254. štavilks. Ljubljana, v ponedeljek 7. novembra. XXV. leto, 1802. laiaja vtak dan avetier, izimSi aedelje iu pnunike, ter velja po poŠti prejemati za avatro-osersk o dežele sa vae leto lf; gld., tu \>o\ leta 8 gld., za Cctrt leta 4 *ld., za jedoo " " 1 gld. 40 kr. — Za Ljabljanc brža pošiljanja na dom *a vae loto 13 p'.d., >a Četrt leta 8 eld. 30 kr., ta jeden mesec 1 gld. tO kr. Za pošiljanje na dom radina se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. aa četrt leta. — Za taje de cele toliko vec, kolikor poStnma snaft*. Za» oananila plaCnje bo od Cetiriatopne petit-vrate po G kr., će ae oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., 6e se dvakrat, in po 4 kr., Ce se trikrat ali večkratVtiska. Dopisi aaj se izvol6 frankirati. Rokopisi so ne vračajo. — Uredništvo in npravnifitvo je na Kongresnem trgu fit. 12. Upravnifitva naj ae blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne Btvari. K otvoritvi državnega zbora. V soboto zbrali so bo zopet v ponosni palači na Dunajskem ringu zastopniki narodov in dežela, reprezentujočih tostransko polovico naše monarhije. Politični položaj mej parlamentarnimi počitnicami ni ostal neizpreinenjen in izvestno so z jako različnimi občutki zasedli svoje stare prostore posamezne stranke in frakcije našega državnega zastopstva. — Nemški levičarji imeli ao vzrokov dovelj, da so usto-pili v dvorano s ponosno povzdignjeno glavo. Poljaki zbrali so se neskrbnih srcu v staro, dobro utrjeno in mnogoiskano trgovsko družbo, zastopniki češkega naroda stopili so zopet na pozoričCe neustrašeni, neupogljivi in v uvesti si, da vedno globlje in globlje prodira v narod zaupanje do zastopnikov njegovih, — Slovenci pa so prišli na Dunaj negotovi svoje pozicije, polni opravičene bridkosti glede zadnje preteklosti in polni skrbi glede* bodočnosti. Saj se je pa tudi marsikaj izpremenilo na Duoaji in v domovini, odkar je bil zadnjič izbran tostranski parlament! Grof Taaffe uporabil je parlamentarne počitnice v to, da se je vedno bolj in bolj približeval nemški levici ter se emancipira) od upliva svojih starih konservativnih pristašev. Zvezda Hohenwartova je vidno zaternnela in naravno je, da je vsled tega nemštvo tudi na slovenskih tleh zopet začelo ponosneje dvigati svojo glavo. Ko se je vlada drznila poklicati v pravosodno ministerstvo moža, znanega kot uzornega uradnika in izbornega pravnika, tedaj vzdignil se je v nemških glasilih veli-kansk krik in vik in to zgolj zategadelj, ker je tisti mož slučajno rodom Slovenec. Trdilo in upilo se je, da se bode sedaj pričela doba neznosnega zatiranja za nemške reeto nemškomisleče ■odne uradnike na Slovenskem, polne roke posla imeli so naši „oficijozitf, da so potolažili to nemško jezico in vrabci so tačas čivkali po strehah, da je obljubil grof Tnnfle Nemcem za ta greh primerno koncesijo. Mi ne vemo, je- li bo Nemcem imenovanje gospoda barona Heina mesto kandidata Hohenvvartovega v tem pogledu zadoatna koncesija, kajti novi voditelj deželne vlade kranjske nam je dosihdob Še zaprta in zapečatena knjiga, pač pa smo osvedočeui, da bodo zadnja sodniška imenova- nja ua Spodnjem Štajerskem razpršila mnogo nemških skrbij, vezanih na imenovanje gospoda dvornega svetnika Abrama. — Tudi za obupne klice slovenskih starišev na Koroškem, Goriškem in v Trstu imela je centralna naša vlada v zadnjem času posebno trdo zaprta ušesa, Spinčitievo afero pa je skušala mej parlamentarnimi počitnicami spraviti iz s»etn. Gradiva tedaj slovenskim zastopnikom v Dunajskem parlamentu ne bo manjkalo. Na drugi strani pa so naše domače razmere od katoliškega shoda sem postale tako kritične in napete, da treba slovenskim poslancem podvojene previdnosti in skrbnosti sedaj, ko stoje na razpotji, sedaj, ko jim je paziti tudi na to, da ne pooštre domačega boja. Izvzeti moramo tu seveda ono dvojico ali trojico poslancev, katerim se bo dajal pravec politike iz konzistorijulne ali pa kapiteljske pisarne Ljubljanske, a katerimi tedaj narod ne sme računati. Ostali Blovenski delegaciji pa glede njene parlamentarne pozicije nemoremo in nemaramo prav glede na domače razmere dajati nobenih nasvetov. Položaj je tako nejasen in negotov, da se moramo za sedaj zanašati le na razsodnost in takt naših zastopnikov sam.h. Pač pa moramo zahtevati od njih — naj so potem v tej ali oni parlamentarni »kupini — da z vso, z večjo odločnostjo in brezobzirnostjo nego do sedaj zastopajo naše narodne težnje in pritožbe, da na ves gin.; povedo svetu, kako se godi Slovencem pod vlado, katera je ob svojem nastopu izjavila, da ne pusti nikogar na steno pritiskati in da ne podpirajo nobene vlade, katera misli, da je izvršitev narodne jednakopravnosti v naši monarhiji stvar — vladine milosti. Ako zamorejo tako postupati kot člani Hobenwartovega kluba, tedaj jim ne bodemo v greh šteli, ako se ne ločijo še od svojih dosedanjih nezanesljivih zaveznikov, akopram nas boli, da različna pota budijo zastopniki po krvi iu čutu istega naroda. Ako jim pa teh nazorov ne bo moč spraviti v program Hohenvvartovega kluba, tedaj spominju; o naj se nas, svojih bI o venskih volilcev in ne teže naj nam našega narodnega boja v domovini. Vsaj je združitev vse slovenske narodne iuteligencije v obrambo zoper internacionalna načela, javljajoča se tudi v naši sredi, postala že neizogibna potreba in s to potrebo računajo na tudi naši zastopniki v državnem parlamentu. Prosto roko jim tedaj iu le v slovenskih, v narodnih stvareh bodi jim nedelo: Tvrd bodi, neizprosen, mož jekien........— Državni zbor. Na lMinaji, 5. novembra. Prva s« * j a v novem zasedanji bila jo dokaj živahna in zanimiva. Finančni minister utemeljeval je državni proračun dosti srečno, a tolike pozornosti ni vzbudil, kakor debata o razpustu Liberškega občinskega sveta, pri kateri se je pokazalo veliko, skoro nepremostno nasprotBtvo mej levičarji in na-cijonalci. Predsednik dr. S m o t k a pozdravil je poslance iu jim sporočil zahvalo cesarjevo za izrečene mu čestitke za Njega rojstni dan ter s sočutnimi besedami omenil smrti poslanca dra. Demla. Vlada predložila je razue zakonske predloge, za tem pa so prišle na vrsto interpelacije in nujni predlogi. Poslanec Plener in tovariši interpelirajo vlado radi razpusta Liberškega občinskega sveta, trdeč, da Be je naredba utemeljila le s splošnimi dolžitvami, ne da bi bo bili navedli konkretni slučaji. S to naredbo oškodila se je avtonomija velike nemške občine jako izdatno, to pa je dopustno le iz tehtnih uzrokov. Ker se misli, da Be je to zgodilo radi tega, ker je dosedanji odbor skušal varovati nemški karakter mest«, vprašajo iuterpelanti: Odobrava li vlada to naredbo in iz katerih uzrokov? — I Vsi. Prade in tovariši stavijo nujni predlog, vlada naj razveljavi naredbo, s katero se je razpustil obč. Bvet Liberški in naj odpokliče komisarja. Finančni minister dr. Steinbach iztoči na to nuančni zakon iu državni proračun za leto 1893. Vkupne potrebščine znašajo 608,G84.794 gld., dohodki pa so proračuoani na 009,572 085 gld., torej je prebitka 887.291 gld., dočim v letu 1892 znaša prebitek samo 231.983 gld. in se bo torej prihodnje leto povišal za 655.308 gld. Za plačevanje državnih dolgov zahtevalo se je lani samo dva milijona goldinarjev, letos pa so v proračun ustavljeni v to svrho trije mitijoui goldinarjev, tako da je proračun prav za prav za 1,055.308 gld. ugodnejši LISTEK. Dosegla je kneginjo. (Cofiki spitial li o b d an K a m i u s k y , preložil Vinko. I. O gospe Stejskalovi se je pripovedovalo, da je zaradi nje propadlo nekaj dijakov, ko je bila še prodajalka v trafiki, in da se je zarudi nje ustrelil mlad gospodarski oskrbnik, ko jo že bila gospa ravnateljeva. Mogoče, da je bilo to čisto navadno, neosnovano opravljanje, in da lepa gospa ravnateljica ni bila prav nič kriva tragedije oskrbnike ve; v njegovih knjigah našle so se grozne nerodnosti in govorilo se je o deficitu mnogih tisočev. To pa je gola resuicu, da je bila gospa Stejs-kalova krasna, mlada dama, vedno dražestna in sveža, moškim v istini nevarna. Bilo pa je res čudno, kako se je mogla ob svoji dosti zanemarjeni vzgoji in po letih, prebitih za stolom v trafiki, nenadoma emancipovati v dražestno, duhovito damo, s katero Be je mogel ravnatelj Stejskal smelo upati v kroge sebi primerne, brez strahu, da bi škodo- valo njegovemu ugledu, ko bi jo predstavil kot svojo soprogo. Naučila se je v vsaki družbi vesti so tako, kot bi si bila, kar je živa, vedno le podjarm ljala vso okolico s svojo dražestjo in nepremagljivo mičnostjo, kateri se je razven nekaterih ženic, žar ljivib na njen upliv, rad klanjal vsakdo, kdor je imel priliko pozuati njene lastnosti. Celo knez, major v pokoji, polaskal se jej je z nekaterimi besedami, ko um jo je takoj po svatbi prelata vil ravnatelj. Še stara knegioja, katera se je jako vzdržljivo vedla proti njej, zvedši od hišin o njeni minoloBti, ni joj mogla pozneje od rekati prijaznega pripozoauja avojega. Kadar se je po naključji sedla z ravnateljem, ni nikdar pozabila razveseliti ga z vprašanjem : „Kako pa kaj vaša gospa?" Kadar je bdo koegiuji dolg čas, poslala je večkrat po gospo ravnateljico, s katero se je potem zabavala v svojem budoaru, izprehajala se po parku, ali pa se vozila v kočiji. Gospa Stejskatova bo je večkrat čudila sama sebi, da zna tako lepo in s tako eleganco sedeti v gosposki ekvipaži na levi strani gosjo kneginji, katera se je sčasoma kar zaljubila vanjo. Gospa ravnateljeva je znala tako ugoditi vsaki želji kneginje, vsakemu njenemu raz- položenju in v vsaki stvari jej ustreči, da je stara, šestdesetletua dama poleg nje kar mladela. Gospa SteJ8kalova dobila je pri njej upliv, katerega ni preziral nobedeu uradnik cele gospoščine. Vsi so se čudili bivši traiikantki, da se je tako hitro uuiela prilagoditi sleherni stvari. V njej se ni zaman pretakala vojaška kri. Gospa Stejska-lova, rojena Aliua Faitova, bila je sirota po nekem podčastniku, dasi so pred leti nekateri ljudje njeni materi očitali očitno naklonjenost, katero je uživala od moževega predstojnika, nadporočnika Skrzivvana v istem polku. II. Zgodilo se je čestokrat, da se je gospe Alini zdela težavna ualoga, z zabavnim in prijetnim pripovedovanjem o vseh mogočih Btvareh preganjati oblake, ki so Be nenadoma češče kot kedaj poprej pričeli pojavljati ua starem čelu gospe kneginje. Teh oblakov ni prouzročevala bojazen pred gospodarsko krizo, katera je bila po svetovni razstavi na Duuaji, v nesrečnem letu 18 73, splošna ter najedenkrat prehitela najširše kroge, iz bogatinov čez noč delaje siromake ob beraški palici. Njih svetlosti bili so preveč aristokratski, da bi bili le količkaj pozornosti obračali v upravo in nego lani. Troški se vedno množe, kakor drugod, tako tudi pri nas. V prvi vrsti jih prouzroča vojni budget, kateri vse bolj narašča in bo še nadalje naraščal in dokler se ne premene sedanje politične razmere, ne bo nihče mogel tega preprečiti, Tudi proračun rainisterstva notranjih rečij je večji, nego prej, ker je za varnost v večji meri skrbeti. Minister utemeljeval je na to v podrobnostih državne dohodke in troško, povdarjal, da so dohodki iz državnih loterij preračunani za 750 000 gld. nižje nego lani, ker ljudje opuščajo to igro, govoril o Živinski soli in sosehno obširno o državnih železnicah, za katere so se troski povišali za 5,3G2 410 gld., kar je vzbudilo veliko presenečenje. Za podpiranje uradnikov ustavila ju vlada v proračun jeden milijon goldinarjev, da dokaže s tem svojo dobro voljo. Ko hi se povečali dohodki nižjih uradnikov samo za 10 odstotkov, treba bi bilo na teto vsaj šeat milijonov goldinarjev, tega zneska pa sedaj ni moči ustaviti v proračun, dokler se ne najdejo dohodki, iz katerih bi ga bilo pokriti. Glede regulacije valute pravi minister, da je prvi pogoj srečnemu uspehu mirno in trezno delovanje. Zlato posojilo se doslej še ni najelo, ker niso bile ugodne okolnosti, a priprave so končane in čim se ponudi ugodna prilika, porabila jo bo vlada brez odlašanja. Avstrijsko-ogerska banka je dobila, odkar je bil potrjen valutni zakon, zlata za 39 milijonov goldinarjev. Obrestna mera se ni povečala; salinski listi so pravi varnostni ventil In dobro plačilu.' sredstvo. Plačilna iu trgovinska bilauca Be ui dosti preminjala, in pre-memba v kursih je pri nas skoro prav takšna kakor v onih državah, kjer imajo z!ato veljavo. Priprave za kovanje so dobro napredovale. Leta 1893 kovalo se bode 116 milijonov kron v zlatu za državo in za banko, 40 milijonov /.a zasebnike, potem 50 milijonov srebrnih kron za državo', nikeljevega denarja za 12 milijonov in bronastega denarja za 700.000 kron. Vrh tega se bode kovalo za 5 milijonov 39.000 gld. cekinov iu za 1 milijon goldinarjev le-vautinskih tolarjev. — Ves proračun je zelo podoben proračunu za leto 1892 ; ne preminja se in to dela vsakemu fmančueinu ministru obilo skrbi. Naš budget ni odvisen od nas, ampak mi smo odvisni od njega. Pred vsem moramo paziti, da ne prekoračimo prave meje in zato moramo celo najnujnejše tirjatve zavrniti, sumo da se ubranimo velikanske nesreče: novega deficita. Potem, ko sta storila obljubo novovoljena poslanca dr. Kronavvetter iu dr. Tuček in je slednji podal po vzgledu čeških poslancev pravno zavarovanje, pravosodni minister pa naznanil, da se je dala dvema nedolžnima obaojeneama primerna odškodnina, prišle so na vrsto zopet interpelacije, od katerih sta zanimivi sosebne dve. Grof Hohenvvart interpeliral je namreč radi ukaza Dunajskega okrajnega šolskega sveta, s katerim se jo odpravila glasna molitev v šolah iu se je določilo, da so naj otroci samo prekriftavajo. Interpelacija pisana jo jako rezko; interpelanti vprašajo ministra, ali hoče stvar na podlagi aktov pojasniti in varovati verska čustva katoliškega prebivalstva, katero je Vb led tega napada silno razburjeno. — Poal. Kar Ion interpeliral je radi verske sole in vprašal: Zakaj se vlada doslej ni ozirala na težnje škofov in kdaj misli ustreči željam katoliških prebivalcev glede gospodarstvo imetja svojega. Knez, kojega neoskrunjeni grb je izhajal i/, konca prvega tisočletja, bil bi vbo to skrb in pozornost za gospodarstvo, v katerem je kar mrgolelo uradnikov, imel za preziranje prastarega grba iu kraljevo krvi, katera ho je že pet sto let pretakala j>o žilah rodu njegovega. Skrb sta gospe k neg nji prouzročevala njena sina, častnika v vojski, iz katere bi bila že nekatere krati izstopiti mogla zavoljo premnozili dolgov. V tihem gradu na labski ravnim pričeli so se pri stari gospodi čedalje gosteje pojavljati razui gostje peš in v ekijmžah. Dva najdrznejša izmoj njih grozila sta celo, kar je bil zvedel komorni strežaj Alojz, s tožbo zaradi ponarejenih menic, glasočih se na neverjetno velike svote. Gos|>a kneginja se ni nikdar, tudi sedaj ne, brigala za denarno stvari. Prestrašila jo jo vest, da je njen mlajši sin, princ Evgen, njen ljubljenec, v Szegedinu, kjer je bil v posadki, zbolel za — pijausko blaznostjo. Hvala Bogu, da se je ta grozna vest na njeno brzojavno vprašanje preklicala vsaj v toliko, da uzrok bolezni prinčevi ui nezmernost v pitji, marveč prehlajenje . . . (Dalje prih.) ljudske gole, katere Želje bo izrazili škofi že večkrat. Stavile so se še nekatere druge nevažne interpelacije, potem pa je ustal grof Taaffe in to je bilo znamenje, do su> poslanci zbrali okoli njega, ker je vsak vedel, da se bo zdaj začela zanimiva debata. Grof Taffe: Na interpelacijo poslanca. Planerja odgovoril bom čim prej: mogoče, to je, čim bode dognano, da ae bivši obč. ;svet proti namestnikov! naredbi ni poslužit pravnih sredstev in Čim dobim dotične akte. Sicer pa morem že danes pojasniti naredbo v toliko, da ni bila naperjena niti proti avtonomiji mesta, niti proti njega nemškemu značaju. Posl. Bareutber pravi, da je odločivne važnosti način razpusta. Parlament ima pravico, poklicati ministra za tak čin na odgovornost, ker je le na ta način moči dognati, če je bil razpust upravičen in potreben. Tudi ni dognano, ali je moči odstaviti župana, ki je od cesarja potrjen za dobo treh let. Naredba ni materijelno utemeljena, očitanje glede patrijotizma pa je pravi znak naše dobe. Kadar je na krmilu slaba vlada, sili patrijotizem vedno na dan. PobI. Prade hvali zasluge obč. sveta in njega vestno poslovanje ter očita namestniku, da več let ui rešil za Liberce važnih aktov. (Posl. Perners-torfer: Namestnika treba odataviti.) Župana more odstaviti samo cesar. Občini prouzročila jo naredba škodo, a s silo se v Libercah mč ne doseže. Obč. svet bo po volitvah takšen, kakor je bil prej. Kolikor trši je pritisek, toliko silnejši je odpor. Poslanec En gel omenja, da so Mladočehi pri neki interpelaciji zahtevali, naj se začne debata, da pa so Nemci proti temu nasvetu glasovali. Mladočehi hoteli so že tedaj pojasniti Liberške razmere, ta želja pa je sedaj še bolj upravičena, ker zmatra vlada Liberce za popoluoma nemško mesto. Velika levičarska stranka morala je staviti radi razpusta posebno interpelacijo, čeprav ima svojega zaupnega moža v ministerstvu, torej je dvomiti, da bo sploh prišlo do debate in zato bodo Mladočehi gla-Bovali za nujnost predloga. Posl. Plener pravi, da je nasprotatvo mej občinskim svetom Lihcrškim in liberalno stranko že dlje časa bilo zelo veliko; z levičarji se je postopalo brezobzirno. Vzlic temu sodijo levičarji vladno naredbo povsem objektivno. Za tako naredbo treba tehtnih uzrokov, teh pa vlada ni navedla. Oficijozni listi omenjali so nekega obč. svetnika i it neki njegov" govor. Ua so bile res takšne razmere, bilo je iS prej kaj storiti, nikakor pa ui bilo svetovati Njega Veličanstvu, da poseti to mesto. Pomagal tudi razpust ne bo. Vlada postopa brez načrta in zato je želeti, da bi čim prej odgovorila ua interpelacijo. Ker še ne poznamo uzrokov razpusta, ne moremo glasovati za nujni predlog Bareutherjev, ki je tudi juridično nemogoč. Posl. PernerBtorler misli, da bi mogel minister prav lahko anulirati naredbo, saj je mogoče, da namestnik kaj ukrene v trenotku, ko je blazen, iu to treba popraviti. Uzrokov za razpust ui bilo, vse se snuje na govorice. To so se oblaBtva naučila od grofa Taaftea. O 1 1. 1885. navajam vsako leto fakta, kričeče nezakonitosti, a nič se ne zgodi. Naredba jo ironija, Thuu in Taaflh si vedno pomagata, ali s frivolnostjo ati z brutalnostjo. Kako se more Taaffeov podrejenec predrzniti, da tako lahko-umno postopa. Minister naj pokliče namestnika in naj ga vpraša: Kakšne bedarije pa delate in Ostsjfl naj ga. Ministerski predsednik grof Taaffe zavrača predgovoruikova očitauja imenujoč jih impertinonce in obeča objektivno preiskavo. Posl. Prade zavrača očitanja Plenerjeva in dokuzuje, da je naredba nezakonita. Posl. Vašaty (govori češki): Ze za časa ce Barjevega bivanja v Libercah vladali so ondu iz redni odnošaji. Kar se je lani storilo v Libercah češki manjšini, to je brutalno nasilstvo. Vlada ni navedla uzroke razpustu le za to, ker se jih na vesti sramuje. Nemcem se ne sme niti las zakri viti, to je sistem Taaffeov iu v tem zmislu ravna tudi namestnik. Nasilstva nemških Liberčanov so prava sramota za državo. Plener je sicer diploma ticno govoril, a to mu ne bo koristilo, Nemci na OeŠkem se bodo raje oklenili Praduja in SchUckerja Na interpelacijo čeških poslancev radi čeških manjšin ni grof Taaffe odgovoril, čim pa vrže Plener predenj kos papirja, ustane hitro. Grof Taaffe iz rekel je vedoma neresnico, ko je trdil, da so Li berce nemško mesto. To je kapitulacija. Avstrija Bi sama koplje grob in grof Tunik« je nje prvi gro-bokop. Posl. Lueger: Čudno je, da je vlada najprej izdala raspustou naredbo, potem pa šele začela preiskavo. Temu so menda uzrok strankarski obziri. Rad bi vedel kaj zmatra grof TaafTe za avstrijski patrijotizem, da bi mogel to primerjati ogerskemu patrijotizmu. Na Ogerskem se dopušča* da volijo Kossutha častnim meščanom in psujejo avstrijske častnike. Oadotna vlada vse to pretrpi* Govornik vpraša levico porogljivo, zakaj ne gl&eoje za Bareutherjev predlog. Le pogumni bodite, saj. ste ven-der zelo pogumni, kadar gre za mesta dvornih svetnikov. Nekaterim je razjiuBt prav po volji. Če je vlada razpustila Liberški obč. svet, ker ni bil objektiven, morala bi najprej razpustiti Dunajski obč. svet. Ce je levica neodvisna, glasovala bo za Bareutherjev predlog, če pa je odvisna, glasovala bo proti njemu iu s tem dokazala, d* se je razpust odredil v njenem interesu. Govorilo Be je o frivol-nosti in brutalnosti in grof Ta alfo je izrekel besedo: impertinenca. Gospod grof Tanile! Hvalite Boga na kolenih, da niste član Dunajskega obč. ^svota, kjer vladajo liberalci, ker bi Vas za to besedo izključili za večne Čase. Ko je še posl. Plener polemizoval s Prade-jem iu Luegerjeni, trdeč, da levičarji niso vedeli za naredbo iu da jim je ua škodo, na kar mu je odgovarjal dr. S te i n w o n d e r, in ko je še poslanec Ilauck potožil, da preganja vlada nacijonalce, začelo Be je glasovauje o nujuosti Bareutherjevega predloga. Zbornica je nujnost predloga odklonila s 144 proti 58 glasom. Pred koncem sejo interpeliral je še posl. Se i -hert 0 uekih uaredbuh glede kolere, ua kar so je seja zaključila. Prihodnja seja je v torek. niš rasM $1 Irca bij; e ileieBe. V Ljubljani, 7. novembra. Državni zbor. Z) prva seja v novem zasedanju je bila v marsikaterem pogledu želu zanimiva, posebno se ie opazilo, da je miuiBterski predsednik grof Taaffe hitel odgovoriti na Plonerjovo interpelacijo, dočira se mu ni poljubilo odgovoriti na interjielaeijo voditelja konservativne stranke grofa Hohenwarta. Kdor mej poslanci ima kaj preroškega duha, pripoveduje tudi, da se bodo zaceli klerikalci z novo silo potezati za versko šolo, tudi če bi moral rudi tega razpasti Hohenvvartov klub. — Zaveza moravsko-čeških poslancev izgubila je tri člane. Na mesto Pražaka izvoljeni Tuček in poslanca Seicbert in Sv oz i I ro pristopili lnladočeškemu klubu. — Budgetni odsek se Buide že danes in ho bodo posvetovanja vršila po skrajšanem načinu, da bo moči rešiti proračun še pred novim letom. Davčni odsek bode moral nap.-ti vse sile, da dožeue predlogo o reformi posrednih davkov še v tej sesiji, ker želi finančni minister, da pride Btvar ua v/pomlad v zbornico. Kazenski zakon menda ne bo ugledal belega dnć- Poljaki in konservativci so namreč v do-tičnem odseku upirajo vsem levičarskim nasvetom in željam tako, da ne marajo levičarji več potezati se za ta elaborat. Of/ersfca kriza. Miuisterski predsednik grof Sjuparv odpotoval je zopet ua Dunaj iu sicer, kakor se spiošno govori, radi končne rešitve ministerske krize. V finančnem odseku ogerskega državnega zbora vprašal je posl. Pazmaudv z ozirom na poročila domačih in inozemskih časnikov, ali je res nastala ministerska kriza, ker bi v tem slučaji ne bilo moči dovoliti budget-neg'i provizorija. Grof Szaparv jo na to odgovoril, da mu ni moči prevzeti nikako odgovornosti za časnikarska poročila, naj bodo resnična ali neresuičua. Glede krize, ali sploh obstoji ali ne, ne gre govoriti v finančnem odseku, primerno mesto za to je jedino le državni zbor. Srbnfcl cerkveni /conffres. V soboto, dne 5. novemhra, otvoril je kraljevski komisar baron Fedor Nikolić letošnji srbski cerkveni kongres, ki se vrši na sedežu patrijarha v Sreumli.h Karlovcib. Zasedanje kongresa utegne po-Btati zelo zanimivo, ker bode ukrepati o združitvi Budimske vladikovine h Karloviško, dočim so imeli Srbi v Budi svojega vladiko. Višam];** «&:nfc#aTe. Razmere v Srbiji. Novo ministerstvo vedelo je s primerno porabo upravnega aparata pomoči liberalcem pri razuih občinskih volitvah do zmage; vseh vkupe je v Srbiji 1200 občin, a doslej imajo liberalci večino v 550 občinah. — Liberalni agitatorji zbirajo podpise za nezaupnico občinskemu svetu Beligrajskemu in dobili so jih Že več, nego o volitvah obč. svetniki glasov. Radikalni občinski svet odgovoril je na to nezaupnico s posebnim manifestom na volilce, v katerem popisu]e nadrobno vso zasluge sedanjega občinskega sveta in apelira na volilce, naj mu ne odrečejo zaupanja. — Vlada priobči te dni ukaz, s katerim se preloži zasedanje skupščine do konca meseca decembra. Radikalni krogi so vsled tega zelo pobiti, ker so upali, da se skupščina preloži šele po prvi seji in zato narnerjali velikansko manifestacijo zoper vlado ter hoteli izsiliti volitev tretjega regenta. JSelffijski socijalisti. Ukrep odseka za revizijo ustave, s katerim se je odklonila nasvetovana splošna voliiska pravica, razburil je socijalistične kroge do skramosti. Dan na dan se gode demoostracje in celo kraljeva oseba, ni več vama. Pri raznih prilikah inzulti rali so bo-cijalisti kralja iu nekateri listi p >zivljejo naravnost, da je to nesramno počenjanje nadaljevati, dokler se ne uvede splošno volilsko pravo. Nemi v i na Španskem. Iz Madrida prihajajo žalostne vesti. V Gra-nadi nastala ie prava pravcata revolucija; izgrednikom piidružili so se mnogi seljaki iz okolice, vsi dobro oboroženi. Uporniki naskočili iu požgali so nekatere carinske urade, pregnali policijo in orožnike ter obkolili mestno hišo in palačo guvernerjevo, zahtevajoč kruha in dela. Pozno v noči došla sta dva polka konjikov ter s podporo orožnikov razgnala upornike. Po vseh ulicah in v javnih zgradbah nastunjeno je vojaštvo, a vzlic temu se više krvave {iraške zdaj tu zdaj tam. Stanovništvo je sdno preplaSeno. Že dva rini so zaprte vse pro-dajalnice. Sumn h elementov se zbira vedno več, tnko da je vlada v resni zadregi, Domače si vari — (Predsednikom višjega dežel-nega sodišča za Štajersko, Kranjsko iu Koroško) imenovan je predsednik deželnega sodišča v Gradci gospod I. N. grof Gleinpacb. Doktor vitez Waser odlikovan je prilikom njegovega umirovljenja z redom železu e krone I. razreda in ob jednem podelil se je podpredsedniku višjega deželnega sodišča gospodu vitezu S c h m e i d o I u kointurni križ Frau-Josipovega reda. — Imenovanje g. grofa Gleispacna ni prišlo nepričakovano, kajti že več let znano je bilo v pravniških krogih, da je on odločeu za naslednika Waserjevega. — Novi predsednik višjega deželnega sodišča v Gradci porodil se je 29. septembra 1840 v Gorici kot sin dne 9. junija 1853 v Trstu zamršega dvornega svetnika Vaclava Aloj/.ija grofa Gleisjiacba. Pravoslovne študije dovršil je v Gradci. Prvi dve loti služboval je kot avskultuit v Benetkah, potem pa nepretrgoma v Gradci, in sicer najprej kot pristav, potem kot preiskovalni sodnik m kot državnega pravduika substitut. Leta 1875 imenovan je bil državnim pravilnikom, leta 1880 pa višjim državnim pravd-nikom. Kot tak dobil je tudi naslov dvornega svetnika in leta 1885 imenovan je bil predsednikom deželuega sodišča v Gradci. 01 leta 1874—1883 bil je tudi Član deželnega zbora Štajerskega in kot tak bil je pristaš nemške liberalne stranke. Poročen je g. grof Gleiepach z Antonijo grofico Batthyanyi Nemet Ujvar. — Ker s Slovenci novi predsednik višjega deželnega sodišča Se ni imel prilike stopiti v dotike, zna JO nam je o njem le toliko, da je na glasu kot vesten, priliubljen uradnik in izvrsten pravnik. — Umirovljeni predsednik dr. vitez \Vaser, ki bo ostal Slovencem v trajnem, ueveaelem spominu, rodil se je 12. marca 1811 v Ptuji; gimnazijo dovršil je v Mariboru, pravoslovne študije pa v Gradci; vrhu tega učil se je v Olomucu tnudrj-slovja. V letih 1836—1838 predaval je na Dunajski univerzi naravno in kriminalno pruvo, od leta 1838 do leta 1850 pa je služboval kot učitelj pravo-slovja iu sodnik v Inomostu. Leta 1850 imenovan je bil državnim pravduikom v Gradci, leta 1854 višjim državnim pravduikom ravno tam, leta 1807 predsednikom deželnega sodišča v Celovcu in leta 1868 uekcijskitn šefom v justičneni ministerstvu. Leta 1870 postal je podpredsednik, leta 1874 pa predsednik višjega deželuega sodišča v Gradci. Leta 1874 imenovan je bil tajnim svetnikom, leta 1876 pa dosmrtnim članom gospodske zbornice. Od leta 1861—1867 bil je član štajerskega deželnega in državnega zbora. — Poslovili se bodemo od moža, ki je bil, rojen na slovenskih tleh, ves čas svojega življenja jeden najzagrizenejših nasprotnikov naših narodnih teženj, še v posebnem Članku. — (Voditelj dež. vlade dvorni Bvet-nik baron Hein) odpeljal seje včeraj opoludne z brzovlakom za nekaj dnij na Dunaj. — (Slovensko gledališče.) Melodijozna in zanimiva Zajčeva opereta .Mornarji na krovtf se je občinstvu zelo omflila, tako da je pri vsaki reprizi gledališče dobro obiskano. Sinočna predstava bila je jako lepa in vse hvale vredna, zlasti so se odlikovali gospdč. Daneševa, gospa Grb i če va in g. Fedyczkowski, a tudi zbor iu epizodisti so popolnoma uspeli. Zlasti skrbna je bila to pot uprizoritev, kar treba posebe omeniti, kar je izdatno povzdiguilo ves efekt, Bosebno ob koncu. — Za opereto predstavljala se je zabavna veseloigra „Dve tašči", znana že iz prejšnjih sezon, in to z jako dobrim uspehom. Gospod Sršen kot Častihlepni in zategadelj za vsako žrtev pripravljeni dr. Živic bil je v svoji ulogi zelo srečen, isto tako g. Borštuik in dame, namreč gospa Borštnikova in gospodični Nlgrlnova in Slav če v a, a tudi g. Danilo je ustrezal, četudi je bil časih v vidni zadregi za besedo. Skratka, predstava je bila gladka in točna in zato tudi občinstvo ni šte-dil > z zasluženo pohvalo tako pri opereti kakor pri veseloigri. Takih predstav želimo Be več! — (Martinov večer del. pev. društva „S I av e c",) ki ga je priredilo to društvo včeraj zvečer, bil je v vsakem oziru prav povoljea. V precej obširnem, ukusno prenovljenem salouu g. Hafnerjeve pivarne zbral) se je prav obilno in odlično občinstvo, ki je zasedlo vse prostore do Zadnjega kota in sledilo z za-n m i in vsem točkam vsporedn. l/.mej pevskih točk ugajali -o najbolj šaljivi zbori »Svatbeni obed", »Zao ni bedak" in »V naravi", katerim je občinstvo ploskalo pr*V oduševljeno. Mnogo smeha vzbujal je tudi komični prizor iu dobro obnesla se je šaljiva licitacija »Martinove goske". Po končanem vsporedu pa se je mladi svet živahno znBukal in je trajalo veselo gibanje do ranega jutra. Poleg petja „Slavcev" omeniti je pohvalno vojaške godbe, ki je prav dobro izvrševala svojo nalogo. Zamolčati tudi ne smemo, da je bila postrežba dobra, za kar jamči že ime g. Hafnerja. In tako se je prav dostojno odprl prenovljeni sslon, v katerem se nadejamo pre živeti še marsikatero veselo uro — (Poročil) se je danes v Ljubljani gospod Martin Petelin, c. kr. gimn. učitelj v Novem-mestu, z gospico M r i j t Boril, hčerko tukajšnjega občečislanega gospoda c. kr. poštnega nadupravitelja M. Borlija. Naše iskreno Čestitanje 1 — Danes poročila se je v cerkvi na Bleškem otoku gospodična Marija Kleinova, hčerka dež. poslanca in podpredsednika trgovinske iu obrtne zbornice, g. Antona Kleina, z g. Dragotinom Sto je m, c. iu kr. računskim poročnikom v Gradci. Ob jednem poročil se je siti g Kleina, g Fran Klein, upravitelj kneza L chtensteinu posestev v Vetrinji pri Cslovci, z go-spodičuo Terezijo Stru covo it Celovca. C 'stitutno ! — (K pogrebu g o s po d a F o r t u n e ,) bivšega častnega člana Ljubljanskega gaBilnega društva, odposlalo je iBto deputacijo treh članov, ki se je udeležila pogreba v znak hvaležnosti za podporo, katero je ranjki gospod Fortuna naklonil ganiluemu društvu Ljubljanskemu. — (Pojasnilo) Glede" na našo notico v 240. številki o uradovauji okrajne bolniške blagajnice v Ljubljani, poroča se nam, da je vodstvu dofila do sedaj v vseh treh letih jedna sama pritožba zaradi tegu, ker blagajnica ob nedeljah in jiraznikih za stranke ui odprta. — (Občni zbor m e 8 a r s k e zadruge Ljubljanske) vi šil se bode v mestni dvorani v aredo dne 9 novembra t I. ob 3. uri popoludne. Na dnevnem redu je vohtev načelnika, namestnika iu starešinstvu, volitev članov razsodišča in posamezni nasveti zadružnikov. Dosedanji uačelniK mesarske zadruge je bil g. Ivan Kopač, kateri pa je me Barski obrt odložil. Njega namestnik jo bil g. Fran Slovš a. — (N a D o 1 e n j s k e m ni kolere.) Bdkteri-jologična iireiskava dejektov na Vrhu pri Zntičini umrlega J. Pajka ju pokazala, da ui umrl za kolero. Prof. dr. Eppinger v Gradci namreč ni našel kolernih bakcilov in je bil torej strah pred kolero neoBuovan. — (Bolnica v Novem mestu.) Deželni odbor, ustrezajo nujui potrebi, stopil je v dogovor z redom usmiljenih bratov radi ustanovitve javne moške bolnice v Novem mestu in dogovore Brečno dognal. Te dni mudil se je že provincijal usmiljenih bratov otec So bel v Novem mestu, da nabavi primerno poslopje in se bode nova bolnica najbiž Že prihodnje leto otvorila. — (Odklonjena peticija) Kakor smo poročali nedavno, prosili so uradniki prometnega vodstva državnih železnic v Beljaku, da bi se prometno vodstvo preložilo v Gradec. Generalno vodstvo državnih železnic na Dunaji odklonilo je to prošnjo. Prometno vodstvo ostane torej v Beljaku. — (Celjski magistrat in slovenščina.) Znano je, da je Že pred pol letom ukazalo linni-sterstvo notranjih zadev, da so mora slovenska uloga tajuika Celjske posojilnice, g. Frana Lončarja, rešiti v slovenskem jeziku. Celjski magistrat pa se menda ne zmeni dosti za ta ukaz, kajti g. Lončar dotičnega odloka do danes še ni vzjirejel. A g Lončar hoče zdaj naznaniti to nuravuoBt pri ministerstvu in zahtevati svojo pravico. Videli bodemo, bo li res Celjski uemški glavači več, nego min sterstvo ! — (Stare si o venske knjige) in druge znamenite knjige v raznih slovanskih jezikih ima po niski ceni na prodaj knjižni starinar Kavne ker v Celovci. — (Šola v S oš ta nji) se bode v vseh štirih razredih prav po uepotrebnem razdelila tako, da bo vsak razred imel nemški in slovenski oddelek. Slovenščina oziroma nemščina bodo učni predmet v vsakem teh oddelkov. Tako se pOVSOdi skuša širiti nemštvo in skrbeti za nemškutarstvo, kajti pravi Nemci bo jako redki v Šoštauji, kakor tudi drugod jio spodnjem Štajerskem, iu vender se eksperi-mentnje na tako čudne načine z šolami na veliko kvar učnemu uspeha in slovenskim otrokom, katere ne potem lovi v nemške oddelke. — (Tržaška ž e u - k a podružnica družbe sv. Cirila in Metod B) priredi v soboto 12. t. in. zabaven večer na korist družbe v prostorih slovanske čitalnice v Trstu. Članom in vpeljanim gostom obeta s*> prijetno iznenađenje in prav živahen veter. Glede na namen zabave je gotovo, da se bode ta večer prav mnogo rodoljubnega občinstva zbralo v čitalniških prostorih. — ( B r a 1 u o društvo j> r i sv. Ivanu) v Tržaški okolici je odprlo — kakor smo že poro-čall na kratko — na dan vseh Svetih novo društveno prostore. Prostrana dvorana bla je polnil občinstva, mej katerim je bilo mnogo odličnih narodnjakov Tržaških. Slavnostni govor imel je tamošnji kaplan g. Šašel, poudarjajoč Vftžnoat bralnega društva za probudo narodue zavesti. Tamburaški zbor Svetoivanski igral je razne komade prav Hjiretno. Domači diletant je predstavljali so žil.igro „Mlinar iu njegova hči" toli kaborno, da so jo morali ponoviti drugi večer na vernih duš din ua splošno zahtt vanje, ker prvi večer mnogi niso mogli več v dvorano. Po igri bila je prosta zabava, j»ri kateri so se vrstile narodne pesmi in nuudušujoči govori. Vrli Svetoivanei so jirvi, ki so si ustanovili svoj N.irodni dom v Tržaški okolici, na kar smejo biti ponosni! Telegrami „Siovensksniu Narodu": Dunaj 7. novembra. Ogerski ministerski predsednik Szapary bil danes zopet v avdi-jenciji pri cesarji. Zvečer se odpelje v Budimpešto, da poda v konferenciji liberalne stranke sredo zvečer obljubljeno izjavo ininisterstva o cerkvenopolitičnih vprašanjih. Budimpešta 7. novembra. V poslanski zbornici interpeliral 1561 VOS o krizi. Trgovinski minister odgovoril, da more pojasnila dati samo ministerski predsednik, kateri je pa v uradnih poslih iz Budimpešte odsoten. Tekom seje izrekla opozicija željo, naj se seja preloži radi ministerske krize, čemur se je pa upiral pravosodui minister Szilagv, češ, da je vlada za vse odgovorna, dokler niso nje člani odpuščeni iz službe. Zbornica vzprejela na to novelo o zemljiških knjigah. Prihodnja seja je v sredo. Rim 7. novembra. Pri volitvah v parlament voljenih doslej 184 vladnih kandidatov in 71 opozicijonalcev; ožjih volitev je 17. liaztic vesti. * (Kolera.) Ta nevarna bolezen se, hvala Bogu, dozdaj de ni razširila po naši državi posebno intenzivno in Be je nadejuti, da kmalu poneha popolnoma, ker zimski čas ui ugoden i azširjevanji kužnih bolezni. Na Dunaji in v Galiciji je ponehala popolnoma, a tudi v Budimpešti ponehuje * (Spomenik generalu Suvorovu.) Slavnemu ruskemu generalu Suvurovu, ki je let>* 1799 premagal v gorenji Italiji republičausko vojsko francosko in potem sredi zime korakal preko Alp v Švico, postavila bode ruska vlada ua svoje stroške velik spomenik in to na vrhu Št. Gotards, čez katerega je 'korakala ruska vojska. Pogajanja mej Švico in rusko vlado radi spomenika bo že končana. „LJUBLJANSKI ZVOH" v r.a vce leto 4 gld. 60 kr.; za pol leta I S gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr. »^t^-tt *&***<*< ******* ■ ■ I litim if 7. zjutraj 742 2 mn. 4-4° C brezv. megla o C 2. popoj. 741 4 mm. 7'8* C brezv. megla 000 um. 9. zvečer 712 1 mn. 58UC brezv. megla > o a vo 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer 740-7 mm. 788*9 mm. 7aS-7 mm. 5 0° C 9 4° C 6 6° C brezv. si. vzh. brezv. megla jasno obl. 000 mm. Srednja teuiporatura 6 0" in G7°, za 0T° in 0-8° nad norm aloui. XD\j.iaa0©lx:ev, borza dne 7. novembra t. 1. včeraj — danes Papirna renta.....gld. 96 80 — gld. 97— Srebrna renta.....„ 96 50 — , 96 75 renta.......11460 — „ 114 80 6°, marčna renta ... „ 100*80 — „ 100*25 Akcije narodne banke . . , 985'— — „ 98b*— Kreditne akcije.....311*50 — , 31150 London......., 11980 — „ 119-80 Srebro ...!., t —*— — _ —1— Napol........i, 9'očS C. kr. cekini...... 5-70 Nemfike marke .... , 58-80 •i državne srećke iz 1. 1854 . 250 gld. Državne Brečko iz 1. 1861 . . 100 „ Ogerska zlata renta 1 ',....... Ogerska papirna renta 5"/Q...... Dunava reg. srečke 5°'u . . . 1častiti duhovščini, g£. uradnikom, gg. pevcem za ganljivo petje, posebno pa slavni prostovoljni požarni hrambi v Ljubljani za prekrasni venec in ndeležitev ter vsem prijateljem in znancem, ki so so od blizu in daleč potrudili izkazati poslednjo čast našemu pokojnemu soprogu, predragemu očetu. V Zatičini, dne 5. novembra 1892. (1233) Žalujoča obitelj. Zahvala. Rodbina c. kr. nadinienirja Žuiek-a zahvaljuje se presrčno vsem, ki bo se je povodom smrti ljube hčerke (1233) tako sočutno spominjali ter blagi pokojni darovali vence in jo k večnemu počitku spremili. V Kranj i, dne 7. listopada 1892. MEJNARODNA PANORAMA v „Tontialle". Od dnnea 7—11) ■ 1 a naravno, ukusno, prodaja na debelo po toli nizki ceni, da je S vsaka konkurenca izključe-- 153 Častite kupce najuljudnejše vabi Da IQ obilo naročbo .< (1196—G) ^ 1^1 s spcStovanjero ^ Ivan Vladiskovich C^sj vinotržec, T7*oloslc:a. št. 35- Telečje želodce (sirišča) "VI kupuje po naj višjih gotovih eei:ah Leopold Šumel v Toplicah na Češkem. (1236) Dober, soliden vrtnar ae takoj vzprejme v nIiižIio pri graščini Ribniški. — Pogoji se izvedo pri tamošnjem oskrbništvu. (1232—1) Prodajalka vzprejme se takoj v trgovino z mešanim blagom. Pcnudbo vzprejema iz prijaznosti upravniStvo „Slov. Naroda" pod A. It. (1227—3) Več ————— vinskih sodov velikost 300—700 litrov obspgajočih, proda se po ugodni ceni. — Kje? pove iz prijaznosti uj>nivnistvo .Slovenskega Naroda". (1235—1) Pisar vzprejme se brzo v odvetniško pisarno. Stenograf ima prednost. Ponudbe naj se pošljejo upravništvu .Slovenskega Naroda" pod .,!>. B.»». (1231—1) Korektor za slovenščino in tuje jezike vzprejme se pod ugodnimi pogoji. Prošnje vzprejema upravništvo »Slovenskega Naroda" do 20. t. m. KARL TILL Ljubljana, Špitalske ulice 10. Potezna peresa, tuš, plovec, svinčniki, varo-vavec za svinčnike, naprave za špičenje svinčnikov, papir za pisma, bronove barve, bronov prašek, usnje in jermeni za knjige, kar-minova tinta, papir od lepenke, kemična tinta, kineski tuš, kompemlijc, zavitki, kri-vuljna črtala, trikoti, poštevanke, gladila, barvne skrinjice, barvni klinčki, peresnice, držala za peresa, peresni nožki, peresni tuli, molitveniki, zlatoškoljke in srebroškoljke, zlata in srebrna tinta, pisala, naprave za spi-'1024) čenje pisal, zeleni volk tekoč. H. (9) IVI arija. P*eteli ITI roj. Sorli Marti n Petelin c. Icr. glmri) učitelj v >Iovem Mestu poročena. V Ljubljani, dne 7. novembra 1892. (1234) Nnmoito posebnemu naznrinUn I itka pri Kustoci ! 0 o U P* ti -HI n Plastična slika bitke pri Kustoci v dan 24. junija 1866. leta vidi se vsak dan od 8. ure zjutraj do 5. ure zvečer v redutni dvorani. - 1189—6) iMtopniiiu ob delavnikih liO kr. za osebo; ob nedeljah in praznikih lO kr. Ma H* ur •a H d n #4» O o ^§ v dan 24. junija 1866. leta. ££« Glavni dobitek 75.000 Srečke po SO kr1. priporoča J. G. IVI AVER.. (1207-4) Glavnega zastopnika za lijiihljiuio in okolico s stalno plttco in provizijo išče tuzemska zavarovalna družba prvega reda, ki goji vse stroke zavarovanja in je zastopana v Ljubljani že mnogo let. Prednost se daje takim osebam, ki imajo obširnih koneksij in dobrih referenci) in ki se hote* povsem posvetiti zavarovalni stroki. (1223—3) r% Prijazne ponudbe pod šifro ..II. M a. A*6 naj Q se pošiljajo upravništvu „Slovenskoga Naroda". jO 1000000 Izdajatelj !■ odgovora! urednik: Josip N o i I i. I*Htnina in tiak .Narodne Tmiarae*. 813396