169. flegmu. v umnim v petek 28. imun mi Le?3 W. ^^r ^^^^^^^^^^^^U ^^B ^^r ^B^B^tV B^B^B^B^B^B^B^h B^B^B^BH ^b1 BB Br ^B^B^B^B B^B^B^B^B ^B^B^B^BV B^B^B^hV ^H H fca fciBB ^■E^JS'-J 1K- *w9Jp ^HfiS Bt ^a^* .^.'JBr. *■? gw w%. .Jlk izhaja vsak dan popoldne, lssieatfl nedello Is »reanite. Insorati x do 9 petit vrst i 1 D, od 10—15 petit vrst i 1 D 50 p, veCjl insenti petit vrsta 2 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklid petit vrsta 3 D; poroke, zaroke velikost 15 vrst 30 D; ženitoe ponudbe beseda 75 o. Popust le pri naroČilih od 11 objav naprej. — lnseratnl davek posebej. Vprašanjem glede inseratov naj se priloži znamka za odgovor. Upravntttvo „Slov. Naroda1' U „Narodna tlakama11 Knaflsva oUoa 41 S, pritlično, — Telefon it. 304. Uredništvo „Slov. Naroda« Knaflnva »Itca at t, I. nanstro?ie Telefon štev. 34. •opisa eprelOBis le podpisane In zadosten JTsnkovana. t«aT* Rokopisov ao no vrata. "Vfl vW Posameina Številke: ~We? v Jugoslaviji navadno dni 7S par, nedelle 1 O v inozemstvu navadna dti iot nadelja 1*25 o Poštnina platana v gotovini. „Slovanski Narod" velja v LJubljani In po posti: V Jugoslaviji: celoletno naprej plačan . D 120*— polletno........ fiQ-__ 3 mesečno....... 3 >• — 1....... 10»— V Inozemstvu: ce'oletno . polletno 3 mesečno 1 D 215-— . 108*— . 54 — . IS — Pri morebitnem povišanju se ima daljša naročnina doplačati. Novi naročniki naj pošlje j v prvič naročnino vedno ttfisT" P° nakaznici Na ^amo pismen;- stf - ii.i brc/ poslatvc denarja se ne moremo ozirati. Gouor Ljube Jouanoufća. (Konec) Nevarnost za priklopltev Dol. Lendave—Madžarski ODLOČEN PROTEST PREKMURSKIH SLOVENCEV, KER IZGUBE MILIJARDE PREMOŽENJA. — Beograd, 27. julija. (Izv.) Zu* nanji minister dr. M. N i n č i č je pre* jel brzojavno protestno resolucijo, sprejeto na velikem protestnem zborovanju prekmurskih Slovencev v Dol. Lendavi. V nedeljo 23. t. m. so prekmurski Slovenci na vest, d a namerava razmejitvena ko* misija ves del Dol. L e n d a * ve priznati in priklopiti Madžarski, priredili impozantno narodno skupščino, na kateri je bila enodušno in soglasno med viharnim odobravanjem po končanih govorih sprejeta resolucija, odposlana brzo* javno zunanjemu ministru. Resoluci* ja slove: Narod vsega Prekmur* j a. zbran danes na veliki narodni skupščini radi vprašanja poprave meje okoli Dol. Lendave, odloč* no protestira, da se Dol. Lendava z okolico oddvoji od naše kraljevine in pri* klopi Madžarski, protesti* ra, ker je 80% zemlje okoli Dol. Lendave last Prek* murcev, ki ostanejo v naši kraljevini. V slu čaju, da se Dol. Lendava priklopi M ad* ž ar s ki, bi se iugoslovenski p o d a n i k i o š k o d o v a 1 i z a m I * lijardekerbi izgubili svo* ja največja posestva. Sramota je. da bi Dol. Lendava po 31etnem svo* bodnem življenju v narod* ni državi zmagonosne Sr* bije zopet morala izginiti nanovo v popreje tisočlet* no robstvo premagane Mad* ž a r s k e. Prosimo, da naš pro* test izvolite sporočiti na* 1 ši delegaciji pri svetu Zve« 1 ze narodov v Londonu. Uprava in nradništvo. Istotako vemo mi vsi, kakšno le bilo uradništvo v Srbiji pred vojno, kako lepo so se o njem izražali tujci, ki so potovali po naši zemlji, da je naše uradništvo čisto in nepodkupljivo. Pozneje 6e je to izpremenilo. Nočem reči, da so se vsi pokvarili. Mnogi so Ostali či3ti in ohranili dobro ime našemu činovništvu. Takoj po osvobojenju se je dvignilo očitanje, da so srbski uradniki sploh predpostavljeni na škodo onih z drugo strani Save in Donave. Eni so plačani v dinarjih, drugi v kronah. Toda ti so prišli na prazna ognjišča, našli 3o svoje rodbine zadolžene, ker so se morale zadolžiti pod najstrašnejšimi pogoji. Ko so se vrnili, so našli izropane hiše in ako bi ne bilo prijatelja, bi se bi! moral marsikdo vleči na trde deske, ako bi sploh še te imeli; a njihovi tovariši v Zagrebu, Sarajevu in Ljubljani niso spali na takih deskah. Bodimo pravični in ozirajmo s© na vse. S tem seveda ne maram zagovarjati nobene vlade, tudi ne prejšnjih vlad, v katerih so bile zastopane vse stranke, ki so sedaj nezadovoljne. Ne maram očitati, zakaj niso te vlade rešile uradniškega vprašanja in zadovoljile uradništva. kar nam je prineslo veliko škode. Tudi sedanja vlada je kriva, ker ni popravila, kar je bilo treba popraviti. Temu vprašanju je treba posvetiti vso pozornost in treba je najti leka. Toda tudi staro avstrijsko činovni-štvo je po mojem mnenju, vkljub vsem svojim dobrim lastnostim, mnogo krivo, da imamo tako upravo. To činovništvo je v znatnem delu zavzelo stališče, kakor da je neodvisno od beogradske vlade in dela to vlado odgovorno za vse, kar se godi. Mnogo aktov so zadržali na kakem neprehodnem mestu v teh pokrajinskih pisarnah v Sarajeva, Splitu, Zagrebu in Ljubljani, da niso prišli v Beograd, a ako eo bili poslani iz Beosrrada. niso prišli, kamor so bili namenjeni. To f& neke vrste sabotaža Beograda. Gospodje na HrvaŠkem, ki n© vidijo radi Beograda, so hbteli pokazati, da tako ne gre. Finančni minister Se sedaj ni dobil od svojih uradnikov po raznih pokrajinah točnih podatkov o raznih državnih dohodkih. Kriva ie prva vlada in pozneiše vlade, ker niso Š© dosedaj w—m—i !■■ ii inagn z nobeno odredbo uredile razmer med centralno vlado in vsemi onimi vladami po notranjosti. Posledica te neurejenosti je, da traja daljo ta nered, katerega mora kar najhitreje biti konec! Država mora kar najhitreje de-koncentrirati svoje posle. V budžetu, kakor nam je predložen, je ohranjeno še ono stanje, kakor je bilo pred Vido vdansko ustavo, d i ?e je vse osredotočilo v centrali. Vlada mora upravo približati narodu in mnogo posle prenesti od državne administrarije na samoupravne edinice. Ako tega ne izvršimo, bomo y>o moj^m globokem prepričanju kompromitirali cel režim, celo \lodavino in ustavo, ki je podlaga vladavine. O srbski majorizaciji. Med drugimi razlogi in pritožbami, ki se zlasti od strani zahodnih delov našega naroda dvigajo proti iztočnemu dolu. je tožba o srbski majorizaciji, tožba, ki se glasi: vi Srbi ste v večini in hočete, da nas preglasujete. Ako torej hočete, da bo vladala sloga in edinost med nami, se moramo tako organizirati, da nas ne morete preglasovati. Iz tega prihajajo zahteve o federalizmu, avtonomiji itd. Mislim, da moremo to stvar oceniti prav tako, ako vprašamo*, koliko znaša ta srpska večina? Tako večine ni. Ako se eovori o majorizaciji mora biti major in minor. Imamo 12 milijonov duš v naši državi, a pravoslavnega prebivalstva je 5,602.000. od teh morate odbiti vse one, ki niso Srbi. Ako odbijete naše brate Ruse, potem Vlahe, Grke, Cincare in druge pravoslavne, pa tudi če dodaste, kolikor je Srbov katoličanov in muslimanov, če vse to izračunate, ne bO?te dobili Srbov več kot 43 do 45 odstotkov. Kako je torei mogoče govoriti o srbski majorizaciji in zahtevati garancije, ki bi odvzele Srbom nekoliko one moči, katera jim po številu pripada? To je popolnoma naravno in proti temu se moramo hraniti. Število poslancev je določeno po številu prebivalstva, in tukaj govoriti, da hoče relativna manjšina majorizirati, se pravi govoriti neresnico in na to neresnico graditi politiko in zahtevati, da se tudi druga stran in cela država naslanja na tako neresnico. Take zahteve ne bomo mocrli nikdar sprejeti. Neki poslanik je omenil, da so se volitve vršile po statistiki iz leta 1910 in da je na ta način glasovalo tudi 1 in pol milijona Srbov, ki so med tem u- | mrli vsled vojne. Toda ustava predpisuje, da se vrše volitve po poslednji statistiki in da so vrše IsprenftSsabe <>'> svojem času. Mi ustavo spoštujemo in po ustavi se ni moglo drugare ravnati. Ako pa vi hočete delati proti ustavi, vedite da vas no bomo poslušali. Dve ideji. Trumbić jo trdil, da obstojata med našim narouom d\^ ideji: ena na vzhod, druga na nahod. In sedaj se borita med seboj ti dve ideji. Jaz mislim, da takega dualizma ni in da smo mi v tem pogle-du stali na drugem Stališču, kakor pa misli Trumbić. ako prav priznam, da je tako mišljenje imelo nek?i pristafiev, ki so mislili, da smo dualistični narod in se delimo na Istocnjake in na z.jpad-ninko. Dasi je bilo tudi učenjakov in publicistov, ki so tako mislili, je po mojem prepričanju tako naziranje popolnoma napačno. Kar so tićo pošiljanja jednih na Egejsko morj^, a drugih na Jadran, moram ponoviti še enkrat, kar sem že rek^l Trumbiču, d a m i v s i hočemo na Jadran. Gospodje! Srbija je vodila toliko borbo in doprinesla tolike žrtve radi SfOJega izhoda na Jadransko morje, dvignila se je in prišla do A dri i e, a tedaj prihaja Primorec Trumbić, moj roj.U:. in priporoma Srbom, naj gredo od A d rije. Naj no misli, da ga bo pri nas kdo pomhianL Pa, gospodje, koliko posluha je dobil Trumbić v Primorju. I=totako, kakor hoče cela Srbija k A dri ji, hoče cela Adrija, da Srbija oride k nii. Sedaj re-čavnmo v v=eh klubih vprašanje o posojilu in mislim, da ste mocrli konstatirati, da noben poslanec iz teh kl a jO v ni rekel jaz nečem, da frro železniea na Jadran, ali da je rekel: nočem, da gre v Split, Kotor, Bakar itd. Nasprotno, vsi z jedne in drusre strani žele. <\n iih železnica zveze z interesi in ■ celim življeniem države, kakor so s srcem zvezani ž njo. Napoved vojne. ___ Proklamacija, __ Zvesti svoji zastavi. Gospodje, dovolire mi, da se nekoliko zadržim pri stvari, katero smo po mojem mnenju neopravičeno prezrli pri govorih o narodnem pokretu z ene in z druge strani. Gospodje, ko se je reklo, da je bila v Srbiji v^ih 120 let razvita samo srbska zastava in to srbska zastava ožjega srbskega osvobojenja in ujedinjenja, takrat s«» jo pozabilo nekaj. Moram Vas, gospodje, zato nekoliko zadržati, da Vam preči tam doj?tva, iz katerih je razvidno, da bi se ne bila poro- dila naša svoboda in na-^e ujedinjen]* [] P3 evetOTne vojne, da ni bilo ono oz ko politike v Beogradu. Naši odnonal /. Avstro - Ogrsko so s<3 prekinili 12 julija 1914. 15. julija nam je bila napo \ edana vojna in 1<5. julija jo izšla voj na proklamacija srf-daiij^a kralja Ala k-an-lra. O tej proklamaciji, ki je bih napisana v naglici, se ni moi:lo mnog« premišljevati, da sv v njo napise neka T revernega, a najmanj v takem času ko i,v morala priroda sama odgovar ]r.ti, kajti bili smo napadeni od močn< monarhije z 48,000.000 prebivalci, ki j< imela močiie invesniko, in ko amo bil mi postavljeni v t~žak mednarodni po lož;ij, ko io nismo Ted^ii, ali se kd< postov] na na:o stran, ko le ntkdo n bil odredil mobilizacij* ko nI bila Ru sija mobilizirala no vo^nka, ko nI m->r:e ni kdo vedeti, če nam bo, m zvon C'm< Gore. ki je bila na na-i strani, $vadjenje žive vatre« med stvarmi, ki so na zunaj videti malenkostne, pa imajo velike važnosti za razumevanje narodnih običajev. Na dvorišču so lepi spomini na bo gomile: različne >stečke«, t. j. nagrobni kamni. Po poslovilnih govorih na vrtu vojne akademije so slovenski abiturijenti odkorakali v spremstvu gostoljubnih meščanov za svirajočo godbo proti pristanišču. Pozdravljali so nas * vseh oken. Po ulicah so ee razlegali klici: >Živeli Beogradčani!, živelo edinstvol, živela kralj in kraljica!, živeli Slovenci!« . . . Drugi največji parobrod nafie države >Karagjorgje< nas je -sprejel pod svoje okrilje. Pristan se je svetlikal v stoterih električnih lučicah. Poslednji pozdravi z ladje in a kopnega. TočnO ob 21. smo odpluli. > Živeli Beogradčani!«, »živelo Kolo srpskih sestara!«, >živela bratska ljubav!« je grmelo z ladje. Z obrežja pa amo slišali: >Živeli Slovenci!« Zapeli smo nase himne in končno: >Oh zdai gremo, oh zdaj gremo, nazaj še pridemo!« Mesečna noč na Donavi. Kakor t sanjah smo pluli mimo tihih sel na ha-natskem in srbskem obrežju. Tu In tam nas je srečal parobrod: kratek pisk, sa par sekund ss jo razsvetlil kapetanov mostič z obeh ladij v pozdrav in zopet vse mirno. V Smederevu nas je mogočno zi-dOvje, grad Gjnrgja Brankovića, nemo opozarjal na težke čase zadnjih let srbske despotije, ko je že bilo pred durmi turško robetvo. Kdo bi roog^l spati, četudi smo sredi noči, ko se vozimo mimo svetih spomenikov davne svobode našega Pijemonta! Nedelja, 9. julija. Sveže rano jutro. Slovenski abiturijenti so pazljivo sladili predavanjem dveh gospodov na krovu >Karagjorgja«. Z nami sta potovala namreč beogradska profesorja g. Ljubomir Jovanovič, zgodovinar in g. Vladimir Marinkovič, geograf in geolog. (Zadnjega poznamo imenoma že z »Veliko zidne karte kraljevine SHS«, ki jo je priredil s prof. Tomičem.) Imenovana gospoda sta nam razlagala zgodovinske in geološke znamenitosti soteske ___Djerdapske klisure. Pred vhodom v eotesko, na prvi romunski postaji. Je vstopil romunski krmar, ki posebno dobro pozna nevarno pot skozi Železna vrata. Znamenja, ki so pritrjena na dnu sredi Donave, kažejo natančno, kod sme ladja, da jo ne potiplje ostra škrbina. V teh krajih je plovba po Donavi približno takšna, knkor vožnja po enotirni železnici, če jo parobrod na potu, ga mora druri. ki plove nasproti, počakati v pristanišču. Na obeh straneh, posebno ps na romunski strani reke pelje lepa cesta iz Banata v Oršovo oz. Kladovo in dalje. Blizu Oršove je na desnem bregu vzidana spominska plošča cesarju Trajanu. Na tem mestu je dal namreč zgraditi preko Donave trden most, ob vnem obrežju pa varno cesto. Ko 0» polagoma nižajo karpatski vrhunci, ko postaja pokrajina manj romantična, (pa tudi prej že), smo oparili m vndni ffladini. Am. m vwm1 nift velikanske umetne naprave: po več sto metrov dolgi in zelo široki betonski zi-di povzročajo, da odteka voda preko njih proč od onih mest, kjer bi siceT preveč drla. Občudovanja vredno delo! (Na berlinskem konsrresu 187R ie dobila Avstrija nalog, da napravi Donavo skozi Železna vrata plovno. Kdor vidi te velike naprave in pomisli, koliko človeških žrtev so zahtevale, mora priznati, da je storjeno tu veliko delo.) Približno pri romunskem mestu Turnu Severinu se prične razprostirati ne*končma ravan. Velikanske ČTeo'c goved, ovac, svini in perutnine na levem bregu so nam pričale o bogastvu Romunije. Po rf vaj setu mi vožm'i smo Tiri-*tali ob netih ponoldap v Prahovu. Pad bi se peljal £e dalie do izliv« Timoka, kier je n*in*žie nve«?to Tneostitlje (35 m), toda kaj more eden nroti dvema stotinama ! Med čirokiTTii žitnimi polli je đr-dTal vlak proti N^s-ntinu. Na levi in desni so mlatili »Hiaki rumeno nš>nieo STodl polta z velikimi modernimi mla-tilnimi stroji. Ha to je tista pu*t* zemlja in tisti zaostali narod, o katerem vedo pri naa toliko povedati, samo resnice nič?! Negotin! Peron nabit dra«rejera nam naroda. Navdušeni pozdravi z obeh strani. Med pozdravnimi govori nam je leno zapela sirečad pod vodstvom učiteljice: >Hef Sroveni . . . Ubrani irla-sovi teh najmlajših, ki eo brez rodnih staršev, to gaue tudi sicer hladno slovensko srce! Nato so zaoeli zbrani ruski emigranti nekaj dednih ruskih komadov nam v čast. Na večerji in na stanovanju smo MM pri posameznih družinah. Gostoljubnost, kakršne zastonj iščemo pri nas! Vse bi d*li Ne»otinH, samo da hi I pokazali gorečo ljubav do bratov Slovencev. Negotin jo mestece med Donavo in dolnjim Timokom s 6000 prebivalci. Ima repo gimnazijo, učiteljišče, velike vojašnice in v bližini znamenito vinogradarsko šolo. Ponedeljek, 10. julija. Ko smo se ob osmih zbrali pred cerkvijo, smo odkorakali na tričetrt ure oddaljeno posestvo poljedelske šole, v manastir Bukovo. Povsod po nizkem prioevju krasni vinogradi. Tu je najceneje vino, od tri dinarje daljo liter. Nogotinsko vino je znano daleč izven mej na.Mili bratje Slovenci! V tej cerkvi je bila leta 1012 podpisana ona znamenita in uspešna zveza kr-ščenskih balkanskih držav proti neprijatelju Turčinu.« Tu je bil torej podpi-ssn važen dokument naše današnje svobode! Ko smo odhajali proti poljedelski šoli, so zvonili monsstirski zvonovi v slovo, kakor so nas pozdravljali ob prihodu. V poljedelski šoli naa je informiral upravitelj Božidar RankoviČ: Razen tukajšnje nižje poljedelske šole imamo v vsej državi še samb tri, in sicer v Skop-Iju Bitolju in Mariboru. Tu se največ pečajo i vinogradnio in sadjarstvom. Vsako leto je okoli 40 učencev. Šola je bila osnovana pred tridesetimi leti. Razen rednih učencev ime. vedno tudi po več sto kurzistov. Za slovo nas jh& g. upravitelj ljubeznivo posrostil s hladnimi jedili divnimi jabolki in izbornim belim vinom. Mi pa smo zapeli nekaj slovenskih pesmie. Na vrtu se jo poslovil od nas še enkrat priiazni arhimandrit tako srčno, kakor oče od svoje de-ce . . . V Nego ti nu smo obiskali spomenik slavnega, junaka Veljka. Ako zabeležim napise na spomeniku, bo vso jasno. Na sprednji strani velikega marmornatega stebra pod doprsno roliof-sliko: »Glavu daj^m. Krajinu no injmn.4 — Niže pa: >Hajdnk Veljku Petroviču sroskom vojvodi rođjeo u T snoven 17S0 g. a slavno počinuo na ovom o mestu 18. jula 1819 g. Blagodarno Srpstvo god. 1892.< Okoli spomenika pa bsnsds\ ki jih jo vredno zapihati; »Slava svlmn onima, koii su so trudili zi Srpstvo. A hvala svima onima, koji priznaju njihove zns1u£re.< __ »Na ovom mo*ru punom svežosti, u divnoj Inči rajske svetlosti, osnran soncem Bogn večnosti. Ovde! Ta OVOOf Voljko je pno, muremi dušu ^a narod dno.< __ >— Držite se! — to si zavestno Srpskom rodu, kad si slavno pao. Tvoj nam primer kao sun-OS sjaje, držačemo -sMok nas jednog traje.« __ Prof. .TovanPvir* je imel kratek nntrovor. Veb'kovi bratje in testfl s severozapada pa so pokleknili okoli sobmenika in spoštljivo zaklicali trikrat »Slava!« Pri bogatem obedu, ki so nam sr* Popravili vrli Negotinci. so govorili: okružni načelnik, tov. p-nediedMlc, tovari šica Peršič, tovari^ Bran Hl a v Kr-stič, stud. med.. Negotlnar, ki j** rekel med drugim: Kakor «i^daj skunmo jemo in pijemo, istotako glejmo, da bomo skupno delali za srečno bodočnost Jugoslavijo.« Po dvorani je zaoHla himna »Bože pravde* in »Hej Slovani«. Nato je govoril slovenski prPfeior dr. Ante Debeljak: Za ni i m domači pukovnik, ki nas je opominjal, naj imamo vedno pred Očmi »načaj Voljka: Glavu stran 2. »SLOVENSKI NAROD« dne 28 julija Ib22. štev. 169 61a 21. decembra draga vlada. Prva Je bila enotna, druga je bila koalirana, sestavljena od radikalov, takratnih sa-mostalcev in naprednjakov. Ta vlada se jO pojavila v narodni skupščini 24. novembra. Sovražnik je že držal po-drinski, valjevski in dele kragujevaS-kega in beogradskega okruga in tudi našo prestolico, a mi smo v teh dneh izdali proklamacijo, ki pravi: >Vlada se je sestavila v svrho, da so v njej izr raža jedinstvo volje, sile in ciljev naše zemlje. Prepričana, da uživa zaupanje narodne skupščino, dokler postavlja vrb svoje sile v službo velike stvari srbske države in srb-skb- hrvatskega in slovenskega plemena, vlada smatra za svojo prvo dolžnost, da se z brezkraj« nim spoštovanjem pokloni pred svetlimi žrtvami hrabrega prebivalstva, ki 30 bile prostovoljno prinesene na oltar domovine . . . Prepričana o odločnosti srbskega naroda, da vztraja v sveti norbi za obrambo svojega ognji&ca in svoje svobode, smatra vlada kraljev in d za svojo glavno in v teh usodepolnih trenutkih edino nnlogo, da zagotovi u-spešen zaključek tega velikega boja, ki je s trenutkom, ko se jo začel, postal okusnem borba za osvobojenje in ujedinjenje vseh naših ne-*>s v obojenih bratov Srbov, Hrvatov in Slovencev.« Gospodje, mislim, da je to dovolj; ali vsaj bi Vam moralo biti dovolj, ako bi vedeli, da je Bolgarija, ko je Srbijo teavratno napadla brez vojne napovedi, kakor jo storila že stokrat v zgodovini, da je takrat zagovarjala svoje izdajal-stvo Slovanstva in človeške civilizacijo % Izjavo, da gre v vojno ne radi Makedonije in njenih potamniti delov, katere bi bila Zanioela dobrovoljno dobiti od Srbije, nego radi teg a, ker noče dopustiti, da Srbija u-stvari Jugoslavijo. Vidite, gospodje, kje je bil vzrok, da takrat ni mo^lo priti do miru med Srbi in Bolgari. Mi bi lahko naveli še mnoge in mnoge stvari, toda naj mi bo dovoljeno, da rečem šo sledeče: dokler je vzhodna stran dajala, take dokaze, o katerih mislim, da nekaj pomenijo r*> široki svoji misli, se je zgodilo v Rimu nekaj, če-tnr jaz niti od daleč ne mislim obsoditi, toda nočem dopustiti, da se pozabi. V Rimu so namreč odposlanci našega naroda iz hrvatskih krajev osnovali Ob tem času hrvatski odbor, s katerim je imel n^kaj zveze rudi g. Trnmbie". ki seda! noče nič vedeti o partiknl arktični Hrvatski. Govori na o partikulari-stični Srbiji. Moram Vam reči, da se s tem ne izkazuje usluga niti bratstvu niti resnici in na ta način se tudi ne išče solidarne in moralne baze, na kateri naj se osnuje naše življenje. Gospodje, Vi veste, kako je *3rbskl vojak in kako je Srbija ostala zvesta svoji 'zastavi. Se sedal ne moremo prav oceniti, koliko je bilo žrtev radi te zastave in koliko žrtev bi se bilo prihranilo, ako bi bili menjali zastavo in izobesili druiro! (Burno odobravanje in veliko ploskanje po celi dvorani.) Gospodje, vse, kar smo v Albaniji pretrpeli, smo pretrpeli radi tega, ker nismo menjali svoje zastave. Gospod Sonnino bi nas bil Še nekako izpeljal iz Albanije, ako bi bili hoteli menjati to zastavo. In, gospodje, mi moramo ostati tej zastavi zvesti, kakor je ostal zvest oni srbski vojak, ki po prebitju solunske fronte ni šel domov, čeprav je bilo naravno, da bi bil to storil, in »o bili vojaki, ki že 6 let niso videli svoje hiše, pa so šli na sever, na našo skupno mejo srbsko, hrvatsko in slovansko proti Italiji In proti Madžarski in proti Nemčiji in proti vsake. mu, da jo branijo in jo čuva-j o. (Burno in dolgotrajno ploskanje.) zbirajte znamke za JllSOflGMSkO NOtICO! dajem, svoju Otadžbinu ne dajem — Tov. Smajd je govoril: >Vsak izmed nas hoče posvetiti svoje moči za težko pridobljeno državo. Boriti se hočemo za edinstvO, enakopravnost, demokracijo; vse to naj bo zgrajeno na svobodni krščanski podlagi. V slogi bomb močni dovolj, da osvobodimo še brate izpod tujega jarma,c __ Stari ugledni meščan: >Zahvaliti so je treba pred vsem onim, ki so dali inicijativo, da ste prišli k nam. Pri nas je to prvi slučaj, da je prišla široko zastopana vsa pokrajina. Zato smo tembolj srečni.« — Prof. Reich, Slovenec, nas je v srbskem jeziku pozival, naj se učimo pri Srbih, 7>ri kosovskih junakih in hajduku Velj-ku. Na vzvišen prostor je stopil malček in se pogumno zahvalil, da smo se spomnili Krajine. Večja skupina dece je zapela >Hej Slaveni«.___ G. pukovnik je ponovno govoril: »Ne pozabite bratov preko meia. Hujši je jarem italijanski, nego turški, kajti on vzame človeku pred vsem dušo. Bodimo složni, eno telo in ^na duša!« Godba je zaigrala kolo, razvilo se je rajanje in plesalo je staro in mlado, od najvišjih vojaških in civilnih dostojanstvenikov, od profesorjev, učiteljev, dijakov do najmlajših učencev osnovne sole. Prehitro je došel čas fca odhod, fl težkim srcem smo se poslovili od Ne-gotina. Blizu klavnega trga pa je grmel top hajduka Velika — 61ovencem t slovo, |Dt«« prttodBjW.l narodna ahnpSClna. RAZPRAVA O EKSPOZEJU ZUNANJEGA MINISTRA. — ODLOČNI GLASOVI PROTI ITALIJI. — OSTRA KRITIKA NAŠE ZUNANJE PO- LITIKE. — PRORAČUN ZUNANJEGA MINISTRA SPREJET. — Beograd, 27. julija. (Izv.) Na* rodna skupščina je na včerajšnji seji pričela debato o ekspozeju zunanje* Ka ministra glede našega mednarod* nega položaja. Zbornica je razpravi sledila z napeto pazljivostjo. Opozi* cija je v gotovih točkah iznesla stvarno kritiko o zunanji politiki na* še vlade. Enodušno skoraj je zborni« ca ugotovila, da uspehe naše diplomacije zelo ovira do sedaj slaba organizirana novinarska služba. Vsi go* vorniki so soglašali v tel kritiki. Nuj* no ie potrebno, da vlada vendar en* krat temeljito reorganizira tiskov« ne biroje, da pride naš tisk na mo* derna pota. V vsakem oziru je bil zanimiv govor zemljoiadnika Joco Jovanovlča. Velik vtisk pa ie napra* vila tudi slovesna in svečana iziava dr. Š i m r a k a, člana jugosloven* skega kluba, izjavo, naperje* no z vso vehemenco proti Italiji. Splošno moramo konstati* rati dejstvo, da je zbornica z veliko en odu š n ost I o slo* v e s n o de mo nstrirala proti zavlačevalni in hinavski p o 1 i t i k i 11 a M j e. V naslednjem Sejno poročilo. Pred-3. dr. Ivan Ribar je otvoril sejo ob 9.25 dopoldne. Po izvrženih formalnostih je zbornica prešla takoj k razpravi o proračunu ministrstva zunanjih del oziroma k načelni debati o zadnjem ekspozeju zunanjega ministra. Poel. Joca Jr>vanović (zemljoradnik), bivši poslanik v Londonu In na Dunaju, bi moral kot prvi govornik govoriti že na zadnji ponočni seji takoj za ministrom zunanjih del. Jovanović pa je tedaj izjavil, da ni pripravljen, izgovoril je le nekaj stavkov v veliki zadregi. Zbornica era je ironično zafrkovala: >Govori Joeolc Končno je predsednik odredil, da ima poslanec Jovanović (Uzun) besedo na prihodnji seji. Poslanec Jovanović je uvodoma pledira 1 za ustanovitev posebnega parlamentarnega odbora za zunanje zadeve, ker je umevno, da zunanji minister ne more na javni seji vsega povedati, kar bi bilo edino le mogoče v takem odboru, da bi bila na ta način zbornica točno in jasno informirana o naši zunanji politiki. — Dalje je govoril o naši zunanji politiki, ki je angažirana tako v svetovni in posebno v balkanski politiki. Poslanec vidi tri koncepcije glede evropske politike. Prva, francoska, stremi za ustanovitvijo krepke konfederacije avstro-ogrskih nasledstvenih držav, ki bi bile kot nekak železni obroč proti Nemčiji in ruskemu boljševizmu. Druga, angleška, zastopa stališče, da se naj vsa države samostojno razvijajo in da postani tudi Rudija članica mednarodni državne zajednice. Oboji, Francozi in Angleži, pa so si edini in solidarni glede razdelitve ekonomskih sfer v srednii Evropi in na Balkanu. Angleži so pošiljali blago v Pešto, Francozi pa so na Dunaju pokupovali delnice raznih podjetij. Tretja koncepcija, ona male an-tante. naglasa stališče, da naj nove države same rešijo vsa svoja gospodarska vprašanja. Ta koncepcija je bila dobra in mestoma tudi uspešna. Posam-ne države male antanto pa Imajo vendar svoje posebne interese napram Avstriji, Nemčiji in Rusiji. Francozi, Angleži in Italijani, ki imajo drugače nasprotne interese, pa so si edini v balkanski politiki. Edini so si vsi v tem, da na Balkanu ni mogoče in ni potrebno ustvariti kake velike in močne države. Nima sicer za trditev direktnih dokazov, vendar smatra za najboljši dokaz postopanje Francozov v Beosrradu, Ansrležev, Italijanov in Francozov v At^nnh, Buknrečtl in Carierradu. Na5 najhnjSi nasprotnik je Italija, akopram nam rnrijatelj~kih odnoSajjih, na-?la5a pa dejstvo, da bo Poljska vedno nastonala proti Rnsiji. v Čemur se na$a stališča križajo. Dalje dvomi v idilične odnošaje z Romansko. Govornik celo zanmri zunanjemu ministru, da ni podal obširnejših po* datkov o sklenjenih konvencijah s Italijo. Cndno je, da je bil minister glede Italiie tako kratek. NaSa politika proti Bolgarski Jo popolnoma neurejena in nejasna. Svoj govor nasprotno ekspozeju zunanjega ministra zaključuj© s konstatacijo, da jo nafa znnana politika nejasna (Zunanji minister je zagotavljal, da je jasna!) in da je povsod omahljiva. Končno zahteva govornik javnb diplomacijo in dobro organizacijo novinarske službo v državi. (Zemljorad-niki prirejajo govorniku viharno orn- Poslanec dr. Hohnjec (Jugosl. klub) je v bistvu splošno kritiziral zunanjo politiko. Z vso odločnostjo je zahteval od vlade, da vzame v zaščito nase rojake v Julijski Benečiji, da ščiti tudi narodne pravioe koroških Slovencev, zajamčene po mirovni pogodbi. Poslanec Anton Brandtner (nar. soc.) v splošnem tudi poveri o l-reganjanju naših rojakov v Italiji, govori o težkem pok>*aiu koroških Slovencev, katerim Avstrija jemlje najpri-mitivnejše kulturne in politične pravice. Zahteva,, da naša vlada skrbi 7a te narodne manjšina, da ščiti njih interese, kakor to dolor *|<-> mirovne pogodbe. Poslanec Etbfa Kristan (sor\ denO je v svojem temperamentnem govoru pred vsem opozarjal zbornico na velike nevarnosti zve?e z Romunsko zaradi Pesarnbiie, ki |o je Romunska z l-sotlla kliuh vem protestom od strani Rusije. Kritizira dalje orcmnlza-cijo nase konzularne službe, ki je zelo pomanikljiva. Ob 12.20 je bila «eja prekinjena. POPOLDANSKA SEJA. Sprejetje proračuna ministrstva zunanjih del. Popoldanska seja je bila otvorie-na ob 4.30 popoldne ter e© je takoj nadaljevala razprava o proračunu zunanjega ministrstva. Posl. G j o n o v i 6 (rep.) je ostro kritiziral našo diplomacijo, prrai.il je nedostatke in pomanjkljivosti v konzularni službi in rvopobno zameril vladi, da dO dane3 le ni objektivno organizirana poročevalska služba. Čudi se, da je tako malo v diplomatski službi ^olo sposobnih Hrvatov in Slovencev. Glede Reke omenja rovornlk, da pravzaprav ne obntoja Reka kot samostojna vmesna država (Ftr»t tonbon>. sedanja Reka je pravrnprav Italija. Glede Rudije izraža £e!io, da bi *e naža država i-impceje približal* Snsiji. Poslanec dr. 5 i mrak (Ju?, klub) je obzirno poveril o našem razmerju do Italiju V zbornici je nie&ov povor dobil znaten odmev. Veliko odobravanje so izzvale njesrove besede: »Italija mora nvidetl. da znatno mi in da bocem« vedr>o umeti svoja notranja vnraSanja sami reSevatl in to tako, kakor je to najbolje za interes naše drŽave. Med seboi *e res pretiramo, tudi toleemo, ali naj znajo ne*i neprijatelji, da smo vsi takoj enoduSni, vsi brsrie. da se wi takoj strnemo ▼ enotno bojno fronto, ko ran nreti nevarnost od zunaj.<* fVibamo od'obmvftrii^!') (Tovornik JB d^lie «?ovoril o zunanji politiki, vpra^il je ministra, zakaj se ni sprejela TVilsonova črta kot roeja med našo državo in Ttaa s*> bili njegovi "a-rc^imenti dede ne^o-etatkov neJ?e poročevnl^Ve službe. Pred vsem moramo zabtevati, da Pres-biro more biti v položaju nag celokupni dnevni tisk vsestransko in objektivno informirati. PresViro bi moral biti forum, kjer bi tisk dobival najhitrejša in najtočnejše vesti. Poslanec Andrija R a d o v i ć (dem.) bivši član mirovne delecracie v Pnrizu, jo zbornici podal nekatere zgodovinske moment© o poteku popaianj leta 1020, ko je bil stavljen naši vladi ultimat od strani velesil glede določitve moj z Italijo. Prečital je obširno korespondenco in brzojavke, ki pojasnjujejo, da je moral Paši6 privoliti pod silo razmer na londonsko pogodbo, toda z Wil-sonovo črto, s čemer bi bila zavarovan na ž^lcv^nil^ka r>ro«r» St. Pet^r __ Feka. Pod vlado Stojana Prottća pa je d^relacija, obstoječa Iz dr. T r u m b i č a, dr. R y b a f a in dr. % o 1 ^ e r j a, zamudila ugodno priliko, se poanti za to ugodno mejo. V tem vidi krivdo, da se je mOrala vlada Mllenka Vernica v de-eembru 1$20 tiko nesrečno podajati. ker je dr. Trumbi^ z^rourHl najugodnejšo priliko. Na podlaci dokumentov je govornik zavračal svojo krivdo, da je Skadar izdubljen. Debata j^ bila nato zaključena. Zbornica jo prešla h glasovanju o proračunu ministrstva zunanjih del od partije do nartije. Proračun tefrn ministrstva je bil m veliko večino glasov sprejet. Seja je bila nato ob 19.30 pre-kinjena. PRORAČiUN MINISTRSTVA FINANC. (NoSna sejaj Otf 9.45 me je seja nadaljevala. Zbornica je prella k razpravi o proračunu ministrstva financ. Govorili »0 Ivan Dfcržič (nar. soc), Voja I»a-z i t (zemljorad.) in dr. Ivanić* (rad. dea.) k pmračunu ministrstva financ Ob 12. je zbornica z vepko večino glasov sprejela proračun finančnega ministrstva. rHORACTJN VOJNEGA BffINISTRA. ___ Beorrad. 27. Julija. (Izv.) Na današnji seji, ki se nrlčne Se ob 8. tj. pride na vrsto nrorsfnn vojne In n»nr-nariee. Na enočni fco^Vrenri klubovlh načelnikov je bil do«**/en sr°rerum v tem smislu, da «• nad^l*"** proračunska razprava in da odnadeio interpelacije, ki pridejo vselei po bitnem redu na vrsto vsako četrtkovo sejo. Interno-, ladje pridejo prihodnji teden na dner-oirad Politične uesti. = Paiić v Beograd«. Ministrski predsednik Nikola Pašić se ie včeraj dopoldne vrnil v Beograd. Kralju le poročal o parlamentarni situaciji. Obenem Je kralj podpisal dekret o imenovanju članov državnega sveta. Izdelana Je tudi kraljeva lista državnih svetnikov. =8 Klerikalci prod Radiću. Splitski >Jadranc prinaša protest proti Radiću, v katerem se obsoja njegov napad na katoliška svetinje. Protest je podpisalo 14. klerikalnih organizacij. = Italijausko-albanski odnošaji. Iz Rima poročajo, da se je tiranska vlada po posredovanju italijanekdga delegata opravičila pri italijanski vladi amradi aapleaabt parnika >MalfaMac in opustošenja italijanske poste v DraČIL = Madžarski lejritimisti in avstrijski monarhisti. Iz Budimpešte poročajo, tia so prišle oblaati na eled tajni zvezi madžarskih upornikov z avstrijskimi monarhisti. Meraros je izpovedni, da so se vršila ponovna posvetovanja, kaj je treha storiti, ako propade avstrijska republika. Avstrii>ki monarhisti so izjavili, da nimajo za veda] potrebnega denarja za izvršitev državnega prevrata. __ Z Dunaja pa poročajo, da so izvršile oblasti v uredništvu lepi-timistirn«'pa lista >Monarehie« ve6 hišnih preiskav. ss »Babica ru"*! ristična moris'a. Protestirajte z vsemi močmi proti zločinu, ki pa pripravljalo V Moskvi, kjer borlo obsoieni na smrt nalbrabrejši in na^jvdanejši borci za svobodo^ pravico in srečo ruskega naroda.< — Notranje abližanje protesian-tovskih cerkev. Prima? antrlr'ke državne cerkve, eantorborrald nadškof se je odzval povabilu knlvinistične cerkvene oblasti v ženevi ter bo ob priliki tret-jfe^ra zasedanja plavne sknrtp^'n© Zveze narodov eovoril v J^evski katedrali. Anple^ko cs5*opl?»lA pozdravlja ta korak kot notranje zbli zanje meri pro-testantoveklmi cerkvami. Primas anglikanske cerkve bo torei pridigal na kraju, kjer je nekoč Calvin oznanjal svoje nauke. = Antanta in Palestina. Panterjev dor-.isni urad poroča, da jm> BO člani sveta Zveze narodov zodinili srled1© vprašanja maudata nad Palestino in Siriio. Britnn=ka vlarla ie že znrotovila svojo zadovoljnost plede splošnih določb mapdata nad Palestino. Italija le bnie pripravljena odpovedati se Zahte-vanemn mnndfl^i na/1 Sirijo prnl popo-jein. da poda Francija z ozirorn na mandat nad Siri;o znc-oto^-ilo. podobno zagotovim anrleške vlade plede mandata nad Pnl^tino. V seji sveta Zveze narodov je izjavil italijanski zastopnik Imperiall, da želi Italija sporazum med-zavezniških vlad cledo tecra vprašanja. =r Odprava smrtne kazni v Avstraliji. Zakonodaj, zbornica v Oireens~ landu je s 89 proti 30 glasovom sklenila odpravo smrtne kazni. Ta sklen je pomemben zato. ker so -?e do s^aj vsa tozadevna stremlicnja v angloaažkih državah ponesrečila. KuMtsra. — Vlada in naSa umetnost. Kakor poročajo beofirradski listi, j d ministrski svet odklonil predlog prosvetnega in finančnega ministra, naj se odkupi primarno Število slik na V. jugoslovenski umetnostni razstavi za narodno galerijo. Edino ministrstvo za socijalno politiko je kupilo eno sliko. __ Državna podpora sarajevskemu gledJtlisvn. Sarajevski listi poročajo, da je po intervenciji bosanskih narodnih poslancev in sarajevskih kulturnih društev povišana državna podpora sarajevskemu gledališču. — Knfiga o arhitektur! fn skulptori v Palmaciji. Beogradski vseučUi-ški profesor Millvoj M. Vasic je dal v tisk svoje delo »Arhitektura i skulptura u rValniaciu od početka IX. do početka XV. vijeka.c — Slikar Emanuel Vidrin priredi v Osijeku kolektivno razrtavo svojih del, pozimi pa razstavi svoja dela v Pragi. ___ Xove e>*k© opere. Praski listi poročajo, da je dokončal J. B. Foerster noro opero, Viteslav Novak pa opero »LucernO« po Jiraskovl veseloigri. ZAKI>nTCEK: NOVINARSKEGA KONGRESA V KARLOVIH VARIH. ___ Pra^a. 27. Jullia (Izv.j I« Karlovih varov noro^sfo: KonnaBS novinar-j|ev male antante !n Poljske je bil po dvodnevni ramravi o er»anl«ariii medsebojne poročevalske službe yakllučen. Snrejete so bi le rame reeoluclie, ki dajejo erotove smernice aa pospeSUe^r med-*e^etne«ra teWr>nske te?a poro^anls. PklenlenO je bflo dalie, da se slični konrrresl vrs> dvskrat na leto In sicer vsakokrat v dm^em mestu držav mala antante in Poljsko. Gospodarstvo. __ g Vinska razstava. Poljedelsko ministrstvo }>> sklenilo, da priredi kontom leta veLko vinsko razstavo v Beogradu. __ g Cena sladkorju. Pred kratkim so Je čitalo v >.JuLro9laviji< o podraže-ju sladkorja od 61 K na 03 K, na 12 K in konč.no na 1h K, in ti ul*>gi uradnik pa pla< uj! s i'ri]>omlx), da trgovci povišujejo cene. V čl-nku |o razvidno nerazumevanje stvari kot je! Vprašajmo se, kdo je topolnf.rua jasno razvidno, da mora po-kočiti cena 1 daru. ko prihajajo vedno In vodno novi dobav-ljolni stroški oziroma isti neprestano ekačejo. Iz te?i |o nadalje tudi umlji-vo, de pri lom nn zadenejo trirovra nobeni očitki, kajti on mora podražiti blago, ker pa v to nrisilijo vedno novi ob. zvišan] oobnvljalnJ stroški, Ni moi namen ščititi s tem trrovca, ker on je % navedenimi razlogi nc<]r,lžen, povem pa nsj to v interesu objektivnosti in pravičnosti. Vodni očitki o neznosni draginji blapa (posebno Importiranoga) merajo prihijati edinole iz vrst neinformiranih krofov in ne morejo pa-ti na rova% trgovca, temveč iz navođenih razlogov. —g Novo Industrijsko podletie. P'*d Imenom C. de OreK>rio Če Comp.. f »toko-miČne tovarni Ljubljana, tovarne v £t Vidu pri Ljubljani, se ie ustanovilo veliko industrijsko podjetje, ki bo ed no to vrste v Jugoslaviji. Tovarne iV>d:> izdelovale najprvo svetlokopirni papir (Llchtpau'O. črn, modri in sepia za Kopiranje načrtov z najmodernejšimi stroji. Nadalje pričnejo tovarne takoj tudi z Izdelovanjem tnk.->zvanesa carbon- In indigo-papirja za pihalne stroj« in rokopise. Tovarna prične z obrntom koncem teca meseca in sicer za enkrat v tovarniških pTostr.rih g. Maftana v ?>t Vidu pri Ljubljani. Tran«;mi$:je in stroji se fe montirajo. Tovarniški prostori so m>dernl I nveliki. Vseeno se je nova družba že odločila, da prične v najkrajšem času 7. zidavo novega objekta, v katerem se bodo po^ebe Izdelovali 5e na^lednf tovamKk! predmert: fotoijraflffne pl^če, fotocrrafični papirji vseh vrst, parafmiranl parir. ne^rem^fljivrv Mnt;o za mornarje, šoferje in mdriHe, Billrothov batist, pozneje Je dni:ri material, ki ea moramo sedal irrm^rtira'i. Kar ne proizvaja Jusrn^lavijs na potrebnih surovinah, se bo uvozilo iz Nemčije in bodo fnbrikati prvovrstni in enaki nerrKk:m. Kakor iz navedenega razvidno, tukaj ne ?;re za kako malo podictfe, temveč ?e fuidir-'ent r.^Tnžen za nnvo frdt^fTijo. ki Ko v n^ilc-nlfem ^asu ravzela eb^rne d;menzi'e. Polletju z>!imo kar največ n^peba ter anOOJO, da «e ?e dru-Kf zaspani ?!-venci z^udiJ^ ter tmeljeJo nrl fta«t ?e dn'tre fahrikicMe, ki Mh nam manjka v fnjoanrofll Rovonatai hnlnrtrlta naj pokaže, da stojimo Slovenci na svofem mesta, Cim man! Imp^T-fi^amo femloofffO Talvto bomo fme?F. — *Cakr>r ^"femo rar^f^.vl novo podjetje svoje izde1ke *e na IluMIan-skem vele^ejmn. — ar DoaVUter ratr^ti v n^h oro^fo-rmr m obrtno rj»^«t«vo v CVWti po fe tO dni v^^m rnz't^vltfllf«*!^ rffTT>o«-inln. V t«*i df>r?o!irv-i ri^vo^no fn"l.-r» rrlpflf* znv^-rovani* rflr^^^Tmib DFoAnoioT lanoooW rtlnlomr* t toliko, ^n rrnr>s,i 7^^'^rovaln^ T>7-fkT-ntJn ort-mrrno viroVn-af vro^noatf laffK, v IfoH-kor ni to ^^lox41 n*m rn7?fav1ial<»^ |of ^Jh nn no69ani OB r^iVc rndl mr-n-r-r^ Tnln. Ako kooo leafcf\ trm^^ ifeaatnspfa Jfalr^v ^r-otrt v^vis.Ttr'^t'nl^rt avIBatl, l*3-bko Iq tskof pforj. (^jm ntMPOfaMI obrr*pti-lo, kotjko rriftSr r>r^'nrnn Tfoatooi Wm> vflrovalnin**, k,*r p** WgOŠ\ tnko? r*r> !r-crotovitvi z^T-^rovrJno rtolloO, To 7«m* rovftnio nt* tl^<» «^mo ha pfnOoJ pof«ra, rnvarovanlo OfOtl ^l^^i Jn Intvfnj pi\ InnlEO ^kl**nMo rf»r*tiivl1«lH pflmi t yn-vnrov, dTori^^ v Iti r%-bnvi^r** F. PoJ^er trern ^o razn^m^?« v?«ka o*aTnf»zmift Obfoletlh 1 lo* koAo Hm.«krv ^tovilko. tv*^^ knfrro *na-c)1*> ftrab«k^ Storilko T>o««m^rn« rnzv pfftvn^ r»ro«tor^. aKt^lon«. kafer^ra irda Zv^rna tipki'irna r C<»lJn. «« KorT« nro-dai«l mM razstavo r trsflki *»o*n#* Ko-vsA ki hoo> n^Tr^^^ona na *>ro>ktn K. V tri frnfiki ^e bodo raz-vpn nav^<1nth tobačnih Iz^^lkov T>ro^aialf» rn^t ftrK»ri-jalite^te, dali« ra^ptam** rarc^Mni^o. f-n^ PopiPt In đrn«:o. Kafalogr b^A /-»Vm^sral f»Aiy>ln p^m«m Tm^ri ra^^t^rlinlo^v in nilh nroltvfv'nr In rnHil intim r*iv*. P\o ptalnn r^l«wf>, Ponorno n^IvlU-mo preMralisfro. *!a rlfi rw*«tavn^mn od-r*OTn na ražmo1«*rn nreno^iS** na hrtoa\ pop^Vno n«i P© oJ>rwr\»mr» r«i ^Ji^^V^ po-*no«!!nf©. kat^r© imai« ^^ai v r>^!rni-***)\ fotoro n"^o!»tA no«f*'V. m* r*Wr* r»n-<\\ na ta na?Jn 1«-» t,c1m»oV P^^^tava *a ^trnri n^orllo^lilvn čn* 1? ftOPphhl fn ie T>ntrf*b^A. fla vai VO«at4^rfl*»IH n^-r*b>*or1nn jetori^o Prof o ^J^ost in nnB» dijo rvoj© razstavno prostore. % f\ Štev. 169. »SLOVENSKI NAROD« dne 28. julija 1922. stran 3. Dnevne vesti. V Ljubijani. dne 27. /uli/a 1922. — Petindvaisetletnlca smrti na* šega Janka Kersnika. Danes poteka 25 let. odkar je umrl naš Janko Kers* nik. Kako prehitro, koliko prerano nam je ugrabila sovražna usoda te* ga vzor*moža, neustrašenega politika In priljubljenega pisatelja! Umrl je mož, — toda niegov spomin živi in se vedno bolj oživlja, ziastl v doma* čem kraju, v brdskem okolišu. In v dokaz te neomajne ljubezni se zbero prihodnjo nedeljo. 30. t. m. ob 11 dop. vsa društva iz bližnje in daljne oko« lice na njegovem grobu, kjer zapoje po spominskem nagovoru domače društvo »Zarja« žalno pesem in kjer polože venec cvetja na gomilo svo* jega ljubljenca. — Sablja Petra Mrkonjiea. Iz Dubrovnika poročajo: Ga. Milja Pavlovih ima staro sabljo pok. kralja Petra, katero je bil on nekoč poklonil njenemu rrnožu. Na sablji ie napis: Knez Peter Karagjor^jević. To sabljo je nosil kralj Peter v času vstaje v Bosanski Krajini. Dubrovčani hočejo to sabljo tnlkupiti in jo pokloniti kralju Aleksandru povodom njegovega prihoda v Dubrovnik. — Iz poštne prometne službo. S 23. t m. se ie uvedla druga ambulančna zveza med Ljubljano ia Zagrebom. Ta ambulanca (L. Z. 12) posluje na progi Južne železnice LJubljana - Zidani most - Zagreb in nazaj. Ambulanca Ljubljana - Zagreb 11 pa posluje na prosi državne železnice LJubljana -Karlovac - Zagreb in obratno. Ambulanca Ljubljana - Zagreb 12 odhaja iz LJubljane ob 18. ter se vrača v LJubljano ambulanca Zagreb - LJubljana 12 ob 20. Z novo ambu-lančno zvezo je poštni promet vsekako znatno Izpopolnjen. — Kongres za francoski fecfk v deželah Sredozemskega morja se vr?i te dnt v Marsellleti. Kot poroča pariSld »Journal des DĆbsts«, se vr§e razprave o vseh državah, ki le?e ob tem morju in so govomfkf priglašeni med drugim tudi o Bolgarski, Ortkf, celo o Palestini In — Albaniji. Samo o Jugoslaviji ni govora! Ml smo res že kar navajeni, da ali na?a vlada mednarodne kongrese Ignorira, ali pa poSilJa nanje ljudi, ki nimalo nolma o stvari In ne znajo francoščine. Primerov Je dovolj na razpolago. Tako vlada sama propatrirt v Inozemstvu Idejo, da smo najbolj nekulturna država! — Sedemdesetletnico svojega rojstva Je oMiajal 25. Julila letos g. Ignac Oabrič, tmok. pis. ravnatelj dež. sodišča ljubljanskega !n na 5 zvesti pri sta?. — Smrtna kosta. V Celju j© umrl pb -daljSem boleltanfu g. I. Lajnšfc, zasebni uradnik in Hrnt g. okr. glavarja dr. Srečko LaJnSica v Mariboru. — Smrtna kosa. V LJubljani Je nmrla gdč. Joahima S t a n o n I k. uradnica Živno-stenske banke v Trstu. Blag Ji spomin! __ Prispevek za centralno upravo potrošačkih zadružr. Iz uradniških krosov se nam pOroca: Za mesec teptero-b**r se pripravlja 10 % odtegljaj od T)lftč državnih nameščencev za potro-Čnf-ke zadrugo, od katerih p& ni imelo državno uradništvo v Sloveniji doslej žali bog prav nobenega haska. O tem razpravljati sedaj ni naš namen. Pač pa moramo v interesu že itak naravnost obupnega položaju javnih nameščencev merguno protestirati proti temu, i\\ se nam odtegni jej o tako visoke zneske t času, ko trka jesen na vrata In ei mb> ramo preskrbeti za zimo celo vrsto nujnih življenskih potrebščin. Uradniške organizacije naj ee zganejo pravocas-no. da preprečijo ta hnd udarec na našo eksistenco. Ugotovijo naj vsaj, kam poide ta denar in kaj imamo od teh visokih zneskov pričakovati. Plačali smo že dovolj, a storilo se za nas doslej se ni ničesar. Ali res centralna uprava ve© porabi? — Pojasnilo. Z ozirom na notico r »Slov. Naroduc Št. 160 s dne 18. 7. 1922 »Požar na Laverci« prosimo, da priobčite v prihodnji štev. Vašega cenj. lista sledeče: »Prostovoljno gaa, društvo v Škofljici je takoj, ko je zaznalo za požar na Laveroi, pripraril© orodje in vprego, da pohiti na kraj nesreče« Ker pa je bilo pero pri magneta motorno brizgalne strto in se to tudi prej zapazilo ni, je bilo to treba šele popraviti. Vkljub temu bi pa prišlo društvo ie pravočasno na pomoč, ko bi bilo o pO* žaru pravočasno obveščeno. Ravno, ko ee je društvo hotelo odpeljati, je pa prišlo obvestilo, da je požar ugašen in da ni pomoč potrebna. Pripomnimo, da Je bilo naše društvo rednb ob takih prilikah na -svojem mestu in je storilo vselej svojo dolžnost v polni meri Tudi k no žaru na Laverci 16. 7. 1922 je nekaj članov našega društva prišlo pravočasno na pomoč in pomagalo prt požaru. — Potni listi za državne preskrb-l>nce v inozemstvu. Delegacija ministrstva financ v Ljubljani je z razpisom s dne 5. 7. 1922, št A IV 1420 odredila na-topno: Ker Je po naredbi bivšega finančnega ministrstva z dne 25. septembra 1858, št. 47105 za bivanje državnih preskrbijencev (upokojencev, ndov, sirot itd.) v inozemstva potreben do» pust, dovoljen od delegacije oziroma od ministrstva financ, so smejo državnim nreskrbljencem le tedaj notne Ihte i»-Hnj.iti, če se prosilci izkažejo, da Ima* Jo za bivanje v inozemstva potrebni do» rust _ Abiturijenti letnika 1911/12. T. drž. gimnazije b oddelka (razrednik nrof. Lederhas) se naprošajo, da takoj nipmeno sporoče na naslov Stanko Tomi n e c, obratno ravnateljstvo Južne železnice v Ljubljani svoje natančne . naslove, da se jih zamore obvestiti gle- | de proslave fc*41fttnioe matur* m — Za invalide. Ministrstvo za socijalno politiko je razposlalo vsem občinam pravilnik za izvrševanje zakona o začasnih podporah invalidom. Invalidi morajo torej dobiti vso potrebne informacije pri občinskih uradih. __Kongres pomorščakov. 28. in 29. t m. se vrši v Bakru kongres naših pomorščakov. Na kongresu so bo razpravljalo predvsem o vprašanju zavarovanja pomorščakov na podlagi zakona delavskega zavarovanja. — Kanalizacija podaljšanega dela Miklošičeve ceste, to je od Pražakove ulice do cestnega jark% Južne železnice, je bila te dni po tvrdki dr. Kasal iz- — Najvišja hiša v Ljubljani je še vedno stara Ph»iweisova hiša na Mestnem trgu št 23, ki so jo pričeli ravnokar prenavljati. __ podaljšanje ulice. PraZakova ulica je podaljšan* sedaj čez Dunajsko cesto do Ceste na Rudolf ovo železnico. (Tega avstrijskega Rudolfa bi bil že tudi enkrat čas vreči z uličnih tabel!) __ Oodbeni paviljon v »Zvezdi« bo do 1. avgusta dodelan in za uporabo urejen. Ta paviljon »Zvezdo« znatno olepša. — Na Gorenjskem so letos kmetje-živinorejcl pridelali v primeri s prejšnjimi letinami, malo sena. Ce se bo tudi otava slabo obnesla, bo marsikak kmet, ki ima več kot 3 paro govejih prlav v hlevu, moral pričeti živino prodajati, kar bi bilo seveda le ljubljanskim in nekaterim zunanjim mesarjem v prid! — Otroška bolezes »oslovski kašelj« se le pojavila zadnje dni med otroci revnejših slojev v LJubljani. Poror! — Nesreča s patrono, Antonija Smole, 171etna hči kočarlce te PreserJa pri LJubljani, se Je tirala z voJaSko natrono, k! Jo Je naSla njena mat! na polju. Patrona Je nenadoma eksplodirala Jn Ji odtrgala skoro vse prste na rokah. Tod! Je dobila znatne poSkođbe po glavt Jn obrazu. Prepeljali so Jo v bolnfco. — Razne —sjs#s> Janlco TTeffol. 21etnl sfn državnega mojstra v Vevčah Je Jedel Jabolko, od Vateresa mu Je nttal koS?eV v ffrttt — RudoJa Jen5??a. kurjača na Jnfn! »JeznfeJ Je premikali stroj tako prltfsniT črez život, da Je dobfl fefEe notranje po-sTcodbe. — Antonijo lesih, hčerko posestnika Jz Ples* Je turrlznfl doma?« i?e* v d^srto noro. — Ktmft 9n se spl^Tf Francu ftilfir Sičn. Ifmefn Jz HruSfce. Pa5e1 h raz vos. ter dobfl tezTre notranje po?VcK?he. — Ja-nw» Goloba, delavca v smrx!ni?nfcf v Kam* nflm Je zgrabil sfrttrarsld sfro* za levo roko fn mu Jo zlnmfl. Vsf so Menil v Mriic*. — Pretep v Linhartovi ulici. Dne 24. I m. so Pili delavci v neki restavraciji v Linhartovi ulici. Nekaj časa so se prijateljsku razgovarjali med seboj. Ko lih je pa cviček razgrel, so se začeli prepirati med seboj. Nato so zapustili gostilno. Zunaj so se nanovo spopadli ter zadali Antonu Krizmanu is Zaloga pri Moravčah dve rani z nožem ▼ hrbet njegovemu prijatelju Kovaču pa eno ▼ stegno. Krizmanove rane so precej nevarne, vsled česar se Je moral podati v bolnico. — Drzen roparski napad. Pavel Dolenc, 201etni hlapec, je bil uslužben pri gostilničarju Franu Oblaku v Kalcah pri Logatcu. Dne 25. t m. pa ie zapustil službo in Oblak mu je odštel v gostilni plačo za tri mesece v znesku 6500 K. V gostilni so bili navzoči tudi trije moški, najbrže tihotapci. Dolenc je ie neka) časa popival v gostilni in se podal nato proti polnoči domov. Na cesti v Kalcah ob jugoslovensko-italijanski meji ga Je nekdo nenadoma zahrbtno napadel in ga podrl na tla, Dolenc pa korenjašM fant Je napadalca pograbil in mu pokleknil na prsa. Ropar pa le bliskoma potegnil nož iz žepa in še predno se je presenečeni Dolenc zavedel, mu je napadalec prerezal obe roki nad komolcem in sicer skoro do kosti. Ropar mu Je nato pobral ves denar in Izginil t temni noči. Dolenc Je klical neka] Časa na pomoč« dokler radi prevelike tzgu. be krvi nI padel v nezavest Sele proti jutru so ga našli domačini vsega v krvi in ga spravili domov, od tam so ga pa prepeljali v ljubljansko bolnico. Ropar Je bil brez-dvornno eden omenjenih treh, ki so se nahajali v gostilni. — Marenberc V noči od 18. na 19.1 m. le bil umorjen od neznanega storilca vsled strela skozi glavo preužltkar Jurij Germut v št Janin I pri Marenbergu na potu v gozdu, ko le sel proti svojemu domu v Radi. Kakor se sumi. Je izvršil ta zločin neki graničar. Na podlagi poizvedb, je bil Oermut ustreljen Iz vojaške puške in je vsled tega upravičen sum, da je postal miroljubni m pošteni Oermut žrtev granfčarja. Prosimo vlado, da naj napravi pravočasno red na tukajšnji severni meji, da se ne bodo le nadalje uganjala slična grozodejstva, ker naša potrpežljivost It Izčrpana — Kdo bi prevael zdravo, 101 etno deklico (airoto) de« šolske počitnice v brezplačno oskrbo? Ponudbe irenbralnemu varuhu t LJubljani, juatičua pav laca. — Dobra srca no pomagala Matiji Jelencu v Velkih Laščah, ko ie bil zašel pozimi • svojo družino vmled požara v nesrečo. Dobri ljudje so um pomagali, zahvaljuje ae vsem, posebno pa ie g. K. Auerspergu v Kočevju, ki mu jO nakazal znesek 90.000 K, tako da si Je nesreteei zopet priskrbel stolara! eo, ki mu Je vir dohodkov sa preživljanje. — Na godovsnjs a A nit« In br. Franeeta v gostilni pri Brezovšku se Je nabralo med brati Sokoli zrn vsesokolskl zlat 1000 K ter za Sokola L 1000 K. L JuioslovensH vsesokolskl zlet v UaHjanl. ZLET DUASTVA IN VOJAŠTVA. dne e. svgasta Nastop dilaitvn is ▼oiestva je na drugi predzlctni dan dne 6. avgusta 1922. Dijaki imajo na državnik železnicah cetrtlnsfco vožnjo, na južni železnici pa polovično. Za znižano vožnjo veljajo zletne legitimacije št II.. ki so veljavne od 31. julija do 0. avgusta. Dijaki, ki nimajo zletnih legitimacij, jih lahko dobijo v zletni pisarni, ako jih zahtevajo potom zJetne pisarne. Te legitimacije morajo imeti žig »Telovadec. Vežbač«. Opozarjamo, da je treba žigosati legitimacijo pri blagajni vstopne po e e — !z zletoe pisarne. Vsf odseki »letnega odbora za I. Juaroslovenski vsesokolskl zlet poslujejo v zletn: pisarni vsako popoldne. In sfcer so uradne ure od 1*. do 1P. V tem času dobilo stranke vsa pojasnila o vsesofcoTskem zletu. SnlfolstUĐ. — Sokol II. v Ljubljani poživlja svoje člane, da se redno udeležujejo redovnih vaj, ki se vr?e vsak četrtek ob 19. na realki. Kdor se ne vežba v redovnih vajah, obveznih za vse brate, ki Imajo krof, ne bo pripuSčen k slavnostnem sprevodu dne 15. avgusta 1022. Pratie. prihajajte k redovnim v?Jam točno ob določenem času, da ne zadržujete po nepotrebnem drugih bratov! — Sokolski dan na Bledu. Splošno zanimanje vlada med tujci in domačini okoli Bleda za veliko sokolsko prireditev 30. t m. v Zaki. Zaka, katera je itak hipoma vsa oživela, odkar kampirajo v idilični, s temnimi smrekami in jelkami obdani dolinici srbski sokoliči, je zdaj posejana z belimi deskami in tramovi in sto rok in ročic se giblje, da se postavijo različni paviljoni, plesišče in drugo. Ves potrebni les so dali lesni trgovci iz Rečice in Gorij Sokolu zastonj na razpolago. Dekorativna dela se vr-Sijo Po načrtu g. akad. slikarja majorja Marčiča. Sodelovala bo tudi mariborska garnizijska godba. Splošni spored prireditve je sledeči: 1. Pri dopoldanskih vlakih sprejem bratskih sokolskih društev na kolodvoru Bled. 2. Dopoldne skupna vežba sodelujočih sokolov v Zaki. 3. Ob pol 15. zbor Sokolstva in srbskega naraščaja na trzu pred penzijonom Vovk, od tu sprevod po jezerski cesti mimo kraljevega dvorca v Zako. 4. Ob 16. nastop k prostim vajam ia vajam na orodju. 5. Po nastopu ljudska veselica. Eno za nas neobičajno novost bodo imeli posetnikl veselice priliko opazovati, namreč pečenje Jancev na prostem, kar bodo preskrbeli srbski sokoliči po njihovem narodnem običaju. — Sokol aa Vrhniki Ima v nedeljo, dne 30. t m. javno telovadbo in vrtno veselico s plesom. Pri prireditvi igra polnoštevil-na godba Zveze jugoslov. železničarjev. Spored: Pri prihodu vlaka Iz Ljubljane ob 8V4 povorka s kolodvora. Skušnje. Ob 11. promenadni koncert pred »Mantuo«. Od 3. do 3% koncert na telovadišču. Javna telovadba. Moška In ženska deca, moški ia ženski naraščaj, člani, članice, orodna telovadba, simbolična skladba »Naprej«, zaključna skupina. Vlaki iz Ljubljane vozijo ob 7.30, 13.18 in 18.20. v Ljubljano pa vozi zadnji vb* ob 23. — Ljubitelji narave Imajo obenem priliko za lepe sprehode — Mo-Čilnlk, izvir Ljubljanice, Stati mlin itd. Tudi za prav dobro Pijačo fn jed le preskrbljena V nedeljo torel na Vrhnika Zdravo! __ Sokolsko drnStvo v Trbovrjjaa priredi na svojom trlovadiSčn dne 30. t m. avojo javno telovadbo. Bratska društva vabimo k prijaznemu sodelovanja. Začetek ob S. uri popoldne. Zbirališče ob 2. url na Vodah v SokoHki dvorani prt g. A. Forto. — Zdravo! — Bratskim sokolskim fenltvoant Opozarjam in prosim bratska društva, da ei pravočasno naročilo vao potrebščine, kakor telovadne hlač«, majico in čevlje, članico krila In bluK«; Usti bratje, ki prt povorki korakajo v teL oblekah, tudi čopiče. Naročit* m spra* jemajo najkasneje do 6. avgusta,. __ Zdravo! — P. CAPTTDJ5R, dobavitelj J. S. 8., Ljubljana, Vidovdanska 2. UMOR DJEMAL PASB. '<— London, 26. Julija (Reuter). >Ti-mesc javliaio Iz. Carigrada: Italijanski konzul v Tifllsu obveVa, da Jo Ml nekdanji komandant turških vojnih sil v Palestini Abmed Djemal pasa m svojima adjutftntoma dne 21. L m. umorjen. — Tiflis, 26. julija (Wolff.) Meril-el DjemaJ paše so armenski teroristi. nalnouelša poročila. SPORAZUM Z ITALUO IN ITALIJANSKA VLADNA KRIZA. — Beograd, 27. julija. (Izv.) Da* naSnja »Pravda« priobčuje več poročil iz Rima in Pariza, po katerih na] bi bil sporazum z Italijo, Čeprav se nahaja italijanska vlada v krizi, že popolnoma perfekten. Ho teh ve* steh je sporazum z Italijo dovršeno delo. — Naša vla» da o tem še nI dobila ofici* elnih poročil. — Rim. 26. julija. (Izv.) Italijan-ska vlada, ki se naliaia v krizi, je sprejela predloge sporazuma iz Beo* grada. Fašisti radi tesra razširjajo vesti, da ie Italija zelo mno^o popu* stila. Na konsulti pripravljajo komi* sije, ki Imajo izvršiti točke sporaz* uma. — Rim. 26. julija. (Izv.) »A^en* zla Štefani« odločno dememira pa* riške vesti, da bi bila vlada kraljevi* ne SHS predlagala v Rimu rove za* hteve. o katerih se niso vršila POGa* janja in o katerih se niso modificirale konvencije v Sami Markrheritt, oziroma Rimu. — Rim, 26. julila. (Izv.) General Barbaris je kot Italijanski deleča* odpotoval iz Rima v Zadcr, da se se* stane z delegacijo kraljevine StiS radi razmejitve in določitve svobod* ne prometne cone okoli mesta Zađ* ra. Ta cona ima na nekaterih krajih širino največ do 20 kilometrov. ZAVIJANJA HRVATSKEGA BLOKA^KrTGA ČASOPISJA O NAŠEM NASTOPU PROTI BOLGARSKI. — Beograd. 27. julija. (Izv.) Zagrebško blokaško Časopisje, katere* mu prednjači »Hrvat«, je vporabilo razpravo o bolgarskih komitaških četah, ki je bila na londonskih sejah sveta Zveze narodov, za ostro kam* panjo proti zunanji politiki naše vla* de. Po inspiracijah gotovih interesi* ranih elementov in z zavijanji je skušalo to časopisje skonstruirati dejstvo, da je naša diploma* cija v Londonu doživela velik fiasko in da naša vla* da vodi sovražno politiko proti Bolgarski. Po poročilih iz Londona je na včerajšnji seji spod* nje zbornice bilo govora o komita* Škem vprašanju. Ugotovljeno je bi* lo, da Je Zveza narodov sprejela resolucijo, ugo* t a v I j a i o č o jasno in točno, da je imela politika sosed* nih držav proti Bolgarski miroljuben značaj in da se vprašanje komitaških čet reši potom direktnih pogajanj med interetji>anj' ml državami. PRVI OBROK AMERIŠKEGA PO-SOJILA NAKAZAN. — Beojrrad, 27, julija, (Tzv.) Da* našnji »Novi List« javljal iz parla* mentarnih krogov vest. da je bil prvi obrok ameriškega po* sojlla potom Čeka v znesku 25 milijonov dolarjev na* kazan Narodni bank!. Ta znesek se vporabi za splošne držav* ne potrebščine. Povod tej vesti je dal nenadni obisk ravnateHa Narod* ne banke Dragoljuba Novakovlča v parlamentu. Ravnatelj Narodne ban* ke ie deli Časa konferiral z minist* rom financ dr. Kumanudijem. URADNIŠKA PRAGMATIKA. — Beograd, 27. julija (Izvirno.) Včeraj dopoldne je bila seja ministr* skega komiteja, kateremu pripadalo ministri Trlfkovlč. PrlHčevIč, dr. Laza Markovlč in dr. Kumanudi. Ko* mite je razpravljal o zakonu nove uradniške pragmatike. Sklenjeno je bilo. da se ta zakon čirm>reje definj* tlvno prouči, takoj Dredloži plenu* mu ministrskeea sveta in nato na* rodni skupščini. Zakonodajni odbor Ima takoj po končanih počitnicah za* početi razpravo o tem zakonu. NOVA AVSTRIJSKA EMISIJSKA BANKA. — Dima], 27. julija. (Izvirno.) Glavni odbor dunajskega parlamenta je včeraj dopoldne spreiel poslovnk nove emisijske banke. Poslovnk ob-sera 126 členov. — Dunaj. 27. Julija, flzv.) Včeraj v glavnem odboru dunaiskeca narla* menta sprejeti Poslovnik določa vi* šino delniškega kapitala do 100 mili* jonov švicarskih frankov. Izdajo se akcije po 100 šv. frankov. Da je pa omogočen podpis akcij širšim slojem, bodo izdane tudi četrtlnke akcij po 25 frankov. Avstrijska vlada je ob* vezana, da krije vsako emisijo ban* kovcev z zlatom oz. z devizami. Da* lle se obvezuje avstrijska vlada, da ne izdaja sama na svojo roko nikakih papirnatih bankovcev. ZAKLJUČEK KONFERENCE ZVEZE NARODOV. — London, 26. julija. (Izv.V Konferenca Zve« narodov v palači St James je zaključena. Konferenca le odobrila palestinski mandat. O palestinskem vprašanju je bila zelo Živahna debata med Vivianfjem, Balfourlem in marki Jem Fmperlt lijem. Vst trije delegati so na*1a£al! stališče svojih vlad. t j. Francije. Anglije fn Italije. Prihodnja seja sveta Zveze narodov Se določena koncem avguste v Ženevi. rOOPORA RU5KTM BHOTTNCflUr. — PRIHOD NOVIH BEGUNCEV. — Pari«, J6. julija (Ixr.) KTV*nr*e<, je sedem drfav članio Zveze narodov dalo na razpolago potrebna aredttva, da odpravijo 15.000 v Carigrada ee nahajajoči h makih be-gnnoev na Botgarelco, v Jugoslavijo in na Madiarako. Te tri eVSave eo odobrile eprtjem teb htgwmt*r. Borzna poročila. — Zagret, 77. jnlija (lav.) Zakljn-gek. Deviza: Corih 15.25, 15.50, Parli 6.45, 6.55, London 360.—, 362—, Berlin 15.50, 16.—f Danaj 1.225. 0 24, Pra-ga 183—, 184.50, Trat 8.67, 8.70. New- york 78.50, —___, Budimpešta 5.80, 5.50, Valata: dolar 76___, 78.50, lira 3.65. — Cerili. 26. Julija. Ozv.) Predborre: Zagreb 1.65, Berlin 1.—* Dunaj 0.017. Praga 12.—, Budimpelta 0JS. Milan 24.0B, Londoa IM9, Pariš 43J0, Ntwyork M7, — Curfli. 26. julija. (Preko Dunajd.> Zagreb 1.70, Dur.ai 04)165, Budimpešta 0 34, Berlin 1.03. Praga 12.099, Milan 24.101. Pariz 43.76, London 23.426. Newyork 5.26. — Milan, 26. julija. Zagreb 6.70, BcrHu 4.35, Praga 49>0, Pariz 181.80, London 97.50, Newyork 1148, Curih 414.—. — Curih, 26. julija. (Direktno.) Zagrab 1.70, Berlin 1.031, A'uian 24.09, Praga 11.91, London 23.439, Pariz 43.46, Newyork 5 261. — Trst, 26. Julila. Beograd 26.55, Berlin 4.30. Praga 49.75. Lond.n 97.65. Curih 415.—, Pariz 182.10. Ne\vyork 21.80. — Prasa. 26. julila. Beograd 55.50, Berlin S.45, Milan 200.—, Lcndon 194.—, Curifc 830.—, Pariz 360—, Nevyork 43.—. — Dunaj, 26. julija. Devize: Zagreb 111.S5, 112.15, Beograd 447.50. Praga 794.— . 796.—, Curih 6293.—. 6307.-^ Valuta: dinarji 431.—, 451.—, 451.—. Čc$ke krone 795.50, 796.50, švicarski franki 6265.—, 6235.—. — Te^afl dvnafske etnkttie borze dne 26. julija. Tulisld 150 000.—. Credit 17.250.—, Sev. železnice 6.000.000.—, Dri. železnice 6'. 2.000.—, Alpinke 225.000.-, K. J. O, 245.000.—. Knipp 18«?.^00.—. Pisen 750 000.—, škoda 405.000.—, Trboveljska 100.000.—. Pred o$tfHrt!u!!o sradnle palače Urada za zauarc-vanle delavcev v LloHiani. Od zanesljive strani smo Izvedeli, da se v naikrajšem času ustavi gradnja palače Okrožnega urada za zava* rovanje delavcev v Ljub* ljani ob Miklošičevi cesti nasproti justični palači. Ustavitev gradnjo je odredil Osrednji urad v Zagrebu. To poročilo mc^ ra izzvati energične proteste v vseh krogih, ki so interesirani na uspe?^ nem delovanju tega zavoda. Intere* sirani so industrija, nn?! obrtniki in predvsem je intereslran naš dela* vec, ki Ima pravico, da s svojim de* narjem v prvi vrsti razpolaga sam v svoje dobro. Kakor čujema Prideta danes v LJubljano predsednik Osrednjega urada za zavarovanje delavcev g. Viljem B u k š e g in ravnatelj tega zavoda g. Bauer, ki imata nalogo. da takoj ustavita nadalje nje delo na stavbišču. Bil je baje s pritrditvijo slovenskih Članov predsedstva Osrednjega urada pri za* grebških gospodih storjen sklen. da se mora gradnja palače v Ljubljani ustaviti. Gospodje niso pomislili na velikansko škodo, ki nastane Okrož* nemu uradu tako v materijalneriu kakor v drugih ozlrlh. In tudi 160 delavcev bi bilo ob kruh. Pomisliti je treba dalle š© to*la: Slovenske okrajne bolniško blagajne so no polomu znaie zbrati kapital do visokega zneska 30 milijonov kron. Hrvatske bolniške blagajne so ž> 13 let centralizirane, pa še do dane« ne morejo pokazati kalrih večjih uspehov! C© bi Osrednji urad znal organizirati, bi kmalu imel toliko ka* oitala na razpolago, da bi si tudi Urad v Zagrebu lahko postavil kras* no palačo. Kratko rečeno: Oosnodje! Ro* ke proč od našega zavoda! Liublja* na ima dajati našemu delavstvu mo* demo zdravniško pomoč, skrbeti za Popolno socijalno zavarovanje. Ljub* liana pojmuje socijalno nalogo, zato pa se bo energično uprla vsakemu, kdor bi Jo hotel ovirati pri tej njeni, * nalogi! Stran 4. .SLOVENSKI NAROD- dne 28. julija 1922 llcv. lb 9 Solsivo. — Bfed: V ljudski šoli na Bleda se je z štrisJam letom 1921/22 upeljal pouk deških nočnih del. Pri tom pouku naj bi se učenci vadili v izdelovanju raxnih spominkov, ki se prodajajo tujcem kot spomin na Bled. V podporo tej šoli s© je ustanovilo na Bledu »Podporno druStvo šole dedkih ročnih del«. To društvo je prosilo pri raznih dobrotni-kih m podporo tej šoli, da je se moglo nabaviti ramo orodje, les itd. Darovali so: Ministrstvo trgovine ia industrije, oddelek v Ljubljani: 5 mizarskih miz z orodjem, 1 »tružnico z dleti, 24 rezbarskih dleti; G M. Poliče* na Bledu 1 mizirsko mizo; G. I. Pretnar na Bledu 1 mizarsko mizo; G. •t Baraga na Bledu 2 ogrodij za žago, 2 svedra; Tvrdka Golob in drug, Vintgar 7 m1 formrja; g. I. Kenda na Bledu Din 500; c V. Jan, Gorje Din 250 in 2 m3 lesa; g. Iv. dr. Janežič na Bledu Din 50; g. V. Bohinc na Bledu Din 300; g. J. Arh na Bledu Din 200; g. J. Minafek na Bledu Din 25; g. Pr. Dolenc, Kranj Din 75; g. H. Tomec na Bledu Din 30; g. L. Šaplja, Srurje Din 20; g. L. Farsager, Radovljica Din 10; g. A, PetriČ, Ljubljana Din 25; g. L Pongratz, Zagreb Din 125; g. L. May©r na Bledu Din 30; S. C. Kamonarović, Ljubljana-Bled Din 300; g. I. Baraga, Bled Din 20; g. I. Stare, Bted Din 20; g. I. Zrimec, Bled Din 30; g. V. Male, Bled Din 50; g. I. Heinrihar, Sko-fjaloka Dtn 100: »Inchis«, Ljubljana Din 25: g. Gassner, Trtic Din 100; g. MajdlČ, Kranj Dta 125; g. Olivoti, Bled Din 100; Jadranska banka, Ljubljana Din 500; Slovenska Etkomjrtna banka, Ljubljana Dtn 250; Trgovski 1b obrtna zbornica, Ljubljana Din 500; Obrtno hran. in pos. dr. na Bledu Din i00; Hranilnica in pos. na Vrhniki Din 50: Hranilnica in pos. za blejsko okolico Din 75; skupaj Din 4005. — S temi prispevki se ie omogočil letos pouk v deikih ročnih delih in se je poučevalo 114 učencev v 7 oddelkih po 3 ure na teden, skupno 21 tedenskih ur. Vsem darovalcem izreka podporno društvo najsrčnejšo zahvalo. — Podporno društvo priredi v soboto In nedeljo, 29. te 30. iullja 1922 razstavo izdefcov te iole v Zdraviliškem domu na Bledu. Vsi dobrotniki in prijatelji šole se vabijo k tel razstavi, kjer se morejo prepričati, česa se otroci morejo naučiti in kako se jih z lahkoto navaja k delu in vztrajnosti. — Da ne bo prepozno! Pišejo nam; Zaloga izolskih Knjig za Slovenijo je čez počitnice, kakor mno brali, zaprta. Da pa n© bomo starši, ki imamo otroke v eoli, ob pričetku šolskega lota t. j. od 12. ___ 90. septembra, zopet primoTa- ni zaman dirjati od knjigarno do knjigarne za knjigami, bi svetovali gospodom te zalege, da preskrbe ljubljanske knjigarne z vsemi potrebnimi šolskimi knjigami, vsaj do 1. septembra, ker jih bodo takrat že potrebo v Aro._____________ Dra&toene uesti. — šentjakobski semenj priredi Goeeo-darsko napredno društvo za šentjakobski okraj v Ljubljani v nedeljo, 30. Julija na vojaškem strelišču na Dolenjski eeati 15. Na semenj pridejo sejmarji in sejmarice v narodnih in planšarskih nošah v sprevodu z godbo na Čelu. Sprevod pride iz Cigaletove ulice. Na sejmu se bo točilo Mačkovo vino, ki je priznano eno najboljših, šentjakobske gospe in gospodične pa bodo postregle tudi z drugimi dobrotami za dušo m telo. Kot vsako leto ima tudi letos šentjakobski semeni kuriozitete. Tako se bo prodajalo ptičje mleko a samo proti receptu, originalen ribolov bo gotovo privabil obilo navdušenih ribičev, da poskusijo svojo srečo — vsak bo gotovo nekaj »ujel« — glasovi modernih siren bodo pa skrbeli za omamljen je trdih src, moških in ženskih. Obeta se bogat srečolov in vesel ples, tako da pride vsak aa svoj račun. Ker v nedeljo, dne 30. julija ni nobene druge prireditve v našem mestu, je rotovo, da nihče ne zamudi obiskati šentjakobskega semnja. Vstopnina le tri dinarje, začetek ob pol i popoldne. Zvečer bajna razsvetljava. — Zdrav ni ik o društvo v Mariboru ima v četrtek, dne 3. avfusta ob 19. v hotelo »Union« v Celju prvi Izredni občni zbor z običajnim dnevnim redom. — Zdravniško društvo v Mariboru se pridružuje upravičenim zahtevam sekundariiev v bolnicah v Sloveniji ter ie sklenilo, da jih bo v vsakem oziru podpiralo. ___ Prostovoljne jrasilno društvo v Kostanjevici priredi v nedeljo 30. t. m. veliki koncert na mestnem trgu v prid svoje godh<*. Na sporedu je 10 zanimivih točk. Izvaja jih mestna gasilska godba, pomnožena z godbeniki dravske diviziie. Pevske točke na izvaja ko*ta-njeviški pevski zbor. Po koncertu srečolov in prosta zabava. Začetek Ob pol 4. popoldne, __________^_ Na upravo našega lista so poslali: Neimenovani 50 D za goap. monsg. Jsnčar na Dunaju. Za Aškerčev enomenik £ORp. dr. Kosina, odvetnik v Mariboru, 150 D in za CirM-Metodovo družbo gospod poručnik Iva« Rozman v Skopi ju 35 D v spomin rajnega prijatelja aaap, Jos. Šetinca v Brežicah. Srčna hvala! Izpred sofiiSfn — Iz sodne dvoran© v Celju- Pred okrožnim sodiščem v Celju so se obravnavali zadnji čas sledeči zanimivejši slučaji: Po § 01 srh. kaz. z. radi pregreha z; per vladarja sta bila obsojena: Fellner Anton, rojen l. 1694. v Osjeku, po poklicu strojni ključavničar, ki je v sodni dvorani, obtožen radi tatvine, na vprašanj© predsednika, rakaj je izgubil levo oko, se razžaljivo izrazil zoper vladajočega kralja, in Kobula Vincenc, rojen 1. 1864. pri Sv. Krizu pri Slatini, berač, že opetovano predknznovan, ki je v gostilni na prav ostuden način zabavljal čez kralja, srbski narod in Se pristavil besede: Es wird nicht lange dauern, wir kriegen wieder die deutsche Regierunz; wir sind deutsch und bleiben deutsch. Oba sta bila obsojena na tri leta ječe, poostrene I trdim ležiščem in postom. — SuStersič Aliha, rojen leta 1877. v Srerrriču v Slavoniji, po poklicu kočar, doslej nekaznovan, se je moral zagovarjati radi hudodelstva o-skrumbe po S 128 k. z- ter je dobil 2 meseca težke ječe s trdim ležiščem vsakih 14 dni. — Ulfsa Ivan, rojen v Knittelfeldu, sedaj trgovski pomočnik v Celju, se ie pregrešil zoper S 104. k. z. s tem, da ie raz-žalil službo IzvrSujočega strojevodjo drž. železniee Avg. Soreta in sprevodnika drž. železnice Ivana Pilka, prvega z besedami »Sie hundsgemeiner Liigner, Sie g«nz ge-meiner I Sljson in drugega s tem. da se je napram njemu izrazil »Vi ste vsi lažnjivci«. Na križišču državne železnice in ce< roatiac v Zaur^bu, ki imn -voio l"»Kiružnioo za. Slovenijo v Ljubljani, btari tr^ ht 11. Zelo prijetno pri rihaniu hrbta rok no£ in celega telesa, kot kosme, tikum za negovanje kože zob in ust deluje lekarnarja FelJera prijetno dišeči »Elsafluid«. MnotfO je moč; nejši in boljši kakor francosko 2ga nje in že 25 let priljubljen. 3 dvojna te steklenice ali 1 specijalna stekle niča skupaj z zamotom in noštninr za 12 kron pošilia: Euuen V. FeUor Stubica donja EIsatrg 238 Hrovaškc aa Glavni urednik: RASTO PUSTOŠ'€MŠEK Odgovorni urednik: IVAS PODRŽAJ. Psrcola v rđHlčni legi se proda. Ponudbe pod .Solnčno 5737" na upravo Slov. Naroda. 5737 Knjigovodkinja uvelbana v vseh pisarniških delih išče sMbt, Dopisi pod .Knjigovodkinja* .S746 na upravo Slov. Naroda. Gostilno dobro idočo, iščem v najem. Ponudbe pod »Promet 5731" na upravo Sloven. ^aroda. 5731 lla prodal 2 vili s sadnim in sočivnim vrtom ter gag In vozovi v Rogaški Slatini, v neposredni bližini kolodvora. — Naslov pove uprava Slov. Naroda. 5726 '/.i popravljanje sodov se sprejme takoj. Prednost oni, ki znajo tudi kaj drugega narediti iz lesa. Novak, Zagreb, Maksi-mirska 64. 5747 Uila v krasni legi v Ljubljani so proda zaradi preselitve. Posredovanje izključeno. Pismene ponudbe pod »Redka prilika 5746" na upravo SI. Nar. 5746 Prosta se radi selitve lepa, enonariseropna, z vrtom. V hiii je vodovod in električna razsvetljava. Kupcu takoj na razpolago vse gornje nadstropje, ki sestoji ir 4 sob, predsobja, kuhinje in diugih prttikHn. V kleti drvarnica in pmlnica. V podstrešju majhna soba ra stanovanje ter ves vrt. Cena 250 000 dinarjev. Dopisi pod .SlomJkova ulica 5719* na upravo Slov. Naroda. 5719 Šivilja gre Šivat na dom« Ponudbe pod Šivanje 5725" na upravo Slov. Nar. 5725 Kupim več vagonov rezanih itaftnov polnornerne. 4 m dolge, v dimenzijah po €0'60. 70 70. 35/70 mm. Ponndbe z navedbo roka dobave, cene franko vagon na: P. N3gersaergerv Celje. Gregorčičeva rilca 3. 5740 MA i inKarnatnn deteljo je dobiti pri Sever A Komp., Ljubljana, VVolfova ulica 12. 5739 BS se prvi hlapec za srednje posestvo na Gorenjskem, tudi oženjen brez otrok. Plača in hrana dobra, vse drago po dogovoru. Naslov pri upravi Slov. Naroda. 5742 Ssf Ki!9 p do 3000 kg starine. Adolf Žabje kv mesir, Ljubljana, Poljanska c. 5/50 Prehodna meblovaaa soba so odda. — Ponudbe pod .Prehodna soba 5743" na upravo Slov. Nar. 5743 Irgcvskcga pomočnika ali prodajalko vseskozi dobro ve: žira-.o moč za detajlno trgovino, vtsCo slovenskega in nemškega jezika v goAoru in pisavi, sprejme pod ugodnim« pogoji Špecerijska trgovina Anton Faatarlnof Celje. Hrana in stanovanje event. v hiši. Reflektira se samo na trezno, pošteno In prvovrstno moč. 5728 Radi odpotovanja prooani stroški voziček, 2 moška plalča. 2 para ?e nošenih čevljev in črn klobuk (vte moško) po prav nizki ceni. Naslov v upravi Slov. Naroda. 574S Neoženjen, mlad in trezen trgovec želi vstopiti kot kompanlon v dobro idočo trgovsko aH industrijsko podjetje s kapitalom K 500.000 i sodi lova njem ali brtz sodelovan a. V* slučaju potrebnega sodelovanja na razpolago tudi v«Čia svota. Cenjene ponudbe na uprav. Slovenskega Naroda pod .Dofrčkonosnd pudjetje/37..0". Obnovite naročnino! Pozor! Pozor! Sapi se veri perttnie malih sokolov. P. Capuder« Ljubljana, Vidovdanska cesta St. 2._______________ 5754 Jltipto ta sijpio veščo slovenskega in nem5keefl jezika išče delniška družba v Ljubljani proti izvrstni plači. Samo prvovrstne moči naj pošljejo oferte na poStnl -redil 16^-. 57 :o Pisalni stroj nov, s 35 cm dolgim valjčkom (vozom) ao proda« Naslov pove uprava Slov. Naroda. 5721 ZON K nagrade tistemu, ki odda zakoncema brez otrok večio meblovano sobo, če mogoče z uporabo kuhinje. Ponudbe na upravo Slov. Naroda pod .Don" 5722. Sodo meblovano išče samec Ponudbe pod .L P. 5734* na uprav. Slov. Naroda. Proda se hiša visokopritlična, nova, sedaj delana, z vodovodom, ob Dunajski cesti. Naslov lastnika pove uprava S'ov. Nar. 5727 3sče se kompanjon v svrho nakupa trgovske h'še in otvoritve trgovine v sredini Ljubljane. Pismene ponudbe pod „A. K. 5735** na opravo Slov. Naroda. 573S Proda se ceno dobro ohranjen klavir, 5 foteljev in kopalna banja. Naslov pove uprav Slov. Naroda. 5733 Stanovanje obstoječe iz 3 sob v sredini mesta Ljubljane v HL nadstropiu se zamenja z enakim v parterju oziroma v I. nadstropju v mesta sli pa v bližini mesta. Pismena vprašanja ped .Stanovanje 1922/5738' na upravnlltvo Slovenskega Naroda. ______________________573« 2M]'91 SUllHil!« v bližini Knževniške cerkve, obstoječe iz dveh sob, kabineta, kuhinje ia pri-tiidin za enako tudi bret kabineta, v kateremkoli delu mesta. Ponudbe pod .Zamenjava stanovanja/37C2" na uprav. Slor. Naroda. 5732 li\m pini li >e sprejme takoj gosoodičr a začetnic* ta nekaj mts*e«v, p ednost im* kakšna ibsolventka trgovskeg* tečaja a i primerno, za čas med počitnicami, katera \*\ event. prevzela tudi po noč t me ah nekaj ur pisanja v tednu. Obenem se ima priliko vaditi na p *alnl stroj. Na-»lov pove uprav. Slov. Naroda. 5741 Ceno se proda t ato rabljena omara, lopa jodllna nalsa in soloana aloaljlva postolja. Ilirska ul. 21./Hi. 67.0 Sprojstta mm takoj vać Mladih sprotnih zavijalk ca čai rri tvrdki Ivam Perdan v Ljubljani. 5724 Brw poMboega obreatna. Mestni pfrebal zavod. Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem hi znancem, da je naša srčnoljub-Ijena hčerka in sestra, gospodična Joahima Stanonik nradalaa iivMatamalte banke v Trsta v četrtek dne 27. t. m. mirno v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne nam pokojnice bo v petek dne 28. t. m. ob pol 6. uri popoldne iz mrtvašnice v Leo-nižČu na pokopališče k Sv. Križu. Bodi ji ohranjen blag spomin! V Ljnaljaiiij dne 27. julija 1922. Žalai&M ostali. Pro3nl zaiiGll naprodaj. Drogerija A. stane« Ljubljana Židovska ulica 1, 50(S8 lićean zanesljivega, marljivega trgovskega poniošnilia ki }e irvežban v kupčiji z jajci. Samostojna moč. Ponudbe r.a Franc Oet, podružnica Brežice. 5603 Soba s posebnem vhodom, primerna za pisarno, aa lice samo za kratek čas. Ne predaleč od sredine mesta. Najemnina postranska stvar. Ponudbe pod „Soba za pisarno 5662*' oa upravo Slovenskega Naroda. 5662 Trgovska miza 110/190 cm., visoka 82 cm, s medali, se proda. VPraSati v trgovini P. Ostre« 116, Ljubljana, Vegova ulica 12. 5712 Dve kontoristinji popolnoma velčl slovenskega in nemškega jezika sa »prejmeta s 1. avgustom. Prednost imajo one, ki se spoznalo v žitni stroki. Ponudbe z zahteve plače na uprav. Slov. Naroda pod „Agilnost/*. 5687 Akademik z najboljšo kvalifikacijo išče instrukcije za takoj. Ponudbe pod .Akademik 569V na upravo 5lov. Naroda. 5690 Kontoristinja samostojna slovenska in nemška ko-respondentinja, izurjena strojepiska in stenografinja se takoj srrejme pod ugodnimi pogoji za tovarniško podjetje v Ljubljani. Prednost imafo absolven-tinje slov. trgovske iole. Ponudbe rod , Samostojna pHarn ika moč 200/5486" na up av. Slov. Naroda. 5486 Sprejmem prodajalko manufakturistinjo zmožnj de- oma tudi ital. jezika. Pavel Kunstek, Šturje pri Ajdovščini, Julijska Benečija. 57U Kupi se manjša h ia, stavbišče, parcela v, ali severni strani mesta Ljubljane, oziroma gospodarsko poslopje v bližnji okolici Ljubljane. Izve se pri upravniStvu Slov. Naroda. 5636 Potrebujem 1200 m tračnic za poljsko železnico, 9 kg težine ter zraven kretala in vozički. Dalje opekarskega mojstra, dobro vajenega poljske peči, ki se kurijo s premogom. Ponudbe pod Mavro WtiMi% Pakrac, Slaveni«i. 5654 Proda se! elektrcanotor 5 HP 220 voltov, 2 cirkularni žagi, poljska kovacnica. P rzve se pri Gustav Wai, Medvode plavalne pasove 'Z pjutovine izdeluje tovarna zamikov Jelač n & Ko. Ljubljana. 4572 Vsestransko trgovsko rutin ran knjigovodja se sprejme si. septembrom t. 1. Onj. ponudbe sprejma Bor. Sbil, Kočevje. SS98 iščem lokal na prometnem kraju v Ljubljani, na ceno se ne ozira. Filip JovanoviČ, hotel Slon, soba 56. 56T.6 F. DEBELJAK (preje A. RASBERGER) Ljubljana, Sodna ulloa stav. 3. Zaloga vsakovrstnih gramofonskih plošči koračnice, valčki, polke, orkestralna glasba, opere, operete, svetovno-slavni solisti i. t d. 5455 plačilni natakar 30 let star, z lepimi spričevali, ISče za jeseni službo ravnatelja ali plačilnega natakarja izven Ljubljane. Vzamem tudi event na račun. Ponudbe pod .Plač. natakar 5674- na upravo SI. Nar, 5674 Kdo bi pomagal rodbini iz zadrege s posojilom od K12000- vračljivo v mesečnih obrokih a K 1000-— do 1500*— z dobrimi obrestmi. Ponudbe pod .Posojilo- 5694 na upr. Slov. Nar. Spretna modistka se sprejme takoj aH pozneje. Naslov v oprav. Slov. Naroda. 5692 Prodasta se dve stavbeni parceli 1 na Viču in druga v Sp. S;Ški. Naslov pove upravnlltvo Si™ MmABL .cfiS4 Društvo krovsklh mojstrov mm Slovenijo s sedežem v L;-* Ijanl opozarja vse cenjene h'^ne r°-sestnike, gospodarje, njih namestnike i. t. d, da ne dajo pokrivati in popravljati svojih streh na nos!o->j;h raznim elementom in krpucarj?m, kakor se je to v večji meri dodajalo do«edaj. Taki ljudje strehe tako pokvarilo, da jih 5e strokovnjaki *a njimi popraviti ne morejo. Tudi bode oJslej dalo dru§:vo take nekontesionirane Jvvari-telje streh za vsak ttocaj policijsko zasledovati ter jim takoj na mesta ustaviti delo. V Ljubljani, dne 25. julija 5922, J. Kritnar, Grli, predsednik. tajnik. Rontoristlnja vešča vseh pisarniških del, išče mesti v Ljubljani ali kje na Gorenj>kcrn Ponudbe pod .Gorenjsko 5t55* aaapravo Slov. Naroda. 5665 Največja izbira nzBU pMraii, nt, mik in rokavic pri tvrdki fl. SE. Sfer,:; »ffS u Enpnfemo aa vcT r. Upov CTj\:,t in rim rožicHe JaV d. d. Zagreb, Hatzova ulira 14. kamo ie neka vzorci in ponude posTe-o. F. Debeljak (preje A. Rasberger), Ljub'.ana, So^aa ulica 5. Največja zalopa ginmofouov, orkestrionov, plošč, 2vočnic, igtl. peres in vseh gramofonskih delov. — Cen'k. breznlačno. 5.^1 fi Ifits se dva pridna šoferja h sivima tovornima avtomobiloma, da lih popoijota ▼ Sa-rajovo. Na raipolafo |ima la tam tralaa slut ji pri vad]e n pođSetlv. Javita na] ao tako] .Hotel Uoion" soba it. 26. ga Večji stavbeni prostor ob Industrijskem tiru, ali da ga ie mogoče ukliutiti se lite. Ponudbe ne upravo Slov. Naroda pod Šifro v. e. 5673. eaaaaaaaaaaaaaaaaaBasasaBssssssBBSBaaaaaasBssssaBaaa^ssssssssasaaaa Nudim še, pri sedanji moaopolr! ta'csi 57:3 Ciril in Metodove vžigalice TSO K 2-0« škatljica, franko Ljubljana in franko Maribor. Priporočam takojšnje naročbe! Ivan Perdan, LcbMan-. lin! site i! brez lub?a, cd 10 cm premera naprs]9 bn?i v večjih par-tijela večja ivicaraka tvrdka. — Ponudb« za točne do bavae res zdravo partije (brez rdečih lis) na] se naslov ob navedbi množine, nakladalne postaje in možnosti cg- -đ^nja na W. Duba, hotel Meran9 TJaribor. 5744 Lastnina in tisk >Narodne tiskarne«. Za inseratni del odgovoren Valentin Kopitar.