SKI GOSPODAR IZIDE VSAKO SOBOTO Uredništvo in upravništvo: Marburg a. d,Draa, Badgasse 6 - Naročnina: letno RM 2.50, polletno RM 1.40, četrtletno 75 Rpf Leto 1. Marburg a. d. Drau, sobota 24. maja 1941 Št. 4 /idoli Hitler, naš svetli vszar Führer nam daje vzgled življenja Naš človek na Spodnjem Štajerskem je imel o osebi Führer ja zelo malo pojma. Pokvarjena inteligenca je slikala Führer ja in njegove politične in vojne načrte v tako spačeni obliki, da naš mali podeželski človek ni mogel dobiti prave slike o osebnosti Adolf Hitlerja, ki je danes brez 'dvoma najmogočnejši mož v Evropi in na svetu sploh. Kljub temu pa je naš mali človek slutil podzavestno, da mora biti v Führerju vtelešena neka skorai nadnaravna moč in krepost, sicer ne bi bil mogel premagati celega 4 hribovja težkoč in zaprek. Ta podza-vestnost je vodila Štajerca, da je kljub vsem velesrbskim in srbofilskim vplivom utrjeval svojo globoko vero v Führerju, dokler ni prišla ura končne osvoboditve naše lepe dežele. O Führerju so napisali njegovi odlični poznavalci in sobojevniki že mnogo lepega, a vse brez pretiravanja, ki ga Führer ne mara. Adolf Hitler je pravo oličenje skromnosti in dela, ki ga opravlja predvsem za svoj narod in ne toliko za sebe. Führer ni kadilec, ne pije opojnih pijač in tudi ne uživa mesa. Je prijatelj rastlinske hrane in slatine. Kakor vidimo, je njegova skromnost in enostavnost v prehrani edinstvena. Izredna zmernost, ki odlikuje Führerja, je morda tudi tajna njegovega odličnega zdravja. O Führerju je znano, da je trd, neizprosen in jeklen, kjer gre za interese in veličino svojega naroda. Velik državnik in vojskovodja pa postane takoj mehak, čim je v družbi otrok in mladine sploh. Znan je tudi kot velik ljubitelj živali. Führer je pri velikih diplomatskih sprejemih in slič-nih prilikah sijajen družabnik, med svojimi generali pa je vedno vojak, ki v razgovorih s strokovnjaki poka-zuje toliko znanja, da se mu ne morejo dovolj načuditi. Führer neumorno študira in sproti izpopolnjuje svoje itak ogromno znanje na vseh področjih javnega življenja. Ni je malo, pomembnejše stvari ali osebnosti v velikem Reichu, da Führer o njej ne bi t bil informiran. Zlasti velja to za učenjake, umetnike, glasbenike in njihova dela. Führer ni samo državnik in vojskovodja, nego tudi prvi graditelj in arhitekt v Reichu. Vsa velika javna dela v Nemčiji po l. 1933 so večinoma njegova zamisel. Ustvarjalni duh Führer ja nikdar ne miruje. Arhitekti in graditelji, s katerimi se posvetuje do najmanjših posameznosti, izvaiajo veleumne načrte Führerja. Prekrasne stavbe, zgrajene v najlepšem slogu ter iz najplemenitejšega gradiva, bodo še stoletja pričala o možu, ki je polagal Nemčiji temelj za bodoče tisočletje. * Adolf Hitler je tudi velik ljubitelj glasbe. Po napornih dnevih, dela mu je glasbena predstava v gledališču ali koncert najmilejše razvedrilo. Führer ljubi predvsem resno, iz nemškega občutja porojeno glasbo. Od izbruha vojne do danes pa Führer še ni obiskal nobenega gledališča in koncerta, ker se smatra povezanega z vojakom, ki se mora na frontah prav tako marsičemu odpovedati v službi do domovine. Führer je velik v odpo-vedi, zato je naš vzor. Za sebe malo ali nič, za druge, za svoj narod vse. V tem nauku je živel Führer v slabih in dobrih časih, v dnevih, ko so ga preganjali po Nemčiji in tudi v dobi svoje vladavine. Marsikaj se je spremenilo v letih borbe, ki je tako tesno povezana z življenjem Adolf Hitlerja. On sam je ostal zvest samemu sebi in svojemu narodu. Adolf Hitler se ni spremenil. Njegova osebnost stoji visoko nad dvomi in pomisleki. Nemški narod ga ljubi neizmerno in mu sledi, kamorkoli ga on povede. Vsi poizkusi, omajati ljubezen in zvestobo do Führerja, so v nemškem narodu klaverno propadli. Nasprotno: vsak Nemec se trudi, v posnemaniu Führerjevih vrlin. Tudi v tem je tajnost nemških zmag. Führer je vzor vsakega Nemca. Mi Štajerci smo ponosni, da smemo sedaj v okviru organizacije »Steirischer Heimatbund« služiti s svojimi skromnimi močmi temu velmožu, ki je v činih, kakor jim ni primere v svetovni zgodovini, preustrojil že skoro celo Evropo. Štajerci in srhofilski izobraženci Ljudstvo je ohranilo Štajerski svojo zvestobo Prelom, ki smo ga doživeli v aprilu 1. 1941, je po svoji daljnosežnosti tako ogromen, da ga kot sodobniki ne bomo pozabili. To tem manj, ker so se uresničila predvidevanja mnogih domoljubnih Štajercev, ki so pravilno presojali razkroj nekdanje jugoslovanske države. Naš kmet in delavec sta pri tej presoji pokazovala več stvarnosti kakor tista izprijena srbofilska »inteligenca«, ki politično ni videla dalje kakor preko lastnega nosu. štajerski kmet ni pozabil vsega tistega, kar ga je še v bivši Avstro-Ogrski vezalo za skupno domovino štajersko. Rad se je spominjal časov, ko je nekdanja štajerska deželna vlada v Grazu resnično skrbela za procvit Spodnje štajerske. Pri javnih delih takrat niso štedili, pač pa so jih izvajali povsod, kjer je tako ukazovala potreba. O kakem zapostavljanju Spodnje štajerske ni bilo nikdar govora in le tej pametni politiki se je imel naš kmet zahvaliti, da je do izpred svetovne vojne živel sorazmerno v lepem blagostanju. Svetovna vojna je pozneje sliko tega blagostanja znatno izpremenila. S postankom Velike Srbije (ime Jugoslavija je bilo izmišljeno le radi prikrivanja pravega stanja) je pričela za Spodnjo štajersko doba gospodarskega hiranja in propadanja. Kmet in delavec sta hitro spregledala, da Srbom ni do dviganja blagostanja, ki je pravzaprav vir višje kulture. Srbi so Sood-njo Štajersko kratkomalo »pljačkali«, dočim sama ni prejela skoro nič nazaj. (Aufn. Presse-Hoifmann) Najlepši dan njenega otroškega življenja Revne plače in pokojnine državnih na-stavljencev in par bornih kreditov, s katerimi so se potem navadno ponašali srbofilski politiki, to je bilo vse, kar je Spodnja štajerska dobila v obliki drobtinic iz belgrajske vladne mize. Zelo žalostna je bila spričo gospodarskega in kulturnega hiranja Spodnje štajerske vloga srbofilskega izo-braženstva. V svojem besnem sovraštvu do vsega, kar je v zvezi z Nemci ali Nemčijo, so ti krogi zavestno zapirali oči pred nepobitnimi dejstvi. Neustavno vladanje, uničevanje našega gospodarstva in obubožanje najširših ljudskih slojev jim je bilo popoinoma postranskega pomena. Glavna stvar je bila ohranitev protiljudskega srbskega režima in tej misli se je srbofilsko iz-obraženstvo klanjalo v naravnost ostudni klečeplaznosti. Ob gotovih prilikah je kar deževalo udanostnih izjav za Belgrad. Poljubljali so roke izžemovalcev ter za protiuslugo prejemali razne redove in stolčke. Vse to je videl naš spodnještajerski kmet, ki je ob takih pogledih čutil globoko zagre-njenost nad ljudmi, ki so pozabili na sleherni čut ponosa in dostojnosti. Našemu domoljubnemu Štajercu se je do 'dna duše priskutilo' petolizništvo srbo-filske inteligence, ki se je kratkomalo prodajala,- Sedaj je tem izobražencem srbofilske smeri odklenkalo. štajersko ljudstvo je spoznalo vso lažnjivost in hlimbo raznih Hejslovancev, ki so se navduševali za Anglijo, za Rusijo in menda še za Culukafre, samo ne za sredino, iz katere so sami izšli. Vihar aprilskih dogodkov je pomedel s to srbofilsko inteligenco, ki je v zgodovinskem trenutku izgubila svojo legitimacijo. Kar so smatrali kot nekak ideal, je bila blazna napihnjenost. Jugoslavija se je razpočila kakor mehur iz milnice. ' Ostal pa je štajerski človek, ki je dobro vedel, da se iz sovraštva do Nemcev in Nemčije ne da kovati bodočnosti, nego samo propast. Naš štajerc s svojim prirojenim zdravim razumom je zapopadel ta zgodovinski trenutek in se zato ni hotel boriti. Vrgel je puško v stran, ker mu ni bilo do tega, da bi branil krivico in balkansko zaostalost. Na ta način so naši Spodnještajerci dokazali svojo veliko zrelost. Vedeli so, da prinaša Adolf Hitler nov red in novo življenje tudi na Spodnje štajersko. Proti temu novemu socialnemu in gospodarskemu redu so se na teh tleh borile temne sile srbofilskega izobra-ženstva. Zarja Velike Nemčije pod vodstvom Fiihrerja je razsvetlila našo Spodnjo štajersko, ki je srbofilija skozi 22 let ni mogla odtujiti naši lepi zeleni štajerski. Belgrad Je bil s slepoto udarjen Politični zgodovinarji bodo glede zloma Jugoslavije imeli dovolj oprav, ka. Zlasti bodo lahko ugotovili, da ni propadla še nobena država po neumnosti svojih voditeljev tako naglo in skoraj po načrtu, kakor ravno Jugo.. slavija. V svoji lakomnosti po angleških funtih in ameriških dolarjih so srbski oblastniki, predvsem v vojski, slepo izvršili, kar jim je veleval anglosaksonski svet. V »zinagovitost« svoje bivše jugoslovanske vojske so bili ta- ko zatelebani, da niti opazili niso njene nepripravljenosti in revščine v tehnični izobrazbi. Srbski častniki so kar v duhu z pešadijo in golim bajonetom napadali nemške tanke, misleč, da se vojskovanje izza tistih idiličnih časov prav nič ni spremenilo. Srbski generali sploh niso imeli nikakega merila za stvarnost. Vsak inteligentnejši postre-šček bi jim bil lahko odsvetoval vojskovanje z Nemčijo in Italijo, toda poslušati niso hoteli niti svojih vojaških odposlancev v inozemstvu, ker so že bili udarjeni s slepoto. Führer je v nekaterih svojih govorih poudaril, da je udarjen s slepoto tisti, ki ga hočejo uničiti bogovi. Eden izmed teh klaver. nih srbskih generalov se je v duhu že sprehajal proti Wienu in je ta sprehod časovno premeril v — dveh dneh. Mož se ni dosti zmotil, saj je romalo več tucetov srbskih generalov v nemško ujetništvo in ni izključeno, da so prišli celo dalje na sever. Nič jih ni izpame-tovalo, vsi zlomi drugih držav so jim ostali deveta briga. 6. aprila zvečer so se morda že kesali, toda bilo je prepozno. Ogromni nemški vojni stroj je bil takrat že v polnem pogonu. Star pregovor pravi, da ima vsak narod tisto vlado, ki jo zasluži. Danes se mnogi Srbi izgovarjajo, da niso bili za to strašno pustolovščino. Med pri-prostim ljudstvom bo gotovo tudi do. sti nedolžnih, vendar je nepobitna resnica, da so srbski popje s patriarhom Gavrilom na čelu svoj narod tako na-hujskali, da je bil izbruh sovraštva do Nemčije in Italije dne 27. marca t. 1. le naravna posledica dolgotrajnih priprav na vojno z osovinskimi silami. Führer je v svojem govoru pravilno poudaril, da bo srbski narod pač moral uvideti, da mu politikujoči častniki niso v korist. S tem je Führer zadel jedro resnice o srbskih oficirskih zarotnikih. Pozabili so, da so častniki in ne politiki. (Aufn. Archiv) Pcglavnik nove Kraljevine Hrvatske je proglasil dne 21. t. m. na Markovem lrg;i v Zagrebu zakon o novi hrvatski vladarski hiši ter je objavil, da h» vojvoda spoletski prevzel krono Zvo-niinirjevo kot kralj TOMISLVV H. Urejene cene na Spodnjem Štajerskem K uredbi o oblikovanju cen na Spodnjem Štajerskem z dne 9. maja 1941 šel Civilne uprave za Spodnjo štajersko, Gauleiter in Reichsstatthalter .dr. U i b e r r e i t h e r je izdal 9. maja glasom »Vefordnungs- und Amtsblatt ides Chefs der Zivitverwaltung in der Untersteiermark« uredbo, s katero se «reja oblikovanje cen na Spodnjem Štajfrakem. K tej uredbi je napisal ilecernent urada za določevanje cen na Spodnjem štajerskem dr. H. Kram. p e v »Marburger Zeitung« članek, iz katerega posnemamo za na. še citatelje sledeča zanimiva izvajanja: Z imenovano uredbo z dne 9. maja 1041 je bil iz vidika cen storjen nadaljnji odločilni korak na poti gospodarske vključitve Spodnje štajerske v Veliko Nemčijo. Ravno Spodnji Štajerci se spominjajo posledic nezadostne politi, ke cen vsled nesorazmerja med cenami in dohodki. To so občutili zlasti v zadnjih mesecih. Vojne potrebe so izzvale konjunkturo, ki je imela za posledico naraščanje cen važnih potrebščin. Nad. niče in prejemki pa z razvojem cen ni. so mogli korakati v istem koraku. Ako bi to bil tudi slučaj, bi se bila izcimila iz takega razvoja naposled še inflacija s svojimi strašnimi posledicami, ki jih tu ni treba še posebej omenjati. Bivša jugoslovanska vlada je sicer skušala ta razvoj zajezovati z določe-valnimi ukrepi, ki so pa ostali brezuspešni. Ti ukrepi so se nanašali večinoma le na posamezne gospodarske stopnje, ne pa na pot, ki jo izmeri bla. go od proizvajalca do zadnjega po. trošnika. Ne oziraje se na to, da so bile mnoge cene za potrošnika neznosne, so se dobički v maloprodaji in v obrti tako skrčili, da je bil njih obstoj resno ogrožen. Temu nasproti stoji sedaj pravočasno in načrtno izvedena politika cen Nemčije. Ta politika se je kljub vsem težkočam najbolje obnesla. Pomen in uspeh te politike zamoremo oceniti, ako se spomnimo raznih pojavov svobodnega gospodarstva v časih povišanega povpraševanja, kakor na primer v svetovni vojni. Pomisliti je treba, da je produkcija nabavnih predmetov vsled potreb vojnega materiala zmanjšana na najnižjo mero. Načrti štiriletk so postavili nemško gospodarstvo pred posebne naloge, ki jih je mogoče izvesti le potom smotrnega vpliva dr. žave na oblikovanje cen. Tako je vprašanje cen danes najvažnejše vprašanje nemške notranje politike, to pa tembolj, ker so gospodarski ukrepi ključ za gospodarsko vodstvo v sedanji voj. ni. Predvsem pa je nacionalnosociali-stično načelo, da se osigura vsakemu delovnemu človeku taka raven življenja, ki mu bo omogočila zadostitev telesnih in kulturnih potreb in s tem tu. di dala odpornost v borbi za obstanek. V smislu tega cilja je nemška vlada zamogla oblikovati sliko cen tako, da tudi sedanja vojna ni mogla motiti kupno moč in s tem življenjsko raven nemškega naroda, še manje pa jo ogrožati. Ena izmed najvažnejših nalog šefa Civilne uprave za Spodnjo Štajersko je torej bila, spraviti cene in prejemke v sklad, da bo tako dosegel primerno kupno moč in s tem normalni tok go. spodarstva. Izhodišče k temu je bila po vkora-kanju nemških čet prepoved zvišanja vseh cen in storitev po stanju od dne 1. aprila 1941. Pod zaščito te prepovedi je bilo v nesorazmerno kratkem času mogoče, z uredbo z dne 9. maja urediti cene tako, da je skupno z ukre. pi na polju prejemkov zadoščeno go. spodarskim nujnostim. Obenem je bila izvedena s tem izenačitev s starošta. jerskimi cenami in prejemki. V § 1 je odpravila uredba trdote, ki jih je imela prejšnja prepoved zviša- nja cen za posledico. Uredba dovoljuje zvišanje cen in plačil z dne 1. aprila 1941, v kolikor so od tedaj naprej na. stali dokazani in neizbežni poviški delov stroškov. Z dovolitvijo zvišanja cen, ki izhaja iz povišanja mezj in prejemkov, je bila naložena vsakemu, ki zahteva cene in plačila, precejšnja mera odgovornosti napram občestvu. Vestno je treba pregledati, da_li je zvišanje cen res neizbežno in ali se ga ne bi moglo kriti iz dosedanjega dobička, ne da bi vsled tega nastalo ogrožanje obstoja podjetnika ali pa tr. dota, ki je ni mogoče prisoditi. Cene tudi ne smejo prekoračiti primerjalnih cen v ostali štajerski, ker je namen uredbe, da se Spodnja štajerska gospodarsko izenači z ostalo štajersko in s tem tudi z Reichom. Iz tega vidika določa uredba tudi to, da se cene in plačila, ki se sedaj še nahajajo iznad stanja cen v sosednih štajerskih po. krajinah, znižajo do 15. junija 1941 na to stanje. Stvar gospodarskih organizacij je sedaj, dati svojim članom tozadevno primernih nasvetov. Po uredbi z dne 9. maja je doslej dopustne cene, v kolikor so se pojavila po 1. aprilu 1941 znižanja delov stro. skov in nakupnih cen, treba primerno Podmornica je zapusfila ladjedelnico V' (PK.-Pcter Weltbild) Prvič vihra na podmornici nomäka zastava 24. in 25. maja je še čas za prijavo v organizacijo Steirischer Heimatbund I znižati. Na ta način so konjunktumi dobički, ki nimajo izkazovati resničnih storitev, izključeni. Dolžnost zniževanja obstoja seveda za proizvajalce ka. kor tudi za vse gospodarske stopnje in sploh za vsakogar, ki izvršuje plačljive storitve. Do posebne ureditve raznih cen in plačil (najemnine, cene zemljišč, tarifi za plin, vodo, električni tok, osebni prevoz, jedila v gostilnah in nočnin), se iste brez izjemnega dovolila pod nobenim pogojem ne smejo zvišati. Temu nasproti pa uredba določuje v čl. 2 maksimalne cene in maksimalne dobičke v trgovini. Tu gre predvsem za najvažnejše proizvode prehranjevalnega gospodarstva, in s cer za najvišje cene v proizvajalni stopnji kakor tudi v trgovskih stopnjah in dobavah. S tem v zvezi bodi povedano, da se najvišje cene ne smejo prekoračiti. Njih polno izkoriščanje je dopustno le tedaj, če izkazuje slanje obrata potrebo po primernem uspehu. Isto velja za pribitke k najvišjim dob:čkom v trgo. vini. Drugi del uredbe ureja cene najvažnejših proizvodov in storitev obrtnega gospodarstva (tekstilije, obuvalo, gradbeni material, transportne storitve itd.). Tretji del prinaša z veljavnostjo za nazaj od 1. aprila 1941 izenačenje obrestnih mer in drugih pogojev na obrtnem in privatnem kreditnem tržišču z razmerami na staroštajerskem ozemlju. S tem se znižujejo prekomerne odškodnine za najemanje kreditov na Spodnjem štajerskem. čl. 3 predvideva spričo raznolikosti gospodarstva in radi potrebne prožnosti v posameznih slučajih izjeme, v ko. likor bodo uradi za cene to smatrali za potrebno. Tako bodo že v kratkem objavljene posebne cene za surovi les, žagan les, drva, sadje, zelenjavo itd. čl. 4 predvideva kazni za tiste, ki se pregrešijo proti uredbi. Kazenski ukrepi veljajo prav tako za tiste, ki jih nudijo ali plačajo. Kazni so ostre in bodo zadele vsakega navijalca cen s tako ostrino, da ne bo nikdar več imel prilike, svoja sebična dejanja nadalje, vati. Da se bodo kazni izvrševale v vseh slučajih z brezobzirno strogostjo, jamči temeljitost, s katero opravljajo nemška oblastva svoje naloge. Vsakdo mora vedeti, da so dolžnosti, ki mu jih nalaga uredba o regula. ciji cen, njegova pravica, če si jo je priboril s svojo storitvijo. Regulacija cen ni bila izdana v svrho tlačenja go. spodarstva, nego zato, da se ga zaščiti, kar služi blagostanju vsega občestva. Pozdrav vseh zavednih Spodnještafercev Je „M HMee! Meide in cene z V izenačenju življenjskih in gospo, darskih razmer Spodnje štajerske s sosednim področjem štajerske ter v svrho priprav za vključitev spodnje-štajerskega ozemlja v Veliko Nemčijo je bil dosežen z odredbami o začasni ureditvi cen, mezd in plač ter z uvedbo nadaljnjih delovno.pravnih predpisov, vsebovanih v številkah 12, 13 in 14 li. sta »Verordnungs. und Amtsblatt des Chefs der Zivilvervvaltung in der Un_ tersteiermark« del začrtane poti. šef civilne uprave za Spodnjo šta. jersko, Gauleiter in Reichsstatthalter dr. Uiberreither, stremi za tem, da bi čim preje dosegel enotnost povečanega Reichsgau.a štajerske na polju uprave ter socialnega in gospodarskega življenja. Takega cilja pa ni mogoče do. seči z enim korakom. Odredbe, ki so bile izdane dne 19. maja 1941 t. j. mesec dni po prevzemu civilne uprave in ki se nanašajo na cene, mezde in pla. če, pomenijo daljnosežno izenačenje z enakomernimi razmerami na ostalem štajerskem. Te odredbe pa dajejo še vedno možnost končne prilagoditve. V kolikor bi gospodarske potrebe utegni, le to zahtevati, bodo sledili nadaljnji ukrepi. Na osnovi izdanih predpisov se bo izcimil položaj cen in mezd, ki ga bo treba povodom vključitve Spo nje štajerske v Veliko Nemčijo samo še nekako fineje izbrusiti. Odredba o ureditvi cen na Spodnjem štajerskem je vpoštevala vse izkušnje, ki so nastale v miru in v vojni na polju ustvarjanja cen v teku štirih let. Ni le slučaj, nego zavestni namen, da je bila ta odredba istočasno z uvedbo delov, no.pravnih predpisov in z izenačenjem mezdnih razmer objavljena. Med cena. Srbska zlobnost Srbi so se »poslovili« od Spodnje Štajerske na način, ki ga bo naše po naravi dobro ljudstvo pomnilo vse do konca dni. Znano je, da so Srbi ob postanku nekdanje Jugoslavije dobili v svoje roke vse mostove in prometne naprave nepoškodovane. Nemci, ki so morali takrat s krvavečimi srci zapustiti našo deželo, se niso nikjer dotaknili prometnih naprav, dobro vedoč, da jih potrebuje ljudstvo, ki nič ne more za višjo silo. S tem so Nemci pokazali tudi svojo veliko srčno omiko. Kar so sami zgradili nekdaj s skupnim davko-plačevalskint denarjem vseh Štajercev, je ostalo nedotaknjeno. Vse drugače pa Srbi, ki v 22 letih svojega vladanja na Spodnjem štajerskem niso zgradili skoro ničesar. Tistih par malenkosti na polju javnih zgradb je banovina izpre. šala še posebej iz ljudstva, kar velja tudi za občinske javne gradnje. Srbi so se izkazali kot zlobna druhal, ki ji je bilo uničevanje na spodnještajerski zemlji viden izraz zadnjega žalostnega 19. novo urejene mi in plačami obstoja neločljiva zveza, ker je od cen odvisna kupna moč de. narja. Od kupne moči so odvisne me. zde in plače, nadalje množina denar, nega obtoka in končno tudi stabilnost valute sploh. Prva dolžnost državne regulacije cen in gospodarskega vod. stva obstoja v tem, da se pod vsemi okolščinami zavaruje trdnost cen in mezd. Vsakemu prebivalcu Spodnje štajerske mora biti omogočen potreben delež obstoječih življenskih potrebščin po znosljivih cenah. Dolžnost vsako, gar v gospodarstvu pa je, sodelovati soodgovorno in uskladiti cene iz last. nega tako, da bodo odgovarjale obsto. ječemu gospodarskemu položaju in s tem skupnosti prebivalstva. Pri tem se je treba pridrževati gesla »Splošna korist pred osebno koristjo«. Odredba o delovnem pravu na Sp. štajerskem ima svoj pomen tudi radi tega, ker ni prinesla samo popolnoma nov red glede mezd in plač za delavce in nameščence v industriji, obrti, trgo. vini in kmetijstvu, temveč razen tega še splošno ureditev splošnih delovnih po. goje\^ Enotno je urejeno: 48 urni de. lovni"teden. plačan dopust, plača ob prazn;kih itd., kakor je to urejeno v velikonemški državi v korist delovnega človeka. Mezde in plače nudijo delovnemu ljudstvu razmeram primer, no odškodnino. S to uredbo so izgubi, le vse protislovne stare uredbe (zako. ni, uredbe, kolektivne pogodbe itd.) svojo moč. Pravo delovnega človeka je s tem na Spodnjem štajerskem postav, ljeno na popolnoma nove podlage, ki odgovarjajo nazorom Velike Nemčije. Kršitve te odredbe se bodo kaznovale. Izjeme more dovoliti samo šef c:vi!ne uprave. slovesa. Tako je bilo tudi s Turki v srednjem veku. Tudi Turki so prišli z Balkana ropat, plenit in pustošit, dokler jih ni slavni Reichsmarschall princ Evgen zapodil tja, kamor spadajo. Srbi so bili novodobni Turki. V naši Spod. nji štajerski so našli dovolj jantarjev, ki so za par cenenih redov in boljše plačanih mest prodali svoj narod. Ta nova »turška doba« je trajala sicer 22 let, kljub temu pa ni ubila v naših ljudeh povezanosti z ostalo štajersko. Vsi smo vedeli, da bodo novi Turki ob umiku porušili vse, kar jim bo prišlo pod roke. Fiihrerjeva vojska je pognala tudi te »Turke« tja, kamor so že vedno spadali. Adol Hitler nas je rešil balkanizacije ter s tem tudi za Novo Evropo. Kar so Srbi porušili, gradi sedaj nemška pridnost. Sedaj tudi vemo, kdo je naš prijatelj. Z Nemci smo tesno povezani in nič nas več ne more ločiti. O srbski zlobnosti v aprilu leta 1941 bomo pripovedovali še našim za. namcem, da bodo vedeli točno razliko, vati zgodovinska obdobja, ki jih je moral preživeti naš spodnještajerski človek. Anglija pritiska na Ameriko V Londonu hujskajo Amorikance na vojno. - Južna Amerika zadržuje Roosevelta, ki bo 27. maja govoril Preko Berlina je prispela vest, da se v ameriškem glavnem mestu Washing-tonu mnogo govori o neki posebni poslanici prezidenta Roosevelta na naslov ameriškega kongresa. Vesti, ki so s tem v zvezi, pa izhajajo iz angleških virov in gre očividno za nov poizkus angleške vlade, vplivati na Roosevelta in njegove odločitve. Roosevelt je namreč angleško vlado razočaral, ker je svoj za 14. maja napovedan govor preložil na 27. maj. Angleška poročevalska agencija Reuter govori o raznih vesteh, ki baje krožijo glede posebne poslanice Roosevelta. Baje je obstojal prvotno namen, Monroev nauk o nedotakljivosti ameriške celine in ameriškega nevmešavanja v zadeve drugih celin razširiti tudi na azorske in Kapverdijske otoke ter na zapadno obalo Afrike. S tem bi vsak ukrep Nemčije v tem ozemlju sprožil vojno napoved s strani Zedinjenih držav. Proti temu pa so se uprle nekatere mogočne južno-ameriške države in je računati, da Roosevelt v svojih izvajanjih ne bo šel tako daleč. Sedaj niti Reuter ne pričakuje več, da bo Roo. sevelt opozoril kongres v najostrejši obliki na -nevarnost«, ki da preti zunanji politiki Zedinjenih držav. Vsa bojazen Angležev je izražena v koncu Reuterjevega poročila, ki pravi: »Javnost in novinarji imajo splošen vtis, da bodo Zedinjene države kmalu potegnjene v vojno.« Anglija torej hujska Ameriko v vojno. Vsekakor je Roose-veltova previdnost zelo značilna za stanje, v katerem se nahaja Anglija ravno sedaj. Francija za sodelovanje ¥ Novi Evropi V zadnji številki je »Štajerski Gospodar« na kratko poročal, da je Rthrer sprejel podpredsednika franco. ske vlade admirala Darlana. Za politi, ine izvedence je bil ogromen pomen tega sprejema jasen, šlo je za nadaljevanje nemško-francoskih razgovorov o sodelovanju v okviru Nove Evrope. — Medtem je imel francoski državni poglavar maršal Petain govor, v katerem je potrdil omenjeno mnenje, da gre za nadaljevanje nemško.francoskih razgovorov. Maršal Petain je tudi dejal, 3a mu riaj francoski narod sledi na poti časti in nacionalnih interesov. Vsi ti pojavi so nevšečni Amerikancem in Borec za arabsko svobodo Weltbild (M.) Favzi Kaukji Bej, ki je vodil arabsko ratajo proti Angležem L 1936, je Ml Imenovan za iraškega majorja in se bori sedaj proti Angležem v Palesiini. Med svetovno vojno se je inož boril v turški vojski ob strani Nemčije. zlasti Angležem, ki že čutijo, da se je Francija izjavila za Novo Evropo pod vodstvom Nemčije. Amerikanci so v svojem besu proti Francozom začeli z zaplembami francoskih parnikov. Angleži so se spravili na puntanje Sirije proti Franciji in so prišli takoj z dejanji: z bombami na sirijska oporišča. Sedaj grozijo Angleži tudi z bombar. diranjem Pariza. Nobeno sredstvo ni Angležem in Amerikancem preslabo, da bi le nekako zastrašili Francijo ter jo odvrnili od Nemčije. Francija pa se je že odločila za edino pravilno smer svoje politike. Francoski listi so. nado-vezujoč na sestanek admirala Darlana s Fuhrerjem, odkrito izjavili, da se je Francija odločila svobodno za vključitev v kontinentalno Evropo, in sicer v smislu zasnov Adolfa Hitlerja. Razmejitev med Hrvatsko in Italijo Zagrebški dopisnik dnevnika »T a. g e s p o s t« je podal svojemu listu naslednji potek nove hrvatsko italijanske meje: Na severu poteka meja najprej vzdolž stare kranjsko-hrvatske meje ter zavije potem južno od Gotenice k morju. Sušak in Bakar pripadata na ta način Italiji, dočim je Kraljeviča ostala pod Hrvatsko. Meja vodi nato vzdolž morske obale z vključitvijo otoka Pag do novigrajskega zaliva, ki je sedaj italijanski. Vse ozemlje v globini Zadra do črte Novigrad.Kistanje je ravno tako priključeno Italiji. Od Ki. stanje poteka meja proLi jugu do 20 kilometrov pred šibenikom, in nato do točke, ki leži 12 kilometrov vzhodno od Splita, kjer se hrvatska meja zopet dotika obale. Vsi otoki do te točke z izjemo Paga so italijanski. Jugovzhod- Prvi poslanik Hrvatske v Berlinu (Atlanilc-Boesig) Fiilirer je nedavno sprejel prvega poslanika Hrvatske. Novi poslanik dr. Branko Benzon po prihodu v Reichs-kanzlei no od Splita ostanejo otoki Brač in Lo-šinj ter polotok Pelješac pri Hrvatski; vse drugo je dobila ItaRja. Ob obali poteka meja nove HrvjtVue južno izza Dubrovnika ter zavije ob podaljšku stare hercegovinske meje zopet v ce_ lino. Definitivna razmei;.ev med Hrvatsko in črno goro se bo izvršila pozneje^ Izgleda, da bodo ostale :tare bosan^ sko-hercegovinske meje bistveno nespremenjene. Italijanske četa, ki so se nahajale na hrvatskih tleh kot okupacijske čete, so se pričele v p o n d e I j e k umikati na novo določene meje. Ne poslušajte inozemskega radia! Ker se Nemč:i; sovražna angleška propaganda trudi, da bi z izmišljotina, mi in lažmi begata in hujskala naše ljudstvo, je šef civilne uprave za Spodnjo štajersko izdal odredbo, po kateri je strogo prepovedano poslušati inozemske radio-postaje. Opozarjamo prebivalstvo Spodnji štajerske, da se ne pregreši zoper to prepoved, ker se bo prestopke stroga kaznovalo, Pri tej priložnosti opozarjamo lastni, ke radio.aparatov, ia imajo na razpolago vse nemške od lajne postaje in da ima postaja v Graz-it (akozvani Sender Alpen tudi oddaje v slovenščini, kar je za tiste, ki še ne.n3či'e popolnoma ne ol vladajo, najbolj priporočljivo. Stran 6 . v. _ . .1 . 24. maju. rJ41 (Aufn. Archiv) Štajerci sc prijavljajo v organizacijo .,Sleirischer Heimatbiind" Hrvatska je postala kraljevina Vojvoda spoletski je bil v Rimu svečano proglašen za kralja Hrvatske - Tesna povezanost med Italijo in Hrvatsko Preteklo nedeljo je prispela v Rim hrvatska delegacija pod vodstvom dr. Ante iP a v e 1 i č a iti zaprosila kralja in cesarja Viktorija Emanuela III., naj blagoizvioli imenovati enega izmed prrncev iz savojske vladarske hiše, ki bi prevzel hrvatsko krono. Hrvatski odposlanci so se odpeljali v soboto v Rim. Pred odhodom odposlancev — bilo jih je 40 — je bila na Markovem trgu v Zagrebu velika vojaška parada. Delegacija je odpotovala v 40 avtomobilih in je bila na italijanskih tleh prisrčno pozdravljena. Odposlanci so prispeli nedeljo zjutraj v Rim, kjer so jim pripravili v vili Madama stanovanja. Hrvatska delegacija se je še tekom predpoldneva podala v svečanem sprevodu v kraljevsko palačo (Kvirinal), kjer so slovesno proglasili novega hrvatskega kralja. V prestolni dvorani so se zbrali diplomatski zastopniki treh velesil (Nemčija - Italija - Japonska), vsi člani italijanske vlade, predsedniki senata in fašistovske zbornice, maršali Italije itd. Nato je prispel v svečanem spremstvu kralj in cesar Viktor Ema-nuel. V njegovem spremstvu je bil prestolonaslednik Umberto in vsi člani vladarske hiše. Ko je kralj in cesar zasedel prestol, je vstopila hrvatska delegacija pod vodstvom poglavnika dr. Ante Paveliča v dvorano. Dr. Pavelič je nato nagovoril kralja in cesarja s kratkim govorom, v katerem je povdaril, da je hrvatski narod po zmagi orožja osovinskih sil dobil svojo svobodo in neodvisnost. S tem je Hrvatska pristopila novemu redu. Na koncu je prosil kralja in cesarja, naj blagovoli imenovati novega kralja iz vladarske hiše savojske. Kralj in cesar se je zahvalil po-glavniku za predlog ter je opozoril na zgodovinski pomen vključitve Hrvatske v novi evropski red. Obenem je imenoval vojvodo spoletskega za novega kralja Hrvatske. Viktor Emanuel III. je nato segel v roko novemu hrvatskemu kralju, kateremu je po-glavnik predstavil člane hrvatskega odposlanstva. Po tej slovesnosti se je dr. Pavelič podal v Kvirinal, kjer je v prisotnosti Mussolinija in zunanjega ministra grofa Ciana podpisal hrvatsko-italijansko državno pogodbo. S to pogodbo se dokončno ureja nova državna meja Hrvatske, obenem pa tudi gospodarski odnošajii med obema državama. V smislu nove pogodbe je bila Dalmacija razdeljena med Hrvatsko in Italijo. Italija je dobila vso obalo okrog Zadra s Šibenikom in Splitom,, prav tako pa tudi vse dalmatinske, otoke z. izjemo Brača in Lošinja, ki sta ostala Hrvatski. Italija dobi razen tega Boko Kotorsko d:o črnogorske meje. Luka Sušak se priključi z večjim okolišem mestu Fiume in s tem Italiji. Otok Pag pripade Hrvatski. Hrvatska se je obvezala, da ne bo v Jadranu vzdrževala vojaških naprav na suhem, na morju in v zraku. Hrvatska tudi ne bo imela svoje vojne mornarice. V smislu tretje sklenjene pogodbe garantira Italija neodvisnost in nedotakljivost hrvatskega ozemlja. Hrvat- ska vlada se je obvezala, da n e bo sklepala z drugimi državami nobene pogodbe, ki ne bi bila v soglasju z garancijsko pogodbo. Organizacija hrvatske vojske bo izvedena v vseh vprašanjih v soglasju z italijansko vojsko. Garancijska pogodba je bila sklenjena za dobo 25 let. Nemčija in Hrvatska »Deutsche diplomatisch - politische Korrespondenz«, ki tolmači uradno stališče nemške vlade v zunanjepolitičnih vprašanjih, je objavila zanimiv članek o stališču Nemčije do nove Hrvatske. V tem članku čitamo med drugim: »Ustanovitev novega hrvatskega kraljestva je vidno znamenje odločnosti osovjnske politike, uvesti namesto nereda, ki ga je našla kot posledico pariških diktatov v raznih delih Evro. pe, brez odlašanja urejene in stabilne razmere. Hrvatska krona na glavi princa iz savojske hiše je simbol in jamstvo za tO, da bo samostojen hrvatski narod v novi Evropi zavzel svoje mesto kot polnovreden član. S tem je obsojen tisti usodepolni diletantizem, s katerim so širokousti državniki v Ver-sailles-u — ali s hudičevimi nameni ali iz neznanja razmer v Evropi — »uredili« jugovzhod Evrope tako, da so protislovja morala priti do izbruha. To je zadelo zlasti Hrvate, ki so več kot tišoč iet pripadali zapadni kulturi in ki se jih je sililo pod jarem belgraj. skega vladavinskega sestava. Nagli zlom Jugoslavije, ki jo je,ameriški polkovnik Donovan na zvit način spravil v odkrito nasprotstvo napram osovinskim silam, je uničujoč pravdo-rek za vse tiste, ki so trdili in še trdijo, da verzajska Evropa ni bila nestvor. Nova Evropa sprejema pod smotre. nim vodstvom osovine svojo naravno obliko. Nemški narod se čuti povezanega s hrvatskim narodom potom stoletnih odnošajev v dobrih in slabih dneh izkušenega prijateljstva. Hrvat, ski narod uživa radi tega simpatije Velike Nemčije.« Krona kralja Zvonimira »Neues Wiener Tagblatt« se bavi s krono hrvatskega kralja Zvonimira, ki je bila povišana kot simbol obnove hrvatskega kraljestva. Krona je bila podeljena okrog 1. 900. Kronovin-ske dežele kralja Zvonimira se obstojale do 1. 1102. Krona sama je zlat obroč, ki ga krasijo mnogi dragulji. Na obroču se nahaja osem nastavkov v obliki troperesnih deteljic. Nad obročem se križajo loki. ki nosiio državno jabolko s križem (PK.-Eleiid-Atlantic) Nemška Uojia letala pred poletom v Anglijo Konec balkanskega uradovanja Spodnještajercem je znano, kako so pisanja in čitanja redkeje zmožni Srbi, ki jih je režim postavljal za državne uradnike, v praksi uradovali. V ilustra. cijo v nastopnem par primerov, ki so pri Srbih bili nekaj navadnega. Edinega srna spodnještajerskega kočarja, ki bi kot hranilec svojega revnega delanezmožnega očeta po zakonu moral biti oproščen, so poklicali v Srbijo k vojakom, da bi tam odslužil 18 mesečni vojaški službeni rok. Fant se je seveda moral pozivu odzvati, ker bi ga sicer s silo odvedli. Zato je pa še isti dan oče pismeno zaprosil za po. pravo pomote ali krivice, to je za njegov odpust. Zadevna pravilno kolko. vana prošnja, predložena s vsemi potrebami dokumenti, je po šest me-mesečnem potovanju po raznih pisarnah, kjer 50 uradovali v srbski cirilici, prišla nazaj z zahtevo, da bi prosilec priložil neko potrdilo, ki ga je prvotno že predložil in se je od spisa nekje izgubilo. Ko se je tudi tej zahtevi ugo. dilo, se je reven oče razveselil, misleč, da bo sin sedaj res prišel domov. Minulo je zopet šest mesecev; sin je bil že 12 mesecev pri vojakih. Oče je čakal, sin se ni vrnil, na prošnjo ni bilo odgovora. Starec je napisal drugo prošnjo, ureiral z istn vse skupaj in čakal. Po nadaljnih dveh mesecih so ga vojaške oblasti preko županstva pozvale, da je moral drugi prošnji, ker se prve sploh ni moglo izslediti, priložiti nove dokumente. Ponovilo se je nato letanje od urada do urada, da je za izposojeni denar drugič prišel do zahtevanih listin. Ko je končno občina dobila vse to skupaj in je spis s priporočilom županstva vrnila vojaški oblasti, je fant odslužil že 14 in pol mesecev vojaške službe, čas je mineval, odgovora na prošnje ni bilo in fant je služil naprej. Obupan oče je storil še en korak. Potoval je osebno na okrajno glavarstvo in od tam na vojno okrožje, ne da bi kaj opravil. Končno se ga je usmilil občinski tajnik, in mu je v imenu občine napravil še eno vlogo. Srbski ru_ dečehlači majorji pa kljub temu niso našli časa ali volje, da bi to zadevo re. šili. Mislili so si pač, da je to štajerski »švaba«, ki le naj služi, šele ko je mladeniču izteklo 18 mesecev krivično od. merjene vojaške službe, so ga poslali domov. Prišel je, kakor jih je prišlo več, popolnoma oslabljen in bolan. In glej čudež! Nekaj tednov po sinovi vr_ Jlitvi, je občina dobila spis, da naj očeta obvesti, češ, njegova tretja prošnja je postala brezpredmetna, ker je njegov sin medtem že odslužil. Tako se je delalo z revnimi štajerskimi fanti, medtem ko 4so se sinovi bogatih židov z denarjem in podkupovanjem srbskih korumpiranih častnikov in podčastnikov lahko izognili vsem neprijetnostim umazane srbske vojaške službe. Z isto brzino in po istih metodah so Srbi reševali tudi prošnje za invalidske podpore. Prošnja je iskala prošnjo, ur. genca urgenco, invalidi so hirali, gla-dovali in umirali in e a s je bil pravzaprav tisti uradnik, ki je s smrtjo invalidov rešil največ zadev o njihovi oskrbnini. Svojo popolno nesposobnost so srb. ki uradniki pokazali tudi pri urejevanju pokojninskih prejemkov. Bili so ča. si, ko so upokojeni nizki državni uslužbenci nad dve leti po izvršenih upokojitvah brez vseh življenskih sred. stev čakali na izplačilo prve mesečne pokojnine. Nič bolje ni bilo s prošnjami za javne službe. Abiturijenti državnih učiteljskih šol, absolvirani filozofi itd. so po dovršenih študijah čakali po 3, 4, 5 in še več let, da bi se jih nastavilo. Na. vadno na take prošnje sploh ni bilo odgovora, še manje pa nastavitve. Na. stavljalo in imenovalo se je pa brez prošenj, če je šlo za kake miljence in podrepnike belgrajskih mogočnežev in kakih domačih srbofilov. Petični prosilci, ki so se lahko vozili v Beograd, da so tam po raznih mini. Najvidnejša značilnost nove nemške vojske — tako piše sofijski list »Slovo« — je njen revolucionarni duh. Z naj. večjim začudenjem in občudovanjem je gledal bolgarski narod brezkončne motorizirane kolone nemških" divizij, ki so se pomikale mimo cele dneve in tedne. In kaj vse je bilo videti v teh kolonah, ki so zrcalile moderno tehniko! Novi ljudje, novo orožje, nov duh, nova šola in disciplina, k temu pa še natančna razdelitev nalog. Od genera. la do zadnjega vojaka je v nemški vojski pač vsak' mojster na svojem po. sterstvih iskali in urgirali svoje prošnje so, če so znali »mazati«, svoje želja lahko takoj uredili. Bakšiš slugi, refe. rentu, šefu, načelniku, generalnemu du rektorju in tako dalje, vsakemu seveda njegovemu položaju odgovarjajoč, je odpiral vsa vrata in rešit vsako zadevo. Problemi večjega značaja kakor ce. ste, šole itd. so se v Belgradu reševali še bolj balkansko kakor osebne prošnje. V Marburgu je nad 5 let poldozi-dano bolniško poslopje zastonj čakalo srbskih kreditov za nadaljevanje dela. Za ljudske potrebe Spodnje Štajerske Belgrad ni imel časa in denarja; imel je pa čas za pobiranje naših davkov, s katerimi so se po Belgradu lepo in dobro imeli. Danes, ko gledamo vzorm nemški red, poštenje, zmožnost in promptnost v novi upravi naše Spodr.jp štajerske, se čudimo, kakšen čudež so Srbi doživeli, da se jim je posrečilo s svojimi balkankimi metodami celih 22 let vladati nad narodi, ki so jih v vsakem pogledu nadkriljevali. lju. Vpoštevati pa je treba tudi natančnost, s katero deluje ta ogromni nemški vojni stroj. To je posledica vele-umnega izdelovanja vojnih načrtov do najmanjših posameznosti s strani nemškega vrhovnega poveljstva. Isto velja tudi glede sigurnosti, s katero mečejo nemški letalci svoje bombe. Veliko geslo nemških vojskovodij je: čim največ uspehov s čim najmanjšimi napori. Kar pada v oči, je tudi lepo tovarištvo med nemškimi častniki in vojaki. Spričo silnih vtisov, ki jih nudi nemška vojska, je možna le ena ocena: nov na« rod, novi ljudje in nova vojska! Ogromni vojaški stroj Veiike Nemčije O spodnještajerskih strelcih Spomini na hrabra dela spodnještajerskih pr< strelcev v svetovni vojni »Ijnih Iz samih spodnještajerskih prostovoljcev sestavljen c. kr. prostovoljni strelski poljski bataljon Marburg IV, si je med svetovno vojno v svoji dolgoletni frontni službi v bojih, ki so se vršif« pred štiriindvajsetimi leti meseca maja 1917, na takratnem južno-zahodnem bojišču priboril svoje največje lavorike in časti. Mišljena je takozvana deseta bitka na Soči. Ker bi podrobnosti o teh bojih izgledale, kakor da gre za kakšne interese ali ©lepšanja, sledi danes v nastopnem samo popis pohval in priznanja, ki so jih ti mladi bojevniki bili takrat deležni. Uradno vojno poročilo šefa avstro-ogrskega generalnega štaba od 28. maja 1917 se je glasilo: Na kraški visoki planoti se je v zadnjih štirih dnevih v hudih bojih izjalovil krajevno in časovno nevezan napad posameznih sovražnih predor-nih upadov. Dva taka upada velikih sil sta bila včeraj pri Jamiano odbita. Danes "v jutro je sovražnik na istem prostoru trikrat poskusil poteptati naše črte. Hrabri štajerski in istrski prostovoljni strelci so ga pa vrgli nazaj. Pri tem je bataljon Marburg IV ujel 6 častnikov in 300 mož, ter zaplenil 2 strojni puški.« Kmalo nato je poslal poveljnik ar-madne skupine generalni polkovnik Boroevič cesarskemu namestništvu v Graz-u dopis, sledeče vsebine: »V predloženem poročilu o bojih v zadnjih mesecih so brli med drugimi posebno pohvaljeni prostovoljni strelci 1., 2. in 3. stotnije strelskega poljskega bataljona Marburg IV. Kakor častniki, tako je tudi.moštvo imenovanega bataljona s pogumno izdržlji-vostjo v najmočnejšem artilerijskem ognju z izredno hrabrim zadržanjem, zavedajoč se svojih dolžnosti in zvestobe. oomagalo k popolnemu uspehu. Vse lepe vojaške kreposti teh mož-korenjakov so našle v pohvalah predpostavljenih svoje popolno priznanje. Zelo vesel uspehov in posnemanja vrednega zadržanja prostovoljnih strelcev poljskega bataljona Marburg IV med deseto soško bitko, Vam dostavljam izvleček iz poročila o bojih samih. Prebivalstvo domovine tega pridnega bataljona je na svoje junaške sinove, ki se za našo domovino prostovoljno bojujejo, lahko resnično oonosno. Podpis: Boroevič, 1. r.« Poveljnik armade, kateri so prostovoljce bataljona Marburg IV med deseto soško bitko kot bojno formacijo dodelili, je v zahvalnem brzojavu, ki ga je po bitki poslal poveljniku IV. frontnega odseka admiralu Koudelki, prostovoljne strelce pohvalil dobesedno kakor sledi: »Neminljivo slavo so si priborili hrabri strelci prostovoljnih strelskih bataljonov IV. in VII. Podpis: Wurm.« Kontreadmiral Freiherr von Koudel-ka, ki je bil spodnještarjerskim prostovoljcem dolgo časa poveljnik frontnega odseka številka IV, je poveljniku bataljona brzojavil: »V svojem kakor tudi v itmenu vseh drugih tovarišev IV. odseka čestitam hrabremu bataljonu in njegovemu strumnemu poveljniku k ponovnim vzornim storitvam in uspehom napram mnogo močnejšemu sovražniku. Mi vsi smo ponosni na strelce iz Marburg-a. Podpis: Koudelka.« Poveljnik prostovoljnega strelskega poljskega bataljona Marburg IV, je dne 30. maja 1917 izdal sledeče povelje: »Radostno ganjen nad hrabrim zadržanjem in sijajnimi uspehi, doseženimi v bojih dne 28. t. m. izrekam pogumnim štajerskim fantom (Steirerbu-ben) mojega bataljona popolno priznanje. Vsem hrabrim bojevnikom, častnikom in moštvu naj veljajo moje čestitke. Podpis: Vlad, stotnik.« Svojih junaških mladih junakov se je takrat seveda spomnilo tudi naše lepo mesto Marburg an der Drau. Od takratnega župana je poveljnik bataljona sprejel brzojav, in sicer: »Po vojnem poročilu generalnega štaba od 29. maja 1917 je c. kr. prostovoljni strelski poljski bataljon Marburg IV v zadnjih bojih na soški fronti prav posebno in izredno doprinesel, da se je nasprotnika zavrnilo nazaj v njegove stare postojanke. Pri tem je bilo ujetih 6 častnikov in 300 mož, obenem pa sta bili zaplenjeni dve strojni puški. V imenu mesta Mar-burga si za hrabro in vzorno zadržanje naših domačih strelcev dovolim, poveljniku izreči zahvalo in čestitke. Podpis Dr. Schmiderer 1. r. V knjigi po likovne zgodovine spod-nještajerskega 47. pešpolka piše podpolkovnik Ludwig Freiherr von Vo-gelsang o strelcih Marburg IV med drugim to le: »Prostovoljci bataljona Marburg IV so v deseti soški bitki ujeti 23 častnikov, 2 bataljonska poveljnika, ter okrog 700 mož. Zaplenili so 9 strojnih pušk in 2 topa. Po bitki je med mnogoštevilnim materialom in m uniči jo ležalo kakih 300 mrtvih sovražnikov pred njihovo fronto. Seveda je smrt prezirajoča junaška štajerska mladina ori tem doprinesla-tudi svoje žrtve. Bataljon je zaznamoval 22 mrtvih ter 131 ranjenih.« V knjigi »Die steirischen FreiwiMi-gen Schiitzen im Felde 1915—1918«, ki je pred leti izšla v Graz-u in popisuje vojne spomine bataljona prostovoljcev iz Graz-a, je Adalbert Mast-nak DriVteval kratek sestavek o bataljonu Marburg IV. O deseti bitki na Soči piše Mastnak: »Bilanca hudih borb je bila bolj častna, kakor so jo udeleženci priča- kovali. Cela napadajoča sovražna brigada je bila ugonobljena, brigadir sam pa mrtev. Do konca operacij je število ujetnikov doseglo 900 mož in 32 častnikov. Razen tega se je zaplenilo mnogoštevilen napregteden material, številne strojnice in topove. Za vse to so vsi častniki s poveljnikom vred dobili visoka odlikovanja, nekatere so celo izven reda povišali. Od moštva so tri osebe dobile zlate hrabrostne svetinje, mnogo jih je bilo odlikovanih s srebrno hrabrostno svetinjo I. ali II. razreda, vsi ostali v bataljonu so pa dobili bronaste hrabrostne svetinje.« Iz povedanega ne bo težko presoditi, kako napačno je bilo, da se je Spodnjo Štajersko — ki je razen obveznikov imela celo mnogo prostovoljnih junakov, ki so se do kraja hrabro borili proti Srbom za interese Nemčije in njenih zaveznikov — prisodilo balkanski državici Srbiji. Srbi so potem večino bivših prostovoljnih strelcev prisilili, da so morali služiti v njihovih bolj ciganom kakor vojakom podobnih balkanskih gardah, kjer so jih kot takozvane »Švabe« z žalitvami, brcanjem in klofutami hoteli spremeniti v Srbe. Kako je neotesanim sirbskim častnikom in podčastnikom to uspelo, je najbolje pokazala sedanja vojna. Celi svet ve, da se noben SpodnjeŠtajerc za Srbe in Srbijo ni hotel bojevati. Bivši prostovoljci, sami stari izkušeni bojevniki, povrh pa zreli možje, so v tem pogledu biii svojim mlajšim sorojakom prav dobri svetovalci. V tem je pa tudi neovrgljiv dokaz, da bijejo njihova srca danes ravno tako goreče za Štajersko, kakor so bila pred štiriindvajsetimi leti, ko so bria pripravljena za to prepričanje tudi iizkrvaveti._ Bogat nemški plen na Balkanu (Schctl-Bikterdienst) Zložene bombe na letališču t Mostarju GOSPODARSTVO Umno gospodarstvo - zahteva časa S priključitvijo Spodnje Štajerske k štajerski in s tem k Veliki Nemčiji je postavljen naš kmet brez dvoma pred celo vrsto težavnih nalog. Spremeniti bo moral v marsičem dosedanje gledanje na proizvodnjo ter se vmisliti v mi. selnost nemškega kmeta, ki je v nacio-nalnosocialistični državi prestal vse preizkušnje in ki obdeluje razun tega svoje posestvo po načrtnih izsleditvah vi. soko razvitega nemškega kmetijskega strokovnjaštva. Pozabiti namreč ne smemo, da je bila Nemčija že pred svetovno vojno v mnogoterem oziru navezana na čim skrbnejše izkoriščanje zemlje, da bi tako preskrbela kruha vsem svojim prebivalcem. Nemško kmetijstvo je že pred vojno slovelo po vsem svetu zlasti v produkciji živine, svinj, krompirja, žita, okopavin, zelene krme, ladkorne pese, oljaric itd. Že pred vojno je rabilo nemško kmetij, sko gospodarstvo iz inozemstva ogromne množine dodatnih krmil, zlasti koruze in mlevskih izdelkov, ker umna živinoreja in svinjereja nista mogli z lastnimi pridelki krmil nakrmiti vseh stotisočev glav, namenjenih izključno za pitanje. Razni odpadki domače živilske industrije (sladkorna pesa, odpadki pivovarniške industrije, klavni, ški odpadki itd.) tudi niso zadostovali. Vojno gospodarstvo v zvezi z blokado je zato odkazalo nemškemu agrarnemu proizvajalcu še večje naloge, akoprav so ogromne pošiljatve dodanih krmil iz Sovjetske Rusije in iz balkanskih držav napolnile velike nastale vrzeli. V gornjih izvajanjih smo pokazali le