100. številka.
Ljubljana, petek 2. maja.
XII. leto, 1879.
L0VENSK1NAROD.
Izhaja vnuk dan, izvzemši ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po poŠti prejeman za a v a t r o - o g e r s k e dežele za celo leto l«i gld., za pol leta 8 rit,, sa četrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na doni za celo leto 13 glcL, za četrt leta 3 gicl 80 kr., za en mesec 1 gld  10 kr.   Za pošiljanje na dom hf. računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode uoitelje na ljudskih šolah in ta dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 50 kr., po pošti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od četiristopne petit-vrste 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če se dvakrat, in 4 kr., če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj bo izvole fraukirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši št. 3 »gledališka stolba". Opravništvo, na katero naj se blagovolijo pošiijati naročnine, reklamacije, ozuauila, t. j. administrativne reči, je v „Narodnoj tiskarni" v Kolmanovej hiši.
Izgled rodoljubja.
Nam ne smo nihče očitati, da Magjare ljubimo. Ali vendar smo objektivni dovolj, da vidimo tudi pri Magjarih lepe lastnosti, in jedna teh je gotovo njih posnemanja vredno vroče rodoljubje, njih velika ljubezen do svojega magjarskega narodnega jezika. Ta ljubezen do svojega se je pri njih zopet zadnje dni odločno pokazala, in sicer na tak način in pri takej priliki, da ne moremo drugače, nego da to vsem Onim Slovencem pred oči stavimo, ki ram pravijo, da so rodoljubi, pa svoj rodni jezik zmirom zanemarjajo, in v govoru ter pismu le v tujo nemščino aii laščino silijo.
Znani magjarski pesnik in romanopisec, Moric Jokai je bd del te dni na Dunaj, in je tam v nemškem jeziku govoril o cesarji Jožtfu 11. Zdaj pa so ga magjarski listi zarad tega hudo obdelali. Največji list „Pesti Napio'4 pravi: »Pesnik, ki inagjursko piše, pa nemško predava, gre na Dunaj, da svojo domovino kompromitira, in da od tam magjar-Bki narod k avstrijskemu patrijotumu budi in pozivlje. Kaj tactga se noben magjarsk pesnik nij nikoli storil. V oi osumi ti v je pisal o Bvojej (magjarskej) domovini: „Za tebe nij na širnem svetu nikjer prostora kot tukaj," in milijoni se verujejo za njim v to; Joaai je jedim, ki si išče izven Magjarske še druge domovine, Avstrije, in jedini, ki nij zadovoljen 8 slavo magjarskega jezika, temuč nam nemško javlja novo rodoljubje1*.
„Napiov" članek je magjarsko mladino hudo užgal. Študentje v Pešti so hoteli pesniku in pisatelju Jokaj u nared.ti mačjo mu ziko. Komaj jim je policija zabranila.
Ne rečemo sicer, da smo ravno takih mi-slij, kakor ta magjarski list. Ali vsega premisleka vredne so te magjarske besede, in ne sme se nihče smijati osirej ljubosumnosti, s katero Mugjari varujejo svojo naroduost.
Temveč če od vseh diuzdi narodov zapuščeni, osameli, nikomur sorodni Magjan tako ljubijo svoj jezik, kako bi morali še le mi Slovenci Bvojega nad vse druge ljubiti, ker je jezik mu od u ili nam 80wdijouuih Slavjanov!
Nij veselo, da je pri nas Slovencih se silno treba to naglašuti. In videti je, da bode če precej dolgo treba priganjati, prositi, učiti, buditi, predno bodemo tako daleč s svojim ro-doljubjem, kakor so azijatski narodni ostanek Magjari.
Politični razgled«
RotrMiij^ tl«»iele.
V Ljubljani 1. maja. V di-šaviteia mboru se je 2'J. apr. govorilo o potrebah ministerstva za kmetijstvo. Pri tej priliki bo zlasti konservativni poslanci
celo vrsto znanih pritožeb poljedelskega statui naveli in očitah, da se kmetijstvo ne podpira, kakor bi se imelo. Gališki poslanec Petrovič je dokazal, da se z državnimi gozdi slabo gospodari. Poslanec Obentraut je kmetijskega ministra prosil, naj bi vendar Bkrbel tudi zato, da bi kmet mogel s poštenimi pogoji denarja na pćsodbo dobiti, kadar ga potrebuje. Za to je treba, da bi država mislila na ustanovitev poljedelskih posojilnic, kakor so uže v druzih državah. — Poslanec Dipauli je rekel, da je žalostno, da vlada nij Se nič storila zoper one, ki pačijo in ponarejajo vino in tako poštenim vinorejcem škodujejo.
Politični vodja češkega naroda dr. R i e-ger je bil 28. aprila na Dunaju k ruskemu državniku grofa Šuvalovemu povabljen, a za 1. maja je vabljen na ples k ruskemu poslaniku Novikovemu.
V oger*ke*H zboru je prišel 29. aprila oni glasoviti zakon na vrsto posvetovanja, ki bode pnsilil vsacega učenca na Ogerskem magjarskega jezika učiti se, in bode tako Srbe, Slovake, Rumune in Nemce ma-gjaril. Srbski zastopnik dr Polit je govoril proti temu predlogu in rekel: „V zapadu Evrope bi bil lak predlog nemogoč;" on je kazal nevarnosti, ki izvirajo iz tega, da se le en jezik podpira, a drugi zatirajo. Minister Tisza mu je odgovarjal, debata traje še dalje.
Vimnje držtivc.
V prvej bdiga»skej narodnej zbornici je, predno se je sklenila, trnovski škof Klemen govoril in izrazil hvaležnost bol garskega naroda ruskemu carju, knezu Dondukovemu in Lukianovu. Vsi poslanci so zaklicali buren nhuia" ruskemu carju in bolgarskemu narodu.
Dunajska vladna ,.Wiener Abendpost" pravi o volitvi Batteubergovej za bolgarskega kneza : Z volitvijo princa Battenberga se je zvrsil na dalje važen korak k dovršenju berlinskega dogovora ; ta volitev bode pri vseh oblastih, katere so podpisale berlinski dogovor, simpatično sprejeta. Glasovi, da se hoče doseči personalna uuija mej Bolgarijo in Hume-lijo, bodo s to volitvijo utihnili.
Princ Battenberg je dva in dvajset let star, lejtenaut v ruskej gardi in nečak ruskega cara.
Švajctirji se t>idi bojo reakcje, ki se razgnezduje pa starej Evropi. Zatorej je „zvezni svet" v B.ruu dva pisatelja iz bvajce zapodil, Nemca G.hlsena in Laha Danesija, ker sta asilsko pravo zlorabila, t. j. iz Švajce ven jako t stro pisala zoper Nemčijo, resp. Italijo.
Itcuterjev bureau poroča iz južne sif' vike: Polkovuik Pearson je prišel z garui-zijo iz Ekovfd do reke Tugele. Kakor se sliši, so Zului Ekovve zasedli.
V ttntfteškej gorenjej zbornici je Bi-teman nasvetoval, naj se p r e i š č e j o u z r o k i slabega stauja trgovine. Tudi znamenje časa, da celo za bogate Angleže isto velja, kar za druge Evropce.
Dopisi«
Iz Škof?«' loko 28. aprila. [Izv. dopis.j Slovenci smo povsod veliko trpeli, soBebno ob časih volitev, ker
nas so neki hudobni nemskutarski ljudje zmirom Črnili, da nijsmo lojalni, da smo državi sovražni. Zdaj po sijajnem brezprimernem dokazu loja-litete nas narodnih Kranjcev in vseh Slovencev naj se nemškutar še drzne sumnjičiti nas!
Pač bode tudi naš loški dopisnik v „L. Tagbl." z laj nehal hujskati zoper loAke narodnjake, katerim je še pri zadnjej občinskej volitvi nelojalnost očital, ker ni j.so njega v prvem razredu voliti hoteli, in ker se mu nij posrečilo dozdanjega narodnega mestnega zastopstva proč izintrigirati. Nasledki tega so — tožbe in denuncijacije, pa o tem morda drugič bolj natanko.
Cesarjeva .slav nos t se je tudi pri nas slovesno obhajala. Narodna čitalnica je naredila veselico, kakor je bilo uže v „Slov. Nar." poročano; celo mesto je bilo razsvitljeno, in v okolici so s hribov mogočni kresi daleč po dolini svetih. ..
Otl Velike Nedelje na slovenskem Štajerji 28. apr. [Izv. dop.] Tudi tukaj je slovenski narod slavil cesarjevo petindvajset-Ietnico poroke s tem, da so na bolmih goreli staroslovanski kresi, in da je bila slavnostna služba božja, pri katerej se je navdušeno pelo „Bog ohrani, Bog obvari". — In kar je še Bvečanost povišalo, je bila zlata poroka enega tukajšnjega vincarja Martina Repa, kateremu je minolo 51 let, da je bil poročen. Nad 45. let je služil jednega gospodarja oziroma njega sina, ter kljubu velicemu trpljenju dočakal to lepo starost in tako veselega dne.
Denes v jutro oi 1. do 5. ure je pogorelo vse hišno in pristavno stanje J. Lovrenka, po domače Muišiča, na Dreznici pri Velikej Nedelji. — Poškodovanec je bil sicer bri banki „Slaviji" zavarovan, a ne za toliko, kolikor ima škode.
Iz /avtu 24. aprila [Izviren dopis.] Žavskega trga občinski zastop, kakor tudi krajni šolski svet sta bila uže davno prej sklenila, 24. april Blovesno obhajati. Radi tega se je tudi iz obeh volil odbor. Prvi je izvolil v odbor gg.: dr. Bergmanna, J. Janiča in Gromanna; drugi pa g?.: Pezdevšeka, Žagarja in Zigana. In obema se je posrečilo spored svečanosti tako vrlo izvršiti, da bode ta dan vsem Žavčauom nepozabljen, kakor je dan žavskega tabora pred 10. leti. Uže 23. aprila popoludne so cesarske, slovenske narodne in štajerske zastave naznanjale, da bode prihodnji dan Nj iju Veličanstev praznik, da bosta prezvišeni vladar in njega preblaga soproga slovesno praznovala srebrno poroko. Ko pa je zatonilo soline in se je naredila tema, začeli so streli naznanjati, da se bliža za celo Avstrijo veseli dan. In glej, v malem času so na vseh oknih migljale lučice ter celi
trg razsvitljale. Posebno pa se je 8 prelepimi transparenti, zvezdami in slovenskimi napisi odlikovala hiša g. Kovača in pa šola z moj-stersko narejenim orlom, ki je zapiral srednje okno. Ko se je obhod po celem trgu z godbo in baklado, pri katerej bo bili krajni zaatop in najstarejfii tržani sodelavci, konča!, Hešla se je zopet vsa množica ljudstva pred tržan-sko hišo, in tukaj je gospod Ilavzenbihler zbranim govoril. Rekel je mej družim: Znane so vam Htrns besedice: „vse za Boga, vse za cesarja n vse za domovino. Cela Avstrija bode denes in jutršnji dan Nj. Veličanstvoma ljubezen in spoštovanje dokazovala, dokazal bo ljubezen vsak narod, in to ljubezen, katero drogi narodi premorejo, premoremo jo tudi mi Slavjani, mi Slovencil Resnično govorim, če rečem: ne samo to ljubezen, ne Bamo to spoštovanje, ampak veliko večje sočutje so nam naše slovenske matere v naše zvesto srce utisnile. Priložnost nam je denes dana, dokazati celemu sretu, celej Avstriji, da smo avstrijanski državljaui, zvestoljubni narodnjaki in avstrijski Slavjani. Ponosno dokazali smo uže mnogokrat, da vse za cesarja, kri in življenje."
Po burnih „Živio"-klicih je pevski zbor zapel cesarsko himno in godba je končala to javno večerno slovesnost. Zvečer pa se je zbralo mnogo tržanov in okoličanov v Havzen-bihlerjevej gostilni, kjer se je mnogo napit-nic in „živiou-klicev napilo na visoka jubilanta in habBburgsko hišo, na odbor, pevce in tr-žane, ki so ves trg v tako praznično obleko premenili. Godba in narodno petje pa je nav-zočne tako navdušilo, da so se še le kasno v noč raz sebe poslovili.
Drugi dan uže ob petih je mnogobrojno streljanje in godba izbudila tržane. Ob 8. uri je bila slovesna sv. maša, katere se je udeležila šolska mladina z učiteljskim osobjem, krajni Šolski svet, krajni zastop itd.
Po maši se je šolska mladež peljala v 3. razred, ki je bil okinčan s podobama Nj. Veličanstev, krasno ovenčanima. Tu je prav navdušeno zapela mladina v navzočnosti mnogo došle gospode v spomin srebrne poroke. Šolski vodja pa je v prav vrlem govoru otrokom razlagal pomen te slavnosti.
Ob polu dveh so se zdaj učenci z zastavami, spremljevani oi mnogo gospode in godbe, z veseljem podali v bližnjo Verbjo vas k Gorjupovemu milinu. Tukaj je bilo mnogo raznih jedil, vina in piva itd. pripravljenega, kar so radodarni tržani v obilnej meri poda rili in s tem izkazali milosrčnost do učeče se mladine 1
Zvečer ob 9. uri pa se je pri gostilnici Rudolfa Zuže zbralo mnogo ljudij k tomboli, katere čisti dohodek je namenjen ubogim učencem žavske šole.
Gospod dr. Bergman se je kot načelnik krajnega šolskega Bveta v svojem izvrstnem govoru še tu spominjal Nj. Veličanstva in ra-dodarnosti Žavčanov k tem povzetji. V trgu BO tudi v ta spomin dve lipi zasadili.
X 7forav6 2G. aprila. [Izv. dopis.] Vesvoljni praznik 25 letnice srebrne poroke Nj. Veličanstev se je tudi tu dostojno praznoval. Komaj je dne 23. večerni mrak nastopil, uže so se jeli prižigati kresovi po bližnjih holm cih, katerih število nij bilo majheno. Ko pa ob 8. uri mogočni strel in veličastno zvonjenje naznani, da se ima jutri slovesni dan prazno vati, prikazale so se naenkrat po vseh oknih luči.   Velika množica ljudij je privrela vkup,
ogledati si to svečanost. Tu s! videl podobe Nj. Veličanstev, tam avstrijski grb obdan z lučicami, drugod zopet napise, vence, lampi-jone, zastave itd.
Veličasten maj pred cerkvijo z avstrijsko zastavo je 3e bolj poveličeval to slovesnost. Ob 9. uri so se pele nekatere za to slovesnost izdane pesni, spremljane z vedoim streljanjem in burn'mi „živio'-klici, katerim konec je bila avstrijska himna. Uže pozno v noč je nehalo streljanje, in ene lučice so še celo prihodnji beli dan pričakale. Tudi graščine v ohližji so bile lepo razsvitljene in so ddale veličasten prizor.
Drugi dan 24. je bila slovesna maša, h katerej se je razen šolske mladine še mnogo vernega občinstva zbralo. Po ev. maši bo šli otroci v šolo, kjer se jim je pomen te slovesnosti še posebno razložil, na kar je sledilo petje in na zadnje razdelitev nekaj podobic in jedil, podarjenih od tukajšnjih Šolskih prijateljev. Sploh se pa mora reči, da so Moravč* ni, kakor uže večkrat pri druzih prilo žnostih, tako posebno zdaj po razsvitljavi in drugih naredbah pokazali svojo navdušenost in udanost.
fz liumiK ^(»rice na Gorenjskem 27. aprila. [Izviren dopis.] Tudi naša občina nij zaostala o slavnosti Njiju Veličanstev srebrne poroke, in po svojej skromnoj moči je pokazala se veliko v udanosti presvitlej cesarskej rodbini austrijskoj, kakor drugi slovenski kraji. — Predvečer zbrali so se v dva oddelka fantje in možje, prvi so izbrali „Z i-j a 1 k ou, kraj ker se navadno kres kuri; drugi so se odločili za veliko višje ob meji Jelovice ležečo „Suherno", skalnat rob, od koder se more pregledati vsa Gorenjska notri do bele Ljubljane. Oba oddelka sta se preskrbela z mož-narji in smodnikom. Takof po Marijinem zvo-njenji v farnej cerkvi jamejo drugi fantje pri-trkavati na lepo ubrane zvonove, a potem so jeli možnarji pokati na obeh krajih z viškov, in posvetile bo se lučice na oknih v vasi, kar je res veličasten vtis napravilo na Kamnogori-čane. Pred županovo hišo zbralo se je na stotine prebivalcev, kateri so navdu'eno peli „ce-sarsko" in druge primerne slovenske pesni. Posebno bo bo odlikovale v petji dekleta kani nogori S ka.
Zjutraj ob osmih vršila Be je velika sv. maša, pri katerej Be je bilo dosta ljudstva zbralo, in katere se je tudi šolska mladina 8 svojo zastavo udeležila. Po maši je pripeljal gospod učitelj v redu učence in učenke pred župa novo hišo, kjer je bila mej zelenjem razpostavljena podoba Nj. Veličanstva presvitlega cesarja, okinčana z vencem.   Zbrano je bilo mnogo vaščanov, in ko je Šolska mladina odpela cesarsko pesen, doneli so navdušeni živio-klici Končno je nastopil gospod France  Šlibar, in se v kratkem govoru zahvalil KamnogoriČanom in šolskej mladini v imenu gospoda župana (ta e bil v enakih zadevah odpotoval) za ska zano čast in udanost presvitlej cesarskej družini,  na kar so ogromni živio-klici odgovarjali Kamnogoričani so se pokazali kot pravi Avstrijci a vneti slovenski narodnjaki; žalibože da trudapolno delo in skromni zaslužek bolj in bolj tlači naše prebivalstvo in jim žalootno prihodnjost preti!
Je Kgroiiiku 2G. aprila. [Izv. dopis.] Po vseh časuikih naše mile domovine čitalo se je o srebrnej poroki Njiju Veličanstev; pri tej slovesnosti 24. t. m. tudi Zgonik nij zaostal. V   p:.razum ljenju  z   občinskim  zastopom in
okrajnim šolskim svetom praznovali emo tudi tukajšnji Slovenci srebrno poroko presvitle cesarske dvojice in sicer: dne 23. popoln ine, precej po prvem strelu, slišalo ho je zvonjenje in redno pokanje možnarjev. Ob polu sedme ure zvečer napotijo se občinarii 8 pavci na naj-bližnji grič imenovan „Strelja." Pevci zape j 6 casarako himno.
filtj petiem zažoro občinarji glavni krea na prej »menovanpm erču, pozneje pa še druge štiri v okol'c;. Po kresovih prižgali bo bo bengalični oernji, vsp jh naznanjalo slovesnost prihodnjega dne. Dne 24. na vae zgodaj sliši se grmenie možnarjev. Ob Va9 uri zbrala se ie šolska mlade! v okinčanej šolskej Robani in o določenem času, spremljana od udov krajnega šolskega sveta, premikala se je proti cerkvi. Po sloveanej svetej mali spremljana je bila mladina spet v šolo. V šoli je več dečkov in deklic dekUmovalo, govoril Be je tudi mej mladino primeren dvogovor, in slednjič je imel še učitelj primeren govor. Mej deklamo-vanjera, dvogovorom in govorom pela je mladina kitice avstrijske himne.
Nakupilo se je tudi iz občinske blagajnice mnogo malih avstrijskih zastav, katere so Re pozneje razdelile; ta dan bode gotovo mladini v vednem spominu.
Iz 25. aprila [Izviren dop.]
Ponosno je dvigal dne 23. zvečer in 24 apr. mogočni slovenski velikan Nanos svojo glavo, gledajoč doli — v „solnčno vinorodno" — zlato Sežano, — kier se je vršila slavnoat srebrne cesarske poroke. — Točno — po uže naznanjenem programu — se je vršilo vse v najlepšem redu. — Ko se je v sredo (23. t. m.) zvečer jelo mračiti, in se je uže pokazala na nebnem oboku zvezda-večernica, odmeval je od vseh krajev strel na gori Taboru, in njemu nasproti na Planini plapolela sta velikanska kresova, naznanjajoč se svojo bliščobo črez obale sinjega jadranskega morja v „ ltalio irredento, da tukaj biva čil in zdrav slovenski narod, ki je udan, in kakor skala neomahljiv v zvestobi prevzvišenemu prestolu.
Cela Sežana bila je razsvitljena, na oknih smo videli lučice, krušne transparente s pomenljivimi besedami. —
Na cerkvenem stolpu, na glavarstvenem in drugih poslopjih je vihrala avstrijska zastava. Iz vsake hiše so visele krasne slovenske narodne zastave, in iz oken tapeti. —
Drugi dan — 24. t. m. — na vse zgodaj so pokali možnarji, pritrkavanje zvonov, in godba je zopet obhodila trg. — Vse je bilo zopet 0'aljšano z zastavami. —
Ob 9. uri so se uradniki v deputacijah — glavarstvo, okrajna sodni ja, obč. svet, kraj. šols. svet, učiteljstvo, duhovenstvo, žandarmerije i. t. d. predstavljale g. c. kr. okr. glavarju, izrazovajoč voščila do prevzvišenega prestola. —
Ob 9 Vi se je šolska mladina v praznične) obleki zbrala v šoli, kjer je pred okinča-nima podobama Njiju Veličanstev govoril pomenljiv govor voditelj šole. — Po končanem govoru se je pela avstr. himna, šolska mladina, spremljana od učiteljstva, bo je uvrstila na trgu. Z narodno zastavo na čelu je potem marširala v bližnje Šmarje v fi-lijaluo cerkev; za njo so Šli uradniki „in corpore." — Pela se je sv. maša, in po masi avstr. himna. Po svetej službi je šolska deca zopet otšla na g'avni trg, tam čakala je uradnike ; vse ljudstvo bilo je tamkaj zbrano. — Ko je g. c. kr. glavar došel spremljan od urad-
nlkov, intonirala je godba avstr. himno. Po končanej godbi navdušeni živio-klici Njiju Veličanstvoma. —
Izročil je potem gospod župan krasno slovensko adreso in kraseu album za Njiju Veličanstvi, in g. glavar je odgovoril v slov. jeziku.
Marširala je potem šols. mladina z godbo1 v novi ljudski vrt, ki je bil ta dan odprt. — Tam so se zopet zbrali uradniki, gosp. župan in občinski svet, in druga gospoda. — Nastopil je gosp. dr. juris Ostertag in obrnen proti g. c. kr. glavarju v lepej, čistej slovenščini govoril. Poudarjal je, da je sežanska občina v spomin ces. srebrne poroke ustvarila ljudski vrt. G. glavar je potem odkril v zid vzidano mramorno ploščo, ki je bila z bršljinom in napisom okinPana.
Ob 1. uri je bil banket v „ Hotel Skara-manga" ; vabljeni so bili vsi uradniki, občni Bvčt, duhovenstvo, učiteljstvo in drugi; pogostilo se je tudi 24 starih ubogih. —
G. župan R. Mihorčič je lepej v slovenskoj besedi napil Nji ju Veličanstvoma, izraz'1 zvestobo do prevzvišenega prestola, ki je enaka „živei skali" na Krasu, ki Be ne umakne. — Z burnimi živio-klici bila je napitnica sprejeta, in godba je mej streljanjem svirala avstrijsko himno.
Razdelil se je g. Lukavečkega Blovensk sonet, slaveč sreb. ces. poroko y več sto iztisih.
Potem ie bil ples pod milim nebom na Šestih „berjarjih". — Došli bo fantje in dekleta od vseh krajev. Vse je rajalo in plesalo.
Občudovali smo„Štorske fante in dekleta", ki so došli z narodno zastavo, na katerej je bilo napisano: „Živila Slovenija". — In res so te Š'orska dekleta prave slovenske nslavkinjeu; pele so prav lepe slovenske pesni, tako, da Brno jih občudovali.
Iz Tolminu 28. aprila. [Izv. dop.] Srebrno poroko Njiju Veličanstev našega pre-svitlega cesarja in cesarice obhajalo je v našem trgu vse ljudstvo, cerkev in čitalnica prav veličastno. Na predvečer 23. t. m. ob 8. uri dano je bilo znamenje z možnarji, da se začne OBvečava, in takoj bo bila vsa okna po trgu razsvitljena, in po hribih bo bili kresi užgani. 100 bakel in 50 balonov se je vstopilo na velikem trgu okolo vodotoka. Cerkljanska godba je jela svirati cesarsko himno, okolo godbe je stalo 11 zastav narodnih, cesarskih, ceHaričnih in avstrijanskih, in ogromno število ljudstva. Vzdignil Be je potem navdušen Bprovod proti glavarjevemu stanovanju, kjer sta se videli razsvitljeni podobi Njiju Veličanstev, in po kratkej postaji, pri katerej se je svirala mej pokanjem možnarjev in raket vnovič cesarska himna, naprej okolo cerkve in zopet nazaj proti Zalogu po zgorenjem potu do Spaljunkarja, in po zdolenjem potu nazaj pred Btanovanje c. kr. glavarja. Tam se je sprovod ustavil. Iz gradskega dvorišča je puhtelo kvišku kacih 100 izvrstnih raket, bengalski ognji bo goreli na vseh steblih grad-Bkega dvorišča. Odmevali bo se navdušeni nživio"-klici po ogromnej množici, in razodevali ljubezen in udanost Slovencev do najvišje habsburgske dinastije. Imeli smo za baklado in osvečavo lepo ugodno vreme, teman večer brez vetra in mraza, in vnanje goste, častnike od komisije za uubiro novincev.
Drugo jutro je strel in nabijanje naznanjalo veseli dau srebrne  poroke uže ob 1 zjutraj. Ta dan bo bila okinčana vsa okna po trgu z zastavami. Slovesna sv. maša s 7 du
hovniki in prezbitersko pab'co,  in „te deum". Šolska mladina, uradniki vsake vrste in ljudstvo od cele velike fare so popolnoma napol nili prostorno farno cerkev.   Po maši vsadila se je na lepem prostoru pred kapelico bv. Antona po kratkem govoru gospoda žunana do ljudstva, in g. dekana do mladine, lipa, v večni Bporain tej slovesnosti.   Popoludne je bil izlet v Vol če. Ob 7. uri je strel poklical Tolmince in goste k besedi v čitalnico, ki se je začela ob 8. uri zvečer.   Pevce so namesto vale gospodičine, ki so pele pred rav-nateljevim   govorom   staro  cesarsko himno. Ravnatelj je uvel govor z besedami, naj se spominjamo, kakor drugi zvesti državljani, tuli mi Tolminci visoke sreče, da je kljubu VBem smrtnim nevarnostim  na viharnem  morji, v krvavih bitvah. in pod mesarskim nožem krutega morilca, božja previdnost ohranila našega presvitlega cesarja Franca Josipa I. nepoškodovanega pri življenji in  zdravji: da moramo biti hvaležni božjej roki,  ki ga je varovala, toliko bolj, ker kinčajo  našega cesarja lepe lastnosti in čednosti, ki so niemu v čast in slavo, in nam v lep izgled.   Prvi del govora je bil o teh lastnostih, viteškemu značaju in pogumu, milosrčnosti  in dobrotljivosti, izven-redne pridnosti in zmernosti itd., in drugi del o njenih nasledkih in važnih spremembah od leta 1848 sem na političnem,  Bodnijskem in administrativnem polji. Po govoru so pele gospodične novo Golja Fajgljevo cesarsko himno tako mikavno, da so jo morale trikrat ponavljati.   Po tem je deklamovala Milka Gaber-ščakova : »Zlatarjevo hčer" s splošno pohvalo. Igra: „V spanjiu je sklenila to besedo. Dr. Ramnik, g. II. Zarli, sta se izkazala izvrstna igralca. Ivane Fon je bil vedno pripravljen za vsako še težjo nalogo.   Gospa Frankova je predstavljala svetovalko prav naravno, in tudi Ema, gospodičina M. pl.  Pre mer stei nova se je odlikovala b svojim prijetnim organom in razumljivim izrekom.   Vsi so bili splošno pohvaljeni.   Po besedi je bil banket v Deve-takovej dvorani; pil se je museči šampanjec, pri katerem nij manjkalo veselih napitnic v čast Njiju Veličanstvoma, na zdravje Tolmin-cev, in tudi gospoda glavarja.
Iz It iM'žaUu 25. aprila. [Izv. dop.] Tudi naša, sicer jako ubožoa občina nij glede slavnosti srebrne poroke Njiju Veličaustev dne 24. aprila zaostala, marveč je na pred-god, dne 23. aprla zvečer to redko sveča nost s tem pričela, da je na kolmu Obrobi, v sredini župnije naše, kjer je nekdaj tvrd-njava proti ljutim Turčinom stidu, velikansk kres napravila, da se je umeteljni ogenj za-žgal, z možnarji streljalo, in zbrana množica vesele pesni prepevala. Vse to se je v sledečem redu vršilo: Ko Be je nu Obrobi kres zažgal, zagrmelo je več možnarjev, istočasno začelo je v farnem zvoniku zvoniti, vas bila je po zmožnosti razsvitljena do 10. ure zvečer, in b tem bilo je konec predslavnosti.
Dne 24. aprilu ob 1/„4. uri zjutraj pričelo se je zopet slovesno zvonjenje, ter naznanilo, da se ima deues, akopram ne praznik, nekaj nenavadnega vršiti. Ob 9. uri pričela se je slovesna bv. maša, pri katerej je vsa šolska mladež cesarsko himno in zahvaljuo pesen pela. Pogrešale so se pri tej priliki žalibog vse častne korporacije, akopram so bile očitno v cerkvi in prtd cerkvijo povabljene. Kaj je temu uzrok, ni umevno. Menda malomarnost. Bog jim odpusti!
Po maši pričelo Be je na prijetnem holmu
sv. Barbare pod milim nebom pogoatovauje ftolake mladeži, katerega se nij manj nego 245 učencev in učenk udeležilo. Tudi druzeg* liudstva obojega spola se je obilno sešlo. Dalo je otrokom kruha, mesa in vina, kar so skoraj vse šolski prijatelji: g. Anton Po-nikvsr, tukajSnii župnik in posebni šolski pri-intplj, g. Jurij Čeamik, predsednik krameg* šolskega sveta in trgovec, Marg. UrbanČiČ, Marg. Bergoč, Boprope Jtrgovcev, Anton Logar, svetovalec podobfine Knežak, in Ant. Zgonec, trgovski pomočnik, prostovoljno podarili. Posebna čast gre c. župniku, kateri je otrokom osobno kruh, vino in meso delil, ter marsikomu oko s sol-/am i namočil. Dalo se je otrokom vspga zndosti. Po gostovanji govoril je tukaišnji učitelj in župan, g. Anton Požar, o pomenu te slavnosti, in vsi navzočni so trikratno: „živio" obema Veličanstvoma nazdravili Govoril je tudi g. župnik o tei stvari, ter mladini gorko na srce polagal, naj se vedno denašojega dne Bpominia, ter naj Njih Veličanstvi vedno le spoštljivo izgovarja. Zagr-meli so zdai možnarji, da se je daleč odmevalo. Šolska mladina zapela je mej tem cesarsko pesen, katero je tudi navzočni godec na harmoniko dobro igral.
S tem bilo je slavnosti konec, in mladina razšla bo je z gorečo željo. Vsemogoči naj bi zaročenima tudi zlato svatbo dal doživeti. Bog Živi oba zaročenca še mnoga letal
K sklepu bodi še vsem prijateljem šolskim, ki so k svečanosti kaj pripomogli, srčna hvala izrečena.
Iz l*o«lffruilia v Istri 2G. aprila. [Izv. dop.] Bil je slaven dan predvčeranjem. Grom možnarjev ob zori in o glavnih dejanjih slovesne maše, ki ie bila v župnijskej cerkvi v Hrušici, spremstvo dolge vrste šolske mladine z godbo tu sem, potem nje najbolje po-gostenje, in sviranje godbe po vasi, — to vse se je izpolnilo predpoludne. Popoludne banket z raznimi napitnicami, sviranjem godbe, grmenjem možnarjev in radovanjem občanov pri sodčeku darovanega vina. Na večer čarobna razsvitljava. Po gorah silni kresovi, na gostilni primeren transparent, pred njo mnogobrojni Bvitli baloni, a na nasprotnem griču umeteljni ognji bengalični, razne rakete, vrteči se ognjemeti, — bilo je veličastno. Sklep vsemu — ples do ranega jutra.
Dovolite, da še posebej omenim banketa. Razen vse tukajšnje inteligencije, udeležili so se ga baš tu navzoči udje komisije za novačenje in vcenitev zemljišč. Napil je jubilantoma sodnik g. Visintini. Okrajni glavar g. dr. Petria hrabrej cesarskej vojni, in odzdravil mu podpolkovnik g. Putti. Župnik g. Brecelj-nik uzdignil je čašo na zdravje spoštovanega c. kr. okr. glavarja in pozneje .spominjal se biskupa našega, kojega imendan je baš bil. C. kr. okr. glavar je omenjal slobodnostnih institucij, koje je cesar svojim državljanom dal, ter nazdravil slogi avstrijskih narodov. Naposled je vstal duhovnik g. Zajec, ter razvijal v kratkih, a izbornih in jedrnatih besedah — govoreč slovenski — naš narodni program. Navajajoč cesarjev iziek: „Mir hočem mej narodi", obsojal je stranko „irre lentovcev", koja neslogo seje in hoče zve-te s 1 a v j a n s k e Istrane zlorabljati za svoje izdujue nakaue, ter je napil boljšej bodočnosti slavjauBke Istre.
Zahvaliti se imamo za sijajno prirejenje slavuosti trojici gospodov, ki je prostovoljno prevzela vodstvo;  a posebno še viteškemu
članu komiteta, kojega požrtvovalnost je neomejena.
■ x Šturji* pri Vipavi 26. apr. [Izv. dop. I Tudi pri nas nijsmo hoteli za drugimi Slovenci zaostati, da ne bi kolikor je mogole slovesno obhajali srebrno poroko Nj. Veličanstev cesarja in cesarice. Na večer 23. aprili* je bila velikanska razsvitljava, pri katerej je gorelo na tisoče lučic, in po bližnjih holmcih so plapolali veliaanski kresovi, oznanujoč ndanost Slovencev habsburgs&ej dinastiji. Iu potem so se fantje skupaj zbrali in z novo zastavo, podarjeno jim od gospodičine Marije Semič in vsak s svojo baklo zapeli slovensko ■cesarsko himno. Naj še omenim, da je bil kreB, katerega je tukajšnji graščak F. Sirca dal na svojem travniku napraviti, zares ve-likansk, in vmes so pokali možnarji, da je bilo veselje.
Drugi dan 24. aprila je bila slovesna sv. maša, katere se je udeležila vsa šolska mladež in vsi predstojniki naše občine. Ko se je zapela cesarska himna, se je vsacemu bralo na lici veselje. Obžalovali smo, da so nam en dan prepozno prišli bengalični ognji in rakete.
is Crriž v Savinjskej dolini 27. aprila. [Izv. dop.] Naj bode tudi iz savinjske doline poročano, kako so Slovenci srebrno poroko Nj. Veličanstev častili. V Grižah so bili 23. t. m TBi griči razsvitljeni. Videti je bilo veliko prav krasnih kresov. Mej zvonjenjem in pokanjem možnarjev bo je spuščal umetni ogenj. Dne 24. t. m. bila je v farnej grižkej cerkvi slovesna sv. maša, pri katerej so tudi šolski otroci peli. Po opravilu so šli krajni šolski predstojniki in več drugih mož z šolskimi otroci v lepo okinčano šolo. Predsednik krajšega šolskega sveta g. Sirca nagovori otroke in jim priporoča, razlagavši pomen tega Častnega dneva, naj si dan 24. aprila 1. 1879. za celo življenje v spomin vtisnejo, naj bodo zmirom udani cesarskej hiši. Na predlog govornika se je cesarju trikrat „živio" zaklicalo, in mej petjem cesarske himne sta se nalašč za to pripravljeni 2 lepi podobi Nj. Veličanstev cesarja in cesarice odkrili. — Sledila sta de nagovora g. župnika in g. učitelja; potem 80 otroci prav lepo raznovrstne pesni peli; delila so se jedila in vino mej otroke, in da bi tudi najmanjša hiša se na ta Častni dan spomnila, dobil je vsak otrok fotografijo Nj. Veličanstev z lepim slovenskim napisom; slike je celjski fotograf g. Martini prav dobro izdelal. — Potem se je še enkrat cesarska himna zapela, in končana je bila vesela »kivnost, na katero se bodo gotovo vsi navzočni z veseljem domišljali.
Iz Tratil 29. aprila. [Izviren dopis.] Deževno vreme v nedeljo je uničilo slovensko svečanost za ta dan; ali slavnostni odsek jo je preložil na prihodnjo nedeljo. Akoravno je bilo vreme deževno v nedeljo popoludne, vendar je romalo na tisoče ljudstva k sv. Ivanu, da si ogledajo velikanske priprave na oudot nem travniku. Jednake slavnosti nij še videl Trst tako na prostem, in zraven tega pa je Se slovenska slavnost. Kdo bi si bil pred leti to misliti mogel V Denes je vse drugače. Kakor je Slovan omejil Turka, jednako je uže Slovenec obkolil lahonstvo. Do tu in ne dalje! povzdignil je glas na obalih Adrije. Tržaški Slovenci smo kompaktna masa. Hočemo sto pati na noge, da pokažemo, da živimo; naj izve nasprotnik, da smo mi gospodarji svoje zemlje,   ki   pa  znamo  spoštovati  vsak drug
narod, ki mej nami živi, ako se vede kot gost. — Slavnost pri sv. Ivanu bode, ako bode vreme ugodno, velikanska. Nadejamo se mnogo tujih gostov. Ograjen prostor bode le za povabljene odlične gospode. Drugi bodo zunaj ograjenega prostora morali biti. Dve tribuni sta na straneh, jedna za pevce, druga za godbo; v duu je prostor in oder za c. kr. namestnika in njegovo spremstvo, za tem pa je velikanski transparent, kakih 8 metrov visok, na k raj tli stoji Avstrija in Tr.st, na sredi bode z velikimi črkami transparent in nad njim cesarski orel. Električna luč bode sve lila z višave mej občinstvo; na desno bode za telovadno tekmovanje napravljena igra, kdor bode prekoračiti mogel verteči se vrti-kalni triogeluik od konca do kraja ter potem splezati na „ mlaj14, dobode pod vrhom privezana darila. Za narodni ples odmerjen je zopet velik okrogel prostor, na katerem bode najmenj 100 parov v narodnej obleki okoličanov in okoličank plesalo.
Kar se tiče sjdošne slavnosti srebrne po roke Nj. Veličanstev, bila je po vsej tržaškej okolici slovesno urejena. Posebno pa je bil predvečer krasen, kar bo da le ob morskih bregovih napraviti. Trst je pokazal, da je „Italia irredenta" popolnem izgubila tla, kajti brez vsega naznanila bil je Trst razsvitljen dva večera zaporedoma. Magistratova počena koliba pa bo je odlikovala s temoto; to je bilo lepo znamenje in spričevalo staremu mestnemu starešinstvu.
Cesarjev ič Rudolf je bil sinoči na kolnici, Btopivši z brzo vlaka, gromovito sprejet z „živio" -klici, ki so preglasili odločno laški nevivau. Akoravno je na tihem došel, vendar je bilo veliko Število patrijotov šlo pozdravit ga. Peljal se je dalje še tisto noč z Llovdovini parnikom v Benedke.
Županovo volitev čakamo vsi z veliko radovednostjo, ali čuti je, da zna vsa stvar v važnem trenotku — razpršena biti. Lahom nižje vrste baje sanjarijo, da uže meseca maj-nika pride ti dve italijanski vojni ladij i rešit „zatirane" laške brate v Tist, ker je Gari-baldi to v Rimu sklenil. No, sanje so proste vsakemu, samo da bode tudi pri sanjah ostalo. Ko bi mi primorski Slovenci le polno ravnopravnost in vso pravico in svobodo uživali, kakor jo zaslužimo, pa ko bi se kot del vsega Slovanstva čutiti smeli, presneto: mi sami nare širno izdajalskim Lahom njih nirredentou na laški hrbet, da bi bežali in tekli doli do skrajnega konca Sicilije, tuleči od bolesti naših udarcev !
Domače stvari.
— (Deželni predsednik kranjski g. vit. K ali ina) priobčuje „prebivalcem na Kranjskem" s posebnim plakatom pismo cesarjevo, katero smo mi uže včeraj razglasili, iu dostavlja: nZ občutjem prisrčnega veselja naznanjam to najmilostivejše ročno pismo pre-blazega, očetovskega priznanja vsem prebivalcem te dežele, katerim je bila svečanost, ki se je ravnokar obhajala, v ginljivej tekmi in ua prav enodutai način povod, da so vnovič razodeli povzdigujoč dokaz svoje prirojene zvestobe in udanosti do Najviše cesarske rodo-vine."
— (Kranjska stavbena družba) je imela tu 29. apr. občni zbor. Bilanca nij bas sijajna, kakor tudi v denasujeni času nij
pričakovati. Julijski kupon se bode po §Vi gl. na akcijo izplačeval.
— (Izžrebanje.) Predvčeranjem so bili izžrebavani lozi fonda kranjske zemljiške odveze. Vlečene obligacije priobčuje včerajšnji uradni list.
— (Prvi maj) je bil pri nas oblačen, medel in mrzel.
— (Srebrno svetinjo), kovano na spomin cesarjeve srebrne poroke, dobili 80 včeraj kot srebrn tolar za 2 goldinarja vsi cesarski uradniki pri mesečnem izplačevanji.
— (Umrla) sta te uni dva župnika na Kranjskem. Predvčeranjem je umrl Janez Brodnik, župuik v Žuženberku, a en dan prej Anton Masterl, župnik v Leskovci nad Škofjo Loko.
— (K učiteljskim skušnjam,) ki so so tu začele v ponedeljek 28. p. m. se je oglasilo a) za ljudBke šole 21 spraševancev, b) za meščanske šole 3. Oglasila se je dalje učiteljica v Gutaringu na Koroškem, J. Barnas, za izpit iz slovenščine, in učiteljica iz Siuvenj-Gradca, Cuntara Marija, za izpit iz telovadbe.
Razne vesti.
* (Velikansk požar.) Iz Peterburga javlja telegram 30 aprila: Pri hudem viharji je pogorel večji in najlepši del mesta Orenburga. Polovica prebivalstva je brez strehe in brez živeža. (Orenburg na Uralu v suhej Btepi ležeče mesto šteje 30.000 prebivalcev, torej bo ve kolika j« nesreča )
* (Iz Benetk) javlja telegram, da je cesarjevič Rudolf tja prišel 29. apr. in dalje ▼ Milan odpotoval.
*(Rabelj francoski) v Parizu je umrl te dni 55 let Btar. Osem let je bil v službi in je ta čas 54 obsojenih ljudij usmrtil. Njegov naBlednik bode najbrž njegov prvi pomagač Bergtr.
Tujci.
1. m ja:
Pri Blount Schulz iz Dunaja. — Matajec iz Kranja. — Fužina iz Celja.
rti Jtl»U«ui Ituiter iz, Dunaja. — Gauners-dorfer iz Giadca. — Arlt iz Dunaja. — Neu iz Pariza. — Supini iz Dunaja. — Bergler iz Gradca.
Pri b»vnritkeiu dvoru i fetrio i/. Trsta. — Merher iz Ribnica. — Ascbman iz Mokronoga.
Dunajska borza 1. maja.
(Izvirno telegrafično poročilo.)
Enotni dri. dolg v bankovcih .   .   65 gld. 55 kr„
.notni drž. dolg v srebru   ...   65   , 95
ilata renta.........77    », 40 "
186O dri. poaojilo......119   " 50 *
\kcije narodne banko   .... 806    _ _ *
kreditne akcije.......v 62 75 *
Uradon......: . . . h7   ; 05 !
Srebro....... _    "   _ *
?TL u:,......: : 9 : 35 ;
C. kr. cekini........5 55
Jrfavne marka.......57    "   60 *
Hiša je na prodaj
•v spod-rnjej ŠifilcI poleg ltudolfovo železnico, zraven ,jo dva orala njiv, sadni vrt, skedenj, in kozolec se štirimi okni. — Več o tem se izve pri „Kaci" v spodnjej Šiški. (17j 5^
WA S/S ERDI C/H T E/\
Solide Firmen als TOrcter entoM.
1,14  ij in ureuuik Josip Jurcic.
t 19 >—2bl)
itasimna iu tisk -Narodne tiskarne".