim teleskopom na svetu, 3. zelenica, 6. letoviško mesto na francoski rivieri, 7. past za pti-pfe, 8. glavna ženska oseba v Ros-sinijevem Seviljskem brivcu, 9. preprosta obutev, 10. lakomnost, pohiep po denarju, 11. ploščica, II. spomladansko delo na polju, H3. korito za malto, 14. ogorki, 115. lasnica, kapilarna cev, 17. pri-fprava za zastiranje, 19. oblika kraških pojavov, 20. žensko ime, 21. prioriteta, 22. milje, 23. mlada država v Zahodni Afriki, 24. ju-goslovanski filmski režiser akcij-skih filmov (2ika, Nevesinjska puška). 25. tujski promet, 26. gradbeništvo, 28. loka, trata, 29. zemljiška knjiga, 30. razvedrilo. NAVPIČNO: 1. naboj, 2. ime REBUS predsednika Združenih držav Me-hike Mateosa, 3. prikuha, 4. ljub-kovaino žensko ime, 5. zacelje-nje, 6. eden od francoskih uto-pičnih socialistov, 7. planšarsko področje z Blejsko kočo na se-veru Pokljuke, 8. študentka ro-manistike, 9. forma, 11. pripadni-ca srednjeazijskega naroda, 12. orodije za sekanje, 13. francosk1 pesnik, predstavnik simbolizma (Stephane), 14. odprt, nezaraščen prostor, 16. vinjenost, 17. skupno itne z& zadnji del glave in vratu, 18. krajevna posebnost, 20. naj-boljši jugoslovanski namiznote-niški igralec, 21 domneva, pod-mena, 22. otroška doba, 23. ime francoske filftiske igralke Vlady, 24. visok državni uradnik, 25. ži-ca, navita na magnet, 27. grška črka, 28. deček, pobič. Poseinica Tov. Bassin je član tovarni-škega plesnega ansambla. V praznični novoletni šievilki smo namenili pol strani ludi ugankam. Kljub temu, da niso nagradne, upamo, da jih boste z zanimanjem reševali, ker vemo, da je prav med študenti precej Ijubiteljev križank. - Rešitve bodo objavljene v prihodnji številki. KRI2ANKA VODORAVNO: 1. gozdna ptica s pisanim perjem in kričečim glasom, 5. sobna odprtina za svetlobo, 9. grad ob Kolpi, 11. parnik, lad-ja, 12. glavno mesto Madagaskarja, 14. listnato drevo, ki ima sadeže z užitnimi jedrci, 15. glavno mesto Senegala, 16. potočna žival, 17. poteg z nožem, 18. spanec, 19. grška črka, 22. odločba, adredba, 25. podzemni prostori hiše, 26. francoski pesnik, dekadent (Charles, Cvet-ke zla), 28. trščica, 29. ime znanega ameriške-ga filmskega igralca in režiserja Wellesa, 30. jutranja padavina, 31. vodni hlapi. NAVTIČNO: 1. taborniško domovanje, 2. del njive, kjer se obrača plug, 3. ljubkovalno mo-sko ime, 4. muslimanski bogp 5. obličje, 6. gla-sen klic, 7. astronomski izraz za zvezdo, ki nenadoma močno zasveti in kmalu izgine, 8. gledališke deske, 10. začetnici enega prvih če-ških realistov, 13. britanski protektorat v okvi-rn Južnoarabske federacije, 17. velike vodne poti, 18. babje pšeno, 19. vijak, 20. tiranija, zatiranje, 21. grška boginja modrosti, 22. viso-ka gora na Koroškem, 23. okrajšano moško ime (Davorin), 24. sifilis, 25. sladkovodna ri-ba, ki živi največ v ribnikih, 27. začetnici pri-imka in imena nemškega realističnega pisa-telja. NOVE ČRKE Za vsak par besed v isti vrsti poišči črko, ki kot zadnja v prvi besedi in kot pnra v drugi besedi obenia spremeni pomen. Te nove črke vpiši v srednji stolpec, kjer dobiš ime in priimek pri-morskega lirika, pesnika Nabrežine (Primorske pesmi in otroška zbirka Na Krasu). MAGIČNI LIK VODORAVNO IN NAV-PICNO: 1. angleški avto mobilski dirkač, bivši sve-tovni prvak, 2. žrtvenik, 3. češki namiznoteniški igra-Jec, ki je nastopil na ne-davnem mednsa-^odnem dvoboju v Ljubdjani, 4. je-zik stare klasične indijske književnosti, 5. predstoj-nik univerze, 6. telovadno orodje, 7. ansambel, se-stavljen iz treh različnih inštrumentov. VSTflVLJilLNICil SC----------K, KOLE----------CA, MO----------—, A------— BUT,---------GALOV, D---------LA, ZA---------VANJE,------— MERING, ME----------T,--------------CA,----------BAJN, NE ------------NEŽ, PA---------IJA, D------------JENJE, REŠ--------- Crkovne skupine BUN, ETO, EŽE, DNI, KOM, LIM, LIV, NAR, NON, OCNI, OVOL, SEM, SREC, ŠTVO, TRI, URE uvrsti med dane črke ali ob nje, da dobiš besede znanega pomena. Če bereš vstavljene črke po vrsti, dobiš čestitko redakcije bralcem Tribune. K. BASSIN TOTRA Dogodek v mestu IMazaj PRIMORCI IMAJO SLABE NUSOVE: Zelo slabo so se izkazali člani kluba študentov koprskega okraja, saj jim je takorekoč pred nosom zrtirznilo kar pet (5), za štipendije namenjenih mili-jonov. Vsa krivda, seveda, ne zadene samo njih, kajti nekdo je te milijončke kar preveč dolgo ljubosumno skrival. Kdo? Vsaj to pa bodo vrli Primorci bržčas ugotovili in mu navili ušesa. OBŽALOVANJA VREDNA IZJEMA: Večkrat sino, že tarnali, da ponekod predavatelji ne sodelujejo dovolj inten-zivno v svetih letnikov in drugih orga-nih samoupravljanja, v katerih sede skupno s študenti. Šest kolegov, štu-dentskih predstavnikov na likovni aka-demiji, je ob prvi seji svetov letnikov pustilo na cedilu svoje tri kolege in vse predavatelje, ki so se sestanka polnoštevilno udeležili. Kar šibo v ro-ke in fc, fc — je naš skromni predlog! NAJBOLJŠE JE MERA! To je rekel, če morda ne veste, grški modrec Ta-les iz Mileta. Tega nasveta pa niso upoštevali nekateri kolegi, ki so se oni dan, ko so prejeli precej denarcev na ratun štipendij in kreditov, nazobani pripeljali s taksijem v Naselje in delali pri tem scene. Tudi vratar v Kolegiju je imel opravka s podobno nastroje-nimi stanovalci. KDO CAKA, PRIČAKA! Neki kolega z geodezije je zaprosil za kredit. Svoje dvoletno omahovanje proti diplomi (vpisal se je 1957) je opravičil s potre-som v Skopju. Na kaj bi se izgovarjal, če le-tega ne bi bilo? UGANKA: MNOGO NEREDA, A LE MALO SOLI! KAJ JE TO? Rešitev te uganke je na dlani: To je pisarna ko-misije za honorarnc zaposlitve in nje-no poslovanje. Vedno sc hvalijo, koli-ko se je v zadnjih letih dvignil pro-met in posredovani študcntski zaslu-žek. K sreči pa je poslovanje z računi, posredništvo itd. še na Isti stopnji kot njega dni. KOMISIJA BREZ POSLUHA: Tako se ncupravičeno jezi neki študent, ki je v prošnji za poveeanje kreditnega ob-roka navedel neko Senckino misel, se-stoječo iz dveh stavkov. Polomil ga je, da je navedel oba stavka. Komisija je upoštevala prvega in v skladu z njira prošnjo zavrnila. PERJE, PA TAKA KONTROLA PRI-PADNOSTI: Poleg nekaterih drugih organizacij so se tudi mnoge študcnt-ske organizacije in organizacije ZK po fakultetah odločile, da z določitvijo sestankov iw 24. XII. zvečer preverijo pripadnost svojih članov. O, da bi bila še članarina vsa y redu pobrana, joj, kako krasne organizacije bi imeli. Dru-ge organizacije se pa izkazujejo z de-lom. V.sak po svoje! NAIVNEŽ: Nedavno je prišcl na univerzitetni odbor nekdanji predsed-nik združenja študentov geografije. Na vsak način si je hotel izgovoriti, da bi mu služba natakarja v nekem avstrij-skem ali nemškem letovišču, kamor se namerava poleti odpraviti, štela za iz-polnitev brigadirske dolžnosti. Ta prvi ptič je znanilec skorajšnje agitacije za delovne akcije. Kolegi, ne pozabite nanj! Povabite ga na jadransko — ma-gistralo! SREDNJEŠOLSKI SODELAVEC JA.V-LJA: Slovenski film jc že prišel tako daleč kot naše drugostopenjsko šolstvo ali pa še dlje. Gospa teta Pehta ima v votlini več kemičnih aparatov, stekle-ničk itd. kot naša šola v kemičnem kabinetu. JOJ, KAKŠNI REVEŽI SMO MI, JU-GOSLOVANI! Prav vsi so se spravili nad nas. Enkrat nas udari suša, drugič spet obilna letina, včasih dobro obrode jabolka in, pomislite: pozimi nas nad-leguje sneg. Ja, vsem tem nadlogam pa res ne morerao biti kos! OBVESTILO: Vse tiste, ki mislijo, da so brucovanja strogo interna prire-ditev, obveščamo, da si lahko vstopni-ce nabavijo kar pred vhodom po ... cenah. S tem preneha veljati objava univerzitetnega odbora, ki je bila ob-javljena jeseni v Tribuni. Opravičuje-mo se bralcem, če so morda zaradi zmote doslej ostajali doma. Ura na stolpu mestne hiše v mestu Nazaj je bila poldne. Zaspani meščani so hodili po mestnem trgu; avtomobili so vozili s predpisano hitrostjo. Golo-bi, ki so gnezdili pod stolpno uro, so se spreletavali nad trgom. že zdavnaj je odzvonilo dvanajsto, kazalca ure pa sta se še vedno pre-krivala na številki dvanajst. Nihče se ni ozrl na stolp, kajti meščani so do-bro poznali. muhe mestne ure. Fant, ki je čakal svoje dekle, je opazil, da se kazalec ure premika nazaj in kmalu je bilo pol dvanajst. Po dveh urah so to vedeli že vsi meščani. Uvideli so, da je ura potrebna popravila. Za popravilo pa je potreben denar in ker ga mestna hiša nima, bo spet predpisala nove davke in ubogim meščanom bodo ob koncu meseca ob izplačilu spet odtegnili nekaj dinarjev. Zato so meščani raje skromno molčali. Odločili so se, da bodo o tem vpraša-nju še razmislili. Tedaj pa so uvideli, da tudi druge ure v mestu kažejo nepravilen čas. Tudi sonce se je ravnalo po uri: vzhajalo je na zahodu, zahajalo pa na vzhodu. Krčmarji so že na začetku službe metali pijance iz gostilne, ti pa so se vračali v beznice takrat, ko so gostilničarji že zapirali lokale. Stolpnice v novih mestnih predelih so se pogrezale in stanovalci prvih nadstropij so se čez nekaj mesecev znašli v kletnem stanovanju. To jih ni prizadelo, zakaj iz dneva v dan so bili mlajši, čeprav niso uživali soka čudež-nih rastlin. Postajali so otročji in ne-bogljeni in ko so stolpnice usahnile kot sneženi možje spomladi, so se nek-danji stanovalci že igrali Rudolfa Va-lentina. Njihovi starši, ki so dotlej počivali na p"okopališču, so zbrali svoje kosti, dvignili pokrov na grobnici, ali pa so se kot črvi prerili na površje. Otresli so se prsti in prahu, ki sta se jim na-brala na telesu v dolgih letih brezplod-nega ležanja v zemlji. Razgledali so se po pokopališču in če so opazili kakega znanca, so stopili k njemu in se po-govarjali z njim. Potem so godrnjaje odšli domov, zakaj neprijetno jim je bilo ob misli, da bodo spet morali živeti. Njihove stare hiše so bile spreme-njene: z njih so se odluščil: razni pri-zidki in nadzidki ter nešteto ometov, ki so jih na staro podlogo nanesli mnogi' rodovi. Stare hiše so vstajale iz ruševin in rasle kot drevesa. Namesto »jutri« so v mestu Nazaj govoril: »včeraj«. Mesto je prišlo v svojem razvoju do srednjega veka. Sosednja mesta so vedela za ta ne-navadni pojav. Profesorji zgodovine so hiteli organizirati ekskurzije v to na-zorno prizorišče minulih dob, toda z njegovimi prebivalci se niso mogli spo-razumeti. Vsak poizkus, da bi priredili ekskurzije v mesto Nazaj, je bil brez-uspešen, kajti prebivalci so izletnike največkrat zamenjavali s Turki :n jim v pozdrav nalili smole. Tudi zato, ker so ubili nekega preveč radovednega profesorja zgodovine, jih ni nihče kaz-noval. Mesto Nazaj je bilo kot kultur-no-zgodovinski spomenik zaščiteno. Preganjali so tudi čarovnice in neki spretni fotoreporter je po vsem svetu drago prodajal posnetke čarovnice, ki se cvre na grmadi. Sežiganje čarovnic je bila kulturno-zgodovinsko dejanje, zato je bilo zaščiteno. V mestu so pustošile lakote. Lačni meščani so odklanjali ameriško pomoč in so raje žrli drug drugega. Nekega dne so svetovni časniki ob-javili novico o skorajšnjem Kristuso-vem vstajenju v mestu Nazaj. Pred mestnim obzidjem so se zbirali filmski in televizijski snemalci, časni-karji in fotoreporterji. Radijski repor: terji so vpili v svet: »Vsak čas lahko pričakujemo Kri-stusovo vstajenje, s čimer bo praktič-no dokazano, da je bil Kristus zgodo-vinska osebnost. Upamo, da bomo že čez nekaj trenutkov v naši sredi po-zdravih tako zelo popularno osebnost, kot je Jezus Kristus. Do začetka pre-nosa tega nepozabnega dogodka pa po-slušajte zabavno glasbo iz naših stu-dijev.« Poslanci mesta Nazaj so medtem ob-stopili Kristusov grob.. Prvi meščan si je že pripravljal govor. Razprostrl je svitek papirja in potrpežljivo čakal. Iz Kristusovega groba se je čulo enakomerno smrčanje. Poslanci so postali nestrpni in nekdo je celo pripomnil: »Ali misli, da ga bomo čakali? Tudi mene bodo moji odjemalci križali, če se ne bom pravočasno vrnil v trgo-vino.« »Zbudimo ga!« je rekel drugi. »Lahko bi nam zameril. Menda si bo mislil, da šmo ga hoteli opozoriti na njegovo dolžnost,« je rekel tretji. »Naj vstane lenčina, čeprav ima važ-no funkcijo,« je zahteval prvi. Drugi je dvignil pokrov. Tretji je prosil: »Previdno!« Svetloba je udarila Kristusu v obraz in po celem telesu je zadrgetal. Zagodrnjal je: »Zaprite! Zebe me!« »Vstani! Tvoj čas je prišel,« je rekel prvi. RESEN INTERVJU PRED NOViM LETOM SEDEMINDEKSOVIN... Naš sobesednik je po najnovejših poro-čilih študent višje agronomske šole v Ma-riboru. To je njegova zadnja študijska postaja. Doslej je bil še študent Ijubljan-skih in zagrebških fakultet, v žepu ima kar sedem raziičnih indeksov. »Doslej sem poslušal ze mnogo prizna-nih strokovnjakov: Ur. K., dr. B., prof. V. prof. I. (ta je vedno vedel, kdaj bo dež).« — Zakaj si toliko menjal? — Po svetu me je gnala &elja po znanju. Ekonomika, pravo, kornerciala so moje področje, za agronomsko šolo pa sem se odločil zgolj z voja,kega stališča. Pred leti sem se hotel vpisati celo na šporlno šolo v Kolnu. Vse to je bilo v mojlh mladih letih. Sedaj sem se ustalil in sem že dve leti v Mariboru. — Kaj pa vojaščina? — Odloženo imam do avgusta 1934. Si-cer pa 'bom počckal, dokler se ne bo iz-kristaliziralo, ali bom moral ostati eno leto ali morda savio devet mesecev. Ko se bo enkrat odločilo, bom odšel takoj prvi dan. —Kavi bi šel rad k vojakom? — V kakšen kraj, kjer imajo nogornetni klub prve zvezne lige. Rad bi namreč spremljal igro Maribora in Olimpije; do takrat bo vsaj eden od njiju prispel v prvo ligo. Kolega fe tudi znan špprtnik: orsto let že igra pri rokametnem klubu Branvk, odlično tudi smuča, sicer pa se ukvarja še z nekaterimi drugimi športi. Povprašali smo ga, zakaj se ukvarja s športom. — Rad bi ostal večno mlad. — Kaj ti bo večna .nladost? — Nekoč se mi bo gatouo pokvaril avto. — In potem? — Kupil si bom še en volksioagen; ti imajo namreč sedeze, ki se dafo preuredlti v ležišča. — Kaj pa umetnast? — Svoj čas sem pel v mariborski operi. V Traviati sem pel skupaj s prvakinjo beograjske opere Valerijo Heybalovo. — Zakaj si zapustil opero? — Pri prihodu Radamesa v »Aidi« sem prišel na oder s ščitom, namesto s kop-jem... — Najzanimivejše srečanje v letu 1963? — V Val d'Is&re v Franciji sem srečal Brigitte Bardot. — Želja ob noverh letu? — Skrajšanje vojaškega roka... In še eno željo je izrekel: napišemo naj, da je celoten intervju potekal v pravem novoletnem razpoloženju. »Zbudite se!« je želel drugi. »Ali vas motimo?« je bil radoveden tretji. »Pojdite k vragu!« je zatulil Kri-stus. Po teh besedah so se vsi trije prekri-žali. Prvi, najbolj neotesani, je še prosil: »Zgodovinsko dogajanje zahteva tvo-je vstajenje, prijatelj!« »Bi me spet radi križali? Ne bo se vam posrečilo. Raje ostanem tu.« Vsi trije so enoglasno zaprosili: »Za pet ran Kristusovih vas prosimo: Vstanite!« Kristus pa jih ni več poslušal. Obr* nil se je na drugo stran in še enkrat za večno zaspal. Ta trenutek se je ustavila tudi ura na mestni hiši. Mestna hiša se skozi stoletja ni spremenila in menda so bili tudi ljudje v njej vedno enaki, le da so se oblačili v slogu dobe. Vse ure so se spet ustavile (uravna-le so se po uri na stolpu mestne hiše). Meščani se zdaj niso več gnjavili s spo-mini, pa tudi načrtov za bodočnost niso imeli. Edina beseda, ki so z njo označevali čas, je bila »danes«. Peter Baloh LETNi (OB)RAČUN Ko so ga vprašali, s čim se preživ-Ija, je odgovoril, da z rotacijo. Bil je namreč lastnik vrtiljaka. Na sestankih je ugovarjal vsakemu diskutantiu Njegov hobby je bil igra-nje kontraba&a. * Njegovo rojstvo v zaporu je vzbudi-lo obilo polemik. Vpraševali so se ali bo direktor, blagajnik ali kritik. že kot študent se je pripravljal na direktorski položaj. Najraje je poslu-šal predavanja iz predvojaške in sicer temo: KAMUFLAŽA! Kot predsednik občine je bil odličen matematik. Ko so ga vprašali, kaj se ob integraciji zgodi z dotacijami, je odgovoril: »V matematiki se konstanta ne m-tegrira...« »Vi ste gotovo študent,« so mu de-jali, ko so ga videli na smučeh. »Kako veste?« je vprašal začudeno. »Očitno ste navajeni padati...« * časopise je čital samo zato, da bi videl, kdo še razen njega- ni aktiven. * Bruca so vprašali, kako mu je všee na fakulteti. Ni jim odgovoril, bil je preveč za^eden. * »Zakaj je meja zaprta?« so vprašali nekega direktorja. »Najedla se je čokolade,« je odgovo-ril in se odpeljal z novim mercedesom. Ob novem letu je hotel kupiti 10 kg mesa. Bil je prevaran, tu namreč ni bilo novoletnega popusta ... Cetudi je bil predavatelj na fakulte-ti, je kadil filter. Načelo, da je treba vse prefiltrirati, mu je že prišlo v kri... Vedno je trdil, da je neupogljiv. Ne-kega dne pa je padel in si zlomil hrb-tenico... . * Predstavljal si je, da šepa Pepe Šol-nik le na eno nogo. Ko pa ga je videl, je opazil, da šepa Pepe šolnik kar z obema. Ne vemo, kdaj se je rodila. Ne ve-mo niti, če še živi, čutimo le, da naša satira pobira honorarje. buc Tribuna ~ list slovenskih študentov - Izdaia Univerzitetni odbor ZŠJ - Ureia uredniški odbor - Glavni urednik Draso Mirošič - Odeovorni urednik Peter Jambrek. - Uredništvo in uprava Tribune: Polianska 611 - Telefon 30-123. TekoČi račun 600-14-608-72 - Letna naročnina 400 dinariev - oosamezni izvod 20 dinahev - Rokopisov in fotografij ne vračamo. Tiska Casopisno podietie *Delo*.. Liubliana. Tomšičeva 1. telefon 23-522. Poštnina olačana v gotovini.