■ mmnw tjvečji •lereosici dnevnik ^ ▼ Združenih državah VoJjn r* T«e leto ... $6.00 Za pol leta ..... $3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 List"slovenskih i delavecvv Ameiftt, I The largest Slovenian Daily in tlie United States. I booed every day except Sunday* and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: CHELSEA SS7B No. 176 — ŠTEV. 176. Entered ma Second CIsm Metier, September ZU IMS, st the Port Office at Ne« lat, N. Y„ Aet el of March X. ins NEW YORK, TUESDAY, JULY 29. 193». — TOREK, 29. JULIJA 1939. VOLUME SUHACI SNUJEJO NOVO POLITIČNO STRANKO ČE SE BODO REPUBLIKANCI IZREKLI ZA MOKROTO, BODO IMELI OPRAVKA Z NOVO STRANKO Tako demokrati kot republikanci se bodo na narodnih konvencijah jeseni zavzeli za preklic osemnajstega amendmenta. — V tem slučaju bo začela delati Antisalonska liga na svojo pest, toda prerokujejo ji slabo srečo. Kot se je včeraj izvedelo, zamore računati tudi država New York pri prihodnjih volitvah s tretjo stranko, če se bodo demokratje in republikanci na svojih državnih konvencijah izrekli za modifikacijo ali preklic suhaških postav, V7 tem slučaju bodo suhači osnovali lastno stranko in postavili svoje lastne kandidate. Državni superintendent Antisalonske lige, Fred A. Victor, pa še ni izgubil vsega upanja. Izjavil je, da smatra republikance za toliko pametne, da bodo na državni konvenciji, ki se prične dne 25. septembra v Albany, pustili popolnoma vnemar prohibi-cijsko vprašanje. Republikanci newyorškega okraja so za preklic, istotako članstvo uglednega Narodnega Republikanskega Kluba. Frederic R. Coudert jr. in bivši zvezni senator James W. Wadsworth sta voditelja mokračev in bosta na državni konvenciji najbrže vložila resolucije ter zahtevala preklic. Medtem so pa republikanski voditelji v državi New York oficijelno obvestili Washington, da bo sprejela državna konvencija v Albany resolucijo za preklic osemnajstega amendmenta. Razmerje med nasprotniki prohibicije in njenimi pristaši je 34:1 7. Voditelji so potisnili vprašanje kandidatov v o-zadje ter spravili v ospredje prohibicijski problem. William J. Maier, predsednik republikanskega državnega odbora, še ni pojasnil svojega stališča. SYRACUCE, N. Y., 28. julija. — Tukajšnji kon-gresnik Clarence E. Hancock je podal danes svojo prvo izjavo glede preklica osemnajstega amendmenta. — 2L odpravo osemnajstega amendmenta, — je rekel, — bomo napravili konec valu zločinov in korupcije. Potem nam bo mogoče kupovati zdravo in varno pijačo ter se nam ne bo treba bati, da kupujemo strup. amerikanci rešeni na kitajskem Ameriški kanonski čoln je izkrcal prebivalce, ko so komunisti poklali na stotine ljudi. PEJPING, Kitajska, 28. julija. — Ameriški prebivalci Kjukianga in Čangsa so se vkrcali na ameriške kanonske čolne pred pretečim napredovanjem kitajskih komunistov v Hunan in Kiansi provinci. Kanonska čolna Monocacay in Palos sta bila odlposlana v ta mesta da odvedeta Amerikance, katerih je baje nekako sto. Skušaj so tudi odstraniti izletnike v Kulingu, predno bi prišli tjakaj komunisti. Komunisti so že zasedli mesto Nančang v Kiangsi provinci, ople-nili ter požgali mesto ter masakri-rali več stotin kitajskh prebivalcev. Tudi iz drugih delov provinc poročajo, da so že prišli tjakaj komunisti, ki stalno prodirajo proti severu. Le malo opozicije imajo, kajti general Čang Kaj Šek je umaknil svoje čete iz Kiangsi in Hunan provinc da ojači svoje armade, ki se bore proti Severni koaliciji Zadnje straže armade Čang Kaj Seka so neprestano ogrožene od napredovanja komunistov. m00ney hoče tAcojšnje _zaslišanje Mooney zahteva, naj ga zasliši vrhovno sodišče. Frank P. Walsh je predložil nujno peticijo. MATI IN SIN SKUPNO VSMRT HACKENSACK. N. J., 28. julija. V neki tukajšnji hiši so našli mrtvo 57-letno Emily Reed in njenega 27 let starega sina Char lesa Reeda. Zastrupeijna *ia bila s plinom Reeda je tožila njegova žena za ločitev zakona, češ, da je ne podpira. Na>br4 je šel Iskat k materi tolažbe. nakar »ta sklenila, da gresta skupno v ara rt. STRAŠNA POSLEDICA PIJANOSTI CHICAGO, HI, 28. Julija. — Div-v , j m letalec Edward M. Johnson je tukaj poneoreči usmrtil svojega otroka. V pijanosti je padel s svojo petme&ecev staro hčerko na tla. Vstal j«, toda pri tem se mu je izmuznil otrok s rok padel na tla in «1 preklal črepinjo. Johnson se je bil zvečer napil in caspal. V spanju je zariti* I strokov jok. Vstal je ter hotel otroka potolažiti, pri tem c« je pa pripetila usodepolna ADVERTISE in "GLAS NARODA" M0RK1 VOLKOVI V NORTH-PORTU NORTHPORT L. I., 28. julija. — Letoviščarji in kopalci v Stoony Brook so vsi preplašeni, ker so se v neposredni bližini obali pojavili morski volkovi. Pred Strumpf in Geo Firth, ki sta vprizorila v motornem čolnu majhen izlet, sta se morala boriti s sedem čevljev dolgim morskim volkom, katerega sta z veliko težavo premagala ter ga privlekla k obali. V VROČINI GA JE ZEBLO WASHINGTON, D. C., 28. julija. Ko je kazal toplomer stodevet stopinj, je prišel v trgovino Mrs. Charlotte McNitt neki neznanec ter odnesel trinajst gorkih volnenih odej. ŽENSKE V TURŠKI JAVNI SLUŽBI ISTAMBUL, Turčija. 27. julija. Minister za notranja dela je poslal vsem governerjem okrožnice, v katerih jih opozarja na potrebo, da mora biti v vsakem večjem turškem mestu najmanj pet žensk izvoljenih • infistnl wet. ŽENSKA UMRLA OPIKANA OD OS MORRISTOWN, N. J., 28. julija. Dvajset minut potem, ko jo je pičila osa pri nabiranju jagod, je u-mrla včeraj eno in tridesetletna Mrs. John Holt. Po mnenju coronerja, je bila njena smrt v večji meri posledica strahu kot pa strupa. Bila je mati petih otrok. S AN FRANCISCO, CaL, 28. julija. Potom svojaga odvetnika, Frank P. Walsha je naprosil Tom Mooney višje državno sodišče, da lahko prisostvuje v torek zaslišanju John McDonalda. Edwin McKenzile je stavil ta predlog že preje za Warren Biiling-sa in danes je predložil Walsh vrhovnemu sodinku William Wastu naslednjo peticijo, katero je podpisal Mooney v St. Quentin jetniš-niei: — Prosim visoko sodisše, naj izda povelje, vsled katerega bi mogel prisostvovati zaslišanju priče John McDonalda, da se premotri resničnost teh dokazov* ter konča mojo dolgo zaporno kazen. Waste je sprejel peticijo brez komentarja ter rekel, da bo odločilo o tem višje sodišče, ki se bo jutri sestalo k posebni seji. Mooney je rekel, da >bi bil rad navzoč pri zaslišanju, ko bi McDonald priznal, da je po krivem prisegel, vsled česar sta morala dva romati v ječo za dolgo vrsto let. Walsh sam je dal izraza svojemu mnenju, da ima Mooney pravico biti v sodišču, ko bo nastopil McDonald. Dostavil je, da bo priznanje McDonalda zadnji temelj za nadaljno pridržanje Mooneya in Billingsa. Walsh je rekel, da Mooney nasprotuje vsakemu paroliranju Mooney je prepričan, da bo kmalu oproščen. ! Lopovski državni pravdnik, ki je služil takrat kot obtožitelj Mooneya in Billingsa. je izjavil danes, da ni bil plačain McDonald takrat za izpoved, pač pa sedaj za preklic. Ker pa je značaj Charles Fickerta dosti dobro znan, bo našla njegova trditev vere le pri governerju ali pri višjem sodišču. j indija se še ne bo kmalu pomirila Nacijon&listični voditelj je skrajno odporen. Indijci so bili pozvani, naj poostre gibanje civilne nepokorščine, da izvo-jujejo zmago. BOMBAY, Indija, 28. julija. — Indijski politiki so mnenja, da izginja vedno bolj in bolj upanje, da bo mogoče miroljubnim potom lira vnati kampanjo za civilno nepokorščino. Poudarja se, da niso imela nika-kega rezultata pogajanja, ki so se vršila v jetnišnici z Gandhijem. Nacionalistični voditelj je vztrajal pri tem, naj se zagotovi indijskemu nacionalističnemu kongresu pravico neodvisnosti, česar pa nista mogla obljubiti oba pogajalca. Kongres zahteva, naj se vodi pogajanja brez ozira na zaprtega vodnika. Vsa znamenja pa kažejo, da ne misli vlada dati take pravice. V političnih krogih se glasi, da morajo nositi vsi mirovni predlogi podpisa obeh aretiranih podvojiteljev. V splošnem pa je Gandhi odklonil vse tozadevne predloge. V nagovoru v Suratu je pozval Patel, voditelj neodvisiiostne stranke, vse člane kongresne stranke, naj podvoje svoje sile ter vojujejo boj do uspešnega konca. Na nekem drugem zborovanju v navzočnosti indijskih kmetov Je izjavil Patel, da bi bila velika neumnost, če bi se preložilo indijsko konferenco v London. Glede konečnega izida boja je rekel naslednje: — Mi vsi smo prepričani, da bomo zmagali, vendar pa ne moremo reči, da bi prišla zmaga že jutri. Če ne bomo poostrili boja, ne bo zmage nikdar. VOJAKI SKRBE ZA MIR V ____ EGIPTU izvanredno zaseda nje parlamenta. — Vlada zatrla vse sklepe. — Zanikanje davkov se vriž naprej. VSI, O VSI, STREME IN HREPENE PO MIRU.. KAJIRA, Egipt, 28. julija. — Posebni poročevalec Reuterjevega u-rada je prisostvoval tajni seji nacionalističnih članov egipčanskega parlamenta ter objavil danes vse podrobnosti poteka te seje. Nacijonalisti ali Wafisti so namreč zborovali, kljub prepovedi kralja Fuada ter pri tej priliki sklenili nastopiti pot pasivnega odpcra proti vladi. Poročevalec je dobil v petek zvečer povabilo, naj se napoti v klub, kjer ga je .pozdravil Mahme Efendi Nekraši, prejšnji prometni minister. — Povabljeni ste bili, — mu je rekel slednji, — da prisostvujete posebni seji parlamenta. Mi imamo zborovanje tukaj, ker je parlament zapuščen. V navzočnosti 146 članov se je pričelo zborovanje s prečitanjem vloge na kralja. Poslanci so glasovali da se prizna zborovanje kot redno sejo parlamenta in izrekli nato nezaupnico vladi. Ko je bilo seja zaključena ob pol-dveh je proklamiral bivši ministrski predsednik Nahas paša takojšnji pričetek kampanje pasivnega odpora proti vladi. Nato so bili razveljavljeni vsi davki. Istočasno se je pečala skupina senatorjev z raznimi resolucijami, v katerih so klicali na odgovor vlado. ki je baje kršila ustavo ob različnih prilikah. Resolucije 30 bile pač sprejete, a ker ni bilo kvoruma, se je končala seja višje zbornice, kmalu po seji poslanske zbornice. OFENZIVA TURKOV PRI GORI ARARAT Zadnji odpor kurskih vstašev, katere nepre-no obstreljujejo z aero-plani. —V vzhodni Turčiji vlada mir. STAMBUL, Turčija, 27. julija. — oP priklicanju številnih ojačenj so vprizorili Turki veliko ofenzivo proti vstaškim K ur dom. ki tabore na gori Ararat in ki so dosedaj ušli obstreljevanju z letali. Tekom zadnjih dveh tednov so Turki razdejali več stotin vasi, ko-jih prebivalci so podpirali vstaše. S to nasilno odredbo so Kurdom odrezali ves dovoz živil v goro. Turki so zavrnili 50 mož močni oddelek Kurdov, ki so hoteli priti svojim rojakom ob Araratu na pomoč. Današnje uradno naznanilo javlja. da vlada v iztočnih provincah Turčije sedaj zopet mir, seveda z izjemo okraja Ararat. Časopisje je dvignilo obdolžitev, da dobivajo vstaši municijo iz Iraka. SMRT SLOVENSKE FARMER1CE Iz Fly Creeka nam poročajo, da Je padla s senenega voza slovenska farmerica Mrs. F. Žagar. Padla je tako nesrečno, da je kmalu zatem podlegla poškodbam. NEZAPOSLENOST V NEMČIJI BERLIN. Nemčija, 27. julija. —• Vodstvo Siemens Halske tovarn je objavilo, da bo odpustilo deset odstotkov svojih delavcev. Najmanj dva tisoč delavcev bo vsledtega ob kruh in zaslužek. * k Neglede kje živite, v Kanadi ali Združenih Državah je pripravno in koristno za Vas, ako se poslužujete naše banke za obrestonosno nalaganje in pošiljanje denarja v staro domovino. Naša nakazila se Izplačujejo na zadnjih poštah naslovljencev točno v polnih zneskih, kakor so izkazani na pri nas Izdanih potrdilih. ^Naslovljene! prejmejo toraj denar deflpa, brez zamude časa, brez na.daljnih potov in stroškov. Posebne vrednosti so tudi povratnice, ki so opremljene s podpisom naslovljencev in žigom zadnjih pošt, katere dostavljamo pošiljateljem v dokaz pravilnega izplačila Enake povratnice so zelo potrebne za posameznike ▼ slučaja nesreče pri delu radi kompenzacije, kakor mnogokrat v raznih slučajih tudi na sodnijl v stari domovini. Nastopni seznam Vam pokaže, koliko dolarjev nam Je začasno potreba poslati za označeni znesek dinarjev ali lir. V Jugoslavijo Din 500 1000 2500 5000 lt,000 S 9.35 $ 18.50 $ 46.00 $ 91.00 $181.00 S Lir V Italijo 100 200 300 500 1000 $ 5.75 $11.30 $16.80 _ $27.40 $54.25 IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH Pristojbina znaša 60 centov za vsako posamezno nakazilo, ki ne presega zneska $30.—, za $35.— 70 centov, za $40.— 80 centov, za $45.— 90 centov, za $50.— $1.—, za $100.— $2.—, za $200.— $4.—, za $300.— $6.—. Za Izplačilo večjih zneskov kot zgoraj navedeno, bodisi v dinarjih, lirah ali dolarjih, dovoljujemo še boljše pogoje. Pri velikih nakazilih priporočamo, da se poprej z nam pismenim potom sporazumete glede načina nakazila. Nujna nakazila izvršujemo po Cable Letter a pristojbino 75 enter. SAKSER STATE BANK NEW TOBK, R. X. 0381 82 CORTLANDT STREET Telephone Barclay 0380 NEW YORK, TUESDAY, JULY 2», 193* | "Glas Naroda" | BMfmo POBLUHNQ ooiffun *ank ^^ predeni ** °0rp0c**0®) f m |i,|«i Wmmmm imi oi tinitnw or tt» oorpontlM ud addresses of above offlotn: >f v m&fe Unci, Bir Tifi ti MMhili^ New Iwt City, W. Y. "QUI KABODA' I—wart Kvtry Dajr SzMpt faad6/a kQd Holidays. a celo leto velja Uit Ameriko Za Mow York ta celo loto-97jM k» Kanado ---4AM Za pol lata----- A poJ let*____»JM ga Inoaemstvo MMtotelo-$7.00 too —_________—JLM 2a pol leta..............SI-SO ___Bnbacription pearly $3.00,_ AdiMtlaemeat oo AimnioL -Oiu N&roda" izhaja mki dan tsmmll nedelj in praanlkov. Jopisl bras podplat in oftooosti m ne prlobčujejo. Dentr naj m bla-,t>vsll pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, iraglmo. da M xumb tudi prednje bivališča pare sni. do hitreje ne j demo naslovnika. •tAAl HilOM', lil w. lAitt »tmt, Hm fact, M. Y. HENRY FORD Smrtne nesreča pod vozom. 11. julija se je pripetila na poti rž Kerešpaha v Radence huda nesreča., katere ždtev je postal Matija Horvath, posestnik in mlinar v Tišini, nedaleč od Murske Sobote. Imenovani se je s svojim sinom odpeljal v KereSpoh po vino, Na po-vratku, ko se je voz pomiikal navzdol po klancu, sta se konja iz neznanega vzroka splašila. Kljub temu, da je sta, ki je korakal za vozom, že prej zavrl kolesa, sta konja zdrvela z vozom vred navzdol. Matija Horvath, star 74 let, je zdrknil pod kolesa. Sin, ki od izne-nadenja ni opazil očetovega padca, se je zagnal za vozom. Šele ko so se konji ustavili, je uvidel, da očeta ni nikjer. Prestrašen se je vrnil nazaj na klanec in sredi ceste našel očeta, ležečega v prahu, po-pcpolnoma zmletega in polomljenega. Nezavestnega ponesrečenca so takoj prepeljali v nemško Radgono v bolnico, toda tam je že čez nekaj časa izdihnil. Pokojnik zapušča štiri sinove, ki so k sreči dobro preskrbljeni. Velik gozdni požar. Te 'dni je izbruhni Inenadoma o-genj pri drvah v gozdu na Krem-po pri Borovcu. Vnela so se že napravljena drva Zdraviča, župana iz Livolda, in kneza Auersperga. Razkrinkani roparji. Težka avtomobilska nesreča v Trgovec Peter 6e%ulič iz Loborja pri Krapini je s svojim tovornlin avtomobilom peljal 16 izletnikov v Rogaško Slatino. Vsi dobre volje so se izletniki ob 10. vozili skozi .13. Julija prispela v Novo me- < Krapino. Zvečer pa se /je pripeljal sto 'V svojem avtomobilu znamke j v Krapino avtomobil ter prosil tam-Fcrd, ki ga je šofiral Ramon Ken- 1 kajšnjega zdravnika za prvo zdrav-drič, trgove s preprogram!, Husa- | nižko ,pomoč češ. da se je ob pol 8. džič Kandrija in trgovski potnik j 2Večer avto s potniki prevrnil s ce-Mehmed Žuljevič, oba stanujoča v 1 ste v ^ metrov globok jarek. Zagrebu na Lan govern tigu št. 2 Vsi trije so se nastanili v nekem j Zdravnik, ki je hitel na kraj nesreče, je ugotovil, da je pri nezgodi soprogi učitelja Mužjaka iz La-bora zlomljena ključna kost ter da v tukajšnjem hotelu ter se tudi za čas svojega bivanja abonirali na hrano. Slučajno je prišel po svojih poslih v Novo mesto tudi generalni zastopnik veletvrdke Rosenblatt & Co. Sohn iz Dunaja Ivan Komidar, stanujoč v Ljubljani na Starem trgu št. 1. Prišel je na restavracijski da je zadobila tudi težke notranje poškodbe. Tudi njen mož je bil težko poškodovan, isto tako tudi posestnik Žabar in njegova hčerka Ljerka. Tudi ostali potniki so bili vrt hotela in ko se je oziral po go- 1 več ali poškodovani. Pravi ču- stih, je zagledal pri sosednji mizi omenjeno trojico, ki je sedela pri pijači. Obrazi teh gospodov so se mu zazdeli nekam znani in so ga spomnili na grozno noč, ki jo je doživel v Zagrebu, ko je prišel tja po svojih n. Po opisu so te dni aretirali 31. — Henrv Ford je bil udeležil konference, katero je letnega brezposelnega Alojza Bri-sklical predsednik Hoover za odpravo gospodarske krize, j novška. Brinovšek je u&il, toda na Krokarju. Žagica za železo v zavoju češenj. Dne 24. junija je neki Leopold Alojz prinesel v jetnišnico zavoj češenj in cigar za jetnika A. Z. Pri preiskavi so našli v paketu žagico za žaganje železa in fanta izročili policiji. Tam je Alotjz izpovedal da ni ve- obleko in »perilom, zlato uro z verižico, dva zlata prstana z briljanti ter listnico s 8000 Din, vrednostnimi papirji, med njimi tudi ček za pol milijona dinariev. Po temeljitem izropanju so ga na vsak način hoteli ubiti in vreči v bližni potok. Komidar jih je rotil in prosil, naj ga puste živeti, ker ima nepreskrbljen 3 otroke in ženo, za katere mora skrbeti, ter je svojemu spremljevalcu poljubljal tudi roke, ker je ta zahteval od drugih dven naj ga usmrtita. Komidar ju so se v grozi vtisnile Leopold Alojz ga je pri konfronta- j slike vseh treh v spomin in danes ciji takoj spoznal. Brinovška, ki je komaj 20. junija bil izpuščen po osemmesečni kazni, so izročili sodišču. Smrtna kosa. Na Laborah pri Kranju je po — Veliko in splošno zanimanje, ki ga je izzvala konferenca, je izrabil v svojo reklamo s tem. da je objavil j zvišanje plač. — Ko se je pa vrnil iz Washingtona, je izsilil znani-! no znižanje plač s tem, da je odstopil velik del svoje pro-|težlci bolezni umrla Antonia Vil- dukcije kontraktorjem j»o takih cenah, da je bilo na vsak .fan, gostiln ičarka. , , . . , ... v, , —- Po dolgi, mučni bolezni je na način treba skreiti place, rord. dobrotnik človeštva. t ° 1 1 posestvu v Skradu preminula Mari- morda najznačilnejši reklami faker, kar so jih dosedaj j ja Lončaričeva, soproga tudi v Slo-proizvedle Združene države. — Njega nikakor ni smatrati za dobrotnika človeštva, pač pa za resno nevarnost, ki preti bodočemu blagostanju dežele. ANGLEŠKI SPIRITIST1 IN CONAN DOYLE. Prtd kratkim umrli angleški pisatelj Sir Conam Doyle, avtor znanih detektivskih romanov, v katerih nastopa oseba misleca-detektiva Schorlocka Hohne&a, je po smrti ovoje«* sina na bojišču zapal v duševno dopreeljo ter se popolnoma posvetil nerabnim stvarem; postal ju uverjen apiHUsi in okultist, tako da je njegovo slovstveno delovanj« od leta 1930 dalje posvečeno zkoro izključno propagandi spritiz-ma. Svoje spiriUstične poskuse Je proizvajal skoro v vseh delih sveta. Celo na smrtni postelji Je svojcem obljubil da ostane tudi po smrti m njimi t neprestanem stiku. Drugi njopyr aka Adrian Jo iajavll ured- S"Daiy Malls.-, da rodbina ve-očotu do skrajnosti in Je pr^ dft bo vadriala zv« s očo-US& tudi sadftfc ko Je io v grotw. ito tejm je porwoet'- -ned ao«ie~ razgovor rodbine z umrlim poglavarjem. Zdaj pa javljajo, da se je v nekem mestu javil pokojni Conan Doyle. Baje Jim je pripovedoval, da je sedaj Se močno utrujen od velikega dela. ki ga je opravil v življenju, vendar bo kasneje, ko se malo odpočije, ostal v stalnem stiku s spritističnimi verniki. — To izjavo je dal pokojni pisatelj prekn medija Tbomsona, ki Je v podzavestnem stanju ponavljal, kaj mu pripoveduje pokojnikov duh. POIKAV1L V naznanilo glede LOUISA HRIBARJA so Je vrnila neljuba pomota. V s&hvalL za vacec se ima glasiti "Blai Odar, Kenton. Ohio", ne pa "John Dffinurrič". Pokojnik xa-otrofc, med njimi hčer veni j i obče znanega in uglednega ve lepo d j etnika Josipa Lončariča. jih je po desetih letih zagledal zopet na tukajšnjem restavracijskem vrtu. Nemudoma se je podal na o-rožniško postajo ter zadevo prijavil. Orožniki so vse odpeljali na sodišče, kjer jih je zaslišal preiskovalni sodik. Naročite se na "Glas Naroda" — največji slovenski dnevp'k ▼ Un-ienlti diiarah. dež pa je, da so trije otroci ostali nepoškodovani. Prijet cerkevni tat. V Črnučah, priznani izletni va sici Ljubljančanov, so doživeli ljudje precejšnje razburjenje. Ko sta se vračala okrog polnoči domov dva mladeniča, sta opazila, da je župna cerkev vsa razsvetljena, prav kakor bi se brala polnoč niča. na steni pa je bila vidna ogromna senca moške postave. Mladeniča sta jela izganjati tatu iz zaklenjene cerkve, in pri tem huron-sko kričala, da so se zbudili vsi ljudje v bližini. Tat je jel gasiti prižgane lestence in končno je vladala v božjem hramu tema. Kmalu se je zbralo mnogo ljudi, a noben se ni upal v cerkev, češ, da je v cer-, kvi polno tolovajev, ker so tak«? j "korajžni", da se upajo pri peslu I objestno svetiti. : Slednjič sta prišla orožnika, ki ' sta previdno vstopila v cerkev. Na veliko začudenje pa je trepetal za cerkvenimi vrati bledikav fantič, star jedva 16 let ter si obuval čevlje. Orožniki so ga uklenili in odvedli na zaslišanje. Tat je 16-ietni Vojska^ doma iz Ljubljane. V cerkev se je vtihetapil ob Marijinem zvonenju ter ga je cerkovnik po odhodu zaklenil. Mislil je, da bo sedaj, ko je cerkev zaklenjena, brez skrbno vršil svoj posel. A. žal, je bila puščica prazna in denarja ni dobil. Kaj ga je privedlo do tega, da je prižgal vse sveče tudi na oltarju, se ne da tolmačiti. Mogoče fant duševno ni popolnoma zdrav. Nevaren ptiček pod ključem. 13. julija je celjska policija aretirala v Klavni ulici 21-letnega brezposelnega železollvarja Karla Kokliča, ki je doma iz Avstrije, pri-sotjen pa v Novo cerkev pri Celja. Spraševal je pri raznih strankah za naslove nemških posestnikov in nemških podpornih društev. Isto dopoldne je izmaknil Koklič iz ku-hinskih vrat stanovanja kateheta Lukmana ključ in nato čakal na cesti, kdaj da bo Lukman odšel z doma da bo mogel vlomiti. Bil pa je pravočasno opažen na begu, aretiran in spravljen v zapor. Ponoči je v zaporu prekopal zid in zlezel skozi odprtino nad pečjo v stanovanje sosednje stranke Videčni.io-ve. ki 'je o trkanju aretiranca obvestila policijo. Stražniki so mladega in nevarnega ptička ponovno aretirali in ga varnejše zaprli in uklenili. Pri njem so našli novo usnjato aktovko, v kateri je imel celo Na nekem pikniku se ga je bil rojak čez mero nasekal. Komaj se je držal na nogah. Proti večeru se je odpravljal domov. Bolj po štirih kot po dveh. — Za božjo voljo — so mu rekli — kam pa siliš tak? — Domov moram, — je odvrnil. — Zdaj je že skrajni čas. kramo najrazličnejših predmetov, katere je oči vidno nekje pokradel. Koklič trdi, da je v zadnjem času potoval .po Grčiji in Dalmaciji in da je vse stvari pošteno kupil in plačal. Policija pa je ugotovila, da Kokliča zasleduje tiralica v policijskem dnevniku ljubljanske policijske direkcije zaradi suma tatvine; j zagrebška policija je že pred krat- i _ Tak ne boš nikamor prišel, — kim poslala Kokliča po odgonu v j so mu ugovarjali. — Saj se komaj domovinsko občino. Policija pre- ; na nogah držiš, iskuje nadaljnje njegove grehe. | _ Saj vem, da ne, no, pa saj ne --bom hodil. Saj imam motorcycle ČUDNI MUZEJ zunaj. Španska plemiška rodbina Hi- j jar ima najpopolnejšo zbirko oblek ' Ženske so čudne. Rade se krega-in uniform od 15. stoletja do da- in prepirajo, posubno s svojimi našnjih dni. Ta zbirka ima veliko ! možmi. zgodovinsko vrednost, ker kaže razvoj evroske mode skoro za 500 let nazaj. Hijari pa niso namenoma zbirali oblek, marveč se imajo . za muzej zahvaliti privilegiju, ki go ; je eden pradedov dobil od kralja In vedno morajo imeti zadnjo besedo, pa če se kregajo in prepirajo ali ne. Poznam pa družino v kateri ima mož vedno zadnjo besedo. On ima zadnjo besedo četudi se vsakdan prepirata cd jutra do ve- i Janeza ob priliki obleganja Tole- čera. Ona je huda ko zlodej, včaei . da. Kralju Janezu se je tedaj po- tudi kaj po plečih pade. toda zad-srečilo, da je zbežal pred svojimi njo besedo ima on. sovražniki le tako. da mu je pie- ( Zvečer ji namreč pravi: I miški paž iz rodbine Hijarjev od- , — Nikar ne zameri, draga moja, dal vso svojo obleko, v kateri je po- saj nisem mislil tako. Prav lepo te tem kralj neovirano pobegnil. Ta prosim odpuščanja, pobeg se je izvršil na tian sv. Treh'; * kraljev, zato je Hijarjem ostal pri- ; Pariška moda predpisuje, da mo-vilegij, da je kralj v zameno za ra ženska nositi zjutraj krilo, ki se-uslugo pošiljal vsako leto dan po ga -dvanajst inčev od tal, popoldne po prazniku Hijarjem vso svojo mora segati osem inčev od tal, zve-obleko, ki jo je nosil na praznik. | čer se mora pa krilo skoro po tleh Tako se je v teku stoletij zaradi j vleči. običaja, ki so se ga držali tudi kas- i za ponoči pa moda nič ne pred-nejši španski kralji, nakopičila na piSUje. gradu Hijarjev velikanska množi- ip, na dragocene obleke, kakor je nima noben narodopisni muzej sveta. DRUŠTVA ! KI NAMERAVATI KttBffll VESELICE, ZABAVE CDIfcZA OGLASE Sil ZMERNE KAKO KITAJCI PRIDOBIVAJO KIS Zaradi preobilice ljudi so bili Kitajci že od davnih dni prisiljeni izkoriščati živalstvo in rastlinstvo do neverjetne skrajnosti. Med drugim je zlasti zanimivo, kako si vsaka kitajska rodbina preskrbi kis za začimbo svoje hrane. V Rumenem morju živi hobotnica (polip), ki služi Kitajcem kot večen vir za kis. Kitajec dene hobotnico v veliko posodo, napolnjeno s slano vodo, in prilije nekoliko steklenic žganja. Čez 32 dni se spremeni voda v dober in močan kis. Kadar je ta porabljen, je treba prilivati samo še vode brez žganja in vedno se dobi dovolj kisa. Hobotnica, ki ji pravijo Kitajci džu-no-dze, postane na ta način neizčrpen vir kisa. Ker pa se džuno-dze razmnožuje na i-sti način kakor vse hobotnice, je treba odrezati od prvotne živali le en košček, ki se sam razraste v nov izvor kisa. O rednem štedenju. Redno štedenje je najboljše zavarovanje proti posledicam slabih delavskih razmer. Oni, ki so v časa obilnega zaslužka štedU, so polagoma, stvorill sklad, is katereffa lahko črpajo kadar nimajo dela. .Redno itedenje je t lfkega pomena za delavca, ki nima dragega dohodka kot plačo za delo svojih rok. Zato bi moral BiaJhra del te plače prihraniti za bodoče potrebe. Naia hziMia pomaga ▼ znatni meri vsem, M hočejo itedl-ti. V prvi vrsti mud na to, da je denar naložen sigurno in tako, da ga vlagatelj lahko vsak čas zopet dvigne. Najto plača obresti po 4^% na leto, pričenši s vsakim mesecem. To je najboljše obcestovanje, ki se ga more sedaj pričakovati za sigurne hranilne vloge. Vlagatelji izven New Vork-a nam pošljejo denar na j pri-pcavncjse po. Bnt^l. Money Order ali Bank Draft. Od naših rojakov t Kanadi sprejemamo tudi Money Order«, Qcafts in gotovino ¥ KANADSKIH DOLARJIH ter iste v polni trfdiwsM ▼ ameriških dolarjih vpisujemo t vloine Sakskr State Bank 82 Cortlandt Street NEW YOU; K. Y. Dandanes človek marsikaj popije, nad čimer bi se prejšnje čase prav gotovo zadušil. * V italijanskem ozemlju, katero je uničil potres, se mudi italijanski kralj. Tamošnji prebivalci potrebujejo predvsem živil in strehe. Nadalje potrebujejo obleke in drugih potrebščin. Vsega tega potrebujejo in raznih drugih stvari. S kraljem si pa pri najboljši volji res niso na nobenem dobičku. * Eden najboljših slovenskih Sokolov se je ubil na mednarodnih telovadnih tekmah v Luxembourgu. Telovadba je lep in koristen šport toda včasi terja prevelik davek. Naj . bo sokolska ideja še tako vzvišena, materi ne bo nikdar vrnila sina. — Sama ne vem, kaj naj storim, — je rekla mladenka svoji prijateljici. — Dva ženina imam. Prvega imam rada pa je revež, drugi je pa bogat, toda jaz ga nočem. — Veš kaj — ji je nasvetovala prijateljica. — Vzemi tistega, ki ga imaš rada, mene pa z drugim seznani. * V poslopju, v katerem stanuje newyorški policijski komisar, so vprizorili banditi več ropov in tatvin. Tam so se čutili najbolj varnim. * — Pa saj menda ne vzamete moje hčere zaradi milijona? — Oh, gospod, kako si morete misliti kaj takega! Dajte ji dva milijona, pa jo vendarle še vzamem. * Še par dni, pa bomo prirmili v avgust. Avgust bo Jako težak In naporen mesec. Vročina nas >bo mučila in splošno pomanjkanje. Človek bi najrajši zaspal ixi tnd-no spal nepretrgoma dolgih sto dni. Kajti natančno sto cfai Je do svetega Martina. _______J____________ Peter Zgaga Jz Slovenije. OGLAŠUJTP "GLAS NARODA" mm Sita **mo *mU -----i— ti—^--^— * r'— ---v- f . . ,11 IJ ' ™J.- .........■■I....1.1.1 4 I _ .1 NEW ¥OU, TUESDAY. JULY » 11» LIBO EST SLOVENE 9W A CHILE CAMPANILE Da. MOZ S TATINSKIM OBRAZOM vseh tatvin, kar jih Je bilo kdaj rrsenih ilo je za naprsno listni-, napolnjeno z denarjem. .. To se mi ne zdi posebno ču-vito — s«1 m ga nezaupljivo pre- ti: O In ko se ni pre spi te mi dogovoriti: vtaknil listnico v že p, ložila vsota, ki sem )o imel v t* pu. niti za cent. Okradeni t m Ugubil svojega denarja. Va4e pripovedovanje je Jako £udno — Km rekel nato. — Ali je ploh mogoče, da nekoga okra-Uem, vtaknem v iep s denarjem in n&polnjeno denarnico in gotovina »e mi ne poveča?.... — Niti za ceat — je odsekal starec kakor stroj. Strmeč predse. Je sedel I nepremično, kakor bi se ne menil 7.a ljudi, ki so napolnili zakajeno krčmo In kričali kakor zmešani. — Niti za paro. Ne da bi čakal, da ga začnem UpraševaU, je uprl starec nenadoma vame oči in rekel: - Povem vam ta dogodek. Poslužujte me. gospod, toda pod pogojem. da me ne boste zaničevali, kakor oni, katerim sem zaupal. N* poznava se, seila sva se slučajna pri tej mizi, kmalu se bova poslovila in najbrie se ne bova nkdar vec srečala. In če poznate vsaj ne-ko..lco čioveske du->e ;n njene žalostne nadloge, mi morate obljubi- tat sem — je rekel starec t pretepa, ki je izbruhnil v oddalje-» — Izjavite se bolj jasno — sem •idko toda kradel sem samo nem kotu krčme, ne razumel dobro, rekel — kaj pa vas zadržuje?.... t k rat v svojem življenju. To je je pridrsal starec s svojim stolom J Da bi ga luč bolje osvetila, je a verujte, najčudovitejša tatvi- bhže k meni. Nato si je obrisal nos j dvignil moj sosed glavo k petrolej- z velikanskim robcem in ko ga ie. ki in me pozval " zopet spravil, je začel: — Nikdar prej ne pozneje nisem kradel. K tej tatvini Je dožlo med vožnjo na tisti smešno pritlikavi in počasni ozkotirni železnici, ki teče med Smirno in postajico Scia-bin Kara Hissar, med divjimi gorami, koder gnezdijo roparji. Sedel sem v oddelku tretjega razreda, kjer je bil en sam potnik, nekak razcapanec; spal je in si zakrival oči z roko. Zdeio se je, da se ni za moj prihod niti zmenil. Toda. komaj se je premaknil vlak, ie odprl oči in me pogledal. Pri rdečkasti svetlobi petrolejke sem opazil na sumljivem in potuhnjenem o-braau črte proata jtva, izraz je še bolj kvarila Sest- do sedemdnevna biada. Čital sem na tem obrazu prav dobro glad in predrznost. Xn ko som ga pazljivo pregledal, sem opazil, da mu je pačila levo lice dolga brazgotina. Z občutkom naraščajočega strahu sem se moral po nekaj minutah prepričati, da me je, — v mežikajoči svetlobi petrolejke, ki Je metala na steno plešoče sence — oplaSil sopotnikov obraz z grozo. Najraje bi bil presedel v drug oddelek; ker pa vlak , , ni imel pdehodnih vagonov, ni bUo | svoje prtljage. Če me srečajo oroz- mogoče misliti na to pred prihodom vlaka na prihodnjo postalo. Vedel sem, da moram ostati, hote ali nehote, kake tri ure v družbi tega nesrečnega lopova. Torej dovolj časa za uboj na železnici, kjer bi se izgubili klici na pomoč brez odmeva kakor v puščavi, in kjer bi se Igraje iznebil mrtveca, če bi ga vrgel skozi okno v prepad. Vlak je sopihal trudoma navkreber v gore, predor Je bučal za. predorom. Zunaj je požirala tema'^iv * pusto pokrajino in vse okoliščine j za napad so bile kar najugodnejše. Prikovan h klopi z grozo in občutkom. kako postajam bojazljivej-ii, nisem okrenil oči z obraza potuhnjenega potepuha, ki je sedel nasproti. Pazil sem na vsako njegovo kretnja in z enim očesom ški Obljubljam * radovedno - sem rekel, opa-ta žalostni indi- — Poglej-te moj obraz! Kaj opažate? Najraje bi mu rekel — Opažana. da ste potepin! — toda zdržal sem se, ker sem hotel se izogniti nepotrebnim prerekanjem in neprijetnostim ter sem mu enostavno odgovoril: — Ne vem, ne vidim na vašem obrazu nič posebnega. — Ah, je odgovoril potepuh, — ničesar ne vidite? Torej vam povem sam. Pogledal me je ostro v oči in me obsul z dušečim glasopn: — Gospod, imam obraz gotovega tatu. Bil sem kakor omamljen. Nisem mu hotel ugovarjati, ker je govo-1 ri resnico. — In sedaj mi recite, kako naj kradem — je nadaljeval nato od-urnež z glasom, ki je zvenel ostro in osmešujoče — kako naj kradem, ko pa me je obdarovala priroda s 1 takim obrazom? Če se pomešam v množico, sežejo vsi takoj nehote po uri in verižici. In komaj me opazijo ' ženske, že si zavarujejo oglice i i ' dragocene zapone. Če se vozim v 'vlaku, ne spuste sopotniki oči s niki, me pregledajo vsega, notri do želodca. In če kaj izgine, osumijo najprej mene. Starec si je zopet obrisal nos in nadaljeval: = ZANIMIVA RAZKRITJA Hvala r se 1' vam. • bal. gospod! da bi ga zaradi Beograjska "Politika" že več dni i objavlja s faksi mili raznih dokumentov overovljene članke nekega Kirila Karadjova. Karadjov je jugoslovanski državljan, ki pa je prišel v mreže bolgarskega revolucijo -na r nega komiteja ki bil v tej družbi delj časa, toda tako je do dobra spoznal njihove metode. Nazadnje se je razočaran in presenečen nad tem, kar je videl, skesal in se vrnil v domovino, čeprav je moral računati s tem, da ga bodo oblasti poklicale na odgovor zaradi njegovega delovanja v Bolgariji. Njegova odkritja so izzvala veliko pozornost ne samo v jugoslovanski javnosti, marveč tudi v tujih diplomatskih krogih. Kiril Karadjov razkriva v svojih člankih, da je tkzv. makedonski komite t v glavnem le družba brezvestnih ljudi, plačancev in raz-vratnefev, ljudi, ki hočejo na lahek način dobro živeti, družba fal-zifikatorjev, morilcev, kockarjev, skratka družba ljudi, ki služijo za denar političnim ciljem drugih. Karadjov opisuje vse to zelo živo in plastično ter utemeljuje in dokazuje svoje navedbe z dokumenti, ki se jim ne da oporekati. Karadjov govori iz lastne izkušnje in potrjuje s svojimi odkritji vse to. kar je bilo že davno znano in kar so že mnogokrat poudarjali tudi jug. listi. Vedeli smo že davno, da bolgarski kom t tet ni nikaka makedonska organizacija, ker je v njej najmanj Makedoncev. Tudi Karadjov potrjuje v svojih odkritjih, da je komitet docela bolgarska organizacija, pojačena z nekaterimi Makedonci. Vedeli smo tudi že poprej, da so mnogi naši ljudje vstopih v to organizacijo bilo zaradi bede, bilo zaradi nepoučenosti, ker so upali, da bodo tako prišli do denarja in si materijalno opomogli. Komitet jim je obljubljal nebesa na zemlji, a za plačilo in rekel: — Dospel sem do svoje ' postaje. Zbogom, gospod! lil po ročaju varnostne zavore, da i bi takoj skočil nanj in ga zagrabi za roke, kakor hitro bi pokazal,) da me hoče napasti. Da je c tem razmišljal, sem sodil po načinu, kako me ogleduje. Torbe, ki sem ■ Pl0t P°Staje' Videl sem' * jo imel skrito na kolenih pod vol- Izstopil je. Počakal sem, da se jo vlak zopet premaknil, da mi je iz-I ginil lopov izpred oči Videl sem. i kako je preskočil s culo in palico Tudi nedriaTljanl zamorejo potovati v stari kraj na obisk, toda pre&krbell si morajo dovoljenje *a ^ , „ , Povrnitev(Return Permit)!, Wash- ^ * imam S Sefa°J reYOlver- , V resnici pa — žal — nisem imel neno odejo, nisem izpustil niti za trenutek iz rok. Da ga premotim z zvijačo, v kateri sem videl zadnjo pomoč in izhod, sem segel večkrat z roko v zadnji hlačni žep pod pretvezo, da se hočem prepri- lngtona, ki je veljaven za eno leta Kres permita je sedaj nemogoče priti nazaj tudi v teku 6. mesecev in Isti se ne pošiljajo več v stari kraj. ampak ga mora vsak prosilec ooebno dvigniti pred od potovali Jem v stari kraj. Prošnja za permit se mora vložiti najmanje eden m—ee pred nameravanim od pot* -v an jem in oni, ki potujejo preko Ne« Yorka je najbolje, da v prošnji označijo naj se jim poilje na Barge Office, Mow York, N. X. KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA KRAJA Glasom nove ameriško priseljeniške postava, ki je stopila ▼ veljav* z prvim julijem, znaša jufo-slovanska kvoto HB priseljencev letno, a kvotni vise ji so tedaj* samo onim prosilcem, ki imajo prednost v kvoti in tt so: Stariši smerišklh državljanov, možje a-meriških državljank, ki so se po L jonšjn 1928. leto poročili; šene to] neporočeni otroci izpod lt. leto poljedelcev. TI se opravičeni do prve polovice kvote« Do drage polovice pa so opravičeni šene in napseoč« ni otroci izpod SI. leta onih sodržavljanov, ki so bili postavno pri-puUenl v te deželo za atotao bivanje , Za vsa pojasnila se obračajte na SAKSER STATE BANK g niti samokresa, niti kakega drugega orožja. Pač velika neprevidnost na tej železnici. Znanec je mahoma vstal in uprl vame oči. Poskočil sem kakor jelen in zakričal. Že sem hotel prijeti za ročaj varnostne zavore, da bi ustavil vlak. ko me je potepuh zadržal, me pogledal vsega ustrašenega s proseči-mi očmi in me ulju dno zagotavljal: — Gospod, gotovo mislite, d a sem tat. U lirite se. Vsakdo si misli o spanca, tsgubo živčne in mi&ične moči in splo&no slabo zdravje. 1 N ujca-Tone v rej u je f-reva in odiene zaprtnico. s tem da očisti telo. bolesten goječlh 8trut*>v. Pripravi novo delovno alio in inoi vsem organom, prinese po-£ltno osvežujoče spanje ln daje novo veselo Uvljenje. Vi lahko dobite Nuga- Tone v vsaki lekarni. Ako v aft lekarnar tega nima, recite mu naj istega naroči aa vas od njegovega prekupčevalca • —Adv" t. UGODNA PRILIKA ZA VEČJO DRUŽINO. HIŠA NAPRODAJ: 8 sob, električna razsvetljava, velik basement, ko-košnjak, lot 264 y 125 poleg Yellow River-j a v Necedah, Wis. Cena samo $875.00. Polovica takoj, ostalo na obroke. — Za pojasnila pišite: Mrs. Verbnik, 218 So. Utica P?.. vV ukegan, 111. (3x 29.31&2) KJE JE IVAN KMETIC, doma iz Trzina pri Domžalah? Prosim rojake, kdo ve kaj o njem, da mi sporoči, najraje pa želim, da se mi 'javi pred odhodom v staro domovino. — Karol Sršen, Box 212, Huntsville. On t. (2x 29&30) stane vedno hvaležen in aa naj se v potrebi le obrne nanj. Ca^i so se spremenili in nekdanji mogočnik je po Kemalovi revoluciji zapal v strahovito bedo. V potrebi se je spomnil cesarjeve obljube in prosil Viljema denarne pomoči, uverjen da nekdanja cesarska beseda ni bilo prazno čeljustanje. Nedavno pa je bedni starec prejel iz Doorna odgovor na svojo prošnjo. S tresočo roko je razgrnil pisanje in čital: "Nj. Veličanstvo cesar in kralj Viljem II. toplo sočustvuje z vašo bedo in nesrečno usodo. Na žalost pa mu je nemogoče pomagati vam s kakim prispevkom, kajti vzdrževanje gospodarstva v Doornu ga stane toliko, da mu je mogoče zde-lovati le pni največji varčnosti". Podpisan je bil dvorni maršal bivšega vsemogočnega c ear j o. "Miliyet" naglasa, da je to pismo vrhunec cinizma, kajti tudi v Turčiji je znano, da je Viljem še dane.s eden najbogatejših mož Evrope. Odpravnina, ki mu jo je dovolil nemški državni zbor, in velepose-stva, ki so mu jih pustili na Nemškem, predstvljajo qjilijardno vrednost. Pri vsem bogastvu pa je Viljemu žal nekaj sto mark, ki bi KUERTEN SE JE PREMISLIL. je obljubil in kateremu je dolžan veliko hvaležnost. Tahsin-paša ima sedaj dovoilj prilike, da premišlja o hvaležnosti cesarjev in o trdnosti njihovih obljub. Duesseldorfski časniki poročajo, da je domnevani duesseldorfski množestveni morilec Peter Kuerten preklical del svojih prejšnjih pri-ananj. Kuerten ne mara več veljati za '^duesseldorfskega volkodlaka", a tudi mnogo drugih zločinov, katerih se je izpovedal po svoji aretaciji, se sedaj brani. A oblasti so k tej vesti spoznale, da je čisto brez pomena, če morilec ne mara biti več morilec. Posamezne zločine so mu tako dobro dokazali, da mu ne bo pomagalo nobeno zavijanje več. ZAKAJ PADA ŠTEVILO ROJSTEV Francoski javni delavci že nekoliko desetletij opazarjajo Francoze na žalcrsten pojav, da se francoski narod množi silno počasi v primeri z drugimi narodi in znaša njegov pri rodni prirastek komaj toliko, da se prebivalstvo Francije le z največjim naporom vzdržuje na Isti višini. Zdaj so ptičeslovci dognali novo nesrečo, ki bo gotovo slabo vplivala na francoske populacijske prilike. Znano je, da so čaplje važen činitelj pri rojstvu novih državljanov in državljank, manj znano pa bo. da se je tudi med č&p-Ijami pojavila težnja po omejevanju rojstev. To žalostno dejstvo so opazili nedavno v Strasbourgu. V Alzaeiji so čaplje v velikih časteh. V hišah, kjer si želi deca mladega bratca ali sestrico, nastavljajo o-troci na okno košček sladkorja, da bi privabili čapljo. Pri tem sladkosneda ptica baje redno pusti svoj tovor v dotičnem domu. Tudi v alzaškem deželnem grbu je čaplji določen časten prostor. Zato si skoraj ni mogoče predstaviti razočaranja Alzačanov, ko so ptičeslovci objavili uspeh dolgoletnega opazovanja. Predmet opazovanja jc bilo 87 čapljinih dvojic, ki so imele leta 1928 natanko 257 mladih, letos pa je to število padlo na 218. Potem se seveda ni čuditi, da pada število rojstev -v Franciji, ako celo poklicni činitelj i zanemarjajo svoje dolžnosti. POZIV ! Vsi naročniki katerim je, oziroma bo v kratkem pošla naročnina za list, so naprosent, da jo po možnosti čimprej obnove. — Uprava lista. V BLAGI SPOMIN obletnice smrti naše ljubljene matere Mary Celarec • ki nas je zapustila 31. julija 1929. Zgubili smo ljubljeno mater pred enim letom je utihnil nje glas, Blaga je bila vsaka njena beseda, Brem nje nI tolažbe sa nas. Žalujoči ostali Otroci rodbine A. Celarec Waokegan, HL v juliju 1939. __ t ' -riJt KRATKA DNEVNA ZGODBA I >■ - —- - t i , ■] M ■»LAS 141» »4* Mali Oglasi im^jo velik uspeh U Prepričajte ae! EllR1IOI NEW YORK, TUESDAY, JULY 29. »31 RAZPOSAJENKA t HM ROMAN IX tlTUKNIi. ^ Zm Glas Naroda priredil G. P. « ' Nadaljevanje.) Tjakaj so dospeli že na vse zgodaj zjutraj številni gosti, da čestitajo edini hčerki domače hi4e k njenemu rojstnemu dnevu. Erlenhorsta in njegovo hčerko so pozdravili z velikim krikom na verandi. Dolf in lian* Her rt nfeld sta takoj priskočila, do pouiagata Urški iz sedla. P redno pa sta prišla do tega, je Urška že sama skočila s konja z elegantnim skokom Podala Je obema častnikoma roko v pozdrav ter popravila svojo obleko. Nato je odkorakala po stopnicah navzgor, pozdravila gospodarja in gospodinjo ter čestitala plavolasi deklici, ki le obhajala svoj rojstni dan. Slednja je izgledala v svoji praznični obleki in svojimi zvitimi kodri zelo čedno in slovesno. — Prihajaš v jahalni obleki, Urška? — je rekla, raeočarana. Urška se je nasmehnila. — V plesni obleki vendar ne morem sesti na konta! — Lahko pa bi se peljala. Pozneje hočemo nekoliko plesati. Med nami rečeno. LJza, — ježa mi je bila dosti ljubša! — Jaz te ne razumem! — Tega ne storiš nikdar. — Plesanje je vendar nebeško! Moja dva brata sta privedla s seboj par tovarišev. Vsi so izvrstni plesalci! Oči Urške so postale skrajno nevoljne. — Kako sem mogla vedeti, da me čaka tukaj toliko zabav? Oprosti ml. pozdraviti moram še drugo gospodo! Obrnila se je od Lize. V naslednjem trenutku je stal poleg nje gospod von Arnstetten. Urške ni pustil niti iz oči. — Ali se sme informirati o vašem zdravju? — je rekel prijazno. Ona mu je zrla nekoliko porogljivo v njegov Uhi, prijazni obraz. Njegove potese so bile plemenito rezane ter prijetne. — To gotovo smete, gospod vem Arnstetten. Hvala za vprašanje. Meni gre skrajno debro. Le sem pa tam imam smolo. Sedaj bodo tukaj plenil in jaz prihajam v jahalni obleki! — Ali smem Jahati v Erlenhorst ter vam prinesti primerno obleko? — Za bedjo voljo, o It ruto bi bilo od mene, če bi danes odtezala družabnost tako prijetnega človeka. Zahvaljujem se za to. če bo treba, bom poslala domov kakega sla. — Zelo srečnim bi se čutil, če bi vam mogel napraviti majhno uslugo! — Potem me spremite na obhodu, ker moram naj prvo pozdraviti dooU ljudi! Ves srečen ji je sledil. Urška je zadostila svojim družabnim obveznostim. Nekoliko iadajabJti je zaigralo krog njenih ustnic, a odgovorila je na vsa vprašanja, naslovljena nanjo, z odkritosčnostjo, ki bi se zdela zboru mater nekoliko premalo ženska. Gospodje, posebne pa mladi, so se veselih tega ter smatrali to za š»rmantno ter zelo prikupno. Dolf In Hans Herrenfeld &a ji dvorila na vse pretege in tudi njih tovariši so občudovali d;d pa je nevoljno nagubil svoje čelo. - — Tako se ne sme napraviti, če hoče i m poni rati mojemu dekletu. Včasi mora vendar namigniti. — si je mislil starec ter izpil hitro čašo sekta — Ali nam ne boste dali svoje hčerke, gospod Erlenhorst? — je vprašala gospa Herrenfeld, kn je sedela poleg nJega. Zrl Je, nekoliko v zadregi, v njen obraz ter rekel nato: — Iz tega ne bo nič, milostna gospa. Urški sem dovolil prosto izbiri. Spremljala me oo v gore. Njen obraz Je dobil nekoliko pikiran izraz. — Skoda. Liza se je strašno veselila tega in moja sinova istotako. Vse bi storili, da preskrbimo Urški zabave! Nekoliko sarkastičen krraz se Je pokazal na obrazu starega gospoda. Kar so razumeli Herrenfeldi pod zabavo, ni ugajalo Urški. — Zelo IJubeznjiva ste. gospa. Urška pa se ne more ločiti od mene. Vi vendar veste, da živiva kot dva tovariša smrti moje žene! — To vem, gospod von Erlenhorst. Zelo kolegijalni odnošaji obstajajo med vami ter vašo hčerko. Ne zamerite mi odkrito besedo dragi prijatelj! Vsled čudnega razmerja med vama. Je postala mlada dama zelo samostojna. Čas Je, da se oba pripravita na misel, da ne more iti tako naprej. Zeio težko bo Urški prilagoditi se možu. Pomislite, dragi prijatelj, d« Je Urška stara 4e več kot dvaindvajset let in da ne more več dolgo ostati v dtetovi hiši! — Mogoče Je res tako. Mogoče imate prav s svojim prikritim oči-tanjem. Ne moremo pa (prav nič izpremeniti na vsej stvari Odkrito rečeno, — .Jaz tudi ne maram tega. Deklica mi Je .prav taka kot Je in mož, ki jo bo resnično ljubil, ne bo Iskal majhnih napak Urške, če bi poznal velike prednosti, katere ima Urška. — Gotovo, gotovo! — Med nama rečeno, dragi prijatelj, oba *ina sta preko ušes zaljubljena v Urško. Povejte ml odkritosrčno, ali h\ ne biio za cba dela dobiček, če bi se kxdmilo iz tega nekaj resnega? Brienhocfet se Je neprijetno sukal na svojem stolu. Ta predmet mu ;e bil skrajno neprijeten. — To bi pomenjalo morda celo prepir med obema bratoma. Kako strašno M biio, če bi postala oba ljubosumna! — se Je skušal Šaliti. Valentin Katajev: MOJI ZALOŽNIKI (Nekaj avtobiograskega.) prihodnjič.) ▲ * Ali je mogoč pisatelj brez čita-telja? Ni mogoč Ali je mogoč čita-telj brez pisatelja? Ni. To je jasno. Po vsem tem je na prvi pogled vidno da postane vprašane o bivanju literature v navzočnosti pisatelja in čitatelja izredno enostavno in lahko. Pisatelj je napisal, čitatelj prečital, se namrdnil in konec besedi. Pa ni tako. Zgoraj omenjene besede so še prav daleč od svojega konca. Med pisateljem in čRateljem mora biti na vsak način mostiček, brez katerega niti pisatelj, niti čitatelj ne veljata nič. V javnem življenju se ta mostiček imenuje založnik. Preden ima pisatelj či ta tel je, mora imeti založnika. To je popolnoma jasno. Pa ne kakršnega koli, ampak dobrega. Vprav dobrega ima imeti. Laskavega, dobrot-Ijivega in naivnega. Jaz sem pisatelj in imam čita-telje. Iz tega sledi, da imam tudi založnike. In danes bi rad izprego-voril nekoliko toplih besedi o teh milih, nesebičnih, bolestno čuječih in v večini primerov globoko nesrečnih čudakih. Mnogo sem jih že imel. Menim, da jih je bilo celo več kakor čita-teljev. Vseh si niti zapomniti ne moreš. Vendar pa so se mi pojedini za vse življenje vtisnili v spomin. St. 1. Založnik-ljubitelj. Ta ima pet otrok .stanovanje, sestoj eče iz štirih sob, dva izvirnika Levitana in veliko kolekcijo avto-grafov. Služi v tobačnem trustu, ljubi prazen je v ponvi in čita po o-bedu Wildea. Kaj "a je vzpodbudilo, da je stopil na to splozko, opas-nosti in izgub polno pot, ni znano. Prišlo je kar samo od sebe. Nepričakovano. Sam pravi, da se je lotil tega posla pod vplivom nepremagljive ljubezni do literature. Njegovo založnišvo se imenuje "Nftnfa". Zakaj tako. ni znano. Prišlo je kar samo od sebe. Nepričakovano. Ta naivni čudak izdaja v prvi vrsti pesmi nekih drznih, pa zato nič bolj znanih mladih ljudi, ki se nazivajo "Post-neo-parnasci". V časi se prične na mah mrzlično nakupovati prozo za velik literarno-umetniški almanah. Izdaj "Nimfe" nihče prav posebno ne kupuje, čeravno so tiskane na dragem papirju Verže v nakladi tisoč izvodov, od katerih je sedemdeset izvodov numeriranih, trideset pet jih je na japonskem papirju Tao-Kao in se sploh ne prodajajo, ostale pa so polne ugank, predgovorov, naslovov in exlibrisov, kar vse je delo najboljših umetnikov. Založnik-ljubitelj kupuje rokopis dolgo in vneto. Najprej ga nosi v aktovki okoli znancev, ga pri čaju čita na glas in se poscetuje, da-li ga je vredno kupiti aH nc. Če znanci rečejo, da je vredno, potem založnik težko vzdihuje in vam pošlje v priporočenem pismu veliko in gostobesedno poslanico, v kateri vas založništvo "Nimfa", ki se je seznanilo z vašo spoštovano povestjo, prosi, da se zaradi razgovorov javite tega in tega dne tja in tja. Sluteč dober zaslužek, razburjeni sedete v kočijo in se opeljete v "Nimfo". Založnik vas laskavo povprašuje o vaših delih, o starejših, namiguje na to, da ste, dokler bo on živ, preskrbljeni, vas opozori, da I vaš slog nekoliko šepa in da slabo poznate zgodovino, vendar pa upa, da se boste sčasoma že ppora-vdli, ter vam da štirideset rublje v predujma. VI mu prav dolgo stiskate roko in prav zadovoljni s kupčijo hitite v pivnico k tovarišem. Štirideset rabljev seveda ni dosti, toda če upoštevate, da vas prepis "Puškinove hčerke" s strojem stane vsega skupaj deset rubljev, tedaj ostanete z velikodušnim založništvom "Nimfa" še vedno zadovoljni. Založnik-ljubitelj se drži običajno od dveh mesecev do treh let, potem pa, popolnoma uničen m prezfcran od vse Javnosti, odpotuje v Tašketnt, kjer postane zastopnik predilnice. St. 2 Založnik-strokovnjak. Rdeča brada In podplute oči. Stanuje na Dmitovki. Povečini Izdaja "Trgovski adresar", vendar pa tudi beletristike ne odklanja. Pesmi in povesti zanj ne obstojajo. Zanj to "ni fakt". Trg zahteva romane. Zato kupuje romane. —ate prinesli roman? — Roman. — Koliko ga je? — Dvanajst tiskovnih pol. — Koliko hočete zanj? — Dvesto za polo. — Osemdeset. — Oprostite, to je vendar izviren roman. — Kaj -poveste! Vsi romani morajo biti živimi. Kakšen roman je to, če ni izviren? Kdo ga bo pa ku- — Toda, saj so tudi prevedeni romani. — Prav malo je prevedenega. Slike so že prevodne to vem. Skratka, sto za list. To je njegova zadnja beseda. Več ne da. C> nočete, pa ni treba. Ne-site svoj roman kam drugam, za-ložnik-strokovnjak zavoljo tega ne bo propadel. On si bo že znal najti prevoden in prav nič težje izviren roman, poln pustolovin. če ga pa ne najde, potem bo tudi vozni red našel svojega čitatelja. Njegovo založništvo se imenuje "Apoteaza" ali "Gigant". St. 3. Idejni založnik. Kaj on ljubi in kaj potrebuje, to ve sam vrag. Neznano! Katalog njegovega založništirt se imenuje "Poizvedbe" in vsebuje cel kup najrazličnejših knjig. Tu je "Popularni kurz anatomije" privatnega docenta Skeletova, "Vaške črtice" agronoma Udoforja-gina, "Glasovi smrti" — drama v verzih Anatoli j a Niagarova, tretji zvezek zgodb in povesti nekega zagonetnega "Starega rojaka". Knjige so videti stare, pisane so z ve-limi okornimi črkami na tankem sivem papirju in so neznansko drage. Obračata se z rokopisi na "Poizvedbe" je skoraj brezupno početje. Idejni založnik vas povabi k sebi na dom v Presnjo, vas dobrodušno napoji z gostim čajem in prigrizkom vam prečita daljšo povest "Starega rojaka" (to je njegov lastni pseudonim > ter vas potem dolgo vabi na kosilo, h kateremu bo prisel 'tudi njegov svak, privatni docent Skeletov, mož ženine sestre agronom Udobrjagin, in njegov zet pesnik Anatolij Niagarov. Zastran vašega rokopisa žalostno lomi roke in pravi, da je, žal, založnilški načrt za bodoča štiri leta uprava že določila in da vaša knjiga ne more biti sprejeta. Če pa ste posebno zainteresirani na tem, da vaša knjiga izide prav v "Poizvedah", potem obstoja za vas tudi izhod iz tega položaja. Oženiti se morate z njegovo drugo hčerko in prav nič vam ni treba dvomiti ,da vas bo v tem primeru uprava uvrstila v ta zagonetni založniški načrt. To je pa malo pretežko. Vrag naj vzame tako založništvo!.... tS. 4. Založnilk-goljuf. On stopi v vašo sobo s prijetno dišečo oigaro in s šampanjcem. Ponudi vam dvakrat toliko, kolikor vi zahtevate za list. S široko kretnjo roke vam v vašo beležnico nariše načrt dogovora za popolni zbornik vaših del, pograbi vse vaše rokopise vam za slovo pove. da mora ostati ime založništva za zdaj še tajnost, in da pridite po denar jutri okoli štirih ali pa malo pozneje. Polni upanja tečete k dobrotlji-vemu založniku, ki drži ime svojega založnštva v tajnosti in najdete pred njegovimi vrati ves cvet ruske literature. Pisatelji vas v zboru sprejmejo: — Ali mogoče veste, kje je on? — Kakšen "on"? prebledite vi. Tedaj pa ves cvet skoči s stopnic in prične s pestmi razbijati po vratih. Vrata se zlahka odpro in jokav ženski glas pravi: — Moj Bog, kakšna kazen me je zadela! Saj sem vam že povedala, da je Magkkmč danes odpotoval v Vinico.... Po tem ostaja vsem izdati edino še izraz ogorčenja in s to izdajo se konča založniško delovanje tega zagonetnega založništva.... (Prevedel B. Z.) BREZPLAČNI POUK. BOARD Or EDUCATION nud) brezplačen pouk, ki se tele naučiti angleški in hočejo postati državljani Združenih držav, pgla&te m aa pojasnila * ljudski »ali tov 127 East IL cesta v petek zjutraj Mliialt, seka tov. M, ali pa v WO* te wnšm a t a L, seka III 1 POZOR, ROMI L Km prejemate, te razvidno, Uaj j Vam Je naročnina poila. No ča-| kajte toraj, 4s se Vas o) j temveč obnovita naročnh , direktno, aH pa prt enem čih nfh zastopnikov. CALIFORNIA Fontana, A. Hocbevar Ban Francisco, Jacob Lausbia COLORADO Denver, J. Scbutta Pueblo, Peter Culig, John Oerm Frank Janesh. A. Baftič. Salida, Louis Costello. Walsenburg, M J. Bayuk. INDIANA Indianapolis, Louis Banleb ILLINOIS Aurora, J. Verblch Chicago, Joseph Bltsb, j. Bevčič Mrs. P. Laurlcb. Andrew Bpillar. Cicero. J. FablF^. Joliet, A. Anzelc, Mary Bambtch J. Zaletel, Joseph Hrovat La Salle, J. Spellch, Mascoutah, Frank Auguattn North Chldago. Anton Kobal Springfield, Matija Barborlch. Summit, J. Horvath. Waukegan. Frank Petkovfck «i Job Zelene. KANSAS Glrard, Agnes Močnik. Kansas City, Frank Zagar. MARYLAND Steyer, J. čeme. Kltzmlller, Fr. Vodoplvee MICHIGAN Calumet, M. F. Kobe Detroit, Frank Stular, Ant. Ja-nezich. MINNESOTA Chlsholmn, Frank Goute, Frank PucelJ. Ely. Jos. J. PesheL Fr Sekula. Eveleth, Louis Goute. Gilbert, Louis Vessel Hibblng, John Povta. Virginia, Frank Hrvatich. Sheboygan. Johr Zorman. West Allls, Frank Skok MISSOURI St. Louis, A Nabrgoj. MONTANA Klein, John R. Rom. Roundup. M. M Panlan Washoe. L Champa. NEBRASKA Omaha. P. Broderick. NEW YORK Gowanda, Karl Bternlsha. Little Falls, Frank Mails OHIO Barberton, John Balant, Joe Hiti. Cleveland, Anton Bobek. Chaa Kar linger, Anton Simclch, Math. Blapnik. Euclid. F. Bajt. Glrard, Anton Nagode. Lorain. Louis Balant In J. Kumte Niles. Frank Kogovšek. Warren, Mrs. F. Rachar Youngs town, Antoi} KikelJ. OREGON Oregon City. J. Koblar. PENNSYLVANIA: Ambridge. Frank Jakte. Bessemer, Louis Hribar. Braddock, J. A. Germ. Broughton, Anton Ipaveo. Claridge. A. Yerlna Conemaugh, J. Brezovec. V. Ro-vanAek. Crafton, Fr. Machek. Export, G. Prsvtč, Louis Jupan~ člč, A. BkerlJ. Farrell. Jerry Okorn. Forest City, Math. Kamtn. Greensburg, Frank Novak. Homer City in okolico, Frank Pe-renchack. Irwin, Mike Pauahek. Johnstown, John Polanc, Martin Korosheta. Krayn. Ant. Tautel]. Luzerne, Frank BallocTi, Manor. Fr. Demshar. Meadow Lands, J. Koprlvtek. Midway John Žust. Moon Fun, Fr. Podmlliek. Pittsburgh, Z. Jakshe, Vine. Arb in U. Jakoblch, J Pogačar. Presto. F. B. Demshar. Reading J. Pesdtre. Steelton. A. Hren. Unity Sta. in okolico. J. BkerlJ. ft. Bchlfrer. West Newton, Joseph Jovaa WUlock. J PetarneL UTAH Helper. Fr. Kreba WEST VIRGINIA: Williams River, Antes 30. julija: AquitarUa, Cherbourg America. Cherbourg. Br»-m#n New York, Cherbourg, flan.burg 31. JuKJa: breaden. CheibouTf. Bremen 1. avgusta: lie de Krani-e. Havre Vulcania, Tru* Br»m>*n, Cherbourg1. Bremen Olympic, Cherbourg Ptiinlaiiil. Cherbouij, Antwfrp»n Volendain, Hculxgin- Sur Mt, tt»(-terdam 2. avgusta: Leviathan, Chr. Mmn«wu'ka, Clirrl> m|iic, Ciierbi >u rg KMterdaio, Boulogne Sur Mar, Bot-teriJam Augustus«, NuikjII, Genova 21 avgusta: MiMiekahda, Boulogne Sur Mer 25. avgusta: Reliant e. Cherhuurjc. llamtiurg 27. avgusta: lie de France, Havre Berengaria, Cherbourg OJumbus Chcrlxiuri. Bremen Ai:terl«-a, Cherliourg. Bremen New York, Cher tx-iurg, Htamiturg 2a. avgusta: I»resden, Cherbourg. Bremen 29. avgusta: Kuropa, Cherlmurg. Bremen Mnjestic. ♦."rierb'Hiig I'ennland, Cherbourg. Antwerpen Yolendam, Boulogne Sur Mer, Rotterdam 30. avqusta: Republic. Cherbourg Bremen St I^juir. Cherbourg, Hamburg Conte Bianramaiio. Xai>oii. Gebova Nagla Vožnja v Jugoslavijo Prihodnje odplutja: VULCANIA 1. AVGUSTA — 2. SEPTEMBRA 8. OKTOBRA SATURNIA 16. AVG. — 20. SEPT. 25. OKT. Hafurnla ln Vulcanla prek.ifia vse ladje sveta v razkošju, udobnosti in naglici ter nudi najboljSo s!uf.l>o v Evropo. Posebne cene za tja In nszaj. Vet novosti na teh motornih ladjah vklju (no plavalni basen v drugem razredu. C O S U L 1 C II LINE 17 Battary Plača, New York 6 DNI PREKO OCEAN* Najkiajft* In najbolj ugodna pol a« Dotovanj« na ogromnih sarnlklh: lie de France 1. aug.; 27. aug. (1 P. M.) (Opoldne> PARIS 16. au?.; 1. septembra (1 A. M.) <4 P. M.) FRANCE 20. aug.; 5. septembra (7 P. M.) (7 P. M.» Najkrajla. pot po •eisamel. vttio J* v posebni kabini s vsemi Moderni • ml adubooi.il — Pijana in slavna francoska kuhinja. Isradno nlske eone VpraJaJta ktt... egaknll pooblaKaaogiv ago a ta ali FRENCH LINE 1» ITATE (TRČIT ISIfcW YORK. N. Y. Vsak zastopnik Izda potrdilo ra svoto, katero je prejel! Zastopnike rojakom toplo priporočamo. Naročnina za "Glas Naroda: Za eno leto $6.; za pol leta $3.; sa štiri mesece $2.: za četrt leta $1.50. New York City Je $7. celo leto Naročnina za Evropo je $7. aa celo lato. CENA DR. KERKOVEGA BERILA JE ZNI2ANA Angleško-slovensko Berilo (ENGLISH SLOVENE READER) Stane sama $2.— Aarodte ga pri KNJIGARNI 'GLAS NARODA Zlf West 18 Street New ¥ork City Milwaukee, Jos. Koren. Kacina in okolico. Joseph TnOnlk ta Vsakovrstne - KNJIGE POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO se dobi pri "GLAS NARODA" 216 W. 18th Street New York, N. Y. Telephone: CHELSEA 3S7S POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN Vkank Ji Rock ' t *• —' USQI8T HOTKHI DAH.T ta D. I, t 1 w 1 Ji " ■ Kretanje Parnikov <> x— Shipping New« —1 H Y^vV