MUZEJSKI RAVNATELJ LJUBLJANA JUGOSLAVIJ 11, 202 List izhaja v taki. ft mesece JL ~Ž2 4 ^ t 6.50 Ur Sirokoiti fkic*. s&h PoMu ponimijflu (C. C. ms ta « Trsta, t Četrtek, 25. avgusta 1927, Številka 30 cent Letnik Lfi ponedeljka. Naročnina: za 1 mesec L &—* J8.—, celo leto L 75.—, ▼ Inozemstro meaečno pvilke 36 stot — Oftlasnina za 1 mm proatorn trgovske in obrtne oglase L 1.—* za oanui* lila L 1.50, oglase denarnih zavodov L na prvi strani L 2.— EDINOST Uredniitvo in opravniitvo: Trst (3). ulica S. Francesco d'Assisi 20. Telefon 11-57 Dopisi naj se poiiljajo izključno uredništvu, oglasi, reklamacije in denar pa upravnUtvu. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankiran, pisma se ne sprejemajo. — Last, založba in tisk Tiskarne «Edinost». PodurednUtvo v G o r i c i : ulica Giosuč Carducci it. 7, I. d. — Tele!, it. 327. i.- Glavni in odgovorni urednik; prof- Filip Peric. Znanstvena ■ organizacija dela Od 5. do 8. septembra t. 1. se bo vršil tretji mednarodni kongres znanstvenega obratovanja r>Rimu. Mnogi se vprašajo, kaj je sploh to znanstveno obratovanje taylorizem — ali tudi for-dizem. Ustanovitelj sistema F. W. lay-Jor, pravi Amerikanec po mišljenja in delu, sin domovine, v kateri možnosti nimajo meje, je prvi znanstveno proučil delo. O-pazil je, da se ogromnog I o veške energije zgublja brez haska za Človeka ter brez koristi za delavca samega. Kot mlad Amerikanec brez družabnih predsodkov je zagrabil za ročno delo kljub temu, da se je pripravljal z* ?visokošolski šttidij. Vstopil je po amerikansko kot učenec v tovano železnin ter se tu iz-vežbai kot modelni mizar. Ker ?nu pa to ni šlo in si je hotel zboljšatf položaj, je vstopil leta 1878. kot delavec v tov. strojev Midvole Steel Co. Tu je na podlagi svojih šol bil pomaknjen v pisarno kot tajnik. A tudi tu mu ni prijalo. Izrabil je prvo priliko in Se! spet kot lelezostrugar, kjer je bil bolje plačan kot uradnik. Po delavnicah so takrat kakor tudi danes delali na akord. Vladalo je med delavci strogo pravilo: ne sme se več producirati kakor znaša gotova mera. ITempo dela je bil po delavcih samih natančno predpisan. Tay-lor je to opazil, začel proučevati delo in Čas ter na podlagi tega si je postavil gotova pravila. Izmeril je z vso natančnostjo, koliko časa je potrebno za izgo-iorvitev gotovega dela. Odstranil Je vse, kar ga je oviralo pri delu, proučil je natančno orodje, gibe, material in stroje ter na podlagi teh študij zboljšal način proizvajanja in istočasno položaj delavca. Delavci so prvotno gledali v njem hudega nasprotnika, a pozneje, po mnogih štrajkih in sabotažah so vendar priznali, da se z novim sistemom dela njih položaj le boljša, da več zaslužijo in v krajšem času izgotove gotovo delo. Njegovo načelo dela sloni na Ostwaldovem stavku «Ne tratite energije, uporabljajte jo.» Pri vsakem človeškem delu, posebno pa mehaničnem, se izgubi mnogo moči brez potrebe. Da se moč popolnoma uporabi, je potrebna organizacija dela. Razdelitev in dodelitev. Na znanstveni podlagi je sleherni Človek sposoben za gotovo delo, y katerem se upa doseči višek dobiti. Taka organizacija dela je del naloge znanstvenega obratovanja. Pri delu igra veliko vlogo orodje, stroji, temperatura in nebroj drugih reči. Vse te malenkosti je treba spraviti v fiklad z delom in to tako, da človeka ne zmučijo preveč, oziroma skrčijo utrujenost na minimum in da istočasno da delavec več in boljše proizvaja in več rasi uži. To je mogoče doseči samo z natančnim študijem dela, časa, ki se uporabi za delo, in gibov izvršenih pri tem delu. Od gibov zavisi mnogo. Ti poberejo 34 časa po nepotrebnem in u-trujajo čez mero. O nadaljnem nam pričajo rezultati o uspehih sistema. Zidar vzida po našem 80 do 120 opek na uro, a taylo»-riziran Amerikanec jih z lahkoto postavi 300—320 na uro in s leni zasluži na dan mnogo več kot naš zidar. V Nemčiji so dosegli stalno 250 opek na uro. Položaj delavca se je zboljšal ra 70—80%. In tako se je obneslo nebroj drugih poizkusov. A' zadnjem času je tudi Evropa začela obračati pozornost na znanstveno obratovanje in to iz enostavnega razloga, da si s tem nekoliko pomore iz krize, oziroma zviša konkurenčno možnost. Po tem sistemu proizvaja-no blago zniža proizvodne stro-feke na minimum, Človek uporablja vse vede in znanosti, da fclm bolj izkoristi surovine, silo in trg. V velikem interesu za konsumenta pa je, da se blago proizvaja po tem sistemu, kajti le tako se pride najbolje do svojega računa, a poleg tega se bla-BTU znižajo cene. Opaža se, da z močno silo prodira sistem iz Amerike v širni svet. Povsod: v industrijo in tr-jgovino, v urade ter v kuhinjo eili ta moderna znanost in si o- arvaja svet. Racionalna izraba človeške energije ter naravnih sil za zboljšanje položaja poe-dinca in skupnosti z ustvaritvijo novega delovnega načina pripravlja sicer dobo «človeka-stroja», toda to ni tako strašno, kot se zdi na prvi pogled, ampak je mnogo bolj človekoljubno, kot se kaže. Je to pot, po kateri pride človek do boljšega zaslužka v krajšem Času in z manjšim naporom, tako da za pridnega ostane mnogo časa da se zabava, uči in misli, ker za to še nimamo — stroja. E. Y. HafelRlK elrte m. KnniHnI tfrotival Iz Bssetk BENETKE, 24. Danes zjutraj ob 9.55 je Nj. E. načelnik vlade on. Mussolini odpotoval na krovu kr. ladje «Giuliana» iz Benetk. (Štefani). Ministrski svet bo sklican, v prvi polovici septembra RIM, 24. (Izv.) V prvi polovici meseca septembra se bo sestal ministrski svet, da odobri nekatere nujne ukrepe, tičoče se narodnega gospodarstva, državne finance ter nekaterih nujnih javnih del. Cene na debelo so lahno pora s ti e RIM, 24. Iz podatkov indu-strijskcMrgovinske ,zbornice v Milanu o gibanju cen na debelo je razvidno, da so cene na debelo tekom tretjega tedna tekočega meseca nekoliko porastle. Ta porast cen je bil zaznamovan s 485.6 točk napram 484.3 točk v predhodnem tednu. «Agenzia di Roma» ugotavlja, da so cene na debelo v poslednjem času vedno bolj polagoma padale, tako da je bilo predvidevati, da se bodo ustavile ali morda za malenkost zvišale. Lani ob istem času je zaznamovati splošni položaj cen na visoko 692.9 točk, to je za 207.3 točk več nego letos. Predsednik republike Liberije na obisku pri kralju v Turinu TURIN, 24. (Izv.) Danes je prispel tu-sem predsednik republike Liberije, da oficijelno obišče kraljev dvor. Predsednik bo gost kralja v Turinu dva dni, nato bo odpotoval v Rim, kjer bo v petek obiskal načelnika vlade on. Mussolinija in papeža. Aretacija dveh anarhistov, ki sta se vtihotapila čez mejo iz Francije CARRARA, 24. (Izv.) Tukajšnja policija je aretirala nekega znanega anarhista, ki je te dni prišel skrivaj iz Francije. Pri aretiraneu, ki je rodom iz Carrare, so našli mnogo prevratnih proglasov: Na vprašanja o namenu njegovega prihoda v Italijo ni aretiranec hotel podati nikakih pojasnil. V zvezi s to aretacijo je druga aretacija, ki jo je izvršila policija na francoski meji v savojski pokrajini, kjer so organi javne varnosti prijeli nekega drugega anarhista, ki se je izdajal za častnika državne milice. Policija za sedaj noče še izdati imen obeh areti-rancev, ker bi s tem kompromitirala uspeh preiskave, ki je Še v teku. Aretiranca sta bila odvedena v Rim, kjer bosta podrobno zaslišana. HBfctri letnika 1911 RIM, 24. (Izv.) Vojaški list prinaša v posebni izdaji določbe o vojaških naborih letnika 1908. Nabori se bodo pričeli dne 12. septembra 1927 in bodo zaključeni dne 15. marca 1928. Dne 11. septembra 1927. bodo zaključeni nabori mladeničev letnika 1907. Šolska blagajna tolminske gimnazije povzdigni ena v juri-diCno osebo RIM, 24. (Izv.) «Gazzetta Uf-ficiale» objavlja kr. odlok, glasom katerega je šolska blagajna gimnazije v Tolminu po-vzdignjena v juridično osebo. Zračna zveza Trst-Zader RIM, 24. (Izv.) «Gazzetta Uf-ficialc» objavlja kr. odlok glede odobritve konvencije za vzpostavitev rednega zračnega prometa med Trstom in Zadrom. Medparlamentarni kongres v Parizu PARIZ, Danes se je otvoril v palači Luxembourgu kongres medparlamentame zveze. Jugoslavenski ministri ^ na volilnih potovanjih BEOGRAD, 24. (Izv.) Politični položaj je prenešen med narod, kjer se nahajajo politični prvaki. Ministrski predsednik Vuki-čevič se še vedno nahaja na a-gitacijskem potovanju po Liki, Davidović v južni Srbiji, Pribi-čević v Banatu, dr. Spaho v Višjegradu, Marko Trifković v Desliću in dr. Voja Marinković v Požarevcu. Prekinjanje tadičevskega zborovanja v Beograda BEOGRAD, 24. (Izv.) Nocoj so poskušali radičevci zborovati- v Beogradu v hotelu Petrogradu. Prisoten je bil tudi Pavle Radić. Zborovanje pa so motili neki delavci, tako da je došlo do incidentov in je bilo zborovanje o-ne mogoč eno. Priprave za veliko letalsko tekmovanje v Beograda BEOGRAD, 24. (Izv.) Za velike letalske tekme med Cehoslova-ško, Poljsko in Jugoslavijo, ki se bodo vršile v Beogradu od 26. do 28. avgusta, vlada veliko zanimanje. V teku so velike priprave. Poleg včeraj došlih Poljakov so danes prispeli v Beograd tudi češki vojni avijatiki. Za veliko tekmovanje Beograd-Vratislava« se vršijo vse potrebne predpriprave. Znižanje cen v j a pošlo venskih kopališčih SUŠAK, 24. (Izv.) Vsa jugoslo-' venska kopališča ob morju so znižala svoje tarife in cene za 25 od sto. _ Odmevi zadnjega govora dr.ja Korošca v bolgarskem tiska PARIZ, 24. (Izv.) Tukajšnji listi so prejeli iz Dunaja sledečo vest: Po zadnjem govoru, ki ga je imel načelnik SLS dr. Korošec v Ptuju, v katerem je dejal, da je razgovor med jugoslovenskim kraljem Aleksandrom in bol-bolgarskim kraljem Borisom, definitivno zagotovil mir v Jugoslaviji, so bolgarski listi, ki so do sedaj zanikali vest o tem razgovoru, začeli pisati zelo optimistično o bodočih odnošajih med obema državama. Bolgarski kralj Boris v Parizu PARIZ, 24. (Izv.) Semkaj je prispel iz Selinsa bolgarski kralj Boris. Popoldne je odpotoval v Ramboullet, kjer je obiskal predsednika republik« Do-merguea. Odprava smrtno kazni ▼ Švici CURIK. 24. (Izv.) Parlamentarna komisija za izdelavo novega kazenskega zakona je 19 proti 5 glasovom sprejela predlog za odpravo smrtne kazni. Mesto smrtna kazni je uvrur Mesto smrtne kazni se uvede dosmrtna ječa. Napad na agenta poljsko tajne policije VARŠAVA, 24. (Izv.) V minuli noči je bil izvršen napad na političnega agenta tajne policije Koltunskegu. Komunisti so ga napadli v neki veži in oddali nanj tri strele. V brezupnem stanju so ga prepeljali v bolnico, kjer se bavi s smrtjo. -. Zaupnica grški vladi ATENE, 24. (Izv.) Grška poslanska zbornica je s 159 proti 16 glasovom izrekla vladi nezaupnico. Dva poslanca sta se vzdržala glasovanja. Madžarski minister Walko proti gospodarskem« sodelovanju podonavskih držav BUDIMPEŠTA, 23. Zunanji minister Walko je napisal v «Pester Lloyd» članek o političnih in gospodarskih smernicah podonavskih držav, kjer se izraža pesimistično o ideji gospodarskega sodelovanja met temi državami. Walko je proti mirovnim pogodbam, pa tudi proti gospodarskemu stanju, ki bi zavzelo večje razsežnosti, kot jih .vsebujejo običajne trgovinske pogodbe. Minister je mne nja, da bi tako sodelovanje Madžarsko preveč vezalo in bilo državi le v škodo. SPLIT, 24. (Izv.) Dne 1. septembra bo obhajal 80-letnico Jui^aj Bianchieii, «Nestor« ju-goslovenskih novinarjev in predsednik osrednjega odbora »Jadranske straže*. Po usmrtitvi Sicci in Uozetttla Demonstracije in nemiri po vsej Evropi in Ameriki BOSTON, 24. Usmrtitev Sacca, Vanzettija in Madeirosa je trajala kake pol ure. Sacco je bil 3led, toda miren. Malo pred smrtjo je še pozdravil svojo družino. Čisto mirno in samozavestno se je vedel Vanzetti. Obema stražnikoma je podal roko in stopil na električno stolico. Po-slednjikrat je zatrdil, da je nedolžen in končno je dejal: ^Odpuščam vsem, ki so krivi moje smrti». Vsi trije obsojenci so zavrnili vsako duhovno tolažbo. Nastop vojaštva v New-Yorku NEW-YORK, 24. Šest stotnij pešcev in dva oddelka vojaštva s strojnimi puškami — v celoti kakih 900 mož — je bilo poslanih policiji na pomoč. Na guvernerjevem otoku je bilo vojaštvo razpostavljeno tako, da jB.eo*CI*A-N/*fTTI TlST VflA RFIIZI 23 TEUNT40-03 JililHiflliifcJ lil votoaifeiu. r ^ - -------* OlOtAVlJCNJC lAJAMttha V TSIh DMEM TOUUii-VUnrUtUlUlrtlfl ItfNSSIIAf Ut I0 U.I517. amimuflmiMuaRtmmiriiMiHintiiiHiitHinMNiitMiiHti« Vlada v Kankovu se preseli v Nanking LONDON, 23. Pekinški poročevalec «Chicago Tribune« javlja, da je hankovška vlada na predlc.g radikalne skupine v vladi sklenila prevzeti obrambo Nankinga proti četam generala Sun-Ćuan-Fanga. Njena vojska je že skušala prekoračiti reko Jang-Tse kakih 12 milj pod Nan-kingom. Obenem pa je vlada v Ilanko-tu izdala proglas, da se bo ona in izvrševalni odbor «Kuoming-tanga» preselila v Nanking. Izgleda, da se bodo njene čete tudi uspešno borile proti severnim nacionalistom, posebno še ker pekinški vladi ni mogoče stalno podpirati generala Sun-Čuan-Fanga. Politične beležke Prihodnje zasedanje čehcslova-škega parlamenta — Njegov program — Nikaka izpremeniba v vladni večini — Občinske volitve Kot javlja «Narodna Politika«, ostane čehoslovaški ministrski predsednik dr. Švehla v Karlovih Varih do 25. avgusta, nato pa bo odpotoval za tri do štiri tedne v inozemstvo. Spričo tega se bodo letošnje čehoslovaške parlamentarne počitnice podaljšale in se bo poslanska zbornica sestala mesto koncem septembra šele sredi oktobra. Poročevalec omenjenega lista poroča o programu letošnjega jesenskega zasedanja in imenuje na prvem mestu državni proračun. O tem pravi, da l>o letos za kakih 200 milijonov Kč nižji nego lanski. Poleg tega bo zbornica razpravljala o izpopolnitvi zakona o scvcialnem zavarovanju, zakonskem načrtu za zavarovanje proti elementarnim nesrečam, o snovanju enotnega melioracijskega fonda, o uredbi patronat o v, ki je potrebna za a-grarno reformo, in še o drugih vladnili predlogih. Izprememb v vladni večini ne bo. Edina malenkostna izpre-memba bo ta, da bo sprejet v sedanji kabinet poslanec Ana-toušek kot predstavnik narod-no-demokratske stranke. O vstopu čehoslovaške socialistične stranke v sedanjo vladno večino za sedaj ni .srovora, že spričo omenjene spremembe zakona o socialnem zavarovanju ne. Oktobra ali novembra se bodo vršile nove občinske volitve; dan še ni točno določen. Glede spremembe vladne večine se ta vest «Narortne Politike« ne strinja z vestmi nekaterih levičarskih listov, ki so trdili, da se bo vladna večina jeseni še povečala in se ji b<» pridružila čehoslovaška narodno-socialistična stranka. Toda z o-zirom na spremembo zakona o socialnem zavarovanju, ki polagajo nanjo vladne stranke — in med njimi tudi stranka dr. Švolile — veliko važnost, izgleda, da Čehoslovaška narodno-socialistična stranka tokrat res še ne bo vstopila v vladno koalicijo, temveč kvečjem morda pozneje. Ureditev odnoSaJev med Čeho-siovaško in Vatikanom Praška «Tribuna« je objavila o tem vprašanju zanimiv razgovor svojega poročevalca v Rimu z mons. Ciriacijem, tajnikom rimske kurije za cerkvene vnanje zadeve. Na vprašanje poročevalca, ali sta kurija in mons. Ciriaci zadovoljna z zaključki letošnjih pogajanj v Pragi, je odgovoril cerkveni dostojanstvenik, da so se ta pogajanja celo bolj ugodno zaključila, kot je on pričakoval. Dobra volja, ki jo kažeta obe strani, je jamstvo za uspeh teh pogajanj. On smatra ureditev spornih točk za politično in socialno potrebo tako za Ccho-slovaško kot za kurijo, ki dobro ve, kako važno gospodarsko in politično vlogo je prevzela Čehoslovaška v srednji Evropi. Na drugo vprašanje: kakšno je sedanje stališče kurije napram Husovi proslavi, je odgovoril prelat, da so se te proslave lani razvile tako, da se je kurija uverila, da je ta praznik po^ r ii. «EDIKOSt» V Trstu, dna 25. avgusta 1927. u f rs cm narodnega značaja in da jie žali nikogar. V nadaljnjem ,'azgovoru je mons. Ctriaci dejal, da je bil nenadni odhod inons. Marmaggija lan! po Hu-' ovi proslavi nekoliko prena#-jea, dodal pa je, da Je ostal luona. Marmaggi če nadalje prijat«)) čehoslovaške. Izrazil je svoje zadoščenje, da je čehoslo-va&ka vlada naročila svojemu ix>slaniku pri Vatikanu dr. Kroftu, naj nadaljuje v Pragi pričeta pogajanja In dr. Krof t ni samo cnan v Vatikanu, ampak uživa tam tudi velik ugled. Končno je mons. Cirtaci dejal, da je prepričan, da bo Se tekom bivanja čehoslorvaike misije v Rimu dosežen sporazum na podlagi danih smernic. O posameznih podrobnostih se bodo pogajanja vršila fie naprej, in sicer takoj ko bodo obnovljeni nekdanji drplomati čni od noga j i. Zasedanje poljskega senata In poslanske zbornice V poslednjih dneh se if» povrnil z dopusta predsednik poslanske abornice Hataj, ki mu je bilo že Z. avgusta naročeno, da ob ugodni priliki predloži predsedniku republike zabtovo poljskih parlamentarcev o sklicanju obeh zakonodajnih ustanov k izrednemu zasedanju. Kolikor je znano, je to zahtevo podpisalo 150 poslancev in je na ta način že nabrano potrebno slevjjo podpisov Med temi poslanci je 101 narodnih demokratov. 35 poljskih socialni!) demokratov in 14 poslancev politično skupine «Wyzwofenie». Izmed poslancev stranko Piast, krščansko-demokratske in narod- no-socialistične.stranke ni podpi- zaprl v pisarno, zamašil vse Vpra- šal te zahteve niti en poslanec, kljub temu, da so nekateri zagotovili, da jo bodo. Zahtevali so pa, naj se tekst izpremeni in naj se v zahtevi ne govori o programu izrednega zasedanja. Do sedaj se je podpisovala le stara peticija, namenjena predsedniku republike, ki je bila objavljena že takoj po julijskem zasedanju poljske zbornice in senata. Povsem nasprotno stališče napram tej akciji pa sta zavzeli delavska in neodvisna seljaška stranka. TI dve stranki se nista udeležili konference poljskih strank, ki se je vršila v tem mesecu. Po dosedanjih informacijah bo predsednik poslanske zbornice Rata j predložil to peticiju predsed-sedniku republike Se tekotf* tega tedna, kar bi pomenilo, da se bosta poslanska zbornica in senat sestala k izrednemu zasedanju sredi septembra. Ker pa namerava vlada »klicati parlament že v dru^ gi polovici septembra, ni izključeno. da bo napovedana akcija odpadla Drobne vesti — Predsednik Masarik je lahko obolel in je moral njegov namestnik sprejeti ameriške novinarje, ki so nameraval' poseliti predsednika Čeh os lovačke repu-blike — Kitajski general £«n, ki je pred časom prestopil v katoliško cerkev in ki je opravljal diploma-tično službo v Evropi, je vstopil v benediktinski samostan Za ta korak se je odloČil vsled sfnrti svoje žene. ki je bila Belgijka B vJi bolgarski kralj Ferdi- nje pri vratlfc ter nato odprt pipo plinove napeljave. Da bi z večjo gotovostjo dosegel svoj žalostni namen, je vzel plinovodno cev v usta ter tako neposredno vdihaval plin. Njegovemu obupnemu naklepu so prišli na sled nekateri uslužbenci tovarne, ko so ob 6.30 prišli na deto. Na lice mesta je Ml takoj poklican zdravnik rešilne postaje, ki je podal nesrečnenro tovarnarju prvo pomoč ter ga ffal nato prepeljati v mestno bolnišnico Njegovo stanje jo -^elo nevarno. Ni znano, zakaj je Cassene hotel v smrt. Oparila se J*. V spreoi3*vu svoje starejšo sestre je včeraj zjutraj prišla^ iskat pomoči v mestno bolnišnico 5-letna Luciana Odorico. stanujoča v ulic* Pendice ai Scorcola št 348; imela je hude opekline po obrazu, vratu in desni roki Kakor jo povedala njena sestra, jo mala Lucidna predvčerajšnjim zjutraj hotela vzeti z ognjišču Tonec. vrelega mleka. Ko je s tem namenom sfo pila na staro, napol polomljeni* stolico, je izgubila ravnotežje, patila ter si pri tem prevrnila mleko nase. Po prvi pomoči j© bilo ubogo dekletce piepuščeno domaČi negi Ozdravilo bo - - ako ne nastopijo kake komplikacije — v 10 dneh. Velika tatvina v sklsdttS« tkanin. Ko je trgovci K. Camerino, solastnik firme Camerino <5c Ci., včeraj zjutraj odprl svoje skladišče tkanin v ulici F. Venezian št. 7, je presenečen ugotovil, da vlada v Vesti z Goriškega nand živ j v Kobugu. V razgovoru j skladišču največji nered. Blago, k! z nekim francoski m novinarjem je j jg bilo prejšnji večer lepo zloženo dejal, da piše sedaj svoje spomine in jih namerava v kratkem izdati. DNEVNE VESTI Hj. E. načelnik vlade on. Nussoiini v Trstu Agencija «Stefani» poroča: Nj. E. načelnik vlade on. Mus-solirii je odpotoval danes iz Benetk na krevu kr. ladje «Giu-liana», ki jo spremljajo rušilcc «Nullo», torpedov k a št. 47 in mas 98. Včeraj popoldne je «Giu-liana« dospela v Trst. kjer se je zasidrala v bazenu Sv J usta. Kmetijski pouk V soboto 6. t. m je pokrajinski odbor za kmetijski pouk na tukajšnji prefekturi sejo. kateri je predsedoval prefekt kom Forna-ciari ter so se je udeležili sledeči gospodje: ca v. uff inž Coretti, kav Auton De Doftori. Vincenc Cosolo in prof. dr Angel Manam (poročevalec) kateri so zastopali zavod za pospeševanje malih obr ti, kmetijske delodajalce in tfelav-te ter kmetijsko potovalio Solo Poročevalci je poročal o delovanju odbora v zadnjem letu Za mlade kmetske sinove so bi!i prirojeni tečaji v sledečih krajih. Sv. J\au, Bazovica, Mavhinje. Sompo-Jaj, liodik. Du tov I je, Toma j, Stor-je, Avber. Repc-n tabor. Postojna, Dolenja vas, Senožeče. Si Peter, Košara, Plavje, Stramare, iloucht, I'ieris, Fog liano, Dobcudo, Štjak in Po vir. Dasi j« predvideval program, ki je l»ii predložen ministrstvu le 17 tečajev, jili je bilo prirejenih 23, ker je staviia pokrajinska uprava v ta namen nov«' prispevke na razpolago ter dopolnila na ta način sredstva, l;i jih jo nakazalo m ineistrstvo. Tečajem je prisostvovalo 382 mlaileničev in držali so jih delo nia voditelji kmetijske potovalne šole, deloma Ijudr-košolski iti drugi učitelji, ki so v preteklosti poka/ali, da posedujejo tozadevno tehnično znanje En lečaj je imel neki kmetijski strokovnjak. Za odrasle kmetovahe je bilo 11 tečajev namesto 10, kolikor jih je bilo predloženo miuistrstvu, in sicer 3 tečaji o živinoreji in živi-nozdravstvu (Roncbi. Rodik, Hrenovke), Z o splošnem kmetijstvu (Škofije in Postojna), 40 trto in sadjrro/i (Ronehi, Stjak, Košaria, Stramare) in 10 sviloreji (Ronehi) ter 10 praktičnemu namakanju (tudi v Ronehi) N iOb"udeležencev je bilo 3tT7. Uspehi so bili v obeh tečajih dobri in kmetovalci so kazali za pouk veliko zanimanje. Ob koncu tečajev so bila razdeljena med najboljše obiskovalce razna darila kot eepilni noži, orodja, rastline, knjigo in pa spričevalu o obiskovanju tečaja Za prihodnjo leto je bil določen naslednji program: a) za mlade kmetovalce 31 tečajev, in sicer v sledečih krajih: Du-tovlje, Dobravlje, Kopriva, Sežana-Stjak, Lokev, Skopu, Zgonik, Na-brežina, Avber, Smihel, Slavina, Št. Peter, Krenovree, Vreme, Doberdob, Staranzano, S. Canztano, Isolo Morosini, S. Pietro d lsonzo, Tržič. Milje, Škofije, Žavlje, Rožan-dra, tržaška okolica (v petih krajih, ki se še določijo). b) Za odrasle kmetovalce bo prirejenih 14 tečajev ,in sicer: v tržiškem okraju 4 tečaji (sviloreja, trtoreja, o izkoriščanju vodnih napeljav, živinoreja in živinozdrav-stvo), na Sežanskem 3 tečaji (trtoreja, splošno poljedelstvo, živino- po policah, je ležalo razmetano po tleh, rnnogro pa ga je manjkalo Spričo te okolščino pač ni bite težko uganiti, da so -bili v skla dfSču tatovi Prišli so v skladišča očividno skozi okno v obliki polu-meseca nad glavnimi vratmi, ki je osialo čez noč odprto, kajti kiju-*ja in zivinozdravstvn), na Po- Ravnice pri vratih so bilo nedo-stojnskem * tečaji (sacirereja. spici- j tainjene in sploh ni bilo nikjer no poljedelstvo, živinoreja in gj- j gaziti kakega sledu o vlomn. vmo7dravytvo, sirarstvo), na Tr- Kmalu po odkritju tatvine, ko je Camerino začel sestavljati inven Goriške mestne vesti Vzpored slavn os ti petdesetletnice maftnikovanja goriškega nadškofa Jutri, v petek, dne 26 avgusta se bo vržila v Gorici proslava petdesetletnice maSnikovanja goriškega knezonadSkofa dr. Fran čiSka Sedeja. Prev?višeni nadškof bo daroval ob 10. uri pontifikalno sv mašo v cerkvi na Travniku Malo se bo udeležila vsa duhovščina. vse redovništvo in vsi Škofje goriške naJžkofije. Ob 9.30 »e bo razvil »prevod duhovščine iz nadškofijske palače v cerkev, vmes bo šel tudi prevzv. nadškof •pod hsfdahinom. Po maši se bo duhovfčina poklonila svojemu vladiki Izpiti za občinske tajnike One 28., 29. in 30. decembra se bodo vršili^ tudi v Gorici, sedežu prefekture irpiti /a občinske tajnike. Absolviraniro srednjeSoJcem bi priporočali, da se teh izpitov u-deleže. žaškera 3 tečaji (s-piosno poljedelstvo, živinoreja, trtoreja in sadje-reja). Odbor je sklenil, da poveri zavodu za pospeševanje malih obrti prireditaev nekoliko podkovskih tečajev, po katerih se čuti velika potreba, da se izobrazijo izkušeni podkovci, ki jih posebno na dežel! primanjkuje. Gospod prefekt je izrazil članom odbora svoje zadovoljstvo spričo i7vršp-npga dela, in posebej na naslov kmetijske potovalne Sole, kateri je poveril izvršitev odfcoro-vega programa Posta omarice in prteorofena Trgovinska zbornica v Trstu sporoča: Cesto se dogaja, da firme, ki imaju poštne omarice, zahtevajo, naj se jim hranijo v omaricah samo navadjia pisma, medtem ko zahtevajo. da se jim donašajo priporočena pisma na dom alf v o-brato. Takšno izbiranj« pisem je zelo težavnt* in povzroča veliko izgubo Ču.sa in zakasnitve. Da so odvrne zmešnjava, ki ss lahko rooi v/ opisanega položaja, jo treba poudariti sledeče: Z uoicČLo. ki je v veljavi že od I. LDUO jo bilo predpisano, da so mora po'eg Imena in priimka nn.-slovljenca navesti »ja pošiJjatvah tudi številka poštno omarice, katera določba je bila potrjena s kr. ukazom o«J 3. februarja 1921., št. 5(33, ki je primerno spremenil čl. 43 splošnega pravilnika za poslovanje pošto. S tem se je hotelo dati stalno pravilo, ki naj odpravi težkoče v izvrševanju omenjenega postnega poslovanja ter odpravi zakasnitve v izročevanju pisem. l?ad i tega so morajo vročevati v uradu tudi ona priporočena pisma, ki so naslovljena po gori omenjenem predpisu, - medtem ko so morajo pisma, na katerih ni številke poštne omarice, vedno nositi naslovljencu na dom. Imejileljl poštnih omaric, ki Želijo. da se jim omenjene pošifjatve dona?ajo na dom. morajo opozoriti svoje dopisnike, naj pri naslovu izpuščaju številko poštne omarice. RAZGLEDNICE IN FO&TNA TARIFA Ker -je poštna uprava zapazila, da prihaja na pošto veliko razglednic frankiranih le s 15 stotinkami, javlja, da morajo biti razglednice deloma opremljene z znamkami kot pred 16. t m. Za razglednice s samim podpisom zadostuje znamka 10 stotink, za one, ki ne nosijo več kot pet besed, zadosiuje zadostuje 20 stotink; le za razglednice, ki so popolnoma popisane, je treba prilepiti znamko saino za 30 stotink. Iz tržaškega življenja tar o ukradenem blagu, j eprišel k njemu neki gospod, stanujoč v isti hiSi, in mu povedal, da jo po noči okoli 3. ure, ko je slonel na oknu svojega stanovanja, imel prK liko opaziti dva fanta, ki sta se ustavila pred skladiščem; ko sta se ogledala naokrog, ali ju mogo-' če kdo ne opazuje, jo mlajši fant »plezal na rame starejšemu, se prijel za tablo nad vratmi in se nato skobacal v skladišče. Kmalu potem je začel metati na ulico raznovrstno blago, ki ga je njegov tovariš, ki je os ta L zunaj, sproti spravljati v culo. Ko se jjma je zdelo, da sta nagrabila zadosti blaga, sta jo ptička urno odkurila. Gospodu, ki je vse to opazoval, se ni zdelo vredno, da bi ju motil, če^ prav je vedel, da gre za tatvino. Menil je — tako je naivno sam dejal — da je firma itak zavarovana proti vlomu. Camerino jo javil dogodek policijskim organom na bližnjem komisarijatu, ki so takoj pričeli poizvedovati po drznih zlikovcih. Škoda, ki jo trpf firma Camerino, se ceni na približno 200000 lir. PoskoŠan samomor tovarnarja Na dramatičen način je včeraj zjutraj skuša! končati z življenjem 50-letni tovarnar Luigi Cassone, iastnii. tovarne sodovke in poka-lic, ki se nahaja v ulici Regina E-lena št. 13. Zjutraj zarana „se }e Cassone podal v svojo tovarno, so njih gnojil. Gospodarstvo Tržaška kmetijski dražba v Trato, ki si je nadela nalogo pre-skrbljati našim kmetovalcem vse najnujnejSe kmetijske potrebščine, se zadnji čas v tem oziru vedno izpoj^olnjuje. S svojim praktičnim delovanjem in izkušnjami zadnjih let si je znala najti in pridobiti najboljšo tu- in inozemske tvrdke in direktne proiz\ ajalee raznega kmetijskega orodja, strojev in go-jiteljev semen. Proučila je potrebe našega kmetovalca, kakor »rste raznega ročnega in vprežneg* o-rodja, ki morajo biti za vsak kraj in zemljo drugače izdelani, najbolj iskane vrste semen, ki prijajo našim tlom in katerih pridelki se pri nas lahko vnevčijo. Tekom tekočega ali prihodnjega tedna nam ima dospeti iz Erfnrta nov vagon svežega in izbranega semena raznih vrst 3pinač, debe-lozrnatega holandskega motovilca. solate endivije, semena redkvic, raznih vrst trav za jesensko setev, semenska, rž in pšenica vzgojene v Nemčiji, večne detelje in lucerne, ter domače ali triletne detelje. DomaČe detelje in lucerne smo naročili le nekaj siotov na izrecno željo nekaterih kmetovalcev, ki so hoteli tudi to seme vzgojeno v mrzlejših krajih. Kmetijski stcofL Te dni je odšel tudi z Dunaja vagon strojev, kakor slamoreznic, p tu aov. stiskalnic za grozdje, groodnih mlinov, stiskalnic za olje, bran in raznih drugih strojev. Ko dospe vagon v Trst, bomo javili v tistih ter povabili one, ki se sanje zanimajo, da si ji hogledajo. Thoaaanva Žlindra. Te dni so dospeli prvi vagoni Thomasove žlindre za one, ki so naročili blago pri nas. Ker imamo na razpolago od drugega naročila še nekaj vagonov, sprejemamo še vedno naročila. Pređznamba umetnih gnojiL Ker je začelo povpraševanje po snper-foslatu, kalijevi soli in drugih umetnih gnojilih, sprejemamo tudi predznanja za naročila gor? Pri delu v tovarni Perko se je ponesrečil neki Poldo Cargnelutti. stanujoč v Gorici, ul. Scuola Agra-ria št. 13. Ranil se je / nekim železom v desno roko. Moral je priti na mesto Zeleni križ, ki ga je odpeljal v bolnico. Izpred sodišča Pretepa ženo in hčerko. V torek dopoldne se je moral zagovarjati pred tukajšnjim sodi-Očem Ivan Grmek iz Tupelčev pri Kobilji glavi ter njegov sin Jože!, ker sta bila obtožena, da sta pretepala Terezijo tn Marijo Grmek. Obtoženca sta trdila, da to ni res, pač pa, da sta Terezija, ki je Grmek ova žena, in Marija, ki je Grmek ova hčerka, samog lavi in trmasrti, ki nočeta gospodinjiti in delati pri hišL Radi tega so nastali v hiši pogosti prepiri, posebno ko se je hčerka Marija spečala z nekom in ji je oče očital, da je vlačuga. Podobno življenje, je trdila iena, je trajalo v hiši že 25 let. Sodišče je obsodilo Ivana Grmeka na 10 mesecev in 25 dni zapora in na poravnavo stroškov, sina Jožefa pa oprostilo radi pomanjkanja dokazov. Oprostijo ga radi njene izpovedi. Pri zaprtih vratih se je vršila oliravnava proti nekemu Nemcu iz Trtriža, Jakobu Kaiser, ki Je bil 4 obtožen, da je zlorabil neko Nežo Erl&bacher, zakonsko ženo istota-ko iz Trbiža. Ker pa je ona prizna-la, da so mu je prostovoljno vdala in celo večkrat ga vabila, ga je sodišče popolnoma oprostilo, Erls-bacherjevo pa kaznovalo s tem, da mora plačati vse sodne stroške. V odsotnosti ga obsodijo. Radi tatvine bi moral stati pred sodiščem znani tat Emil Širok, iz Grgarja, ki pa je ubežnik in že velikokrat predkaznovan, tako da ima prestati že kakih 8 let ječe. Dne 28. januarja t. L je namreč pokradel nekemu Rugeru Mozzocco iz Gorico več stvari v precejšnji vrednosti in jih po neki ženski hotel razpečati, ponujajoč jih goriški trgovki Mariji Andlovic. Ta je ponudbo odklonila in mu ukradene stvari vrnila. Kmalu pozneje je bil naznanjen oblastvom in sedaj ga jo sodiOCe obsodilo na 2 leti in 6 mesecev ječe, na dve leti policijskega nadzorstva in na poravnavo stroškov. Tatvine v Vipavi pred sodiščem. V torek se je pričela na goriškem sodišču obravnava proti bratoma Ris in sicer Jakobu in Mateju iz Cerknice, ki sta obtožena, da sta dne 25. marca lanskega leta pokradla v Vipavi Ivanu Hribu polno različnega blaga v vrednosti 7000 lir. Obtoženca, ki sta po tatvini bežala in hotela v inozemstvo (v Jugoslavijo), so jugoalovenski orožniki na meji prijeli in ju izročili jugoslovanskim oblastvom. Izvršila sta že prej več tatvin. Ker se (nahajata kot jugoslovanska podanika v inozemstvu — so jo ob ravnava vršila brez njih prisotnosti Gosp. Ivan Hrib iz Vipave, ki je bit klican kot oškodovanec k pričanju,, je pripovedoval o dogodku sledeče: •Tisti dan, bilo je na večer Device Marije, je bil moj oče na smrt bolan in zato sem celo noč pre-bdel v njegovi sobi. Zunaj je tulila burja, zato ni hilo slišati nobenega ropota in hrupa. Tako so tatovi, preplezali vrtno ograjo, prišli s ponarejenimi ključi v mesnico, kjer so pobrali nekaj denarja in štiri mesarske nože; nato so vdrli v kuhinjo, iz kuhinje pa v mojo sobo, ki je bila prva. Med mojo sobo in sobo mojega očeta leži več sob, zato nisem mogel slišati nobenega ropota, burja, ki je tulila zunaj, je bila zanesljiva poma-galka tatovom pri delu. Sele drugi dan zjutraj sem zapazil, da je izginilo iz moje sobe več oblek, perila, puška, kolo Ln 3e mnogo drugih stvari, vsega skupaj v vrednosti lir 7000. Naznanil sem vso stvar orožnikom, ki pa niso mogli izslediti nobenega tatu. Nekoliko dni nato sem našel v bližini hiše v stelji skrito obleko, ki jo je tat goto¥o zamenjal z mojo. Ko sem potem kmalu pozneje čita I v listu «Slovoficu», da so jugoslavenski orožniki na Kalcah v bližini Lo- gatca zaprli dve osebi, pri katerih so našli več oblek, perila, puško itd., mi je takoj prišlo na misel, da so morali biti to tatovi, ki so vdrli v mojo hišo. Takoj sem šel k orožnikom In na Županstvo, kjer so mi izdali dovoljenje za v Logatec, najel sem avto ln se nemudoma odpeljal tja Tam sem v resnici ugotovil, da so stvari, ki so jih našli pri ubežnikih, moja last In dobil sem jih tudi po večini nazaj, razen kolesa in nekaj perila. Eden izmed storilcev, in sicer mlajši, je dejanje priznal in trdil, da sta bila še dva druga i njima, starejši brat je pa tajil, trdeč, da se je v času zločina nahajal v Idriji, ne pa v Vipavi. Na predlog državnega pravnika j« sodni dvor odložil obravnavo na poznej"3i čas, ker se mora prej ugotoviti, če sta bila obtoženca v inozemstvu že kaznovana radi tega dejanja. ----„ ŠTANJEL •Golgota* v Štanjelu. Po raznih zaprekah se je končno vendarle posrečilo uprizoriti Tuči-^ Čevo «Golgoto». Da ni bilo prevelik ega obiski od strani občinstva, je krivo to, da se občinstvo skoro ni moglo zanesti, da se bo upri-?oritev resnično vršila. Zanimanje za igro je pa bilo vsestransko. Saj je par vasi par tednov zaporedoma govorilo le o grehu in marsikdo, ki je priiel, je prišel le. da vidi pohujšanje, ki ga. upamo, ni bilo. Igra je bila bolj srednje pripravljena Bolj skrbno in vestno pripravljena bi napravila gotovo mnogo večji vtis Nekateri so podali svoje uloge, da skoro ni bi i o želeti boljše. Pomanjkljivosti je bilo največ zaznamovati na odrski opremi, predvsem pa prepičla svetloba, ki bi gotovo pripomogla v marsikaterem efektnem momentu. Kar pa je najbolj razveseljivo, je železna vztrajnost naših igravcev, ki niso mirovali prej, dokler ni prišlo do predstave To jim daje najboljše spričevalo in od takih ljudi smemo se nadejati še večjih in lepših uspehov V to nam je gotovo najboljši porok njihova jeklena in trdna volja. Ipavčeva «PIaninska roža» in kuplet «Vino in voda» sta bili dokaj srčkano zapeti in sta ugajali Omenim naj še italijansko enode-janko, ki so jo uprizorili tamkaj-> nji diletantje — letoviščarjj in ki je vzbudila med posetniki dokaj smeha. Želimo si še lepših takih uprizoritev in naše občinstvo bo svojim igravcem hvaležno. -Šu- - BUKOVICA O mali nesreči, ki se je pripetila na cesti med Volčjo drago in Bukovico, o kateri smo pisali v nedeljo v «Edinosti», smo zvedeli nekaj natančnejših podrobnosti. Ko se je namreč Alojz Uršič vozil zvečer okrog devete ure iz £t. Petra proti Bukovici, je nenadoma zagleda! pred seboj drvečo kolo, ki ga je vodila 18-letna Helena Batič. Ker je vozila na svoji levici in na UršiČevi desnici, se je slednji moral umakniti na levo i;n stopiti s kolesa. Ko je pa mlada in nevešča Helena prišla v njegovo bližino, je zavila naravnost vanj in ga pri tem ranila v levo roko, kjer mu je izvinila mezinec. Izgubljen vol. Z avškega pašnika na Čavnu je izginil dne 13. t. m. vol rjave ban e, štiri leta in pol star, okoli šest stotov težak. Ne ve se, če je bil ukraden, ali se je izgubil v gozdu. Kdor bi kaj vedel, je naprošen, da sporoči lastniku Skrtu Ivanu iz Škodnika št. 147, občina Kal, pošta Avče (Auzza). STABOSSLO Da je na našem polju, takozva-nern blatu, po vsakem velikem dežju pravo morje, nam ni tukaj nič novega. Ali da bi bilo morje nad našimi glavami, tega še do sedaj nismo videli V soboto 20. t. m. oi> 2. uri popoldne smo nekateri kmetje na polju obračali seno. Kar opazimo nad našim hribom Matajurjem na tankih oblakih pravo sliko morja. Najprej je bila slika krvavo rujav-kasta, zatem modro zelena. Opazovali smo. če mogoče zagledamo obmorska mesta, mogoče tudi ladje, pa tega nismo vidoli, Razlagali smo, da je ta slika odsev iz morja. Ne vem. Če je prava naša razlaga? Slika je trajala okrog 10 minut. Bil je prav krasen prizor Op. u r e d. ; Prizor, ki nam ga opisujete, je nenavaden, ali po^ vsem naraven. Gre /a takoimeno-vano azračno zrcaljenje«, ki nastane na ta način, da se iz gotovega vzroka svetlobni žarki v zraku nenormalno lomijo, in sicer v spodnjih plasteh zraku. Pogoj za ta pojav je. da so posamezne zračne plasti različno tople. Ako je spodaj zrak gorak in redek in v vrlini mrzel in gost, tedaj lahko nastanejo prizori, kakor ste jih opazovali nad4 Matajurjem, namreč prikazni vodne gladina in celih pokrajin zraku. Položaj v zračnih plasteh, kakor smo ga zgoraj opisali, nastane večinoma tedaj, če je umlja preveč razgreta ter spusti iz višin nenadoma mrzel zrak ali pa is to tak o nenadoma razgrajajo nižje plasti zraku topli hlapovi, ki jih razpošiljajo razgrete vode. Letos je bilo vreme posebno pripravno za nastop sličnih spre« memb v ozračju. FOJAJTA. V nedeljo 28. avgusta ob 3. uri popoldne se bo igrala v Fojani ljudska drama «Lovskl tat». Zbois Fojana-Medana i>o pel vač pevskih točk in med odmori bo aviral bl-Ijanski orkester. Po veselici prosta zabava in med vsem bo delovala dobro organizirana Šaljiva poŠta. Kakor lani na Miklovo Zalo, tako sa tudi upa, da tudi na seda-, njo prireditev prihiti občinstvo ▼) obilnem številu. VBHPOUE PRI VIPAVI Poroke. - Tiha maše. - Letina. Voda. V kratkem se poroči v naši vasi Fr. Lavrenčič, stanujoč v hiši St. 125, z Marijo Papež, doma iz Am-brusa na Dolenjskem, sestro na-Sega župnika Papeža Bilo srečno I Istotako se poroči na Francoskem v mesfect^Tarebe3viller naš rojak Viktor Je? s pristno Francozinjo, g.fcno Marguerite Kalfous. — Zanimive so naše «tihe maše« že več nedelj namreč se vrši maša ob 8. ali 10. uri, pri kateri se je nekoč slovesno pelo. popolnoma brez vsakega petja, ker je baje pevski zbor v sporu z g. župnikom. Vrb tega nimamo vedno organista. Ker je bil namreč od občine premalo plačan, si je moral iskati kruha tudi drugod. Eno nedeljo igra v Ajdovščini, drugo zopet v Vrh polju Mučno je poslušati v cerkvi monotono orgijanje bre^ petja. 5e bolj mučno pa je, če vlada pri »deseti maši» — kot se imenuje slovesna nedeljska maša — popolna tišina in mir V tem oziru bi bilo treba kake spremembe že radi u-gleda! Petje v cerkvi je tudi tep užitek, ki ga ima naš človek pri maši. — Suša, ki do zadnjega časa ni Se tako pritiskala, je jela podirati vsa naša upanja v dobro letino — prav te zadnje Čase. Žalostno je videti prezgodaj «zrelo>» koruzo. naš za vinom najglavnejSi poljski pridelek, ki poveša svoje rumene liste in sube ter zatohle «klase*. Ponekod jo kmetje že lahko požanjejo. Tudi pri grozdju, ki je sice rlepo in zdravo, se čuti pomanjkanje dežja. V dokaz, kako velika je suJa. naj naveiem eš to, da smo skoro brez vode Le zjutraj in popoldne po eno uro je odprt vodovod, kar pa ne zadostuje za vso ljudi. Kmalu bo treba hoditi v Vipavo po vodo. — Sicer nam obljubljajo nov vodovod, katerega načrt je bajo že izdelan v Vipavi, ali za letos bo treba še počakati Znanost injimetnost «Sladkosii» na&ega življenja Največja sladkost našega življenja je poleg medu in tržaških fig brez dvoma sladkor. In ko si sladimo z njim našo vsakdanjo kavo in tirajo, ko ga ogledujemo tako čistega in lepega, nas mika li, da bi šli pogledat cJtoli po svetu, če ga poznajo tudi drugod? Na daljnem Vzhodu, na Japonskem, je najbolj priljubljena oblika sladkorja sladka snov, ki ji pravijo «mizuame» in ki je narejena iz riža. Ta član sladkorjeve družine ni snežno-hei, temveč rjav kot jantar, ne kristalizira in je še najbolj podoben gumiju. Če je izpostavljen dlje časa zraku, se izpremeni v lepljivo tekočino, ki je zelo podobna limu, in domačini ga petem zares rabijo za lepivo. Iz Japonske na Ktajsko je za domišljijo prav kratka pot. Tam izdelujejo kmetje sladkoi- iz sladkornega trsa, toda na preprost, starinski način. Sladki sok iz trstja vlijejo v široke a plitke posode in ga izpostavijo-vročemu orijentalskemu solncu.' Ciste slamnate preproge položijo prej pod posode Voda, ki je bila v sladkem soku, izhlapi že po preteku nekolikih ur, preostalo sladkorno skorjo pa raz-režejo v dolge ozke trakove in v teh oblikah jih potem prodajajo ali rabijo. Sladkor iz rozin je doma v , «BuridarLQV osel», in «Vo-žnja v: modrino». Ta dela so imela tudi drugod po svetu velike uspehe. Pred vojno je napisal de Flers-tudi satiro na francosko akademijo. v kateri je bičal štirideset nesmrtnikov.. Leta 1921. je bir sam izvoljen v francosko akademijo,, toda to ga. ni zadrževalo, da je v svojih pomenkih v <> včar sili kako prav hudo staruipeuo ost vrgel prav proti omenjeni instituciji. Leta 1925. je spisal novo fco-medijo «Bevetih mož», kf jo je spravil na oderr brl je- to> napad na de^et vodilnih mož Francije. Radi tega. je biJ: od radikalnih listov zelo napadan, tudi se igra radi tega ui mogla vzdržati na odru. Vendar jo pisal in snoval liarf-aidcv dokler ga. smrt ni pa-kiiiiaJa v di:ugo življenje- £ njim. j'e izgubil Pariz znamenitega, gledal i^koga pisatelja in ga bo težko pogreval, ^ Ady Endic Tako se imenuje največji moderni madžarski pesnik. Njegove pesnitve so prevedene v mnoge evropske jezike ire so marsikje Madžarom pripomogle, da so se lahko postavili tujci kot kulturen na&od, ki živi v duševnem ozračju sodobne Rv-rope. Ady Endrc je madžarski Ver-laine' Čeprav je sam izvirna, močna, pesniška ij^vidaalno^. se mu vendar pozna vpliv fran-ceslte kulture. V iz brušenem jeziku- ki je sam pilil in izoblikoval po okusu svoje raznesene kulture rit s finim jezikovnim posluhom, je o-pevai melanholično osamljenost madžar- dimpeštanskem pokopališču. Njegov grob je bil pozabljen, le adaj: pa zdaj; ga je našei in obiskal kak častilec in položil cvetke n« zadnji dom velikega boli ema. Domovina se- ni zmenila zarrrj. Madžari spfofi ne kažejo posebne pietete nasproti duševnim velikanom. Politiki in državniki srednje vrste odtehtajo vse madžarske cLulravn« predstavite Adv Endre je sam čutil svojo osamljenost v madžarski sredini. Nerszu mevanje ga je boleio do zadnjega diha. A veroval je v prihajajoče, v ljudstvo*.. Napredni krogi so pogosto zahtevali, da naj se država oddolži spominu moža, ki je proslavil Madžare, m- cunj mu posteavi spomenik. 7fl:iwa.«t. Le delavci so postavili ob spominskih dneh kak fcrnjev venec na poetov grob. Zdaj se je znova oglasila agitacija za spomendk Adv En-cireju. Madžarski aut za> kulturo-in. pijetetu se je toliko omehčaU da je bilo z večino glasov sklenjeno, razpisati natečaj za nagrobni spomenik Ady Endreju. Če bo slo ix) sreči, bo do$iT največji poet sodobne Madžarske prihodnje Peta kameri: rta gTre-l>-To bo pa menda tudi vse. kottukks miEvms. — Štefan je eden najbolj populemih ukrajinskih pisateljev, tako popularnih, da se je državna založba odločila, da izda njegove spise, dasi ni na strani komunistov in v svojih spisih ne propagira očitno kc<- munistične ideje. On je- romasa-fcik- bil je romantik pred' vojno, ko je vsa ukrajinska literatura hitela z naglimi koraki v naročje naturalizma, on je romantik. tudi danes, ko- se je po. revoluciji v tej smeri še mnogo več grešilo^ Vasylčenko je vaški učitelj in s posebno Ljubeznijo slika življenje svoj&h učeiseeev in njife staršev. Tragika vaškega učitelja, ki ho^e ubežati vsakdanjosti in poleteti k višjim ciljem, je ed pisatelja, mojstersko orisana. Posebno lepe so pisateljeve ljubezenske zgodber ki jih moramo- prištevati k najlep-šim, kar znajore v tem oziru u-krajinalLa literatura. Njegovi zaljubljenci so čisti in zasanjani, njih euvstva so sveža m prvobitna, celo njihovi boji in trpljenja so ovita z romantiškim čarom. Vendar pa je pisatelj brez. voljcv brez moči stoji življenju nasproti, & tega stališča o-pis*kje samo vaško življertje in se ogiblje mestau Preproisto občinstvo ga mcH^da ravno radi tega) selo rado bere. — John Galsvortf je napisal nov roman. Znano je že, da je : najfooijše GaIsworty-eva del-o roman «Forsyte Saga», roman ene družin**, ter se- vl-ece akozi pet : poko-l en j. Nadaljevanje tega ro-; mana je «BeIa opica« m «Sre-Ima žlica». Zdaj šele je pisatelj delo zaključil v svojem "četrtem Lmanu, ki se imenuje «Labodja pesem>K Re-raan bo izšel dne- 1. septembra h k ratu v Londomu in New-Yorku, ob enem pa tudi v nemškem prevodu na Dunaju. BHlUZ-SfflOOt vodi v vseh jezikih. Vat Fabio FHzL 23, pouk in pre-115T DEKLICA s primerno izobrazbo, ubož-nih starišev, sc spcojme kot učenka v trgovino z mešanim bLagom. Učila se bo tudi gospodinjstva. Naslov prf tržaikem HI5A nova«, z dvema, vrtom a. in. zam-lpScem, se proda v Komnu. Pojasnila isfotam št 129. 1174 GOSTILNA, dobroidoča, se- radi bolezni: tako«, proda, ali odda-. Dreos, Caffc To- 1175 U-I.FTFN mladenič s kmetijo, vredno 250.000, srednje izobrazbe, želi znanja v sirilo žmitive z re«io idealno gospodično ali. paStano vdovo od 26 do 37 tet staco. Ponudbe s- sliko, ki se vrne na tržaško upravniStvo pod »Sama resnost^. 1149 ČEVLJARSKI vajenec se sprejme. Dobi hrano in stanovanje. Razzol in Monte št. 1000!_tl64 BRIVSKI pomočnik, mlad in priden, s« sprejme v stalno službo. Prmčič, Bo-vec 360._ 1163 PRODAJALKA z dobrimi spričevali in večletno prakso, i£če mesta v večji tr-gpvini mešanega Blaga na deželi. Naslov pri tržaškem upravništvu. _ ŠOFER išče službe v mestu, ali na. deželi. Naslov pri tržaškem upravništvu. Gl^arpiti ramenski tefevaj Romunski policiji v BesaraM-ji dela že več mesecev velike preglavice tolovaj Kokoš, silno nevaren človek, ki ima na vesti mnogo umorov, ropov, tatvin iit nešteto« drugih zločinov. Orožniki ga neprestano zasledujejo, a mii; morejo* do živega^ kajti toiorvaj je- E«it ket Msuau pogumen do skrajnesti in poleg tega razpolaga, a tolpo zvestih pajdašev, ki so izvrstno, o&oro^ni: raaen pdšk, revolverjev, ročmib bobm in bodar imajo tudi strmino puško, ki jo često rakijo* v spopadih z orožniki. Povodom jrenje, ki- so jo> priredili orožnjiki proti drznemu ra-zbojniku v velikem gozdtt pri CJrheji, je te dni po tragičnem naključju izgubil življenje profesor Jakumin, bivši polkovnik v ruski carski vojski. Jakumin je vežbal v goz^u svojega psa na lov na divjačino, ko so prišli orožniki, ki so zasledovali Kokosa. Misleč, da Imajo opraviti z drzmm tolovaje m,. je eden od otožnikov pozval Jakumina, naj se ustavi ter naj dvigne roke kvišku. Profesor pa je od svoje strani meiši, da ima opraviti s Kokošern — tolovaj je namreč pogostoma nosil orežniško uniformo — zato se ni pokoril pozivu orožnika, temveč se je spustil v beg. Tedaj je orožnik park rat ustrelil s puško za njim in ga smrtno zadel. Medtem je pravi Kckc.š pobegnil iz gozda, ker so ga pajdaši pravočasno obvestili o pre-feečt nevarnosti. Kljub svoji zvijačnnsti in svojemu pogumu pa bi bil tolovaj že davno prišel v roke pravici, da ne bi imel mnogo prijateljev med prebivalstvom. Skoro vsi kmetje mu gredo- na roko in mu pomagajo v stiski, ker se fra vsi beje in ker je tolovaj zelo rado-dsren~ Živili, ki mui jih (fožsav-lj^fo kmetje, piaeuje bog-^tcrr rzt hleb kruha n. pr. plača od 200 dor 300 le je v (okoli 30 tir). Kokos živi večinoma od ropanja; na-//wfnt5 preži s svojo tolpo ofc cestah in napada potmker M mo- sice duše, prcle+arsko hotenje navzgor, prebujenje množic, lepoto upora in strasten vzgon za idealr. Ady Endre je mdernist, a hkrati pesnik madžarske demokracije. To je dovolj, da velja v svoji domovini za upornika, anarhista, ki' je spodobnim ljudem za strašilo.. Kljub temu pa. se kulturen Madžar rad sklicuje nanj, če gre v Pariz mode-Lova t za obzirnost in srrnnatije seda ni e Madžarske. V domovini se n jegovi spisi kc-maj toierira-jo in neredko se je že slišal gi&s, da bi bilo treba- zabraniti «megleno)) poezijo pesniškega glasnika madžarskih up omiko v r ki iz razumljivih vzrokov ne prija grofovske mu clcusu. Ady Endre je umrl leta v zarji prve madžarske republike, slušajoč na smrtni postelji bučanje revolucijskih viharjev, Pokopali so ga na nekem i rajo radi pomanjkanja železni- Ških, zvez potovati v avtomobilih in vozovih. Drani razbojnik je sin uglednih staršev in v svoji mladosti je veljal v domačem selu za najboljšega fanta. Tudi pri vojakih je- -bilo njegovo vedenje vzorno. Svojo tolovajsko «kari-jero» je pričel, ko se je vrnil od vojakov. Nekoč so je v krčmi ; spri z nekim seljakom in v pijanosti mu je zagrozil, da ga ubije, Kmet je javil stvar orožnikoma, ki so prišli, da bi Kokosa aretirali. Toda fant je zbežal in se pričel skrivati po goedovih in tako se je začelo njegovo tolovajsko življenje. Poiskal si je dva pajdaša in začel napadati potnike na samotnih cestah. Njegova tolpa je kmalu narast-la na 6 «aktivnih» članov, razen drugih postranskih pomagačev. Ropar ima tudi svojega «tajni-ka», kateremu je poverjena naloga, da skrbi za prehrano tolpe, za njeno varnost pred kakim presenečenjem s strani policije ter da zbira informacije o bogatih ljudeh, katere bi se Splačalo oropati. Nekoč so orožniki že prijeli celo tolpo, toda čea nc£ so roparji prevrtali debel zid zapora ter zbežali z glavarjem vred. Vendar pa bo tudi Kokoš moral oh svojem času poravnati velike račune s pravico. Namenjena mu je nafcrž ista usoda, katera je doletela glasovi tega razbojnika Terenta, ki je svoj-čas strahoval cele romunske pokrajine in ki je nedavno prejel iz pušk orožnikov svoje zasluženo plačilo. SamoK€Tilna manija v Budimpešti Radi neugodnih gospodarskih razmer in bede je v zajlnjem času število samomorov v Budimpešti silno poskočilo., žrtve sa-memorrlTte manije so predvsem, ljudje iz nižjih in srednjih slojev. Tekom par dni je bila zabeležiti v mestu 18 samomorov in samooiorilnih poskusov. Meseca julija, si je vzelo življenje 33 oseb. KOVČEGE, iz. kite, vrbove šibe in. iz platna prodam po izredna nizkih cenah. Piazza Oberdan t._1141 BOLJŠA družina sprejme na stanovanje dijaka ali dijakinjo v popolno oskrba tekom šolskega, leta. Bellich. Reka,. Via Pomeri® 28, 6. _ ti 76 POPOLNE ključavnice, okna, vrata, ma-jolične peči, železna omrežja in drugi materija! sc proda. Via. MuratL 3, zidarski. mojster. 1177 KOLO «Citroen* menjalnd se je zgubilo minuli torek zvečer med Štorjami in Trstom. Najditelj dobi nagrado. Skladišče, S. Franceseo 15. 1131 FONTE D'ApUISTO Trst, Corso Gari-haldi 1. Najbogatejša izhera srajc in modnih potrebščin za moške. Najnižje cene. Fonte d'aquisto. Trst. 983 ANTON PEČAR, tovarna glas ovir je v, "IL—t via Scussa 8, prodaja, popravlja, ufilašuje in menjuje glasovirje, harm ^nije ia orgije. 11GS KUHINJE luksusne, solidne. Sprejemajo se tudi naročila za kovčege. Poprave. Mizar, Via Ferriera 16. 1159 ČEVLJARNICA, moderna. Lastna delavnica. Gustavo Derfler, Trst, Sette-fentane 8. Cene nizke. 1050 COZUT Carlo, Trst, Corso 17. Ovratnice, ovratniki, naramnice, moške in ženske nogavice, torbice, dežniki,, spomini na Trst.___1072 GABY — Brilantina — IIaby — dobite jo izključno v dišavarnici Izidora Katz, Trst, Ponte della Fabbra. _10^8 DOBRO IDOČA PEKARIJA s hišo vred, v tržaški pokrajini, blizu važne železniške postaje, se da. v najem. Potrebni kapital L 20.0CO. Ponudbe pod «Dohro-irioća pekar»a» na tržaško upravništvo. 1136 HAB1CA avto rizi rana sprejema, naseče. Govori slovensko. Slavec, via Giuiia 29. 1163^ BABICA^ avtoiizirana, diplomirana, sprejema noseče, Adele Emerschiiz-Sbaizero. Farneto 10 (podaljšana Ginna-stica), Tastna vila. tel. 20.64. 956 nVIIMinalBO mazilo m|f| KIH ki o im radtkaiae RIM KURJA OČESA i Dobiva se v vsete- lebaraalfe FBIH»SMKI-BHDrS.R8»*-M 91« Kupim » množini. Ponudbe na Mppe EsliiJ, Trst 01q Mtlm l lil. LJUMTELJI REDKIH KNJIG imajo priliko nabaviti si naslednje knjige: Prešernove poezije. Izvirna izdaja ieta i£47. (Lit 80). Facsimile Prešernovega rokopisa z uradnimi pripisi (Lit 10G), Das rtaue BuBch-Album (Lit 90), Die iidele Kom-mode. Ilustr, zbirka nemškega huii)or;a od sr. veka (Lit 80). Cene se razumejo knjižarske proviaiie. Knjige sa, na ogl^d v Nai. kn;igarni v Gorici, Via Car-ducci št. 7 samo do 30. avgusta t. 1. (1150) Botri! Predno kupite kak dar, obiščite uramo F. Stermin v Trstu, Via Mazzini št. 43, kjer dobite najnižje cene v Trstu. LASTNIK. Zobozdravnik v : rnte M ordinira v TRSTU ¥ia H. L!Bfer;8Dii!.16, III. (nr«j ViaS. tovanai) I31 m BaS: cd ia od $-7 Okrcočevalno sredst\o, predpisano od zdravniških avtoritet proU UK P iJALOKRVNOSTI, BLEDICI in za OKREVANJE LEKARNA ZAMETA - TRST - ^žs Marjeti Soclet^ i t a I i a na i n list, Hia C. Baitisti 6. — Paiaža Testro Fenice. Prošla]a : na drobno isi debelo lip, MBftl. KRISTALOV Iss Zastopniki izkljnčno (927/ Driižbe It. Vetri & Cristall di Porto Marghera, Benetke. Pred zdravljenjem. Trst, Via Giuliaai 42 (Sv. Jakob) (927) GLVKOL Po zdravljenju PODLISTEK PREKliTS™ ZLATA Hesoična zgodba« Spisal Elaise C^adiars - prevedel planeš Magajsia. (iC) Ljudje, ki so /pred nekolikimi m oseci z navdušenjem pozdravljali generala Sutterja, so zdaj zopet na poh-odu proti Sajnoti. Toda danes je njihov namen, smrt in razdejanje. Desettisoč jih je in njihovo Število narašča z vsakim korakom. Samota je zažgana. Delavnice, žage in tovarne so porušene. Drevje v sadovnjakih je posekano in irigacijski jarki zasuti. Vsaka žival, ki je bila v hlevih, je ustreljena. Indijance, Kitajce in Ka-nake, katero drhal zajame, obesijo deset čevljev od tal. Vsaka stva-rica, ki nosi Sutterjev znak, izgine v plamenih. Ko je njeno delo v Samoti končano, se drhal napoti naprej proti Burgdorfu. in Gren-zachu, kjer se vsi strahotni prizori masakrov, požiga in razdejanja ponovijo.. Razvaline... pepel... Četrti dan po svojem radostnem odhodu se Sutter povrne domov. Od njegovega velikanskega, podjetja ni ostalo ničesar več. Kiselkast dim se še vije nad: razvalinami. Jate krokarjev, krseguiiev m jastrebov se ravsajo el» Erujriih čistokrvnih krav i-n konj. Raz vejo velikega, drevesa visi truplo- Jeana Marchaisa. S topimi očmi gleda Sutter kraj opustošenja. Premagan je-. Krčevita bolest ga obide. Njegovo življenje, njegovo rano, trpljenje, njegova beda, njegova energija, njegova neupogljiva volja, it-jeg«ova vztrajnost, njegova marljivost, vsi njegovi upi — do tega. je prišlo vse! Njegove knjige, njegove listine, njegovi aparati, orodje in orožjem njegovi zakladi medvedjih kož,, koi od pume in drugih kož; njegove raloge mroževih okel in kito-vih kosti; njegove zbirke nabačenih ptic, zbirke metuljev, indijanskih. relikvij^ njega* kateie«* rudnin in dragih kam en v — vse to leži pokopano pod temi ?e čimi so- egorki. Vse-, kar m Je bilo drago, vse, na kar more biti človek, v življenju ponosen, vse z dimom odplavalo proti nebu.- Ko general Jobann August Strt-ter stoji tu, nima ničesar več m« svetu. Le obleka, ki jo nosiv le torbice ob sedlu, ia le knjiga Apokalipse, ki jo ima v žepu, samo to je še njegovo. In nekoč je brl na tem, dat postane najbogatejši človek na svetu L Solze mu polnijo oči in mu lezejo po razora-nih licih. Gn je človek. ki je polomij«!. Nenadoma se spomni svojih otrok. Kje so ti? Kaj je nastalo iz njih* Tava p® deželi in jih išče — gre od kmetije do kmetije, od naselbine do naselbine. Povsod s* mu naseMkc režijo v obras^ se nrarito-jejo ia njega in brije jo burk* na njegov račun. Mnogo jih je med njimi, ki ga zasramujejo. Ko odhaja, mečejo otroci za njim kamenje. Sutter mm a odgovora na je*i~ ku. Zbadljive besede in. sramote-nja pofira brez besedice. Cut ne- »končne krivde ga pritiska k tlom. Včasih jeclja molitev: «Oče na^, kateri si v nebesih-..» Prerano zapade staremu detin- StVTL Ubogi nesrečni mož! Meseci pretefrejo predel prire-ma žalostni romar v San Franci-aca Vmestu ga nihže n.e pozna. Plah in tresoč tava med velikimi stavbami, ki se dvigajo s taL Pred človeškim. obrazom treneta bolj kot pred vsem in v tla zre^. da bi ne videl obličja ljudL Neki dan potrka trudno na vrala Thompsonove hiše. Tu najde svoju hčerko, ki jo je iz sočutja sprejela sodnikova družina. Mina leži v postelji, kjer trpi radi pretresenih. živcev. Roke in obrazne mi-&ce se vijejo v krčih. Lo z velika težavo izgovarja besede. Sutter končno izve vesti o svojih otrocih. Viktor se je vkrcal na ladjo in odpotoval v Evropo. Ar-turja sb utoili, ko je branil svojo lastnino. Emil, najstarejši, ki je bil odvetnik, je v bližini pristanišča izvršrf samomor Ker je bil Sutter skoro docela gluh, so mu grozne vesti morali zopet in zopet kričati na uho, preden jih je razumel. <*ZgQdi naj, se Tvoja volja. Amen. je rekel, ko je končno umel. Njegova hčerka Mina, za katero nežno skrbi gospa Thompson, po* časi okreva, kajti mlada je in močna m grozni Živčni pretres ji ne bo pustil sledov. Zaročena je z Ulri-chom von Winkelried, mladim zobozdravnikom. O Božiču bo poroka. Vsa blažena v svoji novi sreči ne more več prenašati pogleda na svojega starega, tragičnega očeta, katerega um je že zmeden. Johann August Sutter je v širnem svetu zopet sam. Nemirno tava sem in tje pod visokimi drevesi, ki rastejo ob poletni hiši sodnika Thompsona, ali pa stoji zamišljen in molčeč ob rožnem grmiču, ki se razcveta. Z nikomer ne govori. Dvakrat na teden pride iz mesta sodnik Thompson, da obišče starega generala. Izmed vseh milijonov ljudi na ob-»Jirnem ozemlju Zedinjenih držav ja" sodnik Thompson morda edini, ki umeje in spoštuje tregedijo generalovega življenja. Sutterjevo zadevo je vzel v svoje roke. Pregleduje vse in proučuje vse možnosti z vseh vidikov. Cele noči prebdi nad listinami, ki se tičejo tožbe ali Sutterjevih pravic. Vselej, ko obišče generala, se trudi, da bi mu oživel pamet in zdrav razum. «Poslušajte me, general! Trpeli ste že dovolj. Zakaj ne bi enkrat za vselej vrgli od sebe to zadevo, ki vam je povzročila že toliko gorja in nesreče? Razmišljal sem o stvari že -dolg očasa in to je, kar morate vedeti. Ustavite in prekli-čite vse tožbe, ki so naperjene proti posameznikom. Odpovejte se svojim lastninskim pravicam, ki jih imate do zemljišč, katera So že davno prešla v druge roke in ki so danes vknjižena pod čisto novimi imeni. Odpovejte se vsaki misli, da bi delili zlato, ki je bilo ali ki šele bo izkopano. Objavite, da ste pripravljeni pogoditi se recimo za en milijon dolarjev odškodnine in nobenega kamena ne bom pustil v miru, dokler vam ga ne priborim*. Q ta IV. «EDŠ08T> V T13tu, dne 25. avgusta 1927. Otrok z dvema glavama Kakor poročajo new-yorški li-isti, je neka tam bivajoča mlada iženska porodila dete z. dvema iglavama, ki sta bili priraščeni skupaj pri vratu. Par minut po 'rojstvu je nenavadno clete, ki je bilo sicer popolnoma normalno razvito, umrlo. Originalna novotarija na avstrijskih telefonskih centralah Pred par dnevi je dunajska poštna direkcija izdala službeno poročilo, glasom katerega bodo nekatere telefonske centrale na deželi poleg navadnega telefonskega prometa vršile tudi neko posebno službo. Tako bodo 11a pr. naročniki telefona obveščeni, ali se bo ta ali ona slav-nost vršila v določenem dnevu ali ne, dalje bodo obveščeni o izletih, o gotovih železniških zvezah, v zimskem času o stanju snega na raznih smučiščih, o raznih športnih prireditvah itd. V slučaju, da telefonistka v centrali ne more obvestiti naročnika. ker ga ni doma, si bo to zabeležila, da mu sporoči dotično vest, ko se povrne, ali pa mu jo bo po možnosti sporočila v kraj, kjer se tedaj mudi. Razen te?a bo dana naročnikom u-godnost, da se dajo zjutraj zbuditi c zaželjeni uri potom telefona,. Zato «budilsko» službo je določena posebna pristojbina. Čc se bo ta novotarija dobro obnesla na podeželskih telefonskih centralah, bo vpeljana tudi na Dunaju. Eakcr ti meni, tako jaz tebi. Neki mizar v Dessau (Nemčija) je dobil te dneve po pošti od kri-mičavsko tovarne za zobne šcet-ke eno iako žcetko s priporočilom, naj blagovoli poslati zanjo tovarni primeren znesek. Mizar pa ni bil pri volji. Jezilo ga je, da je dobil ščetko. ne da bi je bil naročil. Sklenil je, da so maščuje. Zavil je lepo krsto in jo naslovil -na ravnatelja krimičavske tovarne s .priporočilom, naj mu blagovoli poslati zanjo v pismu navedeni znesek, kajti blago je prvovrstno in bo gotovo zadovoljilo kupca. Kaj je odgovorila tovarna za .^četke oziroma njen ravnatelj, se ne ve. Š iirje novi sve*cvi. Iz Chicaga (Zedinjene države oeverne Amerike) poročajo, da je profesor astronomije (zvezdoznan-stva) odkril štiri nove zvezde, ki so dve sto petdesetkrat večje od solnca in cd zemlje pet sto svetlobnih Jet oddaljene. Gpazijo se lahko edino le z daljnogledi najnovejšega ustroja. Učenjaku se je posrečilo, napraviti osem in štirideset fotografičnih slik teh novih svetov. IiiVantar po umrlem kralju. Pred par dnevi smo poročali, da je umrl najstarejši vladar na svetu, sedem in osemdesetletni Siso-wath, kralj države Camboage, ki se nahaja pod francoskim pokroviteljstvom v južno-vzhodni Indiji. Seiiaj so je napravil inventar njegove zapuščine. Kakor vsi orientalski vladarji je tudi on zapustil izrodne količino dragocenosti, ki se še niso precenile. Zapustil je pa poleg tega mrtvega inventarja tudi štiri sto in trinajst žalujočih vdov, o kojili usodi bodo odločili komaj po precej dolgi dobi žalovanja. Do tedaj so pa bodo prehranjevale iz pokojnikove zapuščine. Ko je umrli kralj I. ISOtft dve loti po kronanju, obiskal Pariz, je imel s sabo dvajset svojih žen in devet in šestdeset plesalk. Cd prodajalke do milijonarke. EUen Thomas je bila uslužbenka v noki londonski trgovini. Od Časa do časa, ko ni imela opravila z od jen. alci, si je zapela kako pesem. Gospodarju in lastniku trgovine je ugajal njen glas in pregovoril jo je, naj ga izšola. Mlada prodajalka je sledila dobrotnemu nasveta, izučila se za pevko in eno leto pozneje jo že nastopila v Aeolian Hallu. Dogodilo se je, da jo je nekoč poslušal amerikanski bogataš Lewis Beaumont. zaljubil se v glas in njegovo lastnico, poprosil za roko, ki io je tudi dobil. On in>a osem in Šestdeset let, ona pet in dvajset, to neenakost je pa on skušal izenačiti z naravnost knežjim poročnim darom. Daroval je >voji nevesti eno najlepših vil na francoski rivieri, znamenito poslopje Eilenrd na rtu Anti besu, v katerem je sanjal sladkorni magnat Jurques Lebaudy svoj lepi sen kol «saharski kralj«, za katerega >e je bil sam imenoval. Beaumonta je stala vila dva in dvajset milijonov frankov. Francoski listi prinašajo sliko krasne vile, prinašajo sliko mlade krasne gospe, ne prinašajo pa slike starega bogataša, ki si hoče s svojimi milijoni osiaditi zadnja leta svojega življenja. StGpnica p? ceni. Za r rko odlično vilo, nahajajoč > se v i.eii avenuo (cesti) v Nevv Yorku, o se pred dvajsetimi leti zgradile stopnice iz samega najdragocenejšega marmorja za 150 tisoč doiarjev. Ker pa marmornate -loj nke niso več v modi. jih ponuja družba, ki mora vilo podreti, da sezida na njenem mestu ne- botičnik, za en sam dolar, toda kupec jih mora na lastne stroške odpeljati. Občina v knnkarzn. Norve3ka občina Sor-Odal je napovedala konkurz. Je to posledica ukrepa državne sodnije, po katerem lahko napovedo tudi občine konkurs. Bati se je, kakor pišejo norveški listi, da bodo sledile temu zgledu še druge občine. Krotilec v stiski. V nekem cirkusu, ki je dajal predstave v Silkeborgu (Dansko), je nastopal krotilec s svojimi ukročenimi medvedi, med katerimi je bil pa eden zelo hud. Nenadoma ugasnejo v cirkusu luči. Nastane zmeda. Vsi gledalci siiijo k izhodom. Prižigajo vžigalice, da si svetijo, v tem zapazijo, kako mikasti medved v kletki svojega krotilca. Ko so luči zopet zagore-ie, je ljudstvo opazilo, da se je bil krotilec rešil na visečo vrv in visel nad besnim medvedom. Čeprav jo bil ves raztrgan in opraskan, se mu je končno posrečilo ukrotiti medveda in je potem dovršil svojo točko. Iz hvaležnosti. Občina Tokay na Ogrskem je sklenila, da odpošlje iz hvaležnosti lordu Rothermere-ju v London, ki se je tako potegnil za ogrsko stvar, deset litrov stoletnega to-kajca. Kcliko je vraden človek. V Texasu( Zedinjene sev. ameriško države) je preračunil dr. Pierle, koliko je človek vreden. Po njegovem mnenju je človek mešanica masti, apna, železa, žvepla, sladkorja in vode. In vseh teh snovi je v Človc-ku, ki tehta recimo 150 kg, in sicer masti za tri sveče navadne oblike, vodo toliko, da bi se komaj izprala žepna ruta z njo, železa za en do 2 cm dolg že-belj, s sladkorjem bi se osladile kvečjemu tri skodelice kave, skratka ni človek več vreden kakor en sam dolar. Italijanski specijalist dr. Caron je pa popolnoma drugačnega mnenja in trdi, da se dr. Pierle zelo moti. Samo ogljenokislih plinov je toliko, da bi se v Jovarni svinčnikov izdelalo 9000 kosov, iz foslorja, ki ga je dr. Pierle popolnoma prezrl, bi se dalo napaviti 800.000 vžigalic, iz železa celo šest žebljev in iz masti najmanj šestdeset sveč. Čudno se zdi italijanskemu učenjaku, da je njegov ameriški tovariš popolnoma pozabil na dvanajst žlic soli, ki jih vsebuje človeško telo. Prav veseli smo, da je dr. Caron pobil dn Pierle-ja, kajti račun, dft jo človek vreden kvečjemu en dolar, ni za nas nič kaj laskav in se zato '.3e rajši pridružujemo mnenju dr ja Carona. Zavetišče za žrtve svetovne vojne Pod pokroviteljstvom kardinala Vanutelli-ja se je ustanovil v Rimu mednarodni odbor, ki si je nadel nalogo, zgraditi zavetišče za vse one plemiče in intelektualce brez ozira rta narodnost, ki so izgubili radi svetovne vojne in radi svetovne krize, ki je sledila tej vojni, svoje imetje in svoje socialno stališče. Nevarnosti učenjaškega posla V severoamerikanski državi Ten-nesee je profesor Ashley, eden izmed najboljših amerikanskih sta-rinoslovcev. raziskoval globoke podzemeljske prostore, hoteč izslediti zelo staro kulturo Indijancev kerokeškega plemena. V jame se je odpravil z lopato in krampom, s seboj je vzel nekaj malega za prehrano in eno acetilensko svetilko. Ko je dospel do prilične globočine, mu je nenadna udrtina zaprla pot nazaj. Bil je živ pokopan. Po petih dneh hudega, skoraj nadčloveškega dela se mu je končno posrečilo izkopati si pot skozi usedlino. Na dan je prišel popolnoma onemogel in se zdravi v bolnišnici. MiUjenar slepar Policija v Galacu je aretirala večkratnega milijonarja romunskega Moseja Katz-a, ker so prišli na sled veliki slepariji v škodo romunske železniške uprave. Katz je dobival leto za letom tisoče vagonov prvovrstnega lesa, ki ga je pa označeval v dogovoru z nekaterimi nepoštenimi uradniki kot les za kurivo in je plačal samo 2080 lejev za vsak prevoz, mesto deset tisoč lejev za vsak vagon. Vsakokrat so dobili uradniki po 1000 lejev nagrade. Dva uradnika sta zbežala. V kolikor se je mogla škoda, ki jo trpi železniška uprava, ugotoviti znaša približno dve milijardi lejev. Dokler niso prtSli slepariji na sled, je veljal milijonar Katz za veleugledno osebo v vsej državi in je sedaj njegova a-retacija vzbudila povsod izredno zanimanje. Nenavadne posledice V Portici (neapeljska pokrajina) je umrla delavcu Ciru Fischetti-ju zaročenka Eliza Giordano po kratki bolezni tik pred njuno poroko. Nesreča je ženina tako potrla, da je postal takoj gluhonem. Ta slučaj je napravi! v kraju izredno globok vtis. Tekočina iz faraonske dobe V grobnici kraljico Heteferes, o kateri smo že poročali, je dobila amerikanska ekspedicija, ki je od-krila to grobnico, v alabasterski peso;! i štiri zavoje, v katerih so bili zaviti notranji deli, t. j. drobje umrle kraljice, in sicer v neki bl»» dorumeni tekočini. Kemiki so to tekočino preiskali in ugotovili, da je to raztopina treh odstotkov žvep-lene kisline in ogljikove in navadne soli. Ta tekočina je služila v to, da so se Ž njo ohranila trupla sta-roegiptovskih veljakov oziroma da so se mumificirala. To je prvič, da se je izsledila tako stara tekočina, to pa radi tega, ker je bila alafea-sterska posoda hermetično zaprta. V tem slučaju lahko govorimo, da je tekočina stara preko pet tisoč let. Električni stol v Z edin J enih dr-1 lavah. Mnogo se je pisalo te dneve v zvezi z usmrtitvijo obeh italijanskih anarhistov Sacca in Vanzet-tija v Bostonu tudi o električnem stolu. Kar so v nekaterih država! vislice, na Francoskem giljotina, to je v Ameriki električni stol. Stol z močnim naslonjalom stoji na steklenih nogah. Obsojenec se pritrdi s pasovi na naslonjalo tako, da so mu zvezane tudi roke nad komolcem. Noge se mu zvežejo s pasovi na prednje noge stolice. Obsojenec ne more več vstati. Gla-] va, ki se mu je bila popolnoma o-brila, pride- pod kovinasto čepico in prav tako se zvežejo roke ln noge z aparati, ki dovažajo električni tok. Električni tok je seveda zelo močan do 1500 voltov. Mnogi so mnenja, da bi se lahko imelo še po usmrtitvi z oživljanjem uspeh. Najhujše je za obsojenca, da mora gledati vse priprave, saj je takozvana smrtna celica tik prostora justifikacije. Po pravilnem imeinu so Japonci prav za prav Niponci. ime so Japoncem dali Kitajci in to ime je Jih-pen, kar pomenja «solnčrit po-staneku, torej «Jutrovo». «Jih-pen» pa izgovarjajo Japonci «Nipon» ali pa «Nihon». «Japon» je torej ista beseda, le da je pokvarjena. Japonska vlada je uradno potrdila uporabo imena «Nipon» že okoli leta 670 in od tistega časa dalje so Japonci nazivajo izključno Niponci. *•• a Največji sesavec na svetu je kit, ki živi v morju. Odrastel kit doseže težo 1500 kvintalov, kar je približno toliko kot bi tehtalo skupno 200 volov ali pa osemdeset od-rastlib slonov. V primeri z velikostjo svojega telesa ima mravtja večje možgane kot. katerokoli drugo živo bitje. - - - LISTNICA UREDNIŠTVA G. J. K.: Posvetila pok. Franu Ponikvarju ne moremo objaviti v obliki, kakor ste nam m a poslali. Pridite morda v uredništvo, da se pogovorimo o stvari. G. prevajalcu Mark Twainovega «Mojega rimskega vodnika»: Prevoda žal ne moremo objaviti. Odlikovana tvrdka G. TEMIL GORICA - Via G. Carducci št. 6 Bliavarnlca. - Oalavnlca. Toaletni predmeti najboljših tova-ren. Bogata zaloga nožev, škarij, brivnih britev in žepnih svetiljk, Brusarnica in nožarnica. POZOR !! Za izvršena dela jamči. tla roEctje m širite „EDIHOST" NA OBROKE. Izgotovljene obleke in po meri, dežni plašči, tkanina, svilenina, obuvalo, vsakovrstno perilo itd. - Najboljše blago in najnižje cene. Veliki popusti na vseh cenah. («73. Vil Roma II 3, tretje nifstrnje STARODAVNA TOVARNA TEHTNIC, UTEŽ IN MER GIUSBPE FLIRERC & tU. z zalogo in delavnico za poprave Trst, m GlBseppe videli 9, Tel. 13-64 naznanja svojim cenjenim odjemalcem, da so se dopustile vse tehtnice za trgovske potrebe zistema «Florenz» k mi-rosodni poskušnji glasom metfičeega pravilnika, ki je stopil v veljavo 1. januarja 1924. tudi v. novih pokrajinah. Popravila se izvršujejo točno In po zmernih cenah 913 TRGOVSKI OBRTNA ZADRUGI« TRSTU registrovana zadruga z neomejenim jamstvom Via Milano 20. pritližže (vogal XXX ottobre) - Tel. 16-04 —□ a a □ ~~ Obrestuje hranilne vloge po 5°/n V«U« vlaf«, vezane na odpoved, po dogovoru. Davek na obresti plačuje zavod sam. v Izvriujo nakazila pod ugodnimi pogoji za Jugo* slavij« In ostale inozemske trge. Trgovcem in obrtnikom otvarja tekoče čekovne račune Sprejema tudi vloge na tekoči račun v DINARJIH ter jih obrestuje najugodnejše. — Daje posojila na menično poroštvo in zastavo vrednostnih papirjev ali dragocenosti. Eskomptira trgovske efekte. Uradne ure od 9-121/, do*, in od 27,-4 pop. Centrala v Pragi Podružnica v Trstu Ustanovljena 1. 1386 Lastna palača: Ulica ios?ia 7 mm glavnica R£ 208,003.030.- Rezerve Ki 134,58Q.8i§ — PODRUŽNICE Ml. Boieslav, Bratislava. Brno. N£mecky rtroU, Češke Bu-c'elovice Hodonin, Hradec, Kralo ć. Jthiava. Kaclovy Var> , Klatovy, Kolin KoŠice Libere . Mćtnik, Olcmouc. Mor Ostrava, Pardubice. Risek. PizeA, Proštčiov, Tabor. Teptice-Šanov Trst, Usti n L, Dunaj. EKSPOSHUkE Bfeclav, Opatija. AFILUACLJE v Jugoslaviji, Nemški Avstriji, na Ogrskem In na Poljskem. Blagovni oddelek KST Borzni oddelek Safes Izvršuje vse bančne posle pod najbolj!mi pogoji. — l7daja nakaznice (vaglfa) Banca d'ltalia in Banco di Sicilia prosto provizije. Brzojavi: ZIVNOSTENSKA — Triesie. TELEFONI t 3078, 1089, 2157, 3353, 3354. 4312, Borza (med zasedanjem) 205 190 i ▼ >»♦«>«!»» »M«^«»<>m»>M«»«>l > ........... ....M«« 2 izvršuje vsa tiskarska dala v najmodgrnejsm stilu kakor ; j tudi v večbarvnem tisku. Razpolaga z najrnodarnejimi stroji, * j črkami, l.ynotype, stereotypijo ter rotacijskim strojem. : •------------ i Vsa naročila^ se izvršujejo točna in po zmernih cenah. : *------------• iBUlUl. S. Francesco d'Assisi 20j Roman v treh delih Spišeta V. J. Križanovska. > I* ruščine prevedel IVAN VOUK. Cena t 6"—, po pošti priporočeno L 7*40. V inozemstvo L 8*6® proti v naprej poslanemu znesku. - Roman je iz« dala iz založila Tiskarna Edinost. - Prodaje: Tiskarna Edinost v Trstu, Via S. Francesco 20/1., - Knjigarna J. šloka, Via Miiano 37 v Trstu, - Nar. Knjigarna, Gorica, Carducci 7. - Kaioliška knjigarna. Gorica, Carducci 4. Kraigher Josip, Postojna. Vezane T originalne platnice (cena L 10) se dobi v knjigarni STOKA. W. u. KRIŽANOVSKA: NEM ROMAN v TRSTU : v Tiskarni „Edinost", Via S. Francesco 20 (tudi trdo vezan) in v Knjigarni-papirnici Stoka, Via Milano 37. V GORICI: v Narodni knjigarni, Via Carducci 7, v Knjigarni kat. tisk. društva, Via Carducci 2. V KANALU: pri Izidoru Ivančiču. V IDRIJI: pri Franu Ciniburk in Valentinu Tre-venu. V SOLKANU: pri Mariji Gomišček. V POSTOJNI : pri Antonu Milavcu. Cena Po posti L. 7*50 ProdsjsSci dobijo ob&ajni popust. J - ŠIRITE j j „Naš glas" | ■ Mesečno družinsko revijo ! j S Naročnina za celo leto 16 L S i S S Naslov: Trleste, Casella postale 343 E milsiiiHii(iaiiaii3 Tržaška posijllnica in hranilnica registr. zadruga z omej. porošnom uraduje v svoji lastni lilšl ulica Torre bianca 19,1. n. Sprejema navadne hranilne vloge na knjižice, vloge na tekoči raJun in vloge za čekovni promet, ter jih obrestuje % večje fn stalne vloge po dogovoru Sprejema „Dinarje- na tek. račun in jih obrestuje po dogovoru. Davek od vlog plačuje zavod sam. Daje posoiila na vknjižbe, menice, za- j stave in osebne kredite. --Obrestna mera po dogovoru.-- Ha mw\m varnost celice (ssfc) ■ Uradne ure za stranke od 8.30 j do 13 ln od 16 do 18. j Ob nedeljah je urad zaprt. Stev. telef. 25-67. Ui\m slav. tel zavod TRST — TRŽIČ 5.15 (b). 5.50 (o). 6.30 (bj, 6.45 (b). 7.40 (ob), 8.35 (ob), 10.50 ib), 12.30 lob), 15.05 (b). 15.15 (bj. 15.25 (ob), 17,— (b), 17.15 ;b). 1S.10 |b), 18.20 loj, 19.05 (oj, 20.10 lb), 23.30 (obj TRŽIČ — TRST 4.37 (ob). 6.53 (o), 8.12 (b). 9.13 fb). 9.25 (b*j, 10.10 (ob). 10.45 lb), 11.08 iob). 11.56 (b), 13.56 (bj. 13.37 (b). 14.10 (ob*), 16.28 fob), 16.53 (ob). 17.36 (b), 17.50 (o), 19.40 (b), 22.12 (ob), 22.52 (ob), 23.46 (bj. *) do Nabrcžine. TRST — BENETKE 5 15 (b), 6.30 (b), 8.25 (b), 8.35 (ob). 1050 (b), 15.05 (b), 15.25 (ob), 17.— (b), 18.10 (b), 18.20 (o), 20.10 (bi, 23.30 (ob). BENETKE — TRST 0.40 (ob), 5.10 (ob), 6.18 (b). 8.10 (b), 9 07 (b). 9.20 (ob), 10.57 (bj, 12.08 (ob). 14.48 (bj, 16.42 (b). 1S.35 (ob), 20.55 (bj. TRST _ GORICA — VIDEM a) i t Trsta. 5.15 (ob), 5.50 (o), 6.45 fb). 740 (ob). 12.30 (ob). 15.15 (b), 17.15 (b), 19.05 (o). bj i z Gorice: 716 (ob). 5.54 (o). 8.10 ib), 9.34 (ob). 14.25 (ob). 16.43 (b), 18.53 (b). 20.59 (o) VIDEM — GORICA — TRST a) i z Vidma. 5.05 jo), 6.45 (b), 9.20 (ob), 12.15 (b), 14.55 (ob), 17.35 (oj, 1S.15 |b). 20.21 (ob). b) iz Gorice: 6.— (o), 7.27 (b), 10.20 {obj, 13.09 (b). 15.58 (ob), 19 05 (o), 19,—t (b). 21.23 (ob) TRST — GORICA — PODBRDO a) i z Trsta: 6.10 (b), 6.50 (o), 11.50 (ob). 17.55 (b). 18.35 (o). b) i i Gorice: 8 (b). 8.56 (oj, 13,59 (ob). 17 (o), 19.46 (b). PODBRDO — GORICA — TRST a) i t P o d b r d a: 5.45 (o). S.22 (bj, 11.35 (ob). 16.55 (o). 19.27 lb). bj iz Gorice: 5.— loj. 9.51 (bj, 13.19 (obj, 18.48 (o). 21.52 (b). TRST — POSTOJNA 1,— (b). 5.— (o), 7.30 (b), 005 (o), do Nabrežine, od tu zveza do Št. P^lra na Krasu in Reke ob 10.08 (b), 12.— (obj, 14.45 (b). 15.50 (ob). 18.35 (ob), do St. Petra na Krasu in Reke, 19 30 (b*). 20.20 (b**j, 20.45 (b) <■) Od 1 aprila do 30. septembra 1927 samo za potnike 1. :n ff. razreda. **) Spalni vozovi. POSTOJNA — TRST 2 (bj, 4.55 (o). 6.24 (b*+). 7 35 |b), 8.20 fb), 9.39 (ob), 11 20 (b). 14.20 (b). 16.25 (o), 17.37 (b, samo od St. Petraj 18 15 (ob). 19.40 (b). 20.25 (o) samo do ftt Petra, od tu zveia /. vlakom iz Reke ob 21.15 (obj, **) Spalni vozovi. REKA — ŠT. PETER 5.20 (oj, 9.30 (b. 11.55 (mj. 15 30 (bj. ! 9.05 (ob) ŠT. PETER — REKA 5.25 (m), 8.25 (ob), vozi »arno od 1. aprila do 30. septembra 1927. 9.38 (o), 11.47 (b). 16.53 |ob). 21 40 (obj TRST — BUJE — POREČ 5.— (obj, 9.45 (in), samo do Hoj, 13 55 (m), 18 25 (in), samo da Bujj. POREČ — BUJE — TRST 5.— (m), 14.10 (ni), 16.25 (ml, ijmo do Bujj GORICA - AJDOVŠČINA 7.55 (m). 13.30 (ob), 19.35 (m). 4 AJDOVŠČINA — GORICA 4.10 (m). 11 15 (m). 17.05 (ob). ČEDAD — KOBARID 7.55 (m), 13.13 (m), 18.42 (m). KOBARID — ČEDAD 5.50 (m). 11— (m). 16.45 (m). • TRST—HERPELJE— PULA 3.25 (o), 8.40 ib*), 12.25 (m, do Hc pelj, tu ob 13.53 zveza i brzovb.kom), ! 3 fb]. 15 40 fb'), 19,15 (ob). PULA — HERPELJE — TKST 4.50 (o), 8 (o. samo do Cerove!;), 9.25 (b*j, 11.53 (b). 15.25 (b), 16.14 (o). *) Vozijo samo od 1. julija do 30. septembra.