Poittuna plačana v gotovini uto 1x11 m a. V UuMlnnl. v toreli 26 februarja 1929. Ceno Din 1. h A ^^^^^b ^^^^^H ^^^^^B ^H I ^H ^^^^^B ^K I ^^| ^^L ^^m ^H ^K I ^H ^^^^^H ^^^^^M VaVaVaVm ^^^^^B vaVaVaH ^^^^^H Izhaja vsak dan popoldne, izvzemii nedelje in praznika — Inserati do 30 petit a Din 2.—, do 100 vrst Din 2^0, večji inserati petit rsta Din 4.—. Popust po dojovoru. Inseratni davek poeebej. •Slovenski Narod* velja letno v Jugoslaviji 144.— Din, za inozemstvo 300.— Din. Rokoolsl se ne vračalo Naše telefonske številke so: 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126. Rokopisi se ne vračajo Naše telefonske številke so: 3122. 3123. 3124. 3125 in 3126. Otvoritev rednega zračnega prometa med Evropo in Ameriko Spomladi bodo pričeli graditi med ameriško in angleško obalo plavajoča pristanišča - Polet bo trajal 34 ur - Posebna prekooceanska letala in zrakoplovi bodo naročeni v Nemčiji - — Newyork\ 26. februarja. V Ameriki se vrše velike priprave za upostavi-tev prve redne zračne zveze med Ameriko in Evropo. Že spomladi bodo pričeli z zsrradibo plavajočih pristanišč, ki bodo razmeščena v enaki razdalji med ameriško in evropsko obalo. Prvo tako pristanišče bo zgrajeno med ameriško obalo in Benrmdskimi otoki. Med ber-mudsfchni otoki in angleško obalo bo pozneje zgrajenih Se sedem takih pla- vajočih letališč. Na vsakem takem pristanišču bo hanger za letala, veliki rezervoari za olje in bencin ter hotel z restavracijo, mehanične delavnice za manjša popravila in skladišča rezervnih delov za motorne in druge letalske aparate in končno radio oddajna in <^~e-femna postaja. Posadka vsakega takega plavajočega letalšča je proračimje-na na 41 mož. Za izvedlbo tega načrta je bila osnovana ameriško-angleska fi- nančna družba, ki razpolaga z ogromnim kapitalom. Družba bo naročHa v Nemčiji več potnikih letal in dva zrakoplova tpa Zeppelin. ki bodo obavljali redno prekooceansko stažbo. Po dosedanjih izkušnjah je proračunano, da bi trajal vsak polet 34 ur. Letalo bi starta-lo z ameriške obale ob 6. zjutraj in bi naslednjega dne ob 4. popoldne doseglo evropsko celimo. Sporazum z Grčijo dosežen Jutri bo definitivno odobreno besedilo sklenjenih protokolov, ki bodo v kratkem podpisani v Beogradu — Beograd, 26. februarja. Iz Aten poročajo, da so danes člani naše in grške delegacije nadaljevan' delo na sestavi teksta posameznih protoklov v ureditvi vseh spornih vprašanj med našo državo in Grčijo. Nocoj se bo vršila skupna seja obeh delegacij, na kateri bo odobreno končno besedilo vseh protoklov. Za jutri ob 4. popoldne je napovedana plenarna seja pod predsedstvom predsednika Ven:ze!osa, na kateri bo končno odobreno besedilo. Takoj nato bo grški poslanik v Beogradu Poli-hroniades odpotoval v Beograd, da izroči tekst protokolov naši vladi. Protokoli bedo v kratkem podpisani v Beogradu. Beograd. 26. februarja. Danes dopoldne je bil sprejjet v avdijenci zunanji minister dr. Kumanudi. Njegova avdijenca je bila Čisto resornega značaja. Vrhovni fašistični svet odobril rimsko spravno pogodbo Včeraj je bilo otvorjeno izredno zasedanje vrhovnega fašistov-skega sveta. — Danes bo govoril Mussolini o zunanjepolitičnem položaju Rim, 26. februarja. Snoči se je sestal v palači Venezia vrhovni fašistični svet k svojemu izrednemu zasedanju, ki bo predvidoma trajalo teden dni. Mussolini je prispel ob S. v spremstvu generalnega tajnika fašistične stranke Tu-rattija. na vsej poti navdušeno pozdravljen od velike množice pristašev. Po otvoritvi zasedanja je Mussolini najprej v darjSdn jrovoni pozdravil v se člane velikega fašističnega sveta ter izrazil svoje prepričanje, da bo fašistični svet na svojem zasedanju uspešno rešil vsa vprašanja, ki so na dnevnem redu ter znova pokazal, da stoji fašizem irključno v silužbi domovine. Generalni fašistični tajnik Turatti je po Mussolinijevem govoru med navdušenimi ovacijami predlagal udanostno br- zojavko kralju. Končno je fašistični svet prešel na dnevni red, na kar je Mussolini najprej v dve uri trajajočem govoru poročal o spravi med Vatikanom in Kvirlnalom, prečital besedilo sklenjenih pogodb in podal vse potrebne komentarje. Fašistični svet je z odobravanjem sprejel njegovo poročilo in odobri sklenjene pogodbe. Seja je bila zaključena ob po! 12. zvečer z viharnimi ovacijami Musso-liniju. Na dnevnem redu je nadalje še izredno poročilo Mussolinija o notranjem in zunanjepolitičnem položaju. Kot naj-vanejša točka dnevnega reda pa je sestava vladnih kandidatnih list za bodoče plebiscitne volitve, ki se bodo vršile 24. marca. Tajna vojaška pogodba - intriga proti Franciji in Belgiji V Parizu, Bruslju in Londonu de man tirajo obstoj tajne pogodbe med Belgijo in Francijo. — Politična propaganda Flamcev — Amsterdam, 26. februarja. Na \ sem Holaoidskeon so izzivala razkritja »Utitrechter Tageblatta« o tajnem vojaškem paktu med Belgijo in Francijo politično senzacijo prve vrste. Vsi listi se bavijo v uvodtfii'kih s temi razkritji in le malo jih je, ki dvomilo v resničnost in obstoj take pogodibe. — - Haag, 2S. februarja, ločna pre-istkava je ugotovila, da je bil »Uttrech-ter Tageiblattiuc poslan prepis pogodibe s strani voditelja Flamcev v Belgiji Born-sa, ki razviia v zadnjem času velikopotezno propagando za osamosvojitev Flamcev in odcepitev od Belgije. S temi -azkritji je bolel Boros dokazati, da ie Belgija v zunanji poritiki docela nesamostojna in da je popolnoma odvisna od Francije. Holandtski meščanski blok in haiviniisti. ki podpirajo politiko Flamcev, pa skušajo izkoriščati ta razkritja za svojo vodico propagando, dokazi*ioč s tem potrebo, da se tudi Holandska primerno oboroži. — Pariz, 26. februarja. Zunanje ministrstvo je potom poluradne agence »HtvftS« izdalo komunike, v katerem najodločnejše demantra vse vesti o kaki ta in i voiaški pogodbi med Belgijo in Francijo. Med obema obstoia samo generalna državna konvencija iz leta 1927, ki je bUa resristrirafla pri Društvu naro- dov in pri kateri se je razpravljalo v parlamentih obeh držav. Tudi belgijska brzojavna agentura zatrjuje, da gre za izmišljotino, ki nima drugega namena, nego skaliti odnoša'e med Belgijo in Nizozemsko. Tako v Bruslju kakor v Parizu pa izražajo sum, da je v ozadju te proti Behriji in Franciji naperjene pro-Daganrle nemšk' naciionalizeni. — London, 26. februarja. Diplomat* ski dopisnik »Dailv Telegrapha« izve, da bo zunanji minister Charaberlain v prihodnjih dneh v zbornici podal iz* javo o propagandi ki je v zvezi z od* kritjem tajne pogodbe med Francijo in Belgijo. V svoji izjavi pa se bo Chamberlain omejil zgolj na zavrača* nje očitkov, naperjenih proti Angliji. Nasprotno pa izraža desničarski tisk mnenje, da bo tudi Chamberlain od ločno demantiral vse izmišljotine o nekaki tajni pogodbi med Francijo in Belgijo, ki sploh ne eksistira. Charles Chaplin nevarno obolel — Berlin, 26. febrjaria. Znani filmski igralec Charles Chaplin ie obolel na za-strupljenju. Pred par dnevi ie zavžll neko konzervo, ki pa je bila pokvarjena. Pripeljali so ja v bolnico. Njegovo stanje je zelo resno. Strokovna izpitna komisija pri poštni direkciji v Ljubljani — Beograd, 2o. februarja. Minister po» Ste je Emenova.1 pri ljubljanski poštni di* rekciji novo komisijo za polaganje stro« kovnih izpitov. V komisiji so: Dr. Josip Lebar, šef odseka, Anton Vesenjak, šef odseka, dr. Bogdan Kurbus, šef odseka, Miroslav Mstjašič, inspektor, Anten Su* /lač, inspektor, dr. Ivan Lamut% šef odseka, Tilen Eppich, tajnik, Andrej Verč, tajnik, Matevž Kotzrič, inspektor, Kari Bako, šef sekcije in Josip Kokalj, delovodja Stanje železniškega prometa — Beograd, 26. februarja. O stanju prometa ie azda'o popoldne prometno ministrstvo komunike, v katerem ugotavlja, da je promet vzpostavljen že na M>eh prodali z izjemo prage Gostiva!—Ohrid, kjer so očiščevalna dela še v teku. Po vsej državi vlada toplo južno vreme, tako da se sn:g precej hitro tali. Na poJroč.iu liubijanske direkcije povzročajo lavine tež ko: e v prometu, ki pa se doslej razvija nirmal^n. ker proge sproti očistijo. Pospešen prevoz hrane za Dalmacijo Beograd, J*i febr. Prometno ministrstvo je izdalo vsem obla^tuim direkeiarn uared-bo. da morajo v prvi vrsti odpraviti v?e pošiljke moke ia žiia, določane za Dalmacijo in Hercegovino. Te pošiljke imajo absolutno prednost pred vsemi drugimi pošiljkami. Zato morajo direkcije v prvi vrsti di*stavljati vagone za take pošiljke. Nesreča češkoslovaškega trgovca Včeraj okoli poldne, ko ie na postajo Ozali prlvozi! karlovski potniški vlak. s© je plaz snega sesul s postajnega poslopja na postajno leseno verando ter jo podrl. Ostali potniki so se še pravočasno rešili, Ie nekega potnika - trgovca je plaz z verando vred zasul Ko so ga nezavestnega odkopali, so ugotovili, da ima levo nogo zdrobljeno. Za silo obvezanega so ga spravili v vlak in odpeliali v karlovsko bolnico. Njegove identitete sprva niso mogli ugotoviti. Iz KaTlovca so danes javili ljubljanski direkciji državnih železnic, da je na postaj* Ozalj ponesrečeni trgovec češkoslovaški državljan, lesni trgovec Leiberman iz Bratislave. Toplo vreme v Sloveniji Južno vreme v Slovenci traja dalje. Davi je na severu in severovzhodu termometer splošno kazal nekaj stopinj pod rrč-lo in sicer od —! do —5 stopinj Celzija, na jugu in zapadu pa nad ničlo in sicer od -rl do -f-6 stopinj Celznja. Najvišja temperatura je bila davj na Rakeku in sicer -f-6 stopinj Celtzia, najnižja v Kranjski gori —5 stopinj Celzija, Vec'nonia je bilo jasno in lepo vreme, ponekod deloma oblačno. Plazovi, ki so včeraj najbolj ogrožali glavno progo Lufoliana—Maribor, so danes dopoldne izostali. Snoči okoli 30.15 je nov večji plaz med Zalogom in Lazarrv znova zatrpal železniško progo. Pol ure ie Ml promet ustavljen, nakar s:> odkidali en tir, po katerem v> potem vozili vlaki. Davi je bila proga očiščena plazu. Na korošk: progi sta se včeraj pojavila dva p!azova. Prv? prj St. Lovrencu nad Pohorjem, druži med J^hmni in Breznom Oba so železr-i^ki delavca v kratkem odstranili. Mednarodn: brzi in ekspresni v'aki «o vozi': z mnnKimi za-mndanr. OSr7 .:z Beograda ie imel 106 mmut zamrde. Tud jutranji brzovlak iz Beograda je imel rmnj-šo zamud« Za pravično rešitev manjsinjskega vprašanja Delo dr. Vilfana v Parizu in drugih evropskih središčih za ureditev vprašanj narodnih manjšin -Obzors od 25. t. ni. objavlja zanimivo izjavo dr. Vilfana, predsednika kongresa narodnih manjšin in bivšeg slovenskega posian^a v Rnnu, ki ic pred dne\i prišel v Pariz, da se Pri francoskih s!uibenih in n€sJužbenih krog h informira o njihovem stališču napram manjšinskenu vprašanju ter tudi njih same podrobno informira o dosedanjem delu kongresa narodnih manjšin in o njegovem delovnem programu v zvezi z delom Društva narodov ter ostalimi mednarodnimi organizacijami, ki se in-teresirajo za ta važni politični in kulturni evropski pomen. Dr. Vilfan jo v to svrbo k;>nferiraJ s pooblaščenim ministrom in načelnikom Zd Društvo narodov v francoskeun zunanjem ministrstvu Massiglijem sestal pa se je tudi z znanil alzašldm socijalist enim poslancem Grumbachom ter sprejel mnogo-Štev \ne francoske in druge novinarje, ki se posebno zanimajo za probIc:n narodnin manjšin. Ker bo na prihodnji seji Društva narodov prišlo v razpravo manjšinsko vprašanje, iiita misija dr. ViVlfana v Parizu vsekakor gotovo politično aktualnost. Dr. Vlfan je izjavil zastopnikom tiska v Parizu naslednje: »Skušal sem obvestit; franco>ke poHtič-ne osebnosti o tendencah naiih kongresov, ki so absolutno pacifistični, ker -treme edr-no za tem. da bi se manjšinam ustvarili pogoj isvobodnega, kulturnega in nacionalnega žvljenja v obstoječih mejah evTop-skih držav. Nadalje sem govoril z merodajnimi či-nitelii o prihodnjem zasedanja sveta Društva narodov. nn katerem se bo sprožilo vprašanje mnaisVn, in o predlogu, mednarodne un ie. Društvo narodov, ki ima svoj sede/ v Bruxel!esu in ki hoče. da bi se pri Društvu narodov osnovala komisija za proučevanje problemov manjšin v Evropi. Ta komisija b; imela :stotako nalogo poiskati način, kako H se ta problem povsod postavil n-i zdravo podla-o, iz katere bi mog],; vzmkniti pozitivni sklepi, koristni za manjšine in mir Evrope, Kot predsednik kongresa manjšin >em povdarji! ob tej priliki, dd sem opazil v Železniška tarifna konferenca V s^jni dvorani ljubljanska železniške direkciie je bila daues dopoldne otvorjena železniška tarifna konferenca, ki obravnava v glavnem razna aktualna tehnivno - tarifna vprašanja, nanašajoča se na jadranske tarife. Konference so se udebiili delegati avstrijske, češkoslovaške in ruadxar>ke železniške uprave in v veo.-eni številu poleg naših delegatov tudi referenti ljubljanske direkcije. Konferenco je ob 9.-15 otvoril direktor g. inž. K neževii, želeč zborovale^ni obilo uspehov. Od strani naše železniške uprave so navzoči: zj generalno direkdjo dr. Dra-gomir Markovir, načelnik komercialnega oddelka, in g. Ivan M a n f r e d a, načelnik tarifnega oddelka, ter od ljubljanske direkcije g. Fran II o j s naf elnik kome rcijalnega oddelka. Avstrijske zvezne železnice zastopa dvor. svet. Carl B u r g e r, češkoslovaške zastopata ministerijalni svetnik Vojtech Kocourek in žel. uradnik František Bo n i a, madžarski: Emerik H e g y i, višji že L direktor, in J<>?ef Ga rt ne r, višji železniški uradnik, oba iz Budimpešte, ter žel. direktor Zolt^n T 6-r 6 k iz Jopronja. Konferenca je opoldne &e trajala. Italijanski dolegati Še niso prispeli. Imenovanje referentov oblastnega komisarja v Ljubljani Veliki župan ljubljanske oblasti je včeraj imenoval pri komisarju ljub* ljanske oblastne samouprave nasled* nje referente: vladnega svetnika 1'inka Horštnar^ ja za občinske zadeve in zadeve nižjih samoupravnih edinic; dvor. svetnika dr. Rudolfa Marna za obrtne in industrijske zadeve, obrt* no strokovno šolstvo in tujski pro* met; kmetijskega svetnika Frana Tram; puža za kmetijstvo; oblastnega sanitetnega referenta dr. Ernesia Maver ja za zdravstvo in humanitarne zadeve; vlad. svetnika Leona Grasselija za socijalno politiko; prosvetnit?a šefa dr. Capudra za prosvetne zadeve; ob!astne2i kmetijskega referenta zu vinozdravnika Frana Cerneta za živi« norejo in veterinarstvo; Bruzeilesu pri delegatih rajnih drus.u\ ia Društvo narodov, zlastj j>ri poljsk.h in nemškili, (rmenje, naj bi predlog o sesta\i komisije za proučevanje problemov v.- -šin predVavljal gotovo smer, po kateri bi se mogla poiskat, skupna podlaga r^ pogajanja ne da b moral kdo pn tem >d-stopetj od svojega posebuefca stališča v tem vprašinju. Znano !e namreč, da nekateri narodi ne žele, da bi se ustvarili u -nizmi za zaščito manjsn, dokler se prej ne pride do splošne pravne organizacije m zaš&te. Kot zastopnik jugosiovčrnskih manjšin v Ita1ij> smatram, da bi bilo v interesu deb narodov v Evrop:. zlasti onih, ki se jtom svobode. s*:;> . vosti in pravičnosti. Vprašanje narodnosti ne sme bit; v Evropi več povod za vojne. Mirovne pogodbe so v glavnem usn.i-rile načelo narodnosti in vse imajo svoje nacijonalne države. Zato je treba rešili prob'em evropskih manjšin na tak i i da ne bo ovira boljšemu gospodarskemu in političnemu delovanju med evropskimi narodi.« Dr. Vilfan je tuda po\darj*l, da morajo bita manjš*nae absolutno lojalne napram državi, v kateri žive, in da se lore edino po-t-jtfn looa^nih odaiošujev med manjšino m večino priti do mroljubne in za civilizacijo koristne sofuciie tega delikatnega vprašanja. PovdarjaJ je: > M; manjšinej želimo. da se to vprašan i e tretira ofoektivno brer političnih tendenc kot tchrrcno vprasanje med večinami in manjšinami.« Dr. Vlfan bo potoval tudi v Stocfchoirn in Kopenhagen, da tudi tamkaj informira merodajne kroge o svojem delu in vprašanju manjšin, na kar se bo vrnil v Ženevo, kier se bo udeležil kongresa manjšin ter počaka! na uspehe posvetovanja Sveta. Ti referenti so v smislu čl. IA) ia* kona o oblastni in sreski samoupravi podrejeni ^ komisarju oblastne samo. uprave. Njihovo delo pri samoupravi bo omejeno v glavnem na nadzorov a. nje dela podrejenih jim uradnikov in uslužbencev, ker morajo upravljati samoupravne posle poleg svoje tU »se* danje redne službe. Razen tega sodclu* jejo na sejah ki jih določa druga ali* nea čl, 2. uredbe o poslovanju komisar. jev oblastnih samouprav od 2S,\. jamo ar j a t. L Komisar oblastne samouprave tir. Marko Natlačen je s privoljenjem ve« likega župana obdržal v službi ljub* ljanske oblastne samouprave kot honorarna nameščenca dr. Antona Breo Ija za zdravstvene humanitarne in s,. cijalne zadeve ter dr. A. Mihivca za kmetijstvo in zadružništvo, ki naj ho* sta v omenjenih strokah v pomoč ko* misarju oblastne samouprave. Naš prekooceanski promet — Beograd. .Jo. februarja. Semkai ie prispel iz Londona znani organizator ga prekooceanskega prometa Božo Bana^. Posetil je ministra trgovine, kateremu ie obrazložil tefkoČe, s katerimi se mora boriti naša prekooceanska plmitbj posvetoval z njim o ukrepih, ki bi jI; h !o treba storiti v zaščito domače prc»\noc#» anske plovitbe. Borzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 22*2.2$, Beri n 13.51—13.54 (U5»5). Bruselj 7.9134, Budimpešta 9.91—9 94 (9.925). Curih 10<>4.4 do 1097.4 (1096.6), Dunaj 8.0065. London J74JI, Newyork 56.7o -V>.96 (5*.%). Pariz 222 5*, Pr3ga 168.93, Milan J97.15-?99.15 (299 15). Efekt:: Cclska 158 den« Ljubljanska Kreditna 125 den.. PraStediona 9.1) den.. Kreditni 175 den.. Vevče 130 cen.. Stavbna 50 zaVlJuček, Stšir li"i5 den.. ZAGREBŠKA BORZA. Devize: DanaJ 80TV.15, Berlin 13JJS. Budimpešta 9.925, Milan 296.1&. London 276.51. Pariz 222.5$. Praga 168.t3 Cimb 1095.9. INOZEMSKE BORZE. Curih: Beograd 9.136. Dunaj 73.0* Budimpešta 90.65. Berlin 123.43. Pra«a 15.42 Milan 27J2, Pariz 30.316, Londoa 25.336, Newyort 519J7. Stran 2. »SCOVENSKI N ARO De dine 26. februarja 1929. Stev 47 Tobačna tovarna je izdelala lani nad 900 milijonov cigaret in cigar 800 delavk in 300 delavcev zasluži letno 11 miKjcmov Din« — Zanimiv vpogled v tovarno, predstavljajoco vrednost 100 milijonov Din. Ljubljana, 26. februarja. Podaravaatdj tobačne tovarne, inspektor g. Golob, mi je včeraj razkazal obsežne tovarniške prostore na Tržaški cesti in mi nudil vpogled v izdelovanje cigaret, cigar, tobaka za žvečenje, za njuhamje in eks» trakta. Ves tobak, ki ga imajo v tobačni tovar« ni stalno v zalogi do 6 milijonov kg, pride v oddelek za sortirati je tobakov ih listov. Delavke vzamejo v roke sveženj ter začno odbirati liste, od katerih prihajajo najbolj* si v poštev za boljše tobačne izdelke, slab* si pa za slabše, pač kakršne kakovosti so listi. Iz tega oddelka pride ves tobak v rezainico, kjer je v obratu 13 strojev. Vsak nareže dnevno 800 kg tobaka, skupaj 10.400 kilogramov. Iz rezaJnice pošiljajo tobak po žlebovih v spodnje prostore naravnost v stroje za fabrikacijo cigaret. Ta oddelek je najbolj zanimiv. Strrrnajs^ strojev ropo-če tu vsak dan, vsak izdela dnevno 180.000 cigaret, skupaj torej 2,520.000! Na koncu izdetovalnice cigaret kraljujeta od decembra meseca lani 2 nanovo montirana, itn* pozantna stroja znamke »Triirrnph«, ki iz* delata dnevno po 400.000 cigaret, a če je treba tudi po 500.000. Stroj za rezanje cigaretnega tobaka G. podravnatelj Golob mi je podrobno razkazal mehanizem teh dveh čudovitih strojev, ki ju je monopolska uprava kupila v Draždanih v Nrrmčiji. Dočim opaziš na kolesju ostalih strojev glede brzine izde* lovanja po tri vrste jermenov, imata stroja »Triumph« le po en jermen, ki se pri obra* tovanju avtomatično prilagođuje brzini iz* delovanja ter se njej primerno krči ali pa tudi raz te ju je. Zanimivo je opazovati, ka» ko tiskata stroja naslove cigaret, kako te lepita, kako jih sproti sušita in obenem režeta, nakar se cigarete sipljejo v odka* sani jim prostor, odkoder jih po zložitAi v posebne okvire nakladajo na vozičke. Izdelovanje cigaret poteka pri vseh dru* gih strojih na približno isti način, le da ne s tako naglico In preciznostjo kakor pri »Trrumphu«. Preden dospe to tobak ▼ srednji del stroja, pasira velike magnete. na katerih ob vise smeti. Kofikor je prahu v tobaku, se odvaja proč po čereh. Pri vsakem stroju stoji voziček, ki Jih pošiljajo od časa do časa, natovorjeoe • cigaretami z dvigalom v sgoraje prostote v pakovalnico cigaret. Poleg navedenih strojev za izdelovanj© cigaret ima tobačna tovarna se 13 strojev, izmed katrih izdela vsak dnevno po 45J900 cigaret. Ti stroji so zastarelega tipa in jih bo tobačna tovarna vzela iz prometa. Oni pomijo stročnice, ki jih mora sproti izde* lovati zopet 13 strojev. Pozornost vzbuja tudi pakovamica tobaka, kjer je v obratu 9 strojev. Pri vsa** kem se stehta tobak, namenjen za zavoj* čkc, nakar ga stroj avtomatično zavije m klišira. Savskega, zetskega in moravskega tobaka napaketirajo stroji po 400 kg dne v* no, donavskega pa po 1000 kg. Poleg cigaret izdeluje tovarna tudi ci* gare vseh mogočih vrst Izdelujejo se vse na roko. Le navadne cigare izdelujejo stroji, še s* po Številu. Naša država ima 8 tobačnih tovarn: v Ljubljani, Zagrebu, Senju, Nišu, Sarajevu, Mostarju, Travniku in Banjaluki. Ljub* Ijanska tovarna je največja v državi. Usta* novljcna je bila L 1871. ter se je prvotno nahajala na Poljanskem nasipu v zgradbi bivše cukrarne. Dve leti pozneje se je preselila v nove zgradbe ob Tržaški cesti, ci* jih zemljišče meri skupno 97-536 m*. Od tega prostora zavzemajo samo zgradbe, in sicer 2 za fabrikacijo izdelkov, 6 velikih skladišče za sirovine, strojna centrala, zgradba n fabrikacijo ekstrakta skladišne izdelkov, administracijska zgradba, dve zgradbi za stanovanja uradništva in vra* tarja, 7 šup. kopališče za delavstvo in urad' ništvo ter delavska kuhinja, 22.225 m*. Kopališče kakor tudi delavska kuhinja beležita velik obisk- Lani je bilo izdanih 29.500 vstoapnic za brezplačno kopanja V delavski kuhinji je bilo razdeljenih 119 tifoč 960 porcij kosil in 43-530 porcij kave. Kosilo stane 2 Din, kava pa 50 para. Zadnje čase zidajo na tovarniškem dvorišču veliko skladišče za sol, obsega* jočo 1600 m5 površine. V njem bodo shra* njene naloge soli za vso Slovenijo. Letno se proda pri nas 12 milijonov kg soli. Do skladišča bodo zgradili železniški tir in ga izolirali od osaJih zgradb. Tobačna tovarna, predstavljajoča po po* datkih monopol ke uprave vrednost 100 milijonov Din, zaposluje okoli 800 delavk in 300 delavcev, ki so prejeli lani 11 mili« jonov Din zaslužka. Lani so predelali to* bačnih sirovin 1,300.000 kg, izdelanih pa je b:lo S°l milijonov cigaret, 13,760.000 cigar, 31.000 kg tobaka za žvečenje, 400 kg za n j uhan je in 20.000 kg ekstrakta. Tobačna tovarna je neizmernega živ* Ijcnjskega pomena za ljubljansko okoliško prebivalstvo. Delavke in delavci so, ki de* lajo v tovarni že po več decenijev. Naj* starejša delavka je Elizabeta K a d u n č e* v a, ki je zaposlena v tovarni nepretrgoma 51 let. Vojna je povzročila, da so izro* ceni številni upokojenci in upokojenke na milost in nemilost nepopisni bedi. Preje* majo za svoje večdesetletno garanje — 250 dinarjev pokojnine na mesec. Takih ne* I srečnic in nesrečnežev je 1350! x. J Besedo imajo naši čitatelji Mestne javne čajarne in njih zloraba Neprecenljivo vrednosti so te cačarne za bedne ljudi, ki nimajo niti koščka Kraha, niti kapljice tople pijače, da si notranje organe vsaj malo ogrejejo. Vem pa, da se teh čajarn mnogi, ki so res potrebni, ne poslužujejo, ker — ali nimajo niti toliko obleke, da bi mogli ven, ali pa se 6ramujejo svoje bede. Zgodil se je pa tudi slučaj — mislim da v Trnovem, ko je gospodična, ki tam čaj deli, pred dnevi malega dečka, ki je prišel s posodo po Čaj, zavrnila, češ, tebi ne dam, ker imaš tako čeden plašč. Ta dama gotovo ni vedela, da mu je plašč posodila dobra gospa, ki pa sama otroka in matere ne more vzdrževati. Tudi Ji ni bilo najbrže znano, da se niti otrok, ki je prišel po čaj, niti njegova mati, ki že od oktobra ali novembra kljub vsemu trudu ne more dobiti zaslužka, nista že dolgo, ali se le redko pri dobrih ljudeh do sitega naj'esta in da celo zimo pezebata v mali podstrešni shrambi. Mati tega otroka si prej ni upala iti po čaj in šele na moje opozorilo je poslala svojega sina, kateremu je izprosila pri usmiljenem srcu plaši, da je otrok lahko šel ven in prišel nazaj — prazen! po mojem mnenju bi bilo pri takih stvareh več pažnje vsekakor potrebno. Kajti tudi če bi plašč bil dečkov, ali i« s tem rečeno, da morda ni lačen, ah, da naj najprej plašč proda in zaje, potem pa v letnem jopiču pri —25 stopinj mraza gre ven, da se ga kdo že zm ran; enega usmili? Nekaj drugega pa je, kar se jie zgodilo v Florijanski ulici, kot je poročalo časopisje. Če se je res komu posrečilo odnesti 15 porcij čada in ga oddati gostilnicarju, da ga ta potem proda gostom, naj se eksem-plarično kaznuje zlasti tudi gostilničar in naj se njegovo ime objavi, da pošten Človek v tako gostilno ne bo več Sel. Čajarne pa naj poslujejo napre] — pa naj se eventuel-ao strožje kontrolira — da ne bo zlorab. Razmere v javni kuhinji Delavske zbornice Še dobro mi je v spominu članek, objavljen nedavno v cSIovcnskem Narodu«, ki je z velikim, takrat res upravičenfai pompom oznanjal razne dobrote in njih obilno množino v javni kuhinji Delavske zbornice. Vse je drvelo tja, a vendar mnogi s pomislekom in nezaupanjem. Spočetka je bila hrana res okusna in zadostna. Toda te dobrote so trajale žal samo nekaj časa. Kmalu se je položaj bistveno izpre-menil, hrana se je po kakovosti in količini občutno poslabšala. In vendar je bilo abo-nentov od dne do dne več. Iz tega bi se dalo sklepati da mora biti hrana od dne do dne boljša, v resnici je pa baš nasprotno. To velja zlasti za abonente C ali za takozvane Jutra<, škofa, velikega župana in oblastnega komisarja za nabiranje daril za revno in zapuščeno deco. Veliko dobrega za brezposelne je storil magistrat s svojimi javnimi čajarnami. Vendar, kdor zasleduje objavljena imena darovalcev, se mora nehote vprašati. Kje so pa drugi? Čital sem, da je ubog ru dar vzel otroka k sebi, da je čevljar na de želi rešil bede podeželskega dečka in poleg teh dveh samo še oni dve gospodični na Gorenjskem. Nisem pa čital imena nobenega bogatega človeka v mestu, imena nobene imovite družine na deželi, da bi vzela k sebi kako revno otroče na hrano. In ali je za one, ki imajo milijonska premoženja, 20 do 30 tisoč Din mesečnih dohodkov itd. 200, 200, 500 ali tudi 10 tisoč Din, ki jih dado v ta namen (in pri tem že kal-kulirajo, kje bodo dobili ta znesek z obrestmi vrnjen) kaka žrtev v primeri z ono rudarja, ki v vedni življenski nevarnosti s trdim in težkim fizičnim delom služi svoji družini in sebi kruh? Ravno v sedanj strašni socijalni bodi se vidi, kako človeštvo zaostaja celo za živalsko srčno kultura pri tem prav nič ne ženira nekatere podjetnike, da zaposlujejo svoje delavstvo tudi ob nedeljah in to brez zakonitega 50% poviSka mezde. Vedo dobro, da so ljudje veseli, ako imajo sploh kak poseL, ker jih za njimi čaka vse polno brezposelnih, lačnih, raztrganih. Zato ne samo, da morajo trdo delati brez poviška in brez zakonitega nedeljskega počitka, je še ravnanje s temi ljudmi tako, kot je bilo ravnanje valptov v srednjem veku. V mislih imam tu neko znano tvrdko, kjer se delavstvo zaposluje ob nedeljah in se mu poleg tega Še preklinja očeta, mater, sestro itd. na znan način. Ne vem sicer, če je to ravnanje lastnikom tvrdke znano, čudim pa se hladnokrvnosti delavstva, da mu ne skipi kri Ker spadajo take stvari v delokrog inspekcije dela, usojam si pa na ta dejstva tem potom opozoriti njenega šefa, da ukrene vse potrebno v svrho očuvanja Človeškega dostojanstva teh delavcev, ki so prav tako Člani človeške družbe, kot oni, za katerega se mučijo. Obenem pa tudi naučiti take izkoriščevalce spoštovati zakona Moje ime je g. sefu inspekcije dela v redakciji na razpolago, ker se delavstvo samo ne upa nastopiti Smatral sem to za potrebno obelodaniti, ker se to dogaja v času, ko je na razpolago dovolj delavskih moči, tako, da bi ob nedeljah ne bilo treba delati in ker se ravno vodi akcija za pomoč brezposelnim. Najboljša pomoč brezposelnim je se vedno bila, je in bo — njihova zaposlitev. —k. — «Le čevlje sod! naj kopitar.. Sicer nima moja zadeva za enkrat s cčrkarsko pravdo», ki se vname od časa do časa pod tem naslovom, vendar je tudi jezikoslovna zadeva. Pride služkinja v apoteko in pravi: cProsim za dva dinarja muterpleteT-jov». Dobi jih in gre. Neka ljubljanska drogerija je razstavila ob Času hripe najrazličnejša obrambna sredstva proti njej. Poleg tega so razstavljeni razni čaji, zdravilne koreninice itd. Vsako zdravilo ima svojo etiketo. Tu najdemo: Upov čas, bez-gov čaj, ajbiš, meto, sladke koreninice in •materino perje*. Ker sesavci niso pokriti s perjem in ker razstavljeno perje m* nobeno perje, ampak k večjemu plodovi neke vrste metuljufc v domačem teoHcu crrmter-pieterjl» imenovani. Prosimo gospode botanike, filologe In fabrtkante besed, da nam za «muterpleter}e», ki se toliko rabijo v hiši poiščejo polteno slovensko besedo. — Pretirana strogost, Sneg na strehah se čez dnu taja, zvečer voda v žlebovih zamrzne, žlebovi in odtočne cevi napolnijo z ledom. Kleparji ne morejo zadostiti vsem potrebam hišnih posestnikov v Ljubljani Naravno je. da se voda iz žlebov marsikje poceja na hišne hodnike. Pohciia odnosno posamezni stražniki pa grozijo s kaznimi Stori se, kar Je pač mogoče, predavanih stvari pa naj oblasti nikari ne zahtevajo — Zadrga mesarjev naj ve. da se ljubljanske gospodinje močno pritožujejo nad kvaliteto in ceno surovi slanini. Gospodinja ptte: kanila sam slanino m jo doma raztopila, da dobim čisto, nemešano mas*, toda ta mast me je stala 1 kg po Din 45. — Ne vem, aH se prodaja s slanino vred tudi zmrznjena v led spremenjena voda v slanini, ne vem. aH Je krivda na strani mesarja ali naj krivdo nosi prassč. Vem pa, da bi Čista mast ne smela statj preko Din 27 — Mleko nam hočejo podražit!. Mala skupina kmetijeev je izdala sedaj že drugič parolo, da Je treba dvigniti cene mleku. Odpomoč temu Je edino v tem, da ljubljanske gospodinje omeje potrebo mleka ali pa da sodjalm odsek mestne občine organizira dovoz mleka tz krajev izven ljubljanske okolice. Slabi časi so za kmeta, le bolj pa za one ljubljanske rodbine z mno-co otroc:, ki porabijo največ mleka. H O C v C KIJ 11 Najboljše najtrajnesje, z*t 13 natcenejšel Strašen umor zaradi oguljenega plašča V vasi Otoccc pri Zagrebu je bila v nedeljo s sekiro razsekana starka Zofija Horvatićeva in sicer zaradi oguljenega plašča, ki ga ni hotela prodati. — Groznega umora sta osumljena dva de lomržneža. V vasi Otočce pri Zagrebu so imeli v nedeljo krvav dan 2-rtev morilca je posta« la starka Zofija llorvatić, ki so ji leta is skrbi že upognile hrbet. Po okolnost ih so* deč, ki jih pa bo preiskava šele pojasnila je sličen umor težko najti v kriminalni kroniki. Celo zločini, radi katerih so pred dnevi izdihnili na ve&alih štirje člani Prpi» ćeve razbojniške tolpe, zaostajajo po gro-zovitostih za zločinom, ki je bil izvršen v nedeljo v vasi Otočce. Dočim so člani kola gorskih tičev ubijali in morili, je morilec v Otoocah masakriral na živinski na* čin svojo žrtev s sekiro in jo raz^ekal na kosce. Mirni prebivalci Otočc so silno razbur« jeni in pogovarjajo s« samo o zločinu ter ugibajo, kdo je bil storilec. V vasi je v bližini gostilne »Pri Turopoljcu«, ki stoji ob cesti iz Zagreba v Karlovec, hišica, ki jo je sneg skoro zasul. Pred njo so se vče* raj ves dar zbirali vašoani ter ugibali o po« drobnostih groznega zločina. Seljaki so ki* mali z glavami in preklinjali zločinca, iz hišice se je pa slišal jok fn ihtenje. V tej hišici je stanovala njena lastnica Zofija Horvatič, rojena Frlan, stara okoli 53 let. Ker je bilo vdova in revna, je od* dajala majhno sobico in se z najemnino preživljal a. Neka Ana Lavrič živi že dolgo pri star* ki. Tudi Lavričeva je že stara. Njena hčer* ka službuje v Beogradu. Lavričeva je sta* novala pri starki že več let in ji je plače* vala 50 Din mesečno za posteljo. Spala je v isti sobi s Horvatičevo V drugi sobi sta* nuje starkw sin Fran z ženo. Med sobama je majhna kuhinja. V kuhinja je tudi po* stelja, ki jo je starka oddajala raznim na* jemnikom. Zadnja sta najela to sobo Rudolf Kranjčec in Dragotin Zanjko. Prvi je star 23 let drugi pa 27. Kranjčec in Zanj* ko sta delomržneža, ki sta delala le poleti. Čez zimo sta pa živela od prihrankov in sta popivala po gostilnah. PriSla sta večkrat pijana domov in zato je prišlo med njima in gospodinjo do prepirov. Ko je pritisnil hud mraz, je Kranjčec zvedet da ima starka star plašč. Nekega dne je prisoj k njej in jo prosil za plašč, češ da ga bo kupil. — Dani ti ga, toda za. 60 forintov. — Plašč moram imeti, je odgovoriJ Kranjčec, Tako me zebe, da ne morem iz hiše. In pripravljen je bil plačati 60 Din. Ker pa ni iml toliko denarja, je d J. starki 10 Din na račun ter obljuba* ostanek v naj* krajšem času. Starka je pa poznala Kranj* čecti ir mu ni hotela izročiti plašča, preden ne dobi še ostalih 50 Din. Kranjčec je na to pristal in odšel s tovarišem v sosedno vas. Starka si je pa kmalu premislila, kar jo je stalo glavo. Pretekli teden se je odlo* čila, da plašča ne proda in vrne aro. Ker ni imela denarja, *e prosila Ano L a vri ćev o. naj ji posodi 10 Din. Lavričeva je posodila 10 Din, ker pa Horvtioev i ni horda sama izročiti denarja, ga je dala sinu Franu, ki je Kranjčecu povedal, da mati ne da pla* š~a in mu vrača denar, ki ga je dal na ra* čun. To je Kranjčeca silno razjezilo m de* nar j a ni hotel sprejeti Odšel je s prija* teljem Dragorinom jezen v gostilno in se ponoči vrniL Lavričeva ga je videla, ko se je vrnila in po njeni izjavi, je bil pijan. Bilo je v soboto zjutraj. Horvatićeva je bila v svoji sobi, Lavričeva je pa letala na kupu stare obleke. V sobo je planil Kranjčec in zagrabi! starko za roke ter kričal: — Stara baba, daj mi plašč, če ne te zadavim. Horvatićeva se je branila, ker se pa ni mogla oprostiti, je zakričala Lami* cevi: — Ti, Lavricka, daj mi noi, da ga za* koljem ... Daj mi sekiro aH nož. — Koga boš ti zaklala, baba, je kričal KranjČic. Kmalu ti bodo ure odbile Kranj« čec je besnel od jexe ter vrgel še 20 Din pred starko za pla&č, Horvatićeva je pa denar pobrala in ga vrgla skori okno. To je Kranjčec* le bolj raz jezilo. Sel je v svojo sobo in rekel prijatelju Zanjku: — Daj mi sekiro, da spravim starko k pamet L Kmalu je nastal pretep na dvorišču med Horvatičevo, Kranjčecem ki Zanjkom. Ne ve se še, ali je bil Kranjčec ali Zanjko, ki je med pretepom pograbi! skiro m udaril starko s topim koncem po roki Med trm je prihitela iz hiše tudi La-vričeva in hotela pomagati HorvatičevL Tudi ona je dobila udarec s sekiro po prsih, ki pa slučajno ni bil nevaren Med tem se je zbrala na dvo* rišču vsa vas. Horvatičeva je zbežala v hi* šo ki vzela plašč, da bi šla k orožnikom in nasilneža ovadila. Sin Zofije Horvatičeve je bil med pretepom v svoji sobi in baje zato ni priskočil materi na pomoč, ker je spal in ni slišal vrišca na dvorišču. V nedeljo se je Horvatićeva odločila, da gre k orožnikom in si poišve pravice ter zaščite. Napotila se je v ra* Oder. t<» da ni se več vrnila. DomaČi so mislili, č* se je zakamrla in je pro^Ua za prnočia^ pri znancih v Odru Mimoidoči pa, ki *-<> šK preko polja, kjer tabore cigani, so naih v snegu razmesarjeno truplo Zoftje Horva. tičev e V visokem sngu, ki je bil daleč oko* ti razhojen in okrvavljen, je ležala starka z razbito lobanjo, strašno razmesarjenim obrazom, odrezanrmt ušesi in ustnicam L Ljudem je nudil strašen, nepopisen prizor Zločinec je še po smrti razsekal truplo na kosce ter jih razmctaJ okoli Bliskoma se je po vasi raznesla vest o strašnem zločinu. Seljaki so prihajali tru* moma na kraj zločina. Istočaeoo je bila o zločinu obveščena tudi orožniška postaja v Odru in okrajno glavasrvo v Zfcgrebu Kdo je pravi zločinec, se še ne ve Sum ie padel na Dragotina Zanjka itn Rudolfa Kranjčeca, ki so ju kmalu po odkritju videli v neki gostilni v sosedni vasi K ran j-čec je baje izjavil v gostilni: Ni treba, da naju iščejo orožniki, javila se bova sama. Sumljivo pa je da sta Kranjčec in Zanjko zginila iz vasi Orožniki so ju začeli iskati, toda v nedeljo tj še niso našli. Istočasno je zagrebška policijska direkcija telefooič* no obvestila vse orožniške postaje o zlo* činu in izdala za zločincema tiralico. žBeležnica Koledar. Danes: Torek. 36. februarja 19^9; katoličani: Aleksander; prsvoslavni: 13. februarja, Martin. Današnje prireditve. Drama in opera /a prt L Kino Matica: ljubljanskega dvo ra< z običajnim dnevnim redom. Začetek ob 9. dopoldne. — Predkonferenca se vrfci w soboto zvečer 2. marca ob 9. uri v kavarni tSlont. I. tajnik. Prosueta Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani Dr san: Začetek ob 70. Torek, 26.: zaprto. Sreda, 27.: Vdova RoOioka C Četrtek. 2S.: Utopljene« B. Petek, 1. marca zaprto Soboto, 2.: ob 16. Krođa&ek >aaa£ck. n)U4f»k» predstava pn m\l~ ceoab lzvee ob 21. Utop&coca. Uud. pred. pri mil. coaaa. Izven. Nedela, 3.: ob 15 Danes bomo tiči. Uud. pred pri udi cenah laven. ob 20. Dobri vojak Svejk. LJud. pred. pri miz. cee*ji Le ven. FooedHJek. 4.: saprto. I Torek, 5.: Dantoeovi smrt. premifjefa. Pcenuler- ikj abonma. Začetek ob pol 20 Torek, 26.: zaprto. Sreda, 27.: ZaJSnbaen v tri oraofce. A Četrtek, 28 saprto. Petek, l. marca: Oedepus rez. It kcamčn« opere Red Đ. Sobota, 2. marca: PH tre* mladenkah- Uudak« predstava pri ant£. cenafc- Izven-Nedelja. 3-: ob 15. Ripoletio. LJud. pred. pri anti. cenah Izven Ponedeljek, 4. saprto. T JaiMlanafri aVami vprjseri v sredo, dre 27. t. m. Goiarievo »Vdovo RoHiim i. Id K" smemo prišteva« k eni iaraed oajbe* posrečenih izvtrnm dram ra abooeme reda C Rettja t Li-paba, zasedba glavmb vtag kakor Dri premieri. Probottev: ZaUnbUea v tri orani«. To moderno operno deVo poje tltab^aonka opera v are. do, dne 27. t m. ra abonente reda V Zasedba običaja Sodelujejo: *. Betette. Raoovec Kovač, Janko. Orba, MoboriC in dame Tbierry1eva. HaJdiOeva. PWiceva. Ribičeva. Pri pultu kaeel-nik z- Nlko Strftef. Opozarjamo aa ailadistko predstavo sri roažanin cenah, ki ae vrii v fcubKanukj Oratori v soboto 2 marca popoldne ob 16. nH \'vru*>+' se pri doboko mtfanih cenah od IS Dal navzdol priJfnMjena nrfadin&ka ipa .KroUCek-runacek«. Pri Bicfenerlevl drami •Daateneva *«rt. sodelak polei vseza dramskeaa ansambla okrof sedemdeset Hodi močan ansambel komparsov. k! se rekntftraio \x dra-ma'lcne *He iv+rt kultunrh imStev m skadetrHkov Vseb 21 slik ttav-tehnični peraomal izredno težko m*k>*n Pri tej predstavi se bo tiporabrjala prvi« v dram* nova razsvetljava s modernimi reflektor*. Muzikalne soflke H nrirndU kaneta* g Baiatka Štev 47 »SLOVENSKI NAROD« dne 36. februarja 1920, Strta 1 Dnevne vesti. Danes smo priložili vsem cenjenim naročnikom položnice in fih naprošamo, da naročnino takoj oziroma prve dni meseca marca obnove. Uprava »Slov. Naroda«. — Sretki poglavarji morajo Imeti fakultetno izobrazbo. V notranjem ministrstvu pripravljajo novo razvrstitev sreskih poglavarjev in stcer na podlagi predlogov velikih županov. Sresld poglavari! spadajo mePraha< sta marljivo igrala in skrbela za zabavo, prireditev je bila zelo animirana in vsi graSki listi laskavo pišejo o nji. — Slovenci r Ameriki. Težka nesreča je zadela rodbino Bombino v Clevelandu. Ko je ležala Bombinova žena na operacijski mizi v bolnici je v tovarni Glen Martino eksplozija ubila njenega moža Matijo Bom-bina. Žena je operacijo srečno prestala. Pokojni Bombina je bil star 39 let, doma *e bil iz Skocjana. V Ameriki je bival 15 let -— Dne 17. januarja je umrl v Clevelandu Ignac Cukajne. Pokojai je bil star 36 let, doma je bil iz vasi Dotjna Stara pri št. JernejjU. — V kraju Buhl, država Minne-sotta, je umrl 24. januarja Štefan Perko. Pokojni je bil doma U Dolenjega Logatca na Notranjskem. V Ameriki je bival 87 let — Naša emigracija v L 1928. Po sta-r stičnih podatkih izšel Jeniškega komisari-jata v Zagrebu se je izselilo v decembru j'z naše države 1249 izseljencev ali 176 manj, nego v decembru predlanskega leta. Tako imajo zbrane podatke o Izseljencih v lanskem letu. Od 1 januarja do konca decembra se Je izselilo iz nase države 21.789 izseljencev, predlanskim pa 187 več. Največ izseljencev Je šlo v decembru te Hrvatske fn Slavonije in sicer 409. Iz Vojvod/ne se jih Je izselilo 292. iz Dalmacije 252, iz Staven** 149. iz Bosne in Hercegovine 64, Sz Crne gore 57. iz Srbije 46. Od teh je bilo 58% poljedelcev. V Argentino fin je slo 729, v Zedltijene držve 247, v Urugvaj 90, v Kanado 74. v Brazilijo 51 Itd. Vrnilo se Jihle v decembru 499, od 1. Januarja do konca decembra pa 58??. Predlanskim se jih je vrnilo 5753. Izselilo se jih i« torej lani v primeri s predlanskim letom manj, vrnilo pa več. — Dva topolika polka v borbi z ledom. Iz Osijeka poročao, da bo tamošnji 15. topniški polk odšel v nekaj dneh v Doleni Mifcoljac. da s topovi in minami razbije debel led na Dravi, ki na tem kraju ogToža tako zvani dravski most. Pridružil se mu bo 5e topniški polk iz Barcsa na Madžir- [ tkem. ' — Zanimiv plesni turnir v Celju. V soboto se je vršil v gorenjih prostorih Narodnega doma plesni turnir za prvenstvo mariborske oblasti. Za turnir je vladalo veliko zanimanje, tako med Slovenci, kakor tudi med Nemci. Radovednost ie prignala v Celje tudi mnogo Ljubljančanov. Turn r je trajal do polnoči, udeležilo se ga je deset parov. Jury, ki so tvorili gg. Cerne, Jenko, Kosi-ček in Trost iz Ljubljane. Je končno priznala zmago paru gdč. Goričar in g. Zupan, drugo nagrado paru Schwab-Stossl, tretjo pa paru Gradt-Zanger. Kakor irvemo, se bo več Celjanov udeležilo turnirja za prvenstvo Slovenije, ki se vrši v soboto v Ljub[Janj1.................. VALČKOV VEČER dne 2. marca 11. na Taboru za stare in mlade » mllllllllllllH.....MIIMIIMIIMIMMIMIM......... — Iz zdravniške službe. V imenik zdravniške zbornice za Slovenijo le bil vpisan zasebni zdravnik dr. Josip Bezič, ki se namerava naseliti v Kranju. — Is »Uradnega listac lUradni liste št. 20 z dne 23. t m. objavlja zakon o zemljiškem katastru. — Novo industrijsko podjetje v Kranju. Veliki župan ljubljanske oblasti je dovolil odvetniku v Kranju dr. Benu Sabothvju ustanoviti delniško družbo pod imenom »Kokra<, tekstilna delniška družba s sedežem v Kranju. Osnovna delniška glavnica znala 500.000 Din. — Živalske kužne bolezni v ljubljanski oblasti. Od 11. do 17. trn. sta bila v ljubljanski oblasti 2 slučaja svinjske kuge in l čebeme kuge. — Smrtna kosa. Danes je preminul v Ljubljani bivši trgovec in hišni posestnik g. Carl H a m a n n, odličen predstavnik starejše trgovske generacije v Ljubljani. Dosegel }e visoko starost 84 let. Pokojni je bil mož dela, kremenitega značaja in redkih sposobnosti. Sele starost ga je ločila od neumornega dela, ki ga uspešno nadaljujejo njegovi sinovi. Pogreb vrlega moža bo v četrtek ob 15. z Mestnega trga na evangeljsko pokopališče. — Včeraj Je umrl v Ljubljani strojevodja drž. Železnice g. Prane Zagradnik. Pokojni ie bil kot simpatičen in značaien mož med železničarji splošno znan in priljubljen. Pogreb bo jutri ob 16. iz Lepodvorske ulice v Sp. šiški. Blag jima spomin! Težko prizadetim rodbinam naše iskreno sožalje! — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo deloma oblačno in nestanovitno vreme. Včeraj je bilo lepo samo v Skoplju, drugod pa bolj ali manj oblačno. Maksimalna temperatura je zna-šala včeraj v Splitu 12, v Zagrebu 10, v Ljubljani 7.2, v Skoplju 7, v Beogradu 5.5, v Mariboru 2. Po dolgem času je bil torej včeraj prvi dan, ko temperatura v opoldanskih urah nikjer ni padla pod ničlo. V Splitu, kjer piha močan jug, je včeraj deževalo. Davi je kazal barometer v Ljubljani 762 mm, temperatura ie znašala 0.5 stopinj C. — Smrtna nesreča v Koprivnici. Iz Koprivnice poročajo, da je včeraj padel iz dvigala v višini 20 m Anton Šegerc, delavec v tovarni Danica. Razbil si je glavo in je bil takoj mrtev. Strokovnjaki so ugotovili, da se je nesreča pripetila zaradi pokvarjenega dvigala. Nesrečni delavec zapušča ženo in štiri nepreskrbljene otroke. Njegova žena je bolna in nesposobna za delo. — Kdo ie zakrivil karambol OE pri Brodu. Preiskava glede velike železniške ne* sreče, ki se je pripetila pri Brodu, je ugotovila, da je prometni uradnik dal znamenja, naj vlak ustavi pri čuvajnic: št. 7 med Brodom in Sibinjem Strojevodja pa signala ni opazil zaradi oblaka pare, ki je baš na tem kraju puhtela iz lokomotive. OE je zavozil v tovorni vlak z vso silo. Zanimivo le, da je OE ostal popolnoma nepoškodovan. V njem sta bila samo dva potnika, ki sta se prestrašila, drugega se pa jima ni zgodilo. Nekemu železniškemu uradniku OE je pa padel kovčeg na glavo in ga malo opraskal. Tovorni vlak ie pa bolj trpel. Več vagonov je popolnoma razbitih. Skoda znaša okoli 70 tisoč Din. Preiskava se nadaljuje. — Denar ]e zapravil za volitve. V Beogradu je bil neki Milivoj Vidojkovič obsojen na 5 let težke ječe, ker ie kot pisar caribrodskega poglavarstva poneveril okoli 22 tisoč Din. Denar je poneveril v enem letu in kljub večkratni kontroli poslovnih knjig, sleparije niso mogli odkriti. Pisar se je zagovarjal, da je živel v bedi in rabil denar za bolne otroke in ženo. Velik del poneverjene vsote je baje izdal tudi v volilni kampanii. __ Blaznež napoveduje konec sveta. V Osijeku je policija pred dnevi aretirala nekega Frana Isakoviča, ki se izdaja za svetnika in označevalca novega evang/.ija ter prerokuje skorajšnji konec sveta. Predvčerajšnjim je blaznež ušel kz zapora ter tekel naravnost pred katoltško cerkev in začel pridigati. OkoH blazneža se je nabiralo vedno več ljudi, dokler ni prIŠ!a policija in jih raagnala in čudnega preroka zopet odvedla v zapor. OddaH ga bodo v umobohrico. — Razbijanje ledu na Sav] z dinamitom. S premembo temperature le začel kopneti sneg in tudi ted se hitro taja. Sava pri Zagrebu narašča. V gorenjem delu ned mestnim kopališčem se je led na Savi sam stajal. Reka Je ob mostovih naplavila ogromne mase ledu. V dolenjem deTu pokriva reko še vedno trda ledena p.ast. ki ogroža mostove. Zato je urad za regu a-cijo Save sklenil razbiti led z dltumircm. Včeraj dopoMne so začeH razstreljevati led z dinanftom in minami. Na kraju se Je zbrala številna množica Zagrebčanov, ki je opazovala razstreljevanje. _ Nevarnost poplave državnega imet. ja Belja. Upravnik državnega imetja Belja dr. Bugarski se mudi v Beogradu. Novinarjem je izjavil, da so že ukrenili vse potrebno za slučaj poplave. Imetje je trpelo ogromno škodo od poplave l. 1926. Nevarnost je tem večja, ker meji Be'.ie na Dunav v dolžini 40 km. Za rasipe bi imetje potrebovalo 28 milijonov Din, ki fch bo ski*-?ala uprava Belja dobiti s posojilom. — Nevarnost poplave še nt Zaradi južnega vremena so močno narasle vse reke v Srbiji. Naraščanje vode pa doslej Se nI nevarno ker reke še niso Prestopile bregov. Včeraj je bilo stanje vode na Savi tn Dunavi okoli Beograda nespremenjeno. Sneg se sicer taja, vendar ne tako hitro, da bi pretila nevarnost poplav. — Skok z okna t bolnici Pred dnevi $0 pripeljali iz Prenja v mostarsko boltico 22-letnega Petra Grgica, Id Je zbolel na hripi. Imel }e okoli 40 stopinj vročine in se mu je bledlo. V takem stanju )e suval druge bolnike, zdravnika in strežnice in ni vedel, kaj dela. Skoro dva dn! ie bil v deliriju, včeraj je pa nenadoma planil iz postelje k oknu in skočfl na ulico iz drugega nadstropja. Razbil si Je lobanjo in je kmalu umrl.. — Ljudem, ki tipe na otežkočeel telesni potrebi in ki Jih radi tega mučijo krvno pre-napolnjenja trebuha, pritisk krvi v možgane. glavobol, močno utripanje srca. dalje ki trpe bolezni dančne sluznice, tišurah, he-moroidalnem zamotku, fistulah jemljejo za iztrebljenje črevesa zjutraj in zvečer po četrtinko »Pranz Josefove« grenčice Vodrl-nl zdravniki klrurgičnih zavodov izjavljajo. da se poslužujejo »Franz Josefove< grenčice po operacijah z najboljšim uspehom. Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah tn specijalnih trgovinah. 1-L Gradska lekarna, Kamenita ulica 11. Prosim, da bi mi poslali še šest stekle* nic «Reumatisa», ker dobro pomaga vsakomur. Ana Knez v Razboru pri Slov. Gradcu. Iz Ljubljane —lj 25-letnico babfeškega poklica praznuje jutri babica ga. Marija P o IJ a n e c v Ljubljani. Diplomirana je bila dne 27. februarja 1904 in leta 1919 je ustanovila društvo diplormranih babic za Slovenijo. Babiški poklic Je tih in nekako skrivnosten in v vrvenju sveta skoro neopazen. O marsičem se piše, naj manj pa o babiškem poklicu, ki je pa vendar v najtesnejši zvezi z človeško usodo. Jubilantka te še čila in zdrava ter še vedno vestno opravlja svoj težki in odgovorni poklic. Se na mnoga leta! __lj Ljubljana v vodi i u brozgi. Južno vreme je prineslo na ljubljanske ulice in cefete veliko brozgo. Vozniki mestnega tržnega nadzorstva hite odvažati brozgo v Ljubljanico. Po nekaterih aoln&iih krajih »o ob hodnikih nastale velike luže. Tako na Kralja petra trgu in v VVolfovi ulid pred >Belim volkomc. Zamrznili po proti solncu obrnjeni kanali-poiiramiki, ki se le niso odtajali. Zato je voda stopila iz kanaiov in se razlila po vogalih cest oziroma trgov. Zanimivo je, da funkcijonirajo vsi požiralniki, ki se nahajajo bolj v senci. Mesto je položilo na Kralja Petra trgu čez luže večje deske, da lahko ljudje hodijo čez cesto. __lj Umrljivost v Ljubljani. V čaau od 22. do 26. t. m. so v Ljubljani umrli: Ciril Kumar, sodni uradnik v pok-, 64 let, po 1-limbarskega ulica 37, Ana Gaber, bivša služkinja, 88 let, Japljeva 2, Josip Maver, mestni ubogi, 81 let, Japljeva 2, Vera Ig-njatov, hči monterja, C meseca, Maaarvkova cesta, ruske barake, Herman Mastnak, sin delavca, 5 mesecev, Aljaževa 3, Fran Zagradnik, zel. strojevodja, 52 let, Lepodvor-ska 31. V javni bolnici so umrli: Fran Mi-klavc, tel. uradnik v pok., 44 let, Čakovec, Josipina Zupančič, Žena laboranta, 37 let, Rožna dolina, Helena Krvina, občinska uboga, 54 let, polhov gradeč, Josip Dimnik, posestnik, Sv. Kriz pri Radečah, Helena Milavec, žena zidarja, Lesno Brdo, Marija Laha mar, služkinja, 32 let, GlinAka ulica 7, Ivan Poljšak, trgovec in posestnik, Jesenice (LeonišČe), Marija Vrbovec, žena krojača, Dravlje, Antonija Homovc, žena mizarja, Bežigrad, Elizabeta Arhar, služkinja, 22 let, brez stalnega bivaliica, Marija Cerne, žena knjigvodje, Gradišee 10, Josip Mrak, posestnik, 44 let, Vič. —lj K o« tanj i v ZveadL Mestni vrtnarji so dane« dopoldne začeli obrezovati in žagati stare kostanje v Zvezdi, ki to bili nasajeni pred i00 leti. Nekatere bodo popolnoma posekali in jih nadomestili z novimi, druge pa bodo odstranili v smislu novih načrtov arhitekta Plečnika. Zvendo bodo pozneje popolnoma prenovili tako, da bo prikladna za monumentaleo spomenik kralju Petru Osvoboditelju. Plečnikovi načrti še niso povsem dogotovljeni, marveč obstoja le glavni osnutak. —0 Samostojni odsek za peratninarstvo In knučerefo v LJubljani se Je obnovil v sej! glavnega odbora Kmetijske družbe dne 21. februarja 1929. Ta odsek je delova. val do vojne, ki Je ustavila tudi delovanje tega odseka. Sedaj po vojni se je pa pokazala zopet potreba za smotreno pospeševanje perutmnarstva kakor sploh male živinoreje, zlasti pa kuncev. —Ij Občni zbor saaaoatofaeca odseka za peratninarstvo in kunčerelo Kmetijske dražbe za SIovenBo v Unbtianl se bo vršil v nedeljo, 3. marca t 1. ob desetih dopoldne v dntfl>enib prostorih na Turjaškem trgu Štev. 3.-I. s »ledečim sporedom: 1. Poročilo o obnovitvi peratntnarskega in kunčerejskega odseka, 2. precltanje pravilnika, 3. volitev odbora. 4. določitev letnega prispevka, 5. prireditev perutnine razstave in kuncev, 6. slučajnosti. — Vabimo vse rejce in pr1tote4Je perutnine m kuncev, da se rrmogoitevllno udeleže občnega zbora m pokažejo s tem. da Jim je v resnici ležeče na vzajemnem in smotre-nem pospeševanju teb dveh važnih panog našega kmetijstva. Pred zborovanjem ^e bodo sprejemali nov; člani. Vabimo zlasti tudi naše gospodinje, da se udeleže zborovanja ro da prts:op:»o v ta odsek —lj Ljublj. mešanim zborom, ki pojo 17. marca 1929 v skupnih zborih! V sredo z%t* čer ob osmih druga skupna vaja v Glasbeni Marici. Vsi in toćno! — P. Iz Celja —c Novi plazovi oviralo železniški promet na progi Celje-Laško. Velikemu sneženemu plazu, ki je zdrknil včcaj ziutra; s hriba Vipote pri Celju na železniško progo in jo zasul preko obeh tirov. *e sledia tekom včerajšnjega dne cela vr ;ra novih manjših plazov. Sneg. ki je zasu progo, je ledeno trd in ga morajo sekati. Delavci delajo pod vodstvom mženjerjev neprestano. Za sik) je očiščen zunanji ut ob Savinji, po katerem se vrst z znatnimi zanru-dami tudi ves promet. Drugega ura Se niso mogli kljub vsem naporom oćist:t: snega, zlasti ker se na mnogm krat^ sproti vsipa'o na progo novi manj§i snežr.ii plazovi. —c Umrl] to: 21. t. m v Zavodni Erna rriedrich. 9-mesečaa hči natakarice. 23. trn. v Gaberju 61-letni tovaraišSrt delavec Egi-dlj Sajovic, 24. februarja v Oabenu 22-letni tovarniški delavec Karel Pašalec, 22. t. m. v Petrovčah 70-letni posestnik Jakob Zupane, 25. t. m. v Celju v Prešernovi ulici 3o-!etni mesarski mojster Ivan La-pornik. V bolnici so umrli: 23. t. m. Ivanka Majcen, 5Ietna hčerka drfnarice iz Ostrož-nega in 66-letni hlapec Martin Korbar iz Velenja. 24. t. m. pa 53-letm" Marija Oerzi-nič, vpokojeni \rt$ji policijski stražrrfk. rojak iz Istre. —c Javna okrepčevalnica v Celja. V petek je otvorila Delavska zbornica v svojem novo adaptiranem poslopju v Razlago-vi ulici 5 javno okrepčevalnico, kjer se deli brezplačno siromašnim slojem dnevno od 8 do 18. ure vroč čaj s kruhom. —c Opozorilo hišnim poa—Taftom kl meščanom glede ravnanja v aatlonrvtstn južnem vremenu Je tuda I cetfck: mestni magistra* Hlfrri laartnfld morajo nemodo-rr.a očistiti sir* n led s »wmHi itreh. čt niso iste zavarovane z moćima* ta dovolj visokimi vsmosrmmf mrežami Pašen* naj hodijo na urficah aII tik ob hHtnfh zidovih, ali pa sredi ceste, če m utica dovolj široka Zadevri ratglai *e nab*t na fnig4-^tratrrf desk!. —c Planinski sejam v Celja. V sobote 2 t. m. ob 20. uri zvečer se vr* v Celjskem domu V. planinski sejem Po dosedanjih pri ji vab bo to letošnji največja prl-reetnej«j bo setem. Obleka le športna ali proTnenadna. —c Vreme In prebrana ▼ CeUu. iu!n^ vreme še vedno neprestano trala. Na tmcan vlada rađ tarečega *e ^nega In ledu prava umazana pcnrocVnj Vsak hip zgrmi s strt* debHa pisst snega, vsled česar Je be\* ob h«afc v razdalji ? 4o 3 metre od hišnega zidu zefo nevarna. Sivrnja In neka! nrlto-kov so včeraj predrtJ svojo debelo ledene površmo tn voda se je razlila nreko ledu. Celjski živilski trg je bil vCeraJ *ako dobro zatožen, kot že zlepa na. Vseh kmečkih prfaVftov. Id Jih le pač dobiti v tem času. Je bite v tzobHia. kredno veltko Je bilo lepih, debelih jajc in slcf- po 2 Dra kos. Tudi zelenjave je b'^o dov1' Bestijalen umor prostitutke na Dunaju V nedeljo ponoči je umoril brezposelni delavec Wetđ svojo ljubico Wildiovo. — Zabodel jo je 8 krat z nožem in brez sledu izginiL V okraju Favoriten na Dunaju se je v noči od nedelje na ponedeljek od* igrala grozna tragedija. V Daanpfgasse št 3 je 35-letni brezposdni delavec Franz Weidl umoril svojo bivšo ljubico, prostitutko Anno \VLldtovo. Wildtova se je pred petimi leti seznanila z \Veidlom. Bil je njen stalni lfubček in vedno ga je podpirala z denarjem ter včasih vzdrževala cele mesece. Plačevala je zanj tudi najemnino sobe v Schčnbrunnerstrasse 4«. Vseh pet let sta živela v slogi in vsi ljudje, ki so ju poznali, so bili prespri-oani. da se dobro razumeta. VVildtova je bila stara 42 let in simpatične zunanjosti tako, da se je zdela mnogo mlajša neso je v resnici bila. Bila je je vedno elegantna, a tudi Weidl je bil lepo oblečen. Zadnje čase sta se sicer večkrat sprla, nihče ni pripisoval neznatnim prepirom posebne važnosti in nihče ni slutil, da bo konec tako tragičen. Toda Weidl je postajal nasilen. Začel je \Vildtovo vedno bolj izkoriščati in če mu ni dala denarja, jo je tepeJ. Pred 8 dnevi sta se zopet sprla in tedaj je Weidl svojo pnležnico strahovito pretepel. Zato ga ie WiIdtova popolnoma ignorirala in ni več prišla k njemu. Ovadila jra ie celo radi nasil-stva policiji in Weidl je sedel dva dni v zaporu. Zdi se, da je v zaporu zasnoval strašno osveto. Čim je prišel iz zapora, se je pojavil v svojem stanovanju, pobral je vse svoje stvari in izjrinii. Od tega dne ca njesroa gospodinja ni vi- dela već. To je bik> 18. t m. V 110« od nedelje na ponedeljek pa se je VVei-dl nenadoma pojavil v Dampf-gasse pred hišo VViidtove. OkoJi 11. Je potrkal na okno svoje bivJe ljubice. V motni razsvetljavi je VVildtova opazila vv-oJeRa brvšesra ljubčka. Kričal je. naj mu odpre, češ. da ii je nekaj piineseL Pod pazduho le tiščal večji zawj. VVildtovo je bito strah m zato je poslala staro služkinjo, naj mu odpre veina ^Tara. Toda tudi starko je bilo strah, nato je odš-la VVildtova sama v vežo, dočim ji je služkinja sledila do stopnic ledva je VVildtova odklenila vrata, ie VVeid! kakor blaizen planil na njo. Zbežala Je pred njim po vežj in po stopnicah nazaj v svoje stanovanje. Nesreča je hotela, da ji ie služkinja, ki se je nasilneža zbala, pred nosom zaklenila vrata. Nesrečna in prejjanjana žrtev n4 mogla v svoio sobo in moraila se je okreniti na bejru. Priila je naravnost VVeidlu v roke. SuroveŽ ji nI prizanašal Divje je mahal in suval z noietn v nesrečno žrtev, ki je bežala pred njim, toda ušla mu ni. Končno se je zatekia v stanovanje stranke Bergerjeve. kjer se je vsa okrvavljena zgrudila ru tla. še predno so ji mogli priskočiti na pomoč, je Lzdjhmla. Ko je vlomilec videl svojo žrtev pasti, je naglo pobegnil. VVildtova je dobila osem sunkov z nožem, od katerih sta Mla dva v pljuča in v jetra smrtna. Tragično je, da je VVildtova nekaj dni popreje VVeil-davi gospodinji izročila pi*«o, v katerem izraža željo, da bi se z Ifohčkom pobotala. Gospodinja ie pa pismo pozabila oddati. — Morilca iSče policija. Modernizacija japonskih razbojnikov Japonski razbojniki so se med vsemi kastami zadnji sprijaznili z modernizacijo, ki je objela vse panoge japonskega življenja. Do zadnjega so opravljali svoj zločinski posel samo z nož!. Sele nedavno je policija presenetila nekega vlomilca, ki je strelja! in ranil dva stražnika. To je bila za Tokio tem večja senzacija, ker je streljal vlomilec v hiši dr. Inazo Nitobe, ki je bil svoj-čas namestnik generalnega ravnatelja Pisarne Društva narodov v Ženevi. Vlomilec je pogna! vse stanovalce v eno sobo in zahteal denar. Slugi se je pa posrečilo zbežati in poklicati policijo. Vlomilec je z revolverjem v roki srečno odnesel pete. Japonska policija je namreč oborožena samo s saiNlami. S tem orožjem lahko ukroti razbojnike, ker ie sablja daljša od noža ah bodala. Primeri, da tolovaji streljaio, so se pa začeli ponavljati in policijske oblasta nameravajo oborožiti redarje z rvolverii. V kriminaiistiki ima Japonska sploh primere, ki se zde nam nemogoči. Tako posluje v Tokiu že dve leti vlomilec znan pod imenom »pridigar*. Mož vlomi ponoči v hišo in prisili stanovalce z grožnjami, da mu izmče denar. Doslej je vlomil že 65-krat. Svoitm žrtvam pridiguje, da ni zdravo zdramiti se nenadoma iz spania in da nai takoj ležejo, ker bi se utegnili prehladiti, če bi hiteli na ulico. Nekatere svoje Žrtve Je tudi prepričeval o slabih posledicah lahkomiselnosti, ki se pokažejo če ljudie re zaklepajo dobro vrat V nekaterih okrajih Tokia so začeli ljudje sami organizirati prostovoljne straže, ki pa predrznemu vlomiicu ne morejo do živega. Češkoslovaška se brani Trockega »Prager Tagblatt« je razpisal v nedeljski številki anketo o stališču Če« škoslovaških političnih strank glede na zahtevo komunistične opozicije, naj bi vlada dovolila Trockemu na* stanfti se na Češkoslovaškem. Ker vf# čina strank oficijelnega stališča še ni zavzela, so odgovori nekaterih samo izraz mnenja poedincev. Proti so te iz* jsvilj energično narodni demokrati In ljudska stranka dočim je v odgovoru republikanske stranke rečeno, da bi stranka glede na politično preteklost Trockega ne bila preveč navdušena, če bi se Trocki nastanil na Češkoelova* škem. Ljudska stranka meni, da spe« da ta zadeva v kotnpetenco notranjega ministrstva. Narodna demokracija je pa zavzela odločno odklonilno sta« lišče. Pač pa so pristali ns zahtevo komunistične opozicije nemški socijalni demokrati, ki vidijo v tem dolžnost demokratične države. Češkoslovaški socijalni demokrati ne ugovariajo na» stanirvi Trockega iz človekoljubnih nagibov, a češkoslovaški socijalisti smatrajo to vprašanje za privatno za« devo. Notranje ministrstvo je pa izjavilo, da ne bo dovolilo Trockemu nastaniti se na češkoslovaškem, ker bi lahko nastale velike notranjepolitične hotna« tije. Vse kaže. da vlada ne bo dovolila Trockemu poiskati si zavetišča na Češkoslovaškem. Strto 4. »SLOVENSKI NAROD« dne 26. februarja 1925. Štev 4"/ Szekula Jen5: 26 Suženj in Rimljanb Roman. AcadeoTDUs si prizadeva naučiti ju, kako i nora ta pozdraviti mamico. Oirdno se sKSi, da imajo otroci imena mesecev. Dečka sta si tako čudovito podobna, da iu menda niti lastna mati ne loči. — JuTiius in Julius — sem mrmral sam pri sebi. V kutiim® sem srečal Hegia. Stal je pri peči z burklgami v rokah. Obraz mu je žarel, lasje so se nuu svetili. — AH bo danes res pojedina? — Pa Še kakšna! Matrona hoče proslaviti prihod mlade gospe. — Ali so povabljeni tudi gostje? — Morda. — In jaz bom moral tudi streči pri pojedina? — Seveda. Saj ti t>e bo nič Škodilo, če se naučiš streči odličnim gostom. Vrnil sem se v svojo izibo in se skrbno obril. Bil sem zelo razburjen. Sam nisem vedel, kaj mi je. Zdelo se mi je, da sem očaran. Bil sem neizrečeno vesel, da se je Frontina vrnila s počttnic. Solnce je bilo že visoko nad obzorjem, toda gostBja se Še ni pričela. Ves nervozen sem hodil po veži. Komaj *em čakal, da zagledam mlado gospa Bil sem radoveden, je-li res tako lepa, kakor jo opisuje sktžinčad. Solnčna ura ie že davno kazala po Mne. Kar sem opazil na steni staroveški koledar. Vklesan je bil v marmor. Vr-stf*f so se bogovi roedmih dni od Saturna do Venere. Kore dar je imel ob-Iflko vel kosca kro?a, polnega raznih i brhna$ in črk. ShiČajno je prišel mimo Academos, — Kai na je to? — sem ga vprašal. —Koledar. Rad bi bil vedel, v katerem letu smo, da zvem, kako daleč sem se preselil Časovno nazaj. — Katero leto imamo 2daj? — sem vprašal Academa. Grk se je zasmejal. — Vidi se, da si barbar. Kaj niti te-ea ne veš, v katerem Tefu smo? —Ne, ne vem. — Imamo S95. leto, računajoč od ustanovitve Rima. S tem mi ni bilo mnosco pomagano. — Kateremu letu krščanskega koledarja odgovarja to? Grk me je začudeno pogleda. —Kaj se ti že zopet blede? Krščanski koledar! Kaj takega še nisem sdišal. Da bi oni računali drugače nego mi! Še tega ie treba. Sivolasi učitelj je odšel svojo pot. Spotoma je mrmral: — Ta dečko ie neverjetno zabit in zaostal. Sedel sem na kamnito klop. Kar sem zagledal tontris. Nesla je satnijo iz oranžnega lesa, v kateri je imela barvila, duhteča mazila, vosek za nohte, balzam in železo za kodranje las. — Kaj še ni vstala? — sem jo vprašal. — Kdo? — Frontina. — Menda bi jo že rad videl a? — Zelo rad. — Vstala je že, toda tako zgodaj nikoli ne pride iz svoje sobe. — Zakaj ne? — Ne vem. Morda se boji solnca, da bi ji ne obž&alo blede polt!. Philocomaskm je sedla krai mene na kk>p. Odiprla je šatuFo in začela prekladati svoje orodje. Okrog vratu je imela ovito široko grško ruto. Morda ie hotela zakriti z njo šdroke temne lise na ramah, sledove nedavnega bičanja. Rad bi Jo bil vprašal, če jo še Ikaj boli, pa sem se bal, da bi bila užaljena. Globoko je vzdihnila. — Namrej se bo kopala, potem me pa pdkliče. Vsak dan češem njene krasne črne lase. — AH mlada gospa čez dan nikoli ne gre z doma? — sem vprašal. — Nikoli. Rada ima samo mrak in jasne noči. — To je diidmo. — Da, gosroa ''e zelo originalna, toda dobra, zlata duša. Še nikoli me ni zmerjala. Tudi ti jo boš imel rad, ko jo spoznaš. Šfcoda. da se služinčadi talko redsko pokaže. Najraje hodi zvečer sama po vrtu in najbolj je navdušena za lunine noči. Luno srjloh obožuje. Je pač pesniško navdahrrena. To sem opazila lani. Neke noči. ko Je sijala Tmna, je klečala m-ed kipom bogi-mie Selene na vrtu. Glavo je Tnela zastrto k patjčolanorrL Ne »spodobi se namreč, da bi človek klečal pred božanstvom golo glav. — Praviš, da obožuje kino? — sem vzikliknil začudeno. — Seleno! Da, boginji lune dopri-naša žrtve. Kaj nisi videl biserne ogrlice aia kipu bogin*je Selene? To je Frontinm dar. — Kaj pa če bi ogrlico kdo ukradel? — Križali bi ga, kar bi tudi zaslužil. Kdor oropa bogove, ne zasluži, da ostane živ. Toda kip boginje Selene stražijo noč in dan. Iz spalnice se je začul glas dojilje Dorippe. — Philooomasium! Hitro! Požuri se! — Gospa me kliče, — je dejala in hitela s satu rjo po stopnicah v prvo nadstrome. Mračilo se je že, ko se je pričela pojedina. Gostov ni bilo mnogo. Med njimi je bil tudi visok dostojanstvenik Carinus, poveljnik kohorte. Bil je pravi orjak. Dolga črna brada nuu je se- gala malone do pasu. Njegov pcgled je bil strašen. Bil je dober prijatelj pokojnega tribuna Ouintilliana. Udeležil se je tudi bitke, v kateri je Ouintillia-nus pade'. In po prijateljevi smrti je rad zahaja] v njegov dom. Drugi je bil mlad centurin, mladenič visoke, viuke postave. Bil je od-lične rimske patriciske rodbine. Imenoval se je Cusphrs Fadus. Bil je v paradni vojaški uniformi, voščena ploščica mu je visela za pasom. Na njo je zapisoval koliko je izplačal voia-kom gaze. Že na obrazu se mu je poznalo, da je zelo ponosen na svojo uniformo. S služinčadjo je govoril zelo osorno. Bil je pač vajen zapovedovati. — Kdo je to? — sem vprašal Hegla. — Vojak fintidlo. Imenuje se Guspius Fadus. Baje je tudi on zaJjubUien v Frontino, ki mu pa ne vrača ljubezni. In kuhar je zmajal z glavo, češ, kaj bo ta stara grča v primeri s teboj. Avgust Sirk umri Na Karntneric; in Opernringu na Dunaju ie vogal, ki so ga Dunajčani krstili »Die Sirkecke. To ime izvira od trgovca Avgusta birka, ki je te dni ua Dunaju v visoki starosti 83 let umrl. Avgust Sirk je bil rodom Slovenec :z Ptuja. Prišel je L 1S64 na Dunaj in se izučil v galanterijski stroki. Bil je podjeten in marljiv in prištedil si je nekaj denarja, s katerim je 1. 1875 otvori lastno trgovino na Kamtnerici, poleg sedanje vogalne trgovine. Kupčeval je s papirnatimi potrebščinami in galanterijo in ker je bil priden, je podjetje zelo lepo uspevalo. Mož je bil pa poleg tega rudi zelo podjeten in je znal izrabiti vsako konjunkturo. Takrat se je namreč na Dunaiu pričelo širiti zanimanje za turistiko. za potovanja in za sport. Sirk je bil prvi, ki je pričel s prodajo raznih turistovskih in športnih predmetov in prekrstil je tudi svojo trgovino, ki je dobila ime »Pri turistu«. Vsa dunajska elita, v:>:, ki so bili za iTKjdo merodajni, so kupovali pri Sirku. Zato ni čuda. da ie podjetje lepo napredovalo in se Širilo od leta do leta. 2e po 15-Ietnem obstoju trgovine si ie Sirk pridobil lepo premoženje. Leta 1882 je proda! trgovino sedanjemu lastniku. nu industrijalca in vele trgovca Pobi a. sam na se je umaknil v zatišje. Pokom. Sirk je mel tri sinove in eno hčerko. Dva sinova sta že umrla, eden pa je v Berlinu knj gotržec. Tudi hčerka je poročena v Berlinu. Ona bna prav. — Poglej, ženica, kako lepo V,a jo sem si kupil za obleko. — Tej cunji praviš lepo blago? Saj som ti že stokrat rekla, da ne znaš izbirati. — O tem sem se prepričal, ko sem se poročil s teboj. Kdor oglašuje, ta napreduje! Občina Ljubljana Keetn, posebni mto 4 Bran poMbfttf* n»»a*oria. Po Spletnem srečnem zakonu in v 84. letu svoje, samo delu in dobrobrtu svoje rodbine ter splošnosti posvečenega življenja, je danes gospod Carl Hamann bivši trgovec in hrsni posestnik po kratkem, potrpežljivo prenašajočem trpljenju, marno prenrmut Pogreb nepozabnega pokojnika bo v četrtek dne 28. februarja t. I. ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti, M^.tni trg št 8, na evangeljsko pokopališče. V Ljubljani, dne 26. februarja 1929. Hermine Hamann roj Ftscher soproga Direktor Erast Hamann, Grabnerhot pri Admontu, Ro$a Grah, roj. Hamann, VVtesbaden, Ada Breinl roj. Hamann, Graz-Liebenau, Leo Hamann, Ljubljana, Mine Refcbi roj. Hamann, Ljubljana — otroci. Dr. August Grah, Mitzi Hamann, Auguste Hamann, viš. gradb. svetnik Hans Breinl. Edlth Hamann, Rudolf Reichl — zeti in snahe. Gustav Hamann, VVatter in Herta Hamann, RefohHde Deinet roj. Breinl, Hans, Eckart, Rein.ried, August, Agathe, Memrath in Mannfred Breinl, Erich in Hans Hamann, Retn- fried in Hermanu Bauer, Edettraute Reichl, pastor Alfred Deinet — vnuki. OCamNIENJE vseh uvoznih ts izvoznih is tranzitnih pošiljk oskrbi hitro, skrbno in po najnižji tarifi RAJKO TURK. carinski posred* nik, LJUBLJANA Masarvkov* cesta 9 (nasproti carinarnice) Revizija pravilnega zaračunavanja carine po meni deklarira« nega blaga in vse informacije brezplačno T'61 ČAJ „DVA LENGERA" v orizinaluib g motih sloveče rosike urine GUBK1N • KUZNECOV. Osnov. 1843 v Moskvi. Potrjeno z uradno analizo 5« brez primesi barve. Dobiva se v vsaki večji fcotomjahri traovtaa. Generalno zastopstvo: »Slovenska Uzajamnost*, Beograd, Fr ankopanova 24. — T a b. 136. Cenik požiljamo ca zahtevo le trgovcem. Centrala: The Aslatlc Tradlng Corpor. London Najbo'iši četki blagovi Zaemteno cstovolnene irnške m d? msk* bugove — zadni h novosti === za pomadno in letno sezijo razpošil a najbolj renomirana ZALCGA TVORNICE SUKNA SEGEL - IMHOF. — B3NO Pabckeho if. 12, Češkoslovaška Največja izbira. - f^ajn tje tvotršse cene.« Najsolidrejša izvršitev vseh r aročil. - Ma zahtevo vzorci zastonj in po^nine p;Osto. Gospodična driavna aradnica z večletno prakso iSte mesto KONTORISTINJt ali blazajnlčarke za takoj. — Ponudite pod »Nujno 362« na onravo t&sa Usta. Kupujemo zlato, srebro, platin, srebrne tro-ae. Prevzamemo v pozlatetsJe vn posrebreasje. Tovarna za ločeč !e dragih kovin. Sp. SSka, Sv. Jer. neja cesta 8. 24/ L Občin* Ljubljana Mactm pogTvbm savod Brec potebsega naznanila. V neizmerni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je zapustil za vedno naš srčnoljubljeni soprog, predobri oce, stari oče, brat, stric, tast in svak, gospod Franc Zagradnik strojevodja drž. žel. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v sredo, dne 27. februarja 1929 ob 4. uri popoldne od doma žalosti, Sp. Šiška, Lepodvorska ulica št. 31 na pokopališče k Sv. Križu. V. L\vbl\okt dne 25. februarja 1929. GLOBOKO ŽALUJOČI OSTALI. Iščem inštruktorja za latinščino in francoščino, snov V. gimnazija. — Naslov v upravi Usta. 336 Ribje olje sveže, najfineise, norveško, k lekarne dr Q PtccoM* v LJubljani se priporoča Wedim. tfebototan osebam W7 Kože divjačine fcupuiem. L. Roth, Mestni tre 9. 36-L Drv« bukova io sabrova. zimske se-ovje, dobavna samo vaseoske pošiljke promptno na tvrđko Stobec io Bar* toi. MikioScerva cesta 6, tdefem 2596. 393 V Beogradu bkzu novega parlameota, Tikcv-sika 13, na prodaj vojaina tmad-stropna hiša, zcrajeoa 1926, oproščena davka 30 let, za 2,500.000 Din. xMeseCn donos 30-000 Dm. PritUSe ima 2 veHd traova« in 2 sfcaoovaeii Vsako nadstropje hna 2 staoovančl z i—4 sobami, kopalnico ki pritikJmacga. V maasardi je 7 sob za stafioSad. Na dvorišču so 3 mančša staoovanta. Lastnik: laz. VkKfinnr Zdrvvkovič, Beograd. Takovska br. 13. 392 %H al cici t (PrincemGa p 2vcxdarto' U T«m joK ko ji ijhajkk > ajucra« JR*kt rmko (utro do. brs msole«. • e v| #e tmsla vhimii t lepo kejigo zato da te bodo \se prigode taade aZvezdace« ie enkrat, a ro» krat brez presledka vršile pred vašimi očmi. Da bodo tega veselja lahko deležne vee pridne punčke m pridni fantki, zleeti oni, ki niso imeli priliko Čitati o »Zvesdeni« Is »Jutre«, borno »Zvesdaao« prodajaii temo ra l» poifljala Uprava »Juira*, bjtič* f/ana, KnefF/ev* uticn 5. Makulaturni papir teg * Oin 4'- Urejuj; Ju*ip ZupuiiC. -. Za