290. številka. Ljubljana, t ponedeljek 19. decembra 1898. XXXI. leto.
SLOVENSKI roa
Ishaja vi »k dan ivecrr,  izimli nadalje in praznike, ter velja po polti prejernan ra a vstro-ogenke dežele sa tm leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., ta jeden t—o 1 gld. 40 kr. — Za Ljnbljano brea poliljanja na dom za vite leto 13 gld., sa Četrt leta 3 gld. 30 kr, sa jeden mesec 1 gld. 10 kr.  Za pošiljanje na dom racana se po 10 kr. na meaac,  po 80 kr. sa četrt leta. — Za t nje detel c toliko vec, kolikor poitnina anala. — Na naročbe, brez istodobne vpofiiljatve naročnine, se ne ozira. Za osnanila plačuje se od ttiristopna petit-vrste po ti kr., ce se oznanilo jedenkrat tiaka, po & kr. 6e se dvakrat, in po 4 kr. ee Be trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj sa izvole frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in n p r a v n i It v o je na Kongresnem trgu It. 12. Upravnifitvu naj sa blsgovolijo poliljati naročnine, reklamacije, osnanila, t. j. vse administrativne stvari.
Telefon *t. 34.
Vlada in Čehi.
Zasedanje deželnih zborov ae bliža. Sklicani so deželni zbori sicer samo sa nekaj daij, da odobre proračunske provizorije, a vzlio tema je povodom •klicanja deželoih zborov nastala mej vlado in mej češko delegacijo napetost, katere ni podcenjevati in prezirati.
Čehi so doslej vlado s vsemi močmi podpirali in ili sanjo tndi pri nagodbsnih predlogah v boj. V nagodbenem odseka in v pododsekib so pa bili češki poslanci izjavili, da si pridrži popolno svobodo glede nagodbe in klnb je to potrdil. S tem je stranka povedala, da si pridrži pravico, glasovati v plenarna tudi proti nagodbi, ako se do tedaj razmerje mej vlado in mej stranko ne pojasni.
Sedaj je prišel trenotek, ko zahtevajo Čehi, naj pokaže vlada stojo pravo barvo. Čebom ne zadostuje več izjava, da se hoče vlada opirati na desnico, nego zahtevajo, ako naj ostane češka delegacija na strani ministarstva, da mora vlada na slovesen način povedati, kako stališče zavzema napram prvi, poglavitni zahtevi češkega naroda, napram češkemu državnemu prava.
Čebom ne zadostuje, da pripadata ministarski predsednik in finančni minister strankama, katerih program je zasnovan na podlagi češkega državnega prava, oni hočejo tudi vedeti, če se bo celokupna vlada ravnala po tem programu in zato zahtevajo jasne in programatične izjave in sicer v deželnem zboru češkem, kamor spada po njihovem mnenju vse, kar je v zvezi s češkim vprašanjem.
Z osirom na to načelno stališče je naravno, da zahtevajo češki poslanci, naj cesarski reskript, s katerim se otvori zasedanje deželnega zbora češkega, tudi pove\ kako stališče zavzema osrednja vlada napram češkemu državnemu vpraianju.
„Vaterland" je te dni naznanil, da se otvore deželni zbori s cesarskim reskriptom, s katerim se cesar zahvali deželnim zborom za izraze odanosti in zvestobe povodom njegove vladarske petdesetletnice. Rečeni list je vedel povedati, da je cesarski reskript jednak za vse deželne zbore in da se ne bo do-
LISTEK.
Simona.
Spisal Pavel Bourget. Bila je jednajat ura. Noč je bila ledeno mrzla, vihar je rjul in snežilo je. V grofa d' Hvssdve malem hotelu, ki je stal tik parka Monceaua, sta vladala v tej noči mir in tihota, kakoršna napolnjujeta navadno le one hiše, v katerih se je naselila bridka žalost.
Kateri Parižanec se ne spomni žalostne smrti mlade grofice, ko čuje ime d' Evssčve! Padla je spomladi s konja ter vsled tega umrla.
Jaz za svojo osebo skoro ne morem misliti na njo, ne da bi mi stopila v dahu pred oči prva predstava „Bagdadske princesinje". Kar nehote vidim v ospredju lože zopet mlado gospo s priprosto počesanimi kostanjevimi lasmi, kateri so, v kite spleteni, obrobljali podolgovati obrazek, zopet vidim nje aristokratsko bledoto ter izrazite rnjave oči. Ostavila je tri sirote; dva sina, llletnega Petra in lOletnega Armanda ter Simono, malo deklico jedva osmih let...
*
Otroci so stanovali v drugem nadstropji hotela. Dečka sta imela skupno sobo, Simona, najmlajša, pa je bila sama zase.
tikal političnih vprašanj, tudi če odgovarja na po litično adreso.
S takim reskriptom se pa Cehi neSejo zado voljiti ampak se poganjajo zato, naj odgovarja reskript tudi na politični ali točneje rečeno, na državnopravni del adrese češkega deželnega zbora, naj se torej za deški deželni zbor sestavi drugačen reskript kakor za droge dež. zbore.
Vlada se brani na vso moč, ugoditi tej zahtevi čeških državnih poslancev, ne toliko iz načelnih, kakor iz taktičnih razlogov. Vlada pravi, da jej sedaj ni mogoče, stopiti pred dež. zbor češki z državnopravnim reskriptom, da sedaj ni vstanu, priznati češko državno pravo v kateri koli meri, ker bi jej to provzročilo silne težave, ter zahteva, naj se stvar odloži na poznejši čas, ko bodo odstranjene največje težave in bode rešeno nagodbeno vprašanje.
Toda Čehi se nečejo odati, dasi priznavajo, da se nahaja vlada v jako težavnem položajn, nego naglašajo, da mora biti razmerje mej Češkimi poslanci in mej vlado pojasnjeno, še predne pride v plenumu poslanske zbornice do glasovanja o na godbi, zlasti ker jih uči izkušnja, da se ni zanašati na to, kar je obljubljeno za oni čas, ko vlada in Še višji krogi morda ne bodo več tako nujno po trebovali pedporo čeških zastopnikov,  kakor sedaj.
Čehi pravijo, da se mora razmerje mej vlado in mej njimi pojasniti, še predno pride na vrsto razprava o nagodbi in sicer se mora to razmerje pojasniti v dež. zboru češkem, kateri odloči o na dalnjem postopanju češke stranke in tudi čeških državnih poslancev ter mora poznati avtentični vladni program glede češkega vprašanja.
Danes pač Še ni mogoče slutiti, kako se ta diferenca mej vlado in mej češko delegacijo poravna. Cehi so že z ozirom na mišljenje svojih voliloev prisiljeni sahtevati, naj vlada dokaže, da jej ne delajo tlake sa same obljube, ampak da so s svojim podpiranjem vlade narodu tudi kaj pozitivnega in načeloma važnega pridobili, dočim vlada taki zahtevi, kakor je še tako tesno in diplomatično priznanje češkega državnega prava v sedanjih razmerah z ozirom na mnogoštevilne  nasprotnike  v parla
V tej ledeni božični noči pa, ko zmrzujejo po praznih cestah navadno le ubožni otroci, zmrzoval je v lepi Bobi, kjer je še tlel pojemajoči ogenj, tudi bogat otrok ; mraz ga je pretresal prav notri do srca
V tem prostoru priča vse o izbranem razkošju, s katerim je obdala grefica svoje ljubljeno dete. Preproga, katera je povsem pokrivala tla, kakor tudi zeleni in rožnati zastori, za katerimi je stala svitlo poslikana posteljica, so potrjevali to; istotako omara, predalce in mala pisalna mizica od rožastega lesa ter nič manj mnogobrojne, po mizah ležeče toaletne priprave. Grofico je vedno navdajalo s ponosom, ako so prijateljice, katere so jo posečale, pri vstopu v to sobo, vzklikale: „Oh, predraga 1 Nas niso v tej starosti tako razvajali . . '•*
Toda zakaj se je Simona v tej bogato opremljeni sobi, kjer je zamišljena sama sedela, čutila tako nesrečno ? Ker je baš premišljala, da se je marsikaj spremenilo, odkar ji je umrla mati, da je mrzla sapa uničila atmosfero ljubezni, katera je nekdaj vela okrog nje. Otroka ni toliko žalostila misel, da ga je ostavila mati; deklica je bila pač še v starosti, v kateri se pri strašni besedi smrt ni mogla predstavljati vseh onih dejstev, katera jo spremljajo; to je mala gomila na Pei«< Lacbaise, žrli, moj stntfrimi drugimi, rakev v jednera mnogo'tevilnih
mentu, v birokraciji, v generaliteti in na dvoru skoro ne more ugoditi.
Želeti je. da bi se ta diferenca poravnala iz lepa, kar je toliko laglje mogoče, ker ima češki narod še marsikako potrebo, s katere izpolnitvijo bi mu bilo bolj ustreženo, kakor s platoniškim priznanjem državnega prava.
V l,Jubl|tanl. 19. decembra.
Kriza na Ogarskem Sedaj je odstopil — kakor poroča „Deut. Volksblatt" — tudi predsednik magoatske zbornice, grof Tibor Karolvi, ker se ne striDja z h\ Tisza. „Neae Fr. PreBsu" trdi, da je Karolvi sicer proti le x Tisza, da pa za sedaj Še ne odstopi. Res pa je, da se večji del aristokracije ustavlja temu predlogu samo za to, da pomaga upropastiti Bauffyjevo miniBterstvo. Grcf Hodik-Barkoc?y in baron Leopold Edelsheim, člena gospodske zbornice sta stopila iz liberalne stranke, tudi grof Julii Andrassv, grof Aladar Szechenvi in pl, Dcboezky so stopili iz vladne stranke ter zajedno opravičili z odprtimi pismi na volilce svoj korak. Vlada agitira na vso moč proti onim, ki ho ji postali nezvesti ter so ostavili liberalni klub. Posrečilo se ji je že ponekod, da so ,se izrekli volilci proti izstopu iz vladne stranke ter so dobili n. pr. bivši minister pl. Hieronvmi, baron Harkanyi, grof Szechecyi in drugi, na volilnih Bhodih nezaupnice. Grof Julij Andrassy je izdal obširno odprto pismo, v katerem se izreka proti vladi, ki hoče poslovati brez zakonov, ter trdi, da nastane red v zbornici in mir v kraljestvu ako, odstopi Banffy.
V Macedoniji nevarnost Monakovski .AUp. Žtg. se piše iz Carigrada: V Macedoniji se pripravljajo dogodki, ki bo nevarni mil u v Evropi. Trije momenti so, ki povzročajo to nevarnost: opravičene pritožbe krščanskega prebivalstva Stare Srbije radi nasilstev Albancev, ščuvanje agitatorjev in lenoba Turkov. Pred 4 tedni je sultan nekemu tukajšnjemu poslaniku obljubil, da predloži v 8 dneh uačrt reform za vilajeta Kosovo in Monastir, a doslej se ni zgodilo nič. Pač pa se je spremenila Macedonija v vojaški tabar, v katerega se po kličejo sedaj Še s Krete odpoklicani bataljoni. Mej
razpredelkov tega žrha, za vedno otrplo truplo, katero od ure do ure bolj razpada . . .
Ne, njena mati je za njo mati, katera je Sla v nebesa, v one jasne prostrane višave, katere napolnjuje nam neznano veselje, tja, kjer letajo an-gelji, ki so podobni onim v njeni mašni knjižici. Tam, v nebeškem domovanji upa nekdaj zopet najti umrlo, katero si je ohranila tako lepo, mladostno svežo v spominu.
Simona ni videla mrtve, bledo, z zaprtimi očmi ter s krvavečim čelom. Prva skrb grofa je bila, da je poslal otroke v Versailles k svoji materi. Oblekli so jim črna krila, in ko so jih otroci vpraševali, kaj je vzrok temu, so jim zamolčali 'celo resnico. Samo usmiljenje, katero se je zrcalilo v očeh onih, ki so bili okrog nj.h, jim je pričalo, da se je zgodila nesreča. Sicer pa je bil babičin park s svojimi vodnjaki in mnogoštevilnimi sohami tako krasno zelen ; tudi papa je prišel k babici.
„A kje je ostala mama?" so ga vsi vprašali.
Grof jih je jokaje objel. Videti je bil žalosten, tako žalosten! . . .
Mala Simona pa se je opominjala, da je spoznala jednega dne nerazumno dejntvo, da je oče n e ljubi več tako, kakor jo je nekdaj . . .
To je bil vzrok, da je ubožica v božični noči
Bolgari se govori, da sta dunajski in peterbarški kabinet sklenila, zahtevati reforme za imenovane pokrajine. Nemiri, radi napadov Albancev se navzlic vsem pritožbam nadaljujejo. Macedonci ss bržčas sami pripravljajo na boj s Turki, na boj, ki se naj začne vspomladi, ker so že siti brezvspešnih moledovanj  in praznih obljub.
čroagora. S C-tinja se poroča, da so sedaj končane šestmesečne vojaške vaje z novimi ruskimi puškami. Sedaj se je sestavila vojaška komisija, katere naloga je, razdeliti vsem za vojaštvo zmožnim nove ruske puške. Komisija je svoje delovanje že zapričela ter bo v par tednih dobi vsak zdrav Črnogorec novo lepo puško, katere je poslal ruski car svojemu najboljšemu prijatelja, knezu Nikoli.
Imenovanja prinoa Janja krečaaskim guvernerjem se nikakor niso razveselili vsi mohame danci na Kreti, kakor so trdili atenski < ti ijozni listi, — nasprotno, v Kandiji vlada velika nezado voljoost in bati te je, da nastanejo ob prihodu princa Jurija velike demonstracije ali celo novi boji. Te bo aeveda princ kmalu udnšil, ker ima na razpolago v*liko vojaštva.
Dopisi.
le <;rmlrj«, 10. decembra. (Hribar-ASker čev   častni  večer  a kad   teh. druAtva „Triglav")   V znak spoštovanj in hvaležnosti, katero goji aaademično društvo „Triglav" do svojih častnih   členov,   priredilo je  dne   10   t. m. častni več^r najmlajš.ina izmej« njih, župana ljubljanskemu, g  Ivanu Hribarju in   pesniku, g. A t'.nn Ašien-u, v   »alonu   Kauhetove   restavracije (Heinnchstrasse št. 8 ) tiraš** akademična rnUd-ž pokazal* ju zopet, da zna ceniti  zasluge svoj h vzor mož,  in da so ji svete i.;---, kuterih krepka zagovornika ata slavljene* Častni večer se je pri obilni udeležbi vršil v^eskosi dostrjuo in elavnosti primarnim načinom. U leiežile so se ga  poU g velikega  števila  slovenskih akademikov druge odlične narodne rodbine,  tudi bratsko akad. društvu „Hrvatska" bilo je po deputaciji za stopa i«1.   Po  prisrčnih  besedah,   s  katerimi ie po zdravil društveni  predsednik,   g  jur Pustoslemšek navzoče, naslikal j- g jur  Meh v krepk h potez ih sliko  n *jmlajšega našega častnega člena, g. Ivana Hrib-trja. Omeni je glavns moment« njegovega živ li- n\t m o. it.J zasluge,  kat-re ni je prid ibtl slav« Ijenec kot prvobontelj za napred-k slovenskega naroda sploh in za visokošolsko dij «štvo posebej. Go vorn k  je  povdarjal, kako je g   Hribar  kot dober poznavatelj bratskega nam   češkeg-i naroda spoznal žive potrer-e slovenskega nar« da :   pomanjkanja narodne inteligence in zavednega  narodnega žeustva. Kake  da ao njegove zasluge  za ulo vensko visokošolsko dijaštvo  to ve vsak slovenski akademik, ki se je udeležil letošnjega vsedijašk^-ga shoda v L;ub l;ani, te sijajne man f stacije za slovensko vseučilišče v Ljubljani.   Dijaško  podpotiio  drnštvo „Radogoja pa jh di kaz, kako je omel .slavljenec uresničiti svoje z»r»-m plemenite ideje. N^vdu^ene cjegove besede, pa so nas prepričalo «• simpatijah, katere goji naš častni člen do »k d-mu'ne mladeži. Pi štdši v mesta svoj h študij, strinjali smo se vsi v tem, da zasluži mož ki se h takimi   i.Hp» i  bori  za   napredek in ugled slovenskega nan da, da ga uvrstimo mej svoje vzor-ni( ž-*   Navdušeno ploekaoje in živio klici sled li so jtdroatim tesni - m  govorniki vim.  za katere mu i-predsednik  izrekel zahvalo.   Društveni  pevci pa so pod   \od-itvf.m  g jur  Zemlječa   zapeli: „Slovenac eem1*.   katero  t enem  je občinstvo stoje poslušalo. Pravednik. ;ur. Pnsto-ilecnšek,  podal nam je na to si ko u u .<--:m -i i v 1 j — i * *:    [i-mu k.i. Aškerca. Predočil nam ga je v izbranih besedah k< >t jed nega na) vučjih
6-; bdela, uai-8'o da bi spala o> irao kakor i jena bratca v sosedni sobi.
Papa j-i ne ljubi več! Vse misli, katere se vrste v njeni mali glavici, vse se stikajo v tej ne srečni misli. Oa je ne l;uhi več, nje, katera je bila nekdaj njegova mdjenka ! . . . In predočila si je lopo v Versaillenu, kjer je prvikrat izpoznala to strašno resnico; toda tudi danes bo ji ni posrečilo, da bi bila razumela, zakaj se je oče mahoma tako izpre« menil, on, kateri se še pred kratkim nikdar ni naveličal ljubkovati jo.
Vodila jih je takrat — rjo ter brata, Petra in A rman la — gospodična Manj i na izprebod, ko j ■ stal papi »»krat pred njo. Hotela mu je kakor po navadi urno hiteti nasproti, tola jeden sam po gled v njegove oči ter čaden način, na kateri je d »volil, da ga je poljubila, sta ji povedtla, da se je nj-govo čustvovanje napram nji izpremenilo. Najprej se je je polotilo začudenj**, kateremu je kmalu sledila plahost.
Kaj  je neki  storila?   Z kaj ji  je zapovedal, kakor da je zaslužila grajo:  „ Pojdi, le pojdi z go spodično", m»j  tem  ko je  sam vodil zdaj Petra, zloj A-mandu za roko? .Dalje prih.
slovenskih ia slovanskih pesaikov, dast žalibog pesnika trpina in plemenitega človeka.   Po svojem gesla : .Ne na levo gledaj os na d«-soo, kaj vrstniki poreko, ne mara j, kaj potomci poreko as bara)" — zastavil je naS slavljenec sa najviše vzore člo vest v a: svobodo, pravico in resnico nevatrašen ovoje pero, ti morajo biti vsa komor sveti, koanr js mar narodova sreča. Pesnikova mnogolična muza zastopa tndi težnje vsega Slovaattva, zato pa so njegove mogočne ideje prodrle k našim slovanskim bratom, Aškerc postal je slovanski pesnik   Krasnim besedam govornikovim sledilo je burno odobravanje in živio klici", društveni pevci pa so saorili krepko: .Naprej na kar je občinstvo vstalo. Po ofi.-ijalnem dela večera pa se  je pod spretnim  vodstvom  drd. med (lončarja rasvila prosta zabava in mej milimi avoki slovenske narodne pesmi mineval nam je čas in pozno v noč razšli smo se, nesoč seboj lepe spomine z Aškerc Hribarjevega častnega večera . . .
—rj—
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 19 decembra.
— (Občinski svet) ima v torek, dne 20. decembra t I. ob petih popoludne v mestni dvorani svojo izredao ssjo. Dnevni red: I. Predsed<tvena naznanila K. Čitanje in odobrenje zapisnika zadnje seje. UI. Mestnega magistrata poročilo o sprejemih v občinsko zvezo. IV. Policijskega odseka poroč la: l. o organizatornem statuta za mestno policijsko stražo; 2. o disciplinarnem pravilnika za mestno policijsko stražo ter za mestne policijske agjn*e in detektive ; 3. o izvršilnem predpisa, o službeni opravi in nabavi orožja za mestno policijsko stražo v Ljub Ijani v sin slu §§ 12. in 13. organizatornega statuta. V. Personalnega in pravnega odseka poročilo: o vo-litvi odbora za npravo meščanske imovine. VI. Fi nančnega odseka poročili : 1. o zavarovanji p islopja meščanske imovine; 2. o proračunih za leto 1899.: a) ustanovnega zaklada, b) zaklada mesSsaoke imo • vine, c) obožnega zaklada, č) mestaega zaklada. VII Občinskega svetnika Frana Žužka samostalni predlog, da se določi ime ulici mej Gorapovimi hišami od Umske ceite v njeni bodoči podaljšivi do Mi rja.
— (Repertoir   alovenskega   gledališča)
Jutri,  v torek  se  uprizori   izvirna slovenska drama ,Sin", katero je spisal naš ploioviti pesnik g. EngelbertGangel.   Mi z največjim vese Ijem pozdravljamo ta najnovejši pojav na našem — do zadnjih časov tako praznem — dramatskem polji in to tembolj, ker to naše domače delo vpliva z elementarno silo na gledalca, saj je osaurek in ras-vitek igre zasnovan   logiški in psihološki tako dosledno, da se moramo čuditi mlademu pisatelja, da se je znal tako  globoko zamisliti  v duševne probleme glavnega, v življenskem boji zblaznelega junaka.   Zito pa je tudi  dolžnost slovenskega obč n stva, da ve*  dostojno oceniti ta red -k dog dek na polji naše dramatike,  ko se mu  nudi novo izvirno delo, da napolni v torek  vse  sedeže nesena gledališča in da ohrabri marljivega in nadarjenega pisatelja do Dh dalj negi delovanja  na začetem poti. — Pr hodnja predstava bode v sredo, 21. t. m. (ne v četrtek!) Pela ae. bo opera „Trubadur".
— (Gdč. Anita Kopiai) V sredo, 21. t. m. bo gostovala na slovenskem oira gdč. Anita Kopiaš, operna pevka na zagrebškem kazališčn. Gdč. Kopiaš bode pela v ,Trubadurju" vlogo Leonore. V izložbi Schvventnerjeve knjigotržnice in v oknu Šešarkove trafike so izložene slike gjrj. Kopiaš, predstavljajočo jo v vlogi SuUmite v operi „Kralj ca iz Sabe."
— (Slovensko gledališče) Preteklo je že nad so let, odkar je prvikrat obsvetila luč gleda liAkega odra Matijčka in njegovo ženitev. 01 takrat pa do danes so „Veseli dan" večkrat spravili na oder, a v do'g.h presledkih. In tako so otresli z njega visoki prati ter so ga uprizorili v nekoliko prenovljeni obliki in v sedanji slovenščini zopet na slovenskem odru. Z nekaki posebnim spo-štvaojem smo gledali včeraj, kako ae je razvijalo na gledaliških deskah to preprosto dejanje: videli sm-i ono igro, ki je kot prva slovenska veseloigra uveljavila slovenščino v Talijinem hramu, in mislili sio si, da so tistega dne pač z vse drugtčian čustvi, z vse drugsčim ponosom gledali Matičkovo ženitev . . . Toda čitateljem je znana zgodovina „Veselega dneva", zatorej dovolj o tem! Njega dejanje je preprosto, vendar zabavno od konca do kraja. Kjer se izgubi dejanje, tam zbudi gledavcu zanimanje navihani Matijček s šalo in dovtipom, tam ga prisili do srčnega smeha ljubezniva, brhka Nežika, tam ga obide veselost ob klasiškosmešnih
I tipih kako A m ao Zmešnjava, Žužek, Batelj i a Gašper. I Kadar ni teh na odra, se pomiloealao, smeje gleda-■ leo zaljublenosti barona Naletla, ah opazuje jako
simpatično baronico Rožalijo, ali pa čati ljubezni radost in bol dijaka Tončka, ki je izmej najbolj karakteri so van i h, a prav realistiških olog.   Ob vseoT tem torej lahko prezre vse nedostatke, ki jih ima ta igra no vesti ter ss lahko rasoično zabava. Lin bsrt ni Is .Matickovs ženit ve* preložil aa slovenski jezik, temveč je igro prikrojil popolnoma po naših (tedanjih seveda) razmerah,  da nam  kaže torej .Veseli dan" v sedanji dobi košček tedanje k oltarne in socijane zgodovine, tako zlasti tretja dejanje, ki se nam je zdelo poleg vsa smeš-nesti  oseb tsko resno, d« ne moremo smejanja g. Orehka niti zagovarjati, niti odobravati. Igro tako, kakoršno smo videli včeraj, je priredil g. Pr. Govekar. Igrali so sploh jako dobro, razen v zadnjem dejanju, kjer je šlo s igranjem prepočasi. Dejanje pa bi se moralo vršiti v temi! Najboljša js bila sinoči gospa Pola kova kot Nežika,  ki js igrala tako preprosto ia realistiško, da ji moramo izreči najtoplejšo pohvalo. Bila je vseskozi vedno v igri in besedi taka, da smo se  prepričali, da je svojo nlogo prav  resno študirala  ter  tudi zaradi tega in zaradi bogatih svojih igralskih zmožnostij dosegla najlepši uspeh. Nežko je pela fino in ljubko. Vreden lepe Nežike je bil g. VI. Housa, Matijček živahnego   temperamenta  in   prikupnega kretanja. Prepričal na* je znova g. Housa,  da je uporabljiv igralec z lepo gledališko rutino, da je poleg tega prav marljiv in vesten in da se z veseljem pojrime Studiranja svojih ulog, ki jih vedno pogodu Ako ss mu včasih jezik zaleti, mu  teg-t sedai še prav nič ne zamerimo, saj treba priznati, da se je našemu jeziku za toli kratek čas že prav dobro naučil. Naj ostane  vztrajen,   in  ne  motimo  se  menda, ako rečemo, da je g. Housa za slovenski oder pridobitev, katero treba vsekakor obdržati I   Sinoči se je izkazal tudi v petja.   Z gospo Polakovo je občinstvo tudi g. Houso večkrat odlikovalo s priznalaim ploskanjem. Gospa Danilova je bila zaaemarjana baronica Rozalija, ki je igrala svojo ulogo z ono dostojnostjo in premišljenostjo, katere smo vajeni pri gospe Danilovi v takih in jednakih nlogth. Jako  nas  je razveselila  in   presenetila   glč B. V račko v ulogi dijaka Tončka Brce ta To zaljubljeno  .pesniško"  dušico je pogodila gdi. V račko prav dobro, poleg tega ji je pridobila splošne simpatije   tudi   nje   ljubka   zunanjost,  di   znači nje si nočna igra lep uspeh in napredek. Barona js igral g Danilo prav dobro, le uloge ni znal dovelj; takisto so izršili prav lepo manjšo uloge gg I nema n n, Verovšek, Orehek in Lovšin.  Ta in tam je morda ta ali oni nekoliko pretiraval. Splošno torej — kakor  rečeno — je   „Veseli dan" prav dobro uspel ter je tudi občinstvu, ki se je zbralo v prav častnem števila, jako ugajal, kar je pričalo dolgotrajno, prav navdušeno ploskanje, zatorej naj bi .Matičkovo ženitev" še kdaj uprizorili.   —a—
— (Narodna čitalnica v Ljubljani) je na svojem včerajšnjem občnem zboru izvolila soglasno vel«tržca gospoda Prana Ko I man a svojim častnim členom in to v izraz iskrene hvaležnosti za zasluge, ki si jih je ta visokoapoštovani rodoljub pridobil za društvo Šle zadnji čas je g Kolmaa poklonil društvu osem velikih zrcal iz belgijskega stekla za čitalnično dvorano. Občni zbor je nadtlja sprejel predlog g. ravnatelja Suhi ca, 8 katerim sa pooblašča odbor v zvezi s pisateljskim odborom, prirejati po končani sezoni gledališke predstave v čitalnici, pri katerih se imajo predstavljati samo izvirni proizvodi. V odbor so bili izvoljeni gg.: dr. vitez Bleivveis-Trsteniški, ravnatelj S u -bic, prof. Pire, dr. Tekavčič, dr. Pire, in-žener duha, M. Leustek, dr. Hudnik, Prose nc, Fran Ks. So a van ml. in Vrhunc.
— (Božićnica) Običajna božičnica za siromašne otroke mestnih ljudskih šol, kat ro prirede vsako leto slovenske dame pod vodstvom g. ces. svetnika Muruika. vršila se je včeraj dopoladoe v slavnostno okrašeni dvorani prve me-it.ne ljudske šole. Po primernih ogovorh okrajnega šolskega nadzornika prof. Le v ca in knezoškofa dr. Jegliča SO gospe: baronica Heinova, dr. Tavčarjeva, Alešov-ščeva, Arkova, Fieiscbmanova, Fieretova, Hahnova, Moosova, Požarjeva, Prelesnikova, Premkova, Skale tova in Trillerjeva ter gospodične: Goitlova, Ja-vornikova, Kajzeljeva, Kersnikova, Kleinova, Krem-žarieva, Lozarjeva, Nabrnikova. Nachtigallova, Premkova in Schlegljeva razdelile pripravljena darila mej otroke, v katerih imenu sta se zahval la jede i šolar in jedna šolarica
— (Božionioa I. mestnega slovenskega otroškega vrtoa) ss vrši 22. t. m. ob pol 5. uri popoluine v Komenskega ulci št. 10. Vabljeni so najvljudnejše vsi prijatelji slovenske mladine!
— (Skrivnostna hiša) se nahaja na Starem trgu. Kar se v nji dogaja, je res jako čudovito in skrivnostno Neko ondu stanajočo gospodično preganjajo — strahovi. Napadli so jo že dejanski ia jo metali ob tla, sploh pa ti strahovi take reči uganjajo, da se trese cela hiša in se z:blje vse pohištvo. Tega stresanja in zibanja pa ne občuti samo ono dekle, katero strahovi specijalno preganjajo, ampak občutijo je tudi dragi prebivalci. Nekatere bistre glave, katerim vera v s'rabo ve ni posebno trdna, so domnevale, da imajo opraviti s pot.esom, ki je omejen na dotično hišo ter so o tem oo-vestili specijalista v opazovanja potresov, profesorja Bdlarja. Pripoveduje se, da je prof. Belar prišel na lice mesta in kar dve uri z največjo potrpežljivostjo
tekal, kdaj m začne hiša stresati ia zibati, da pa ss aloč-jno takrat ni čisto nič primerilo, pač pa ss je zibam« kmalu po njegovem odhoda zopet začelo, in ao strahovi rečeno dekle tako napadali, da je obolelo in ao jo morali prenesti v deftslno bolnico. Ker znanstvena skspedici|a prof. Belarja ni imela nspeba, so mnenja o vzrokih skrivnostnem□ gibanja rečene hiše razdeljena. Ženski svet je prepričan, da so se strahovi sa navzočnosti prof. Belarja poskrili, a po njegovem odhoda zopet zapnetili svoja pribežališča, moški avet pa je mnenja, da ali stoji hiša na podirajočom ss svstn, ali pa da so dotične Ženske vse skopaj histerične. Katero mnenje je pravo, tega nismo v stana povedati, konatatojemo samo, da je bil pokliran na pomoč proti strahovom tudi Župnik in vitez Franc Jožefovega reda Rozman, da pa tudi on ni ničesar opravil, da tndi on mimponiral strahovom, dasi j« imel a seboj asistenco
— (Ulom ) Danes po noči vtihotapil se je tat v hišo št. 3 na Reseljevi oesti in je na etopnišča s silo odprl vrata, ki peljejo v skladišče Žida Kas aovvitza. Na dragih steklenih vratih je izrezal sipo in tako potem prišel v sladišče, ter stri škatuljo, v kateri je bil denar, odnesel je okoli 20—30 gld.
— (Mila jesen.) Prejeli imo zopet z najrazličnejših strani dokazov mile jeseni. Tako, kakor pri nas, je tudi po vsi drugi Evropi, in vsled tega ne bomo teh pošiljate v veo zabeleže vali. Sicer pa smo imeli tudi nekaj še bolj mrzlih in zim tkih dni.
— (Lov na Raskovcu) Z Vrhnike se nam piše: Včeraj so lopo peli po zelenem Raskovca zaviti lovski rogovi, in psi so gonili divjad s tako strastjo, da je zvonelo po hriba in dola. Bila je to gonja, ki je s srečo polnila vsako lovsko s"ce. In v sodbi smo bili jedini, da stara naša Vrbnika še ni doživela sijajnejšega in imenitnejsega lova. S ponosom smemo isreči, da ga morda na celi Kranjski ni mesta, k|sr bi se mogla uprizoriti jednaka gonja s tako bogatim lovskim uspehom. Ko so končno od-trobdi rogovi, pobralo se js 87 kom& .ov lepega plena. Zares, smeli smo biti ponosni! Z največjim ponosom pa nas je navdajala misel, da je prišel cesarski princv našo, slovensko lovsko dražbo. S svojo ljubeznivostjo nas je v hipu v*e očaral: bil je lovec mej lovci in v ničemur ni kazal, da je porojen na najvišjih bolmih človeške družbe. Spre govoril je z ljubljanskim županom nekaj slovenskih besed, in to je prejssnega gosta slovenski dražbi Še bulj prikupilo Lovska sreča bila je nadvojvodi mila: ustrelil je pet komadov, vmes znamenitega srnjaka a trojnim cvetjem na glavi. Upamo, da je bil vi« aoki gospod zadovoljen, in dal Bog. da ga še kdaj vidimo v solnčnatih logih temnega Raskovca!
<j — (Osebne vesti) Gosp, dr Josip VVurner, c kr. polkovni zdravnik v p in okrožni zdravnik V Kostanjevici je povodom cesarjeve petdesetletnice dobil srebrno jubileja ko dvorno svetinjo. — Kazni I nični učitelj v Mariboru, g. Srečko Steguar, je ad persooam pomaknjen v X čin. razred.
— (Vodovod mesta Kranja.) „Laibacher Zeitung* z dne 17. decembra poroča, da je poue bala sedaj vročin ka bolesen, katera je v osmih vaseh občin Šenčur, Voglje in Crklje skupaj 111 dnij razsajala. Temu uradnemu poročilo posnamemo nastopne, za vodovodno vprašanje mesta Kranja in okolice preznamenite stvari. Zbolelo je mej tem časom 113 oseb, umrlo pa jih je 13 Vzroki tej razsežni epidemiji tiče prid veem v nesnažnosti, katera vlada še vedno v teh krajih pri ljudstvu po bišah in dvoriščih, in vsled katere se z razno mla-kužo brez dvoma onesnaži voda v vodnjakih in kapn cah; dalje v tem, da so tla predurua in pu o čaj <> nesnago skozi; in končno v letošnjem vie me u n, ko je bilo spomladi mnogo padavine, poleti pa je bila suša, in je vsled nje zelo padla talna voda. Da je v omenjenih krajih toliko nesnage, to prihaja od tega, ker je ves epidemijski o ki-m že k zelo reven na vodi; ljudem pač manjka sredstva za čistenje. Dobre in čiste pitne vode, toda v nezadostni množini, daje le nekaj malega vodnjakov, ki pa v vroč-m poletju usahnejo. Tudi voda v kapnicah, katere se nekaj časa sem m nože, je ob takem časa večinoma onesnažena. Zato morajo jemati vodo ali iz Kokre ali iz Save. Glede na to bi bilo v zapreČenje takih epidemij zelo želeti, da se skoraj izvrši prujektovani vodovod iz gorske stu-dtinčnice. — Kaj neki pravi k tema poročilu utaduega lista — kranjski železogrizec?
— („Zveza slovenskih posojil nio' v Celju.) katera ima svoj delokrog v slovenskih pokrajinah, naznanja, da je vedno rada pripravljena, pospeše ^ati ustanovitev novih posojilnic tam, kjer so taki zavodi iz narodno-gospodarakih ozirov potrebni ia kjer se najde dovolj sposobnih moči, da za morejo tako zadrugo dobro voditi in da zamore ista vapešno deko vati, Rodoljubi, kat- rim so razmere in take potrebe znane in kateri se za ust novitev posojilno zanimajo, naj se izvolijo obrniti naravnost na »Zvezo slovenskih posojilnic" v Celju, katera je za vsakojaka pojasnila vedno z veseljem na razpola-
ganje in katera odpošlje, če ss žali, tndi rada svojega tajnika kamor koli si bod', da okrene za ustanovitev posojilnice vse potrebne korake.
— (Hr v ataka gimnazija v Pazinu) Italijanske demonstracije proti ustanovitvi hrvatske gimnazije v Pazina ss množe. Lahi pošiljajo na Dunaj proteste in se nadejajo, da ali zmagajo kakor za časa koalicijskega ministarstva z bojem proti dvojezičnim napisom pri sodiščih — katero upanje pa ni kar nič utemeljeno — ali pa dobe kompezacije. Začeli so že premišljati, kaj naj bi zahtevali in kaže se, da hočejo zahtevati, naj se pri koprskem učiteljišči odpravi hrvatski oddelek. Ker je koprsko učiteljišče jedino moško učiteljišče na Primorskem io naj za vse tri narodnosti na Primorskem za Slovence, Hrvate in Italijane vzgaja potrebnih učiteljev, se laški zahtevi ni prav nič čuditi. Labi bi bili sila zadovoljni, ako bi se odpravil zavod, kateri vzgaja hrvatske učitelje, saj bi v tem slučaju kaj hitro zmankalo hrvatskih učiteljskih močij in bi dosledno izginile tudi hrvatske ljudske šole, katere bodo da jale pazinski gimnaziji učencev.   Kako premeteno !
— (Promocija.) Suplent na ljubljanski nižji gimnaziji, gosp. Josip Kom 1 j a ne c je bil v soboto na dunajskem vseučilišči promoviran doktorjem filozofije.
* (Nečloveški starisi V soboto so našli devetletno hčerko poštnega oticijala Rud. Kutacbere mrtvo na postelji. Ubogo dekle je imelo namreč mačeho, katera jo je na vse možne načine mučila, da je morala v bolnico, kjer je ostala skoro leto dnij in kjer se jej je veliko boljše godilo — nego doma. Maćeha in njen pravi oče sta jo tako pre tepala ter jo puščala skoro popolnoma brez hrane, da je deklica končno morala podleči hudim bolečinam. Dva njena starejša brata sta bila prisiljena krasu in prosjačiti, da nista gladu umrla. K j je nedavno pripeljal redar 14 let nega Avgusta domov k očeta, da ga kaznuje, ker je prosjačil, privezal g-i j« grozovitež iztegnjenega z vrvmi na postelj, kjer je moral šest Unij nepremično brez hrane ie žati Poleg njega pa je postavil klobaso in kos kruha, katerega seveda deček ni mogel deseči. Ljudje so bili radi takega nečloveškega ravnanja silno nevoljni, ko pa so izvedeli za smrt deklice, zbralo se jili je nad dve sto pred hišo, kjer so silno razgra jalL
* i Kralj Alfonz XIII poveljnik.) Mladi španski kralj, ki je še nedolžen deček, je dobil sedaj svojo kompanijo „vo ako v", da se vadi v poveljevanju in ek-ieniranju Kompanja sestoia iz samih plemenitih dečkov. Kralju pomagajo voiaški vzgojitelji. Orožje za dečke so napravili v H-.r celoni.
* (Gledališče zgorelo.)  Mestuo gledališče je pogorelo v Brucku ob Muri 17. t. m. do tal, ka kakor smo že javili  Požarna bramba je mogla rešiti le sosedne hiše. Škode je nad 6000 gld.
Knjitevno st,
— ,Prosvjeta". Št 24. ima naslednjo vsebino: Dragost d H'gin: Crna kraljica, roman in hrvatske prošlosti. Laszovvski Emilij : Bielastiena. Safvet M-rza: Na rastanku 1888 oi, pjesma Coloma Lnis P.: MelenkoBti, preveo dr August Ilaramt-ašic. Pc dravski Milivoj: Rumunjske narodue pjesme. Weber Alberto: Mat in badnjak. Dežele Velemir dr.: Zimska vožnja, piesma. Toni Bogu tj d: Zloba. Trnski Ivan: Mač Zmaj Daspota Vuka u Perastana. Uz naše slike. Listak. Slike: Sveta noč. Odkrida spomenika caru Aleksandru H. n Moskvi, (i.oaz A Gradnja in obrana Jeruzalema Oelovao. Šikaneder Jakob: Postolar. Stuchlik Kamilo: Nad starom knjigom Vražji otok. S tem zvezkom se zaključuje ta bogati hrvatski polmesečnik, kateri vnovič toplo priporočamo zlasti Slovenkam, ki črtajo hrvatski! „Prosvjeta* je vedno bogato iiustruana.
Telefonična in brioj&vna poročila
Dunaj 19. decembra. „\Vieuer Zeitung" prijavlja cesarski patent z dne 17. t. m, s kbttrim se sklicujejo deželni zbori češki, gališki, gorenj ea v str. j s k i, dolenje« vstnjsk i, št a jerski, korošk*, k r a n j sk i, buko vinski moravski, šlezijski, goriški, predarlski in tržaški na dan 28. decembra.
Dunaj 19. decembra. Danes dopoldne ob 11. uri je bila konferenca načelnikov vseh desnici pripadajočih klubov, katere so se udeležili vsi trije členi predsedmštva in — po zneje — tudi češki deželni maršal knez Lob-ko vic, ki se je pred to konferenco posvetoval s Kramafem, Kuglom in grofom Palffvjem. Najprej je konferenca razpravljala o razdil.tvi parlamentarnega dela pred novim letom in po novem letu. Kaj se je potem razpravljalo, je še tajno.
Dunaj 19. decembra.   Danes popoldne ob 3. ari se je sešla deželna konferenca proti eemitske stranke, katera razpravlja o raznih personalnih in političnih vprašanjih.
Dunaj 19. decembra. V parlamentu se raznaša govorica, da jutri ne bo ne tu ne v Pešti seje, da je konec zasedanju. Kaj je na tej govorici istinitega, še ni možno konstatirati.
Dunaj 19. decembra. Pod cesarjevim predsedstvom je bilo včeraj v ces dvora važno vojaško posvetovanje, katerega so se udeležili vojni minister Kr eghammer, šef generalnega štaba Beck, feldcajgraajstri Windischgratz, Rein-lander in Wa ld stat ten
Dunaj 19. decembra. Včeraj je bil god ruskega carja. V političnih krogih obuja pozornost dejstvo, da je šel cesar v rusk; uniformi, z ruskimi redi na prsih k poslanika Kapnistu čestitat, kar se doslej še ni zgod lo in to isti dan, ko je bil avstrijski poslanik v Berolinu v posebni a^dijenci pri ruskem carja.
Trst 19 decembra. (Oficijalno.) Včeraj opoludne je „Asscciazione Progressista" priredila v gledališču „Polifeama Rosttti" javen fchod, ki naj bi bil protestoval proti ustanov tvi hrvatske gimnazie v Pazinu Shoda: se je udeležilo kacib 1000 oseb, mej njimi mn< go so cijalistov. Komaj je predsednik Beuutti začel govtriti, provzročili so Btctjalisti tak hrup, da je vladni k m bar sbod razpustil Na ulici je prišlo do demoustracij, katerim je policija naredila konte
Trst 19 dtcembra. (Privatno) Shoda v gledalsću »Politeatna Rosetti' se je udeležilo Jako mnogo obiiustva. Komaj je obč svet. B-nutti shod otvori! in io mu njegovi somišlje uiki ploskbli, so socijalisti začeli žvižgati, stkati jn mahati z rudečimi robci, vsled česar je prišlo do izgredov. Socijalisti so lomili sedeže in kosce lesa metali mej ptogresovce. Vladni zastopnik je z oz rom na to rsbukn shod zaključil. Pro grtsovci so potem, prepeva je iredentovske p< smi, demonstrirali po mestu. Pred magistratom so upili: Viva Trii ste liberale! Vivn Isiria i tali ana ! Fuora i sciavi! Prišlo je na raznih mestih do izgredov. Policija je aietovala 27 oseb, mej njimi urednika lista „Piccolo" : 7 osib je radi nasilstva izročila sodišču
Pragma 19 decembra. Izvršeralni odbor nemških dež. poslancev je imel včeraj posvetovanja, ali naj nemški poslanci vstopijo v dež. zbor ali naj začno abstinenco. Po jako burni razpravi, v katfri so se čula najrazličnejša mnenja, je odbor skltnil prepustiti od ločitev plenarnemu zboru nemških poslancev, kateri se snide 27. t. m.
Zagreb 19. decembra. V današnji seji dež zbora je prišla na razpravo indemuiteta, o kateri je poročal Egersdorfer, v imenu koalirane opozicije .je Rukavina izjavil, da se razprave n« udeleži, na kar so poslanci teh strank, izvemši Davida Starčevića, zbornico zapustili.
Budimpešta 19. decembra. Današnja
seja poslanske zbornice se vrši povsem mirno. Najprej sta o volitvj predsedništva govorila Kossuth in Pulszkv, potem pa A p ponvi, čigar apel na vladno stranko, naj vrže Jex Tisza pod mizo in naj tako vstvari podlago porazu mijenja, je obudil veliko senzacijo.
Sonja 19. decembra. Radoslavovi pristaši so včeraj priredtli veliko demonstracijo proti vladi. Ko so hoteli demonstrirati, pred kneževo palačo je prišlo do boja s policijo. Muogo oseb je bilo aretovanih, več ranjenih. Izgredom je šele vojaštvo naredilo konec.
Madrid 19. decembra. Minist raki pred sednik  Sagasta je demisijon ral.   Bati se je velike krize.  Kraljica je sestavo novega miui-sterstva ponudila predsedniku senata, Monteru Riozu.
Poziv!
BKer je bil podpisanec od c. kr. okr. ev. de želnega šolskega sveta iz službe) odpuAčeo, dasi je na podeljeno službo naKranjskem r e s i g n i r a I , naprosim prav vljudno cenj. gg. tovarisice kakor tudi drage gg. tovariše, da mi v najkrajšem času naznanijo vne one, kateri bi bili kdaj na kako službo resignirali."
Josip Rnkovscek v Kobarida.
*.t. tT,    Dtžtlno iMalliča i L|ibl|anl.  Dr. pr.899.
V torek, dne t H. decembra IHttH. ■ o vit s ta! Prvi«: Vovltsta t
8in.
Rodbinska drama v 4 dejanjih. — Spisal Engelbert Gsngl . Režiser g. Rudolf Inemann.
Blagajnica se odpre ob 7. nri. Zadetek ob 1 ,S. ari. Konec
ob 10. uri.
Pri predstavi sodeluje orkester c. in   kr. pelpolka It. 27, V sredo, dne '21. decnmbrA : „Trubadur". Gostovanje gdč. Anite Kopins z  zagrebškega kazalilča.
Meteorologično porodilo.
Vikina nad morjem m.
December'	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	1» S.-II	Vetrovi	Nebo	0-4 1»
17. 18.	9. zvečer 7. sjntraj S. po pol.	744 6 744 5 742 8	— 14 — 14 62	sr. sever sr. svzh. ■1- J»»g	skoro jas. pol obl. jamo	00
m 19. ■	9. zvečer 7. zjutraj 2. popol.	7423 789 9 736 9	06 — 38 90	sr szah. si. j z ah. sr. jzah.	megla megla jasno	00
Srednja temperatura sobote in nedelje —0 1* in 18', ■a 17* in 3 7' nad normalom.
dne 19 decembra 1898.
	,   101 gld.		-
Skupni državni dolg v srebra        , .	. 100	•	95
Avstrijska zlata renta......	. 11»	■	95
Avstrijska kronska renta 41    .   .   . .	. 101		35
Ogerska slata renta 4 1 .,......	120	•	—
Ogerska kronska renta 4°/,    .   .   . .	. 97		70
Avstro-ogerske bančne delnice     .   , .	. 116	•	—
			10
London vista..........	. 120	■	45
Nemški dri. bankovci sa 100 mark . ,	. 58		95
§0 mark...........			79
			55
(talijanski bankovci.......	44		40
C. kr. cekini ........	a		70
— kr.
Zahvala.
Vsem,   ki   bo nam ob bolezni   in po smrti
gospoda
Frana Krisperja
hišnejra gospodarja in. bivšega trgovca v Ljubljani
izkazali svoie tolažilno sočutje, istotako vsem, ki so našega dražega rajnika spremili na poslednjem njegovem potu in Se ponebej vsem, ki so na njega krsto za slovo dali položiti vence, izrekamo tem potom najiskrenejso zahvalo.
V Ljubljani, dne 18. decembra 1898.
19H5) Žalujoči ostali.
Ob novem letu odda se v najem
dobro obiskana
prodajalnica na deželi.
Vprađa naj ae p-i gosp. Antonu Rosman-u v Radovljici. (1958—1)
Trgovina z železom
Štefan Nagy
Vodnikov trg it 5, nasproti gimnazije
dovoljuje si slavnemu občinstvu naznanjati, da ima v I. nadstropju
veliko izbero (1959-1)
božičnih daril
ter s« priporoča za obilen obisk.
Išče se
najbolji izvor ta nakupovanje kavt, taja, nuna la konjaka I
Nepotrebno iskati! (1828—20)
Kavčič & Lilleg v Prešernovih ulicah
dobivata to blago neposredno iz prekmorskih dežel ter prodajata
l kilo fine kave (Santos Prime  po.....gld. 1*—
t steklenica pristnega Janaaika ruma.....„ 0'50
1 deka pristnega Pecro Souchong-čaja.....„   0 05
1 pusica prave angleSke carske melanže .... „050
1 steklenica pristnega finega konjaka . .....140
pST~~ Br» tekmeca!
Ljubi Jezušček!
Prosim, prineai  mi vsnder jeden tako čudežno lepo izrealjani ledeni krotuik z napsotn: ,Dai nam danes nas viakdauji kruh'.  Ti krožniki se dobe samo pri
Fran Stampfol-u
▼ LJubljani, t klal aroap. Bud. Klrblaoh-a, vhod S gledallAks stolb*. (1934-4)
Naročila na
za posta v petek in soboto
vzprejema firma (1439—16)
k       & ?\lTl3LTTBLi.llg
danes In do |utrl opoludne.
1 kilogram velja okolu 1 gld. 30 kr.
Odlikovan na rmzstavah : Velike Mezince, Hotelov, Proštejev, Prerovo, Tisnov, Humpolc,
Potrebna in koristna darila za Božič in Novo leto!
o i
3 >
o
U
i
4>
m
O c» oo
©
•o o m
m 12
C
(ti
3 •i> G
a
C
u u
XJ
O
Četki krioinikl specijalni zavod s« platao !
»vo|l k av*»|iin !
Viljem V.Vejraan
izdelovalec platnenega,   pavolnatega in da mastnega blaga
▼ Proatejevem na Moravi
priporoča laslae ftlcnlae Isdelke na roko po smernih cenah ia najboljši kakovosti : celoplsliieao domsee In b«*le>no platno vseh Si ro kosti in finosti, pltttno ■a p I »h se do VJ4 I cm., damaiite t gradle, namizne prte in blago, obriaače, servijete, bele in barvane za ♦»,12 in 24 oaeb, otirače, platnen in pavolnat kanefas, robca, bele in barvane, platnene, pavolnate in svilnate, inlet in angin za siuke, oksford, krizet. otsleCat prnlisl seAr in lote k o ttlng-o ia samske obleke, platna t pavolnata, ruska, za limmce, slamnike, zastore itd , trilhe, Sifon, floridas, kreton, pike, barbent, sat in, brilantin itd., itd.
Ugodna darila "TfciJ (|^T In pot riba ia gospodinjstvo.
I.ftMtul t«tlolelc.
Trgovcem se blago ne pošilja. Kot  atrokocnjtk in samoiz<Movalec lahko najbolje postrežem. Vzorci in ceniki na zahtevanje.
O
TJ -t
< B
N B
«Q
O <n fm
cd < 9 1 3 9
tf
O p> B
pT
Poseben oddelek za razpošiljanje pod osebnim vodstvom.
o«
I
Opreme za neveste od 50 gld. do 2000 gld. so vedno v zalogi.
Ces. kr. avstrijske $fl| državna železnica
Izvod iz voznega reda
vtljavti od da* 1. oktobra 1SSS. lata, o Ono« la LJakiJaae jni. kol. P**«* eea Trki«.
Ob 19. nri & m. po noči osobni vlak v Trbil, Beljak Celovec, Pransenfeste, Ljubno; osa Selsthal v ansse, Solnograd; 6ea Klein-Reifl ing v StevT, Line, na Dnnaj via amststten. — Ob 7. nri 5 m. s ju trs j osobni vlak v Trbil, Pontabel, Beljak, Golovec, Pransenafeats, Ljubno, Dunaj ; osa Selsthal v Solnograd; čes Amstetter na Dunaj. — Ob 11. ari 50 m.dopoludceosobni vlak v Trbil, Pontabel, Beljak,Celovec, Ljubno, Selsthal, Dunaj. — Ob 4. ari 2 na. popolndne osobni vlak v Trbil Beljak, Celovec, Ljnbno; osa Selsthal v Solnograd, Leoc - Gaatein, Zeli ob jezera, Inomost, Brege no, Curi h, Osnovo Pariš; Ces Klein-Reifling v Stevr, Line, Bndejevice, Pisanj Marijino vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, Dunaj via Amststten. — Pta>ga v slova) saaala Is v Ka* tovje* Meloni vlaki: Ob 6. uri 15 m. ajntraj, ob 12. nri 55 m. popolndne, ob 6. nri 80 m. s večer — Prlkaol a l.|abljasio j. k. Prei* la Trblan. Ob 5. nri 46 m. fjntraj osobni vlak a Dunaj* via Amstetten, ia Lipskega Prago, Pranoovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Bndojevic, Solnograda, Linca, Stejra, Anasosa, Ljubno, Celovca, Beltaka, Pranaenafesto.'.— Ob 11. ari 17 mu dopolnilne osobni vlak ■ Dunaja via Amststten. Karlovih varov, Heba, Marijinih varov Pbrajo. Budejevic, Solnograda, Linca, Sterra, Parisa, Oenevs Curiha, Bregenca, Inomosta, Zalla ob jezeru, Leud-Gastsina Ljnbno, Celovca, Linca, Pon-tabla. — Ob 4. uri 67 m. popolndne osobni vlak s Dunaja} Ljubna, Selsthals, Beljaka. Celovca, Prsnsensfeste, Pon-tabla. — Ob 9. uri 6 m. svsčer osobni vlak ■ Dunaja, Ljubno, Beljaka, Celovca Poatabla — Prasjjn la RetexB nesis la Kakavi« Moianivlaki: Ob8.uri 19m.ijutraj,ob 2. ari32 m., popolndne in ob 8. ari 85 m. svooor. — Odhed la L.|ahw IJnne d. k. r Kannnlk. 01 7. ari 23 m. zjutraj, ob 2. ari b m. popoladue, ob 6. uri 50 m in ob 10. nri 25 min. svooor, zadnji samo ob nedeljah in praznikih v oktobra — Frlbo« v LfjublJono d. k. la Kamnik«. Ot 6. uri 56 m. ijn-traj, ob 11. uri Hm. dopoludne, ob 6. uri 10 m. in ob 9. ari 55 min. s večer., poslednji vlak samo ob nedeljah in praznikih v oktobru. (1044)
Zajamčeno pristno graščinsko
slivovko
katero je pretakalo kmetijska družbe kemično pro-aknievaliiće za Kranjiko v Ljubljani ter jo pripo-inalo kot
pristen destilat jako dobre kakovosti
priporoča firma
Kham & Murnik.
Iavirni certifikat lahko  vsakdo vpogleda t naši prodajalnici <19«<> j)
4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4
♦
Dsojam si naznaniti slavnemu občinstvu, da prevzemam in izvrlnjom točno naročila na
kavo, čaj, olj s. ris* makerone, delikatese, sadje, ribe, vina 1.1, d.
Poiiljatve v omotih po 5 kil oddajam po polti, one od 30 kr. naprej pa po železnici s povzetjem.
Take poiiljatve se izplačajo vsakomur, posebno p. n. krfimarjena, druiinam in onim, ki rabijo za dom različne jeatvine sli telo o raznih prilikah nabaviti si specijalitete, katerih se na deželi ne dobi, ali pa le zelo drago, n. pr.
morake ribe in rake, sveže sadje, fino olje 1.1, d.
Ola vnl aoj namen Je razpošiljati dobro blago ia po ni a ki osni
Cenike raspolljem radovoljno in brezplačno. . Za p n. gg. trgovce imam poseben cenik in zamorem dajati blago po tako nizkih kupih, da so ne bojim konkurence. (637—84)
Tudi sprnjesnana snslopalvn In vsako-|avcn poaredovaajn.
Z odličnim spoštovanjem udani
Erixest Fegreiza. Trstu,«ulci Sin Francesco stav 6
► ►
►
>
►
► ►
► ► ► ► ►
VIZITNICE
priporoča
„Narodna Tiskarna"
po nizki ceni.
Primerna božična darila!
Ne spadajoča v razprodajo.
Dražestne novosti v vozičkih za punčike, finih košarah SJi za papir in za clruge potrebe. Izborne kuhinjske oprave kakor: : omarice za dišave, soljnake m, iižjkaiio slikarijo.
Istotako krasno slikanu servlrne plošče itd. (i9.r>5—-i)
Vse to najceneje pri
^L. Pakič
1 palača   meščanskega   bolniškega zaklada.
Velika gostilna
na živahnem mestu na Reki ležeča, obsezajoča okusuo urejene prostore za gostilno, veliko dvorano za glasbo, krasen letni vrt, prostrano pivn co in ledenico, stanovanje za gostilničarja in druge potrebščine,
se daje takoj v najem.
Zahtevajo se za voditev obrta potrebna novčna sredstva in poznavanje hrvatskega in nem&kega jezika.
Ponudbe naj se blagovolijo pod šifro D. P. uprav-ništvu „Slov. Naroda" vposlati. (i%3—i)
Izdajatelj io odgovorni urednik : J o a i p N o i 1 i.
Laatnina in tisk .Narodne Tiskarne".
644^22296^514905