XETO VI. / ŠTEV. 43 KRANJ, 24. OKTOBRA 1953 GLAS GORENJSKE UREJA UREDNIŠKI ODBOR / ODGOVORNI UREDNrft SLAVKO BEZNIK / UREDNIŠTVO IN UPRAVA: KRANJ, SAVSKI BREG 2; TELEFON 475; TEKOČI RAČUN PRI NB KRANJ-OKOLICA ST. 624-.TV-127 / IZHAJA VSAKO SOBOTO ,' LETNA NAROČNINA 400 DIN, POLLETNA 200 DIN, ČETRTLETNA 100 DIN, MESEČNA 35 DIN / POSAMEZNA ŠTEVILKA STANE 8 DINARJEV Niha Narinko med železarji Kar se je zgodiSo, je omajalo naše zaupanje do zaveznikov italijanski imperializem HompvomMva Atlantski pakt V nedeljo popoldne je bilo na Jesenicah veliko predvolilno zborovanje, na katerem je govoril predsednik Izvršnega sveta LRS tov. Miha Marinko. Nad 12.000 ljudi je popoldne ob 16. uri napolnilo Cankarjev trg na Jesenicah. Množice z Jesenic, Javornika, Hrušice in Dobrave so prišle v dolgih sprevodih z godbami, zastavami in transparenti. Toliko ljudi na tem trgu še ni bilo. Mesto je imelo svečan videz. Ko je tov. Miha Marinko stopil na govorniški o-der, so ga množice pozira vile z navdušenim aplavzom. Zborovanje je otvoril sekretar MK ZK Franc Arh in dal besedo predsedniku Izvršnega sveta LRS tov. Mihi Marinku, ki je začel svoj govor z naslednjimi besedami: koli podporo, ampak za oškodovanje naših interesov. Kako koristno in odločilno je bilo tudi to, da smo v zadnjih letih odtrgovali določen del od naših ust, da smo lahko utrdili našo armado, ker če ne bi imeli take armade, bi bilo danes verjetno drugače! S svojo enotnostjo z najodloč-nejšim nastopom naše armade pa smo prekrižali umazane račune na zapadu. Tov. Marinko med govorom na Jesenicah „Ne morem, da ne bi govoril o problemu, ki nas v tem trenutku najbolj teži, to je o vprašanju Trsta. Trenutno nimam poročil, kaj so danes v Londonu sklenili, zato ne vem, kaj so napravili. Jasno pa je, da bosta na to odločitev mnogo vplivala odločnost in razpoloženje naših narodov, ki sta pritegnila simpatije vse napredne svetovne javnosti." Ko je tov. Marinko govoril o razpoloženju tržaških množic in problemu Trsta, je povedal, da se Trst nahaja v osrčju našega nacionalnega o-zemlja in da je 30 in tudi več kilometrov oddaljen od dejanske etnične italijanske meje. Okupacija Trsta in vključitev v italijansko gospodarstvo bi brez zaledja pomenili zelo težak položaj za vse sloje prebivalstva v Trstu in posebno še za tržaško delavstvo. Povedal je tudi, da je danes bolj ko kdajkoli prej važno za samo tržaško ljudstvo, da najde, kolikor je pač mogoče, enotno pot. da bi moglo uveljaviti svoje pravice, da bi moglo soodločati v smislu interesov tržaškega prebivalstva. Tov. Miha Marinko je go- voril tudi o odnosih zapadnih zaveznikov do nas, o ugledu, ki ga je Jugoslavija dobila v zadnjih letih, in dejal, da je to, kar se je v teku zadnjega tedna zgodilo, resno omajalo naše zaupanje v iskrenost zaveznikov. Za nas je jasno, da je tisto, kar je bilo sklenjeno z mirovno pogodbo, zastarelo, in preživelo,da tega ni mogoče izvesti. Mi in vsi ostali, ki se bore kakorkoli proti priključitvi Trsta k Italiji, želimo najti skupni jezik za rešitev tržaškega vprašanja. In kolikor bolj smo z neštetimi gospodarskimi nitmi in globokimi čustvi vezani na Trst, posebno na slovensko prebivalstvo v njem, je vendar predlog tov. Tita kompromisen predlog, ki odgovarja realni politiki sedanje situacije v svetu, to je, da se v Trstu uveljavi avtonomija, ki naj tržaškemu prebivaislvu omogoči odločanje v upravljanju svojega mesta. Iz raznih govorov so naši ljudje že lahko spoznali, za kaj gre in od kod izvirajo te italijanske zahteve. Precej jasno je, da naši nasprotniki s Trstom računajo izključno le kot z odskočno desko za osvajanje Balkana. Razumljivo je, da samo tržaško prebivalstvo ni navdušeno za priključitev k Italiji* Čudno, kako more p-iti do takega uveljavljanja s tako računico, da je Italija kakršen koli bojni faktor. Ce bi o tem odločali samo generali, bi bilo prav gotovo drugače. Ne misiimo s tem omalovaževati italijanskih delavcev in kmetov. Mi imamo njihevo iu'»orbenost za pozitivno. Ce danes računajo z Italijo kot Slanom At'antskega pakta, prav te dni tJokazujejo, kako resno kompromitirajo Atla^t- siii pakt, ki jc zasnovan na .... cbvambi, ne pa na agresiji. V zadnjih dveh dneh je Žirovnici Zabrezmci, V zvezi s tem M treba pove- bila v radovljiškem okraju vr- mcah, Blejski Dobravi ^in se dati, da so tudi Rusi s svo-- sta zbororov volivcev, na ka- v nekaterih drugih krajin. Ka-jimi sateliti smatrali za po- terih so volivci izbirali kandi- zen razpravljanja o kandiaa-trebno, da morajo pristaviti date za Republiško in Zvezno tih so volivci mnogo govorili svoj lonček. Za nas je jasno, ljudsko skupščino. V ponede- tudi o vprašanju Trsta m goda tukaj ne gre za kakršno ljek so bili zbori volivcev v spodarskih zadevah^ Tako so z zbora volivcev na Elejski Dobravi poslali Zveznemu izvršnemu svetu protestno resolucijo, v kateri zahtevajo pravično rešitev tržaškega vprašanja. Podobne resolucije so Radovljiški okraj izbira kandidate na Jese- Duhovnih* obsojalo Enodu.šnemu protestu naše- duhovnikov, ki niso člani druga ljudstva ob krivični odlo- štva, pa čutijo za svojo sveto čitvi vlad Veliko Britanije in dolžnost, da v teh dneh dvig- ^tbte^oUvtv'VbisMejo nejo svoj glas proti anglo- ZDA so se pridružili tudi gorenjski duhovniki. Sprva v izjavah našim dopisnikom, potem pa na lastnih protestnih zborovanjih v obeh gorenjskih okrajih so izrazili svojo pri ameriški' svojevoljnosti. Na sestankih so predsedujoči in udeleženci omenili tudi nedavno papeževo izjavo tr- tudi člani okrajnega odbora SZDL in tolmačijo uspehe naše povojne graditve, perspektive našega gospodarskega razvoja. Na Blejski Dobravi je o tem izčrpno govoril član O- pravijenost, dehti , ljudstvom ~ ^ann^artoliju^ krajnega , „, napore za očuvanje naših na cionalnih pravic in podprli u- ččajo verska čustva in svoj krepe naših oblasti. položaj za politične koristi in Ciril-Metodijsko društvo je bratenje naših nacionalnih povabilo vse gorenjske duhov- pravic." nike na izredni zborovanji, ki z zborovanj so poslali reso- sta bili 16. in 19. oktobra v Radovljici in Kranju. Odzvalo se je tudi precejšnje število Koroški partizani so zborovali lucije Predsedniku republike, Zveznemu Izvršnemu svetu in Generalnemu sekretariatu Združenih narodov. Resoluci- na Jesenicah na terenu Plav pa predsednik OLO tov. Kristan. Največ so razpravljali o Trstu in zadnjih dogodkih v naši trgovski mreži. Večina zborov je ostro obsodila nekatere špekulante in pa tiste trgovske poslovodje, ki so močno uveljavili protekcijo. Zaradi takih primerov v trgovski mreži radovljiškega okraja je Dobrava—Kočna, za ureditev javne razsvetljave, popravilo hiš itd. so letos porabili že nad 6 milijonov din. K dosedanjim zborom volivcev v radovljiškem okraju bi bilo treba dati tudi nekaj kritičnih pripomb. Največja slabost se kaže v tem, da sq Vaški in nekateri občinski 8*3** vi premalo pripravljeni na zbore, da premalo pojasnujejo ljudem pomen novih volitev, vlogo bodočih ljudskih poslancev itd. Tako so na pr. na Blejski Dobravi ob predlaganju kandidatov prečitali le skromne življenjepise, ki so vsebovali najvažnejše podatke, premalo pa je bilo povedanega, iz kakšnih razlogov predlagajo te kandidate. Prav zaradi tega, ker volivci dovolj ne poznajo predlaganih kandidatov, so potrebna pojasnila. V nedeljo dopoldne je bil v Podljubelju nad Tržičem letni zbor bivših koroških partizanov, združen s protestnim zborovanjem proti krivični odločitvi vlad ZDA in Velike Britanije, da prepustita upravljanje Trsta Italiji. Zborovanja so se udeležili bivši koroški borci in partizani z Gorenjske, prebivalci Podljube- ja, sprejeta v Radovljici, pravi morala posredovati tudi notra med drugim: „Želja nas vseh j a uprava li neka zaslišanja in ob tej priliki aretirali Slovenca Robnika in njegovega sina. Fašiste, ki so povzročiii incident, pa so pustili pri miru." Največji njihov zločin jo barbarsko uničenje spomenika 80 padlim borcem v Št. Rupertu. Spomenik je bil tem šovinistom v napoto, odkar stoji, še posebno pa napis na krepi preprečijo nadaljne šo vinistične izpade proti koroš kim Slovencem. V pismu OZN pravično rešitev vprašanja. Tov. Titu so poslali pismo z naslednjo vsebino: je tudi ta, da bi cerkveni predstojniki razumeli duh časa in razpoloženje ljudstva — ter zahtevajo narediH potrebne korake, da tržaškega D' tudi najvišja cerkvena o- blast podprla slovenski narod in razumela njegove težnje." Poleg tega so na zborih volivcev v Žirovnici in na Brez-nici mnogo govorili tudi o gradnji nove gimnazije, za katero so predvidevali, da jo bodo pričeli graditi že letos. Na Blejski Dobravi so volivci zahtevali pojasnila, zakaj še niso nevarnosti, da bi se tam razširila kaka bolezen. Pozdravili na so uspehe, ki so jih v tem letu (dosegli na področju komunale. Za gradnjo nove ceste Ivan BertonoelJ Rovori na zboru koroških borcev lja, godba in pevski /bor i/ Tržiča in predstavniki okrajnih organizacij. O zločinskem delovanju šovinističnih in fašističnih skupin na Koroškem, ki je doseglo višek ob razrušitvi spomenika HO padlim partizanom v .Št. Rupertu pri Velikovcu, je govoril član sekcije koroških borcev pri Glavnem odboru Zveze borcev NOB Slovenije tov. Ivan Bertoncelj-Johan. Med drugim je dejal: „To hujskanje koroških šovinistov in fašistov je že rodilo svoje rezultate. V Železni Kapli so napadli več Slovencev in jih ranili. Žrtev teh napadov jc bil tudi oče znanega koroškega partizana Karla 1'rusnika lz Železne Kapic. Varnostni organi na Koroškem so izdved- njem „Padli v borbi proti fašizmu!" Tov. Drobnič, član Okrajnega odbora ZB je govoril predvsem o tržaškem vprašanju. Zborovale! so govornike često prekinjali z medklici Titu in armadi ter ogorčeno obsodili rovarjenjc fašističnih elementov v Italiji in na Koroškem. Z zborovanja so poslali bivši koroški partizani protestno pismo koroški deželni vladi, OZN in maršalu Titu. V pismu koroški deželni vladi pravijo med drugim: ..Poleg koroških Slovencev in demokratičnega avstrijskega ljudstva imamo predvsem mi, bivši koroški partizani še posebno pravico, da zahtevamo od odgovornih oblasti na Koroškem, da s potrebnimi u- „Koroski borci zbrani na ve- V Kranju pa so ostro obsodili začeli z gradnjo novega vodo-ro^SjtfTvasi^^e£l1^S podPiranJe italijanskega eks- voda. ki je bil'prav tako v le-TržSern, kakor vsi ostali, ki Pa™'°nizma ki bi povzročilo, tošnjem družbenem načrtu so tukaj navzoči se pridru a bl se zaseka1^ n°va rana v mesta Jesen.ic. Na Blejski Do-Žjujemo narodom' Jugoslavije naše narodno telo. Resolucija bravi *mai0 skrajno slabo pit-z edino Željo, da se vprašanje končuje s temi besedami: „Ob- JJL^SL^I^J*? J^_8t?!n, Trsta in cone A reši na način, tojamo vsakogar, ki bi na kaki si ga predlagal Ti, dragi kršen koli način podpiral tako maršal. Kot smo bili priprav- politiko. — Naj živi svobo-ljeni braniti našo neodvisnost den Trst!" v najtežjih dneh okupacije, tako sn.o Ti vedno na razpolago, da spet primemo za orožje, če bo potrebno, Tov. Tito. borci in delovni ljudje našega okoliša smo s Teboj. Samo ukazi — in vsi Ti bomo sledili." Po končanem zborovanju so si nekateri udeleženci ogledali prostore, kjer je nekdaj stalo taborišče za vojne ujetniki' iz raznih držav. Evrope. V njem so bili predvsem Poljaki in Francozi, pa tudi na*i rojaki. V neposredni bližini taborišča se še dobro vidijo ostanki primitivnega krematorija, ki so ga okupatorji u-porabljali za svoje zločinsko delo. Do krematorija je težak pristop in brez vodiča ga ni mori najti. Zato so navzoči predlagali, naj bi organizacija ZB v Podljubelju in Tržiču popravila pot do njega in dala napisno desko ob cesti, kajti mnogo je tujcev, ki potujejo tod mimo in med njimi so tudi ljudje, ki so preživeli to taborišče in bi radi obiskali kraj. kjer je umrlo na desetine ujetnikov, njihovih tovarišev. Tako na primer skupina Francozov ni našla poti do krematorija in jc vence, ki jih I« prinesla eboj, morala Jeseničani demonstrirajo pred odhodom brzovlaka skozi Odložiti V bližnji grapi. karavanški predor Zakaj preselitev Na zadnji seji ljudskega odbora kranjske mestne občine so odborniki sprejeli sklep, da se „Obrat II" (bivši „Tek-stilindus") preseli v Inteks. Nujno in povsem pravilno je bilo, da so tako odločili. Čudimo pa se, da /del javnosti tega nikakor ne razume in še danes ni prepričan, *da je preselitev življenjsko važna za industrijo gume. (Nekoliko odbornikov se je na seji vzdržalo glasovanja, ko so sklepali o tem koraku). Važnost in pomen tega sklepa bomo videli šele v nekaj letih, morda res šele čez deset let. Očividno je, da je industrija gume danes še med najmlajšimi gospodarskimi panogami in da je v izrednem razvoju. Škodo, ki bi jo povzročilo drugačno izglasovanje, je danes težko oceniti, ne da bi poudarili važnost obrambne moči naše države. V ožjem smislu pa bi bila z zavrnitvijo omenjenega sklepa gospodarska škoda za samo mesto zelo velika. Saj bo to tovarna, jti bo v prihodnosti najpomembnejši odvajalec akumulacije. Tu ne gre za kako „muho" nekoga, kar nekateri mislijo, marveč samo za gospodarsko korist. Stražišani bodo čez leta spoznali, da imajo namesto 6tare tekstilne tovarne moderen gumarski obrat, na katerega bodo lahko ponosni. Spoznali bodo, da niso imeli prav tisti, ki so ugovarjali preselitvi. Trenutne težave, ki bodo morda nastopile, bodo zlahka premagane in ne bi smele biti povod za nasprotovanja. Malo daljša pot v službo ne bi smela ovirati razvoja gumarske industrije v Kranju. Seveda bi bili novi tovarniški objekti res najidealnejša rešitev, vendar je v danih pogojih in pod silo razmer, ki zahtevajo takojšnjo preselitev, ta korak edini in najboljši, — če vobče želimo, da ostane gumarska industrija v Kranju. Lokalističen odnos in ozko gledanje lahko samo škodujeta industrijskemu razvoju Kranja. Zato toplo pozdravljamo sklep LOMO. Za izboljšanje naše živinoreje Jeseniška železarna v zaletu Škofja Loka z bližnjo oko- razgovori so bili v vseh sme- lico in z obema dolinama, Sel- reh uspešni in konkretni, ško in Poljansko, naj bi v Sredstva za adaptacijo bivše- kranjskem okraju predstav- ga gospodarskega poslopja v ljala osnovo za lesno-indu- vvnnaSah št. 33, kjer bo se- strijsko in živinorejsko pro- dež postajl so si zadruge do- izvodnjo. Za prvo so z obrati bile s sorazmernimi deleži, na Trati, pa tudi z razvijajo- ,edJoženi so bili načrti in cirrn se in mnogo obetajočimi £ fc teku_ pQ_ zadrugami \ obeh dolinah, da ni pomembni temelji, ki se bodo v bližnji bodočnosti razvili v donosne in važne suro- staja se bo imenovala »Osemenjevalna postaja združenih KZ" in bo imela čakalnico za Oglejte si jih! Hntetiiski svetovalec Čilski soliier - učinkovito gnojilo Naročniki čakajo po več mesecev virmašah, ki pomeni tudi mo- ć.ir. prispevek k f.vigu celot- V četrtek dopoldne je na delu odbora od zadnjega zase- po vrednosti s 103.5°/o. Kljub* nega socialističnega gospodar- Jesenicah zasedal delavski danja DS pa do danes. UO je temu pa bo moral kolektiv stva v okraju, bomo še pisali, svet Železarne in razpravljal imel v tem času 5 rednih in budno paziti, da bo obdržal ta posebno o deiu in uspehih, ki o vprašanjih izpolnjevanja eno izredno sejo. zalet. Rezultati iz meseca sep- zanimajo tudi š.ršo javnost, planskih nalog, o problemih Kolektiv jeseniške železar- tembra kažejo, da bo treba Iniciatorjem, sodelavcem ter investicij in drugih stvareh, ne je v devetih mesecih letos- precej zaostriti borbo za iz-realizatorjem lepe zamisli že- Poleg tega je predsednik u- njega leta izpolnil družbeni polnitev plana. Kajti kolektiv limo mnogo uspeha! pravnega odbora poročal o plan po količini s 102.5° o in je v septembru izpolnil svoj plan po količini le s 97.7 odstotki in vrednosti z 89.8 odstotki. Seveda so vzrok tudi objektivne težave, kakor defekt na plavžih, elektropeči, pomanjkanje kvalitetne žice za vzmeti itd. Akumulacije in skladov pa so v istem času dosegli s skoro 137 odstotkov ali za milijardo in pol več, kakor to določa načrt. Večja slabost kolektiva se odraža v izpolnjevanju pogodb z naročniki, ker vrsta naročnikov čaka po več mesecev in še ne dobi svojega materiala. To daje slabo sliko-o poslovanju železarne in podjetja, ki so odvisna od jeseniškega železa, ne morejo izpolnjevati svojih obvez. Samo nekaj podatkov priča o slabem odnosu nekaterih obratov do izpolnjevanja pogodb. Tako dolguje težka proga valjam na Javorniku še okoli 1310 ton materiala na račun 1., 2. in 3. četrtletja, lahka proga nad 4000 ton, žična va-ljarna 1950 ton, valjarna 240O> pa 4046 ton itd. mezniki, in tako reagirali na svetimo poslovodkinji krajev-zločinsko izdajo zahodnih ve- ne zadružne poslovalnice v lesil, da so v špekulantske na- Poljanah „tovarišici" Mariji vinske in predelovalne baze živino, osemenjevalnico in la-socialističnega gospodarstva v boratorij. Inventar je že na-okraju. bavljen. V bližnji bodočnosti Na pobudo LOMO Sk. Loka pa bo posta:* uredila tudi sta- Ze smo Poročali o brezvest- sladkorja, a Ignac Podrekar iz pa je v pripravi tudi nov pri- novanje za tehnika, (zvezano nem odnosu do skupnosti, ki Mojstrane 100 kg moke. spevek k dvigu živinoreje na s telefonom) in bo ta z mo- so ga P°kazali nekateri posa- Prav posebno pozornost po tem podrorju. Gre namreč za tornim vozilom obvladal pre-osemer.ievalno postajo v Vir- cejšen okoli5 Za č]ane se bo mašah. V cilju pospeševanja ia ,ia?p]nn nnra,, živinoreje so se že pred me- U&CU1C"J~ a '~ aLei^u mene nakupili velike količine Furlanovi, ki je 12. oktobra zadnjič, je bila zato obsojena seci sestali zastopniki KZ Tra- ^lo brezplačno. Velikega go- blaga in tako nameravali o- zase kupila 200 kg moke, če- na sedem dni zapora. Tožilec ta, Škofia Loka, Zabnica in spodarske^a pomena je zlasti Škodovati povprečne in narod- prav njen soprog zasluži na je smatral, da je v tem pri- Godešič z namenom, pogovo- t0, °-a °o P°*taia razpolagala no zavedne potrošnike. O- tamkajšnji ekonomiji mesečno meru kazen prenizka in se je riti se o prepotrebrli oseme- s semenom prvorazrednih bi- glejte si nekaj takih egoistov: po 15.000 dinarjev v naturi, pritožil. Padi Jožetu Podakar- njevalni postaji, za kar gre kov, kar 00 brez dvoma moč- Mlinar Popovič je od Jane- Kmetoma Ivanu Dermoti in iniciatorjem vse priznanje. Se- no dvignilo živinorejo v okra- za Pleska, poslovodje pošlo- Janezu Kisovcu pa je — na stanek je bil zelo ploden in ju. O osemenjevalni postaji v valnice v Zmincu, kupil 100 osebno intervencijo predsedni- kg sladkorja, 20 kg Proje, 25 ka Občinskega ljudskega od- kg cikorije, 11.8 kg olja in bora lesnega manipulanta tov. številna druga živila. Zakupil Janka Bernika — prodala po za kar mu je sodišče odmerilo je preko 200.000 dinarjev. Pe- 100 kg moke, kmet Urban tri dni zapora, ter Pintar iz Spodnjih Gorij Stanovnik pa je bil deležen Čudimo se tako nežnim sod- je nakupil 60 kg bele moke, „samo" 50 kg moke. bam. 30 kg enotne moke in 15 kg sladkorja. Terezija Golobova s Poljščice si je nabavila 100 Zanimivi so nekateri poslovodje, ki se imenujejo poslovodje zato, da posel vodijo, ne pa da vnašajo paniko na tržišče. Milka Kvedrova iz Šenčurja, o kateri smo pisali že ju smo v pretekli številki posvetili nekaj vrstic. Na sodišču se je zagovarjal, da se ni želel zameriti strankam. Tako je povsem izpraznil trgovino. To je najbolj znano dušična- Čilski soliter je belkasta to gnojilo, ki vsebuje 15,5 do kristalna sol. V najnovejšem 16 odstotkov dušika. Dušik čilskega solitra je v nitratni ob- zrnati obliki, ki ne vpija vla liki, ki se lahko topi v vodi ge in ga laže hranimo v skla ter je zato fiziološko zelo ak- diščih. tiven. Zelo važno je, da ve- Ing. M. S. mo, da čilski soliter vpija ne- _ koliko vlage in zraka ter ga moramo vskladiščiti na suhem in zračnem prostoru. Z druge strani pa zaradi te lastnosti do neke mere vzdržuje svežino zemljišča v suhem poletju. Avtobus in vozni red. Toplo marsikomu dragemu, Čilski soliter je polnovred- smo Jeseničani pozdravili u- podobnem položaju, no umetno gnojilo, ker je nje- vedbo avtobusa Jesenice-Ljub. škodo. ,Da so navedbe resnic- sta utrpela lažje poškodbe, in se vprašajo, ali dovolj tpa- času izdelujejo čilski soliter v kg sladkorja in 80 kg moke, Janez Zima in Mirko Kosler iz Dovjega pa po 120 kg moke. Franc Ambrožič iz Zasipa je kupil 75 kg moke in 33 kg 9 las naših bralcev ki bo v Državljani in prometne nesreče V zadnjem času je bilo več- škodbe. V prvi vrsti so odgoje število prometnih nesreč, vorni starši, ki ne pazijo na Žrtve so bili večinoma otroci, otroke, zlasti mladoletne, ki ki brez nadzorstva begajo po se.po navadi najraje igrajo na cestah. Tri zapovrstne nesreče cestah ali morda celo na kri-na križišču na Laborah nam žiščih. Nesreča nikdar ne po-povedo dovolj: čiva in zaman so potem grož-Neznan vozač je ipodrl 10 nje staršev šoferjem, ki pri letnega Danijela Pečka; ino- najboljši volje ne morejo pra-zemski avtomobil je podrl 13 vočasno vedeti, kdaj jim bo letnega Janeza Fajfarja, ki je kak otrok skočil pod vozilo, povrnil divjal s kolesom po cesti. Oba Krivdo naj poiščejo pri sebi gov dušik lahko dostopen rast- ljana, ki je zlasti za poslovne ne, lahko potrdim s pričami, lini in razen tega hitro učin- ljudi kaj pripraven. Zanj je S. kujoč. V zemlji se po trositvi bil objavljen tudi vozni red in 140Q djnarjev je dal za hitro izpira, zato moramo z mislim, da bi bilo spričo tega poslovne knjige njim večkrat gnojiti — gno- odveč prihajati prezgodaj. Zdi Ustavil .'jam se v gostilni jenje v obrokih. To je površin- se pa, da službojoči v avto- pri ^j.^ gostilničarju, ki ima sko gnojilo, ker ga trosimo po busai tu pa tam pozabijo na to ODrt kot pomoč od iskup-rastlinah. Trositi ga moramo vozni red, o čemer naj govori nosti namesto pokojnine, kasarno ob suhem vremenu, ko sledeči moj doživljaj v soboto, tere ne more prejemati ker v je listje popolnoma suho, t. j. dne 3. oktobra 1953. Točno ob miadih letih ni bil zaposlen, brez rose ali dežnih kapljic. 5.52 uri sem prišel iz poslopja Ta stari človek je sedel pri Na 1 ha ga porabimo 150 do carinarnice, da bi počakal na velikih knjigah, ter mazal ne-250 kg. Običajno ga dajemo v avtobus, ki odpelje po voznem kake številka vanje. »Kaj de-treh obrokih: ob setvi, v pr- redu točno ob 6. url izpred j^, oče?« sem ga nagovoril. Triletni Milan Pelko z Viso- zijo na svoje otroke, tudi kje kega se je pri tekanju čez kri- se igrajo. V mestih je nekoli-žišče zaletel v tovorni avto- ko bolje, nekaj sto metrov -iz mobil in obležal mrtev. V mesta pa je cesta že polna o-Kranju je avtomobil podrl 11 trok, zlasti v bližini vasi. Tu-letnega dijaka, Jurija Šorlija, di v mestih samih so pešci zeki se je peljal s kolesom, lo nedisciplinirani in plešejo Vzroki nesreče — slabo vozi po cestah, kot da zanje ne bi kolo in ne pozna prometnih bilo prav nobenih cestnih predpisov itd. 'Še in še bi lah- predpisov. ko naštevali nesreče, katere so Velika odgovornost leži na v veliki meri zakrivili otroci. Nujno je, da poiščemo tudi njihove vzroke, ki terjajo mlada življenja, v najboljšem pri- roditeljih, da s povečano pažnjo spremljajo svojega otroka. Prav tako bi morala tudi šolska vodstva posvetiti temu veliko več skrbi. Morda bi tu- vem in v drugem mesecu ra- hotela ^Pošta«, postanek pa »veš, moram, ker hočem biti sti. Ugodno vpliva na razvoj ima tudi pred carinarnico. V pošten in neoporečen. Dobil meru Pa povzroče telesne pomladih rastlin. V kratkem po trenutku, ko sem stopil iz ca- sem nalog, naj vodim knjige--\- trositvi dobe rastline temnej- rinarnice, je brez postanka pe- jn sedaj sčm te velike knjige Morda bi bilo dobro, da bi di kako predavanje spremlja- šo barvo in se hitreje razvija- ljal mimo avtobus — 8 minut kupil za 1400 dinarjev. Delajo Trgovska zbornica le pomi- 110 9 poučnim filmom, dobro jo. pred časom, določenim v voz- pa mt velike težave, ker ni- slila na bolj praktične knjigo, vplivalo na mladino. Če bi na težkih tleh upo- nem redu- s svojimi poslovni- sem Vešč pisariji« Začudil sem kot pa jih je predpisala sedaj, Qb tej priliki ne bo škodo-rabljali čilski soliter večkrat mi tovariši v Ljubljani sem bil se, da niso predpisali knjig tu- pozornost pa naj bi obrnila tu- vai0, ce omenimo, da zlasti in v večjih količinah, bi po- dogovorjen, da me bodo po- di v državnih gostilnah. Tako di na poslovalnice v državnem čolobvezna mladina v objest-slabšali strukturo zemlje, ker čakali pri avtobusu v Ljublja- na primOr v sosednji občini sektorju. Tako pa se dogajajo nosti razbija izolatorje na tebi se na površini napravila ni. Zaradi nerednosti avtobusa Url delajo precej p0 domače, primeri, kot na primer v Stra- lefonskih in električnih dro-skorja. Na ta način bi zmanj- sem službeni posel zamudil. Tudi poslovalnice mestnega žišču, kjer poslovalnica ni vo-šali propustnost zemlje za vo- škoda zaradi tega nI majhna gostinstva v škof ji Loki ne vo- dila sploh nobene evidence, do in zrak. in vprašam, kdQ bo meni in še dijo kake posebne evidence. Milan Cirk, škofja Loka Potrebe kranjskih šol Iz referata predsednika sveta za kulturo in pro-sveto tov. Mihe Mohorja na zadnjem zasedanju mestnega ljudskega odbora. Osnovna šola StrašiČe tre- imeti 4 oddelki še vedno po- govih, napisne table in tudi prometne znake, kar večkrat povzroči prometno nesrečo. S _____________ tem delajo veliko iploS- nemu ljudskemu premoženju, nova naselja, ki tam nasta- Za vso škodo, ki jo povzroča-jajo, za Struževo in Kokrico, jo mladoletniki, pa so po ka-ker je položaj že danes le ne- zenskem zakonu odgovorni kaj manj pereč, kakor pa za jtarSl. Ponovno jih opozarja- šolo na Planini. Tod je pov-preček otrok za vsako leto 40, vendar je pričetek gradnje odloži j i v, treba pa je zagotoviti bil za šolo v Stražišču. Natečaj se je izkazal za zelo koristen. Za šolo v Stražišču izdani razpis je bil sredi najži- vahnejše gradbene sezone in za šolo prostor in določiti lo-nutno izhaja, vendar to ne poldanski pouk. Gotovo pa je, zato ni mogel dati zaželenih kacijo na primerno velikem sme uspavati, da bi delo o- da bo vedno več otrok in jih uspehov, poleg drugih težav zemijišču. Vse kaže, da bodo okrog gradnje nove šole poči- v sedanje prostore dejansko seveda ne najmanj, ker pro- potrebe šol ravno z ozirom na valo. Nenehno je treba delo ne bo mogoče spraviti vseh. jektantje takih stvari že dolgo zemljišče vedno večje. Telo-pospeševati, ker bo sicer po- 2e letos nas je stiska spra- niso projektirali in njihov* vadba bo večinoma na pro-stal tudi ta problem spet tako vila v izredno težek položaj, načrti res niso pokazali po- stem. Zaradi kratkih odmorov živ, da bo pomenil nazadova- preglednica pa kaže, da se sebnega, vsaj pa ne koristne- dolge poti do telovadišča niso nje. Ker je gradnja vezana z stanje ne bo izboljšalo v pri- ga jn uporabnega napredka, primerne in bodo telovadišča obstojem gimnazije, je treba hodnjih 6 letih, ker je število Drugi natečaj bo gotovo uspeš- morala biti poleg šole. Poli-poudariti, da prostori , zanjo stalno višje od letošnjega. Ia>- ncjši in zato naj bi bil skrajni tehnična vzgoja in mehaniza-niso le ustrezajoči, pač pa tos je v gradnji nad 170 sta- rok za razpis 1. november, o- cija dela bosta stavili enake oh 1;i.ko potrebno zdravniško tudi nezadostni. novanj, večina v območju te stali pa povezani z njim, axo zahteve. Niti gradnja nove šo- P°moc. Ambulanto bi v Zi- Najteže je z osnovno šolo šole. Gradilo se bo gotovo da- hočemo, da bo mogoče v letu le na Planini, niti ne misel rovnici lahko imeli, če bi po-Kranj. V isti zgradbi je na- lje in priseljevanje bo trajno. 1955 resno pričeti z gradnjo. Zlato polje pa ne smeta za- ^mezniki temu ne nasproto-meščena tudi II. gimnazija in Po pričetku šolskega leta se z območja naselij Huje, držati gradnje nove gimnazije, ima zdaj na razpolago osnov- je priselilo v Kranj že 15 šo- Planina in „Iskra"-bloki ter ker bo stiska že prihodnje leto na šola za 936 otrok le 13 učil- loobveznih otrok. Po statisti- Cirčiče obiskuje osnovno šolo velika. Samo v IV. razredih nic, gimnazija za 526 dijakpv ki izza prejšnjega ljudskega v Kranju 34 učencev iz letni- treh osnovnih šol v Kranju Je 9 učilnic. Pri tem so kot učil- štetja pride na vsako stano- ka 1943 in po 44 učencev iz letos 388 učencev In učenk in niče uporabljene še obe risal- vanje več kot 1 otrok, šolo- letnikov 1944 do 1946. Po da- večina bo prestopila na gim-nici in obe pevski sobi. Na ta obvezen namreč. Pri tej rasti našnjem stanju pa Je pričako- nazijo, ker mora napredovati, način je v vsej stavbi 22 učil- niti ne bo pomagalo, ako spet Vati, da bo število učencev iz sicer ne more do zaključka nic. Popoldanski pouk ni uspe- odslovimo vse otroke, ki pre- letnika 1952 več kot dvakrat šolske obveznosti dokončati šen, kakor dopoldanski. Rodi- bivajo na Kokrici in na Mla- večje od prvega navedena«* nižje srednje šole. Potreba po telji so v službi, otroci, neka- ki in hodijo z desnega brega letnika, kar dokazuje, da bo prostorih bo večja še i/, raz-teri seveda, bolehni, težave so Rupuščice sem v šolo, — ker na Planini potrebna tudi nova loga, ker lahko pričakujemo, s pripravljanjem obeda v dru- je bliže in po strnjenem na- šola, ker dotok otrok, ki so da bodo kmalu spet vstopali žinah, ker je vsaj po 1 izmed selju gre pot in starši so v zdaj tam, popolnoma zadošča otroci z dopolnjenim šestini in roditeljev zaposlen do 14. ure Kranju zaposleni, — niti ako bo za štirirazredno šolo z osmimi ne več s sedmim letom v šolo. in je postane jedi delovni Gorenja Sava po zgraditvi no- oddelki že pri sedanji naselit- V zvozi z gradnjo šol je tro-član, ali pa odhaja otrok s ve šole prešolana v Stražišče, vi. Treba pa je računati, da ba tudi poskrbeti, da bodo sta-premalo pripravljeno hrano v ker gre pri tem le za 60 otrok, prehaja v območje mesta novanja za učno osebje pri-šolo, večkrat pa obeduje šele, Zato je nujno, da se zgradi v Kranja tudi že vas Hrastjo, pravljena. Na osn. šolo Kranj ko se iz šole vrne. Stanje je Kranju čimprej nova gim- ker je že v strnjenem nase- je bila nameščena tovarišica, tistih, ki skupnosti ničesar ne tako, da ni mogoče sprejeti na zijska stavba, za ostale, ki se lju in postaja problem isti kot ki ne more prevzeti pouka, prispevajo, dopoldan več vseh otrok, ka- bodo zdaj še izluščile iz tega na Kokrici. ker nima stanovanja v Kra- terih oba roditelja sta zapo- vprašanja, pa določi lokacija Idealno bi bilo. da bi bil nju. voziti se v Kranj pa ji je - slena, ako upoštevamo naj- in odmeri prostor. Za novo mogoč pouk le dopoldne in zdravnik zabranil. Druga uči-nujnejše potrebe zdravstvene- gimnazijo je prostor že dolo- uporaba prostorov taka, ka- teljica iz iste šole je zaradi ga stanja otrok in njihovo od- čen. Treba je sestaviti pro- kršna je bila ob gradnji na- vožnje iz Vižmnrij v Kranj — daljenost do šole. Ako bi bila gram za potrebe nove zgradbe menjena in bi se zgradila še vozila se je 3 leta — tako zbo-danes vsa stavba na razpola- ter izdati razpis za izdelavo ena osnovna šolska zgradb" lola, da ji je zdravnik ravno-go osnovni šoli, bi morali načrtov, natečaj, kakršen je nekje na Zlatem polju za tako prepovedal vo/nje. mo, naj skrbijo za vzgojo svojih otrok. Zakaj v Žirorniei ni ambulante Zaradi zmanjšanja števila delavcev v našem območju je prenehala delovati ambulanta pri „Gradisu" v Mostah. S tem smo prišli vsi občani vali. Občina se je odločila, ida bi novo ambulanto namestili v bivšem trgovskem lokalu tov. Godlerja na Selu. Savska elektrarna in KZ sta že obljubili denarno pomoč za opremo. Lastnik lokala se je temu uprl in napravil vse korake, da prepreči nastanitev ambulante v svoji hiši. Zato so volivci na zboru 16. oktobra odločno zahtevali, naj Godler odstopi svoj prazni lokal za zdravstvene namene. Želimo, da vsi ki so preprečili zahtevo občine po tem lokalu, Spregledajo in upoštevajo zahtevo volivcev, ki delajo za skupnost, ne pa interesov Dostojno st* pripravimo na volitve Naši kandidati Valentin Marinko, direktor tovarne „Veriga" v Lescah, kandidira v Zvezni zbor proizvajalcev. Rojen je bil 26. okt. 1912 v Sp. Zado-brovi pri Ljubljani. Izučil se je ključavničarske obrti. V decembru 1935. leta so ga sprejeli v Komunistično partijo in zato je bil že naslednje leto odpuščen iz tovarne. Zaradi naprednih političnih nazorov je še večkrat izgubil delo. Tudi v zaporih in taboriščih je bil. Po prihodu Italijanov se je takoj vključil v OF. Fašisti so ga čez nekaj mesecev aretirali. Bil je v taboriščih do njihove kapitulacije in nato komisar brigade „Ga-ribaldi", ki je leta 1944 prišla v Jugoslavijo. Tudi po vojni je ta nosilec Spomenice iz leta 1941 delal zelo požrtvovalno. Z uspehom je opravljal številne odgovorne službene in politične naloge, ki mu jih je poverila skupnost. Redki so taki agronomi, da bi si že v prvih letih svojega dela pridobili toliko zaupanja in ugleda med kmeti, kakor tovariš Kump. Do njegovega prihoda živinoreja v zadrugah našega okraja sploh ni imela svoje organizacije. Kump jc v poldrugem letu vpeljal selekcijsko službo s kontrolo molznosti v 12 zadrugah. S svojim prizadevanjem je preprečil izgubljanje potomcev uvoženih avstrijskih plemenjakov. U-spclo mu je vse to potomstvo razdeliti med najboljše živinorejce, ki so se obvezali, da bodo dragoceni plemenski material sodobno vzgajali. Na ta način imamo že sedaj nad 100 bikcev in teličk izvrstnega avstrijskega porekla. Kumpov tovariški odnos je mnogo pripomogel, da so živinorejski odseki v zadrugah končno našli pravo vsebino dela. Kot tajnik živinorejskega odbora OZZ jo znal povezali od-oko m, zadrugah tudi v večje akcije, pa naj bodo to razstave živine, dobro organizirani plemenski sejmi, ali pa umetno osemenjevanje. Vsepovsod na poznajo, saj je pozimi obiskal številne zadruge in s predavanji posredoval svojo znanje kmetovalcem. Zalo ni čudno, da so vse zadruge kranjskega volilnega okoliša izbrali- za svojega kandidata, nikjer ga niso črtali ali zamenjali z drugim kandidatom, kar se je sicer dodajalo pri vseh ostalih. • Kmetje tičejo pii njem nasvete skoraj vsak dan. Odlika ing. Kumpa je, da postavljene sklepe vedno izvrši, da hitro spoznava številna vprašanja, ki jih je treba reliti v kmetijstvu nekega kraja m kot kandidat bo prav gotovo vsestransko izpolnil poklonjeno mu zaupanje ULAS (J0RKN.ISKE Prihodnji teden „ŠESTO NADSTROPJE64 Dalež * * *°™^«« I J' pa vendar mislimo že zdaj nanjo! Prihodnji teden bo Prešernovo gledališče uprizorilo že drugo delo v novi sezoni: komedijo francoskega pisatelja Alfreda G e h r y j a : „Šesto nadstropje" v režiji Djurdjice F 1 e r e to v e , novoangažira-nega stalnega režiserja PG. Iz avtorejve biografije je znano, da je dramatik izšel iz slavnega Pitojevega gledališča (v katerem je bil nazadnje generalni tajnik), ki je gojilo izrazito ansambelsko igro (zlasti Cehova), kar je tudi vplivalo na Gehryjevo stilno snovanje. Svojo literarno kariero pa je pričel kot malo pomembni pisatelj ljudskih romanov. V montmartrskem „Šestem nadstropju" se duhovito po-norčuje iz te svoje pisateljske poti v Hochepotu, temu tragikomičnemu junaku pariške predmestne mansarde. Ameriški pisatelj William Faulkner se je o priliki prejema Nobelove nagrade za leto 1950. zahvalil vsemu človeštvu za tako visoko priznanje v o-bliki proklamacije svojega človeškega in umetniškega nazora. V njej najdemo presenetljivo sorodne misli z Hoche-potovimi idejami o ljudski u-metnosti. In ne samo to. Vse „Šesto nadstropje", ki pri nekaterih prenagljenih očitkih dobiva videz enodnevnice, bul-varskega dela, vse to šesto nadstropje se zliva z Hoche-potovimi, t. j. Gehrvjevimi postavkami (čeprav so izražene v pogojih vsakdanje, naivne konverzacije.) o ljudski umetnosti v en sam primer, kako naj bo umetnikova osebnost organizirana, da ,bo dala človeku vero v človeštvo, vero v samega sebe, in da ga ne bo zapirala v neko eksistenčno egoistično samoto, v brezupno slepo ulico, v negacijo vsake poti do sočloveka. Takole je dejal Faulkner, ki se je z občutljivostjo resnega umetnika zavedel idejne zmede v zapadni literaturi: Čutim, da ni bila ta nagrada podeljena meni kot človeku, marveč mojemu delu — življenskemu delu; ne zaradi slave, ampak zato, da bi postalo človeštvo nekaj, kar še ni bilo včeraj. Tako mi je dana ta nagrada samo zato, da .10 shranim. Izkoristil pa bi rad to priložnost in se dotaknil src vseh mladih ljudi, ki so že zaznamovani za prav isto trpljenje, kjer stojim zdaj jaz. Naša vsakodnevna tragedija je skupni in splošni fizični strah. Ni več problemov duše. Samo še vprašanje: koliko je še do konca? —i Zaradi tega mnogi, ki danes pišejo, pozabljajo na probleme človeškega srca. ki jc premnogokrat v konfliktu s samim seboj, na probleme, zaradi katerih postane prenekatero delo dobro (podčrtal J. 2.), ker samo ti so vredni opisovanja, napora in znoja. Vedno znova in znova/ je treba razumeti, da je največje zlo na svetu — strah. Strah Je treba za vedno pozabiti, da ne bo v umetnikovi delavnici niti en sam prostoček za ničesar drugega ko za stara pravila in resnice srca, za stare univerzalne resnice, brez katerih je vsako delo efemerno in obsojeno na smrt. — Za ljubezen, za čast, za sočutje, za ponos, za usmiljenje, za žrtvovanje. (Podčrtal J. Z.) Dokler ne bo tako delal, ga bo spremljalo prekletstvo. Ne bo pisal o ljubzeni, marveč o poželenju in o porazih, pri katerih nihče ne izgubi ničesar dragocenega, o zmagah, ki ne vodijo k nikakemu upanju, in, kar je najhujše, v njem ne bo sočutja in usmiljenja. Dokler ne bo tega razumel, bo pisal, ko da je stal ob strani in opazoval konec človeka. Temu se bom upiral. Ne maram, da bi mi kdo skušal razložiti te stvari. Verujem, da je človek nesmrten. Ne zato, ker ima med vsemi živimi stvarmi neusahljivo govorico, marveč zato, ker misli, ker je sposoben za sočustvovanje, za žrtvovanje, za vzdržljivost. Pesnikova, pisateljeva dolžnost je, da piše o teh stvareh ... Njegova dolžnost je, da pomaga človeku, da ne omaga, da ga hrabri, da ga spominja na hrabrost, na čast, na upanje, na ponos, na skupno delo, na milosrčnost, na žrtvovanje, na vse, kar slavi preteklost človeštva. Pesnik ni le zapisovalec svojega časa in človeka, ampak je človeštvu v oporo, podpira ga v boju, da vztraja in zmaga." Faulkner je torej čutil, da je treba vedno znova obujati stoletno izročilo o umetniko-kovem poslanstvu, ki ga vsaka doba ponovno razglaša in krši. Povojni čas, strah pred novo svetovno vojno jemlje ljudem vsako vero v absolutne resnice. Človekova zavest je prenekikrat v razkroju in ker človek' izgublja vero v človeka, se oklepa, ali naj bi se vsaj oklenil upanja v človeka. Umetnikova dolžnost je,' da mu tega upanja ne jemlje, da ga ne pošilja v brezupno temo ciničnega relativizma, da ga odreši skepse in strahu. Pisatelj naivnih ljudskih romanov, vesten uradnik in nesrečni fantast Hochepot pove o književnosti civiliziranega sveta z neko instiktivno modrostjo prav take velike besede, ki bi bile samo naivne, če bi ne bilo v njih dragocene resnice v primeru s Faulkner-jevo proklamacijo nič manj pomembne: „Ljudski romani! Kolikokrat so prav taki kot drugi, mnogokrat celo boljši. Upam si trditi: boljši od drugih. Tu, samo še najdemo besede — ker predstavljajo velike stvari — velike besede o časti, o pogumu, o vdanosti, o zvestobi, o ponosu, o vsem, kar je na tem, da pojde čez sto le k vragu zaradi obupne literature, ki jo slave naši kritiki. Ljudski roman, pravijo zaničljivo. Seveda ljudski, ker samo še ljudstvo ceni stvari, o katerih si drugod ne upajo več govoriti; zaradi tega propadamo in bomo poginili. .." Gehryjeva komedija — ne morda toliko po idejno-literar- nih kvalitetah, kolikor zaradi svoje tople človečnosti — že po svoji naravi ne more drugega obravnavati ko pomembno človeško problematiko. Problematiko src v ljubzeni, v zvestobi, v žrtovanju, v sa-mozatajevanju in usmiljenju. Tukaj ni velikih konfliktov — bojev med močnimi osebnostmi, predstavniki različnih svetovnih nazorov, razredov in strastnih duševnosti. Ljudem 6. nadstropja vladajo čisto preprosti zakoni vsakdanjega življenja, ki so običajni kot so običajne ljubezen in nezvestoba, trenutna mržnja in prijateljstvo, srečanje na stopnicah in prijazen pozdrav, — ki pa so vendarle gibalo tiste tople, čustvene sile, ki ji pravimo s preprostim imenom: skupnost. Skupnost vsakdanjega življenja v 6. nadstropju, kjer se razen dnevnih senzacij „niče-sar" ne zgodi. Kajti če naj bi se že kaj zgodilo, morajo ti ljudje takoj pomagati drug drugemu, morajo drug drugemu lajšati življenje, če hočejo vzdržati v tem mansardnem dnu pariškega predmestja. Samo v teh tolerantnih, nesebičnih odnosih jo možna tista atmosfera, ki daje človeku op-itimzem, neko blaženost, da tudi v nesreči ni sam na svetu. Ti ljudje, kakor jih Gehry z mojstrsko roko postavlja v njihovo okolje, niso namerno dobri, namerno slabi, ampak vse, kar počno in ravnajo, se rodi iz instinkta, iz nekega življenjskega elana, ki hoče živeti in ki je edino upanje, da se človek ne bo zapiral pred človekom. In v tem je prava vrednost Gehryjevega dela. J. Žmavc Mnogi kulturni delavci in drugi ljubitelji naših najmlajših se zadnje čase ukvarjajo z mislijo, kako proslavili Novoletno jelko, da bo ta dan resnično osrečil vse otroke. Glede obdarovanja, ki je v nekem pogledu tudi nesocialno, se pojavljajo številni pomisleki, zato prevladuje mnenje, da bi bilo treba na drug način, (s primernimi prireditvami in poklonitvi j o trajnih dobrin), napraviti veselje našim pionirjem in cicibanom. Praznik bo tako dobil globlji pomen in zapustil v mladih srcih močnejše in trajnejše vtise. Objavljamo eno od mnenj, ki smo ga prejeli, in vabimo vse starše in vzgojitelje, da sodelujejo pri tej razpravi s svojimi predlogi. Vzgoja mladine je stvar V soboto, 17. oktobra, je bil v Škofi i Loki redni občni zbor Društva profesorjev in predmetnih učiteljev nižjih in višjih gimnazij kranjskega okraja. V navzočnosti delegata republiških sindikatov in drugih gostov ie okoli 120 predavateljev naših gimnazij pregledalo svoje delo, živahno diskutiralo in prišlo do vrste koristnih sklepov in predlogov. Profesorji so poudarili, da materialno stanje ni povsod zadovoljivo in po marsikaterih občinah občinski očetje še danes z nerazumevanjem gledajo na probleme šolstva in ljudske prosvete sploh. Delo prosvetnih delavcev ni proizvodno in zato ne more pokazati takojšnjih rezultatov — to delo bo vidno šele v teku let. Znano pa je tudi, da je preobrazba človeka težaven in dolgotrajen proces, ki zahteva vztrajnega, potrpežljivega, včasih prav težaškega dela. Iz poročila predsednika je bilo videti, da je društvo v preteklem delovnem obdobju v celoti izpolnilo svoje naloge. Strokovno so gimnazije v kranjskem okraju kar zadovoljivo zasedene, saj je pri 2 višjih gimnazijah (v Kranju in Škof j i Loki) okoli 50 profesorjev, a učiteljstva. ki mora po sili potreb poučevati na nižjih gimnazijah, je znatno manj. Na občnem zboru je bilo tudi precej govora o nameravani reorganizaciji sindikalno-društvenega življenja. Predlogi so bili dokaj različni. Zdi se, da je sicer pametno napraviti enotna društva vseh prosvetnih delavcev, saj je*vr-sta skupnih vprašanj, ki jih ni mogoče ločeno reševati. Na drugi strani pa so v posameznih kolektivih problemi, ki so za določeno ustanovo specefič-ni. Zato bi bila v sedanjem stanju razvoja morda najpri-kladnejša rešitev — skupna društva z ločenimi sekcijami. Sacer je res, da se vse razvija, vendar menimo, da moramo prenehati z eksperimentiranjem, tipanjem in poizku-šanjem, če nočemo, da bi to skupnosti imelo zelo škodljive in daljnosežne posledice. Daleč smo od tega, da bi dali neke ustaljene, okostenele norme, ali več solidnosti v šolski politiki bi pa kljub temu pričakovali. Zdi se nam pomisleka in upoštevanja vreden predlog, naj se ustanovi 8 letna osnovna šola z dvakratno zaokroženo snovjo v 6. in 8. razredu, ki naj bi dajala kader za obrt in proizvodnjo, gimnazija pa naj v osmih letih pripravlja dijake na višji študij. Sprejeti moramo pozitivno tradicijo prejšnjega in dalje graditi in razvijati višjo stopnjo za nas vendar ne more biti nobena skrivnost in težava! In končno — ali nima še ves naš šolski sistem nekoliko kislega ruskega priokusa, ki ga v naših pogojih pač ne moremo kar brez pridržkov sprejemati? Vzgoja mladine s tem ne more in ne sme biti samo stvar poklicnih šolnikov! To je stvar nas vseh — od delavskih svetov in vseh mogočih forumov pa do staršev! Menimo, da je bilo na zboru premalo govora o ugledu prosvetnega delavca na sploh. Resnično se strinjamo: močne osebnosti naj zgradijo močne kolektive, toda — poglejmo si v oči: ali se vam ne zdi, da marsikateri prosvetni delavec glede na sedanjo stopnjo družbene zavesti in vrednotenja ugleda ni tako spoštovana in cenjena osebnost, kot bi v socialistični družbi moral biti. Ne zato, ker morda niso inteligentni ali sposobni, ali celo zavedni itd., ampak čisto preprosto zato, ker so na repu plačilnih lestvic vseh mogočih poklicev. Kako je to, da profesor z enako, fakultetno, izobrazbo ni tako plačan in ne more tako napredovati kot njegov kolega zdravnik ali sodnik? Prepričani smo, da se bodo tudi te nevšečnosti čimprej uredile. A. C. Vsa leta po osvoboditvi skušamo naše otroke čimbolj osrečiti. Prav zato smo uvedli praznovanje Novoletne jelke. Priznati pa je treba, da nismo vedno našli pravih in primernih oblik tega praznovanja. Najbolj očitna napaka je bilo skoro obvezno obdarovanje otrok. Pri tem pa smo zagrešili toliko nesocialnosti in vzbujali v mnogih otrocih občutek, da so bili zapostavljeni, prikrajšani — posebno v zadnjih letih, ko so podjetja in ustanove kar tekmovale, kdo bo otroke svojih uslužbencev bogateje obdaroval. Pri vsem tem pa ni nihče pomislil, da je mnogo revnih ustanov, živečih le od proračuna, ki otrokom niso mogle skoro ničesar nuditi — medtem, ko so bogate ustanove in tovarne svoje otroke kar zasipale z darovi. To neenakopravnost, to socialno nepravičnost, je treba odpraviti. Novoletna jelka bodi radosten praznik z mnogimi prireditvami, toda brez javnih obdarovanj. Otroke naj obdarujejo starši doma. Za sirote pa tako poskrbe domovi iz virov socialnega skrbstva. Pač pa bi bilo edino pravilno, da bi podjetja za Novoletno jelko namenjene izdatke (samo lani so kranjska podjetja žrtvovala v ta namen blizu 16 milijonov dinarjev) izročila mestnemu Svetu za socialno skrbstvo; ta pa bi jih uporabil za gradnjo otroških igrišč, vrtcev, kopališč, vrtov. igralnic in telovadnic. Vsako leto bi mogli iz nabranih sredstev zgraditi eno ali dve teh naprav. Bile bi vsekakor trajnejši dar mladini, kot je paket še tako bogate vsebine in očiten dokaz naše ljubezni do vseh naših otrok. Cas je, da se navadimo misliti na skupnost, na rast socializma prav v stvareh, kjer nas še vedno drže vezi »materialističnega" individualizma, ozkosrčnega partikularizma ter malomeščanskega ba-haštva in sebičnosti. Skupno, složno moramo graditi in prispevati — za trajne interese skupnosti, ne v trenutno ugodje posameznikov. Ne drobiti svojih sil. Naši o-troci se še vedno morajo igrati na ulici, ker nimamo igrišč. Kopajo se še vedno v okuženih lužah ali pa v nevarnih deročih rekah, ker še nimamo varnih, cenenih in številnih otroških kopališč. Telovadnic imamo premalo, otroških parkov pa sploh pri nas ne poznamo. In prav otroški park ne bi bilo težko v Kranju ustvariti. Potreben je le gozdič, par plitvih jezerc, nekaj umetnih potočkov, več kupov mivke, precej ploskev trave, nič ograj, pa mnogo svobode! Le tu in tam klopico za najbolj zaskrbljene mamice, da bodo opazovale kako srečna je mladost otrok v naši Jugoslaviji, ki je je ena sama velika in neprestana skrb za človeka. C. Z. GORENJSKI.PJONiR Tržiški pionirji Predsedniku Republike Ljubljeni naš maršal Tito! Upamo, da ne boš užaljen, da se Ti drznemo pisati. Vemo, da si zaradi Trsta užaljen in ogorčen. S Teboj smo užaljeni in ogorčeni tudi mi, mali tržiški pionirji. Dobro vemo, da se hoče sovražnik polastiti dela našega slovenskega ozemlja. Ravnokar odhajajo fantje in možje, da bodo branili našo zemljo. Ker še ne moremo biti borci, bi bili vsi radi ku-rirčki, da bi pomagali naši Armadi. Vsa naša zvesta srca so polna zaupanja vate, tovariš Tito. Vroče želimo, da zmaga pravica. Prepričani smo, da pohlepni Italijani ne bodo prestopili slovenske zemlje. Nikdar ne bodo morili, požigali in streljali naših bratov! Sprejmi vdane pozdrave od ljubečih Te tržiških pionirjev. Zakaj ima krokodil velika usta Še eno afriško pravljico vam bom napisal. Le preberite jo: Nekoč, ko še ni imel tako velikih ust, je ležal krokodil na soncu in počival. Od nekod prileti vrabec in se mu vsede na hrbet. Krokodil se zmrdne. „Ce sem ti pretežak, kar povej, bom šel", je dejal vrabec. „Ha, ha, ha" se je začel smejati krokodil, „ti pa pretežak, ha, ha, ha!" Smejal se je, tako se je smejal, da so se mu usta raz-počila od ušesa do ušesa. Od takrat ima tako velika usta. Da bi se ves ne razpočil, je sedaj krokodil vedno mrk in se nikoli več ne smeje, pač pa pretaka krokodilove solze. Kosobrin. \\S\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\N\N\\\\ //////////////////////////// / /\ V - \ . S///////////////'/// / ///////// Težave gorenjskih visokošoicev Iz poročil ljudskih odbornikov mestne občine na zadnjih zborih volivcev našega mesta Je bilo videti, da se del finančnih sredstev proračunski ■-ga leta 1953 porabi tudi za štipendije. Nekateri tereni so se v diskusiji te postavke dotaknili, drugi pa ne. Zato je potrebno, da študentje sami popolneje osvetlimo to problematiko. Približno 130 nas živi na področju mestne občine Kranj. Ce pogledamo, kje študirajo Kranjčani v najvišjem številu, Potem so na prvem mestu fakultete Tehniške visoke šole (27,0°..), sledi medicina (15,l°/o), Prirodoslovno-matematična fakulteta (15.0°/o) in filozofska fakulteta 015.0° »V Gozdarjev je lo 9,0%, pravnikov 7,2%, cko-homov 4°/o, veterinarjev 4%. Na /adnjem mestu pa stojijo Umetnostne akademije (2.5%) m šola za medicinske sestre 0,2%). Na fakultetah traia študij 4 teta, na TVŠ in MVŠ pa 4 in Pol oziroma 5 let. Vendar je »ti mišljen samo čas preda-v«mj, ni pa upoštevan absolventski staž, to je doba od končanih predavanj v najvišem semestru do diplome. Ta je za univerzo predvidena od 3 do 4 mesece, na TVŠ in MVŠ pa do 7 mesecev. Vendar pa je zaradi obilnega študijskega programa na mnogih fakultetah nemogoče v predpisanem roku zaključiti studij in diplomirati. Študentov, ki bi v predpisanem roku zaključili študij na svoji fakulteti domala ni. Po podatkih zveznega zavoda za statistiko je v letu 1952 bilo le 0,2n/o študentov absolventov iz istega leta, vsi ostali (99,7%) pa so bili absolvirali pred enim ali več leti, to se pravi, da so praktično vsi študentje prekoračili dovoljeni absolventski rok. Vzrokov za to je več. E-den je prenatrpanost nekaterih učnih programov, drug, še važnejši, pa je ekonomski položaj študentov. Prodno se bomo pomudili pri materialni preskrbi naših študentov, je prav, da pogledamo njihov socialni izvor. Iz namoščenskih družin jih izhaja največ — 56%, sledijo upokojenci 12*/», delavci 10%, obrtniki 7"/«, kmetje 4%>, svobodni poklici 1,2%. V celotni socialni strukturi študentov ljubljanskih visokih šol jc približno ista slika. Opa- žamo celo, da je % kmečkih otrok padel v primeri s predvojnim. Mnogo višji procent zavzemajo otroci nameščencev, % delavskih in kmečkih otrok je padel in je nezadosten. Kranj, kot izrazit industrijski center, ima na fakultetah samo 10% delavskih otrok. globlji, to je dediščina preteklosti. Grenki so spomini delavskih otrok na gimnazijska leta, ko so jih prezirali in gledali nanje zviška sošolci iz takoime-novanih „boljših družin". Seveda pa ne smemo v tej dobi prezreti tudi ekonomskega položaja delavca, ki je bil v primeri z ostalimi sloji (trgovci, svobodni poklici, uradniki) precej nižji. Omenimo naj tudi visoke takse, ki so bile za Porota Kranjsko akademsko društvo Vsekakor je to odločno prenizka številka. Ce se vprašamo po vzrokih takšnega stanja, se ne moremo strinjati z mnenjem nekaterih, ki aneni-jo, da je pač nameščenskih otrok zato največ, ker so materialno najbolje situirani. Saj vemo, da so danes plače delavcev in nameščencev domala izenačene ali pa je do neke mere plača delavca (seveda visokokvalificiranoga) celo višja .od plače nameščenca. Do otroške doklade, ki je glavna oblika sedanjega podpiranja otrok, pa imajo oboji enake pravice. Ekonomski položaj torej ne more biti vzrok tako nizkemu procentu delavskih otrok na visokih šolah. Vzroki so tu precej drugačni in univerzitetni študij predpisane pred vojno. v Iz takih razlogov delavec takrat pi mogel in ni smel misliti, da bi svoje otroke pošiljal na visoke šole. Ni mu pre-ostajalo drugega, kakor da jih je čimprej spravil h kruhu. Marsikdo se bo vprašal, kakšno zvezo ima to z današnjimi desetimi procenti delavskih o-trok na visoki šoli. Pač. Ima jo. Od takratnih razmer je ostalo prepričanje, da delavskemu otroku študij ni potreben. Sedaj lahko delavskim staršem očitamo, da so pokazali premajhno zanimanje za visokošolsko izobraževanje svojih otrok, kajti delavski razred ni samo poklican, temveč tudi d o 1 ž a n, da prispeva k raz- voju mlade ljudske inteligence takšen delež, kot ga je dal v ljudski revoluciji. 6 problematiki kmečke mladine v našem mestu ne moremo govoriti, ker nekoliko kmetij praktično ne more imeti vpliva na socialno strukturo študentov. Uspeh in napredovanje študenta je odvisen od več stvari. Naravno je, da brez pritf-nosti uspeha in napredka ni, vendar pa pri marsikomu ekonomski problemi rnočno ogrožajo uspeh. Analiza dohodkov je pokazala, da 61,2% rednih študentov dobiva otroški dodatek. Od teh prejema 78% od 2500 do 3000 din, 14% 2000 do 2500, 12% 1500 do 2000 in 10% od 1000 do 1500 din. Le starši podpirajo 36% študentov, z lastnim delom se jih preživlja 6%. Štipendistov je 2,4% — 1,2% prejema do 1000 din, 1,2% pa do 2000 dinarjev mesečno. Kakšni pa so mesečni izdatki? Stanovanje, v študentskem domu ali privatno, stane povprečno 600 din, v hladnem času pa je treba upoštevati v študentskem domu tudi mesečni prispevek za centralno kurjavo, ki je okoli 200 din. Hrana v študentskih in ostalih menzah stane 70 do 110 din na dan (kosilo in večerja). Ce prištejemo zajtrk po 15 din na dan, znesejo vsi ti stroški nad 3900 din na mesec. Ce pa študent ne stanuje v Ljubljani in se vozi, plača mesečno vozovnico 450 dinarjev in je praktično na istem. Pri vseh teh izdatkih so upoštevani samo stroški za stanovanje in tri osnovne dnevne obroke hrane. Kje so pa potem še drugi izdatki za obleko, obutev, za strokovne knjige in šolske potrebščine? Študentje tehnike imajo zelo veliko risanja, papir pa je danes tako drag (predpisane so posebne vrste papirja), da vsak program stane najmanj 100 din. Kemiki morajo povrniti vso škodo, ki se pripeti na laboratorijskem inventarju. Zaradi slabega laboratorijskega stekla pride po nesreči tudi do večje škode, tako da mora študent poravnati tudi 1000 din ali več, če hoče dobiti podpis in imeti priznan semester. Domače strokovne knjige imajo znatno previsoke cene, saj stanejo povprečno 1200 din. nekatere celo do 2800 din. Na splošno so najdražje medicinske knjige. Pri vsem tem proračunu pa nismo upoštevali nobenih izdatkov za kulturno razvedrilo, ki ga je študent prav tako potreben kot vsak drugi, če ne še bolj. (Nadaljevanje sledi.) PO VASEH IN MESTIH GORENJSKE Iz Žirovnice V okviru javorniške in ži-rovniške „Svobode" delujeta pevska zbora, ki ju vodi pe-vovodja Polde Mejač. Oba zbora sta naštudirala lep koncertni program, s katerim sta se predstavila javnosti minulo nedeljo v dvorani doma „Partizan" v Žirovnici. Zanimanje za koncert je bilo toliko večje, ker je nastopil na koncertu tudi združeni pevski zbor Javornik-Zirovnica, ki šteje nad 50 pevcev. Več pesmi so morali ponoviti, kar dokazuje priljubljenost in pa dobro iz- gradnjo ceste Trstenik—Golnik—Zabije in elektrifikacijo še nekaterih naselij, zakaj gradnja šole ne napreduje in podobno. Iz Kranja Z nedavnim odlokom Vrhovnega sodišča Ljudske republike Slovenije je prišel Majdi-čev otok dokončno v last ljudstva. S tem se je končal dolgi iri mučni spor okoli tega lepega koščka zemlje, ki bo odslej služil javnosti. Prav bi bilo, če bi se bralci oglasili in predlagali, kako bi ga najko- Kolporterja, ki bi raznašal časopis v četrtek zvečer in v petek dopoldne nujno išče Uprava „Glasu Gorenjske" vajanje omenjenih pevskih zborov. Predvsem Javorniča-ni so pakazali velik napredek, pa tudi žirovniški pevci ne zaostajajo dosti za njimi. Zaradi velikega zanimanja bodo koncert 25. t. m. ponovili na koroški Beli in organizirali še več gostovanj po radovljiškem okraju. Zirovničani so s toplimi čustvi do Trsta in cone A v svojih protestih izrekli odločnost braniti naše pravice. Lahko rečemo, da so zadnje demonstracije v zvezi s pripravami za volitve zajele slehernega občana in da ni človeka, ki ne da bi obsojali krivic, ki nam jih hoče prizadejati sovražna politika. V petek, 16. oktobra, so bili po vsej občini zbori volivcev, na katerih so se občani pogovorili o bližnjih, volitvah. Za republiškega kandidata so izbrali priznanega borca in političnega aktivista dr. Miho Potočnika, za zveznega poslanca pa tov. Franceta Perovška, ki ga še iz partizanskih borb poznajo vsi Gorenjci. Volivci so razpravljali tudi o delu občinskega odbora, o novi šoli, o gradnji kino dvorane in naglasili potrebo po novi ambulanti in vodovodu. Kritizirali so tiste, ki so s prekomernim zalaganjem z živili škodovali skupnosti. ristneje uporabili v korist vseh Kranjčanov. Naj se zdi komu še tako neverjetno, — Prešernovo gledališče ima najhvaležnejše o-biskovalce med učenci v gospodarstvu in učenci Tekstilnega tehnikuma! Pa čeprav le mladina, — takšne tople pričujočnosti, toliko srčne kulture in tihega sprejemanja (pa čeprav na — upajmo, da jih prihodnje leto ne bo več! — Iz Kamnika Iz gimnazije. Za novega v. d. ravnatelja kamniške gimnazije je bil imenovan prof. Avguštin Lah. — Na prvem roditeljskem sestanku, ki je bil zelo dobro obiskan, je bil izvoljen šolski svet s -"•edsed-nikom učiteljem Jožetom Mrakom na čelu. — Ustanovljen je bil tudi mladinski klub, ki je v svojih številnih sekcijah združil večino gimn. mladine pri izvenšolskem delu. Klub je nabavil 20 šahovskih garnitur, po dve garnituri za namizni tenis in balinanje, uredil pa bo tudi igrišče za košarko. Zamisel ustanovitve mladinskega kluba je prav posrečena in povzeli so jo že nekateri tovarniški kolektivi v Kamniku in okolici z namenom, da nudijo delavski mladini zdravega razvedrila in pouka. Začetek šahovske sezone bo v Kamniku s simultanko, ki jo bo najbrž že to nedeljo odigral mednarodni mojster Sto-jan Puc. Na predvolilnem zboru v Kamniku je govoril T. Breje. Veliko predvolilno zborovanje je pretekli četrtek razgibalo ves Kamnik. Dvorana podjetja Kamnik je bila nabito (polna, ko je toplo pozdravljen stopil na govorniški oder naš kandi- Rorotan nadaljuje s porazi V prejšnji številki smo vsem naročnikom priložili po- ložnice. — Vabimo jih, naj čimprej poravnajo zaostalo naročnino. Uprava „Glasu Gorenjske" Iz Goric neprijetno razmiganih stolih) naši igralci skoro niso vajeni! Res, še dolgo nam bo ostala v spominu popoldanska predstava »Hlapcev", ki smo jih 15. oktobra uvrstili v njihov abonma. Tokrat je tudi prvič gostoval pri nas prvak ljubljanske Drame Maks Furijan v vlogi župnika (Jože Pristov je namreč odšel k vojakom), ki je bil nad lepim sprejemanjem prav tako prijetno presenečen. Uprava gledališča jc sklenila, da jim za priznanje in zahvalo vključi v redni abonma pravljično igro ,.Krog s kredo" brezplačno. Datum predstave bo objavljen. Preteklo nedeljo se je v Goricah zbralo nad 300 volivcev, da določijo kandidate za republiško in zvezno Ljudsko skupščino. V zvezni zbor proizvajalcev so soglasno predlagali tov. Borisa Ziherla, v republiški zbor pa predsednika domače občine M. Koširja in predsednika tržiške občine L. Cerarja. Na zborovanju so razpravljali tudi o tržaškem vprašanju in poslali protestno pismo zveznemu Izvršnemu svetu. Volivci so se zanimali tudi za nekatera gospodarska vprašanja občine: kako je z Kavarna Evropa, Kranj prireja v zimski sezoni vsak petek ob 19. uri KONCKRT znanega veselega T R Z I S K E G A KVINTETA. Vstopnina 200 dinarjev na osebo, ki se zaračuna v pntrošn jo. Iz Loke NOVO GIMNAZIJSKO POSLOPJE V SK. LOKI Gradnja novega gimnazijskega poslopja v Skofji Loki se približuje koncu, tako da bo možno v naslednjem tednu pričeti s poukom. S tem bo imela nova popolna gimnazija vse materialne pogoje za uspešen razvoj. V bodoče bo treba še rešiti vprašanje telovadnice, da bo istočasno možen pouk v dveh ločenih skupinah (fantje, dekleta). — Prav tako bo treba prihodnje leto prostor za novim poslopjem preurediti tako, da bo služil svojemu resničnemu namenu: v šolsko dvorišče, oz. telovadišče z igrišči. Novo poslopje bo slovesno izročeno svojemu namenu dne 25. okt. dopoldne. Odprl ga bo Boris Ziherl. Za pomembno slavje bo gimnazijsko vodstvo izdalo tudi posebno priložnostno publikacijo s historiatom šole, izvlečki iz otvoritvenih svečanostih in drugim dokumentarnim gradivom. dat za Zvezno skupščino tov. T. Brejc. Volivci so pozdravljali izvajanja govornika in ga ponovno prekinjali z medklici in dolgotrajnim ploskanjem. Po volivnem zboru so krenili zborovalci s sindikalnimi prapori na čelu po mestu in z glasnim vzklikanjem ponovno manifestirali za naš Trst. Volivci so se razšli s trdnim sklepom, da bo Kamnik pri novembrskih volitvah pokazal prav tako enodušnost in zavednost kot pri tržaškem vprašanju. Iz Medvod 14. oktobra so bili na zboru volivcev v Medvodah predlagani naslednji kandidati: za Zvezno ljudsko skupščino tov. Tomo Brejc, za Republiško pa Ignac Voljč in Stane Keber. Predsednik občine je poročal, da so investicije za leto 1954 vložili v gradnjo nove gimnazije, stanovanjskega bloka, občinskega doma, razširitev vodovoda, regulacijo Sore, popravilo občinskih cest in elektrifikacijo vasi Žlebe. Volivci so obsodili nediscipliniranost trgovskih poslovodij in vseh, ki so se na škodo skupnosti preveč zalagali z živili. Vsi prisotni so odločno izjavili, da Trsta in cone A ne bomo pustili Italijanom. MMClas CšŠšmUkš ti KVARNER : KOROTAN 1:2 Preteklo nedeljo je Korotan v tekmovanju v slovensko-hrvaški nogometni ligi pretrpel že tretji zaporedni poraz in sicer s Kvarnerjem na Reki. Srečanje z renomiranim nasprotnikom je Korotan izgubil z rezultatom 4:2 (1:0). Lahko rečemo, da je Korotan zopet zamudil lepo priložnost, da doseže pomembno zmago in to na vročih reških tleh. Po vodstvu Kvarner j a 2:0 v prvem polčasu, je Kranjčanom v drugem polčasu u-spelo po Nordiču iz enajstmetrovke najprej izenačiti, nato pa celo preiti v vodstvo z 2:1. Gol je dosegel Eler s krasnim direktnim udarcem na predlo-žek z desnega krila. Namesto, da bi ta gol zmedel Rečane, se je zgodilo ravno obratno. Kranjčanom so popustili živci in igralci so se začeli med seboj prepirati ter vpiti drug na drugega, kar je seveda nasprotnik pametno izkoristil in rezultat najprej izenačil, nato pa povišal na 3:2. To je popolnoma zmedlo igralce Ko-rotana in na ostro igro Kvar-nerja so začeli reagirati. Posledica je bila izključitev Mi-helčiča, takoj nato pa so ^zaradi ugovarjanja sodniku Odstranili še Elerja. S tem je bila tekma odločena. Pred koncem igre je sodnik neupravičeno dosodil enajstmetrovko proti Korotanu, s katero je Kvarner postavil končni rezultat. Pred približno 1000 gledalci je z napakami sodil Matano-vič iz Zagreba, ki je domačinom dosti spregledal, medtem ko je proti Kranjčanom uporabljal naj ostrejše ukrepe, kar REZULTATI PRVENSTVENIH TEKEM NA GORENJSKEM Prešeren : Bled 2:1 Ločan : Ljubelj 4:3 Korotan B : Jesenice 0:3 Projektor : Gumar 10:0 Železniki : Hrušica 1:4 Jesenice B : Prešeren 4:0 ([pionirji) Prešeren : Železniki 5:2 Ločan : Bled 4:0 Projektor : Korotan B 4:1 Gumar : Hrušica 3:3 Jesenice B : Ljubelj 2:2 KONČAN JE I. DEL MLADINSKEGA TEKMOVANJA (JORENJSKE V L. 1953-54 Na podlagi doseženih rezultatov so moštva zasedla sledeča mesta: I/)čan 5 5 0 0 15:2 10 Jesenice 5 3 1 1 27:4 7 Korotan 5 3 l 1 18:10 7 Projektor 5 2 0 3 9:11 4 Ljubelj 5 1 0 4 8:11 2 Bled 5 0 0 5 1:40 0 Prav tako je končan tudi I. del pionirskega tekmovanja ter so društva dosegla sledeči plasman: Projektor 4 3 0 1 5:2 6 Jesenice 4 3 0 1 10:4 6 Ljubelj 4 2 11 5:3 5 Korotan 4 1 1 2 4:5 3 Prešeren 4 0 0 4 2:12 0 Ker pa se je prijavilo še B moštvo pionirjev Jesenic, ki igra izven konkurence, in mora odigrati še nekaj tekem, bo tabela (neuradna) objavljena v naslednji številki. je tudi privedlo do mestoma surove igre. Ob tej priliki moramo poudariti, da s tako igro in nekaterimi igralci, ki ne znajo obvladati svojih živcev, Korotan prav gotovo ne bo dosegel zadovoljivih uspehov. Vpitje na igrišču in ugovarjanje sodniku, pa čeprav njegove odločitve niso umestne, ne pri-stoja pravemu športniku in klubu jemlje samo ugled. Zato naj upravni odbor kluba proti takim igralcem podvza-ine potrebne ukrepe, da bo o-hranil vsaj dobro ime ne samo kluba, ampak tudi mesta Kranja. S takšnim ponašanjem ti igralci jemljejo voljo do igranja tudi svojim soigralcem in tako društvu škodijo bolj. kakor pa koristijo, čeprav so dobri nogometaši! Odbojkarski turnir V izvedbi marljive odboj- želimo, zlasti ker je že čas, da karske skupine na škofjeloški priznamo, da se šport ne zač-gimnaziji so bili doslej od- ne in neha z nogometom. Za igram že trije turnirji, kjer prihodnjo nedeljo so se ob pri-so sodelovali gimnazija, mo- liki otvoritve novega gimna-štvo škofjeloškega garnizona zijskega poslopja najavili tu-in Partizan iz Loke. V nedeljo ? kranjski košarkarji. Za topa smo imeli v gosteh šesto- *P<>rtno panogo je med mladi- rico odboikariev Partizana iz n0 V Lokl dovolj zanimanja, nco odbojkarjev .artizana iz T b . j nekoga, ki bo znal Kranja, ki pa ni bila v naj- . ,___• ^z, ., zT. . r ta stremljenja pravilno usme- boljsi zasedbi Na turnirju riti Prav tako DJ v nedeljo med gosti iz Kranja, garmzo- odbojkarski turnir srednje- nom in Partizanom je zmagal šolskih ekip za naslov sred- Partizan iz Loke. Takih sre- nješolskega prvaka gimnazije čanj, ki naj poglobijo športne Skofja Loka in za prehodni stike s Kranjem, si Ločani še pokal. S sodišča N. L. iz Škofje Loke ima svojo šiviljsko obrt. Zaposlenih ima vedno po nekaj va-jenk. S temi vajenkami pa ni sklepala pravočasno vajeniških pogodb in z nekaterimi od njih jih sploh ni sklenila. Va-jenkam tudi ni plačevala mesečnih zaslužkov. Delati so ji morale ver kot 8 ur dnevno in porabila jih je za razna hišna dela. Z vsem tem je kršila predpise, ki urejajo delovne odnose vajenk. Zaposlenih vajenk ni v redu prijavljala Okrajnemu zavodu za socialno zavarovanje v Kranju oziroma ekspozituri v Skofji Loki. Ko je letos v januarju neka vajenka zbolela, je morala sama plačati zdravnika in zdravila, prav tako pa tudi v času bolezni ni prejela nobene bolniške oskrbnine. N. L. se ni držala predpisov o socialnem zavarovanju in tako kratila vajenkam pravice, ki jim gredo na podlagi socialnega zavarovanja. Sodišče je pri odmeri kazni upoštevalo, da se je obtožena kot privatna obrtnica že več let okoriščala na škodo vajenk z že navedenim načinom, predvsem pa, da so morale vajenke delati še preko delovnega časa, kar je nedvomno škodljivo za mlade ljudi. Z ozirom na to je bila obsojena na 15.000 dinarjev denarne kazni. F. Z. iz Strahinja pri Naklem je dopolnil komaj 18 let, pa se je že moral zagovarjati pred sodiščem zaradi raznih kaznivih dejanj, katera so v glavnem posledica prevelike fantovske razposajenosti. Dne 22. maja 1953 je v nočnih urah potegnil čez vaško pot v Stra-hinju bodečo žico,, visoko meter in pol, in jo na obeh straneh pritrdil. Ko se je v jutranjih urah še v temi peljala po tej poti neka ženska, se je zaletela v žico in padla po tleh. Pri padcu si je raztrgala obleko, prav tako pa je na vratu in po telesu zadobila razne odrgnine. Dne 28. junija 1953 je v nočnih urah v vasi Bistrica s kamnom razbil dve okenski stekli na hiši nekega posestnika, prav tako pa razbil še dve luči javne razsvetljave ob cesti. Končno je še v mesecu avgustu t. 1. skupaj z J. C. iz Strahinja v neki hiši v Bistrici, kjer sta vaso-vala, vzel aluminjevo posodo z govejo juho, katero sta potem jjolila po cesti, posodo pa razbila. F. Z. je tako že v mladosti pokazal surovost ln kazen mesec in 15 dni zapora ga bo verjetno zmodrila, J. C. pa je bil obsojen na 1.000 din denarne kazni. I. G. iz Zagreba je v sredi julija t. I. prišel v Slovenijo. Najprej se je nekaj časa potikal okoli Bleda, nato pa se je podal v gozdove Zelenice v bližini jugoslovansko-avstrij-ske meje z namenom, da tam nekje prekorači državno mejo in pobegne v Avstrijo. Na skrivnem pohodu proti meji pa so ga zalotili obmejni organi in ga aretirali. Svoje dejanje je pred sodiščem priznal ter je bil ob upoštevanju okolnosti obsojen na eno leto. OBJAVE * SPOREDI * OGLASI Tombola Rdečega križa bo v nedeljo, 25. oktobra 1.1. v Kranju Pričetek ob 13. uri popoldne GLEDALIŠČE Prešernovo gledališče Kranj Nedelja, 25. okt. ob 16. uri: Cankar, „Hlapci". Izven. — V vlogi župnika gostuje Maks Furijan, član ljubljanske Drame. Četrtek, 29. okt. ob 20. uri: Alfred Gehry, ..Šesto nadstropje". Premiera. Sobota, 30. okt. ob 20. uri: Alfred Gehry, „Šesto nadstropje". Izven. KINO Mestni kino „Radio", Jesenice: do 27. oktobra ameriški film ..Sužnja preteklosti". — Predstave ob delavnikih ob 18. in 20. uri, v nedeljo ob 16., 18. in 20. uri. V soboto in nedeljo ob 20. uri dvojni program: „Sužnja preteklosti" in „Mreža". V nedeljo matineja ob 10. uri. Cena za mladino 10 din, za odrasle 20 din. 28. do 30. oktobra ameriški zabavni film „Festival Charlija Cha-piina". Kino „lMavž", Jesenice: od 24. do 27. oktobra angl. film „Mreža". Predstave ob 18. in 20. uri. V nedeljo matineja istega filma ob 10. uri. V soboto in nedeljo ob 20. uri dvojni program „Mreža" in „Sužnja preteklosti". Od 28. do 30. oktobra avstrijski film „Eva podeduje raj". Predstave ob 18. in 20. uri. Kino Javornik - Kor. Bela: do 25. oktobra ameriški film „Bamby". Predstave ob 18. in 20. uri. Kino ..Storžu, Kranj: do 23. oktobra ameriški film „Podvodna četa". 24. do 26. oktobra jugoslovanski film „Sinji galeb". Predstave ob delavnikih ob 16., 18. in 20. uri. Matineji v nedeljo, 25. oktobra ob 8.30 uri „Sinji galeb", ob 10. uri „Podvodna četa". Od 27. do 30. oktobra francoski film „Vsi smo morilci". Kino Svoboda Stražišče — Kranj: 22. in 23. oktobra „Sinji galeb"; predstave ob 19. uri. 24. in 25. oktobra ameriški film ,.Podvodna četa". — Predstave v soboto ob 17., 19. in 21. uri, v nedeljo ob 15., 17. in 19. uri. V nedeljo matineja „Sinji galeb" ob 10. uri. Mestni kino Kamnik: od 24. do 28. oktobra ameriški film „Veliki Caruso". Od 29. oktobra do 2. novembra ameriški film ..Odločitev pred zoro". Mestni kino Domžale: do 25. oktobra ameriški film „Podvodna četa". 28. in 29. oktobra jugoslovanski film „Ob-činsko dete". MALI OGLASI Poceni prodam stružnico — (draksl). Naslov v upravi lista. Prodam novo moško kolo in žensko kolo, dobro ohranjeno, tudi proti vrednosti. Gregorčičeva 2, Kranj. Učenca, ki bi imel veselje do steklarske obrti sprejmem takoj. Pogoj: zdrav, uren, marljiv, pošten in lepega vedenja. Rudolf Hlebš, steklar, Kranj. ZAHVALA Ob težki izgubi našega moža, očeta, starega očeta, strica Alojzija Zakrajska smo prejeli toliko izrazov so-žalja, poklonili ste mu toliko cvetja in vencev, spremili ga v tako častnem številu na njegovi zadnji poti, da se ne moremo zahvaliti vsakemu pose-bej. S tem se vsem prav iskreno zahvaljujemo. Posebna zahvala godbi Svobode, I CD Kranj, pevskemu društvu ..Enakost", ZB Kranj in govorniku tov. O .Puharju ob odprtem grobu. — Žalujoča družina Za-krajšek. GOSPODARSKI KOLEDAR 1954 bo izšel iz tiska pravočasno. Zato je le še nekaj dni za naročilo reklamnih oglasov in uvrstitev naslovov gosjx)darskih organizacij v seznam, ki bo objavljen v tem koledarju. Državna gospodarska podjetja in obrati, podjetja in obrati zadružnih in družbenih organizacij, obrtne in nabavno prodajne zadruge, kmetijske zadruge in gospodarski zavodi ter ves privatni sektor naj uporabijo to priliko in naj popularizirajo svoje proizvode, kvaliteto proizvodov, cene in svoje usluge. Oglas v ..Gospodarskem koledarju 195 4" je najboljša, najcenejša in celoletna reklama! Prijetja, ustanove, ladruge, družbene organizacije, delavci, nameščenci, Obrtniki, Kmetje, gospodinje: Se danes naročite „Gospodarski koledar 1954", ki je najboljši strokovni priročnik in svetovalec vsakemu poslovnemu človeku. Zato priporočite v službi, v organizaciji ln doma ter vsakemu znancu, naj naročijo „Gospodarski koledar P.I54". Od 15 X. 1953 dalje velja prednaročniška cena din 300.— za izvod. Vsa naročila pošljite upravi časopisa „Nova proizvodnja, obzornik napredka v tehniki in gospodarstvu", Ljubljana, poštni predal 331, (tekoči račun NB Ljubljana, 601-T-160). GLAS GORENJSKE Meala časopisna gonja proti za-slijo, da se je vanj umaknil bodm- zlastl ameriški deka-originalni „lingam", znak bo- denci- ga Šive, pa pravoverni Hin- Se danes tako-le svetujejo dusi dobijo požirek vode, ki časnikarjem, ki obiščejo Indi- jim da najvišje duhovno pro- jo: „Ne bodite Miss Mayo!" Benareško nabrežje Panča Ganga z malo Akbarjevo mošejo Za las je manjkalo Oh zivovskem občinskem prazniku Objavljamo dva dogodka iz gradiva o udeležbi Zirov v narodnoosvobodilnem boju, ki ga je zbral tov. IJačnar in ga prijazno odstopil našemu listu. Fdneh 1., 2. in 3. avgusta 1943 se je naša partizanska vojska premikala na Dolenjsko. Tedaj je bilo na Zirovskem vrhu zbranih okoli tisoč mož Gorenjske brigade. Okupator je nameraval vso to vojsko v celoti uničiti. Pripravil je eno največjih ofenziv pri nas, tako imenovano žirovsko ofenzivo. Zirovska ofenziva, — to so bili za nas dnevi in noči groze, dnevi volje in herojske požrtvovalnosti naših borcev v boju za svobodo. Nemcem je poveljeval esesovski general Roesener. Uporabili so vse o-rožje, s katerim so razpolagali. V borbo so vključili številne tanke in oklopnjuke, letala in vse vrste avtomatskega orožja. V zgodnjem jutru 1. avgusta 1943. so Nemci pripeljali v Ziri 10.000 mož SS-policije, žandarmerije in vojske drugih rodov. Obkolili so Zirovski vrh, na katerem je bila naša vojska. Iz Gorenje vasi so prodirali I kamioni in oklopnjaki do vasi Lučine in naprej ob meji, z žirovske strani pa proti Rače-vi. Tako so obroč popolnoma zaključili. Na razpolago so imeli tudi dve radiooddajnl postaji. Kljub temu pa je velik del naše vojske z Zirov-skega vrha že pred popolno obkolitvijo prešel v obkolje-valni pas in se umaknil. Več sto borcev pa se je znašlo v švabskem obroču. POnOči io Nemci z vseh strani razsvetljevali okolico z reflektorji. Pričela se jc borba na življenje in smrt. Grmenje je bilo strašno. Zirovci, ki so skoraj vsi imeli svoje družinske člane v obkoljenem pasu, so s strahom pričakovali izida borbe. Obroč se je začel vedno bolj zoževati. Mnogi borci so obupa val i, češ, da ni zanje nobene pomoči več, ker bodo z gotovostjo vsi uničeni. Nihče v teh strašnih nočeh ni zaspal. Toda tudi velika premoč sovražne armade le ni mogla streti borbenega duha, dokler je bilo vsaj drobec upanja na rešitev. Morala borcev je bila nezlomljiva. Naša vojska je odstopala le korak za korakom. Sovražniku ni dopustila, da bi kdaj nepričakovano prodrl naprej, toda obroč se je stalno feoževal Nekateri, ki so iskali rešitve sami in se odtrgali od glavnine, so prišli brez izjeme v roke sovražniku. Nemci so jih takoj odpeljali ter jih razkazovali v 2ireh, da bi s tem pokazali svojo moč in brezuspeš-nost naše borbe. Na terenu so Dne 3. avgusta se je terencu pri belem dnevu posrečilo prebiti se in prinesti skice do glavnine naše vojske. Padla je odločitev. Dva domačina, ki sta poznala položaj, sta prevzela vodstvo in pozvala vojsko, naj jima mirno in v največji tišini sledi. Kmalu po polnoči so se neslišno približali nemškim zasedam. Reflektorji so razsvetljevali okolico Rešeni so se drugi dan fotografirali pred istim zidom mrzlično delali. Ugotavljali so sovražna mitraljezka gnezda, koncentracijo vojske in vsak sovražni premik. Vsi so bili na delu, da bi rešili nevarni ■položaj. Napravili so skice in načrte, kje je najšibkejša točka sovražnega obroča in kje bi se dalo z najmanj žrtvami prebiti obroč. in gozd. Tov. Kavčič, ki je dobro poznal položaj, je hodil na čelu. Malo pred tretjo uro zjutraj Je eden od borcev nenadoma z bombo uničil švabsko stroj-nično gnezdo in drugi reflektor, ki je ugasnil. Grozoten hura in klici na juriš so za-doneli v temno jutro. Srca do- mačinov so po vseh hišah vztrepetala. V jutranji tišini je bil ta klic boja za življenje tako mogočen, da ga ljudje ne morejo pozabiti. Slišali so ga menda po vsej žirovski kotlini. 4. avgusta ob treh so se zadnji obkoljeni partizani — 400 jih je bilo — prebili v svobodo. Le dva od njih sta padla pri tem silnem človeškem plazu, ki je zdrvel na Selu z obkoljenega Zirovskega vrha. Tam stoji sedaj spomenik padlim borcem. Takoj po prodoru so borci na Ledinci zapeli „Nabrusimo kose". S to ofenzivo je sovražnik doživel enega izmed največjih porazov pri nas, partizani pa so spoznali, da so neuničljivi in da se z junaštvom da doseči vse. One 21. oktobra je dala narodnoosvobodilna vojska ultimat zasedbenim edi-nicam, da do petka, 22. oktobra 1943 ob 14. liri zapustijo kraj ali pa se predajo. Umik je bil sovražniku skoraj nemogoč. Razburjeni so frici begali po dolini sem in tja in iskali rešitve. Kradli in streljali so brezumno, ker niso imeli izhoda. Šele 23. oktobra so dobili zadostno pomoč v oklopnjakih. Pobrali so vse vozove in konje, naložili 20 avtomobilov znanih žirovskih čevljev in usnja, s čimer so Ziri popolnoma izropali. Pri umiku so morale partizanske enote delati zelo obzirno in previdno. Županstvo je z županom Seljakom na čelu izdalo proglas, da na zahtevo okupatorja ne sme pasti noben strel. Za vsakega ranjenega Nemca bodo ustrelili 50 domačinov, za vsakega mrtvega pa 100. Da si zagotovijo umik, so 23. oktobra zjutraj aretirali 7 domačinov, večinoma aktivistov. To so bili: Jaka Pleste-njak, Leander Mlinar, Franc Bizjak, Rudolf Bačnar, Valentin Kržišnik, Jože Vrabec in Anton Zakelj. Okrog poldneva so jih postavili pri sedanji gostilni „Sora" pred zid jLn ves čas nemškega umika so bili vanje naperjeni mitraljezi. V kritičnih trenutkih, okoli 14. ure, niso smeli med sabo niti spregovoriti. Ob 20. uri so jih naložili na zaprt avtomobil in jih odpeljali s seboj do Gorenje vasi. Med potjo so se Nemci razgovarjali o njih in nekdo je med drugim dejal: „Ti bodo tako ali tako ustreljeni." V Gorenji vasi so jih nekaj časa čuvaii, nato pa jih je žandarmerijski komandir Maver, doma s Koroškega, ki jih je tudi aretiral, na svojo odgovornost nagnal z besedami: „Verschwinden sie sofort!" Rekel jim je še, naj ne gredo nazaj. Zato so se V Gorenji vasi takoj poskrili in naslednje jutro prišli v že osvobojene Ziri. Tako so Zirovci doživeli svojo osvoboditev. fiLAh G0&KNJSKK | 000502010001000008020110090610050202050709031101060401015353010711080908090605060504081007090502010002060502090606050611010008000100010202060307000608010200070307040102020009100501020106000211010009070300010100080108020101010202090100110202010000000107020000010202100306100805100001010107100100000201010201010107090800010001020002020102010001021007090702010201001008010205073200061007090410 1. Svetlosiva obleka iz lahkega volnenega blaga. Rumen pas in manšete jo napravijo zelo učinkovito. 2. Prijeten, enostaven model iz pepita tkanine. 3. Eleganten jesenski plašč svetle barve. Materam šolskih otrok 1. Skrbi, da bo imel otrok dovolj hrane, spanja in svežega zraka. 2. Oblači otroka skromno, da ne postane prevzeten, dovolj toplo, da se ne prehladi, a ne preveč, da se ne pomeh-kuži. 3. Razdeli dan tako, da bo imel otrok zadosti časa za učenje, pa tudi za zabavo. 4. Nadzoruj otrokovo učenje in naloge, ne dovoli, da bi se učil ponoči. 5. Za otrokove prestopke ga kaznuj sama, ne straši ga z očetom. 6. Poizvej večkrat pri učitelju, kako se otrok uči, vprašaj ga tudi, če ni morda opazil v otrokovem značaju kakih napak. Skupaj se posvetujta, kako bi se dale napake odpraviti. 7. Ne dovoli, da bi otrok tožil svoje brate ali sošolce, pač pa zahtevaj, da bo svoje grehe sam priznal, j 8. Ce tvoj mož kaznuje otroka, pa se ti zdi, da je bila kazen prehuda, ne povej tega vpričo otroka, pogovori se z njim, ko bosta sama. 9. Pazi, s kom se otrok dru- 11. Ne dovoli otroKu ničesar, ži in ne dovoli, da bi imel sla- kar mu ne jdovoli tudi oče. be prijatelje. 12. Vpričo otrok se ne pre- 10. Skrbno nadzoruj knjige, piraj z možem, ker potem iz-ki jih bere, in ne pusti mu gubijo otroci spoštovanje do knjig, ki niso zanj. staršev. Praktični nasveti Sadni sokovi puščajo na tkaninah madeže, ki jih z navadnim pranjem težko odstranimo. Jezimo se zlasti nad namiznimi prti, otroškim perilom in oblekami, ki so polne ru-menkasto-rjavih madežev. Pri pripravljanju sadnih konzerv nam porjave tudi roke in jih po več dni ne moremo očistiti. Prinašamo nekaj nasvetov, s katerimi si bodo naše bralke lahko pomagale. Zastarele sadne madeže odstranimo z mešanico superok-sida in salmiaka; nazadnje operemo tkanino še v mlačni vodi. Zelo trcioviatne madeže pa očistimo z vrelo raztopino klorovega apna in vode (4 g klorovega apna na 1 i vode). Delati moramo hitro, ker klor tkanino razjeda; nato jo moramo še dobro oprati v mlačni milnici in izprati v veliki količini čiste vode. Madeže na j-vetlih oblekah odstranimo s čistim alkoholom, ra pisanih pa s salmia-kom (preizkusiti moramo na krpici, če %e bia\a stanovitna). Uspešno sredstvo je tudi kislo mleko. Madež namakamo v njem nekaj ur, da se raz-mehča, nakar pridenemo mleku nekaj boraksa in madež zmencamo. Ako tkanina še ni popolnoma čista, zdrgnemo umazana mesta še s špiritom. Od sadja porjavele roke zdrgnemo s plovcem ali limono. Močno umazane pa namažemo z mešanico boraksa in limoninega soka. Kar velja za druge madeže, velja ludi za sadne: čim manj časa so v tkanini, tem laže jih odstranimo. Nezadostna telesna teža Telesna teža je zelo važen faktor za naše zdravje. Zato je potrebno, da se i večkrat stehtamo in da skušamo preprečiti vsak velik odklon od normale. Zlasti nevarno je hitro shujšanje. Nezadostna teža ima lahko 'težje posledice za organizem. Znano je, da so ti ljudje zelo nervozni, razdražljivi (to je povsem naravno, ker kon-čiči živcev niso zaščiteni s potrebnim slojem masti) in se hitro utrudijo. Zaradi premajhne telesne odpornosti mnogo hitreje podležejo boleznim. . j i Motnje so često v prebavnih organih. Zelo priporočljivo je uživanje soka, ki ga napravimo iz sadja ali zelenjave (ijabolka, pomaranče, paradižniki). Pijemo ga četrt ure pred jedjo. Tudi ni redko, da ljudje prehitro jedo. Hrana se v ustih ne premeša z zadostno količino sline, to pa otežkoča delo prebavnih organov. Temeljito žvečenje je pogoj za pravilno prebavo. Zelenjavo in sadje imejte pogosto na vašem jedilniku. Uživajte dosti mleka in mlečnih proizvodov, mesa in črnega kruha. Za apetit je odlična tale pijača: rumenjaku dodajte žlico medu in kozarec pomarančnega soka. Vse to mešajte, dokler se ne peni. Pijte pripravljeno pijačo med rednimi dnevnimi obroki. Slabotni in suhi ljudje imajo često slabo razvite prebavne organe, majhen želodec in prekratka čreva. Zato je zanje važno, da želodca ne obremenijo preveč — jedo naj večkrat in manj. Poleg hrane je vsakemu organizmu potreben čist zrak in gibanje. Gimnastike se nikar ne izogibajte. Tudi ne smete biti preveč občutljivi za vsakdanje skrbi in tegobe. Za kratek čas „Ti Lumpi, če ne bo kmalu kakega drevesa, bo nesreča!" BENCINSKA POPLAVA Ker- so popokale podzemeljske cevi za bencin, je prišlo v Bostonu do prave bencinske poplave. V nekem delu mesta se je v kratkem času razlilo po ulicah 4 milijone litrov te dragocene tekočine, Vsled net-varnosti, da bi nastal požar, ki bi Lmel katastrofalne posledice za vse mesto, so bile mobilizirane vse razpoložljive policijske moči. HELIKOPTERJI BODO POSTOPOMA ZAMENJALI AVTOMOBILE v* desetih letih — tako menijo izvedenci - - bodo v svetu, seveda najprej v ZDA, uporabljali za prevoz na daljavo do 500 km izključno helikopterje. Sprejeli bodo do 40 potnikov naenkrat. MESTO NA EKVATORJU Quito je edino mesto na svetu, ki je točno na Ekvatorju. Vsak prvi dan poletja in jeseni se sonce premika točno po namišljeni poti, ki razdeljuje zemljo v dve polovici. V teh dneh stoji sonce opoldne navpično nad mestom, tako da v tem času v njem ni prav nobene sence. PANAMSKI PREKOP IN VOJNA V miru prav vse ladje brez razlike plujejo skozi Panamski kanal. ZDA pa so s posebnim dogovorom s Panamo obdržale pravico določiti, katere ladje smejo v času vojne pluti skozi važni prekop, ki veže Atlantik s Pacifikom. ČUDEN SVETOVNI REKORD Avstralec Alex Anderson iz Melbourna je človek z najmočnejšim tilnikom. Rekorda ki ga je postavil že 1938. leta, ni še nihče prekosil. Anderson si je okoli vratu navezal vrv, oba konca pa sta dva moža z vso silo vlekla. Čeprav sta vlekla dvajset minut, se Anderson ni zadušil. S silno močjo vratnih mišic je preprečil, da bi se vrat zožil toliko, da ne bi mogel več dihati. ^.v- l „HEARST JUŽNE AMERIKE" Človek, čigar polno ime je Assis Chateaubriand Bande-roa de Mello, nosi danes naslov „Hearst Južne Amerike". Svojo kariero je pričel kot navaden novinarski reporter, proslavil pa se je, ko je imel poseben intervju s Hindenbur-gom. Danes je lastnik 28 dnevnih listov, 5 tednikov, 17 radio in 5 televizijskih postaj. Ima svojo novinarsko agencijo in nekaj letal. 5000 KM V PETIH URAH Britansko letalsko društvo BOAC ima v načrtu, kot se vidi iz I poročila predsednika Thomasa Mygessa, da bodo dali v letalsko službo za potniški promet letalo, ki bo preletelo ocean z brzino sonca. To se pravi, da bo letalo 5000 km dolgo pot preletelo v 5 urah. Potniki, ki se bodo vozili s tem avionom, bodo prišli v New York v istem času, kot so vzleteli v Londonu. Danes rabimo za to relacijo. 13 ur. PREPOVEDANO JE POČASI VOZITI Nemški prometni organi so sporočili, da bodo v kratkem prepovedali počasno vožnjo po vseh avtostradah Zap. Nemčije. To prepoved bodo izdali zato, ker je zaradi velike razlike med maksimalno in minimalno hitrostjo bilo v zadnjem času veliko avtomobilskih nesreč. V prihodnje bodo šoferji morali voziti najmanj 40 km na uro. 2500 KNJIG NA LETO Po podatkih zveznega bibliografskega instituta tiskamo v Jugoslaviji letno 2500 knjig. Poleg tega objavljamo nad 2000 brošur in periodičnih publikacij. Dnevno dotiskamo torej 6.9 knjige. Pa jih preberite, če jih morete! tfm***rr V • ■ NOVI RUDARSKI ČEVLJI Nov tip zaščitnih čevljev za rudarje in delavce težke industrije, ki so ga pred kratkim izdelali, je bil razstavljen tudi na oktobrski razstavi čevljev v Londonu. Ti čevlji imajo kapico iz jekla in prevlečeno s tankim usnjem. Čevlje že izvažajo v številne dežele. Odpornost čevlja so preizkusili na ta način, da je čezenj zapeljal osebni avto s petimi osebami, kar je približno dve toni. Na čevlju ni bilo sledu, da ga je povozil avtomobil. A r i e I li. a s s a k : 4 — Ker je VVilliams zahteval izrecno tvojo pomoč. Dokler si v bolnici, ne boš mogel ničesar ukreniti. — Kaj Sel Harry, ti boš prevzel mojo delo! Te kdo pozna izmed obeh gospodov? Nihče. Tudi mene ne poznata. Dobro. Ti postaneš Bert King, razumeš! — Kakšen sijajen domislek! je vzkliknil Harry. In potem naj še kdo govori o ameriških sleparjih! Prevzel bom tvojo delo. Ne Gassmann, ne de Huentas za zamenjavo ne bosta izvedela. Imenitno! Bert, ti si genij! Harry je zgrabil klobuk, da bi oddirjal. Bil je potreben gibanja, da si da duška. — Adios, gospod King! je zaklical. — Vaya con dios „gospod King" je odvrnil gospod King. Naslednjega dne je telefoniral notar Gassmann. Harry je prispel v njegovo pisarno v rekordnem času. Gassmann je imel štirideset iet. Bil je skrbno oblečen, precej obilen in dobrodušen gospod. Kdor je čital kroniko iz ..velikega" sveta, je videl, Gassmann s svojo lepo ženo obiskuje vse mondene prireditve. Ko sta se pozdravljala, je Har-ry vzdihnil. Kako lepo bi bilo imeti toliko denarja! — De Huentas je ravnokar prispel, je rekel notar in pokazal s prižgano pipo proti drugi sobi. Saj veste, kdo je to, kajne, gospod King? „Gospod King" se je ozrl, da bi poiskal gospoda Kinga. Sele tedaj se jo spomnil, da je on sam „gospod King". — Pojdite z menoj, da vaju seznanim! je rekel Gassmann. Hip nato je Harry stisnil roko tajniku pokojnega multimilijonarja. Bil je to mož srednje postave, ožgan od sonca, kot človek, ki je bil leta in leta izpostavljen žgočim žarkom. Paolo de Huentas je imel goste, kodraste črne lase in črno bradico. Široko odprte oči za močnimi naočniki so gledale nedolžno, preveč nedolžno, se je zdelo Harryju. Harry je zapustil oba izvršilca oporoke v razkošni notarjevi pisarni in se vrnil k Bertu v bolnico. — De Huentas se mi zdi kakor morski ropar, ki je ravnokar pobegnil z galeje, je rekel. — Dobro, dobro, je vzkliknil Bert nestrpno. Toda povej mi vendar, kaj je s skrivnostjo! Kaj je najina naloga? — To? No, da poiščeva dve milijonar-jevi dedinji. To je vse. — Samo to!, je vzkliknil Bert razočaran. Ali si vsaj videl oporoko? — Sem. In povem ti, da ima nekatere presneto zasoljene pogoje. Poslušaj! Pokojni VVilliams je v svojem zakonu doživel polom, zato (je postal neizprosen sovražnik zakonskih zvez. l™l je mlajšega brata Petra. Poslal ga je v New York študirat slikarstvo. Peter se je tam 1. 1906 skrivaj oženil z lastnim modelom, z neko Tamaro Malis. Leto za tem se jima j t1 rodila hčerka Marga. Ko jo VVilliams izvedel za bratovo poroko, je zbesnel, mu odte-gnil svojo podporo ter izjavil, da ga več noče poznati. t Peter se je z ženo preselil v Pariš. Dve leti si je zaman prizadeval, da bi s slikarstvom uspel. Živeli so le od tega, kar je zaslužila žena s tem, da je bila spet model drugim, srečnejšim slikarjem. Peter je bil preponosen, da bi brata prosil pomoči, toda njegova ! žena mu je pisala. Hčerka se ji je smilila, ker so dejansko trpeli lakoto. VVilliams ji je odpisal, da je Peter prostovoljno izbral svojo usodo, zato naj on in njegova družina tudi nosijo njene posledice. Kmalu za tem je Peter umrl. Od tedaj ne vemo ničesar več o njegovi ženi in hčerki. Marga bi bila torej ena izmed obeh dedinj. VVilliams je imel tudi starejšo sestm. Zdi se, da je bratu zamerila krutost, s katero je postopal s Petrovo družino. Zato ga je leta 1909 pustila in izginila neznano kam. Gassmann je izvedel, da se je leta 1911 v Chicagu spoznala z nekim uradnikom VVernerjem in se /. njim poročila. Dobila je hčerko Liliano. Tudi njo je zadela nesreča. Mož ji je umrl za vnetjem možganske mrene. Obupana je pisala bogatemu bratu. Tudi njej je odklonil \ a kršno pomoč. Njeno pismo bratu je bilo napisano 18. septembra 1918. V oporoki zapušča VVilliams skoraj vso svojo lastnino obema nečakinjama, seveda če bi upoštevale njegove pogoje. Gassmann se je pri nekem psihiatru že informiral, če bi se ravno zaradi njih oporoka lahko ovrgla. Toda izjavil je, da se v tem primeru ne da ničesar ukreniti. Ko je VVilliams pisal oporoko, je bil pri popolni normalni zavesti. Tudi de Huentas trdi, da je bil milijonar duševno zdrav, kar je naravno, saj je njemu samemu volil mili- jon dolarjev in dosmrtno brezplačno bivanje v njegovem gradu. — Ali si ga vprašal, kako je VVilliams umrl? — Sem. Toda iz nje>ga nisem mogel izvleči nobenih važnih podrobnosti. Vztrajal je pri svoji prvotni trditvi. Očital sem mu, zakaj ni privedel s seboj vsaj kapitana Scotta in telegrafista, .ker sta kot priči podpisala oporoko. Rekel je, da mu ni prišlo na misel. Končno s tem ni še nič zamujenega. Sodnik bo /gotovo primerjal pisavo in podpise v oporoki, saj mora biti med dokumenti v zapuščini nešteto listin Z VVilliamsovimi, Scottovimi in de lluen-tasovmi podpisi, j — In jaz moram na okrevanje! je za-godrnjal Bert obupan. Harry je dva zaupnika poslal iskat kapitana Seotta, telegrafista in moštvo jahte Tornado, ki so izginili v Santiagu de cu_ ba. Neki dobri francoski agenciji je poveril nalogo, naj najde Tamaro in njeno hčerko Margo. Sam se je |pa podal na sled za Liliano VVerner. V vseh večjih francoskih in ameriških listih je naročil objavo pozivov, naj se dedinji javita. Gospod King je odpotoval v gore v okrevališče, odkoder je nestrpno sledil vsem Harrvjevim podvigom. Gospod de Huentas se je kše pred objavo oporoke naselil v VVilliamsovem gradu ob morski obali. Stari čuvaj je bil že pred leti umrl, zato je bilo v gradu in parku vse zapuščeno. De Huentas je najel četo dekora-terjev, delavcev In vrtnarjev. Sprejel je številne služabnike in pričel „živeti". Postal je navdušen gost vseh newyorških nočnih lokalov in širokogruden dobrotnik lahkih deklic. S strastjo se je predajal ha-zardnim igram. Gospod King je izračunal, da mora biti de Huentas petdeset let star. Zanimalo ga jo, kako dolgo bo trajalo, da bo milijon dolarjev skopnel.