.1', /l I 1 1, 11 1? kV : J VESTNIKOV MESEČNIK Četrtek, 27. junija, 2002, 87. številka s 4’ ■ JSi < M .. t- k H fs I a J t \ " %<■ 1 T : i ’ I T * V. ^'1 P' 1'1 I .1 ll lil tk 3> Mlada dama v treh barvah praznuje 11 let državnosti. / Če želite, pojte slavo slovenski državi tudi vi. 1 če ne, pa v hladni senci pričakujte naslednji Pen - bo (če bo) 25. julija. i: junij 2002 tute Pen tute 26 VESTNIK Zupan (ponovno) Cvet slovenske vinske krasote V družbi bi bilo tudi vino tako lepo — sebi enakih?! ■ zvale, pentutar zabar pa jih MAVRETIČ (19961. zabar Aktualna vinska kraljica Tjaša Koroša iz Ključarovec je povabila v goste dosedanje lepotice žlahtne kapljice. Razen ene so se vse od- so Pentute zvedele, da neprestano kroži po Sloveniji (in no) GELČI (MS), naj večjih klubskih hitov v nogometni Sloveniji. gospod s kravato postavil med dobitnike priznanj na potovanje (po do bližnji okolici) ter kupuje nogometaše za spektakel, ki se Goričancem obeta od jeseni dalje, to pa je tekmovanje v drugi državni žogobrcarski ligi. Njegovi (križevski) nogometaši so namreč iz vaškega društva prerasli v enega movini ali tujini) v dobrem spominu. O tem se pravkar prepričuje četrta gracija (čisto des- da ga je le malokdo ujel (na lokalnih volitvah pa je bil brez konkurence absolutno prvi), zato ni nič čudnega, če se je v prvo ligo! ki se bolj kot s turističnimi ukvarja z lepotami naših in .vaših štirinožnih prijateljev, nj nedavnem krosu za občinski pokal (levo od kravate je BOJAN BRUS iz Apač, desno pa pentutarski sodelavec GEZA GRABAR in Radgončan SLAVKO KUMEK). Ker so pozirali za Pentute, so se postavili kar k trem penom, nato pa so odbrzeli vsak na svoj konec. O županu Zakaj? Zato, ker je prvi mož komune G. j Petrovci, Franc Šlih- 1 thuber, nekoč zelo dobro tekel Tako zelo, je ovekovečil pri Babičevem mlinu na Muri. Od leve: KATARINA JENŽUR (vinska miss leta 1998), MARTINA STEGOVEC (2000), SASA JERELE (spremljevalka 2002), JERNEJA BRATUŠA (2001), TJAŠA KOROŠA (2002), TANJA PAPEŽ (spremljevalka 2002), IRENA KUPLJEN (1999) m LIDIJA Hedi (GR). Tamaro (MB), Rado (MS-GR) se namreč lahko zanesete, če želite, da vam bom ostalo gegra Kori in Študentska scena Anton Zadnji ostanki pomladi Princip je enak, drugo nianse Vrli hala Balaševič je ugotovil, da pri raznoraznih stikih med živimi bitji ni velikih razlik, principi so pač isti To priznavata tudi ta čas najpopularnejša humorista na desnem bregu Mure, SAMO TUŠ (Kori - brki) m EMIL ŠMID (Anton aus Tirol Ko je nastajala tale številka Pena, je bila vsaj formalno še pomlad. Ta je po eni strani obdobje ni brk), zato sta se ob zvokih prebujenja, po drugi pa čas neznosne utrujenosti. glasbe čarobno zavrtela - v In ker v mesecih, ki v svojem nazivu nimajo črke R, Spavaj mi dete ljubo! svojo in predvsem v zabavo lahko spančkaš tudi na materi zemlji, si pajdaša nista obiskovalcev! zabar dala dvakrat reči. Pa povefte, če počitek ni sladek! aui VESTNIK 27 - tute Pen tute - junij 2002 Sabina iz Sobote se je odlo- čila za Gorana iz Sarajeva Prišla s klobučkom, končala s čelado Poroke^ Evo ga na! ri li p, .A .'rf'.. 'i hi N Zdaj brca Goran, kda de brco babek? I I Pentute napovedujejo širšo reportažo v naslednji številki Pena: pridružili smo se namreč svatom na poroki dveh znanih Murekov. Vzela sta se nogometaš iz Sarajeva, sicer zaradi ljubezni že leta tudi Prekmurec, GORAN GUTALJ (trenutno je v avstrijskem nižjeligašu, kjer pa še vedno trese mreže kot v najboljših časih) in njegova izvoljenka, hčerka enega najbolj znanih pomurskih novinarjev BORISA HEGEDUŠA, zala Sabina, kije znana tudi v svetu manekenstva. Toliko za življenje je polno presenečenj, prijetnih in malo manj prijetnih. To je na lastni koži (še bolj pa na glavi!) občutila urednica madžarskih oddaj na TV Slovenija, HELENA ZVER. Na tiskovno konferenco o neslutenih dosežkih slovenskega cestnega gradbeništva v Pomurju je namreč prišla nič hudega sluteč z ličnim klobučkom, pa so jo pred ogledom novega AC-mostu čez Muro jadrno opremili z manj modnim pokrivalom - čelado. Vrla Helena pravi (tako vsaj trdijo pentutarski viri), da bo televizijsko delo bržkone že jeseni zamenjala za gradbeno. Ponudili so ji namreč odgovorno mesto konjunk-tivne projektantke za obljubljene, a nikoli uresničene cestne projekte v najbolj obubožani SLO-regiji. Dela bo menda čez glavo (čela- do)! Foto: NJ popkušino, (veliko) več pa nasiednjič^ juza 1i. J Pole>|e 2002 P f, ' S J Se van že 1 kaj sline cidijo fcfe. po morji? h • J ?! L *> ------------— Morska deklica A. Berdena Tole fotografiio nam |e poslal bralec Andre, Berden (če Imate podobno tudi »1, nam jo kar pošljite, Pentu e |o bodo -- -- male »skuteristke« pa je 2 veseljem objavile) V imenu Zapisal: Sem zala deklica mala, ko bom velika, bom pa takšen čolniček vozila. J I r Dak dai kiobaCek ttazaf! Damir G. in Josip H. snemata 11 olne navade krapov lir J 1I I J Ge ga ma krap? Uslužbenca javne hiše TV Slovenija, asistent in šofer GABRA (podpira si glavo) in snemalec HERMAN (podpira si glavo z očali) sta prepolna energije, ki jo bojda črpata neposredno iz poletnih sončnih žarkov. Ves čas snemata, iščeta nove motive v slikoviti murski pokrajini in jih potem darežljivo posredujeta ve sol j m slovenski TV-javnosti. Pentutarsko smo ju fotografirali v ključnem trenutku. Prav takrat sta namreč snovala nov delovni podvig in se dogovarjala, na kakšen način bosta šla pod vodo (seveda s kamero). Neuradno smo zvedeli, da gre za tehnološko zelo zahtevno reportažo o spolnih navadah pomurskih gramozničnih krapov v prehodnem pomladno-poletnem obdobju. Bojda so krapi v tej vročini še bolj leni kot običajno in se zamuljijo, zato bo njihove seksualne igrice težko posneti. Pa vendar Josip in Damir vzneseno obljubljata, da lahko pričakuje pomurska javnost prve ekskluzivne posnetke krapjega seksa na nacionalki že septembra. Deset mi Ce se igrajo, naj tudi jejo! - voljno! za Razmislek strokovnjakinje -časopisno reklamo (lahko tudi Dolores PUČNIK z agencije Venera ]e ci ’ vlaku razposajeno zabava- 'ogičen. Ljudje x>. _____________ J se na vlaku razpu3cv,v*.- ---'■ potrošijo veliko energije, kar pomeni, a so žeji) tudi lačni, zato jih je treba nahraniti, f^ečeno, storjeno! P S.; Pa še rešitev uganka Nadnaslov V.v. ne pomeni Vrtna veselica, ampak Cestnikov vlak. Letos so potovuli na morje. Kak bi človik s - kile kritja zaslujžo tii^^ radijsko in frbo Bilo je težko in naporno. IJ Snemanje namreč. Zato je | BOJAN BALAŽIČ, kamer-man POP TV in IDEA TV, ' globoko razmislil in se odlo- I čil; kamero na tla, cigareto I v roke in - voljno. Pravijo, da I je premor trajal natanko I deset minut. Nič čudnega, I saj je to tudi čas, ki ga je za I prostočasne aktivnosti do- , ločila nekdanja armada (še i pomnite, tovariši?), ; T': I I <1 Tak, zdaj pa vi Tak menej snemajte! junij 2002 P©n 28 VESTNIK Marko Štajner, civilni vojak Nogometne Civilno služenje vojaškega roka sem opravljal v domu starejših v Rakičanu. Začelo se je zjutraj ob 6.30, najprej sem se preoblekel v »vojaško unifortno-(črna trenirka in siva polo majica), nato pa šel na »raport« h glavni sestri Izvedel sem, kaj vse me čaka ta dan, ali bo treba koga peljati v bolnišnico, čistiti nadstropje, pridejo plenice ... ali pa me čaka običajno delo v -mojem-t nadstropju, za mene je bilo to 2. nadstropje. Takoj po >raportu< je bilo treba odpeljati umazano perilo v pralnico in pripeljati prazne koše v nadstropje. Sledil je zajtrk, pri katerem sem moral odnašati lončke z mlekom, kavo ali juho do vsakega idej e I I i Sredi noči me je zbudil telefon. .. Moški glas na drugi strani je bil nestrpen. t - Oprostite, ker sem vas zbudil. Vendar je zadeva nujna. - Res sem malo zakinkal pred televizijskim sprejemnikom. - Vidite, pa sva že sredi pogovora. Veste, zakaj vas kličem? - Nimam pojma. Nisem vedeževalec, samo navijač. - Zadetek. Najbrž ste že prebrali, da smo Slovenci pobudniki tolažilnega svetovnega prvenstva pod Šmarno goro. - Te dni ne utegnem prebirati časopisov, samo buljim v televizor in preklinjam. - Te vaše in naše kolektivne, nacionalne muke želimo prekiniti: razočaranje spremeniti v radost in veselje. no... Da vas spomnim: k nam bi prišli zlati Francozi, bronasti Hrvati, Argentinci, Kitajci, Rusi, Ekvadorci, Nigerijci, da jih ne naštevam dalje. Tu, pri nas, bi lahko popravili slab vtis, porazne igre, jalove kombinacije, predvsem pa domišljave izjave, kako bodo vsi po vrsb svetovni prvaki. Pomislite! Tolažilna skupina pod Šmarno goro! Kakšna športna atrakcija, kakšen turistični priliv evra! Mi ne potrebujemo modrega morja, marveč zelene travnike! - Dokler traja svetovno prvenstvo, me drugi nastopi ne zanimajo. Predvsem pa ne nastop repetentov. Ponavljam: čez štiri leta bomo spet na svetovnem prvenstvu. - Mislite? Kdo pa bo prevzel Katančevo mesto? - Kdo, kdo? Predsednik države. On je rojen lider. oskrbovanca. Po zajtrku sem pobral lončke in počistil mize ter oskrbovance odpeljal na telovadbo. Sledilo je spremstvo v bolnišnico, če je moral kateri od oskrbovancev na kakšen pregledL Kljub ; "E 'J Hi * ■■ ; ' 1 -4-I■ ) 1^16'. BUli )'I MtiiiMbidlill) W r" I L I, J I h ■rII .Sli, " 'J /i: I - Je to kakšna kolektivna viagra?! Čez štiri leta bo novo svetovno prvenstvo. - Čez štiri leta! se je razburil nevidni sobesednik. - Kje je še to? Kdo bo to dočakal? Mi imamo boljšo idejo. Želimo zadoščenje takoj, čez noč. Vse dobronamerne odločitve je treba prespati. Premislite. Nogomet je nevarna igra. Se še spominjate, kaj se je gneči v bolnišnici smo ponavadi hitro opravili, saj zgodilo novembra lani? Petru Vanica iz romunskega me so nas vzeli mimo čakalne vrste. Pri kosilu sem raznašal krožnike s hrano in po sta Zalaua je spremljal kvalifikacijsko tekmo med slovensko in romunsko reprezentanco. Srečanje v potrebi razrezal meso. Po kosilu je bilo treba pobrati Bukarešti se je končalo neodločeno l : 1, toda zaradi naše krožnike in pobrisati mize. Skupaj z drugimi vojaki sta me čakala čiščenje delovne terapije in obhod okrog doma, ko smo pobirali smeti. Ura je 14.30 in čas je za odhod domov. Nadaljnjih sedem mesecev se zgodba ponavlja. Dom starejših je poln ljudi ter poln izkušenj, lepih in žalostnih, kakšne so pač ti ljudje doživeli. Ko vstopiš v njihov svet, začutiš, kaj potrebujejo ti ljudje, to je kanček ljubezni in poslušanja. Z velikim veseljem so mi babice in dedki iz dneva v dan pripovedovali, kaj vse so doživeU doma, veliko jih je delalo v tujini, koliko trpljenja so prestali in koliko lepih trenutkov so doživeli. Zelo so bili veseli, da sem se odločil za civilno služenje vojaškega roka, česar pa ne bi mogel reči prejšnje zmage 2 : l je Romunija ostala doma. Devetintridesetletni Petru je poraz doživel kot osebno tragedijo. Zgubil je stavo, kajti prepričan je bil. da bodo Romuni premagali Slovaško, oprostite, Slavonijo, oprostite, Slovenijo, in razjarjen, besen je vrgel televizor iz tretjega nadstropja na ulico, - A je bil kdo mrtev? - Časopisi o žrtvah niso poročali, - Kličem vas zaradi predsednika države! - Kaj je spet storil? sem vprašal, ne da bi prej premislil. - Za zdaj še nič, vendar bo: nemogoče bo spremenil v mogoče. - Ne vem, kdo ste, niste se predstavili, vendar vas prosim, ne mešajte nogometa s politiko. Najbrž ste premladi, pa se ne boste spomnili kvalifikacijske nogometne tekme za svetovno prvenstvo leta 1970. Igrali sta državi Honduras in Salvador. Srečanje se je bližalo h koncu, rezultat je bil neodločen, ko je sodnik dosodil enajstmetrovko za za ljudi v okolici, ki vidijo pravega moškega le v Salvador Padel je gol, na igrišču je prišlo do neredov, ki redni vojski. Vsak se odloča po svoji vesti, ali se bo so se prenesli na ulice, nekaj mesecev kasneje sta si državi učil ravnanja z orožjem ali pa bo ta čas storil kaj zaradi te enajstmetrovke napovedali vojno. V bojih je padlo koristnega za ljudi, ki potrebujejo pomoč. Cilj obojih pa je, da se >rešijo« in odslužijo vojaški rok, ki je po mojem mnenju smiseln za tiste, ki si to želijo početi profesionalno, ne pa splošna obveznost. V Sloveniji je skrajni čas za ukinitev splošne vojaške obveznosti, ker bo s tem prihranjenega veliko denarja in časa, ki ga bodo slovenski fantje z velikim veseljem koristneje porabili. do 2000 ljudi na obeh straneh, kasneje je Honduras doživel svoje zadoščenje, ko je bil v naslednji tekmi tudi Salvador eliminiran. - Tega nisem vedel. Toda vi veste več, kot sem mislil, zato potrebujem vaš nasvet. Bi lahko nagovorili predsednika države, da prevzame pokroviteljstvo nad tem tolažilnim svetovnim prvenstvom pod Šmarno goro. Glede na to, da so najboljši že odšli iz Koreje oziroma Japonske, bi se mi s takšnim športnim dogodkom vrnili v svetovno športno are- - Madonca, kako se tega nisem spomnil?! - Pozna ura, utrujene možganske vijuge. - Bi hoteli govoriti z gospodom predsednikom, saj ga prav dobro poznate, - Rad bi vas opozoril, da naš predsednik ni niti čarovnik niti kralj, - Ne razumem, je zaječal sogovornik. - Leta 1930 je romunsko reprezentanco, ki je igrala na svetovnem prvenstvu, sestavil sam kralj Karel 11, - Tega nisem vedel. - Verjamem. Nisem še videl načitanega športnega novinarja in zelenega psa. - Ne žalite naših nogometašev, ki nosijo zelen dres. - Vmes je malo tudi bele, kapitulacijske barve. - Kgj boste potem rekli za rdečo-bele kvadrate hrvaške reprezentance, za Ruse, ki so igrali v belih dresih? - Tildi oni so kapitulirali. - No, no, če ste tako pametni, mi odgovorite, zakaj so potem Slovenci izgubili tekme na svetovnem prvenstvu? - Enkrat jih je motil veter, drugič napačno pokošen^ trava, potem hrana, poševni pogledi navijačev, grozeči pisma iz domovine... - Sranje, je protestiral sogovornik, - Dovolite, da zdaj jaz vam postavim vprašanje, kdo hod* zjutraj po vseh štirih, opoldne po dveh, zvečer po treh nogah? Na drugi strani je zavladala tišina, ko da bi se človek potopil pod vodo in postal človeka ribica. - Vidite, da sem imel prav. Premalo berete. To vprašanji je švinga postavila Ezopu, Ta je odgovoril: Človek. Veste> zakaj je uganil: ker je poznal samega sebe. In ker ponoc* ni prebujal neznancev, trgal od nogometnih prenoso^-Sploh pa ne vem, kako ste prišli do moje telefonske številk^- - Odprli smo telefonski imenik in po vrsti vrtimo številke- Že, že. vendar mene ni v telefonskem imeniku. - Zadetek. - Ne, faul... sem rekel in odložit slušalko. Na ekranu j® bila zapečatena usoda še ene nadebudne enajsterice, k* bo mogoče kmalu zaigrala pod Šmarno goro. ■- Branko -- Šomen Juril Zauneke*" nsnH» p®" z; 'nanemu slovenskemu pevcu Andreju Šifrerju, sicer Gorenjcu, je Prekmurje že lod nekdaj pri srcu. Prijatelj Vili Šiftar ga je pred davnimi leti prvič pripeljal strukovsko gostilno. Takrat je še živela Šiftarjeva babica (Viktorjeva mama), ki ima posebne zasluge za novo prekmursko - gorenjsko 1 navezo Viktor Šiftar - Andrej Šifrer Kot spomin na te čase je ostala J prisrčna zgodbica: Andrej je s kitaro zabaval goste za »šankom«, Šiftarjevi mami pa so doslej vsi Cigani namesto za točilno mizo igrali v kuhinji. Če je Andrej hotel, da bi ga babica poslušala, je moral k poslušalki. In od svojega prvega nastopa v kuhinji je Andrej pri Šiftarjevih domač. ^099 Andrej pogosto prihaja v Strukovce, Viktor pa tudi rad zaide med Gorenjce. Samo ena razlika v teh poteh je - Viktor vedno pride »od doma«, Andrej pa pride domov. In iz prtljažnika lepo diši vedno v isto smer, se ve - proti Gorenjski! Kot dobra stara pajdaša sta se odločila skupaj prestopiti j .f praga novih desetletij. Zgodilo se je na sam nekdanji dan Jir mladosti (25. maja) v družbi množice prijateljev (na fotografiji levo so z zastavicami v rokah Gorenjci) na kraju, kjer se vsi počutijo domače - na dvorišču Šiftarjeve gostilne v Strukovcih. '■ I junij ^02 J, Benko 11 ••z 50 ŠIFRER & ŠIFTAR 60 Najprej so nazdravili jubilantoma, potem pa so na željo Penove fotoreporterke Nataše še pozirali (od leve) Jože Thrkl, sestdesetletnlk Viktor, Renata Bakan Ficko, petdesetletnik Andrej, Anton Gangl, Fritz Žitek, MatjaŠ Gomboš in Leon Novak, počepnil pa je domači Dušan. V šestih desetletjih se človeku zgodi veliko stvari, tudi kaj takega, kar gre drugim v nos. In vse to so Viktorjevi prijatelji izbrskali pri različnih virih in spi-StEd Utanlje, ki jih je moral mimo in brez komentarjev poslušati pred mnogimi pričami. Še najbolj zavezu- Najprej je začelo dišati iz kotla, v katerem sta | Šiftarjeva sinova Dušan in Tomaž kuhala bograč. Ni samo poželjivo dišal, bil je tudi noro dober. Soseda I Olga in njena hčerka pa sta ob številnih drugih z 1 veseljem priskočili na pomoč pri strežbi gostom. I A »tl 'A 1 joče bo tisto, za kar se je moral pokesati in obljubiti ženi Marjeti, ki je za prijatelje vedno in samo Mar-gica. Litanije je prebral in jih slavljencu izročil - za spomin in opomin - prijatelj Jože Vouri. Med povabljenci je bil tudi predsednik države Milan Kučan, pa se je zaradi obl- 1!^ I ? *1' £ ■■ 1 Albert Skok in Ernest Novaa »»» „„ mnoira zdra™ in i * »m, , . . prizorišče slavja skupno darilo prJ^Kev, ki la, ~ inXTe^^^^ prišlo Viktorju še kako prav. Kmalu bodo preverili, nretiravalta skunai ith im « j ideje m nacrtel Ne atije sod že poln in k(e^! ali kar v domači kleii ali Pa V tisti tam V Šalovdh, kjer ima Viktor svoj »ranč«. nstnv Ernest Novak sta prinesla na darilo prijateljev, ki bo smo strnili množico želja okrog tristo povabljenih gostov. 3k lice obveznosti moral opra-vičiti, čeprav verjamemo, da ||F I w r-11 ■I I Krač je dišal na dvorišču, v gostilniški kuhinji Dof**’ mešale vonjave različnega i_____ slavju. Za to, da so bili pladnji bogato ’ -1 rtctal lačen, so se posebej mesa za glavno obloženi in da nihče ni ostal la^n. PotrudUi Marglca s . ^enda najbolj zaslužne, da je orana tako okusna, pa njena Tomaž. svojimi zlatimi rokami. W » f v Šiftarjevi gostilni sestra Ema in sin Krf )e bil dan mladosti in ker sta imela rojstni dan zelo pomembna moža, so jima mladi, tako kot nekoč predsed- I tl bi bil ta dan najraje prav v Strukovcih. Napisal pa je pri jazno voščilo, ki ga je Viktorju iz Ljubljane prinesel Marjan _________ UIVbPA ITACM. jc*ii nikuTitu, prišli Čestitat Šiftar. V vrsti sta na priložnost za Iskren stisk roke že čakala s štafeto. Prinesli sta jo Tjaša in Jasmina, v ozadje pa sta stopila I, i J Emil Šmid - Anton aus Tirol (s klobukom) in Duško Radič - Vanek. Če je velik praznik, ne more miniti brez torte. Knjigo je za svoja prijatelja odprla Joža Jelen, Kako sta jo »prebrala«, nismo preverjali, prepričani pa smo, da sta si jo bratsko razdelila - po en kos za vsako desetletje. Geza Farkaš in Tibi Cigut. V P JI l. i. 1 S' i junij 2002 Pen 30 VESTNIK V • Feri Cifer starejši »Kdor ima denar, ne izpade iz slovenske e ste ob nedeljskih popoldnevih običajno v prekmurskem hramu nogometa, v Fa zaneriji, vam FERIJA CIFRA ni treba posebej predstavljati. Vedno je na osrednji tribuni (natančneje v 4. vrsti, sedež številka 11), vedno je najglasnejši kritik in vedno pove naravnost tisto, kar misli. Če ga ne bi bilo, Murine tekme ne bi bile to, kar so. Star je 57 let in je eden najbolj znanih SEBEBORČANOV (čeprav so njegova rojstna vas Martjanci). Živi skupaj z družico ELZO in z družino mlajšega sina MIRANA (30 let). Ta je končal srednjo kmetijsko šolo in je gospodar na kar veliki kmetiji. Leto in pol starejši ljubiteljem žogobrca dobro znani sin FERI pa se je preselil v Soboto NAJ trener v Muri v zadnjem desetletju? in je profesionalni nogometaš. Eden tistih, za katerega že lahko trdimo, da je kljub temu, da je star šele 31 let, Murina legenda. Oče Feri je nanj upravičeno ponosen - in tega ne skriva. - Kdaj ste začeli z nogometom? Že zdavnaj - igral sem za pionirje in mladince Mure pa za Bogojino, Vrelec in Čardo. Vse do leta 1975. Katero je vaše nogometno »delovno mesto ’ago. s tako, ), ne "oime nPkot blod" Id > (ekmnvak,,, ni Irila pa ja Wla v™6r te I, CU EPS««— - '^^|,i,„_fUnASErdtikSFnljTHpL jbenakani, cnlatudJ sl^bold Izrejd... ravno ostro, so sc pteiziet«' E Pen 32 VESTNIK —junij 2002- VIDOVA voda ZA VID -/» t 4 1 t A JI'! Franc Hauzer iz Vučje Gomile je izbiral zelo natančno. »Če bom že kupil, mora biti napis Vidina voda brezhiben, saj bo darilo najlepšemu dekletu na svetu,« se je pošalil in samo za trenutek pogledal na levo, kjer je stala Andreja Ternar s Hotize. Večkrat prideta v ta čudoviti košček narave, nekako na polovici poti jima je. Energijske točke učinkujejo brezhibno! I fc»' I rA f I f- Med našimi kupci, v slabi uri smo prodali vse »putrice« z vodo, se je znašla tudi znana dobrov-niška gostilničarka Alojzija Laslo, ki zdaj živi na Hvaru, »Seveda bom kupila ,putrico’ z našo vodo in vse skupaj bom odnesla na Hvar, da jim pokažem, kaj premoremo v naših krajih. Takšne vode ni nikjer drugje na svetu. Dobra ideja, morda bo nekoč resničnost. Ta naša voda je dragocena!« Jože In Helena Valenčič sta redna obiskovalca proščenja pri kapelici sv. Vida na Bukovnici. Običajno sta tu tudi sama prodajala, letos pa jima niso dovoliU, ker so prodajo »cout«, kot je dejala gospa, zelo omejili. Preden je mož odštel 50 tolarjev, je skrbna Helena preverila, ali res drži, da prodajamo tudi vodo iz izvira. Ni imela pripomb. Dober nakup že zato, ker se je bilo treba pri izviru prerivati in dolgo čakati na svojo kapljico! X\ ^1 . • Tl « Si I. Benko '■’^f 'i, . . ■ Bf Prodajalec Bojan je prepričal mlado nakupovalko (opravičujem se ji, ker sem zapis z njenim imenom založila), da se je odločila za dve »piitrci«, za tisto z Vidino in za tisto z Vidovo vodo. Kdo bo katero po kapljicah zaužil, pa ni hotela povedati. 4 Dotarovniški župan Marjan Kardinar ni rekel ne, ko smo ga prosili za prodajo na proščenjU' Samo pazite na inšpektorje in si priskrbite dovoljenje! Vse smo obljubili, tam pa smo bili seveda brez dovoljenja. Upamo, da edini. Izkušnje z inšpekcijsko kontrolo vam ne morern opisati, ker nas v uri, ko smo bili tam, ni obiskala. Se je pa pri naši stojnici ustavil župan z družino in kupil Vidino vodo za ženo Mariko, da si bo vlažila oči in še bolje zadevala keglje- Nedžo Kotorčevič iz Otovec si je kupil dve, Gordan Prelič ■ s Suhega Vrha pa je vztrajal pri ceni 500 sit za »piitrico*, . saj je po njegovem ■ ta z vodo toliko ~ vredna. Očitno ve, kaj je koliko vred- IL no in koliko mora fl stati, da se vsaj ma- I lo zasluži. Je izku- ■ šen prodajalec na ■ proščenjih. ' *5f ' l f n I* > % 1 Pa je podjetna Penova trojka ocenila, da bi se s to vodo dalo kaj zaslužiti in smo jo šli prodajat na Vidovo proščenje. Endre, ki je Dobrovničan z dušo in telesom, je postavil provizorični >štant* in ga olepšal, kot se »šika*. Prodajalca treh artiklov - Vidine vode v svetlih »pdtricah«, Vidove vode v temnih in imiverzalne vode v izvirovih plastenkah po enotni ceni 50 tolarjev - pa sva bila Bojan in Irma. Prvi so reagirali bližnji prodajalci, predvsem oni s keramičnimi izdelki. Vznemirila jih je namreč cena. Ena od prodajalk, ki ne želi biti imenovana, je hotela pokupiti kar vse. Pa so kmalu ugotovili, da nismo prišli delat nelojalne konkurence. Naša zaloga je bila majhna in je zelo hitro pošla. Mogoče pa smo komu dali idejo še za kakšen posel?! Katarina Meolic iz Dok-ležovjaje kupila »putrico* za vnuka Leona, ki ga vsako leto pripelje sem na proščenje. Marjeta Markoja in Helena Vuk iz Lendave pa sta kupili tri »putrice*, eno tudi za Jožeta, ki se je držal bolj v ozadju. K Bukovniškemu jezeru radi prihajajo na ribolov, nabirat gobe in na sprehod, verjetno bodo kdaj postali tudi pri številkah, ki označujejo energijske točke. Tako kot mnogi, ki zdaj dnevno romajo sem. Verjemite, da pomaga. Že to, da preživite nekaj ur v objemu narave! Gabrijela Szomi iz Lendave in Terezija Laszlo iz Dobrovnika sta se ustavili skupaj. Uspešno smo prodali, Gabrijela pa nam je še zaupala, da ji je ta kraj okrog kapelice zelo pri srcu. »Pogosto sem tu, nekaj me vleče sem, pa tudi na proščenje redno prihajam.< Kupljena Vidova voda bo izhlapela, ostal pa bo spominek na nas, ki smo s tem skušali zaslužiti. Uspeli smo sicer vse prodati, vendar so nas stale »putrice* pri lončarju več, kot smo iztržili, pa četudi so nekateri kupci desetkrat preplačali našo ceno, zagotovo vedoč, koliko te stvari stanejo. Je pa veliko vprašanje, če bi nam sploh kdo »nasedel* pri ceni 500 tolarjev za kos?! Smo pa tudi ugotovili, kako pošteni ljudje so priromali k sv. Vidu, Naše plastenke so se ponujale brez prodajalcev. Tisti najbolj žejni in željni čarodejne vode so si sami postregh in plačali po ceniku. Vseh deset, kolikor je bilo plastenk. Bravo! J. Zannekef * V I IBM« 33 Pen junij 2002 Spoznala sta se na proščenju r Thrnišču a veliko mašo se vsako leto zbere v Turnišču množica ljudi od 'blizu in daleč. In naključje je hotelo, da sta se 15. avgusta leta 1957 tamkaj spoznala tudi Helena Gjerkeš iz Lendavskih Goric (rojena leta 1941 v Jessinu blizu Berlina) in Alojz Tivadar iz Mostja (rojen leta 1938 v kraju prebivališča). Obema je začelo od tistega dne srce hitreje biti, ko sta se spomnila drug drugega, in še hitreje, ko sta se kje srečala. Po dobrih štirih letih poznanstva sta se v Lendavi poročila. Vzela je peka, da je bila pri kruhu Z Helena in Lojze ob morski obali v Izoli, kjer sta doživela veliko lepih trenutkov. i ' Za mornarjem k morju___________ Poleg tega da je bil Heleni Lojze všeč, se je navdušila zanj tudi zaradi tega, ker je bil pek. Takrat je bil zaposlen v Pekarni Lendava. Mama, Poljakinja po rodu, ji je namreč večkrat dejala, naj se trudi, da bi čimprej prišla do kruha. Lojze ji je obljubil, da ga bo imela na pretek. No, saj je bila tedaj že tudi ona v službi, in sicer v Otroškem vrtcu Lendava, Tako je leta 1958 potovala tudi s prvo skupino otrok iz Pomurja na letovanje v Baško, Lojze pa je moral že prej k vojakom. Bil je mornar v Lovranu, in to kar tri leta, Tudi Heleno je vedno bolj mikalo k morju, zato je iskala možnosti, da bi za- fjf in Alojz (na levi strani posnetka) nekje blizu Kopra, kjer '‘'družini Tivadar iz Mostja sta se isteg ,„-0, bi se lahko ona poklicno Poročila Še Alojzija in Franc ter Bara res odšla tja. Še prej je končala enoletno administrativno šolo v Mariboru. Nekega dne leta 1960 pa ji je dobra prijateljica Milka menjal delovno mesto, in Horvat, ki je delala kot blagajničarka v Gradbe- nen podjetju Gradbenik postal po končani delo Izola, sporočila, da imajo prosto delovno mesto v vložišču, Prijavila se je in 1. oktobra je že bila v Izoli. Ob delu se je izobraževala in kmalu je zasedla delovno bilo tri leta, ko sta dobila mesto tajnice v podjetju. Ko je Lojze junija 1961 sle dala otrokoma kar največ i kel mornariško obleko, je brž pohitel k svoji Heleni v Izolo, kjer ga je že čakala vsako dodatno delo. Ona tudi služba - v Pekarni Izola. Domov je šel kasneje. Ugotovila sta, da sta res za skupaj in sklenila, da se bosta poročila. To sta stori- prekopala zapuščeno ce- la 26. novembra 1961.Poro h. r ka je bila v Lendavi, na »poročno potovanje« pa sta odpotovala v Izolo, Kaj več si takrat nista mogla privoščiti. Prekopala sta cesto in si uredila vrtiček Čeprav sta bivala v kletni sobici, na hodniku pa sta videvala podgane, sta bila zadovoljna, da sta živela skupaj kot mož in žena. In ko se jima je leta 1962 rodil sin Igor, sta bila zares srečna. Tedaj jima je tudi uspelo dobiti stanovanje v samskem domu v Izoli, v katerem je stanovalo več kot sto trideset delavcev. No, tu sta imela poleg spalnice vsaj še kuhinjo. Čez dve leti pa so naposled dobili trisobno stanovanje v Kopru, v katerem prebivata še danes. Lojze je sicer je dobil službo v Pe- I karni Kruh Koper, kjer je vodski šoli šef pekarne, in na tem delovnem mestu ostal do upokojitve leta 1997. Igorju, njunemu sinu, je hčerko Ireno. Da bi lahko in še zase kaj naredila oz. si privoščila, sta prijela za za tipkanje in čiščenje stopnic v bloku, on pa ročno razkladanje moke idr. V bližini bloka sta sto in si uredila vrtiček, tako da jima ni bilo treba več kupovati zelenjave. Z denarjem, ki sta ga uspela privarčevati, pa sta rada potovala. Bila sta na Češkem, Madžarskem, Poljskem (domovini njene mame), v Avstriji, Franciji, Italiji, Švici, Nemčiji, Andori in Rusiji. Sedaj bi rada skočila Še prek luže - v Avstralijo, Kanado in še kam. Vsi štirje so se ukvarjali tudi s športom. Smučali so, kolesarili, se rekreirali na trimskih stezah ... Igor i| r Lani je Heleni zlata ribica uresničUa dolgoletno željo. Oblekla se je v prekmursko narodno nošo, bUa v sprevodu in s -p o z vati no m« zaplesala tudi šamarjanko. je igral vaterpolo, Irena odbojko, Lojze pa nogomet. Srečni trenutki, a tudi nesreča je prišla vmes Leta so tekla. Otroka sta odrasla in končala šolanje - sin srednjo ekonomsko v Kopru, hčerka pa vrtnarsko šolo v Celju. Oba sta si našla tudi službo. Helena pa se večkrat spominja tudi trenutkov, ko sta z možem načrtovala novo pridobitev. »Kot vsak Prekmurec sva tudi midva želela imeti svojo zemljico, K temu naju je spodbujala tudi hčerka, ki je ostala po končani vrtnarski šoli v Celju in se tamkaj tudi poročila. Želeli smo, da bi imeli svojo par- Najnovejši posnetek našega para - na njuni njivici v Vanganel! pri Kopru. Družinska fotografija, nastala leta 1988, ko je Lojze slavil abrahama. ii r 1 i '■ ukvarjala s cvetličarstvom, midva pa bi ji pri tem pomagala. In res. Odkrili smo prodajalca njive v kraju Vanganela, pet kilometrov iz Kopra, Pravo bogastvo te parcele je izvir pitne vode, ki nam omogoča tudi zalivanje. Tam smo si postavili tudi manjši domek Kaj ne bi bilo lepo, če bi tudi v Prekmurju imeli nekaj svojega, smo se spraševali. Ni trajalo dolgo, ko smo kupili tudi vinograd s hišico v DobrovniŠkih goricah (pri Kobilju). Uredili smo, kar je bilo potrebno, in se veselili, da smo na svojem v tako lepem okolju in med dobrimi ljudmi, ki so nam priskočili na pomoč, ko je bilo potrebno, čeprav nas niso poznali. Ko nam je bilo najlepše, nama je usoda (bolezen) leta 1994 vzela najdražje - komaj 29-letno hčerko Ireno. Svet se O Alojzu Ib Heleni tlvadar l1 v » ;« t o v 7, \ i a > ' u ■ '■ p' '4 * ■ V- Stel i ■- -.J -1 ■ v 1. l v. nam je sesul. Načrti so skopneli...« Čas počasi celi rane. Helena in Lojze se znata spet veseliti. Veliko časa preživita na njivici v Vanganelu, kjer pridelujeta zelenjavo, imata pa tudi nasad kivijev. Tamkaj redita tudi kokoši in zajce. Prav tako rada zahajata v svoj vinograd s hišico v DobrovniŠkih goricah. Seveda pa so njuno veliko veselje tudi vnuki Sara, Iztok, Rok in Jure. Sta tudi člana Društva Prekmurcev v slovenski Istri. Helena je tajnica. Sodeluje tudi kot pros- tovoljka v Rdečem križu za območje Semedele, kjer stanujejo. Njeno življenjsko pravilo se glasi: Imeti čisto vest in dobro srce do vsega stvarstva je največje bogastvo in sreča tega sveta. i^zjJože Graj I junij 2002 Pen 34 VESTNIK Grenka usoda Prekmurcev - zapornikov gradu v Hrastovcu po drugi svetovni vojni Še se dogajajo čudeži Pokončani na dnu grajskega ribnika 9 I Kristusove rane c udežne ozdravitve. Tudi petletnega Mattea, ki je potem, ko se je prebudil iz nezavesti, rekel, da je videl v graščini okoli 1200 taboriščnikov, 250 otrok, plemstvo iz Ormoža in Ptuja - Prekmurci odpeljali od Lenarta domov okoli dvesto otrok s kmečkimi vozovi “...Iz soda, ki je stal na grajskem dvorišču, so se tisti moški nažrb vina, se noro režali... Potem so stražarji privedli iz gradu v verige vklenjene zapornike. Stražarji so se opotekah od pijanosti in nesrečnike pred seboj rinili v dolino. Procesija se je opotekala proti ribnikom ... Tisti ribnik pod gradom je bil takrat izpraznjen. Bil je brez vode. Zapornico so pred dnevi dvignili in voda je odtekla... Privedeni zaporniki so morali začeti na dnu ribnika kopati jame, lastne grobove ... Z lopatami so rili v blato. Stražarji so pijano kričali, se norčevali, poniževali, grozili... Blato se je lepilo na lopate. Jame, ki so jih izgrebh, so bile plitke.. Potem se je začel krvavi ples .. Pijani domačini so ubijali domačine ... Enemu, ki je sodeloval pri tem pokolu, se je pozneje zmešalo... Končal je v norišnici... Ja, ja, tako je bilo ,. Zaporniki so mrtvi popadali na blatno dno ribnika, ki je trupla počasi vsrkalo ,. Grozno je bilo ... Potem je nekdo dvignil vodno zapornico in voda je stekla iz gornjega ribnika nad trupla... Kaj vse so takrat počeli tisti antikristi... Enkrat so se spravih v našo cerkev. Eden je šel na kor in noro igral na orgle, drugi je razmetaval note po cerkvi in noro kričal ... To so bih težki časi...« Tako nekako mi je pripovedovala leta 1995 postarana očividka enega od pokolov pri hrastovškem gradu po že končani drugi svetovni vojni. Doma je iz okohce Korene. Zlarumivo je, da so prebivalci iz okolice Hrastovca opažali, da voda v tistem ribniku vrsto zim ni zamrznila. stati ob svoji postelji starega moža z belo brado in oblečenega v rjavo obleko, Ta mu je rekel: "Ne boj se, kmalu boš ozdravel!« In res je, četudi so mu prej odpovedali vsi vitalni organi. Pred 115 leti, 25. maja 1887. leta, seje rodil v italijanskem kraju Pietrecelni, nadškofija Benevento, zakoncema Graziu Forgioni in Mariji Jožefi De Nunzio sin. ki sta ga dala že naslednji dan krstiti za Francesca, po naše Frančiška, Otroška in mladostna leta je preživljal v vedrem in mirnem okolju: doma, v cerkvi, na polju in šoli. Januarja 1903. leta je, star šestnajst let. vstopil v noviciat kapucinskega reda in še isti mesec oblekel kapucinsko redovniško obleko ter dobil ime brat Pij. To ime ga je ' spremljalo vse do smrti 23. septembra 1968 leta. Ni ostal pozabljen, kajti papež Janez Pavel II. ga je razglasil 2. maja 1999. leta za božjega služabnika, v letošnjem letu pa za svetnika Priznane so mu namreč heroične kreposti in čudežna ozdravljenja nekaterih ljudi, ki so se v molitvi zatekli k njemu po pomoč. Pater Pij, ki je postal novomašmk avgusta 1910 leta, ni bil navaden duhovnik, ampak zaznamovam s stigmami -Jezusovimi odprtimi ranami, ki so se mu pojavile 1918. leta in so ga spremljale 50 let, torej do smrti 1968. leta. Pokončanih okoli 117 oseb Ljudska domišljija dogodkom rada dodaja ali odvzame. O taborišču v graščini Hrastovec pri Lenartu v Slovenskih Za zidovi hrastovške graščine ali zunaj njih so umirali tik po končani drugi svetovni vojni prebivalci Ocinja, Fikšinec, Kramarovec... maja 1945 10 Lenarčanov. Pometani naj bi bili v ribnik ali pokopani ob njem. Hčerka nekdanjega lenarškega zdravnika Krambergerja Marica Kramberger je bila od maja leta 1945 načelnica Rdečega križa za takratni okraj Lenart. 2 očetom sta po svojih močeh pomagala taboriščnikom, še posebej otrokom. Med drugim se spominja dogodkov v Hrastovcu: «...Na dvorišču je mrgolelo ljudi vseh starosti... Slišal si prleško, ptujsko, prekmursko narečje, hrvaško, nemško, madžarsko govorico... V vlažnem, mračnem prostoru, kleti podobnem, levo od vratarnice za kapelo, so bili mrliči pa tudi še umirajoči v agoniji - vsi v istem mračnem prostoru ... Tam so jetniki opravljali svojo potrebo. Če je kateri od onemoglosti zdrknil v jarek, je tam obležal...« Rdeči križ je poskrbel, da so trideset najbolj shiranih otrok goricah po pravkar končani drugi svetovni vojni so ljudje prepeljali s kmečkimi vozovi v Lenart in jih oskrbeli. Matere dolgo le šepetali. V začetku devetdesetih let in pozneje so nekateri dogodke obelodanili. In o tem je obsežno pisal Lenarški zbornik, ki je izšel leta 2000. V drugi polovici maja leta 1945 je bilo v graščini Hrastovec ustanovljeno zbirno taborišče OZNE (oddelek za zaščito naroda). Delovalo je do 6 septembra istega leta. V tem času se je postopoma znašlo v Hrastovcu okoli 1200 taboriščnikov z okoli 250 otroki. Usmrčenih ah umrlih zaradi mučenja in slabih higienskih razmer je bilo okoli sto ljudi. Mučno obdobje je v graščini preživljalo ali tam umrlo največ ljudi iz Prekmurja oziroma iz goričkih krajev ob avstrijski meji. Še pred ustanovitvijo taborišča pa je bilo v Hrastovcu ubitih 17 Lenarčanov ali okobčanov Tako naj bi bilo tukajšnjih žrtev okob 117. Komandant taborišča je bil predstavnik OZNE Franc Pr-Šal - Rajko Za zaščito je skrbelo petdeset knojevcev oziroma pripadnikov Komiteja nacionalne osvoboditve Jugoslavije. V začetku so bili tam zaporniki iz okolice Kamnika in Domžal, ki so bili vdani Nemcem ali člani Kulturbunda. jim na noben način niso hotele izročiti svojih otrok Otroke so jim morali na silo iztrgati iz rok. In potem je bilo dovoljeno, da sta lahko izmenično obiskovali svoje otroke dnevno po dve materi. Avgusta leta 1945 je iz Hrastovca pripešačilo v Lenart okoli sto otrok, po rodu iz Prekmurja Namestili so jih v kulturnem domu. Vodila sta jih Prekmurca, ki sta imela v gradu zaprte sorodnike. Otroci so v Lenartu noč prespali na slami, ki je še ostala tam za nemškimi ujetniki. Po otroke so se pripeljali naslednjega dne Prekmurci s kmečkimi vozovi in jih odpeljali domov. Na enak način so pozneje odpeljali v Prekmurje še sto otrok. Skupno pa naj bi bilo v Hrastovcu zaprtih s starši okoli 250 otrok in nekaj nosečnic. Bili pa so tudi iz drugih krajev. Lenarški zdravnik Kramberger je pomagal pri porodu šestim Prekmurkam. Rodile so v Hrastovcu v skupni sobi in na slami. V krstni knjigi lenarške župnije piše, da so bili ti otroci rojeni 4. avgusta 1945. V Lenartu so namreč poskrbeli, da so bili otroci krščeni. Posnetek patra Pija iz 1919, leta, leto potem, ko so se mu na rokah, nogah in prsih pojavile stigme oziroma Kristusove rane. Pater Gerardo Di Flumeri je v knjižici Blaženi pater Pij, ki jo je izdala v prevodu Slovenska kapucinska provinca Ljubljana, na kratko orisal [predvsem z navajanjem odlomkov iz Pijevih pisem) njegovo življenje kot duhovnika, spovednika, stigmatizIranca in molivca. 'Verniki, ki so bili navzoči pri maši patra Pija, ne bodo » Prve žrtve pred ustanovitvijo taborišča Prvih 17 žrtev iz lenarškega območja naj bi bilo usmrčenih pred ustanovitvijo taborišča, na območju uvodoma opisanega ribnika. To naj bi se zgodilo med 0. in 15. majem 1945. Najmlajša žrtev je bil takrat Slavko Kurnik, ki mu je bilo komaj 17 let. V zvezi s tem pa piše Marjan Toš v Lenarškem zborniku iz leta 2000, da naj bi bilo pobitih 17 Nekdanje taboriščnike v Hrastovcu so zamenjali duševno Dnevno umrlo do šest ljudi Taboriščnik je bil tudi inž. Martin Masten, ki živi v Avstriji Med drugim se spominja: «... V našem transportu so bili tudi ormoška grofica, njen soprog in dva posinovljenca ter še nekaj Ormožanov... Tam so ležali na tleh umirajoči... Bilo nas je okoli 35. Vsi nismo mogli naenkrat ležati na tleh, nekateri so morali stati ali čepeti, po dogovoru smo se menjavali. V isti sobi je bila zaprta ptujska grofica Herberstein V taborišču je bilo tudi nekaj Madžarov in veliko Slovencev ... Tudi nekaj pripadnikov nemške manjšine ... Ljudje so bili ušivi in oslabeli. Najbolj so umirali stari taboriščniki, dnevno so odnesli po štiri do šest mrtvih ali umirajočih ...« Pozneje so se higienske razmere nekoliko izboljšale. Intelektualci so organizirali prevoz vode iz okolice gradu Ob takih priložnostih so na njivah jemali zelene buče, jih vrgli v sod z vodo in jih v taborišču delili jetnikom. Dobrodošel je bil tudi krompir, ki so ga spotoma izgrebli iz njive. Med hrastovškimi žrtvami je bilo precej oseb iz Ocinja, Fikšinec, Kramarovec in od drugod z Goričkega in preostalega Prekmurja. Bili so tudi iz Ljutomera, Negove, Velike Nedelje, Ormoža. Ptuja ... Resnica o opisanih dogajanjih v hrastovški graščini bi bila popolna, če bi lahko nikoli pozabili njegovega izraza neizrekljivega trpljenja in zanosne prevzetosti. Vsi so bili udeleženi pri njegovem globokem doživljanju Jezusove žrtve. Za patra Pija je bilo vsakdanje maševanje največja spodbuda in pomoč, ki si ju je najbolj želel. Ko so mu (1931. leta) za dve leti prepovedali daritev, so mu prizadejali najhujšo bolečino. Najpomembnejši mistični pojavi - dejanski dotiki, solze, zlitje src in drugi - so se mu dogajali, ko je maševal. Pater Pij je zelo trpel zaradi žeje in neutešljive lakote po evharistiji. Priporočal je vsakdanje sv. obhajilo in hudo obžaloval, da so ljudje včasih ravnodušni do zakramenta ljubezni.« Večino svojega časa in svoje najboljše moči je posvetil pater Pij spovedovanju. “Spovedoval je zato, da bi grešnikom posredoval posvečujočo milost ter jih tako spravil z Bogom oziroma, kot je sam zapisal patru Benetu, da bi svoje brate rešil iz satanovih pasti. Spovedoval pa je tudi zato, da bi duše obogatil s posvečujočo milostjo ter jih vodil na poti k svetosti.' Ob njegovem spovedovanju je vatikanski dnevnik za- i pisal: »Njegova spovednica je bila sodnija usmiljenja in ' in živčno bolni. Ta žalostni posnetek je napravil lenarški spregovorili fotograf Mirko Brumen leta 1963. njeni zidovi! Franček Štefanec nepopustljivosti. Tudi tisti, kateri so morali oditi i2 spovednice brez njegove odveze, so se večinoma spet hoteli vrniti, najti duševni mir in razumevanje, ker se je pri njih že začelo novo obdobje duhovnega življenja:« Pater Pij je bil stigmatiziran oziroma zaznamomovao z ranami našega Gospoda. Ko je bil v petek, 20. novembra nsmiKss P&n junij 2002 na rokah, nogah in prsih________ patra Pija 1918, leta zjutraj na koru cerkve, kjer je pod križem molil, se mu je prikazala skrivnostna oseba, ki mu je prebodla roke, noge in prsi. Sam je o dogodku zapisal: »Privid osebe je izginil in tedaj sem opazil, da so moje roke, noge in prsi prebodene in da iz njih kaplja kri.« V začetku so bile stigme majhne rane, po nekaj mesecih pa so se povečale in so dobile okroglo obliko s premerom približno dva centimetra. Rana na prsih je imela obliko križa katerega daljši krak je segal v obliki loka od petega do devetega rebra in se dotikal roba reber, prečni krak pa je bil približno za polovico krajši. Razni zdravniki so petdeset let proučevali te rane, kar je tudi vzbudilo pozornost tisočerih vernikov, še posebej, ko je pater Pij maševal, saj so bile rane tedaj na očeh javnosti, ker je moral gole roke držati vzdignjene. Pater Pij je zaradi bolezni in ran telesno trpel. Trpel pa je tudi duševno. V že omenjeni knjižici o njegovem življenju beremo: »Kar zadeva njegovo duševno trpljenje, se bomo omejili na naštevanje različnih področij, na katerih je bila preizkušena njegova duša. K hudim in pogostim notra- I I Rane so ga spremljale 50 let - do smrti. Videli so jih mnogi verniki, ko je med božjo službo dvignil roke. njim preizkušnjam in skušnjavam, ki so ogrožale njegovo vero, upanje in čistost, je treba dodati duševno in telesno mučenje hudega duha: zastraševanje, udarce in prega- njanje. Bridkosti, ki mu jih je prizadejalo zunanje okolje, so bile: spori, nasprotovanja, obdolžitve, divje in hrupne manifestacije drhali in pobožnih ljudi; zdravniški pregledi, ki sta jih odredila cerkvena in red. Najhujša izkušnja pa ie bila popolna ločitev od vernikov, povrhu pa so mu prepovedali še vstop v cerkev in vsa sveta opravila, razep, maše, ki jo je smel brati samo v samostanski kapeli brez navzočnosti vernikov (od 11. junija 1931. do 15. julija 1933. leta). Pri duševnem trpljenju je treba posebej omeniti tisto V obliki mistične prikazni .Tem- posebno preizkušnjo duha . , . "*• noči’, ki pomeni preizkušnjo ognja svetosti, da bi se bitje popolnoma ločilo od duhovnih radosti m se brez- teminah te ,noci preživel v Pogojno izročilo Bogu. Pij je vse življenje.- « še preden je razglasil papež Janez Pavel 11. pafra Pija svetnika je obiskal njegov grob '■a blaženega in tudi za------ ■ - . . . . 'or molil. H grobu svetniškega patra sicer pn ajajo pobožni romarji z vsega sveta in se mu Pomoč pri Božjem uslišanju svojih prošenj, p P . ■_ riAvir/L da le za ozdravljenje. Toliko bolj, ker se je ozdravljen sedemlntni fkičeji ^’121. januarja 2000 čudežno ■01 roku se odpovedali vsi vitalni organi ™ molitvene skupine pa so se nad njim obupali, člani otekli po pomoč k blaženemu natru Piju. Ko se je otrok —rcr.ii po pomoč K F'*" ' . ,2 prebudil iz globoke nezavesti, je povejl, ’d i b Postelji videl starega moža 'Obleki, ki mu je_______ -zgodilo se je tako. belo brado in v dolgi rjavi z Z »depozitom« v Evropo! p rojekt .KO-ŠA-VA« (kratice pomenijo: Kostric, Šardi in Varga) se |e porodil v glavah Len-davčanov. Omenjena trojka: Jože Šardi, 46 let, iz Lendave, Tomi Varga, 26 let, iz Dolge vasi, in Franc Kostric, 46 let, iz Lendavskih Goric, je zapos- I lena v delovni organizaciji Komunala Lendava. I Njihova ideja je bila, da I prekolesarijo Slovenijo po I njeni celotni državni meji. I Na kolesih sta se znojila i Šardi in Varga, Kostric pa I je bil spremljevalec v jek- । I lenem konjičku, priprav- ljen za pomoč v vsakem Jože Šardi, eden od udeležencev kole- trenutku, hkrati pa odgovoren, da ovekoveči še enega od zgodovinskih podvigov »neprekosljivlh« Lendavčanov »Začelo se je v slogu .,.« pravi spremljevalec Kostric. »Že ko smo zapustili .gnezdo’, gumi defekt v Apačah... Potem je, tretjega dne, odpovedalo Sandijevo prvo kolo. No, na srečo smo se dobro pripravili na vsa morebitna presenečenja, imeli s sabo rezervno kolo in z njim je vozil dalje. Peti dan potovanja, ki je sicer trajalo osem dni, smo v Črnomlju zamenjali tudi tisto kolo in turo je prevozil brez novih zapletov...« Sama dolžina trase je bila 1513 kilometrov, prevozili pa so jo v obdobju od 26. aprila do 3. maja 2002. Start in cilj sta bila na meddržavnem mejnem prehodu Pince pri Lendavi, do tja pa jih je, od Šardi, Varga in spremljevalec Kostric, člani ekspedicije po slovenski meji Lendavčana n« »kontroli« državne meje... lendavskega hotela Lipa, celoti realizirana Resnici spremljala kolesarska ko- na ljubo, »izpustila« sta en Iona ponosnih Lendav- mejni prehod, zato pa sta _ staviti okolje, iz katerega čanov. V prvih dneh je bilo dva nova »dodala« in tako prihajajo. Tako nekaj težav z vremenom, ki pa se je kasneje umirilo in načrtovana pot je bila v so obiskali 52 mejnih prehodov, kar so vse potrdili mejni organi. Cilj je bil, Ei’ &~]li' N “K Z rt I iHi □ ,t J Sobočan Zdaj pa zares - start na dolgo pot izpred lendavskega hotela Lipa ■» .,1 L-? Tomi Varga, drugi udeleženec kolesarskega maratona okrog državne meje sarskega maratona okrog državne meje L* tT'.l II ’ i at spoznati druge kraje in ljudi, a hkrati tudi pred- so izko- ristili priložnost za promocijo Lendave in naših »delili« pozivnice za obiske v »Pomurski državi«. Niso pa jih povsod sprejeli po evropsko... Spremljevalec Kostric toži: »Na Gorenj skem sedlu nas je avst-krajev in na svoji poti rijski »financar« kaznoval, ker sem se ustavil z vozilom pred mejnim prehodom in snemal prihod naših dveh kolesarjev. »Lažji« smo bili za 21 eu- i_!' r I, r« p rov; pač, z »depozitom« - greš v Evropo. Čeprav so ! vsi vedeli, da prihajamo, * dobrodošlica ni bila nav-t dušujoča. Zato pa so se iz-I kazali Novogoričani. Sp-a rejel nas je podžupan, po-I gostili so nas ... Tudi sicer i smo se na naši poti srečali I s številnimi znanci, prijatelji in našli nove prijatelje ...« Kar nekajkrat so na svoji poti prestopili oziroma prekolesarili državno mejo z Avstrijo, Italijo in Hrvaško, a so se kot vrli Pomurci le vrnili, ponosni in nepoškodovani v svoje »gnezdo«... Franc Bobovec junij 2002 Pen 36 VESTNIK O je zadnjič s sabo prinesla poljsko cvetje in ga kot šopke razdelila med kolegice in prijateljice, sem takoj vedel, da imam opravka z veliko ljubiteljico narave, iz katere lahko črpamo marsikaj pozitivnega. To mi je Olga Varga, inženirka agronomije, zaposlena kot vodja cvetličarn in drobnoprodaje pri soboškem Vrtnarstvu, ki že od leta 1992 redno sodeluje s svojim pisanjem in akcijami v Vestniku, v kasnejšem pogovoru kmalu potrdila. Z našega štedilnika Vrtnarka Olgo Varga »Vsak dan Živeti s cvetjem!« Kumarična kremna juha Kozličkov golaž z zelenjavo Zelena solata s šampinjonovini prelivom Marelična pita »Že v rani mladosti sem darila šopke in osrečevala ljudi. Ko sem bila stara šest let. bilo težko, ker sem cvetje dobesedno Kumarična kremna |uha Sestavine- 700 g kumaric, 200 g čebule, 3 cl olja, 80 cl zelenjavne osnove, 100 g skute, 10 cl kisle smetane. » Priprava preliva: Vodo s kisom prevremo, začinimo s soljo in poprom ter primešamo v vodi razmešano škrobno moko, prevremo in ohladimo. Ohlajenemu pripravku za preliv dodamo vložene sesekljane šampinjone in navadni jogurt. Dobro premešamo. vzljubila. Da bi se v svojem poklicu čimbolj sol, poper sem podarila šopek cvetja z domačega vr- izpopolnila, redno obiskujem cvetlične Priprava. Kumarice olupi ta Danici Filipič (nekdanji pevki Avsenikov) v turniški kinodvorani. Z vrtnarstvom se v bistvu ukvarjam že trideset let. Zanj me je prvi navdušil bratranec, ki je bil vodja Semenarne v Mariboru in ki mi je po končani osemletki - rojena sem v Turnišču - svetoval, naj se odločim za ta poklic Najprej sem obiskovala vrtnarsko šolo razstave doma in v tujini. Letos sem bila na floriadi na Nizozemskem, kjer je vsakih deset let svetovni prikaz dosežkov na tem področju. Tu so bile prikazane rože z vsega sveta, tudi iz Slovenije « Kaj pa priznanja in nagrade s tekmovanj? »Spomnim se, da sem v času nekdanje Jugoslavije tekmovala v Zagrebu in mo in na drobne kocke narežemo. Čebulo očisti- mo na kocke, na olju malo prepražimo, dodamo sesekljan česen, očiščeno in na kolobarje narezano korenje, zopet malo prepražimo. dodamo narezano meso kozlička, paradiž- mo in narežemo. Olje v nikovomezgo,premešamo kozici segrejemo, na njem posteklenimo čebulo, nato in zalijemo s polovico juhe. Začinimo s timijanom in dodamo kumarice, sol, in lovorjevim listom. Pokrije - v Medlogu, nato pa sem končala Srednjo prejela praktične nagrade za dosežene re kmetijsko šolo v Rakičanu, Nato sem se zultate. Pozneje sem v Varaždinu na tek- vpisala na oddelek agronomije na Bioteh- movanju cvetličarjev celo zmagala, V kon- niški fakulteti v Ljubljani, kjer sem končala prvo stopnjo študija. Medtem sem prejemala tudi štipendijo soboškega Vrtnarstva, kjer sem se zaposlila,« pripoveduje Olga Varga, »Lahko rečem, da sem z vrtnarstvom povezana že od leta 1967. Moja kurenci tekmovalcev iz Hrvaške in Slovenije sem dobila pokal za prvo mesto. To priznanje mi je bilo zelo pri srcu, ker sem zmagala v konkurenci izkušenih cvetličarjev, ki so imeli na voljo veliko več pripomočkov kot jaz. Bila pa sem tudi v raznih poper. Malo prepražimo, zalijemo z zelenjavno osnovo in dušimo do mehkega. Ko so kumarice mehke. dodamo skuto in prevremo, Vse skupaj pretlačimo oziroma sesekljamo v mešalniku, ponovno prista- mo ter počasi dušimo. Ko se meso zduši do polovice, dodamo na kolobarje narezan por in olupljen celi mladi krompir, katerega premer naj ne presega 15 milimetrov. Zalijemo s preostankom juhe in počasi vimo, še začinimo in doda- dušimo do mehkega, Oma- sestra je prav tako končala vrtnarsko šolo komisijah na cvetličarskih tekmovanjih. In z možem imata cvethčarno v Ljubljani, nečakinja je cvetličarka v Stični, sestričnina hčerka pa ima cvetličarno v Turnišču. Svojo službo v Vrtnarstvu M. Sobota na primer na mariborski prireditvi Sadje, cvetje, vino. In kaj ji pomeni cvetje? »Predvsem mi pomeni vsak dan živeti z njim in se iz- mo kislo smetano. Kot jušni vložek uporabimo na koc ke narezan in pečen krompir ka se primerno zgosti, po potrebi jo še začinimo. Pred serviranjem potrosimo s sesekljanim peteršiljem. sem 'združila s hobijem, zato mi nikoli ni popolnjevati v svojem cvetličarskem pokli ■f s Si? VI f 1*; ' Moje rože cu. Ob pogledu na cvetje se ljudje raznežijo. Ravno s cvetjem ljudje odprejo svojo dušo, zato s cvetjem rada obdarim tako ženske kot moške, saj jih s šopkom v bistvu osrečim. Poleg tega imam rada ljudi, ki Kozličkov golaž z zelenjavo Sestavine: 800 g kozlička, 50 cl mleka, 400 g korenja. 150 g pora, 200 g čebule, 20 g česna, 4 cl olja, 80 g paradižnikove mezge, sol, poper, timijan, lovorjev list, želena solata s _ šampinjonovim prelivom Sestavine: 800 g zelene solate, 8 cl kisa, 40 cl vode, 15 g škrobne moke, sol, poper, 80 g šampinjonov, 20 50 ci goveje juhe, 500 g cl navadnega jogurta so odkriti in preprosti v svojem razmišlja- krompirja, peteršilj nju," Seveda so nas zanimali tudi njeni načrti Priprava. Kozličkovo meso brez kosti v hladni vodi o njih pravi naslednje: »Želim si, da bi bilo splahnemo in s krpo osuši- moje podjetje še naprej tako uspešno, po čemer bi se ga spominjali tudi naši zanamci. V čedalje ostrejši konkurenci skušamo sproti uvajati novosti. 2 znanjem in izkušnjami smo lahko vsekakor uspeš- mo. Narežemo na ne prevelike kocke, damo v sk- Priprava: Solato pod tekočo vodo operemo in narežemo na rezance. Damo v skledo ter prelijemo s pripravljenim prelivom, rahlo premešamo in takoj Marelična pita Sestavine: 400 g moke, 150 g sladkorja v prahu, 180 g masla. 1 jajce, " zavitka pecilnega pradka, dčep soli, bmonina lupina Sestavine za nadev: 600 g izkoščičenih marelic, 200 g skute, 50 g orehov. 40 g sladkorja 10 g pudinga z okusom smetane, 1 vanilin sladkor Priprava testa: Presejani moki primešamo pecilni prašek, nastrgano maslo, jajce, sol, sladkor v prahu in naribano limonino lupino. Na hitro zgnetemo testo in ga damo na hladno, da počiva 30 minut, nato tri četrtine testa naribamo v pomaščen in pomokan pekač. Na testo gosto nadevamo razpolovljene in napolnjene marelice. Marelice prekrijemo s preostalim naribanim testom. Damo v pečico in pečemo 50 minut pri 175 'C. Pečeno pito v pekaču ohladimo, narežemo in potresemo S sladkorjem v prahu. Priprava nadeva: Pretlačeni skuti dodamo mlete ore-^ | he, sladkor, vanihn sladkor t in puding Vse skupaj glad- | ko pomešamo. ledo, solimo in popramo postrežemo, ter zalijemo z mlekom. Pustimo čez noč na hlad- ni, zato se trudimo, da so naš končni cilj nem. Nato meso s hladno zadovoljni kupci naših cvetličnih aranžmajev. posameznih cvetov in tudi grmov« / Milan Jerše Cas nabiranja in sušenja suhih rož Rastline, ki so bile posajene dovolj zgodaj spomladi y zaprt prostor, so že godne za pobiranje in sušenje. Vseh rož ne trgamo v enakem času pa tudi ne v enakem razvojnem stadiju. Gojene suhe rože, kot sta sadrenka in krilata mrežica, nabiramo v polnem cvetenju, da obdržijo svojo barvo. Pri bodog-lavcu pa je čas izredno dragocen, kajti okrogle koške moramo porezati, ko se cvetovi komaj odprejo, če hočemo, da bodo obdržali barvo vso zimo. Divje rastoče rastline nabiramo v polnem cvetju. Za sušenje nikoli ne nabiramo mokrih rastlin, ker bi v šopek zagotovo prinesli plesen. Najboljši čas za nabiranje je sončno, suho vreme. Rastlinam odstranimo liste. S tem dosežemo, da pridejo cvetovi bolj do izraza. Nekatere rastline lahko kar odtrgamo, na primer srebrenko ali črniko, pri ne- katerih pa moramo uporabiti nož ali škarje, ker imajo šibka stebla (munec). Najboljši prostor za sušenje je toplo zračno podstrešje, kamor ne smejo priti sončni žarki. Rastline za sušenje povežemo v majhne šopke, ki ne smejo biti predebeli, ker lahko stebla zgnijejo, namesto da bi se posušila. Pri nekaterih gojenih rastlinah moramo odstraniti tudi liste okrog cvetov, da pride cvetje bolj do izraza. Zvezane šopke obesimo s cvetovi navzdol, da stebelca ostanejo ravna. Če obesimo več šopkov, se ne smejo dotikati. Čas sušenja je odvisen od debeline stebla, vendar največ tri tedne. Nekatere trave pa lahko posušimo kar v vazi brez vode. Prav tako so nekatere suhe cvetlice posebno primerne za spletanje venčkov, kit in suhe šopke Olga Varga 1 ŽLICO Satu h h' vodo speremo in s krpo osušimo. Čebulo nareže- Branko Časar, kuharski mojster J 1 ■ j Pe" junij 2002 VESTNIK 37 ^es ■ I, z Čas dopustov je čas zastojev _ Ih to ti O O f '■l tl (d Z alet in želja po iskanju novih konceptov, novih sintez in novih kombinacij sta izziv sedanjosti in prihodnosti. Vse, kar je danes lahko boljše, je lahko jutri najboljše. Kamenčki sezone so sestavljeni iz subtilnih kombinacij tako barv kot materialov. V ospredju so naravni materiali, predvsem bombaž in svila. Slednja prinaša nov videz oblek. Efekti, kot so »šanžan« in »muline«, so v odgovor pov- praševanju po enostavnih oblačilih z bogatim videzom. V nasprotju so peresno lahka oblačila iz mešanic z viskozo, ki našo domišljijo in iznaj »potrebujejo« dljivost Investicija v obleko, ki pomeni ' -' - 1 _ ; več vlaganja v obliki časa kot denarja, lahko ponuja neizmerno zabavo že ob misli o ustvarjanju. Drzen korak po ulici ponavadi spremlja drzno oblačilo in obratno. Če nam je to všeč vedno ali le občasno, sploh ni po membno; vendar čas poletja ponuja več priložnosti. Igra transparentnih mate- rialov z netransparentnimi in sijajnih z mat je vedno zanimivejša v dotiku z vidno kožo. Bleščice so ene od priročnih oblik za ustvarjanje. Tokrat niso le zlate in srebrne. Rumena, oranžna, rdeča, roza in različne zelene (predvsem svetle) dajejo videz tropskega vrta s pticami in soncem. Nizanje bleščic na šivanko je lahko predvideno ali ne. Nepredvidljivost vzorca je tako pozitivna kol negativna Vedeti moramo, da prinaša še tako skrbno načrtovan motiv presenečenja in nove zgodbe Čar igre je le takrat, ko smo nanjo pripravljeni. Barve, nalezljive kot smeh, so zdravilo za vsako slabo razpoloženjsko minuto. 6 Tatjana Kalamar Morales Z i; - Poletje je čas, ko se mnogi, ki se dan za dnem z avtom vozijo le do službe in nazaj, prvič v letu odpravijo na daljšo vožnjo z avtomobilom. V tem času se tudi zelo poveča gostota prometa na cestah, predvsem na kar se le da pogosto. Če imate v avtu otroke ali starejše, ki še posebno težko prenašajo vročino, se moramo na pot dobro pripraviti. Seveda je vse bolj preprosto, oe je v avtu kli matska naprava. Če nismo res strašansko najbolj prometnih, ki praviloma vodijo proti vezani na datum in uro odhoda, se je dobro morju. In da bo zmeda še večja, se poletnim odpraviti na pot zgodaj zjutraj ali v poznih mesecem nikakor ne morejo odreči tudi popoldanskih urah. Vožnja ponoči namreč vzdrževalci cest, ki ravno v najbolj neprimer-rtem času za vse preostale udeležence v prometu prispevajo še dodatne ovire na posameznih cestnih odsekih. Verjetno ni treba posebej omenjati, da mora biti vozilo pred daljšo potjo v brezhibnem stanju. Pred odhodom se je dobro pozanimati, ali na poti, ki jo nameravamo prevoziti, zaradi takšnih ali drugačnih razlogov lahko pričakujemo prometne zastoje. In formacije lahko pravočasno in dovolj po gosto slišimo po radiu, lahko pa se pozanimamo tudi na informacijski službi Avto moto zveze Slovenije. nekaterim povzroča težave, bodisi zaradi težav z vidom ah zaradi zaspanosti. Proti zaspanosti nekaterim sicer pomaga kakšna kava, pravi čaj ali kokakola, ki vsebujejo kofein. Če začutimo, da se nas loteva spanec, moramo nemudoma ustaviti in se poskušati zbistriti z razgibavanjem ali pljuskanjem hladne vode v obraz. Pomaga pa tudi krajši dremež Ne bo odveč, če na daljšo pot vzamemo s seboj nekaj hrane in predvsem pijače, po možnosti ohlajene in shranjene v hladilni torbi. Zaloge v hladilni torbi pridejo še posebno prav v primeru zastojev. V času množičnih odhodov na dopust v tujino se Na pot v poletnem času se je zaradi gneče ponekod pojavljajo večdesetkilometrski in vročine dobro podati zgodaj zjutraj, zvečer ali celo ponoči, če nam nočna vožnja ne dela težav. Morda lahko 'celo počakamo zastoji, v primerjavi, s katerimi so tisti na naših cestah prava malenkost. Velja pa upoštevati, da lahko tudi hrana na deževen ali vsaj oblačen dan, ki lahko vpliva na reflekse in sposobnost vožnje, zato naredi vožnjo znosnejšo. Dobro je upoštevati je med vožnjo priporočljiva lahka hrana značilne datume (1., 10„ 15, in 20. v mesecu) dobro pa se je odpovedati predvsem mast- in dneve v tednu (petki, sobote in nedelje), nim (ocvrtim) jedem, ker jih dolgo prebav ko se večina dopustnikov najpogosteje Ijamo. Bolje je uživati sadje in zelenjavo, ki odpravi na pot ali vrača domov. Ob teh dneh je običajno že tako ali tako močno povečan promet pa tudi ob ponedeljkih ni prijetno potovati zaradi povečanega števila tovor- organizmu med drugim prinašata tudi veliko tekočine in mineralnih soli To preprečuje, da bi voznik izgubil preveč tekočine in tudi zato postal utrujen. Za prigrizke si njakov, ki imajo ob koncu tedna prepoved lahko omislimo mešanico suhega sadja in vožnje. Upoštevati velja tudi praznike in kolektivne dopuste v tujini. oreškov, po možnosti neslanih. Narezane koščke zelenjave lahko začinimo z olivnim Vožnja v poletnem času je še posebno ali bučnim oljem in shranimo v zaprto utrujajoča, zato si privoščite krajši počitek plastično posodo. Zraven se poda tudi kos i Tl % .s f. '■ 'i -V 'i kr ■b * p, ■1 Bioenergoterapevt Stefan Titan odgovarja ■ 5' kruha, najbolje polnozrnatega. Če že ne moremo brez mesa, si je najbolje pri voščiti sendviče, katerim dodamo čimveč zelenjave. Za žejo pa so najboljši voda in razni sadni sokovi. Prav ta ko si lahko pomagamo z ohlajenimi ali celo zamrznjeni mi jogurti, katerim dodamo muslije ali suho sadje ■ ■ ■ " -vi,-*-.'.' I* I Milan Jerše Klimatska naprava v avtu na Ali škodujejo našemu zdravju reke, morja, jezera in rudniki? Doslej sem odgovoril nekaj pomembnih vprašanj, ki vplivajo na naše počutje, zdravje in navsezadnje moč energije Vprašanj je veliko, vendar na hiojo telefonsko številko, •nanj pa na uredništvo Vest tika. Ker je ta rubrika na-thenjena pisnim vprašanjem, nam pišite. Če ne želite biti imenovani, ne bomo izdali vaše identitete, temveč le ime. Tokrat bom kratko odgovoril na vp-''ašanje gospe Bojane. Veliko govorimo o škod-jjivosti vodnih tokov, res pa podzemni vodni tokovi, ki imajo določen padec, slapovi in tokovi, ki tečejo čez zemeljske prelome. Pozna- deluje proti toku in se dviga obolenja za rakom navpično na površje. Pomur- Kaj pa je tisto, kar ško- je v večini leži na podzemnih duje, pa žal še ni raziskano, mo tudi koristne podzemne tokove, ki blagodejno pozi tivno vplivajo na počutje. To so termo-inineralne vode, ki s pomočjo toplote sevajo pozitivno energijo. Sem pri števamo jezera, termalne *tianj o drugi plati, neš- kodljivem vplivu. Škodljivi so samo močni OLV' T vode in mineralne vode. Prav Pomurje je s temi tokovi bogato. Reke, potoki, jezera, morje ne sevajo, ker so stoječe ali počasi tekoče vo-Elektromagnetno polje pa se ustvari pod slapovi in nad njimi. Torej pri močnej ših padcih vode se ustvarja elektromagnetni smog, ki de jezerih tople in mineralne ugotovljeno pa je, da je manj obolenj nad delujočimi rud- vode Večina kotlin, naj jih neka) naštejem; apaška, soboška, ljutomerska, lendavska ..., je na takih jezerih, pa to za naše življenje m škodljivo. V nekaterih pri merih je celo blagodejno. Morje je celo koristno, saj se nad njim ustvarja smog joda, ki koristno deluje na ščitnico in hormone. Škodljivo delujejo pred vsem opuščeni, zaprti rud niki, ti delujejo kot prelomi. Posebej še, če imamo bivalne prostore nad hodniki rudnikov, je večja rizičnost niki in rudniki, ki se prezračujejo in niso zabetonirani Delo v rudnikih ni podvrženo sevanjem, so pa neprijetnost plini, vlaga in umetna svetloba. Če bi pa bivali dalj časa v opuščenem rudniku, bi to zagotovo pustilo posledice. Če torej v bližini vaše hiše teče potok, reka ali ste v bližini ribnika ali jezera, se Vam ni treba bati za zdravje. Enako je tudi na morju. Morje koristi in sprošča, posebej po napornem večmesečnem delu. Potovanje v poletni vročini zahteva od voznikov avtomobilov veliko tehtnega premisleka. Brez dobro ohlajenega avtomobila postane vožnja na večje razdalje moreča, prav tako pa je pomembna tudi pravilno naravna na klimatska naprava. Če ni tako, so lahko posledice različne, najpogostejša pa je prehlad voznika in potnikov. Zelo pomembno je, da klimatsko napravo prilagodimo zunanjim vremenskim razmeram Osnovno pravilo je, da moi'a biti notranjost vozila tri do štiri stopinj hladnejša od zunanje temperature. Znano je, da klimatska naprava zrak osuši, zaradi česar je vožnja z avtomobilom prijetnejša. Tudi pri mehanski klimatski napravi je treba vpihavanje ohlajenega zraka nastavljati postopoma. Vsako hitenje je odveč, čeprav bo v avtomobilu sprva še vroče. Postopoma se bo namreč njegova notranjost ohladila, tako kot človekovo telo. Najprej je treba pravilno nastaviti zračne šobe. Piš zraka ne sme biti usmerjen neposredno na vaše telo, še zlasti ne na odkrite dele telesa. Priporočljivo je, da so stranske šobe usmerjene k oknom, sredinske pa navzgor in v sredino. Pri mehanskih klimatskih napravah pa naj bo večina vpihanega zraka usmerjena kar na vetrobransko steklo. Na ta način bo pihala pod strop potniške kabine, zrak pa se bo počasi spuščal. Saptodejna klimatska naprava to stori brez posebnega nastavljanja. Da omilite tok zraka, ki kroži proti glavi, spustite senčnik, da ga bo usmeril okoli nje. Ne bo odveč, če pred vožnjo avtomobil temeljito prezračite, še posebej, če je bil parkiran na vročem soncu. Nato je priporočljivo vsaj za nekaj minut zapreti dotok zunanjega zraka Zi'ak, ki ga je klima že ohladila, bo potem naprava samo dodatno ohlajala. S lem bo delovanje klimatske nap rave zelo pospešeno oziroma optimalno izkoriščeno junij 2002 Pe" sanSINK t »Krožnik je prazen, gremo pac narazen ali polž v solati (6) Najboljše bi bilo, oe bi ljudje vedno zbrali pogum, da bi povedali svoje lepe in dobre misli. Samo pomislite, kako dobre besede božajo našo dušo. Čeprav se jih branimo, nam ležejo in se z njimi ogrevamo tudi v hladnih dneh (ne mislim na zunanje temperature), ko nam gre vse narobe in se kakšen dan izjalovi vse, česar se lotimo. In kako dobro bi bilo, ko bi znali vse tiste slabe in negativne misli in mnenja o drugih izraziti tako, da človeka ne bi užalili ali prizadeli. Bolj redki to znajo, priznajmo. V glavnem ljudje radi kakšno dobro stvar zadržimo zase, slabo pa bolj razširimo naokoli. Naj ne bo vedno tako, kajti če povemo ali zapišemo kaj dobrega, I smo tudi sami boljše volje, če pa povemo kaj slabega, pa se tudi to pozna na nas. Pri Šinjorjevih v Martjancih Za mnenje svojih gostov zelo temeljito skrbijo v gostilni s tradicijo - Šinjor v Martjancih. Pripravljene imajo posebne anketne liste, kjer povprašajo za mnenje gostov, njihove želje in potrebe. Pa tudi ■ upoštevajo jih, na njihovo pobudo so uvedli jedilni list za vse štiri letne čase in stojnico z informacijami. Ne pozabijo pa tudi na najmlajše goste, ki lahko sami sestavijo jedilnik, potem pa najboljšega nagradijo. Zdravega in pametnega seveda, ne takega kjer bi bila za predjed čokolada. Uri r~ h I r 1 - za kosilo palačinke, po kosilu pa sladoled. Imajo pa tudi bogato knjigo vtisov in pohval, kjer so poleg vtisov prilepljeni še časopisni članki, ki govorijo o njihovi dejavnosti. Vsi popotniki potrebujejo dober začetek, da bi našli svojo pravo pot. Jolanka pa nam je dala najboljši mcžni začetek. Zelo smo hvaležni za vaše gostoljubje. Vsak Slovenec res je nor. Če ne obišče restavracije Šinjor. Danes smo dobro jedli in še boljše pili in se pri Šinjorju veselili. Šinjor po našem mnenju res je prava liga. Saj zadovoljstvo njihova je prva briga. Bistvo našega pisanja pa tudi bivanja nasploh in človeške narave pa je napisano v tej misli: Ponavadi pišemo poslovnim partnerjem pisma s suhoparnim sporočilom o naročilu ali reklamaciji. Ko se jim želimo za dober posel zahvaliti, ponavadi na pisanje pozabimo. Pa naj izjema potrdi pravilo... Škoda, da nismo vedeli že prej, da v Prekmurju zelo dobro kuhajo. Priporočali vas bomo po Primorski, Gorenjski in ŠvicL Potač, kelnarice in zakoni V Pizzeriji Potač v G. Radgoni me niso z bledim pogledati, zakaj potrebujem knjigo vtisov in pohval Ne ne, pri njih je to samoumevno. Še bolj pa so me razveselili z vsebino knjige, saj lahko iz nje razberemo o prijetnem razpoloženju v lokalu. Prvič pri Potaču sva bila, nekaj piv sva spila, ampak nobena ni zažgala, kot kelnarca pri Potaču je zažgala. Trenutno sva na dieti, zato pice nisva poskusila... Ko ne bova več na dieti, se definitivno vrneva. Njihova knjiga vtisov in pohval je opremljena z zelo simpatičnimi in izvirnimi izjavami, »pisci« in »risarji« pa so duhoviti in kreativnimi tudi, kar se sli- r; • • WE? e-*. Zi Š I V' '1 ■ I 1 I pnie- ■ !> ;a K- I I 1 I V gostilni Šinjor veliko dajo na mnenje svojih gostov in njihove želje tudi upo^evajo. Lahko izpolnite anketni listič, vzamete knjigo vtisov ali pa jih osebno poveste natakarju. karskih ekskurzov tiče. Misli si niso podobne kot jajce jajcu, ampak so različne kot pica pici. Potač in pizza sta dva prava zakona v Sloveniji, ostali zakoni ne veljajo. Hvala za prave zakone. Ker je krcžnik že prazen, gremo pač narazen. Na upravni enoti M. Sobota Z velikim zanimanjem sem se lotila knjige na Upravni enoti Murska Sobota ali »občini«, kot pogovorno radi pravimo, ko gremo urejat raznorazne dokumente. Vsi znamo povedati kakšno na njihov račun, zato sem slabe misli pričakovala tudi v knjigi. Pa ni bilo tako, iz knjige lahko razberemo, da so mnogi zelo zadovoljni z njihovimi uslugami, še posebno tisti, ki imajo izkušnje tudi z drugimi »okenci«. V solati! Povejte na Penov glas! Vabimo tudi vse vas, dragi bralci in bralke našega časopisa, da nam zaupate svoje vtise o doživetjih v lokalih ali na javnih mestih. Lahko je kaj lepega, ste kje prav posebno dobro jedli ali pa so vas sprejeli prijazni ljudje, so vas morda rešili iz nerodnega položaja. Prav gotovo pa se vam je zgodilo tudi kaj takega, kar gostilnam ni ravno v ponos. Morda takrat niste imeli poguma, da bi to zapisali ali komu povedali. To lahko storite sedaj in na ves Penov glas poveste svoje. Dobro in slabo, vse skupaj lahko pripomore k izboljšanju kakovosti ponudbe v naših lokalih. Napišite nam, kakšen je bil vaš polž v solati! Vaše vtise, pritožbe, pohvale in pripombe čakamo na naš naslov; za Polž v solati. Pen, Podjetje za informiranje, 9000 Murska Sobota, ali po elektronski pošti Nana.rr@p-inf.si ... moram dati priznanje in pohvalo uslužbencem UE Murska Sobota, ki so zelo prijazni do mene, kljub velikim obremenitvam. Zadeve sorazmerno hitro in kakovostno rešijo /.../ V nasprotju z njimi pa organi v Ljubljani nimajo pravega odnosa do I nas... I, ... Se posebno moram pohvaliti Marijo Peček, ki je zelo prijazna in vljudna do strank in razume njihove težave. Res je, da gremo tja vedno s kakšnimi »težavami«, da smo izgubljeni med tistimi številnimi okenci kot Aliče v Čudežni deželi, da o obrazcih, kolekih pa o vsemogočih potrdilih in osebnih dokumentih, ki jih moraš imeti s sabo, sploh ne govorim. Našteto jih je, zato pa zelo koristi, če se kdo v tistem trenutku najde in nam pomaga skozi labirint. Kdor pa v slabem trenutku naleti na gnečo, pa lahko ■ zapiše tudi kaj takega; Zgrcžen sem nad organizacijo, pošiljajo te kot norca od enega do drugega okenca. Obnašate se, kot bi vam usluge delali zastonj. Kakšne neumestne pripombe, ki so zletele iz dna duše v trenutku afekta, jeze ali morda nemoči, pa so napisane z velikimi in nekoliko okornimi črkami. Kot je povedala Marija Peček, ki skrbi za knjigo, so ugotovili, da so pripombe nastale v času malice, ko res ni bilo nikogar, in so ljudje morali počakati nekaj minut. In ne preseneča, da so jih naslavljali z ..., ah, bolje da ne pišemo, in da n® delajo drugega kot pijejo kavo. Ko sem se oglasila pri njih, so bili prijazni, kljub občasni gneči in 31 stopi^ijam, ki so razbelile prostor. ( J *! A. Nana Rituper Rodež VE$nilK39 Pen junij 2002 15 Pogovor s človekom, ki je streljal na svojo zunajzakonsko partnerko OSTE BAKAL OG OGGOOO VI tefan Molnar je rojen pred 46. leti v Murski Soboti, sedaj pa živi v Cogetincih v Slovenskih goricah. Njegovo težko življenje, ki se je začelo 5. septembra 1956, se je za kratek čas praktično ustavilo ravno v času, ko se je bližal dan, ko bi napolnil 40 let. Morebiti se je kdo od naših bralcev tistega 13. junija leta 1996 okoli 7.30 celo peljal skozi Benedikt, ko je Štefan na tamkajšnji avtobusni postaji z revolverjem znamke Arminius calibra 22 -Magnum v hrbet ustrelil svojo osem let mlajšo zunajzakonsko partnerko, s katero je pred tem živel okoli petnajst let in sta imela dva otroka. S EKSKLUZIVNO Po uradnih podatkih ji je Štefan z omenjenim strelom '^prizadejal strelno rano na desni strani prsnega koša, zlom spodnjega roba desne lopatice, zlom sedmega rebra na desni strani zadaj, izliv krvi v desno pljučno votlino, poškodbo desnega spodnjega pljučnega krila in v podkožju desne strani prsnega koša in desne strani vratu, kar je posebno huda telesna poškodba, saj je bilo v nevarnosti njeno življenje, vendar zaradi pravočasne zdravniške pomoči v mariborski bolnišnici ni umrla. S tem je storil kaznivo dejanje poskusa umora po členu 127/1 v zvezi s členom 22 in 16/11 KZ Slovenije." Zaradi tega ga je veliki senat okrožnega sodišča v Mariboru, ki mu je predsedovala okrožna sodnica Stanka Firm Na avtobusni postaji jo je Štefan ustrelil z revolverjem magnum Gavez, 14. lO 1996 obsodil napet let zapora - torej naj nižjo zagroženo kazen za tovrstna kazniva dejanja. Štefan Molnar in njegov zagovornik, odvetnik Rok Gerlovič iz Maribora, sta se pritožila in je pritožbeni senat Višjega sodišča v Mariboru, ki mu je predsedoval sodnik svetnik Darko Petan, zaporno kazen znižal za šest mesecev. Toda Stefanovo dobro vedenje v zaporih v Mariboru in Rogozi, kjer je bil celo pomočnik šefa kuhinje, ter še nekateri dejavniki so botrovali, da mu za zapahi ni bilo treba ostati niti polovico omenjene dobe, tako da je že pred dobrimi tremi leti prišel na prostost, v novo življenje ... Čisto novi začetek Za Štefana Molnarja se novo življenje začne s tem, da je v Mariboru spoznal svojo novo življenjsko sopotnico, s katero je, s pridnim delom in gospodarjenjem, videz kmetije v Cogetincih spet vrnil v življenje. Estvaril si je nov dom m imata tudi poldrugo leto staro hčerko Štefan mi je zaupal, da je bil 2i let Serviser in montažer pri podjetju Primat, tem času sem si ustvaril tudi družino. kupil manjšo kmetijo in vse je bilo lepo. Res sem bil večino delovnega časa na terenu, po nekdanji državi ter v tujini, praktično po vsent svetu,« pravi Štefan in dodaja, da je bila nekdanja zunajzakonska partnerica zaposlena v enem od vrtcev. In takrat naj bi se začele težave “Ob neki priložnosti sem se nepričakovano vrnil iz Libije in v lastni postelji pri lastni ženi našel nek-danjega kolega. Moja otroka (takrat stara 10 in 11 let) sta spala v drugi sobi, partnerka H| pasprijateljem.Teganisemmogelprenesti in tako je prišlo do dogodka, ki je za znam oval moje življenje,« nam je dejal Štefan. »Zamislite si, kako mi je bilo, ko v tujini po pol leta nisem videl niti slike ženske, ona pa je to počela in ob tem uživala z mojim denarjem. Pred tem nikoli hi nisem storil niti enega prekrška ali kaz-nivega dejanja in to se mi je poznalo v Ih zaporu. Tam so takoj ugotovili, da le nisem takšen človek, kot so me skušali predstaviti, zato sem že po sedmih dneh lahko normalno delal, vsi so mi pomagali. Zaradi dobrega dela pa sem imel veliko izhodov, EKSKLUZIVNO veliko dopustov, prejel sem veliko denarnih in drugih nagrad. Tbdi delovna doba mi je tekla." Sodišča favorizirajo ženske »To sem večkrat povedal tudi sodnikom, in sicer, da ne verjamem v sodišče, ker vedno gleda eno samo plat. Ženska je uradno nežnejšega spola in vedno ima ženska prav. In dokler se bo to dogajalo, bo vedno veliko družinskih težav,« pravi Molnar. Sedanjo partnerko je spoznal na mari borski tržnici in vedela je, da sem zapornik •Njena starša sta nasprotovala zvezi, toda to naju ni ustavilo v nameri, da si ustvariva skupno življenje. Enega otroka je imela že prej, sedaj imava še hčerko in tudi njem a ir t J sorodniki počasi spoznavajo, da le nisem takšen zločinec, kot so menili. Žalosten pa je bil naš prihod v Cogetince, ko so me izpustili iz zapora. Njen otrok je moral spati na eni sami deki, s partnerko pa sva spala kar na podu, saj je prejšnja partnerka med mojim bivanjem v zaporu s sodelavci vlomila v hišo in odnesla dejansko vse, kar je bilo tam. Pustila je samo gole stene, odnesla pa celo tudi ladijski pod. Toda sedaj smo se pobrali in praktično vse smo uredili ob pomoči sosedov in znancev. Sam sem še vedno prijavljen na zavodu za zaposlovanje, partnerka pa je zaposlena na Preventu v Lenartu. Imam sicer že 28 let delovne dobe, 14 mesecev iz zapora, ob tem sem rahel invalid in lahko pričakujem tudi upokojitev,« pravi Štefan, o katerem pri sosedih, s katerimi si tudi medsebojno pomagajo, nismo slišali slabe besede Sedaj je največja Štefanova želja, da bi otroke spravil do kruha, in sploh, da bi s sedanjo partnerko, s katero se odlično razumeta, uspešno shajal. Tudi otroka, kiju ima s prejšnjo partnerko, še zdaleč m pozabil in ju ima tudi rad. Včasih ga obiščeta, še zlasti hčerka Ni ju pozabil in r m ” I Štefan Mornar med našim r t ’ pogovorom'tojajegova kmetija. J-’ jima je že prepisal polovico svojega premoženja za primer, da bi se mu kaj zgodilo. Za konec nam je Štefan zatrdil, da ga še zlasti moti, kako je okrožno državno tožilstvo v Mariboru zavrglo njegovo tožbo, katero je skušal vložiti zoper nekdanjo partnerko, ki da je v času njegovega prebivanja v zaporu vlomila v hišo in vse ukradla. Toda to niti ne preseneča, če vemo, da je zadevo -vodil« isto tožilec, ki je pred šestimi leti vodil postopek zoper njega. Toda to je že druga zgodba... Verjamem, da je zgodba zanimiva, čeprav v prispevku nisem uporabljal imen, ki jih je omenjal naš sogovornik oz. so omenjena številnih spisih, ki sem si jih med obiskom Cogetincih lahko ogledal v v Kdo je umoril Terezijo Čagran iz Galušaka (11.)? Elizabeta Mlinarič zanika vpletenost _ svojega pokojnega sina. H PEN-u spraševal, kdo bi lahko uuorjmi sesimij jc-. umoril takrat 78-letnoTerezijo • iz Galušaka v občini Sv. Jurij ob Ščavnici, se je Elizabeta Mlinarič (na sliki) iz Sovjaka. Ko sem se v prejšnjem ' Pred dobrimi šestimi leti ■ V ^eli dodati svoje pojasnilo, čeprav niti z eno besedico hJSem trdil, da bi bil domnevni Terezije Čagran njen sin, ki je v drugi osumljenec za tistem času haredil samomor. »Zelo me je prizadelo pisanje v majski številki PEN-a in zato želim pojasniti, da moj sin ni storil samomora zaradi vpletenosti v morebitni umor Terezije Čagran, temveč je to storil pri svojem dekletu v Čagovi pri Cer- kvenjaku. Zakaj je do tega pnšlo, pa niti danes ne vem. Moj 23-letni sin (na sliki) Zdravko ni vpleten v Trezikin umor. Skupaj sva hodila tudi na testiranje, kjer so policisti odpravili vsakršen sum, Treziko je imel zelo rad. v času I umora pa je bil skupaj z .deklino', pri nas doma, ' • ----> t" * j6 pripovedovala Elizabeta Mlinarič, ki je s solznimi očmi * pokazala tudi na 5-letno Manuelo, hčerko svojega pokojnega sina Zdravka, ki je sedaj najraje pri svoji babici Majhna deklica, ki ni razume’?., e čem so pogovarjava, pa mi je pokazala sliko svojega očija, brez katerega razumela, o čem se junij 2002 Pe" 40 VESTNIK Atf JftokAIlvC f TREBUH - »BLEK« (po Prekmursko) - »VAMP« (po Prleško) POMURJA Prvi je prišo Zlatko. Ati mi pravo, ka je prle prišo domou zatou, ka je loto ščel fplačati, ka nema zadosta pejnez, ka bi kiijpo Šmarno goro doj od Srečkoja. Prouti Špancan so naši še kelko telko špilali, naš ati je na konci parkrat ščel meti spodanje odnose s sodnikof mamof. Tou je pa tuj se. Te sta si pa f slačilnici Srečko pa Zlatko začala gučati od toga, kak velkiva Slovenca sta. Steri je vekši Štajerec ali pa Lublančan. Kapali so tuj guči od ženski pa moški spolni organof pa od od toga, kelko pejnez šteri ma ali pa nema. Se za našo Slovenijo. Se toga mij nigdar ne bi znali, če ne bi meli enoga tužideda med sebof, ka je se tou, ka se je zgoudilo f slačilnici, povedo novinaran. Pa je bijla tiskovna konferenca. Pa se je Zlatko začo džoukati kak mala deca. Ne vejmo, če zatou, ka ma menje pejnez kak Zaho- Izbrali smo zmagovalca. In ker ste pridno falejši. Da bi li sakše leto bile volitve, v » , , » je pravo ati, Malo njin f koncept pošiljali vaše »blekece - vapmeke«, smo se slovenske blaginje pod Drnovškovin vodstvon nejde samo cejna pšenice kak sakše leto. Pa Nato, pa evropska unija pa še par taksi »malenkosti«. odločili, da podelimo še tolažilno nagrado. VELIKI Najbole se Slovenije v Evropskoj uniji ZMAGOVALEC JE: veselijo tisti, ka so na stranski potaj. Vej pa pri nas skoro nikoga ne obsodijo. Šuštar že touži državo, lani je pa domnevno bil najvekši mitojemalec. Lončarič, prej inda najvekši šeftar z lidami v Evropi, je preveč betežen, ka bi lejko sledil sojenji. Ešče je, ka bi se boukše počiijto, kaditi začo Kame- nik, of ka bi naj štiri lidij prepravo f Tekačovon, ma pa ali prevelko ali premalo nogou. Živela Slovenija -pravno neprava država. Če smo že pri Natoji, je cilou žena ameriškega veleposlanika pravla, ka moli za se tiste, ka prouti Natoji gučijo. Ne samo, da ima izredno »napetega«, temveč s svojim trebuščkom in kokosom v roki izkazuje ELEGANCO in prefinjenost OKUSA, da ne govorimo o POSTAVI. Zmagovalec EDI MARUŠIČ nam je sliko poslal iz Portoroža (natančneje iz Lucije pri Portorožu). Iskreno čestitamo, potrdilo (kosilo ali večerja v vrednosti 10.000,00 SIT) pokrovi telja pa nagrajenec prej me po pošti. .'S' • •••" ■J) 1 , ■ .i "M Radgona. Če pogledamo fO' \ ■ A Tolažilna nagrada, malo" skromnejše potrdilo (v vred-S nosti 5.000,00 sit) pokrovitelja I pa gre v roke: IDI FRAS, Lomanoše 22, G. F, I drujgi pa te en keden za njin. Na ubogi na dujši, saj ne vedo, kaj delajo. drujgoj tekmi proti Južnoj Afriki so Od Rdečoga krijža več nišče ne Rudonji komaj pred koncon prvoga gučij, zaj mamo nouvo afero. Ena doubili od enoga, ka'ga je labda f svojega moža. Kak tiij nebi, je pravo kučet trufila. Proti Paragvaj! so cilou ati, je pač bil najugodnejši ponudnik. malo straj gemali ovoga lagojoga Kelko menšo cejno je dal, telko več je Njega je več nej trbelo odati, je pravo Sloveniji. F toj ici so nan v Lipici fkradnoli ati, zatoj ga je pa tiij doj zel. Te so tej GSM tM 1/533-079 Paragvajci vidli, ka se našin igralcon semena od tej našij bejli kunjof. Pa nan redniško kučo, ka de igralce odavo, s dopividavali. Naši politiki, kakši so, je Trgali do se pa pomali tuj predsed- spadnolo razpoloženj® počitniško 'L'* skok v vodo s. s. P. (skoro san pozabo): Naš ati je eto prneso z oštarije friško vejst, ka je čuo, ka se Zlatko Zahovič zgučavle, ka bi prestope v eden pravo ati, bi še sakši svojo mater oudali, samo če bi njin od toga kaj gospa šefica urada za varstvo potrošnikov je za posle gor gemala fermo polčasa povedali, ka ne bižij na krosi, liki ka je na tekmi. Gol smo pa tak golmana Čilavera. Te je pa Katanec, čeden kak je, doj zel najboukšega Ačimoviča, ka je lekar edini znal, zakoj se na svetovnon prvenstvi ide. mogo v domačoj spalnici doj slujžiti. Edino, ka je poštenega bilou v Sloveniji junija, je bijla poštena ica. Ati je pravo, ka je bar neka poštenoga f še inouk dopovidavali, ka so lipicanci nej slovenski kunji, liki taljanski pa avstrijski. Ati je pravo, ka komaj čaka, ka nas v EU zemejo, ka do nan še li te Pa te da je tou doj zmolila, še zaj pa moli, ka nas naj zemejo. Naša bajca so pravli, ka pa oni molijo za se, ka so svira. Pa so njin nasvirali trij gole. Pa so prišli domou pa je Katanec pravo, ka se on več nejde. Prej ka de po nouvon odpro FKP - fuzbalsko pos- prekmurski klub. Zaj samo iščejo trenera, ka de se mOo z njin volou svajuvati. vič, ali pa glij za njega, ka so ga domou stirali - Zlatkoja. No, pa je ŠOU Zlatko pod mus domou, tekmami pa reprezentancof se pa naj nouvi mešetar trga. TeL02/ 546-2fi00 fujJne 0a3S6.2.546-2j S tografijo, sklepamo, da trebušček NI NJEN, vendar je ujela v objektiv povsem naravno OBLAČENJE ali SLAČENJE gospoda na sliki. Čestitamo! Potrdilo prejmete po pošti. POKROVITELJ AKCIJE niški kandidati. Drnovšek je končno povedo, ka bi on rad bil nouvi Ktičan. Ka se je kampanija začala. Je pravo ati, da so objavili, ka je inflacija men-ša, pa ka več nedo najdrakšega avio-na kupovali, liki malo falejšega za samo 8 milijard tolarof. Še benzin je Pa njajmo tou, brodite rajši, kama te se šli ladit, ali pa kak bi fajn bilou, če bi se lejko šli, pa nemate s ken. Tak ali tak živimo v zgodbi o uspehu. Kak za koga. Eni par je fejst uspešni, velka večina pa dosta menje. Lahko je to skok na glavo, noge, na... Fotografije lahko prikazuje}® (morje, bazen, jezero ...J - Pošljite jih na naslov: agencija VENERA, Ulica arh. Novaki 13, 9000 M. Sobota, S pripisoh* ZA NAJ SKOK V VODO. E*' nalista čaka lepa nagrada. VESTNIK41 Pe" junij 2002 I l-fl 1 Soboški prostovoljni gasilci v teh dneh praznujejo visok jubilej ali natančneje praznujejo obletnico svoje ustanovitve, ki se je zgodila 5. marca 1882. Dokaj zgodaj, čeprav so jih - vsaj na tej strani Mure -prehiteli lendavski gasilci, ki so svojo prostovoljno četo ustanovili kar devet let tukajšnji meščani in da so bili ali obrtniki ali kmetje, o njih niso znane: Štefan Barbarič, Jožef Rituper, Franc Bodanec, Franc Lejko, Jožef Pečic, Jožef Zelko, Janez Slepec, Ivan Vrataric, Andrej Štefanec, Anton Števančec, Jurij Vujec in Janez Šomen. Kmalu za njimi zasledimo I Sto dvajset let soboških gasilcev f ;• < II A X m A Jubilanti treh stoletij prej. Začelo se je nekako tako; predsednik okrajnega sodišča Karel Kovač je že leta 1880 razmišljal, da bi bilo dobro imeti v mestu organizirano skupino ljudi, ki bi skrbela za požarno varnost. Njegovo zamisel je dve leti pozneje realiziral sodnik Pongrac Augustič, ki je tako postal prvi predsednik društva, za poveljnika pa so postavili odvetnika Gezo Pmterja. Poklic oziroma družbeni status vodilnih gasilcev dokaj zgovorno govori, kako pomembno mesto na družbeni lestvici mesta so imeli gasilci. Poleg imenitnežev so bili seveda tudi operativci. V časten spomin jih nekaj naštejmo, čeprav kakšnih drugih podrobnosti, razen tega pač, da so bili še imena Karla Faflika, Jožefa Sečka in Jožefa Zelka. Ob tem dodajmo, da so se iz družin Števančec in Sečko pojavljali gasilci v vseh generacijah, skoraj do današnjih dni! Na dan sv. Katarine, 13, februarja 1883, so gasilci pripravili velik ples in tako dostojno proslavili prvo obletnico obstoja. Takrat so že našteli kar sto dvajset članov. Pomembno ali morda zanimivo je, da je prispeval vsak ob vsem svojem prostovoljnem delu v društveno blagajno 3 forinte, kolikor je takrat stala dobra moška obleka. Gasilska oprema, ki so jo takrat uporabljali, je bila; gasilska brizgalna, 60 metrov tlačnih cevi,voz s 300-litrskim sodom za vodo in s lOO-litrskO kadjo. Poleg tega so imeli še po dve lestvi, dva krampa, sekiri in štiri železne vile. Po desetih letih je bilo spet veliko praznovanje, Dobili so svoj prapor Botra je bila grofica Szapary, njenega moža pa so izvolili za častnega predsednika, ki je dal leta 1985 pobudo za prve gasilske tekme. To pomeni, da so se v tistem času pojavila prostovoljna gasilska društva tudi na podeželju. Na tekmovanju so se dobro izkazali gasilci iz Puževec in Puconec. Leto pred tem pa je bila ustanovljena tudi društvena godba, o kateri pa ni kakšnih podatkov. Obdobje do leta 1907 bi lahko označili kot krizno, To je bilo tudi obdobje, ko je fevdalni način življenja začel zamenjavati nov duh kapitalizma. Temu je naredil J.: fif /I I Od 27. junija do 25, julija s padate med ljubimce, ki se jih ■-.c.' '•-»vV I&. Leto 1907 - 25 let soboškega gasilstva. Pred novih hotelom Korona {današnja Zvezda} SO se strumno in v stilu postavili takratni operativci. konec mladi odvetnik dr. Ludvik Šomen, ki je zahteval podrobno poročilo o delovanju soboških gasilcev. Ugotovili so. da je šlo v času predsedovanja trgovca Matije Maixneria, ki je nadomeščal grofa, vse narobe, da se ni skrbelo za vaje, da so bili pogosti požari in da je bila društvena blagajna prazna, V društvo so vstopili mladi obrtniki, predsednik pa je postali sodnik Pongrac Posfay Tistega leta je dobila Sobota železniško povezavo s Kormendom. V tem času so gasilci dobili tudi staro občinsko hišo, ki je bila prej izolirnica za primer nalezljivih bolezni. Že čez nekaj let je bila uvedena dve- do tričlanska nočna gasilska patrulja. Gasilci so šli naprej., Joseph Maria R. HOROSKOPZTV Pripravlja: Agencija. Hogod |l| I za mlade od 6. do 96. leta, ki priznavajo ljubezen OVEN (21. III. - 20. IV.) ■ 1 ne pozabi zlahka. Kmalu LEV (23. VII.-22. Vin.) začetku meseca mogoča zanimiva romanca ali nekaj Z STRELEC (22.XL - 21. Xn.l 'ačetek meseca bo romantičen in tudi v službi bo us se bo pokazala priložnost, da to dokažete. Sicer pa malo manj razmišljajte o tem, kaj dobrega bi pojedli, in se raje več časa posvečajte rekreaciji Če se boste odločili za daljše potovanje, vas čaka zanimivo srečanje Sicer pa varčevanje ne bo odveč, ker se v vašem žepu kaže »luknja«. Nenadna akcija bo zahtevala energijo, bo pa tudi poplačana. Pozdrav bo nekaj prinesel. v zvezi s strastno ljubeznijo. Treba bo narediti odločilen korak. Sredi meseca boste neverjetno razigrani in polni energije, ampak iz vsake nepomembne zadeve še ra treba delati scene. Sicer pa potrebujete priložnost, da ste zvezda, ki žari od privlačnosti. Če se bo to zgodilo na zabavi konec tedna, potem bo svet vaš! Morda je to v zvezi z vašimi skritimi sanjami in pesno. Hiteli boste, da čimprej končate pomembno delo. Kaže na lep mesec, v katerem boste skoraj vsak naslednji dan boljše volje. Torej optimizem, ki se bo z vsakim dnevom potrjeval. S poz nali boste kar nekaj novih ljudi in z nekaterimi postali dobri prijatelji. Ob tem bodite nekoliko previdni in jim ne razlagajte osebnih problemov, ker vara tako in tako ne bodo vedeli drznimi načrti... BIK DEVICA N (21. IV - 21. V.) ekoliko se boste umaknili vase, kar pa ne bo ostalo Z (23. Vin. - 22. IX.) leleli si boste miru in ga boste tudi dobili. Prva polovica D pravilno svetovati. KOZOROG (22. XII. - 20.1.) brez posledic. Po em strani boste uspeli razčistiti določene st- že dalj časa mučijo, po drugi strani pa boste nekoliko vari, ki vas že ua,ij ----------, -,. „ izgubili stik z zunanjim svetom. Tam, kjer se bo pokazalo nekaj novega, se oprimite m pokažite, da ste iznajdljivi. Sicer pa nekaj več energije in veselja do življenja takoj po 12. v mesecu. Sreča L ■ , t T 14-.n. « rrtT" in denar pozneje. je. Plavajte, plavajte. Na namig dajte odgovor meseca vam bo naklonjena in tudi energija bo v vaši službi, kar lahko povežete z nekim uspehom. V sredini meseca romantika in sproščeno uživanje življenja. Družba ljudi, ki jih ne poznate dobro, vas bo bolj razvedrila od tiste, s katero ste ves čas skupaj. Držite se svojih navad. S sodelavci se boste bolje razumeli, če boste nekoliko brzdali svoj jezik. Prosti čas si bolje okaj ugodno razmerje s partnerjem se bo nadaljevalo DVOJČKA o (22. V. - 21. VI.) in samozar ^^^^dobje bo prineslo kar nekaj odločnosti Vesti Sicer ni v vaši navadi, vendar boste kar nekaj časa čutili ■ ----I!„kl,oni MSB in hnqtp nai- s organizirajte. EHTNIC Zdaj lahko v domačem okolju kar veliko postorita ali celo zgradita ali obnovita. Najbolje, da se dogovarjata, začneta pa po 10- v mesecu. Ugodno tudi za potovanje ali krajši izlet Potrebujete spremembo in imeli boste občutek, da imate vso pravico skrbeti, da vam ne bo dol čas. Pomembno je, da se v tem času ne prepustite samo čustvom, ampak ohranite trezno glavo, posebno stanje, ko boste prej samo vi in šele potem nekoliko zaljubljeni vase m boste naj-vsi drugi Začutili boste, da lahko sami vodite svoje življenje in da zato ne potrebujete nasvetov 1. Tam ne moreš pričakovati Pri ljubezni vseeno bodite previdni.. '^Gc kot daješ. Vaše ideje bodo ovirali, zato se postavite po robu. Nb bo jim uspelo! M RAK * j (22. VI. - 22. VII.) bo minil kot bi mignil, množica planetov • ■ - Krdelo 7fl5edeni, Živahno bo in ▼ s^Lesec vam bo ranuj nu. .j. - --o- Vašem znamenju pa kaže, da boste zasedeni, Ži PbJtio pogovorov. Nekaj se bo nakazovalo v zvezi 2 novo služ- r*). Vselej ne pomaga izgovor V Stilu, da je kriva polna luna ’ ■■■ bo pokazala priložnost, ^ekajčasaposvelite zdravju. Kmalu se^ o po^^^^ sladko preizkusite listo, kar je zapisano preizkusite iisio, aai . -j-v zunanjostjo tiči trmasta odioeenos , P^n VeslolUo''* (23. IX. - 22. X.) e kar živahen začetek meseca Razmišljali boste o tem, kako bi ustregli tistim, ki vas potrebujejo. Druženje s prijatelji bo naredilo konec tedna popoln, vendar se ob tem ne razdajajte prevelikim naporom. Na delovnem mestu ne prevzemajte dolžnosti, za katere niste prepričani, da jim boste lahko kos In šG droben nasvet; ne obnašajte se vzvišeno, če za to nimate razloga, ker končno to ni niti v vaši navadi. p ŠKORPIJON ; (23. X. - 21. XI.) očutje lagodno in primerno za povečano športno aktivnost. Kljub poletju in vročini je obdobje pred vami ugodno za kakršnokoli učenje ah intelektualno delo. Uspešno se boste izognili neki neprijetni zadevi, ki izvira iz preteklosti. Živite malce prehitro, zato nr opazite ljudi v vaši okolict ki hj potrebovali vašo pomoč. Za dobre odnose na splošno se je treba malce potruditi. Ne začenjajte mučnih pogovorov s partnerjem. mesečna priloga in i m a f sicer zvezo z naravnim P»ji le,kratko reierto, Vostnuima,.;.,,------ mesečnim dkJusom. Ustanovljen je bil, da bi. v skladij z učinkovat kot časopisni pen finaloj in nenntranlnež liUTJ'". fotografi), kakor se za tabloid spodobi. ndlralecl ter bil poln ((palol in penetranlne? iprodlralec) ter bil poln 1 Z VODNAR (21.1. - 19. II.) dravje gre na bolje. Z vsakim dnevom povečajte ak tivnosti Na romantičnem področju zanimivo, v družbi veselo. Previdno v prvi polovici meseca, ko se lahko pokaže sovražnik Ostanite strpni in se ne prepirajte, saj ste sposobni spoznati nasprotnika in tudi veste, kako je treba reagirati. Nekoliko boste preobčutljivi na to, kako se drugi obnašajo do vas Nenavadna kombinacija vas bo najprej presenetila, nato zdramila Pamet bo delala. S RIBI (20. II. - 20. III.) rečen mesec, posebno v prvi polovici, ko boste polni energije in sposobni, da se naučite kaj novega. Sredi meseca nekaj čustvenih težavic. Jezik vam bo tekel kot namazan in tako boste nekaj rešili ali ugodno uredili. Pri partnerstvu bo prišlo do rahle ohladitve V uteho vam bo prijatelj, s katerim se boste kar precej družili Vendar skrbite, da se s partnerjem preveč ne oddaljita Poskrbite za ples in sanjarjenje Izdaja Podjetje 7 a In formiranj e.Odgo vorni urednik matičnega časopisa je Janko Votek, uredniki Pena so Bojan Peček, Jože Rituper in Irma Benko, Oblikuje ga Endre Gonl^r, folograflje skrbita Naiaaa Johnov in Jure Zauneker, lektorira Nevenka Emri. Računalniško ga oblikuje Robert J. Kovač. Za Pen ni posebne naročnlncl P^n I junij 2002 po Pen t ep arije 42nsnilK Sem Peter Časar, (nejštudent gradbeništva. To. da še nisem zaključil študija, lahko delno pripišem svojem neprestanem iskanju in doseganju zame novih in neznanih ciljev. Tako nekaj časa posvetim fotografijhi, izdelovanju raznovrstnih skulptur, nekaj pa ga ostane tudi za fundacijo, ki skuša mladim približati zabavo brez opijanja. Ko pa se v mojem žepu nabere zadosti finčnih sredstev, si z največjim veseljem privoščim kako noro potovanje. Seveda ne v smislu suhoprnega nizanja turističnih znamenitosti oz dežel, ampak v spoznavanju in globljem razumevanju slednjih. A ^1 .■k' at' ■i: : ' I Tempelj Angkor "VVat ob prebujajočem sc dnevu. Njegovo mogočno obzidje je dolgo zavidljivih 800-1000 m. Na fotografiji je edini tempelj, ki je namerno prepuščen okovom pragozda. Ih sem si tudi nehal beliti glavo z vprašanjem, kako lahko drevo uniči tako mogočno stavbo. Pusti riž, okusna riba iz vod Mekonga in riževo vino. To so dobrote, s katerimi so me pogostili gostoljubni domačini, ko sem se po golem naključju znašel pred njihovo domačijo nekje na vasi. Blaženost in mir na eni od številnih podob kralja Jayavarmana VII, posejanih po templju Bayon. i| KAMBODŽA To pa je eden od prebivalcev plavajoče vasi. Videti je. kot da se je naveličal okolice oz. se seli za ribami, da bi imel boljše možnosti za ulov. 4 Domačinka pri izdelovanju sveč v za njih tako značilnem počepu na celih stopalih. V tem položaju lahko preždijo ure in ure pri delu ali pa le pri počitku. [ Budistični menihi, konstanta na kambošklh tleh Bibiči pri svojem primitivnem ribarjenju na prijetno jesensko obarvani kamboškl obali Simpatična otroška radovednost in igrivost. po p®" tepanje junij 2002 VESnilK43 a j v pepelu vojne Moji prvi stiki s to v tančico skrivnosti ovito deželo so bili kratki in sila napeti, Predvsem so bile to zelo pomembne izkušnje, kar se tiče podkupovanja in previdnosti v deželi, kjer je še do nedavnega vladal militaristični režim. Zakaj tako? V Kambodžo sem nameraval priti iz južnega dela Laosa, po dolini reke Mekong, in sicer čez za tujce prepovedani mejni prehod. Ta pa je ležal nekje na od boga pozabljenem mestu, kjer je stala namesto carine nekakšna lesena lopa, za WC je bilo kar nižje okno, skozi katero sem se moral nagniti nad reko, nasproti pa se mi je s svojega stola posmehovala starka, ker pač tega nisem mogel početi vpričo nje. Tako sem moral laoškemu cariniku najprej plačati, da je carina sploh začela obratovati. Zadeva pa je dosegla svoj vrhunec, ko mi je kamboški carinik pomolil list papirja, na katerem je pisalo 100 $, »100 $, da prestopim mejo? Ni šans!« sera postal glasen in uporniški. Nakar sem se hitro zavedel, da sem sredi reke Mekong, na otoku, kjer je kamboška carina s samimi predvsem oboroženimi kam boškimi vojaki in izgubljen kot igla v senu, ter da bo veliko pametneje, da utihnem in mi mogoče še vrnejo potni list. Tako sem jo hitro popihal nazaj v Laos, iz Laosa na Tajsko in s Tajske spet v Kambodžo. Tokrat prek za tujce »uradni« mejni prehod, Ta mejni prehod se mi je zdel zanimiv predvsem zaradi svoje dvoličnosti. Tu sta se srečevala dva svetova, med katerima je vladalo nekakšno neskladje; mogočni kazinoji, polni blišča in kiča, kjer so tešili svojo slo tajski mogotci, ter razcapana, umazana, koščena telesa Kambodžanov, ki potiskajo ogromne vozove, To so bili verjetno doma narejeni leseni vozovi s kolesi, ki so bila prav tako iz lesa in so merila v premer najmanj 2 m. Od tod je vodila pot samo še do Sieam Reapa, nekakšnega izhodišča proti Angkorju. Pač nič posebnega, dokler se ni bilo treba začeti spopadati z bolečinami v križu in vsem) zadnjici. Temu je bila kriva slaba cesta, ki pa si tega imena sploh ne zasluži. To je le pas rdeče-rjave zemlje, polne lukenj, ogromnih lukenj, ki se vije med čudovitimi živo zelenimi riževimi polji, katerih konec najdeš šele v horizontu. Naj citiram Bernardo Pulka; »Obrni VW hrošča na streho in ga porini v blato, nato ga vzemi ven m mo del, ki je ostal, je ena od milijon lukenj na eni sami in najpomembnejši glavni cesti v Kambodži.« Tako smo porabili za 120 km kar osem tJf za vožnjo po luknjasti cesti. To so luknje, ki jih je krvava zgodovina dežele pisala po materi ^©mlji In nič lepša ni pot, po kateri hodijo domačini- Še vedno je polna ovir, min, bede m bolečin, ki jim jih ie zadajal Pol Potov režim. Leta •975 je začela Komunistična zveza ^dmbodže, svetu znana pod ime-■ J I* nom Rdeči Khmeri, s svojim totali reži- taristično-komunističnim Otom spreminjati Kambodžo, ki so io imenovali Demokratična Kam hodža, v deželo groze. Nova vlada 10 popolnoma rekonstruirala kam hoško družbo. Odstranili so vse, jim je predstavljalo splošno hevarnost ali ni ustrezalo njiho- ^etnu režimu, odstranili so ostan e pridelavo riža, sedaj živijo od tega, kar ®lare vlade, pobili izobražence, naspro n zato ti sledijo na vsakem koraku, •ttisleče. starce, otroke . .. prepove a _j,„4ajo mopede, prodajajo travo, tab-“ersko preprlčanic kamboškega naroda Imenu -agrarno enakosti- so i® preseljevanje mestnega prebivalstva na podeželje. Tisti, ki so se upirali, so bili takoj ubiti, stavbe v mestih pa so bile uničene. Celotno urbano populacijo so preselili na podeželje, v vasi brez dovolj stanovanj, hrane, vode, zdravil Okrog vasi so položili mine, ukinili denar in bančni režim. Skratka, v vseh pogledih so kontrolirali življenje državljanov. V letih njihove vladavine in med vietnamsko invazijo leta 1978 je bilo pobitih in mučenih na tisoče ljudi, prav toliko jih je umrlo od lakote in bolezni. Natančno število žrtev sicer ni znano, ocenjujejo pa ga na okoli 40 odstotkov vsega prebivalstva, kar pomeni skromen moped brez voznika - tradicija nekje do 3 milijone ljudi. Nekaj sledi tega genocida nad kam boa^im ljudstvom sem si ogledal v muzeju, na redke turiste, danes pa je to le še ena Toul Sleng. To je nekdanji zapor S-2I in nekoč najbolj skrivni organ režima Rdečih Kmerov. Danes v državi vlada odšteti za enodnevno vstopnico za Angkor »mir«, ki ga zmotijo čedalje redkejši gve rilski napadi raznih frakcij in ostankov Rdečih Khmerov, sedaj predvsem v obliki da počaka na lep sončen dan. Tako sem tatvinskih akcij nad turisti. Da pa ti napadi niso bili vedno tako ma terialno usmerjeni, sem imel priložnost izvedeti IZ ust starejšega Avstralca, s katerim sva se po naključju zapletla v pogovor nekje med ogledom Angkorja. Ta možakar je bil odvetnik, ki je zastopal očeta enega od treh popotnikov, nad katerimi so leta 1993 Rdeči Khmeri dobesedno iz- vedli masaker Po njegovih besedah naj bi so se začeli seliti za njimi Ko sem tako jim poleg vsega mučenja in trpinčenja npr. potiskanja nožev v tilnik, za povrh seli svojo hišo, sera se spraševal, čemu se odsekali še roke in noge ter glave. seli. So res krive ribe, mu sosedje zavidajo blaženost in mističnost zrejo s posa- meznega obraza. Da so se vsi ti nemi obrazi v neštetih padajočih sencah poigrali z mojo domišljijo in me odpeljali v onostranstvo, mi ni treba posebej poudarjati. Teh templjev je na stotine; nekateri so bolj misteriozni, drugi manj. Slednji nimajo v vodniku niti svoje markacije, čeprav so čudo gradnje. Tako naj bi bil nemara Angkor okrog leta 1000 z več kot V Siam Reapu sem si končno odpočil ali pa išče neobljuden kotiček, kjer se bo kosti od posk^ujooe vožnje, toda mesto mi je vsiljevalo podobo nekakšnega Vsaj pri nas je tako! posiljenega mesta. Tu je bilo videti nekaj ostankov kolonialne francoske arhitekture, hotel z evropskim prestižem in sodobno črpalko. To so stvari, ki enostavno ne sovpadajo s to pokrajino. Domačini, ki so se pred nedavnim preživljali s Vi m 11 Podoba kamboške glavne ceste, V teh razmerah je ta kravja vprega absolutno primernejša kot pa naš trikrat preobre menjeni jekleni konjiček. Ro mi je nekako vseeno uspelo najeti obveznih voznikov izhaja iz časov, ko so Rdeči Khmeri izvajali še pogoste napade tržna gesta, ki izvabi iz žepov popotnikov še kak dodatni dolar - in ko sem moral 20 dolarjev (ta vsota denarja je tara že raaj hno bogastvo), je bilo vse skupaj vredno, si vzel čas za ogled ne preveč oddaljene plavajoče vasi na jezeru Tonle Sap. Posebnost teh vasi je, da je vse, kar potrebujejo za normalno funkcioniranje, na vodi. Hiše, gostilne, trgovine, celo svinjak. Ribolov, poleg riža osnovni vir pre hrane, in selitev rib v jezeru, ki v mon sunskem obdobju narase na štirikratno normalno velikost, sta prisilila ribiče, da Bayon je tempelj kralja Jayavarmana VII opazoval enega izmed domačinov, kako lahko brez zadržkov ljubi) s svojo ženo. ANKGOR, MESTO, KJER ŠE DOMIŠLJIJA ODPOVE V severnem delu osrednje Kambodže, med gozdovi in riževimi polji, so najčudovitejše sledi nekdanje civiliza- cije Angkor, To je prestolnica milijon prebivalci največje mesto na &"i močne kraljevine od leta 802, ko je začel širiti režim kralja Jaya- varamana II khmersko nadoblast njihovega vladanja tukaj, kakor mojega vse na območja današnjega Lao- brezglavega tekanja in prevzetosti od teh sa, Vietnama, Burme, Tajske, do čudes in med temi templji, sem v bližajoči leta 1431, leta njegovega opus tošenja V času svojega kraljestva spomenik khmerske kulture. Zapuščal so zgradili na stotine čudovitih kamnitih templjev, bolnišnic, palač pa tudi cest in vodnih zbi- - ralnikov. Njihove stvaritve so vselej ohranilo svojo skrivnost zase, meni prečudovito darilo dovršene arhi lekture in lepote, namenjene večnim božanstvom. Khmeri so svojega vladarja častili kot sončnega boga.Templji zato večinoma niso bili božje hiše, kakor so naše cerkve, marveč ljudstvu nedostopne palače, namenjene kraljevemu kultu. Kar številčni smo bili tisti, ki dejo popolno igračo že v preprosti cepati smo se zjutraj, že ob pol petih, pripodili na široko kamnito cesto, I ki sta jo na obeh krajih obdajala francoski kolonialni veljaki, v mestih, kjer dolga kipa'kače. Stali smo pred templjem Angkor Wat in mrzlično čakali prve sončne žarke, da igrivih otrok koščena telesa beraških ■ prebudijo tega kamnitega velikana iz spanca. Ta gmota dovršene arhitekture v soju najlepših barv jutra me je s svojo harmonično lepoto in mističnostjo svoje duhovnosti prikovala ob tla V templju Angkor Wat, najbolj veličastni in dovršeni zgradbi, za gradnjo katere je bil pobudnik kralj Surya varman II, se je kralj noč za nočjo mis tično poročal z duhovi deveteroglave kače, ki se mu je prikazovala v obliki ženske. Ta najpomembnejša stvaritev khmerske kulture upodablja miniaturo hindujskega univerzama. Center uni-verzuma je upodobitev mistične gore, katero predstavlja glavni steber s svetiščem, posvečen Višnuju. Obkrožajo ga pet manjših stolpičev, ki predstavljajo kontinente, nepregledna zmešnjava hodnikov in teras, pokritih z neštetimi skulpturami, ocean pa je trdnjavski jarek, ki objema Wat. Vsak element strukture Wata ima pomen tako na religiozni kot metaforični ravni. Da pa je Angkor Wat le ena od čudovitih stvaritev kmerske civilizacije, sem dojel takoj, ko sem izgubil med dvestotimi kamnitimi obrazi občutek za realnost. in ga krasi 52 četverokotnih stolpov z do 2,5 m visokimi vklesanimi obrazi, ki gledajo na vse štiri strani neba. Mir, svetu, večje celo od tedanjega Rima. Ker je pač vsega enkrat konec, tako se noči skrajno utrujen zapuščal ta sem ga seveda fizično, vse moje misli pa so bile še vedno tam in predvsem mi je burila duha misel, da bo to mesto za pa ostane le »pogreznjeno mesto okame-nele domišljije«. Seveda sem moral kot produkt moderne družbe končati tudi to potepanje. Tako sem ostal v deželi kamboški, brez za mene tako prijetnih trenutkov, trenutkov, ki bi jih preživel nekje na vaseh, kjer koka kola m sodobno razmišljanje (še) nista prevzela duš domačinov Otroke, ki naj- ali plastenki, sem srečeval le bežno. V mestih, kjer so nekdaj gospodarili se mešata domačinova mehkoba in trdni okovi civilizacije, sem našel namesto otrok, ljudi, za razmišljanja katerih nisem našel razumevanja. Podobno mi ne gre iz glave dekle, ki me je hotelo prepričati, da je njena prijateljica »'končno« našla srečo, ko jo je neki Kanadčan vzel za ženo Ta ista kolegica ima sicer aids, kar pa še vedno pomeni, da ima srečo. Moja sogovornica pa da je še vedno zelo nesrečna, ker pač ni Kanadčana, ki bi )o - popeljal v »lepši« svet. junij 2002 Pe" rockregerep 44 VESTNIK O rganizacijske niti so tokrat vzeli v svoje roke iPortoroški avditorij, piranska občina in Razvedrilni program RTV Slovenija. Z novo metlo so bili najbolj zadovoljni izvajalci, saj so za njihovo namestitev, prehrano in počutje prvič v zgodovini festivala res odlično poskrbeli. Pred sobotnim tekmovalnim večerom je bila v petek revija vseh štiriindvajsetih zmagovalnih pesmi v izvedbi nagrajencev. Za to priložnost so se znova sestale nekatere že razpadle in pozabljene skupine: Gu-gu, Prizma, Bazar ... V tekmovalnem večeru pa se je zvrstilo dvajset melodij, med katerimi so bile tudi take, ki niso sodile na omenjeni festival. Največ glasov občinstva so dobili Kingstoni s Kauričevo in Tomčevo skladbo Hotel modro nebo. Po oceni strokovne žirije je naslov najboljše skladbe v celoti osvojila Mihelčičeva skladba Naj živi v izvedbi Polone, za katero je nagrajeno besedilo napisala Miša Cermak. Alenka Godec je dobila nagrado strokovne žirije za najboljšo izvedbo, Patrik Greblo pa je napisal najboljšo priredbo za skladbo Most, Idrijski Kingstoni v * pričakovanju druge zmage na Melodijh morja in sonca s pevko Petro iz Maribora, ki sicer ni stalna članica skupine, nastop pa jim je prvič polepšala na : lanskoletnem slovenskem izboru za pesem Evrovizije. ) 25. ROJSTNI DAN MELODIJ MORJA IN SONCA edinega slovenskega festivala, ki ni bil nikoli prekinjen 1 ?'l Polona je zapela pesem Naj živi in s svojo novo podobo navdušila občinstvo, z novim glasbenim stilom pa glasbene strokovnjake. Marta Zore, zmagovalka festivala leta 1995 s skladbo Še si tu, je v petkovem večeru s svojo pojavo vznemirila predstavnike močnejšega spola v Avditoriju. Za presenečenje je poskrbel na petkovem večeru z novo barvo las pomlajeni Oto Pestner, dvakratni zmagovalec melodij morja in sonca $ skladbama Tople julijske noči in Melodije sonca In morja. * 4 Na Melodijah morja in sonca je nastopil s skupino Pax in z etno obarvano skladbo Fontana želja tudi Beltinčan Vlado Poredoš, ki že veliko let živi v Zasavju, kjer si je ustvaril družino. i party menu 'C nonaann jn RvAirK« (M ruJ^f/r Tafi po ut n 6o2kf, Ocvrt Orfy / Zmagovalka prvih melodij Morja in Sonca, Moni Kovačič, ki je pri sedemnajstih letih zapela pesem Nasmeh poletnih dni, nam je na srebrni obletnici tega festivala zaupala, da želi v bližnji prihodnosti vlogo pevke zamenjati z vlogo matere. Zaenkrat ji delata družbo v njeni hiši v bližini Los Angelesa dve mucki. 22 06.2002 Za gurmane pa še jedilnik, ki so ga pripravili za sobotno pofestivalsko zabavo za izvajalce, organizatorje, novinarje in predstavnike strokovnih žirij v portoroškem hotelu Metropol. Ih f J’ l!A 7 I Najboljša izvajalka letošnjih Melodij morja in sonca, vedno elegantna Alenka Godec v modro-rdeči kom' binaciji, ki je dobila tudi 2. nagrado občinstva. 1: . J'/! ss ■ Voditeljska zrelost in mladost: Miša Molk in Sandro Damiani ter LoreUa Flego in Mario Galunič VESnilK45 Pen scena - junij 2002 Vaša čustva Cas je za žure Roman! čustva, ki si jih nisem hotela priznati, so bila zelo močna. Še sedaj čutim, da mi ni vseeno, upala sem, da bo Čas prinesel svoje, pa je le še huje. Ko te slišim, ko te vidim in ko se me po naključju dotakneš, mi gredo mravljinci po vsem telesu. Takrat si zaželim, da bi bila sama, da bi se objela, kot sva se nekoč. Priznam, da sem sama naredila napako in rekla, da ni nič med nama. Kakšna velika laž! Hotela sem prizadeti tebe, prizadela pa sem samo sebe. 7b sem spioznala sedaj, ko poti nazaj verjetno ni več. Taki smo ljudje. Želimo si samo na hitro zadovoljiti svojo dušo, potem pa kar nekaj bleknemo. Za prehitro izrečene besede nam je žal, velikokrat pa za stalno zaznamujejo našo usodo. To se je zgodilo tudi meni. Ampak naj ti priznam, da mi je vedno neznansko lepo, ko se po naključju srečava. Tako prijazen si, pozoren, brez kančka jeze. Še vedno upam, da se bo nekoč med nama nekaj vendarle zgodilo. Vsaj še enkrat, pa čeprav bom potem še bolj razočarana in osamljena. Pa saj veš: za naša dobra stara vremena... 7Vo/a M, Brez upanja Kot pajčevina bile so moje sanje, iz upanja in hrepenenja stkane, le kdo pretrgal jih je in nasilno stopil vanje, le kdo zrušil je moj grad v oblakih, moje sanje o poljubih sladkih. Moje solze sedaj blazino močijo, moj srečni obraz pačijo, s tem stopilo se je zadnje upanje, saj pajčevine so strgane, prosim - vrnite mi upanje. «1 Sonja Š. Nisi vreden Nisi vreden, da jočem zaradi tebe. Nisi vreden, da trpim zaradi tebe. Nisi vreden, da pišem ti pesmi. Nisi vreden ničesar. To sem spoznata prek besed tistih, ki vedo zate in ki vedo, kaj si mi storil. Zakaj si tak do mene? Kaj storila sem ti, še zmeraj ne vem, a prebolela bom, kar med nama je bilo. A/a/ena Ne govori Ne govori, da svetle so ti všeč, a jaz rjavolasa sem. Ne govori, da sem majhna, ti pa velik si. Ne govori, da ne znam ljubiti, ker ti ne ljubiš me. In ne govori, da nisem bila tvoja. Če pa ljubila sva se. Mateja V čem je skrivnost Izkušeni žureiijpravi]o, da je za dober žur treba uskladiti kar nekaj dejavnikov. Skrivnost je v ustrezni mešanici gostov in dobro je, da je vsakokrat povabljenih nekaj novih ljudi, ki družbo dodatno razgibajo. Poleg tega je treba paziti, da se vsak povabljenec zabava. (Je to mogoče? Ponavadi se vsaj eden ali ena držita kot kisla kumarica.) Paziti je treba, da ne bo osamljenih deklic, fantov, ki sramežljivo čepijo v kakšnem kotu. Izogibati se je treba posameznikov, ki težijo s svojimi temami, in seveda takih, ki znajo vedno pokvariti dobro razpoloženje (povprečno pride eden na dober žui}, pa tudi takih, ki s svojo dolgočasnostjo silijo v ospredje in mislijo, da so sploh zabavni in zanimivi, so pa sila dolgočasni. Zato, če povabiš goste, bodi pozoren na naslednje: - Ne povabi le parov, temveč tudi samske osebe, ki naj so vsi v nekem sorazmerju. Tbdi če je le en par, se v družbi samskih lahko prav čudno počuti. Družbo naj sestavljajo osebe, ki se po interesih ujemajo. - Poišči nekoga, ki bo sramežljive vodil na plesišče in skrbel, da ne bodo lačni ali žejni. - Bahačev in čvekačev raje ne povabi ali pa jih nevtraliziraj z enakim kalibrom. Če se le da, jih na neki način zaposli. "»a J:- ft A I t ■r »*■ ,1 - Postrezi s takšno hrano, katero lahko vnaprej pripraviš ali pa si vsaj vse pripraviš, da ne zgubljaš časa s packanjem. Bodi pozoren, da jo imajo vsi radi. Ali vsaj večina. - Imej pregled nad pijačo. Kdor skrivaj zliva žganje v bovlo, dobi rdeči karton. - Vedno povabi toliko ljudi, kolikor preneseta prostor ter količina hrane in pijače, - Naj bo prostor, kjer je zabava, varen pred nevihto in neurjem, ki nastaja ob vsakem dobrem žuru (preproge, dragocen kristal, luči...). - Če bi bili morda preglasni, sosede že vnaprej opozori. S tem jih razorožiš in prihraniš nekaj jeze. - Vnaprej določi, kdo bo odgovoren pijačo, hrano in glasbo. - Pomisli tudi na ekipo čistilcev za za naslednje jutro. Več nasvetov najdete v knjigi 1000 odgovorov na tvoja vprašanja. Učita, Caby Schuster Nekaj je treba tudi ušpičiti _______________________Zadnji dan^gouka je eden najlepših dni v celem letu. Vse najlepše te še čaha ~ plavanje v morju, kopanje v bazenih, druženje s prijatelji, zabava, zjutraj pa poležavanje in kar je najpomembnejše ~ nobene šolske obveznosti. Še meni se večkrat potoži po tem dnevu, ko sem si vedno naredila velike načrte, kako bom uživala in kaj vse bom počela. Pri počitnicah pa je najboljše tudi to, da se proti koncu avgusta že začneš počasi dolgočasiti, stoži se ti po prijateljih ... Ampak ne bomo o tem, saj se najlepše šele začenjajo. Nekaj (nekdanjih) osmošolcev pa sem povprašala, kako bodo preživeli svoje počitnice in kakšne bi bile njihove najbolj nore počitnice? Staša Pavlovič, Murska Sobota: S starši bo- BiaSB g mo šli na Kaj moraš obvezno narediti med počitnicami: Kot sonce Kot sonce, ki nikoli ne zaide, ljubezen med nama živi, včasih pridejo oblaki, tedaj se pa zmrači, a se nebo spet razjasni in ljubezen med nama spet zaživil Petra Vse mlade vabimo, da nam pišete, o čem si želite brati, postavljajte nam vprašanja, pisi . ■ . _ M«, ■ ■ j-k I I lA n H fj misel, lahko nam o vsem, kar vam pride na Itomu posvetite pesem ali pa nam ’ ** ste se zaljubili Nai naslov je. Na sceni. Vestnik, Ut arhitekta Novftka 13,0000 Sobota, ttli DO elektronski ali po Nttsceni0hotmailcom. S Iran uredila: A el Nftna Rituper Eodež morje, poiskala pa si bom kakšno počitniško delo, da bom še kaj zaslužila. S prijatelji ^J^om verjetno največ v bazenih na kopa- P v *! ! 1 v Ljubljano, nekaj časa pa bom preživela s prijatelji in prijateljicami. Najbolj noro bi se mi zdelo, če bi šli s prijatelji med počitnicami kam taborit. Potem bi si lahko sami kuhali, se kopali in bi se imeli sploh super, še posebno, če si lahko brez staršev. Sicer pa ne predvidevam, da bi ušpičila kakšno neumnost. Upam, da se ne bo zgodilo kot prejšnje leto, ko smo nekoč enim skrili kopalke, potem pa so se spraševali, kje imajo svoje stvari. Počitnice moramo izkoristiti, saj bo spet hitro šola. 1. Pospraviti šolsko torbo minulega leta. 2. Se družiti s prijatelji. 3. Se skopati v morju ali bazenu. 4. Dolgo poležavati. 5. Prebrati vsaj eno knjigo, 6. Se vsaj enkrat zaljubiti, 7. Se s kolesom odpraviti na daljši potep, 8. S starši se dogovoriti domačih obveznostih. o 9. Uživati, 10 Organizirati kakšno noro zabavo. 't. IK« ■' » V David Horvat, Bakovci: Z družino lišču- Dva meseca, kolikor trajajo počitnice, se mi ne zdita tako veliko, in verjetno se bodo kaj hitro končale. Idealne počitnice so zame poletje, morje, dobra družba in uživanje na kakšnem od otokov. Ali bom naredila kaj norega ali »odkačenega«, pa še ne vem. Vse pride spon tano in sproti. Če se bo kaj zgodilo, pa bodo pri tem prav gotovo sodelovale tudi moje prijateljice. Martina Vohar, Bakovci: V počitnicah nameravam iti na Mali Lošinj in tudi k .. H gremo na morje, v prostem času pa se bom hodil še kaj kopat. Ampak mislim, da se ne bo dogajalo nič posebnega, nekaj časa pa nam bodo vzeli tudi treningi in šolo, se čim maj učiti in upati, da ne bodo minile tako hitro, kot so prejšnje. Med počit- nicami si želimo gledati čim več kon certov, hodil bom na kopališče. Mo goče bomo šli s starši na Hrvaško na tekmovanja, Žal pa vse, kar je lepo, prehitro mine in tako bo tudi z letošnjimi počitnicami. Drugače pa kakšnih posebnih načrtov nimam, lahko pa pride kaj vmes. Nikoli ne veš. Skupaj bomo tudi s prijatelji in prav gotovo se bomo dobro zabavali, in če bo kakšna priložnost, tudi kaj ušpičili. Ampak nič takega. Luka Kurnjek, Murska Sobota: Med počitnicami želim čim manj misliti na morje, mogoče tudi v Nemčijo, kam daleč pa ne, Ker sem v prejšnjih počitnicah kar precej ušpičil, zato letos ne načrtujem kaj posebnega, O tem, kaj se bo zgodilo, pa raje ne bi govoril Naj zaupam samo to, da nisem prišel ob pravem času tja, kamor bi moral, doma sem naredil kakšno škodo in podobne reči. A. h^a Rituper Rodež ' Jurij Zauneker junij 2002 P©n rockregerep 46 VESTNIK I ll II Nesramnost 11, K pa taka! s lava je bolj minljiva, kot bi si človek mislil. Takšen komentar se je verjetno pletel po glavi Leo- O > >N tl 0) nardu Di Capriu, ko je ugotovil, da ga • nihče ne »šljivi«. Pred cerkvijo Notre-Dame je s še dvema prijateljema priredil majhno predstavico, kar naj bi bila neke vrste reklama za novi Film. Toda, glej ga • zlomka, vzbudil ni nobene pozornosti. Tiiristom so bile druge stvari zanimivejše. Dva dni pozneje je v nekem londonskem disku doživel še en poraz. •Tip me absolutno ne zanima!* je hladno izjavila lepotica svojim prijateljicam, ko ni reagirala na Leovo dvorjenje... Ubogi Leo di Caprio! Leo in ''nesramni« turisti, ki ga niso prepoznali. Nobenega spoštovanja O >N O Kot bi se mi utrgal film. Nisem več mogla gledati spogledljivk okrog mene, poslušati laži in gledati lažnega blišča. Vse, kar sem od koga kje slišala, je bilo že nekje nekoč povedano. Vzela sem najnujnejše in odletela.« Tako je po telefonu izjavila Jenifer Lopez svoji prijateljici potem, ko je izginila kot kafra in štirinajst dni ni bilo o njej ne duha ne sluha. Kakor koh, toliko se ji spet ni utrgal film, da se na Antigui, kamor je »pobegnila«, ne bi se dala fotografirati in ne da bi poskrbela, da fotografija ne bi ostala le v albumu. ►» i,* -■ Srečen par ravijo, da sta med vsemi zvezdniškimi pari, ki trenutno hodijo po zemlji, ta dva na sliki med najsrečnejšimi. Michael Douglas in njegova soproga Catherine Zeta - Jones, ki trenutno uživata v jutranjih sprehodih na Mallorci, bi verjetno to lahko potrdila. Zakon je brez škandalov, velikokrat ju vidijo skupaj, drug o drugem govorita le najlepše. Skorajda malce preveč idealno, da se ne bi čez kakšen mesec ali leto kaj zalomilo ... . -r d -fi I auren Michelle Hill je sicer študentka novinarstva, ker pa rada potuje in za to potrebuje denar, se udeležuje različnih avdicij in nastopa kot fotomodel. Ko bo Lauren postala novinarka, ji bo verjetno vsak rad dal intervju. ako je Liza Minnelli ocenila neljubi dogodek v londonski restavraciji Ivy. Liza je nastopila Londonu v neki majhni dvorani, kjer je bilo mesta le za sto štirideset petičnežev. Le-ti so se med sabo v glavnem poznaU in tako tudi organizirali koncert. Takoj po koncertu so kar v dvorani popili kar nekaj šampanjcev, nato pa je padla ideja, da gredo še malo naprej na kakšen prigrizek. Tako se je majhna skupinica, v kateri je bila tudi Liza, znašla v restavraciji lvy, Veseli družbi je hladnokrven natakar sporočil, da kuhinja več ne dela in da vsak hip zapirajo. Vesela, bogata in znana družba se je lahko samo obrnila in šla kam drugam. Je mogoče, da se zgodi kaj takega tudi pri nas!? Vse enako ke mode m obnašanja I imata še nekaj skupnega: oba študirata na Oxfordu, in to kar uspešno. Verjetno sta tudi očka Bill in mamica Hillary ponosna na svoj zaklad. R$nH47 Pen junij 2002 Nagradna križanka «rTOR! jfTBFAH HAJDMJAK ITRUPfH ALKALOIO, n NASTANE PRICMIJU ■giJAMOVM USTJE VOLOVSKA AMIOM I tt>a~ OTHELIAV TKAGEOm m.SHAKE-BPEAREJA ■ VRTINČAST SIGMUW> ■ VIHAR V NBMENO- ' AMERIKA FREUD SEVERM AMBW1 VAMA OSEBA jPISATUJICAI (e»CA| ŽIVALSKI REZERVAT VTAMZANUl IRSU TUtVNATE SAVA« NA N .4--- G o I enquKe»l johmmje w5wju -------- [O«R) K A MARKO MJČ IKORHJERE t- REOT MONGOLIJI ANnČNl BEOTUK t' «LA>V aOBWP0LlB aalavRSK RIUNK 1W1UW ,R o i N G o + I r norm »pmi ' R o f lomc FLVm ■ OMANUI i I SLtPOH *AugnA ' RAZUH (FRANC.) KMETUSKA ZAONUSA SAVKA ; DOOMBK ■ KfW0P« 'i EIOV HIKMfiKl nSATEU * CArikfUN AKOLEiKl wro I l «mCue IČ; <^-^4 PLAHA fiOOlNA ZPML UGOVOR. PRlGOVm SLAB, SNMVEN NAliCN OČE MEOBOeiAHA ZEMUA "aK* GML HumSCK MMIM I AnzT I' jflBjfiauA r L + aUMEK moeuN PBATDJ CANKAR tl I lUnCMIS MOaOHEItt (iwmi ■.JANKU- L Ti ZLITVA BAKRA, NKUAM fAANOAHA PViČAA J____L Bistveno prenovljeni Lampiončki 2002 "MU BOOMM IMU lOMUtt STEKLENA P0S0CA2A SUŠENJE HBCOAfUA SMUlj^ ZAJC jamuSke 'J KOMNEC. OCHAR sptn I HOTnUU* I mreroaT 1 DANTE ALHMERI TRArtiir joca_ I OUUM $TCVMK I' t Razkazovanj e ELITNI ANGLEŠKI KOUOŽ InuiSKA DOdlHSKA MERA (t- I REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE 13. E. 2002: SRAMEŽLJIVEC, RAMIFIKACIJA, EDINEC, LAGER. BO. AKAfiA, OKA, PRVI. TRAPA, TRS. GftOCKA. KASKO. RAMOVŠ, KROV, IRVINE, KARIERIZEM, MELO. NAKOVALO, ŠČETINA, EG, ŠEPILOV, ZELNIK, OMER, TASOVAC, RAM, PIEMONT, RE, ITAL, TAR, TALINA, KIRMAN, CANKAR, APOGEJ MAA. ZEL, AMIH, KARIČ, KENT, FISK, OCEAN, JASA. KALANKA, NIN. DIA. ARI. NIL, U. RAČJAK. BREZVESTNEŽ, ATERHO. BILANCA, SPA Ižrebanci Vestnikove nagradne križanke 113. e. I. NAGRADA V VREDNOSTI 10.000 ŠIT: Sebastjan Hofvat, Fulneška 2, 9240 Lju-tomei Z. NAGRADA - Kajiga BOUG ŽEGHJAJ; Helena Forjan. Ul. Štefana Kovača 41. Rakičan. 9000 Murska Sobota 3.-7. PRAKTIČNE NAGRADE: Tadej Šeruga, Tomšičeva 4,3210 Slovenska Bistrica; Slavica Celec, Pečarovci 54, 9202 Mačkovci; Štefan Perkič, Gradišče 21, 9251 Tišina; Marjeta Konkolič. Dolenci 120, 9204 Šalovct; Lana Zver, Kamo-vci 40, 9223 Dobrovnik K,gra|encem česlilamo. Potrdila za nagrada hoda prejeli po peill. Povabilo k reševanju Potrudite se in rešitve pošljite na uredništvo Vestnika, Ul. arh. Novaka 13. M. Sobota, s pripisom Penova nagradna križanka, do vključno petka, 5. julija 2002. Pet reševalcev bomo nagradili, in sicer z nagrado v vrednosti 10 tisoč tolarjev, kuharsko knjigo Boug žegnjaj, čestitko na Radiu Murski val, Vestnikove maj ico in Vestnikovo rutko. Če vam bo delal težave kakšen zemljepisni pojem, je dovoljena uporaba atlasa Veliko užitkov! „ štajerskega otepača 1 4» JilON PIVO H Spet je prišel čas ^kbavne študentske prireditve Lampiončkov, najboljše in največje Mariboru, namenjene v tlnevu študentov. Obiskanost je kriterij, ki da prireditvi Popolno veljavo in ugled. Letošnji Lampiončki so prinesli ^eviine novosti, saj so bili prejšnja leta po vsebini že dodobra — «..iniieAl dvArlnpvnn nov veter in prinesel dvodnevno ’^ti in prazni. Zavel Je . -. b*'jreditev, možnost kampiranja, novo lokacijo - tortno ^Iftlisoe Skoke pri Mariboru, nove dejavnosti (modna revija, painting, foto session). odmevne glasbenike in ®Pi^membo termina (nič več predavanja prost dan - dan ^dentov, torek - temveč četrtek in petek). Dane pozabim, *^di tokrat Lampiončkove igre, tako mimogrede. Vsaj — ano-niania. Igre so se ‘JOJ tokrat LampioncKuvc - ^kšen vtis je lahko dobil opazovalec dogajanja. Igre so se “■^dčale nekako prehitro. Že leta se organizatorji ne bQtr,,^,.;„ r,Hv«hili več obiskovalcev na igre, ki se organizatorji ne Potrudijo, da bi privabili več obisKovaivcv .—o- . dokaj zgodaj, in so zadovoljni z dobrimi 200 Zvečer se jih na »pijanki* zbere tudi po 4000. ® hi biiu bolje ravno obratno?! Odločilen je seveda vidik, s na zadevo gledaš. ’ ■' naibolj moteča. študente najbolj moteča. Sprememba termina je bila za študente huimvz.j — Uh večina vrača iz Maribora v sredo in četrtek. So - - »^..^-iKnnrane? Cie je od- lih večina vrača iz Maritxjr w v an— .. želeli pridobiti Mariborčane? Ce ja od-116j® razočaranje popolno in zaupanje izgub posebej za Prekmurce so preveč boleči podobni in zaupanje izgub- t*?” / .f ik spomini na spremembo strukture gostov v tipičnem, nekoč dosti bolj študentskem, cenenem lokalu v okolici študentskih domov ob Gosposvetski cesti. Spomini na mlake krvi so še vedno živi in mogoče smo zato toliko bolj občutljivi na morebitne tovrstne težnje. Težav z lokacijo ne bi smelo biti, saj so vozili । brezplačni avtobusi v obe smeri. Z izbiro najprimernejše lokacije ne zavidamo težav organizatorjem, saj je bila vsaka dosedanja lokacija problematična (Mariborski otok, štodenstki domovi, igrišče na Taboru). Enkrat so nezadovoljni okoliški prebivalci, drug'ič zaščitene živali, letos pa menda še najbolj študenti. Mogoče jih je nekaj med njimi prav zato spontano organiziralo t i. Antilampiončke dan pred uradnimi Lampiončki v domovih ob Gosposvetski cesti. Verjetno bo organizator tudi prihodnje leto poskušal na tej lokaciji. Je pa mogoče neugodna edino zaradi pomanjkanja sence in oddaljenih parkirnih prostorov za del gostov. Kljub izrečenim kritičnim pogledom pa Lampiončki še vedno ostajajo zakon in upam, da bo naslednje leto prineslo bistvene spremembe v zvezi z I igrami. Kajti danes so kot privesek, ne pa bistvo vsega ' dogajanja! Da se vrnemo k letošnjim igram; ekipa P * Kluba prekmurskih študentov je zasedla odlično drugo mesto. Nagrada za drugo mesto je bila neprimerljiva z IJ i nagrado za prvo mesto. Vse drugo je bilo že videno, z izjemo pogumnega nagega Štajerca, ki je svoje premoženje razkazoval radovednim in posmehljivim pogledom. ralci Pena se predstavljajo Pen •Nagrajenka je s svojim načinom življenja in vključevanja storila odločilen korak; nič več ne stoji neprizadeto ob strani, ampak se odgovorno in z zanimanjem vključuje v družbeno življenje. S tem priznanjem želimo javno izraziti zahvalo za trud in prizadevanje, ki ga je vložila v sožitje med ljudmi v svoji okolici.« Marija Sirnik Zenska za življenje t 1 Tako so zapisali v Združenju žensk za demokracijo na priznanju, ki so mi ga podelili aprila 1994. leta, podpisala pa ga je predsednica Katarina Ovca Smrkolj. Sicer pa, kot je že bilo objavljeno v medijih, sem dobila 1. oktobra 2001 tudi priznanje oziroma listino občine Gornja Radgona za ustanoviteljstvo in aktivno delovanje ženskega pevskega zbora kmečkih žena m deklet. Na hodniku naše domačije je okvirjenih še ducat drugih priznanj in diplom, od kate- rih naj omenim še priznanja loparja. To, kar sega čez rob, S ptujske razstave Dobrote slovenskih kmetij, na kateri razrežem na devet kosov, nato dam na prvo oziroma sem dobila trikrat zapored spodnjo plast testa skuto, ki zlato odličje za velikonočni kruh z dodatki, zato sem nazadnje prejela še znak kakovosti. Sprašujete me o peki, ki mi je najljubša oziroma kaj je moja specialiteta. Mislim, da je to prleška gibanica, narejena iz devetih plasti testa. Nekvašeno testo razvaljam na lopar, in sicer jo potem pokrijem s prvim razrezamm kosom testa, ki ga pred tem seveda raztegujem. To ponavljam, dokler ne porabim vseh devetih »ostankov« testa. (Opozorilo zapisovalca: Marija je sicer naštela, kaj vse položi na posamezne podlage iz testa, vendar to v tem zapisudz-puščam, saj ne bi rad očitka, tako, da za približno dolžino da sem izdal skrivnost.) enega pednja sega čez rob k 'i* Ker sem dobila na ptujski razstavi dobrot s slovenskih kmetij trikrat zapored zlato priznanje za velikonočni kruh z dodatki, sem na koncu osvojila še znak kakovosti in kipec, ki mi ga je izročil nekdanji minister za kmetijstvo dr. Osterc. In če s tem nadaljujem, naj povem, da sem seveda vešča peke še marsičesa drugega: pečem pecivo, potice, pletenice, kvasenice ... Vse sorte! Kruh pa sem že zameni-la. Rada pa seveda tudi kuham. Osnove peke in kuhe sem se naučila od matere; pozneje sem obiskovala tečaje kuhe in peke, nekaj receptov pa je lastnih. Rodila sem 1934. leta v Ihovi kot Marija Močnik. Osnovno šolo sem obiskovala v Benediktu. Ker v tistem času ni bilo štipendij, doma pa ne denarja, nisem nadaljevala s formalnim izobraževanjem, ampak sem šla za leto dni za »deklo« - služit na večjo kmetijo na Zagajski Vrh. Mama je zbolela in vrnila sem se domov ter skrbela zanjo. Potem sem se spoznala s Feliksom Sirnikom iz Spodnje Ščavnice in 1952, leta, ko sem bila stara osemnajst let, sva se poročila. Preselila sem se na novi dom. On je hodil na delo v radgonsko opekarno, jaz pa sem nekaj let kuhala in čistila na OŠ Spodnja Ščavnica, potem pa sem ostala doma na srednje veliki kmetiji, delala na zemlji ter skrbela za gospodinjstvo in ot- ih« 4 ■ L Al » L [ i , f 4 i M, Zelo rada kuham, cvrem ... in pečem. Od zadnjega še najrajši prleško gibanico. Tale posnetek je sicer iz 1990. leta, ko je bila vnukinja Jasmina stara leto dni, zato smo l II J, ^7^ 5 ■ s. ‘'■a? 'j / T I ■ - ■J-1 t l Ib 5, 'K J ? F Žalika in Marjan Poljubček, pozdravček, saj veš, od kod, pa priden bo’d! Tako si pišejo nekateri zaljubljeni, Žalika Iz Gibine se je opogumila in svojemu Marjanu namenila sladek poljubček pred številnimi pričami. Kaj je bilo kasneje, ko sta bila sama, pa ... N Dokler sem bUa mlajša (pos- j netek je seveda iz tistega I obdobja) sem na spodnje- I ščavniški žetvi tudi tekI movala, zdaj pa imam kot l predsednica bolj organiza- h cijsko-izvedben e obveznosti. pripravili manjšo slovesnost. smo po žetveni prireditvi -nekdanjem načinu košnje pšenice s kosami, pobiranjem s srpi, vezanjem v snope ...Sprva sem tudi tekmovala, zadnjih nekaj let pa ne več. Letos bo taka prireditev 21. julija. Že sedemindvajset let pa deluje tudi dvaindvajsetčlanski pevski zbor, v katerem sem predsednica, zborovodja pa je Vlado Maguša. Na repertoarju imamo več kot sto ljudskih. narodnih in umetnih pesmih. Pojemo na domačem območju in tudi v drugih krajih. Večkrat tudi na pogrebih na gornjeradgon-skem, apaškem, benediš-kem in negovskem ter cerk- mati, dobra gospodinja in kuharica. Z dosedanjim življenjem, predvsem pa z doseženim sem, odkar sem poročena, še kar zadovoljna. Začetek je bil težak. Ko sem ' se poročala, je bila le skromna pogostitev za nekaj ljudi. Pred nedavnim, ko sva z možem Feliksom, ki ima ve liko razumevanja za moje društveno delo, praznovala, petdesetletnico poroke, pai smo priredili v vaškem gos-j tišču pravo gostijo, saj je bilo J petinosemdeset gostov. Naj prej je bil seveda civiln I zlatoporočni obred na ma i'-^ tičnem uradu, nato pa še ob red v župnijski cerkvi. Vse je bilo lepo in doživeto. Kuhanje, peko in petje. Vse to sem prenesla iz otroških v srednja leta svojega življenja od svojega doma. To je seveda naš pevski zbor Aktiva kmečkih žena KZ Gornja Radgon® z zborovodjem Vladom Magušem. roka: Ivana in Marico ter moževe stare starše. Večkrat pa sem se tudi odzvala povabilom za glavno kuharico na gostijah, krstih, birmah in sedminah in tudi s tem delom nekaj prispevala v družinsko blagajno. Veseli me, da se je pri meni naučila kuhanja in peke hčerka, v zadnjem času pa tudi vnukinja Karmen, ki živi pri naju, sicer pa hodi v višjo kmetijsko šolo in bo naslednica na najini kmetiji. Vsi vnuki so štirje: tri vnukinje in vnuk. Naša kmetija obsega tri hektarje in pol; pridelujemo koruzo, krompir, pšenico ... in buče. Krav nimamo več, pač pa okrog petdeset svinj. Že trinajst let sem predsednica Aktiva kmečkih žena KZ G. Radgona. Znani venjaškem območju. V svojem življenju sem se trudila biti dobra žena in .■v’ V i J Štefan L. Sobočat^ ! t) ';!l ♦, .. Oh, kako čas beži! Minilo je petdeset let, odkar sva Feliksom poročena. Ob taki obletnici pa se je že treb^ poveseliti. Na zlatoporočnih obredih na matičnem urad** in v cerkvi je bilo zelo slovesno, TUdi brez prič ni šlol O** meni stoji brat Feliks z ženo Marico, ob možu je njego'^ priča sestra Štefka z možem Ludvikom, za nama p& naš gospod župnik Andrej Zrim,