Ptsauirzua številka Bi* 1'— Poštnina plačan* t »oumai. mOONI DNO/NIK Izhaja vsak dan opoldne, izvzemši nedelj in praznikov. Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20-—, inozemstvo Din 30'—. Neodvisen političen list. UREDNIŠTVO IN UPRAVNIBTVOj SIMON GREGORČIČEVA ULICA 8TEV. 13. TELEFON ŠTEV. 552. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu štev. i3.638. Brez odgovora. Opozicija pripravljena na vse eventualnosti. Kot izdajalce napredne misli, kot } zgagarje, koi zaveznike klerikalcev, j kratkomalo kot najvecje škodljivce j tiarotla, nas dnevno označujejo mla- i dinski časopisi, če pa jim odgovorimo j na njih očitke, če z argumenti pod- j premo svoje stališče — pa molče. Gospodje, zakaj molčite, zakaj ne j odgovarjate na naše argumente? Iz- j govor, da greste s prezirom preko na- j ših obtožb, je smešen in očitna laž. j Zakaj če bi v resnici prezirali naš glas, zakaj pa razvijate tako gonjo preti nam! te se ni treba na naše argumente ozirati, zakaj pa se ponižujete tako zelo, da se branite le s psovkami in z zahrbtnimi intrigami? Ali ne čutite, da pri trezni javnosti izgubite, če molčite, kadar bi morali odgovarjati. Ali ne uvidite, da mora javnost videti v tem vašo slabost, če ne morete nastopiti proti nam z argumenti? Svoje stališče smo jasno in določeno razložili in vsak naš bralec ve, za- ; kaj da smo z vami v boju in za kaj se borimo. Otročje lahko bi vendar bilo ! vam. ki razpolagate s tako mogočnim ! tiskom, da dokažete praznoto« naših j trditev in pravilnost svojega stališča, j Zakaj tega ne storite? Ali mar sami t čutite, da ne vzdržite idejnega boja. j Očitamo vam, da ste teroristi in zato največji nasprotniki svobodomisel- j nosti. Da ne poskušate tega očitka za- I vrniti, razumemo, ko pa ravno sedaj i kličete k bojkotu trgovca, ki si upa imeti drugo mnenje ko vi. Toda vam se očitajo še druge stvari, na katere bi lahko odgovarjali, ker jih sedaj ne morete takoj ponoviti. Tako se širijo po deželi čudni glasovi, kako so bili pridobljeni na Kranjskem glasovi za nacionalni blok. Tako se govori, tla je šlo v soboto in nedeljo na deželo okoli sto brzojavk, v katerih se poživljajo pristaši SKS, da glasujejo za Žerjava, ker da Pucelj itak ne bo izvoljen, in te brzojavke so bile podpisane od načelstva SKS, ki pa je za te brzojavke zvedelo šele v ponde-1 jek po volitvah. Mi pravimo, da je tak način političnega boja nepošten in ga zato odklanjamo. In pravimo celo, da je tak boj tako nepošten, da ne moremo iti z onim, ki taka sredstva uporablja. In kaj pravite vi na vse to? Očitamo vam, da ste nazadnjaki, ker bi radi vrgli naše politično življenje nazaj na leto 1890, ker ne poznate drugega argumenta kot izrabljanje nasprotstva med ^klerikalci« in liberalci«. Danes ni na dnevnem redu kulturen boj in vi, ki se zatekate v Rim po pomoč, si gotovo ne želite kulturnega boja. Danes ja na dnev- nem redu izgradnja naše države, danes gre za dopolnitev one ustave, ki pravi, da je tisk svoboden, da je naša država parlamentarna vladavina. Trdimo, da ste se vi proti tem osnovnim zakonom ustave pregrešili in da ste zašli med one, ki hočejo narodu vzeli one svoboščine, ki mu jih ustava daje. Zakaj vendar ne dokažete, da so naše trditve napačne, zakaj ne dokažete, da ste za svobodo! Takoj po razpisu ljubljanskih občinskih volitev smo predlagali, da se doseže sporazum med vsemi ljubljanskimi strankami in da se Ljubljani prihrani voliven boj. Če bi bil naš predlog osvojen, bi bila že danes Ljubljani zasigurana takozvana napredna večina. Toda naš predlog ste prezrli in sedaj pripišite posledice sebi. Gazite občinsko avtonomijo in zahtevate od nas, ki smo za občinsko avtonomijo, da gremo z vami. Dokažite, da moremo to storiti, ne da bi se pregrešili proti svojemu prepričanju. Odločno, toda dostojno, razvijamo svoje nazore in komur je mar skupen nastop naprednjakov, ta je dolžan, da upošteva vsak glas, ki prihaja iz naprednih vrst. Zlasti pa je dolžan, da pojasnjuje tedaj, kadar so nanj naslovljene konkretne obtožbe. l ega pa vi ne delate, temveč se iuejnemu boju izogibate in se zatekate k argumentom kola. Gospoda, ali ne čutite, da je v tem dejstvu vaša popolnu kapitulacija, j Kdor ve, da ima prav, ta je vedno za i idejen boj. Samo tisti, ki dvomi o sebi in svojih načelih odgovarja na argu- ; mente s silo. Ampak proti argumentom je sila brez učinka. Zakaj resnica je silnejša ko vsako nasilje in prej ali slej je še vedno prodrla in bo tudi sedaj. In ko molčite na naše argumente, obenem dokazujete pravilnost našega stališča. In ker se mi tega zavedamo, zato nas ne vznemirjajo vaši napadi, zato se ne razburjamo zaradi vaših intrig. Končno bo resnica vendarle pro-, drla in javnost bo spoznala, da še nikdar ni bila izrečena v našem politič-S nem življenju tako velika laž, kakor j je izrečena vselej tedaj, kadar pravite vi o sebi, da ste naprednjaki in svobodomiselci. In čim dalje boste molčali, čim dalje i -boste odgovarjali na argumente s j psovkami, tem preje bo javnost spoznala resnico. Zato pa naj bo le še ; nadalje vaša parola: da molčite na argumente in da se zatekate k sili. Beograd, 14. februarja. Sinoči so šefi bloka zaključili posvetovanje o glavnih vprašanjih. Blok si je ustvaril svoje stališče o novi situaciji, ki je nastala po volitvah. Opozicija je pripravljena na vse eventualnosti, ki bi mogle slediti do sestanka parlamenta in ob volitvi verifikacijskega odbora. To svoje stališče bo opozicionalni blok ob primernem času iznesei pred poedine klube. Zaenkrat so ti sklepi opoz. bloka še tajni. Stališče šefov opozicionalnega bloka je izdelano v 4 točkah, ki bodo obenem služile kot podlaga za pogajanja z ostalimi opozi-cionalnimi skupinami. Stališče opoz. bloka pa tudi predvideva vse mere ne samo v slučaju, da bodo mandati HRSS razveljavljeni, ampak tudi za druge eventualne vladine operacije. Po današnji politični situaciji je zelo verjetno, da bo opozicionalni blok stopil kompaktno v abstinenco. Dr. Korošec Beograd, 14. februarja. Včeraj ie bil dr. Korošec v dvoru v avdijenci. Poleg tega pa se je tudi dalje časa razgpvarjal s predsednikom narodne skupščine Jovanovičem o čisto poli- pri kralju. ličnih vprašanjih. Dr. Korošec in vsi šefi opoz. bloka ostanejo še nekoliko dni v Beogradu, dokler se politični položaj ne razčisti in ne postanejo zelo prikrite vladne namere jasne. Nasilje tudi po volitvah. Beograd. 14. februarja. Po vesteh . io večino, hoče vlada razveljaviti dva iz vladnih krogov, namerava vlada še ! mandata z liste Ilije šumenkoviča in naprej porabljati metode, ki jih je po- j Davidoviča. Vlada bo ta predlog sta-kazala pri volitvah. Da bi ojačila svo- j vila verifikacijskemu odboru. Izjava Gjoki Beograd. 14. februarja. Poleg mnogih izvoljenih in neizvoljenih politikov je prispel sinoči v Beograd tudi l>f>P Gjoka Popovič. Bil je burno pozdravljen. Pop Gjoka je izjavil, da ne more trajati mnogo časa ona vlada, za katero so glasovali mrtvi. V muslimanskem klubu je Popovič dejal novinarjem: Recite Zagrebu, da ta skupščina ne bo dolgo in da bo naša stvar zmagata. Ne bomo pustili i Popoviča. stvari iz rok in ako bo treba, bomo vsi vstopili v eno stranko. Radie bo nosilec na moji listi. Ni Šumadija PP. vlada. To so pokazale zadnje volitve in prve, ki bodo sledile, bodo to potrdile. Dalje je Popovič govoril o nasilju in korupciji pri volitvah ter dejal, da mu je manjkalo le sedem glasov do količnika. Srbski nared je za sporazum in bo odgovoril na teror, Čim se mu 'bo dala prilika. HRVATSKI LIST« - USTAVLJEN. Osijek. 14. februarja. Včeraj popoldne je policija dostavila Hrvatskemu listu odlok, s katerim se zabranjuje daljnje izhajanje lista Odlok se s k i i -ruje na čl. 138. ustave in ima ta odlok sodna oblast potrditi ali razveljaviti. Včeraj popoldne je bil > javljeno izhajanje novega lista pod imenom Hrvatska zora . List bo izšel jutri. 15. t. m. v VARAŽDINU KOLPORTAŽA — PREPOVEDANA. Zagreb. 14. februarja. Včeraj so policijske oblasti v Varaždinu pozvale na policijo vse raznašalce in proda-i jalce opozieionalnih listov in jim spo-j ročile, da je v Varaždinu nrepovedana kolportaža Jutarnjega lista« in >Hr-: vata* na ulicah in vseh javnih prosto-i rili. Policija ni navedla za ta svoj čin i nobene motivacije. VOLILNI REZULTAT V ŽUPANIJI. OSJKSKI ' ™N,VEUi’K H K PRIDNO .111(40-sLOV.-ital. POGAJANJA. Ria, 14. februarja. Službeno poročajo, da se v pondoljek sestaneta ju-goslovenska m italijanska komisija v Kirenci, (lR nadaljujejo pogajanja, •lugoslovenske delegate pričakujejo v nedeljo. ____________ BODRKRO PRI POM. ZUNANJEGA ministra. Beograd, 14. februarja. Včeraj J® italijanski poslanik v Beogradu Bod-rero posetil pomočnika zun. ministra Jovana Markoviča in mu sporočil, da se konferenca ambasadorjev sestane cine 15. t. m. v Parizu. V SARAJEVSKEM OKROŽJU IZVOLJENI POSLANCI. Sarajevo. 14. februarja. Glavni volilni odbor je ugotovil za sarajevsko okrožje volilne rezultate in izdal polnomočja izvoljenim narodnim poslancem. Izvoljeni so: dr. Mehmed Spa-ho, dr. Halidbeg Hrasnica, dr. Šefkijo Behmen, Pavle Radie, dr. Milan Sr-skič, dr. Vlada Andric in Kosta Oonjatič. 14. februarja. Včeraj so bili | objavljeni za osješko volilno okrožje j sledeči rezultati: Od 69.917 volilcev j je glasovalo 68.659. Izvoljeni so: Ivan I Robič, Lakuš, dr. Trumbič, dr. Žanič, j Baemuga, dr. Ivkovič, dr. Paleček-1 - - . ■ ■ - - - j tudi arkstanti so volili. Dubrovnik, 14. februarja. Pri volit-! vah je policija spremljala na volišče j tudi vse kaznjence in jetnike. Ko so I volili, jih pa je policija zopet spravi-j la na varno. Za koga so le neki vo-1 lili? PODROBNOSTI K DORTMUNDSKI KATASTROFI. Dortmund, 14. februarja. Preiskava o vzroku nesreče se nadaljuje z vso vnemo. Uprava rudnika izjavlja, da si ne more razložiti vzrok nesreče. Rudnik Minister Stein« je bil eden najbolj vzornih rudnikov Nemčije in zato je katastrofa tem bolj nepojmljiva. Dosedaj so našli 119 trupel. Pogreša pa se še 16 rudarjev, ki so skoraj gotovo vsi mrtvi. Pravi vzrok katastrofe bo mogoče dognati šele potem, ko bo rov razčiščen. Delo v rovu je silno težavno, ker je rov s plini prenapolnjen. V omiljenje bede prizadetih rudarskih rodbin je nakazal predsednik nemške republike 50,000 mark. Razburjenje prebivalstva je veliko, zlasti še, ker hujskajo ljudi komuni,-ti. GRŠKA POROČA O TURSKIH VOJNIH PRIPRAVAH. Atene, 14. februarja. Vojaške oblasti na grško- turški meji poročajo, da so Turki evakuirali Drinopolje in vpoklicali letnika 1921 in 1922, Vlh-da še ni dobila avtentičnega poročila. Mojim klevetnikom. ii. 2801, sam. dem. 2282, sam. dem. dis. i 2334, David. 8862, zemljoradniki 1347, j zemljorad. dis. 369, socialisti 254, repnbl. j 774. — Izvoljeni 3 rad., 2 David, j Pirotski okraj: Glasovalo 27.766 vo- lilcev. Količnik 6941. Dobili so: radikali : 10.753, rad. dis. 603, sauiost. dem. 238, David. 10.366, zemljoradniki 2657, komunisti 8449. — Izvoljeni 2 radikala, 1 David. Podrinski okraj: Glasovalo je 39.845 ; volileev. Količnik 5692. Dobili so: radi- j > kali 18.035, sffni. dem. 2844, David. 9122, republ. 1022, zemljoradniki 6191, 1 rad. dis. 2590. — Izvoljeni 2 rad., 2 da- ! vidovičevca. (Po števiikah »Vremena« j bi moral biti izvoljen 1 zemljoradnik. j Op. ur.) Požarevački okraj: Glasovalo 45.103. j Količnik 6443. Dobili so: rad. 26.409, j sam. dem. I. 1331, II. 350, neodv. radi- i kali 512, David. 12.251, zemlj. 3393, re- j publikanci 857. — Izvoljeni 3 radikali, j 2 David. ! Južna Srbija. Bitoljski okraj: Glasovalo je 32.516. Dobili so: rad. 16.762, sam. dem. 460, sam. dem. dis. 208, David. 8638, David, dis. 1034, srbska stranka 114, srbska stranka dis. 85, zemljoradniki 1172, dže-miet 960, muslimani 2530, republik. 565. — Izvoljeni 4 rad, 2 David. Bregalnički okraj: Glasovalo 18.644. Količnik 4661. Dobili so: rad. 7660, da-vidovičevci 10.984. — Izvoljeni 2 David., 1 radikal. Kosovski okraj: Glasovalo 29.647. Količnik 4941. Dobili so: rad. 20.094, sam. dem. 3635, David. 4191, džemiet 1693. — Izvoljeni 5 rad. Kumanovski okraj: Glasovalo 24.085. Količnik 6021. Dobili so: rad. 12.930, sam. dem. 1321, David. 6835, zemljorad-' niki 1610, dela vri 700, republ. 629. — Izvoljeni 3 rad., 1 David. Tetovski okraj: Glasovalo 20.090. Količnik 4018. Dobili so: rad. 14.361, davidovičevci 3398, džemiet 658, republ. 188. (1485 glasov ge jo izgubilo!) — Izvoljeni 4 radikali. Zvečausko-rački okraj: Glasovalo je 22.952. Količnik 4402. Podatki manjkajo! — Izvoljeni 2 radikala. 1 sam. dem., l džemiet. Pricpoljsko-bon*n*ki okraj: Glasovalo 21.657. Količnik 5414. Dobili so: radikali 6146, samost, dem. 1616. David. 3667. David. dis. 3908, muslimani 4006, z«ni-ljoradniki 1514. — Izvoljeni 3 radikali. Ohridski okraj: Glasovalo 12.328. Količnik 4109. Dobili so: rad. 4748, sa>». dem. 1642, David. 4683, zemljoradniki 1259. — Izvoljena 1 rad., 1 David. Po podatkih »Vremena«, radikalsk«-ga glasila, je bil torej rezultat v prevojni Srbiji sledeč: Glasovalo je v vsem 406.847 volileev. Dobili so: radikali 201.421 (torej manj cd polovice), radikalni disidenti, m«d katerimi so pa Šteti samo nasprotniki 1’P. politike) 22.876, Davidovi* 102.»4«». daviti, disidenti 3347 (zaradi njih je bil izgubljen en mandat v beograjske* okraju), zemljoradniki 42.422, njih disidenti 1542, samostojni demokrati 12.788, njih disidenti 2684, republikanci 9169, komunisti 2771, srbska stranka z disidenti 575 in sceialisti 494 glasov. (Zanimivo je, da so prejeli v beograjskem okraju disidenti srbske strank* j samo 63 glasov, torej 37 glasov manj. kakor pa je volileev predlagalo to list* ). Opozicija, če štejemo samo strogo opozieionalne glasove in če verujemo v točnost številk, je dobila torej 185.18# glasov od 405.897. V Južni Srbiji je rezultat za vladne stranke neverjetno bolj ugoden. Od 181 J tisoč 920 volileev je glasovalo za radi-j kale 95.553, za njih disidente 304, za j Davidovičevo dem. stranko 43.774, za ! njene disidente 4942 (zaradi njilj je bil | izgubljen 1 mandat), za samostojne de-j mokrate 8673, za njih disidente 208, za ! zemljoradnike 5555, «a muslimane 6536. zn džemient 6776, za republikance 1382. ! srbsko stranko 199. j Debili pa so v vsej Srbiji radikali (50 i poslancev ali za vsakih 4949 glasov ene-! ga, daVidovičevci 19 ali na 7695 enega, j samostojni demokrati 1 na 31.401 in zemljoradniki 1 na 47.977 mandatov. Vsi drugi so ostali brez mandata. Brez komentarja. Kr. Vladimir Ravnihar: Res, da vtegne nastopiti položaj, da se strnejo vrste najrazličnejših strank, kadar gre za visoke cilje. Med vojno so bili v dunajskem parlamentu vsi Čehi, vsi Poljaki in vsi Jugoslovani z diametralno nasprotujočimi si programi v enotnih nacionalnih klubih. Če je sila in imam l>red seboj vzvišen smoter, se zavežem, j da ga dosežem, magari s samim vragom. Toda konstatiram nepobitno dejstvo, da krivda, ako ni prišlo v Sloveniji do »kupnega nastopa naprednih strank pri [tofJednjih volitvah, izključno na strani genijaluega vodstva SDS. Saj vendar ni ) samo slučaj, da nobena stranka ni ho-lelfl i njimi in da so pri vseh tako oso- i \*raženi. Tistih par radikalov — in ved- [ ik) ste sami trdili, da radikalne stranke \ v Sloveniji sploh ni — ki ste jih rabili i za svoje maskiranje s krinko vnacijonal- j nega blokac. še ni stranka. Nič ue pomaga danes jadikovati, češ, j ob skupnem nastopu vseh naprednjakov M bili dosegli toliko in toliko mandatov. Ni dvoma, da bi jih dosegli. Toda potem je bilo treba drugače postopati, ne pa s tako iinpertinenno. ki si jo je dovolilo vodstvo SDS. Njim ni bilo za sporazum, nego za diktat, za pogodbo, čije levji ael bi pripadel prvensvteno njim. Klasičen primer, kako se ob nameravanem spo- > razumu ne sme postopati, nam daje ; okolnost, da je vodstvo SDS sredi pogajanj s strankami samolastno in z ošabno gesto postavilo nosilca liste, drugim strankam pa nudilo drobtine. Tako se je zgodilo v Mariboru, tako v Ljubljani. In sedaj se ti ljudje drznejo drugim očitati krivdo? Kdo drugi je izdajal narodne interese, nego vaša brezprimerna »amopašnost in nadutost. še bolj drastičen primer nelojalnosti, da se milo izrazim, je bil v Ljubljani. Vodstvo SDS je bilo na frivolen način prelomilo pogodbo od 19. februarja 1923. Pljunilo je na svojo častno besedo, ope- : liarilo svojo sopogodnico za mandat ter postalo besedotomno. To je bilo tako nečuveno, v politični zgodovini brezprimerno žaljenje ne samo moje osebe ali stranke, ki so napram njej postali besedolomni, ampak insult vse poštene slovenske javnosti, da se ne da zbrisati drugače, nego s popolno sa-lisfakcijo. To zadoščenje bi moralo zahtevati vseh onih 3500 volileev, ki so bili oddali svoj glas temeljem pogodbe (>d 19. februarja 1923. Upravičeno smo zahtevali zadoščenje, predno stopimo v pogajanja. To je nekaj tako naravnega, da si ne morem misliti, kako more sploh še kdo dvomiti o upravičenosti te zahteve. Najprimitivnejši častni kodeks mi prepoveduje občevati z žalilcem, dokler ini ni nudil zadoščenja. Poštenjaki v vrstah SDS, roko na srce in povejte odkrito, Če nimam prav. Med vami so biv- : »Vreme« prinaša sledeče volivne podatke iz Srbije: Beograjski okraj: Glasovalo 28.944 vo-liicev. Količnik 5788. Prejeli so: radikali 11 «599, radikalni disidenti 1403, samostojni demokrati 1792, demokrati (Davi-dovieevi) 4435, Davidovičevski disidenti 2844, srbska stranka 149, srbska,stranka disidenti 63, zemljorad niška demokratska stranka 327, zemljoradniki 3791 in republikanci 2541. — Izvoljeni 1 radikali. Valjevski okraj: Glasovalo 28.269 vo- ; tilcev. Količnik 5653. Dobili so: radikali 14:540, sam. dem. 386, davidovičevci 7443, zemljoradniki 4403, socialisti 1 'Sl, republikanci 452, komunisti 221. — Izvoljeni 3 radikali, 1 demokrat. Smederevski okraj: Glasovalo 26.477 volileev. Količnik 6619. Dobili so: radikali 11.288, sam. dem. 674, davidovičevci 9083, zemljoradniki 4549, srbska stranka 169, republikanci 734. — Izvoljeni 2 radikala, 1 davidovičevec. Niški okraj: Glasovalo 36.917 volileev. Količnik 6152. Dobili so: Radik. 19.366, rad. disidenti 4053, sam. dem. 1705, ua-vtdovičevci 7730, zemljoradniki 2720, socialisti 163, republikanci 442, komunisti 738. — Izvoljeni 4 radikali 1 David. ši oficirji, študenti-akademiki, naj pouče vodstvo SDS, kako bi moralo postopati. Kako prijenljivo se je postopalo z naše strani, dokazuje dejstvo, da smo pred- j lagali, da naj način zadoščenja določi ! izvršilni odbor obeh strank v Beogradu. Niti torej nismo zahtevali konkretnega zadoščenja, niti kaj nemogočega. G. dr. Puc, poslevodeči podpredsednik SDS se morda še spominja razgovora na oficirski zabavi v kazini. Vprašal me je, j če se damo kaj zglihati. Odvrnil sem mu, da žnjimi jako težko, ker so nedostopni resničnemu sporazumu. Rekel sem mu potem doslovno: »glejte, gospod kolega, : storiti bi vam bilo le majhen korak meni nasproti, in sporazum bi bil tukaj.< Ta razgovor, ki je bil pri njem navzoč g. dr. Gustav Gregorin, je bil, še predno j so bile vložene kandidatne liste. Danes povem še več, namreč, da bi se j bil takrat zadovoljil s preprosto izjavo vodstva SDS, da obžaluje storjeno krivico. Toda vodstvo SDS je briskno odklonilo vsako zadoščenje. Nepristranski svet pa naj sedaj sodi, kdo je kriv, ako ni prišlo do sporazuma in kdo je — izdajalec. Nf zamenjati učinka z vzrokom. Ako vam je šlo res za tako visok cilj, potem ste bili dolžni doprinesti žrtev, četudi na račun svojega prestiža. Ako pa te male žrtve kljub temu niste hoteli darovati, kako si potem upate očitati meni, češ, da iz osebnih nagibov nisem hotel sporazuma. Ne hotel, nisem mogel, ker mi je enostavno prepovedovala moja čast. Prosim vas, ne čenčajte vedno o moji ambicijoznosti. Ako bi bil ambicijozen, bi bil oportunist, bi bil prezrl vse vaše grehe ter ostal pri vas, ki ste mi na krožniku nudili vse mogoče časti. Čemu pot v opozicijo. Pred dvema letoma, predno se je oblikovala homogena radikalna vlada, je Pašičev kurir dva dni čakal v Ljubljani na mojo odločitev, da sprejmem ponu- | deni mi portefejl. Pa sem odklonil in ' moje mesto je zasedel dr. Zupanič. Tako ’ izgleda moja ambicijoznost. Grem za svojim čistim nacijonalnim programom, ki sem si ga bil v svojem idealizmu ustvaril še v dijaških letih in kojega glavna teza je, da moraš pošteno in nesebično služiti narodu in domovini. Grem preko vseh ovir in ni ga, ki bi mi zaustavil pot. Pa če bi to poskušal malik ne vem na kako visokem oltarju, pa ; pričnem boj tudi ž njim. Gospoda, malo ; me še poznate, če mislite, da bom kdaj I strahopetno klonil pred krivimi preroki. ! Sodbo o mojem ravnanju mirno prepu-: ščam narodu, ki bo s svojim zdravim razumom prav kmalu spoznal, da je vaša ogabna gonja proti meni le navadna — kleveta. Kragujevački okraj: Glasovalo 36.100. I Količnik 5988. Dobili so: Rad. 15.739, ! rad. disidenti 3332, David. 10.025, dem. | disidenti 403, sam. dem. 640, zemljorad-! niki 1415, republikanci 1369, komunisti j 477. — Izvoljeni 3 radikali, 2 davidovi-; čevca. i Krusevački o kraj: Glasovalo je 31.967 i volileev. Količnik 6393. Dobili so: raui-| kali 22.805, rad. dis. 797. David. 5716, ■ sum. dem. 380, zemljoradniki 821, se-Ijačka sloga 846, komunisti 423, republi-• kanci 171. — Izvoljeni 4 radikali. Timočki okraj: Glasovalo je 29.652 i volileev. Količnik 5930. Dobili so: radi-j kali 18.763, David. 6322, zemljoradniki j 3624, socialisti ‘.409, republik. 271, komunisti 463. — Izvoljeni 3 rad., I David. Krajinski okraj: Glasovalo 23.148 volileev. Količnik 5785. Dobili so: radikali 12.709, rad. dis. 1782, sam. derp. 516, David. 5738, zemljoradniki 2396. — Izvoljeni 3 radikali. Rudniški okraj: Glasovalo 15.635 volileev. Količnik 5210. Dobili so: radikali 5316, rad. dis. 1912, David. 5556, zemljo-radniki 2415, republ. 536. — Izvoljeni 1 radikal, 1 David. Mom vtiki okraj: Glasovalo 36.224 volileev. Količnik 6120. Dobili so: radikaU 14.109, rad. dis. 3091, neodvisni radikali Gospod urednik! Kot časnikarja Vas bodo zanimale te-le ugotovitve: Gospod vseučiliški profesor iUDr. . Metod Dolenc mi je poslal odprto dopisnico te le vsebine: »Dragi prijatelj! Izvoli vzeti v vednost, da sem pri volitvah 8. t. m. volil Tebe, to pa zato, ker sem Te volil tudi 18. marca 1923 v prepričanju, da nastopiš mandat dne 1. januarja 1924. Takrat pa, ko se Ti je snedla beseda, sem sklenil, da To volim, če kandidiraj vnovič, zopet, j Tako sem ostal sam sebi zvest in postal vsled tega menda res »interesanten volilec«. Srčno Te pozdravlja Tvoj Metod Dolenc.« Odprto dopisnico slične vsebine je poslal g. dr. Metod Dolenc tudi uredništvu • Jutrac, ki je imelo dan prej drzno čelo očitati dr. Dolencu, kako je volil in da je volil dr. Korošca. Kavalirji v Jutrovem uredništvu niso priobčili tega dopisa, ker so, no ker so pač — »kavalirji«. Spravili so raje v žep velikansko moralno zaušnico, ki so jo dobili oni in vse njihovo takozvano naprednjakarstvo«. Pač, odgovor je prinesel Jutrov bratec »Slov. Narode, ki govori — o profesorjih Ravniharjevega — psevdona- Priporočamo našim mladinom v posnemanje. Predstojnik neke občine v bližini mesta Trident je dal v gostilnah občine nabiti sledeči plakat: ‘Da ne ho vaša gostilna zaprta, vas prosim, da preprečite v gostilni vsak političen govor. Plakat za Italijane pa se glasi: »Naj- strožje je prepov<*dano govoriti o politiki. Za Slovenijo bi se mogli taki plakati glasiti: »Vsak gostilničar je obvezan, da dopušča v svoji gostilni samo politične govore, v katerih se hvali politika »nacionalnega^ bloka in kar je ž njim v zvezi.t — Drug oglas pa naj bi se glasil: »Prepovedano je kritikovati mladine!' — prednjaštva. Jaz pa pravim: izgledu.j-te se na mozeh-značajih in hvalimo Boga, da jih še ima naš narod! Drugače bi bilo res obupati. Pa še eno časnikarsko »poštenost* moram pribiti. »Jutro« od 10. t. m. očita g. dru. Dolencu, da je za program od Triglava do Sotle. Istega dne in dne 12. t. m. pa je g. dr. Dolenc s polnim svojim poslanca, kateremu manjka le par glasov do količnika. Te glasove bi pa Popovič gotovo dobil pri teh volitvah. Tudi Bolgari so upali, da bodo radi ' volitev izbruhnili v Jugoslaviji nemiri. Tako se je opažalo na dan naših volitev oživljeno delovanje komitskih čet. Ko-mitske čete pa niso mogle izvesti svojega načrta, ker so se jim uprli bolgarski zemljoradniki. — V fašistovskih krogih trdijo, da bo direktcrij fašistovske stranke v prihodnjih dneh podvzel korake pri fašizmu sorodnih strankah v inozemstvu v cilju, da se osnuje enotna fašistovska internacionala. Drobne vesti. Za našega poslanika v Bruslju je imenovan Jovan Markovič, bivši pomočnik zunanjega ministra dr. Marinkoviča. V ministrstvu za vere je izdelan zakonski načrt za zgradbo Pantheona. Stroški so proračunjeni na 100 milj. dinarjev. Za eksploatacijo gozdov samostana Mananja je ponudila neka tuja družba v naprej 200 milj. dinarjev. Ponudba je bila odbita. Nore tramvajske proge so pričeli graditi v Beogradu. Čas bi bil, da bi se pričelo tudi v Ljubljani z zgradbo novih linij. Ameriški zunanji minister Kellog bo, kakor poročajo ameriški listi, najbrže v kratkem odstopil. Očita se mu, da je Ameriko preveč zapletel v evropske zadeve. Or. Miiller, prvi socialno demokratski miti ister v Nemčiji, ki je z lastno pridnostjo [lostal iz vrtnarskega pomočnika vseučiliški profesor, je izstopil iz socialno demokratske stranke. Poslano. ►Slovenski Narod« se me je blagovolil včeraj spomniti, Češ da me je moj brat dr. Vladimir Ravnihar »spravil v Jadransko banko« ter me »postavil za ravnatelja«, da sem na ta način »preskočil nešteto starejših in sposobnejših uradnikov« in da je “»imenovanje in nezaslišana koruptna kariera izzvala svojčas v Jadranski banki splošno ogorčenje . — Slovenski Na^od^ izvaja iz teh trditev zanj .logično posledico, da to »z bengalično lučjo osvetljuje dr. VI. Ravnihar-jevo borbo za poštenost in resnico v političnem življenju'. Konstatiram. da moj brat z mojo nastavitvijo In z mojo »postavitvijo« za podravnatelja in ne ravnatelja Jadransko banke ni imel čisto nič opraviti. Približno toliko, kakor »Slovenski Narod s poštenostjo in resnico v političnem življenju:;, odkar je bil — dvakrat prodan! Ce sem napravil y Jadranski banki to, kar »Slov. Narod« imenuje »nezaslišano karijero<, se imam za to zahvaliti svojemu delu, ne pa kaki korupciji. O tem ^ vedoči moja službena kvalifikacija. Ako je bil kdo v Jadranski banki svoj-čas nad mojo tzv. karijero »splošno ogorčen«, naj se mi javi. Kadi napadov na mene sem bil I. 1922 prisiljen, tožiti odgovorna urednika »Jutra? in »Napredne Ljubljane«. Oba sta bila obsojena. V tretjič gre rado ali mika kaj takega tudi »Slov. Narod' ? Ljubljana, 14. februarja 1925. Dr. Roman Ravnihar. Dnevne BOJKOT PROTI »NARODNEMU l DNEVNIKU. Ker so ostali vsi napori mladinov, da bi ubili edini neodvisen list Slovenije, brezuspešni, zato so v zadnjem času organizirali bojkot proti našemu listu. Kdorkoli je le malo odvisen od njih in je naročnik »Narodnega Dnevnika«;, pride neusmiljeno na proskri-bicijsko listo in maščevanje ne iz- 1 ostane. Zato se ne čudimo, če odpo- ‘ vedujejo državni nameščenci pod pritiskom mogotcev naš list. Tudi jim te- : ga ne štejemo v zlo, temveč jih samo pomilujemo, da si s svojim vestnim j službovanjem ni9o mogli priboriti niti te pravice, da si smejo svobodno iz- ! brati list, na katerega se naroče. Po- i milujemo jih tem bolj, ker so v Av- ; striji imeli to pravico. Malo bolj čudno pa je, če so se podale bojkotnemu klicu tudi nekatere naše kulturne institucije. Tu pa ne moremo ostati ravnodušni, ker gre tu za načelno zahtevo, da se kulturne institucije nimajo mešati v dnevno politiko. Bojkot proti našemu listu pa je čisto politična zadeva. Seveda ne bomo izvajali nobenih konsekvenc proti kulturnim institucijam samim, ker nismo mladinskega nazora, da je treba kulturno institucijo kar uničiti, če se ne ravna po njihovih željah. Pač pa si bomo dobro zapomnili one, ki so se bojkotnemu klicu mladinov podali. Nič zato, če so si trenutno okrepili naklonjenost mogotcev, ker so nastopili proti nam! To nas niti najmanje ne boli in prav iz srca jim želimo, da so bili dobro plačani. Toda kolo sreče je ; opoteče in obračun bo enkrat prišel. ; Naj pa si zapomnijo mladini sledeče: Bojkot je dvorezno orožje in že marsikdo je obžaloval, ko ga je oznanjeval. Ne bo naša škoda, če bomo imeli za naročnike samo kremenite značaje, ki vzdrže vsak pritisk. In ne bo škodovalo našemu ugledu, če nas zapuste oni, ki so odvisni in ki se morajo uklanjati mogotcem. Po proglašenem bojkotu z mladinske strani nad ^Narodnim Dnevnikom bo javnost še bolj spoznala, da smo potrebni in nas bo zato tudi podpirala, pa čeprav ne moremo zaenkrat še konkurirati po obsegu z mladinskim tiskom. Ni še umrla med 'našim narodom ljubezen do pravice, ni še zatrt med našim ljudstvom zmisel za resnico in zato računamo na javnost in se na njeno zvestobo zanašamo. Mladinski bojkot je za naš list častno izpričevalo in učinkovita reklama za našo neodvisnost in poštenost. V tem znaku pa bomo tudi zmagali! — Gonja proti tiskarni »Merkur* iit g. Jelačinu se nadaljuje in sicer v vedno bolj ogabnem tonu. Višek je dosegel v teni oziru »Slov. Narodi, ki je pričel operirati s tiskovno pomoto. N tej pomoti je brezkulturnost gospodov mladinov naravnost fotografirana. Izjavljamo, da nas tudi najbolj oster političen boj ne more zapeljati tako navzdol, d« bi na take podlosti polemizirali. Gospodje so menda razumeli! — Kdo je kriv, da nismo sprejeli Wil-sonove črte. To vprašanje bi hoteli mladini politično eksploatirati. Pa jim ne bo uspelo, ker je toliko krivde na tej in na oni strani, da nima druga drugi ničesar očitati. Glavna in najbolj usodna napaka je bila storjena takoj po prevratu, ko se ni takoj proglasila vsesplošna mobilizacija v Sloveniji in na Hrvatskem. Ko je prišel gorski polk v Gorico in jo zasedel, tečaj jo bi! zadnji trenutek, da bi rešili Primorje. Tedaj je bilo treba poslati polke v Gorico, ne pa pustiti gorski polk brez. direktiv in mu ukazati, da pusti Italijane v mesto. Toda roko na srce in odgovorite: Kdo p« bi si upal tedaj proglasiti mobilizacijo! Saj se prve ure ob prevratu ni dobilo niti sto dobrovoljcev! Naš narod ni bil na dogodke pripravljen in zato je izgubil bitko' z Italijo, ki je bila do zob oborožena in na vse pripravljena. V tem kontrastu med našimi in italijanskimi silami je vzrok našega poraza in izguba Primorja. Vsi poznejši dogodki pa so same faze ene velike bitke za Primorje. To bitko smo morali iz- vesti. gubiti in čim preje bi jo likvidirali, tem bolje bi bilo za nas. Toda napačno je očitati ljudem, če niso tega takoj spoznali, če so v svojem idealizmu upali, da se stvar vendarle preokrene. Saj so verovali na pravico in verujoči navadno slabo računajo. V poprevratnih časih je bil kriv, da rabimo ta izraz, ves narod. Kaj torej dol/.ite posameznike! — Lopovstvo. »Slov. Narod«, ki je že dvakrat prodal svoje prepričanje, piše, da je dr. Trumbič prodal primorske Slovane. Vsakdo ima lahko o dr. Trumbiču in njegovi politiki svoje mnenje, toda očitati njemu, da je prodal primorske Slovane, je več ko nesramnost. Zakaj le malokateri Jugoslovan je med vojno tako idealno, pa tudi neustrašeno zastopal jugoslovensko stvar. Da navedemo le dvoje stvari: Dr. Trumbič je pustil svojo dobro upeljano pisarno in odšel v tujino, kjer je postal predsednik Jugoslo-venskega odbora. Kot tak je odklonil vsako plačo in se raje zadolžil, kakor pa da bi živel na račun drugih. V tem oziru je bil dr. Trumbič čisto drugega mnenja kakor pa gospodje, za katere lomi danes kopje »Slov. Narod«. (Mimogrede bodi pripomnjeno, da pridemo tudi z imeni na dan, če bo nadalje trajala ostudna gonja mladinskega tiska.) — Nekoč je prejel Jugoslovenski odbor v Londonu od nekega Ledererja 300 ali 500 funtov v propagandne svrhe. Ker pa je imel g. Lederer pri tem nečedne egoistične namene, kar se je pozneje izkazalo, je Jugoslovenski odbor denar lepo vrnil. — Tako je pazil Jugoslovenski odbor na čast jugoslovenskega imena. Ali morejo gotovi gospodje reči to o sebi? — In sedaj pride »Slov. Narod« in pravi, da je dr. Trumbič Primorce prodal! — Nasprotujemo politiki dr. Trumbiea, toda ne sramujemo se nastopiti v obrambo njegove časti, kadar pljujejo nanj — politični klevetniki! In med te je zašel v zadnjem času »Slov. Narod . — G. Mohoriča vprašamo, če odobrava. da mladinski tisk stalno špekulira z njegovim imenom. Mislimo, da bo razumel g. Mohorič, če nismo pripravljeni te špekulacije večno trpeti. Načelno odklanjamo sicer osebni boj v političnem življenju, toda če se nam ta boj dan na dan vsiljuje, potem se mu pri najboljši volji iie moremo izogniti. To v blagohotno vednost. — Orjuuo« pozivamo, da naravnost citira besede »Narodnega Dnevnika«, ko je napadel »Orjuno« na tak način, ki ga morejo opravljati samo ljudje, ki so v ožjih stikih s »Slovencem«. — In ko navede Orjuna ta citat, bomo odgovorili in tudi polemizirali, če bo ton »Orjune« tak. da se sme računati na resno debato. — Pripomnjeno bodi samo še to, da mi nismo imeli na shodu >Orjune< nobenega poročevalca in da smo vest povzeli resnično iz »Orjuni prijaznih listov. — Ljubljanski dovtip. Dva Ljubljančana sta se pogovarjala o naši politiki. Pa pravi prvi: Zakaj se neki mladini tako jeze nad tiskarno .Merkur’!« — Ib drugi odgovori: »Kaj ne veš zakaj? Zato ker se jim vzbude vedno neprijetni sjjo-mini na ,Agro-Merkurja’, kadar slišijo ime ,Merkur’. — 70 letnica zagrebškega nadškofa. Dne 11. t. m. je praznoval zagrebški nadškof di’. Ante Bauer 70 letnico svojega rojstvo. Tem povodom so se oglasile pri njem mnogoštevilne deputacije gratu-lantov. l)r. Bauer je rojen v Brezuici pri Sv. Ivanu Zelina kot sin preprostih starcev, ki so bili v službi na nadškofijskem posestvu. Nadškof v Zagrebu je od leta 1914. — Štetje vojnih let. Državni svet je izdal z odlokom št. 33.427 z dne 16. decembra 1924 važno razsodbo glede štetja vojnih let. Poštni nameščenec I. K. v B. se je pritožil proti prevedbi, ker mu niso šteli let vojaškega službovanja ob vojnem času. Državni svet je razveljavil prevedbo poštnega ministra in pritožbi ugodil ter priznal rekurentu vsa vojna leta tako v pokojnino, kakor v napredovanje. Ta razsodba je velike važnosti za vse prizadete državne nameščence, zakaj državni nameščenec ni bil oficir in je vstopil v državno službo šele po vojski. Avtomatična telefonska centrala se ustanovi v kratkem v Zagrebu. — Kaj pa v Ljubljani? — la ieleaniške »luibe. Za Sefa prog. tek«. v Mariboru gl. pr. je imenovan inž. Franjo Leben, dosedanji šel sekcije Ljubljana gor. kol. pr. Dosedanji šef slovenjegraške prog. sekc. inž. Franjo Ozvald je imenovan za Seta prog. sekc. Ptuj. Za šefa prog. seke. Jesenice je imenovan dosed. tamkajšnji namestnik inž. Drago Leskovšek. Iz Maribora v Ljubljano je premeščen dOsed. šef sok«. Maribor kor. pr. inž. Josip Turba za lefa prog. seke. Ljubljana gor. — dol. pr. LU pa inž. Aleks Konlakov, dosed. šef prog. »ekc. Maribor gl. pr. k centrali gradbenega oddelim. Iz centrale gradbenega‘'oddelka je imenovan inž. Pavel Czechak za nam. šefa pr. seke. Ljubljana gor. — dol. pr. — Kazpi* zdravniške »luibe. V okroiju mariborske oblasti je razpisano mesto (Ar. zdravnika v Dravogradu za okrožje Dravograd. Prošnje je vložiti do 10. marca. — Nova telefonska proga Beograd — Nevi Sad — Bombo? — Osjek. Kakor se čuje, je vložila novosadska poštna direkcija na poštno ministrstvo predlog, da se izpelje iz Beograda v Osjek preko Novega Sada in Som-bora nova telefonska proga, da se tako razbremeni neznosno obremenjeno vojvodinsko telefonsko omrežje. Vsled novib politiinih razmer se namreč telefonske proge iz Beograda v centre posameznih provinc tako intenzivno uporabljajo, da o pravilnem obratovanju ne more biti več govora. Promet iz Sombora in Osjeka, kakor tudi iz vseh telefonskih postaj med tema dvema mestoma in Beogradom gre preko Novega Sada. Posledica tega je, da je ena izmed treh iz Novega Sada v Beograd vodečih prog s temi pogovori permanentno okupirana, vsled česar je cela proga Novi Sad — Subotica z vsemi vme* ležečimi postajami omejena na dve progi. Nova proga bo dolga 314—5 km in bo, ako se bo delo izvršilo po intencijah direkcije, končana v 20 do 25 dneh. XXIV. redni občni zbor Slov. trgovskega društva >Merkur« v Ljubljani se bo vršil v sredo, dne 18. februarja 1925 ob 8. uri zvečer v društvenih prostorih v Ljubljani, Gradišče 17-1, s sledečim dnevnim redom: 1. Pozdrav. — Poročilo predsedstva; 2. poročilo tajnika; 3. poročilo blagajnika; 4. poročilo preglednikov računov; 5. volitve odbora; 6. določitev članarine za 1. 1925; 7. izprememba pravil. — Raznoterosti. — Inšpektor ministrstva narodnega edrar-ju razpisuje eno mesto računovodje. Interesenti se opozarjajo na razpis v »Uradnem listu ozir. »Službenih Novinah«. 1— Pogreša se France Trumpej, roj. 1900 v Zdolah pri Brežicah, čevljarski pomočnik in sejmar, stanujoč Bradeckega vas 14. Odpeljal se je dne 4. t. m. v Sv. Jurij pri Vidmu na sejem. Seboj je imel več parov novih čevljev. Pred odhodom je dejal, da se vrne najkasneje do 9. t. m. Ker pa se je tudi izrazil, da si, ako kupčija ne bo »šla«, vzame življenje, ni izključeno, da se je to zgodilo. Gospodarstvo. O TRGOVINSKI ZAKONODAJI V SOVJETSKI RUSIJI. Pravočasno je spoznala komunistična stranka, da ji je za ohranitev svojega vpliva neobhodno potrebno garantirati poljedelstvu prost razvoj, zavedajoč se, da ji bo le s pomočjo seljaka mogoče obdržati diktaturo. Socialno distanco, ki normalno vlada med poljedelci in industrijskimi delavci, premostiti, pa je indirektno zelo podpirala že caristična politika pred izbruhom revolucije. Skozi stoletja so bile ruske delavske in kmetijske mase združene v -enakosti po brezpravnosti«, ki se je /- revolucijo takoj spremenila v pravno in tudi dejansko enakopravnost. Videli smo, da je Rusija, takoj po uničenju vseh buržujskih ustanov, dala svoji gospodarski politiki novo smer s proglašenjem »Nep-a« t. j. Nove ekonomske politike. Poljedelstvo potrebuje industrijske stroje, industrija pa surovin in poljedelskih pridelkov, za katerih izmenjavo so neobhodno potrebna prosta tržišča. Zato se je poljedelstvu dovolilo svobodno razpolago s pridobljenimi pridelki. Da bi se industriji povrnilo njeno produktivi-teto, se ji je dalo novo komercielno obliko, ki je postala podobna stari kapitalistični strukturi in ki se definira 7, državnim kapitalizmom. Posledica vseh koncesij pa je bila zahteva po zakonskem regulativu. Prve zakonske oblike je vodil predvsem motiv boja proti vsemu, kar je bilo buržujsko - kapitalistične bane. Nova ekonomska politika in zaželjeni pozitivni gospodarski razvoj pa zahteva jasno, odločno zakonodajo, ki ne dovoljuje različnih interpretacij. In ako temelji v ostalih kapitalističnih državah pravna ureditev lastnine na osnovi rimskega prava, urejuje sovjetska Rusija lastninsko pravo v prvi vrsti po državljanskem pravu z uvaževanjem državnih interesov. V pospešitev gospodarskega napredka se naslanja zakonodaja na privatno lastnino, toda le s pridržkom, da itak pripada vse celokupnemu društvu. Strogo se loči državno, zadružno in privatno premoženje. Radi nacionalizacije zemlje odpade ločitev mobilnega in imo-bilnega dobra. Občni državljanski zakonik urejuje dalje tudi organizatorične oblike gospodarskega delovanja in tvori prvi pravilni zakonik sovjetske Unije, ki računa s sedanjimi resničnimi prilikami. Povsem se pogreša revolucionarnih fraz. Zakonik je razvrščen v sledeče skupine: privatna podjetja brez dolžnosti polaganja javnih obračunov, več vrst delniških družb in čisto državna podjetja. Dalje urejuje zakon v glavnem še vprašanje javne odgovornosti lunkcio- Jaek London: narjev, prokure in določila o trgovskih nastavljencih itd. Interesantno je, da se je veliko večino gospodarskega pravosodstva odtegnilo rednim sodiščem. Ustanovil se je poseben oddelek v svetu ljudskih komisarjev (ministrskem svetu), ki sodi v spornih gospodarskih vprašanjih in ki si je pridobit radi hitrega poslovanja in svojih objektivnih odločb velik ugled. Akoravno moramo pri presojanju in razmotrivanju sovjetskega prava povsem izločiti naše obstoječe pravno-pojmovanje, ki temelji na povsem drugem družabnem redu, moramo vendar Rusiji pripoznati, da ima njeno gospodarstvo juridično urejene razmere in v zakonodaji močno povdarjeno željo po zbliža-nju k ostalemu nekomunističnemu svetu. X Ruska nafta za Italijo. Na podlagi trgovinskega dogovora z Italijo je zaključil sovjetski sindikat za proizvajanje nafte z italijanskim mornariškim ministrstvom pogodbo za dobavo 2000 ton strojnega olja. Ta pogodba pomeni velik konkurenčni udarec za petrolejsko družbo Shell & Co., ki je dosedaj skoro monopolistično obvladala evropski trg. X Narodna Banka poživlja vse delničarje, ki so vpisali nove delnice, da vplačajo najkasneje do dne SO. aprila t. 1. Četrti obrok in sicer 576 Din za delnico. Ljubljanska jtor/.a. dne 13. februarja 1925. Vrednote: 2 ia pol odst. drž. renta za vojno škodo den. 13«.—, ima v zadnjem tednu precej čvrsto tendenco; 7 odst. investicijsko pos. 1921 den. Od.— Celjska pos. 210 — 210; Ljublj. kred. Oku 235 z nalaliko rastočo tendenco; Merkant. bka 100—105; I. hrv. šted. 894— 900; Stavenska bka 75 bi., Strojne tov. in liv. i4n big.; Trboveljska prem. dr. 390—405; Združene papirnice 100—118; Stavbena d. d. Ljublj. 28u—290; Split d. d. 1100 den.; Kr. dež. pos. 4 odst. iz leta 88: 22—22, zaklj. 22. Produkti: L e s ni trg: tendenca radi Din slaba. Deske 20, 25„ 30, mm Irko avstr, meja 700, trami 3/3, 3/4, 4/4, 5/6, 5/7, 6/8 frko loco 340— 350, remeljni 70/80, 35/70 fko meja 630 bigo, frisi od 4—9 od 15—60, I. in II. frko meja; bukova drva 1 in dolž. fko nakl. post. Gor. 203; okroglice 1 m dolž. K suha fko nakl. posi.; žitni trg: teudenca zelo mirna, ve-h.ka ponudba, jako malo povpraševanje; moka pšenična fko Ljublj. 460—490, moka pšenična 0* gg in >gt, frko vag. slav. postaja olago 700; moka pšenična »5g*, frko vag. slav. post 600 big.; otrobi pšenični, fine juta vreče frko Ljublj. 235; otrobi pšenični, pol juta poi papirn. vrečice, frko post. 230; koru- za nova februar, frko Dostojna trans. big. 270; koruza nova marc medio, fko Postojna trans. big. 280; koruza nova, april, frko Postojna, trans, blago 290; dob. maj ‘295; koruza nova defekt, blago, umetno sušena loco Lj. 240 bigo; oves srbski, par. Lj. 335 blago: oves bački, rešetan frko Ljublj. 330 bigo: fižol, koks štajerski b/n frko Postojna trans. 510; ribničan čiščen, frko Postojna trans, denar 340; fižol mandalon frko Postojna, trans blago 460; krompir bel frko gorenjska postaja blago 155. BORZE. Beograjska borza: celi teden mirno, konec ledna prav rahlo dviganje zapadnih deviz, tendenca povprečno mirna. Zurieh 11.80-11.84; Pariz 308; London 291.50—293.50; Milan 252.50—254.50; Praga 180.25—181.70; Ne\v York 60—61.50; Dunaj 0.0852—0.0868: Budimpešta 0.0847—0.0861. Zuriška borza: Beograd 8.40—8.57; New York 518.65—519.25; Pariz 27.70—27.77: London 24.75—24.82; Milan 21.40—21.55: Praga 15.30-15.40; Sofija 3.70-3.80; Bukn rešta —; Dunaj 0.0073—0.007340, Budimpešta —; Amsterdam 208.70—209.15. Izdajatelj: dr. Josip Hacin. Glavni in odgovorni urednik: Železnikar Aleksander. Tiska tiskarna »Merkur« v Ljubljani (12.) Burni doživljaji. Roman Južnega morja. — Ah, nič. Mislila 9em, da mi hočete povedati kaj prijetnega. — Imenujem se Sheldon, David Sheldon, je rekel odkrito in resno ter ponudil svojo suho roko. Tudi njena roka se je nehote izprožila, potem pa jo je zopet umeknila. — Imenujem se Lacklandova, Joana Lacklan-dova. — In zopet mu je ponudila roko. — Bodiva prijatelja! — Saj drugače sploh biti ne more — je dejal nerodno. — Torej smem hraniti svoje ljudi s konzervami, dokler jih bo potrebovala? — je izbruhnila. — Dokler ne dobimo krav, — je odgovoril ter skušal govoriti prav tako lahko, kakor ona; in dodal je se: — Če namreč ne dospejo na Berande. Saj veste, da na Berande nimamo krav? Gledala ga je srepo in hladno. — Ali naj bo to šala? — je vprašala. — Zares ne vem — mislim, mislim, da je bila — pa saj vidite, da sem bolan. — — Ste Anglež, kajneda? — je vprašala nato. — To je vendar že preveč za bolnega človeka, — je vzkliknil.. — Saj vendar dobro veste, da sem. — Ah, je rekla raz mišljen o, torej ste Anglež? Obraz mu je potemnel, stisnil je ustnice; nato pa se je zasmejal in ona se mu je pridružila. — .laz sem kriv, — je priznal. — Preveč sem vas dražil. V bodoče bom oprezen. — Smejte se dalje, jaz se pa medtem pobrigam za zajutrek. Ali imate tu kaj takšnega, kar bi radi jedli? Odkimal je z glavo. — Dobro bi vam delo, če bi kaj jedli. Vaša vročica je dogorela in sedaj ste samo slabi. Počakajte nekoliko. Stekla je iz hiše proti kuhinji; pri vratih je smuknila v par sandal, ki so bile dvakrat večje cd njenih nog, ter izginila z rožnato zadrego v obrazu. — Bože moj, to so moje sandale — si je mislil. To dekle nima druge obleke razen one, v kateri je pristalo na breg in prav gotovo vem, da je pristalo v mornarskih čevljih. V. poglavje. Ona se hoče naseliti. Sheldonovo zdravje se je naglo boljšalo. Mrzlica je minila; bil je še slaboten, toda sicer popolnoma zdrav. Joana je zagospodovala v kuhinji in Sheldon je opazil, da se je hrana naglo boljšala in (ia je po dolgem času zopet pošteno jedel. Joana rnu je lastnoročno in tako okusno pripravljala jedila, (ia je že dva dni kasneje precej okrepčan in ves zadovoljen s svojim gostom, počasi pritaval na verando. Situacija se mu je dozdevala nenavadna, še bolj nenavadno pa se mu je zdelo dejstvo, da dekle ni videlo v vsem tem nič neobičajnega. Naselila se je pri njem ter se lotila gospodinjstva, kakor bi bilo to samo ob sebi umljiva stvar, kakor bi bil on njen oče ali brat ali kakor da bi bila tudi ona moškega spola. — To vse je zelo mikavno — mu je zatrjevala. Je kakor poglavje iz romana. Pripeljem se po morju sem in najdem tu popolnoma samotnega, bolnega moža z dvesto sužnji. — Najetimi delavci, — jo je popravil. To so delavci, najeti s pogodbo. Služijo samo tri leta in če izpolnijo pogodbo, so potem prosti. — Da, da — je hitela odgovarjati. — Popolnoma samoten, bolan mož z dvesto delavci na otoku ljudožrcev — saj so to ljudožrci, ali ne? Ali so to morda samo govorice? — Govorice! se je nasmehnil. — To je malo več kot sama govorica! Večina mojih dečkov je iz pragozda in vsak divjak je tu ljudožerec. — Kaj ne poveste; ali ostanejo ljudožrci tudi še potem, ko postanejo delavci? Ljudje, ki jih imate bi, gotovo ne bi zagrešili kaj takega? — Ge bi prilika nanesla, bi pojedli tudi vas! — Ali govorite to samo teoretično ali ste o tem prepričani? — je vprašala. — Prepričan sem. — Kako vendar? In zakaj to mislite? Vaši lastni ljudje, tu v hiši, da bi se uprli? — Da, moji lastni ljudje in ti strežaji tu v hiši in ta kuhar, ki ravno sedaj po vaši zaslugi peče tako okusne rogljiče. Ni še tri mesece od tega, ko mi je enajst mož ukradlo ribiški čoln in zbežalo na Malaito. Devet od njih jih je bilo z Malaite doma. Dva sta bila divjaka iz San Cristovala. In tako bi se v vsakem slučaju godilo — dvema dečkoma z Malaite, če bi se zaupala devetim domačinom iz San Cristovala. — — Tako? je vprašala željno. — Kaj pa se je zgodilo? Onih devet mož z Malaite je pojedlo ona dva iz San Cristovala; pojedli so vse razen glav, ki imajo preveliko ceno, da bi jih pojedli. Skrili so jih v skrinji pod klopjo v čolnu, dokler niso pristali. In te dve glavi sta sedaj nekje v divjaški vasi za anga-Langa. (Dalje prih.) MALI OGLASI Cene oglasom do 20 besed Din 3‘ 50 para. vsakn nadaljnn beseda Pisanja a stroj prevzema na dom perfekt-a strojepiska proti nizkemu hono-arju Ponudbe na upravo lista pod »Natančna«. Din 5.000 e odda kot posojilo za pol let« le roti visokim obrestim. Ponudbe na upravo lista pod »Sigurnost«. Išče se i iakoj meblovano mesečno sobo z rama posteljama za dva solidna »spoda. Ponudbe na upravo lista pod »Soba«. Kontoristinja s dveletno prakso, absolventinja II. razreda trgovske Sole, vešča popolnoma vseh pisarniških del išče slui-»e v Ljubljani za takoj ali pozneje. 3re tudi proti nizki plači. Ponudbe prosi na uprhvo lista pod »Marljiva in zanesljiva«. Znanja želi mlad inteligenten gospod z dobro situirano, če tudi starejšo damo v •vrho preganjanja še vedno dolgih timskih večerov. Cenjene ponudbe pod »Življenje nad vse« na upravo »Narodnega Dnevnika«._______ Upokojenec _ , v 1 bivši skladiSČnik, zmožen več jezi- Dljak-sedmosoiec kov in piiiarniških del, išče mesta 3 kot hišnik, skladiščnik, sluga, inka- sant ali kaj sličnega. Zahteve nizke. Ponudbe prosi na upravo lista pod »Vesten«. išče kakorinekolt popoldanske zopo- j »litve. Ponudbe mi upravo lista pod »Vesten in energičen«. Ženitna ponudba. Inteligenten gospod v najboljših letih se želi seznaniti s premožno damo. Preteklost, zunanjost in starost postranska stvar. Ponudbe na upravo lista pod »Moderni »aken«. Diskre-eija zajamčena. Kdor Itll Mili ali mlati veleposestvo, grajščino, posestvo, hilo, vtlo, tovarno, trgovino, obrt itd., naj se obrne na Čespedarsko pisarno, družbo s o. z. v Ljubljani, Woltova ulic« 1 /II-. bivši podnarednik-odličnjak podoficirske šole, vešč slovenščine, srbohrvaščine in nemščine, išče primerne službe v pisarni, skladišču ali kot paznik itd. Ponudbe sprejema oglasni zavod Kopitar, Ljubljana, Čopova ulica 21. Hišnim ..Pri sitttr vabi vse prijatelje dobre kapljice in izborne kuhinje na svojo zabavo, ki jo priredi v nedeljo 15. t. m. popoldne v vseh svojih prostorih. Najboljši Šivalni stroj |e edino le Josip Petelinc-a znamka Oritzner in Adler z« rodbino, obri in industrijo Ljubljana no« ,prn'onlks Pouk v vezenju breioloten. Ve (letne garand}*. Delavnica za popravila It veliko Ttlef' m 913 Ha malo Industrijska, obrtniška in trgovska podjetja, ki nudijo popolno varstvo z vknjižbo In v. zastavo zalog blaga, iščejo posojila oz. družabnika ali kupca Ponudbe sprejema in pojasnila daje GOSPODARSKA PISARNA, družba z o. z. v Ljubi lani, Wolfova ulica t. - II. lil! GAMAUFOVO umetno gnojilo za cvetlice je izborno učinkovito sredstvo, katero omogoči rastlini do izredno bujnega razvoja in vzbudi v cvetu mnogo intenzivnejšo nianso barve. Cena zavojčku Din 3 —. Razpošilju društvo : ,/VRTNARSKA ŠOLA" V KRANJU. Stalna zaloga : Herzniansky, Korsika, Adria, Bajc, Urbanič. glMMIMMMIIHIMMAMMMMMHUNUMHHMHHMMMMMMMUMHMMHMHMMHHUHraaifc ■ Ugledno prvovrstno podjetje v Ljubljani, ki je v potnem obratu ter irna lepo bodočnost Podjetje je neobremenjeno ter znaša realna vrednost 1,000.000*—D*n- Za varnost posojila nudi poleg obremenitve tudi še dobro poroštvo. Ponudbe z navedbo zneska, načina in dobe amortizacije ter zahtevane obrestne mere je poslati pod »Sigurna naložitev denarja" na Gospodarsko pisarno d. z o. z. v Ljubljani, Wolfova ulica 1./1L ■ s :