241. številka. Ljubljana, v soboto 19. oktobra 1901 XXXIV. leto. Izhaja vsak dan »večer, isimsi nedelje in praznike, ter velja po poitl prejeman aa avatro-ograke delele aa vae leto 96 K, n pol leta 13 K, aa Četrt leta 6 K 50 h, m jeden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, aa pol leta 11 K, aa Četrt leta B K BO h, za jaden mesec 1 K 90 h. Za pofiüjanje na dom raCuna se za vsa leto 2 K. - Za tuja dežele toliko veö -kolikor znaSa poštnina, - Posamezne številke po 10 h. Na narocbo brez istodobne vpoBiljatve riaroCnine se ne ozira. - Za oznanila plaCuje se od Stiristopne petit-vrste po 12 h, Ce se oznamlo jedenkrat tiska, p^lO h te se dvakrat in po 8 h če se trikrat aH večkrat tiska. - Dopisi naj se izvolö frankovati. - Rokopisi se ne vračajo. - Uredništvo in upravnistvo je na Kongresnem trgu SL 12. Upravnlstvu naj se .Blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice 8t. 2, vhod v upravniStvo pa s Kongresnega trga St. 12. »Slovenski Narod" telefon ät. 34. — „Narodna tiskarna" telefon št 85. Sv. Liguori in §§ o goljufiji. Iz »Slovenskega Naroda« je razvidno, kako je župnik König v Vinici na Dolenjskem naščuval cerkovnika, da je viniškega nadučitelja Lovšina, katerega župnik iz političnih nagibov ne gleda prijazno, ovadil radi žaljenja Veličanstva. Tudi je znano, da se je ta zadeva sodno preiskovala in preiskava proti Lovšinu ustavila, ker je bila ovadba popolnoma zlagana. V tej preiskavi je nastopila priča iz šole sv. Liguorija, in to v osebi zadolženega kmetica Hudaka, sužnja župnika Königa. Ta župnikov suženj, ta Hu-dak je po krivem pričal proti nadučitelju in v prid župnikove ovadbe. Ko se je to izkazalo, in se je začela proti Hudaku kazenska preiskava zaradi krivega pričevanja, izdal je König kot župnik, torej kot uradna oseba, Hudaku spričevalo, opremljeno z župniškim uradnim pečatom, po katerem spričevalu v celi fari ni poštenejšega človeka, kakor je kriva priča Hudak. Sam župnik König ni vreden v tem oziru Hudaku jermena odvezati. Hudak je priznal, da je vedoma krivo pričal in bil je obsojen na pet mesecev ječe. Pri glavni obravnavi je Hudak povedal, da ga je župnik König pripravil do krivega pričevanja. Rekel je dalje, da je šel že mej preiskavo k njemu v farovž ter prosil župnika, naj ga reši. Župnik pa ga je sedaj zmerjal in iz farovža zapodil. Ta župnik je kočevski Nemec. Domišlja si, da zna vse kazenske paragrafe. Pametnejši je vsekakor, kakor njegovi slovenski kolegi, ki cepajo v kazenske obsodbe kakor pijane muhe v mleko. Dobro jo je z ravno navedenim manevrom pogodil. »Marš ven, lopov! — Zdaj pa mene, tožite, če imate korajžo! Če mene tožite, imate hudodelca - goljufa za pričo proti meni«. V preiskavi proti Lovšinu je župnik König poslal sodišču za ovaditelja in tudi v svojem imenu več vlog, v katerih razodeva največjo aroganco. Najmilejše je še to, da je hotel preiskovalnega sodnika učiti, kako naj svoj posel v tej zadevi izvršuje. Vse, kar je storil župnik König v tem slučaju, kaže njegovo maščevanj a-ž e 1 j n o s t, označuje ga pa tudi lažnjiva ovadba proti političnemu nasprotniku. Ni nam mari, da denunciramo, toda statistika hudodelcev na Kranjskem nas uči, da začenjajo hudodelstva goljufije prevladovati. Včasih so se naše ječe polnile s hudodelci, ki so zakrivili razna nasil-stva, tepeže in uboje; danes kraljuje goljufija, in posebno goljufija po krivem pričevanju in po krivem priseganju prevladuje že tako, da se moramo vprašati: odkod ta struja ? Gospodarstvo na Kranjskem se je tekom zadnjih 20 let sicer nekaj povzdignilo, a revščina je vendar v nekaterih krajih velika. Tudi je treba upoštevati, da ima danes vsak človek več potreb, kakor nekdaj, da pa sredstva istih niso rasla v isti meri, kakor potrebe. Kultura nas vzlic vsemu analfabetizmu vendarle povzdiguje na višjo stopnjo. Standard of life je postal višji. Tudi uvidevajo dandanes ljudje vse bolj, da se mora tu na zemlji vsak trenotek porabiti, v katerem se da kaj dobrega uloviti. Nebesa so briga zadnje ure življenja. To ima svojo dobro stran, ker brez tega sploh ni napredka, ima pa tudi svojo slabo stran. Stremljenje po pridobivanju, po imetju je postalo intenzivno, a razne okolnosti uplivajo, da mnogokrat stopa čez meje dopustnosti. Amerika popači marsikaterega našega človeka, delo pod zemljo pa ni še nikdar src blažilo in razvijalo nežnih čutil. Tudi upliva družba včasih jako grdih značajev. Boj za zaslužek v oddaljeni tujini je brezobziren in se bije z vsemi sredstvi. Sicer pa se naš parcelirani kmet pravda za vsako hruško, če tudi zapravda vse svoje imetje. Iz kratka: Razvila se je »Auri sacra fames!« Torej moderne hudodelce imamo. Da se le-ti v večjih mestih nahajajo, to je razumljivo. Ali tudi kmetija jih daje mnogo, dasi se ta kmetija nikakor št- ni moderno razvila. Trgovina mej kmeti ni moralna. Pri živini se goljufa in drugod se goljufa, denarna zadrega na strani dolžnika in požrešnost na strani upnika dajejo povoda širokovestnosti. Tako je sicer povsod, a pri nas v večji meri kakor drugod. In pri nas je tudi toliko krivega priseganja in krivega pričevanja, da je joj! Pravičen sodnik človeške nature bo priznal, da je, četudi neodpustljivo, vendar umljivo, da kdo v lastno korist po krivem priseže. Toda vpraša se, je-li naše ljudstvo že toliko pokvarjeno, da se pusti pregovoriti, da bodisi komurkoli na ljubav po krivem priča, kakor v mnogih drugih deželah? Odgovoriti je težko, dasi je v kazenskih registrih naših sodišč le preveč dokazov krivega pričevanja. Še tega manjka našemu narodu! Naj že bo berač, naj ga že tuji, močnejši življi snedo, ako je tako sojeno; a s čistimi rokami naj hodi po svetu, dokler bo hodil, in zato moramo temu sovragu pogledati v oči. Navedli smo nekaj uzrokov tega moralnega propadanja. Navedli smo pa tudi slučaj, ki s prstom kaže na naš farovž : Takih slučajev smo imeli že dosti. Znani bo slučaji Aug. Šinkovca, j. Pristava, Zamana v Šmarjeti, Ferjančiča v Gočah in več drugih. Jeden sam tak slučaj bi nič ne štel. Tu pa jih imamo veliko preveč. Dosti jih je še skritih, veliko jih krije tajnost. Testamentne pravde s farovži bi lahko povedale cele knjige, ako bi mogle govoriti. Veliko bi tudi lahko povedale razne pravde zarad' žaljenja časti, v katere je bil kak farovž zapleten, dosti bi vedeli izpovedati umorjeni nezakonski otroci. Dandanes se mnogo govori in piše o sugestiji. Praktično se pri nas izvaja sugestija v slučajih, kadar išče dušni pastir pomoči za varovanje svoje kože. Taki naši duhovniki stojijo na najnižjem nivo-u omike. Reklo se bo: Takih ima vsak narod. Res je! Ali pa tudi v tako velikem številu, kakor Slovenci? Vzemimo razmere, v katerih živi masa našega ljudstva. Večinoma živi v revščini in revščina rodi brezvestnost. Duhovniku je pred vsem na tem, da ohrani kmeta na farovški verigi. Če tega ne doseže z verskim fanatizmom, se laska kmetovim zlim instinktom in jih odobrava, če jih že sam ne budi. Slednje se godi zlasti v času političnih bojev, v katerih neomikani duhovniki ne poznajo nobene meje za svoje ščuvanje. V tem proteži-žiranju in vzpodbujanju slabih instinktov je že nekaj vzrokov za pojav, ki ga daje statistika naših kriminalov. Jezuitje so pri nas vpeljali večkratno spoved. Skof Bonaventura hoče v vsaki župniji imeti Marijino družbo za fante in za dekleta. Tak društvenik mora vsak mesec k spovedi. Potem pridejo misijoni, tako da se ljudje kar sproti in preklicano lahko operejo grehov. Odgovornost pred Bogom se tem potom zmanjša na ničlo. Greši se naprej in vedno veselo naprej. Spoved izgubi značaj resnosti. Študirajte ta tema v tem oziru in prišli boste do zaključka, koliko ta preti-ranost pospešuje demoralizacijo našega kmetskega ljudstva. Povedali bi to tudi duhovniki starejših šol, ako bi smeli govoriti. Nazadnje bi nič ne imeli proti temu, ako bi ta institut, ki je bil osnovan v temnem srednjem veku, prišel iz navade, ali mej ljudstvom ni omike, ki bi stvar-jala poštenost, oživljala čut odgovornosti, ki bi človeku kri v lice pognala, če kaj stori, kar ni prav. Surogata manjka. In — tu stopimo na delikatna tla — državni organi imajo vj naši Cis-litvanski vezane roke napram duhovnikom. Duhovnik je pri nas člen državne policije ter ima ljudstvo po spovednici, po leči in drugače v kordi držati. Vsled tega in vsled svoje še jako velike gospodarske moči je duhovnik v naših vladah petršilček na vseh juhah. Duhovnika sploh obsoditi, gre težko, kaj še, ga celo zaradi goljufije tožiti in obsoditi! Kam pride rešpekt pred to, kakor se misli, potrebno božjo šibo, pardon, pred to na tihem delujočo korekcijsko oblastjo? Kaj hočemo ! Število hudodelcev-go-ljufov, krivih prisežnikov, krivih prič se torej množi. Ne moremo pomagati. Du-hovništvo ve, da bedi neka močna roka med njimi in zato nima spoštovanja pred LISTEK. Sobotno pismo. Jutri je Cahevzeva nedelja! O Ca-hevzu se bere, da je bil majhen človek, pa velik svetnik in zato je moral nekoč na drevo splezati, da je videl Jezusa. Ca-hevzevih »hlač«, ki vise iz cerkvenih zvonikov, se vesele navadno krojači in čevljarji, ker pomeni to zanje pričetek »debele sezone«, za nas druge pa pomeni ta teden pričetek živahne sezone, kar je seveda še več vredno. — Avancement od ljudi do svetnikov je dandanes nekaj redkega, kar je v enem oziru popolnoma prav, ker svetnikov je že toliko kategorij, da se naši klerikalci n. pr. že sami ne spoznajo pri njih; postal bi pa to marsikateri izmej njih rad, če bi šlo. Dr. Evgen Lampe je majhen človek, pa svetnik a la Cahej ne bo nikoli, splezal bi pa vendar enkrat rad na kak zlat stol, če ne višje, pa vsaj do škofove palice, a fant ni za to, ker je »für den Wallendienst untauglich«; pa privoščil bi mu jaz vseeno palico, če ne te, pa — kako drugo, dasi ima prednost pred njim tanki urednik Ivan, iz katerega hlač je že ste- pala prah njegova žena, in — kar je bilo v njih pa menda tudi še — bo! — a — pustiva zdaj te svetnike, gospod urednik! Poglejva rajše živahnost te sezone po mestu in zunaj mesta! Ko pridejo — 4000, bo tako vse vrag vzel! — Po raznih oglih že kriče hripavi Lahoni »heisse Maroni«, čeravno je ta »maroni« največkrat iz tivolskega gozda ali pa z Golovca doma, pomešan nekoliko z Goričanom kakor Smolnikarjeva »lurška voda« z ljubljansko, »es geht ja alles, wenn man will!«.*. Pa včasih tudi ne, gosp. urednik! Šolski zavodi v Št. Vidu n. pr. delajo škofu, dr. Jegliču, velike skrbi; zlasti zdaj po volitvah, ker kuponov nema kje drugje rezati kakor pri svojem in cerkvenem denarju, kar ga je — če ga je sploh sploh kaj — naloženega. Božja volja pa ni, da bi mu ga ljudje, ti božji volički kranjski, nosili v peharjih v škofijo, in zato se jaz prav nič ne čudim, da so zadnjič tercijalke, ki šenklavško cerkev pometajo, mej seboj govorile, da bi šel škof Jeglič, naš »gnadlov firšt«, najrajse nazaj v Bosno, — ko bi ga le hotel Bog, makari jutri na Cahevzevo nedeljo, usli-šati! — ker je že do grla sit kanclerja Šiške pa prelata Kulavica. Zdaj sam tega ne vem, ali ga preveč V* lemenatu vino stane ali pa Klofutar korarjem palico posoja, da se »fehtajo« s škofom. In po pravici vam povem, da se mi mož že smili! Poglejte, ko je prišel, mu je bil n. pr. pred frančiškani postavljen napis »Kar mož rodilo nam je nebo, med prvimi si Ti!« — Danes —?! Danes bi bil prej ko ne postavljen napis s pristavkom: »med — zadnjimi si Ti!« — Ali, gosp. urednik, baš zdaj bi bilo treba nam Kranjcem moža, ki bi znal energično s palico karambolirati. S Francoskega se bližajo jezuvitski oblaki, t. j. tiste črne kobilice, kojih kloštre in klobuke so zadnji čas začeli celo Španci v Sevilli s kamenjem »šturmati« in bombardirati! — Jaz sicer vem, da sta dr. Šusteršič in eminenca dr. Missia v Gorici napram škofu Jegliču me-rodajna, in da marsikak fajmošter ali kaplan ne dobi tiste fare, za katero prvi ni dal svojega dovoljenja, ali če bi bil, recimo, naš škof rodom res Bošnjak, bi se ne dal takim mogotcem suvati sem ter tja, kakor so tisti, ki ga — sedaj su-jejo. Saj se že vsak kaplan škofu po robu postavi kadar mu kaj ne ugaja! Pa čujte: Kaplan P., ki je bil zaradi nezakonskega otroka in »šmiranja s puncami« prestavljen iz Š. pri L. na Kočevsko, in ga je tudi od tukaj škof prestavil v Loški Potok, se je uprl škofu, prišel v Ljubljano in mu dejal, da ne gre v ta kraj. Škof se je — udal in ga poslal na Ubeljsko ali v Ilrenovice, kjer zdaj — ne vem' kaj že vse spet dela! Ta »lepi Jean« je nekdaj nosil lepe črne lase in gori nafrkane muštačice pod nosom, in je mislil, da mu bo tisto plazenje za pro-tekcijo kaj hasnilo, a fantu je spodletelo, ker je bil — »mehr dumm als boshaft«, kar pa me ne moti, da bi vam ne povedal, da so jezuviti vsi drugi tiči kakor naši »Jeani«. In Heine prav poje o njih, ko trdi: Es geht ein finstres Wesen um. Das nennt sich Jesuit, Es lächelt nicht, iBt etill und stumm, Und schleichend ist Bein Schritt! »Heisse Maroni!« g. urednik, za te so najboljši — kanoni! Od klerikalcev do socialdemokratov zdaj ni več velik korak, od zadnjih do iredentistov in anarhistov pa tudi ne. Zdaj le tega ne vem, ali so na stavbišču namestniške palače v Trstu pretekli teden našlo bombo pustili za »rezervo« italijanski socialdemokrati ali iredentisti; spravili so jo, to vem, koliko jih je ondi še »spravljenih«, to ugiba zdaj prej ko ne namestnik grof Göss, kateremu gredo bržčas lasje in 7 vozov. Polkovnik Wilson je blizu Niauwhondta pri Jagerafonteinu zgrabil Bure, ki so izgubili 10 mož in 100 sedel. Botha je izven nevarnosti. Gozda Pongola ni možno vzeti ter se v marcu French niti s 40.000 možmi ni upal v gozd, kjer je bilo le 2000 Burov. Zato je ušel Botha tudi Lyttletonu in Kitchenerju. Buri so ušli proti severju in zahodu. Iz Kaplandije poroča French, da se je Sheepersov oddelek razšel, da se je Smutsova četa razdelila na dva dela, ki prodirata proti zahodu in jugu. French stoji pri Piquets-bergu in ima opraviti z Buri. O Kruitzin-gerju, Foucheju, Brandtu, Hertzogu in Dewetu ni nobenih poročil. Dopisi. Z dežele, 17. oktobra. (Pogreb na kmetih — iz Zgornje Šiške v Še nt Vid.) Dne 13. t. m. izročili smo materi zemlji 761etnega moža, očeta spoštovane in zavedne rodbine Bizjan. Koseški cerkovnik je odmolil očenaš za ranjcega in jednega za vse verne duše, potem hitel v kontumacirano koseško cerkvico, da z malim zvončkom naznani sosedom odnos mrliča. Brez »gospoda« se pomika pogreb po gladki glavni cesti: Križ naprej, potem venec in zastava šišenske čitalnice z društvenim odborom itd. — Pri razpelih kratki počitki. Vštric Dravljam krene voditelj kon-dukta, cerkovnik v stran, da tudi sosedni zvon zapoje slovesnico pokojnemu Bizjanu. Na križpotu pri »Šarcu«, pri kapelici »Lurdske matere božje«, opravili smo, s pomočjo cerkovnika, zadnjo molitev sami, kajti pri prvem znamenju višje, — že tik pred Št. Vidom, — pričakovati smo smeli »gospoda<, ki je tudi prišel, spremljan od dveh ministrantov, v črnih, grdo zakap-ljanih haljah. Po blagoslovu vzdignejo nosači rakev, zastavnik, nosači venca in odborniki se pokrijejo in nastopijo. V tem hipu prekine g. župnik zapeto »Ubere« in komandira glasno: „Odkrite se! Mi zad' mol'mo!" Tem besedam sledila je zopet »li-bera«; prizadeti pa so krilate besede gosp. župnika na razne načine komentirali... Ob grobni jami ležala je vrh kupa človeška črepina. Pod tremi črnimi otli-nami lobajne blesteli so beli kočniki in vrsta sprednih zob zgornje čeljusti. Pogled razstavljene glave je bil oduren. Ako se je skopana glava — nekdanjega farana — namenoma na kopišče posadila, je to pač barbarska navada. Če je pa po brezbrižnosti tam obležala, zasluži ta brezobzirnost — grajo. Pieteta do žalujočih zahteva, da se človeški ostanki odstranijo ali vsaj zakrijejo. Zakaj ne pride šentviška duhovščina po mrliča na dom?! Od fare iz Trnovega, od sv. Jakoba ali sv. Petra do sv. Krištofa je blizo tako daleč, kakor iz Zgornje Šiške, Kosez ali Dravelj do Št. Vida. Če se mrliči s hribov, grap, oddaljenih, težko pristopnih krajev na prilič-nejši prostor prineso, kjer se pogrebci zbirajo,—je to umevno, a ientvidska okolica je ravna in nikakor podobna Stari ali Novi Oslici. Duhovnega blagoslova naj pri ločitvi z doma nikdo — brez posebnih vzrokov — ne pogreša. Zgornji Šiškarji pravijo sicer, da duhovnik rad na dom pride, če se to izrecno želi in dobro plača, da se pa zaradi obilnih stroškov tej želji večinoma odpovedo. Rez-jani imajo pogrebne zadeve modreje vre-jene, kakor so tu pri nas. Rezjanski župan mi je leta 189G. pravil, da se plača pri benečanskih Slovencih (katoličanih) povprek za pogreb: župniku 2 lire, kaplanu pa 1 liro, ter da zvoni vsakemu faranu — bogatinu in siromaku — jednako in brezplačno. Resni mož je pristavil: »Mi smo zgradili cerkev in farovž, mi smo kupili zvonove in orgije, da pojo Bogu v čast in faranom — brez razločka v tolažbo in čast.« — Zakaj ni tako tudi pri nas?! Šiška, Dravlje, Št. Vid, ti kraji smatrajo se zbog bližine in lege za nekako predmestje Ljubljane, in opravičeno se sodi, da se v teh sosednih občinah v mnogem posnema izglede glavnega mesta. Pri ljubljanskih pogrebih vreduje sprevod Dobrlet ali kdo drugi, a ne duhovnik. Duhovščina, katera vodi kondukt, se za vrejevanje pogrebcev, društev, zastav itd. ne briga. Ona izvršuje le cerkvena opravila ter se celo na določeni spored pogreba ozira. Vse drugače se postopa všentvidsk; fari. Tam blagoslovi, moli in komandira župnik hkratu. Tako različne funkcije za duhovnika v ornatu pač niso spodobne. Zakaj neki naj bi odkriti hodili pogrebci pod svojo društveno zastavo? Gosp. župnik je dejal: »Odkrite se, mi zad' mol mo.« »S p reden« naj bo toraj vedno odkrit če za njim kdo moli! Znana »Pepca že-lodček« je mnogo let zaključala ljubljanske pogrebce z glasno molitvijo. Po logiki šentvidskega g. župnika bi bili morali pogrebci razoglavi hoditi, zaradi prismojene klepetulje »Pepce želodček«, znane smešne figure! Iz Bovca 18. oktobra. Resni živahni dnevi so pred nami. Deželnozborske volitve so tu. Volitve resne in srdite pravim, kajti ta in drugi želi v boviški politični kabinet nekake spremembe. V to svrho imamo dve stranki, a kakor vse kaže, zna se izcimiti še hujša stranka, tako zvana »srednja stranka« ali stranka paktiranja. Vsekako je polovičarstvo nekaj nevarnega in ga ni priporočati Kandidatov se tudi že več imenuje. Kot kurijozum naj danes med drugimi enega kandidata imenujem. Naš notar dr. K. M. je ta kandidat. Klerikalna naša stranka, pravijo, ga misli kandidirati. V farovžu, kjer je g. notar vseskozi persona grata, se ta kandidatura odobruje in menda je zadobila že višji blagoslov! Tudi od strani našega uradni- (L&T Dalje v prilogi. "TB£» sodišči niti respekta pred sodbami. »Pa plačujmo kazni, če pride do hujšega, pa opravi Bonaventura svoje delo.« Ljudstvo to vidi. Ljudstvo vidi, da velja mnogokrat za poštenjaka tudi največji lopov in najgrji slepar v duhovski suknji, ako le dobro deluje za klerikalno politiko. Ljudstvo vidi, da časih prav malo vredni duhovniki dobivajo mastne fare, pošteni in dostojni duhovniki pa se nazaj postavljajo ali celo v škofovih listih in na prižnici sramote. Ljudstvo tudi vidi, kako marsikateri duhovnik grdo greši, pa se vender izmuzne kazenski oblasti. Ljudstvo vidi in sliši kako gotovi duhovniki delajo, kaj se godi v kapelanijah in v farovžih in hodi v te farovže v šolo. posluša z nategnjenimi ušesi in odprtimi ustmi in se po tem ravna, kar se nauči v tej šoli. Tako pada pravni čut ljudstva. Nekaterih se polasti prava korajža in postanejo stalni »kronzeugen«. Najdemo jih v mnogih farah. Potem poskušajo tako pra-kticiranje tudi v lastnih zadevah in naš sodnik vzdihne globoko, ko prižiga sveče pred razpelom. Tako je! Teorije o kazni: preventiva, zob za zob, strašilo, vse bo na kranjskih tleh za nič, ako pojde to tako dalje. To je žalostna perspektiva v bodočnost naroda. Ne sme se duhovenstva ujeziti, drugače se vzbude v njem vsi zli duhovi in ti neznansko škodujejo narodnemu značaju. Ako se pa gospode pri miru pusti, potem je pa »Hexensabbat« v vsakem tretjem farovžu, zakonska familija je zlodju odprta, pijance v talarjih je videti pri belem dnevu in izgubi se še to malo poezije, kar je cerkev vzbuja v narodu. Potem slavi surovost svoje orgije. Surovost! To je poseben kapitel. Užitkarji! Kako ravnajo na kmetih otroci s stariši? Bog se usmili! Lovski pes ima boljše kakor naš kmetski užitkar. Celo v užitkarskih zadevah se prisega in tako, da tečejo staremu revčku solze na sestradano, velo lice. »Kaj si prisegel! Ali se ne bojiš Boga?« Za malenkosti užitka se po krivem prisega. Nasprotno pa vidimo zopet trda srca starišev, ki hrepene, da bi sinu pri srcu izrezali funt mesa in ki tudi miže prisegajo. Milje je tudi na kmetiji, pa tak, da od daleč smrdi. Kakoršen je učitelj, tak je gojenec. Ta gojenec je sad liguorijanstva. Le treskajte ob leče, »prijatelji tega dobrega ljudstva«, da voli, kar mu voliti ukazujete, a prebirajte tudi statistiko obsodb svojih sobratov, poglejte delovanje istih pri fabrikaciji testamentov in v pravdah zanje, njih nastopanje v kazenskih pravdah proti njira s pričami III. reda ! Morebiti Vam bo potem razumljiva statistika naših kazenskih sodišč! — Vse za vero, dom, cesarja! V LJubljani, 19. oktobra. Volitev predsednika. Na Pradejevo mesto je izvoljen poslanec Kaiser. Socialni demokrati so volili poslanca Pernerstorferja. Poljaki so oddali prazne liste. Veliko glasov Kaiser ni po koncu, če jih kaj ima, kakor onidan nekemu revizorju električne železnice od same jeze, ko je našel na nekem vozu poleg akumulatorja nabasano baterijo v podobi polnega litra, katerega si je reser-viral eden izmed kondukterjev. In takrat je revizor zavpil nad kondukterjem: »Pahrens mir ab — mit ihrer Batterie ...« Meni se ti vozniki pri električni železnici smilijo, ker imajo premalo počitka, ali — pomagati jim ne morem, toda o naših klerikalcih, ki povsod preže na nedeljski počitek, se pa ne da druzega trditi, nego da znajo ta svoj švindel izvrstno uganjati. Mej tem, ko od drugih ljudij zahtevajo »Posvečuj nedelje in praznike«, pa sami ob nedeljah pri zakritih vratih »šu-štarijo« in »žnidarijo, da vse poka, a ljudem sa kažejo vestne pobožnjake! To so Vam tiči, ti krščanski socijalisti. — Ker spadajo tiste usmiljene ženice iz deželne bolnice in hiralnice tudi med nje, moram takoj povedati, da kultivirajo te poleg nun kaj zvito nemškutarjenje pri svojem poslovanji. »Transferir-Aufnahmszettel« in druge take »ordre« so v rabi pod njih usmiljeno streho, in zadnji čas bi že bil, da se jim ta in podobna manipulacija zabrani, — ali pa naj se tem štajerskim nemškutaricam zakliče: »Abfahren!« — Za danes vam ne imel, a protikandidata ni bilo. Mlado-čehi so kandidaturo Žačkovo opustili. Parlamentarna komisija češkega kluba je namreč v soglasju z drugimi slovanskimi klubi sklenila, da odda pri volitvi prazne liste. Prvi podpredsednik je torej nemški nacionalec Kaiser, doslej načelnik nemške narodne stranke. Vsenemci so mu posebno hudi sovražniki. Posebnega boja radi podpredsedniškega mesta torej ni bilo Koer-ber je imel tudi v tem oziru izredno srečo. Izteklo se je vse brez viharja docela gladko in mirno. Nemiri v Španiji se čim dalje bolj množč. V Sevilli je sicer zopet vse mirno, toda klubi so zaprti, naj-znanejši voditelji anarhistov zaprti, prav tako tudi glavni agitatorji štrajkujočih delavcev, vlada je jubilejske procesije prepovedala. Vkljub vsemu temu javni red v Španiji bržčas vendarle ni zagotovljen. Vsi ti izgredi v Sevilli, Barceloni, Oviedu, Gijonu in drugod niso namreč samo anarhističnega značaja ter tudi ne navadni delavski štrajki, kajti združile so se sicer najbolj nasprotujoče si stranke, ki kažejo največje sovraštvo do parasit-skih menihov in nun. Najbolj čudno pa je, da so se pridružili protiklerikalnim izgrednikom tudi Karlisti. Vse je nezadovoljno, zlasti pa delavci, katerih se je dvignilo kar 40 tisoč. Seveda je glavni vzrok te nazadovoljnosti v Španiji velika beda nižjih slojev, in prav zato nemirov ne bo še tako hitro konec. Vlada je s potrdilom parlamenta odredila, da se pokliče letos 40.000 rekrutov manj pod puško, samo da se beda na kmetih ne pomnoži še bolj. Vojna v Južni Afriki. Poročnik Brida iz Bethulie je bil te dni obsojen na smrt na vislicah, ker je porušil železniški tir. Kitchener je obsodbo potrdil. Torej res: nulla dies sine linea — noben dan brez smrtne obsodbe. Vojna dobiva nečloveški, divjaški značaj, a vendar se ne zganejo evropske vele-vlasti, da bi temu za XX. vek nepopisno škandaloznemu početju napravile konec! »Daily News« piše: Vojno stanje in neverjetna strogost, s katero se izvaja, sta za Bure najboljša pomočnika, kar so jih kdaj imeli. Dan na dan se ustaja širi bolj in bolj. Vsak dan izgubljamo več tal v Južni Afriki, a angleški liberalci gledajo to s prekrižanimi rokami. Holandci niso ostrašeni, nego še bolj razkačeni. Iz Kap-stadta poročajo: Več burskih oddelkov, skupaj okoli 500 mož, prodira pleneč in novince nabirajoč proti jugu po dolini velike reke. Posamezne čete so dospele že do Iloplfielda in do Saldanha-Bai. Iz Frankforta poročajo, da je došla tja 13. t. m. kolona majorja Damanta. Malo prej sta odšla Bura Roos in Mayer s par sto možmi proti jugu. Damant je zaplenil sedem praznih vozov in samokolnic. Dne 16. t. m. je imel Rawlison boj z Mayer-jem. Buri so izgubili 20 mož in Mayer je izgubil vso svojo prtljago. Polkovnik Re-mington je imel blizu Villersdorpa ob Vaalu boj z Buri, ki so izgubili 3 može podam druzih razglednic, umestno bi se mi pa zdelo, da bi tisti, ki mestno godbo radi zastonj poslušajo, pa vsega vraga od nje zahtevajo, v slovensko gledališče radi zastonj hodijo, pa o njem zabavljajo, da bi tisti kavalirji udarili enkrat primerno ob svoje mošnje in raztegnili za te dve podjetji svoje pesti, ki so jih do zdaj vlekli najrajši v svoje — mošnje. Ti Cahevzi bi se meni najbolj dopadli, prej ko ne pa tudi vam, in s tem — punctum! J* Neprostovoljna smešnost. Smešnost ubija — tako nekako uči star pregovor in da je resničen, to kažejo razni izgledi. Morda spozna resničnost tega pregovora sčasoma tudi ljubljanski škof. Te dni je bruseljski list »Petit bleu« priobčil nekaj izrekov, s katerimi so se razni znameniti Angleži prav korenito osmešili. Evo nekaj teh proroških izrekov, tikajočih se vojne v Južni Afriki: Cecil Rhodes je 19. julija pisal: Hrabrost Burov je prazna bajka. Pri prvem udarcu, ki zadene Bure, se razkrope. »Times« je pisala 16. avgusta 1899: 50.000 mož zadostuje, da uženo Bure v kozji rog. Uradni list vojnega ministrstva je 11. oktobra 1899 (ko se je začelo vojskovanje) pisal: Angleška vojska bo Božič praznovala v Pretoriji in 31. decembra 1899 bo vojna končana. — Isti dan je rekel stari Krüger: če zmaga Angleška, bo to dosegla samo z največjimi žrtvami. Ves svet bo Bure občudoval. Henry Stanley je rekel meseca marca 1900 (po vjetju Cronjeta): Jaz nisem optimist, vojna bo šele v juliju 1900 končana. Lord Salisburv je meseca maja 1900 rekel: Posebnih žrtev ne bo več treba; konec vojne je prav blizu. Maršal Roberts je 15. junija 1900 pisal generalu Bothi: Udajte se, saj veste, da se morete le še kak teden držati. A. Bron je rekel julija meseca 1900: Pred septembrom ne bo ne jednega Bura več, ki bi se vojskoval. Minister Chamberlain je izjavil septembra 1900: Vojna je končana. Le še ostanki se branijo, a temu bo v nekaj dnevih konec. Maršal Roberts ja rekel novembra 1900: Zapuščam Afriko z zadoščenjem. Vojna je končana. Generalu Kitchenerju prepuščam, da sklene mir. Drž. kancelar grof Bülow je v nemškem drž. zboru meseca decembra 1900 izjavil: Cesar Viljem ni hotel sprejeti Krügerja, ker so Buri izgubljeni in bo vojna že skoro pri kraju. »Times« 8. marca 1901: Botha je danes s celo armado kapituliral. .. »Times« 9. marca 1901: Botha še ni kapituliral, a to se zgodi v nekaj dnevih. »Time s« 17. maja 1901. Ko se vrne guverner Müllner v Afriko, bo mir že sklenjen. General Kitchener v proklama-ciji z dne 7. avgusta: Buri nimajo voč ne vojakov ne orožja in se angleški armadi ne morejo več ustavljati, vojna bo 15. septembra končana. . . . A po 15. septembru so morali Angleži razglasiti obsedno stanje na svojem teritoriju, jim je Botha ušel in trepeta vsa Anglija kako se bo končala vojna v južni Afriki, če se ne uresničijo Bismarckove besede iz 1. 1885: Južna Afrika bo grob angleške svetovne moči. Tudi klerikalci imajo neki posebni talent za neprostovoljno komiko. Za izgled klerikalne neprostovoljne smešnoiti naj navedemo govor nekega prelata, ki ga je zabeležil znani zgodovinar baron Horma-yer v svoji knjigi »Taschenbuch für va- Priloga »Slovenskemu Narodu" št. 241, dnš 19. oktobra 1901. štva ni nobenega nasprotstva, kakor se govori, se bo ta kandidatura celo podpirala. Slobodno! Med našim c. kr. uradništvom vladajo kaj čudne razmere, razmere, katere, žalibože, niso vspodbudno v družbenem življenju ali trgu v korist. Nekaj mora biti gnilega, bodisi kjer le hoče. Kje, kje, kjer Sploh imamo mi Bovčani na tem polji od pamtiveka »pravcato smolo«. Kaj bo neki tudi imela? Naš farovž, ki je bil prej miren, resen, tako, da je imponiral, postal je letos pravi čebeljnak. Hudomušni Bovčani pravijo temu še drugače. »Naša ura na farni cerkvi gre kaj čudno in nezanesljivo, akoprav je nova.« — »Ura je ura«, rekel je nekdo, jaz pa pravim »fantazira« — napredno ni nazadnjaško. — Tudi prav, a računiti moramo s tem dejstvom! — Dixi X. Dnevne vesti. V Ljubljani, 19. oktobra. — Osebne vesti. V osmi či-novni razred so pomaknjeni učiteljski profesorji gg. Ivan Macher v Ljubljani in Viktor Bežek ter Anton Jeras v I iorici. — Iz skrivnosti škofjeloškega samostana. Res je, čedalje lepše stvari prihajajo glede razmer v nunskem samostanu v Škoiji Loki na dan, stvari, ki kar kriče po sanitarni oblasti. Že to, da vladata v nunskem samostanu putika in škrofuloza, bi moralo sanitarno oblast napotiti, da se zanima za ta zavod, saj živi v njem vse polno gojen k, katerih zdravje je vsled teh razmer v veliki nevarnosti. Skrb za zdravje teh gojenk mora biti tem večja, ker je notorično znano, daje hrana v nunskem samostanu v ŠkofjiLokijako slaba. Dekletca, ki so škofjeloškim nunam izročena v iz gojo, hirajo vidno vsaj izgledajo jako slabo, kakor človek, ki ima nezadostno in slabo hrano. Tožba, da je hrana slaba, je že stara. Svoj čas so si škofjeloške nune pomagale na prav poseben način. Prejšnječasesovškofjeloškem samostanu gojenkam, predno so odšledomov,devalevhrano arzenik, da so dobro in zdravo izgledale. Nune so tedaj postopale kakor gotovi prodajalci konj, ki tudi na-mešajo konjem arzenika v krmo, da so svetli. Seveda, kadar so dekleta prišla domov, so kmalu skupaj padla in začela kazati kosti. Tako je bilo, kakor rečeno, svoj čas; kako je zdaj, tega ne vemo, faktum pa je. da je hrana tudi dandanes jako slaba. Kaj pa sanitarna oblast ? — Klerikalni bojkot. Dodatno k našemu članku od zadnje srede: »Boj-kotiranje«, v kojem smo pisali o klerikalnem bojkotu, kojega propagujeta »Slovenec« in »Slov. List« napram našim trgovcem in obrtnikom, dostaviti nam je še, da nam morajo biti klerikalci še prav hvaležni, če mi njihove pristaše pri miru pustimo. Ako bomo mi naše ljudi jeli opozarjati na neko razprodajo manu fakturnega blaga, v koji pod tvrdko naših slovanskih blagovestnikov razpro-dajata znani zabavljač na narodno stranko in »Dihurjev« pristaš — tercijal ft. vrste ter neki »hajlovec« svoje »izborno« blago no samo v prodajalnici, marveč celo na trotoarju, dočim imamo dovelj solidnih narodnih trgovcev, bosta »tercijal« in »hajlovec« kmalu na — cesti. Ako bi mi hoteli škodovati škofovemu bratu in nekemu sorodniku raznih duhovnikov, ki sta prodajala špecerijsko blago na škodo našim trgovcem baš našim najbolj zvestim pristašem, da, celo našim — prvakom, bi so le-ta ne mogla po kratkih desetih letih v pokoj podati. In ako bomo mi zlasti na dva vinotoča svoje ljudi opozarjali, v kojih mrgoli vse polno na-šincev, kojih lastnici sta znani brumni samici, ki bosta zaslužek prej ali pozneje zapustili v razne klerikalne namene, kakor za škofove zavode, razne cerkve, kojih je na Kranjskem že itak na vsakem gričku in tudi v Ljubljani preveč, tudi očetje jezuviti ne bodo odšli brez — dobička, bodo se »fajmošterljani« in »Zlato-kapljani«, ti posredni podpiratelji mrtve roke, kmalu preselili k Auerju, Bončarju, Cešnovarju, Jerneju, Goršetu, Lipi, Mikužu, Roži, Sekserju, Skrjancu, Štrukeljnu, Volku, Zupanu, Zvokeljnu itd., kjer se dobi isto-taka pristna kapljica. Gospoda klerikalna, ne streljajte torej preveč, sicer boste Vi postreljeni. Ako boste pa svoje zapričeto delo nadaljevali, vprizorili bomo jok in škripanje z zobmi v — Vaših vrstah, ker bomo vedno glasneje z Vami govorili: Kaj je tu naša dolžnost, si vsakdo lahko sam misli. Treba je pametno varovati naše ljudi. To storimo, ako si dobro ogledamo tvrdke in »cagarje«, ki so naši in ki niso naši. — „Slovenec" je v včerajšnji številki radovedno vprašal, ali bode »Pisateljsko podporno društvo« privoščilo pokojnemu Alešovcu grob v skupni rakvi, namenjeni slovenskim pisateljem. Na to vprašanje mu odgovarjamo, da ne; in sicer iz različnih vzrokov, katerih tu navajati ne nahajamo potrebno. To pa bodi »Slovencu in njegovim patronom rečeno, da je »Pisateljsko društvo« pokojnika dolgo časa podpiralo, in da mu hoče preskrbeti tudi pošten pogreb, če prav ni bilo društvo do pokojnika nikakor obvezano, tudi ne moralno, kakor so bili umazani »Slovenčevi« bonci. Kdo je pokojnika podpiral, je obče znano, a da to niso bili katoliški ljudoljubi, je tudi znano. — Kake zasluge je imel pokojni urednik »Slovenskega Naroda«, g. Zeleznikar za slovenski narod, ne bodemo tu razpravljali. »Pisateljsko podporno društvo« po svojem prepričanju deli mesta v svoji grobnici, in to se ne godi zgolj po zaslugah književnih; tu odločajo različni, če hočete vam odkritosrčno povemo — tudi osebni in strankarski motivi, če pa je bil pokojnik tako zaslužen za slovenski narod, zakaj mu vi, »Slovenčevcu, katerim je pokojnik delal, dokler je mogel, ne privoščite mesta poleg svojih urednikov ? To bi se pač spodobilo, da mu »Slovenec« in njegovi pristaši vsaj po smrti izkažejo Čast, katere mu niso za života izkazovali, nego ga celo pustili v nevolji, kakor starega psa. Sami sebe za nos primite! — Ravnatelj Hubad in dijaška kuhinja v Kranju. Človekoljubno dejanje v kranjski dijaški kuhinji našlo je tudi v Ljubljani odmeva. Narodna družba »pri Roži» poslala je namreč tem povodom 65 kron 14 vin. od gospoda ravnatelja zaničevaaemu »Gorenjcu« in sicer: »Nedeljsko omizje, dopoludanska in večerna družba »Prešernove vinar ne pri Roži« za poravnanje v »Gorenjcu« z dne 12. oktobra t. 1. naznanjenega »človekoljubnega« dejanja 52 kron, dalje: Večernega omizja »Prešernove vi-narne pri Roži« v Ljubljani šaljiva licitacija košare pečenega kostanja s košaro in vrečo vred 13 kron 14 vin. s pripombo: da ne bodo revni dijaki kranjske gimnazije vsled člove-kolj ubija gosp. ravnatelja tega zavoda jeden dan stradali. — Deželnozborske volitve na Štajerskem in na Koroškem se bodo, kakor se poroča, vršile že aprila meseca prihodnjega leta. — Volilno gibanje na Goriškem je postalo že jako živahno, zajedno pa so postali popje silno nervozni. Stara »Sloga«, ki je prišla ob ves kredit, se je tudi prebudila iz spanja in bi rada zgago delala. Priredila je celo shod pri sv. Luciji, kjer je v njenem imenu govoril g. Ernest Klavžar. Ta gospod je šel pred kratkim kot deželni uradnik najnižje vrste v pokoj, sedaj pa bi se rad povrnil v iste uradne prostore kot — deželni odbornik. — S palico jih tepejo. »Soči« se poroča: V pondeljek se je pripetil na Gradišču nad Prvačino slučaj, ki kaže skrajno posurovelost naše politikujoče duhovščine. Proti večeru je stalo blizu tamkajšnje tobakarne več fantov in med njimi je bil tudi Peter Pahor, posestnik in krčmar iz Renč. Pahor je zaklical: »Bog živi narodno-napredno stranko«! in fantje so se odzvali z živio-klici. Nato pa pride po poti gradiškovski nune Pavlin, ki je slišal one klice. Ko pride med fante, vpraša, kdo da je klical za napredno stranko. Pahor odgovori: Jaz, na kar zamahne g. nune s svojo palico ter udari Pahorja na levi strani v prša in potem čez hrbet. Potem je prijel Pahorja za obleko na prsih ter ga vlekel s seboj, kri-čoč: Zdaj pojdete z mano na stanovanje. Pahor se ni nunčevemu početju nič zo-perstavljal, marveč je rekel le: No, bomo že videli. Ali, ko je nune Pahorja tako vlekel, se mu je spodtaknilo, da je te-lebnil na tla, kakor je dolg in širok, Pahor pa nanj. Počasi je pobral g. nune svoje žegnane kosti ter šel dalje, zmerjajo Pahorja: svinja ste, presica itd. Ljudje, ki so to videli, so bili ogorčeni in slišala se je marsikatera britka beseda na račun duhovnikov. Komentara k tej surovosti ne pišemo, ker ga poda najprvo — 3odnija. — Repertoir slovenskega gledališča. Ker se je premijera narodne drame s petjem »Mina« (Marysa) 15. t. m. onemogočila, se bode igrala ta prelepa drama iz življenja čeških Mora-vanov v nedeljo zvečer. V torek, 22. t. m. se ponovi Bizetova opera »Karmen«. Ker so bile že tri generalne izkušnje za to težko opero, bode pel ulogo Escamilla proti prvotni določbi mesto šele pri tretji predstavi že pri drugi, t. j. prih. torek drugi naš baritonist g. Wildner. G. rež. Nolli poje svojo ulogo zopet 29. t. m., ko se vprizori opera v tretje. 24. in 26. t. m. se bode predstavljala in pela najpriljubnejša opereta »Mamsell Ni-touche«, v kateri bode gostovala gospa Irma Polakova. Ker se občinstvo že sedaj oglaša za sedeže, opozarjamo zunanje goste, da bi bilo najprimernejše, da si zagotove prostore z dopisnico na blagajničarico g. Šešarkovo, in sicer za prvo ali za drugo predstavo. — Slovensko gledališče. Po večletnem pretrgu predstavljala seje sinoči zopet ena izmed najfinejših, modernejših oper, Bizetova »Carmen«, delo z dokaj zanimivim libretom in z glasbo, ki se odlikuje po svoji samostalnosti, pikantni in originalni modulaciji, harmonizaciji in v pestrih barvah žareči in9trumentaciji. Radi tega je pohvalno, da je odbor »Dramatičnega društva« zopet postavil to krasno opero na repertoar. V naslovni vlogi predstavila se nam je sinoči prvikrat gospodična Romanova, pevka z obsežnim, nežnim in dobro izšolanim mezzosopranom. Občinstvo je bilo ž njo lahko zadovoljno, kajti, kdor ugaja le količkaj v tej težki in utrudni vlogi, od_tega se sme zahtevati rešitev najtežjih nalog. D istoniranje v I. aktu smemo pač staviti na račun dejstva, da je gdč. Romanova včeraj prvikrat nastopila na javnem odru. Tem več se moramo čuditi, da je svojo vlogo tako izvrstno igrala, s pravim umetniškim razumom in zanosom. Posebno nas veseli, da smo si v pevki pridobili zopet eno moč, ki dobro in razumljivo izgovarja in deklamira. Splošno se je gdč. odlikovala vzlasti v seguidilji in dvospevu I. akta, v ciganski pesmi začetkom II. akta in v v dvospevu II. akta. Izvrstnega tovariša je imela gospodična Romanova v gospodu Olševskem, ki je bil glede petja in igre jako dober don Jose. Posebno lepo prednašal je svojo partijo v dvospevu 1. akta (s Micaelo), v dvospevu II. akta (s Carmen), in v IV. aktu. Zelo dobro je bila pri glasu gdč. Noemi, kateri bolj naivne vloge kakor ona Micaele najbolj leže. Posebno pri dvospevu v Laktu (z donom Josejem) smo se veselili njenega svežega, polnega glasu. Manjše vloge so bile v primernih rokah. G. Nolli je bil zadovoljiv Fsca-millo. Tudi drugi solisti kakor gospod Vašiček kot kot Zuniga, gdč. Ned-balova in Bitenčeva kot ciganki in gosp. Krampera in Stancer kot tihotapca so več ali manj zadostovali. Zbor je premagal ogromne težave razun začetka III. akta precej srečno. Moški naj si malo ogledajo ekserciranje novih rekrutov — zdaj je še čas — da bodo bolj po vojaško, vzlasti pa bolj muzikalno korakali. Orkester se je navzlic vsem težavam držal prav čvrsto nad nivojem, posebno temeljito so bile študirane predigra in med-igra. Trobentači za odrom so trobentah prenizko in neritmično. Morda si nabavi dramatično društvo za take slučaje opravo z zrcalom, kakor je drugod v rabi. Kajti nihče ne more dvema gospodoma id est dirigentoma služiti. V posebno pozornost orkestra priporočamo začetek dvospeva v I. aktu in spremljevanje k oni pesmi, pri kateri meša Carmen svoje karte if-moll). Energičnemu, razumnemu in tempara-mentnemu vodstvu gospoda kapelnika Tomaža imamo pripisati v prvi vrsti, da je opera navzlic vsem materijalnim in drugim težavam v obče tako dobro uspela in žela večkratno entuziatično odobravanje in ploskanje zadovoljnega občinstva. — Občni zbor slovenskega umetniškega društva bo 27. t. m. v ljubljanskem »Narodnem Domu«. Dnevni red običajeo. Vsi slovenski listi so na-prošeni, da ponatisnijo to notico o obve-ščenje svojih p. n. čitateljev. — Odbor. — Nova šolska knjiga. »Slovenska stenografija«. Priredil Fran Novak, c. kr. gimnazijski profesor I. del. Korespondenčno pismo (3 K). II. Debatno pismo (2 K 40 vin.) V Ljubljani 1900. in 1901. C. kr. ministrstvo za bogočastje in nauk je to knjigo odobrilo brez vsakršne premembe z razpisom z dne 30. septembra 1901., št. 28.261. — Domača umetnost. V izlož-nem oknu knjigotržnice Schwentnerjeve, je razstavljena slika ljubljanskega župana, g. Ivana Hribarja, ki je slikan v polni so-kolski opravi v naravni velikosti. Ta portret je izgotovljen z isto marljivostjo in vstrajnostjo, ki odlikuje vse Grilčeve slike. Posebno pa se odlikuje po izvrstno mode-lovani glavi, resničnem, naravnem inkar-natu ter s frapantno podobnostjo obraza. Barve dobro harmonizujejo, so gorke in simpatične. Podoba je jako plastična in resnično zadeta, ozadje slike je zelo mirno. S to sliko, ki spada med najboljše Grilčeve umotvore, nam jo neumorno delujoči umetnik zopet pokazal, kaj in koliko da zna in premore. Sliko, ki je izgotovljena po naročilu ljubljanskega telovadnega društva »Sokola«, krasi primerni dekorativni okvir. Na tem delu čestitamo i umetniku L. Grilcu i ljubljanskemu »Sokolu«! teriändische Geschichte«. Dotični prelat je imel ta svoj govor o priliki, ko je neka mlada plemkinja vstopila v samostan Gmünd. Ogovoril je mlado nuno in mater-predstojnico tako-le: »Nun, geistliche Braut, ziehen Sie demnach wohl zu Gemüthe, was für ein tugendsames Beispiel Sie an Ihrer Frau O b e r i n zu ersehen haben. Wolan, belleissigen Sie Sich, ihr in allem nach-zuamen: seyn Sie ein junger Affe welcher seiner Mutter alles nachzuäffen trachtet. Du junger Affe, meine geistliche Braut, äffe also nach dem alten Affen, deiner würdigen Frau Oberin, was du nur immer tugendhaftes an ihr betrachtest! Alle nach, du junger Affe, in den Kasteiungen und Bus-Werken; alle nach ihre Keusch-heit und Demut, ihre Geduld. Affe nach, du junger Affe, ihre Auferbaulichkeiten: damit du einstens auch den alten Alien an der Stell einer würdigen Fr. Oberin, nachäffen könnest. Nun, geistliche Braut! habe ich genug von Ihro Obliegenheit geredet. Ich komme demnach auf Sie, würdige Frau Oberin: ich übergebe Ihro dermalen gegenwärtige geistliche Braut, und er-mane Sie, solcho in ihre < »bsicht zu nemen. Damit aber auch Ihrer Seits nichts gebrechen möge: so seyn Sie gleich einem alten Bären, welcher nichts andersauf die Welt bringt, als ein wildes und un-gestaltes Stück Fleisch, und solches so lange leckt, bis es die Gestalt eines Bären bekommt. Also lecke du, alte r B ä r , würdige Fr.Oberin! gegenwärtiges geistliches Stück Fleisch; und zwar so lange lecke an demselben, bis es vollkommen an Demut und Auferbaulichkeiten, dir und allen seel. Vorfarerinnen, ähnlich werde. Lecke du auch dein ganzes Con-ven t, sammt allen (Toster- und Kost-Fräulein. Lecke du, alter Bär! würdige Frau Oberin! die sämtliche Familie der geistl. Braut, und alle hier versammelten Zuhörer. Zuletzt aber lecke auch mich, damit wir alle wol geleckt und gereiniget, den glänzenden Gipfel der Vollkommenheit erreichen mögen! Amen.« Kdor posluša politične in nepolitične govore višjih in nižjih naših klerikalcev, spozna lahko, da so vsi sestavljeni po istem kopitu, kakor citirani govor nemškega prelata. Tudi v literaturi je tako. Sobotni podlistkar je najvestnejši posnemovalec rečenega preleta. Kadar čita človek humori8tičen podlistek v »Slovencu«, ima občutek, kakor bi mu kdo vlekel robidnico skozi čreva. — Odbor ,,Ljubljanske meščanske godbe" sklicuje za ponedeljek, dne 21. t. m. ob 8. uri zvečer zaupen shod v Fantinijevo restavracijo v Gradišči. Ker je ta shod jako važen, in ima namen, določiti smer godbi, da ji bode mogoče nadalje vstrajati, se uljudno vabijo prijatelji godbe, da se tega shoda mnogobrojno udeleže. — Občinski odbor občine Bukovje je v svoji seji dne 10. t. m. g. okr. glavarja Viljema vit. Laschana v Postojni radi mnogih zaslug pri usta novljenju občine in šole izvolil soglasno svojim častnim občanom. — „Zveza slovenskih posojilnic v Celju". V četrtek dne 17. t. m. se je vršil v Celju občni zbor te zveze. Udeležilo se ga je 72 posojilnic in sicer 30 po zastopnikih 32 pa je poslalo pooblastila. Zborovanje je vodil zadružni načelnik g. Miha Vošnjak. — Požari. Dne 13. t. m. je gorelo pri posestniku Janezu Smukavcu v Dovjem , Škode je 3200 K. — Pri posestniku Ivanu Mrharju v Strmci v postojinskem okraju je ogenj provzročil 2250 K škode, a sodi se, da je Mrhar sam užgal. — Sneg. Po Zgornjem Štajarskem je prvi teden tega meseca pobelil sneg gore po nekaterih krajih prav do vznožja. Tudi temperatura se je znatno znižala, ponekje do pet stopinj. — Deklici zgoreli živi. V petek v jutru je pustila Susičeva žena, ki stanuje v Gorici v ulici Kolonijski štev. 3, svoji dve punčiki, 51etno Mercedes in drugo 31etno, sami doma. Ona je šla po opravku, predno pa je odšla, je dala Mercedi še velik grozd, da bo mirna ter se bo igrala z mlajšo sestro, ob jednem pa je naprosila spodaj stanujočo Katarino Brak, naj pazi na otroka. Med tem časom je Mercedes zažgala na štedilniku kos papirja Ali s papirjem vred unela se je tudi de. klici obleka, katera je bila hipoma v plamenu. Deklica je kričala in se vila v bolečinah, 31etna mlajša sestrica pa je skočila k oknu ter klicala na pomoč. Otrok je umrl za opeklinami. — Marija Jazbec v Dornbergu je pustila v kuhinji svojo 31etno hčerko Marijo. Punčika se je igrala ter prišla po nesreči v dotiko z ognjem, da jej je začela goreti obleka. Ker je kričala, so prihiteli ljudje na pomoč. Prepeljali so jo v goriško bolnišnico, kjer pa je takoj izdihnila. — Iz Istre. Obilna trgatva letošnjega grozdja pripravila je naše seljake v nemalo zadrego. Skoro jim je zmanjkovalo posod, ali sedaj nimajo kupcev. Vino je izborno, pristno in ceno, osobito v onih krajih, kjer je grozdju prizanesla toča. Tako v Tinjanu (Antignana) poleg Pazina, kjer se poleg obilnega črnega vina (terana), more zadobiti tudi nekoliko dobrega belega. Opozarjajo se kranjski in drugi vinski trgovci na ta vinorodni kraj, kjer jim ponuja svojo pomoč kapelan v Tinjanu, č. g. Alojzij Peterlin. Sode je pošiljati na štacijo Sv. Petar v Šumi. — Auerjevo pivarno v Ljubljani bo vodil nadalje g. Jurij Auer po dogovoru z drugima dedičema. Vodstvo pivarne ter gostilen v Ljubljani in na Zelenem hribu ostane torej še nadalje v domačih slovenskih rokah. — Promenadni koncert priredi »Ljubljanska meščanska godba« jutri, v nedeljo od 1li12. do 1'21- ure v »Zvezdi«. — Pobegniti je nameraval vojak Ferstl od c. kr. 27. pešpolka. Včeraj zvečer se je skril v vojašnici in je celo noč čakal ugodne prilike, da bi pobegnil, pa ni mogel. Danes zjutraj so ga vsega premočenega dobili za nekim grmovjem. Bil je brez kape in brez bajoneta. — Zgubila se je listnica z raznimi vrednostnimi papirji in 80 kron v denarju, in sicer na poti od Kamniškega kolodvora pa do državnega v Ljubljani, od kolodvora v Ljubljani pa po poti za Koslerjevo pivovarno do Vodnikove hiše v Spodnji Šiški. Poštenemu najditelju, ki naj blagovoli slednjo oddati uredništvu »Slovenskega Naroda«, se odplača primerna nagrada. — V tovorni voz je zadel električni voz danes dopoludne na Dunajski cesti, in bi ga bil prevrnil, da ni voznik električnega voza voz takoj ustavil. — Psa povozil je včeraj popoludne v Prešernovih ulicah električni voz. Pes je bil trgovca Turka v Prešernovih ulicah. — Delniška družba združenih pivovaren v Žalcu in v Laškem trgu. Opozarjamo na današnji inserat ljubljanske kreditne banke glede te nove delniške družbe. — Nepoštena dekla. Policija je zaprla neko Ilono Tupi, ki je svojemu gospodarju, gostilničarju K. in poslom pokradla več reči. Odgnali so jo na Žabjek. — Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 6. do 12.oktrobra 1901. Število novorojencev 21 (= 31*18 °/00), mrtvorojenca 2, umrlih 17 (=25-24°/00), mej njimi jih je umrlo za jetiko -i, za različnimi boleznimi 13. Mej njimi je bilo tujcev 6 (=352 %), iz zavodov 6 (=35*2%). Za infekcioznimi boleznimi so oboleli, in sicer za škarlatico 3, za tifuzom 4 osebe. * Pisatelj Balucki umrl. Iz Krakova poročajo, da se je znameniti poljski pisatelj in dramatik Mihael Ba lučki iz neznanega vzroka 18. t. m. ponoči ustrelil. Ker se vprizori na slovenskem odru že spočetka meseca novembra izvrstna komedija Baluckega »K 1 u b samcev«, ki se igra po vseh največjih slovanskih odrih, izpregovorimo o Ba-Iuckem in njegovih delih takrat obširnejše v podlistku. ' Kako širijo Nemci svoj jezik. »Obzor« je prejel od necega prijatelja sledečo molitev, ki jo je mu izročila Slovenka nekje na štajersko-kranjski meji: »Gelöbniss: Wir geloben, von nun an unter einander nur deutsch zu sprechen. Wer das Versprechen nicht hält, ist ein Schuft und muss bestraft werden«. — Gebet: «Vor den Menschen, die uns im Deutschen hinderlich sind, beschütze und behüte uns, o Gott, wir bitten dich. Sie schaden uns im irdischen Leben und werden uns in der Not keinen Pfennig geben. Wir aber wollen stets das Deutsche lehren und unsere Feinde gar nicht hören. Dieses Gebet sollen deutsche Eltern ihren Kindern täglich nach dem Aufstehen hersagen lassen«. * Za ženinom. V Solnogradu se je usmrtila z revolverjem 15. t. m. 241etna gospica Ana pl. Wolfstein; pred par meseci pa se je ustrelil njen ženin, domobranski častnik. Nenavaden vzrok samomora. Na cesti pri Kis Zomboru se je ustrelil nedavno kmetski mladenič Miha Erdei. Pri zadnjem vojaškem naboru ga je namreč komisija odbila; vsled tega ga je ostavila tudi njegova ljubica. Oboje je prenašal nekaj časa, ko so pa odšli njegovi tovariši k vojakom, je bila tudi kupa njegove žalosti polna; spremil je prijatelje do postaje ter se nazaj gredo ustrelil. * Obiteljska tragedija. Železniški čuvaj na progi Puszta-Peteri pri Szegedinu, Peter Kosztolnvik, ljubosumil je že dlje časa svojo mlado ženo ter je ž njo živel radi tega v vednem prepiru Prejšnji teden pa je zadavil svojo ženo ter truplo zavlekel na železniški tir, kjer ga je osebni vlak razdrobil. Nečloveka so zaprli. * Nagrada za zrakoplov s krmilom. Santos Dumont je poskušal te dni zopet parkrat s svojim balonom, ki ima krmilo, letati po zraku, in sicer okoli Eiffelovega stolpa in nazaj. Deloma se mu je to že posrečilo, a ne toliko, da bi mogel dobiti veliko nagrado, ki je razpisana le do konca t. m. Potem nagrada zapade. ' Kuga v Neapolju ponehala. Uradno se poroča, da je kuga v Neapolju docela ponehala in da ni tekom zadnjih 10 dnij nobenega novega slučaja. Zato je izvoz zopet dovoljen. * Kneginja pevka. V nekem bia-riškem zabavišču nastopa kot pevka kneginja Wrede. Kneginja je jako lepa in poje večinoma madjarske pesmi. Še ta mesec pojde v London. Od svojega moža se je ločila, a ne sodno. ' Edvard VII. pošten najditelj. Kralj angleški najde večkrat kaj dragocenega. Ko je bil še mlad je našel ženski čreveljček z demantno zapono. Nedavno je našel nožiček velike cene in sedaj je našel dragoceno zlato uro. Kralj pošlje vse, kar najde, onemu, ki je dragocenost izgubil. Dobro bi bilo, če bi šel v Južno Afriko, morda bi pomagal Kitchenerju najti Botha in Deweta. * Morilke otrok. V Kristijaniji so neke ženske sprejemale nezakonske otroke v rejo ter jih tako zanemarjale, da so umirali. Tudi teple in mučile so jih. 16 trupeljc so skrile. Zdravnike so varale in jim kazale večkrat enega otroka, da so prikrile druzega, ki je umrl radi lakote ali tepeža. Dve ženski sta obsojeni na dosmrtno ječo, druge pa na večletno kazen. * Trikratni umor. Iz Kolomeje javljajo: V vasi Kobaki se je spri nedavno posestnik Vazilij Dovij s svojo ženo ter se tako razjaril, da je zgrabil sekiro in jej preklal glavo; potem pa je še mrtvo telo razsekal na kosce. Ko so prihiteli na vpitje otrok sosedje na pomoč, je planil Dovij tudi na posestnika Vahamaninka ter ga je zaklal, nekega druzega, Marjeja, pa je smrtnonevarno ranil. Morilec Cszolgosz zanima še vedno Američane. Več kot tisoč prošenj je došlo, da bi se dovolilo prisostvovati njegovemu usmrčenju. Vse bi rado videlo, kako se bori s smrtjo morilec Mac Kinleya. Po zakonu pa sme biti pri usmrčenju le 26 prič. Anarhisti pošiljajo tovarišu razna darila in jedi, katerih pa ne dobi! * Amerikansko. »Glas Naroda« poroča: Dvanajstletni Edward Thomas, kateri slovi v Baltimore kot najboljši strelec, je v zabavo gledalcev že večkrat odstrelil jabolko raz glavo svojega očeta. Dne 1. oktobra t. 1. so gostje neke gostilne naprosili dečka, naj izstreli smotko iz ust svojega očeta. Slednji je v to privolil, in se je postavil s smotko k steni dvorane. Nato je deček pomeril in razun smotke odstrelil tudi kos očetovih — ust. Rana je le malenkostna, vendar pa v bodoče stari Thomas ne bode pustil svojemu sinu več streljati smotk iz svojih ust. * Simpatičen čudak. V New-Yorku je podedoval pred kratkim mr. James Eads How krasno premoženje, ki šteje več milionov. Mr. How je sicer to dedščino sprejel, toda zase ne porabi niti krajcarja tega denarja, ker hoče živeti le od tega, kar zasluži sam. Sedaj potuje po deželi in občuje z najnižjimi in moralno propalimi ljudmi, katere bogato podpira. Na tem potovanju opravlja najraznovrst-nejša dela, in sicer za vsako, tudi najmanjše plačilo. Nedavno je sekal v Chil-licoti drva za prosto stanovanje in hrano. Okrog njega se* zbere navadno množica ljudi, ki gleda radovedno milionarja, kateri si služi svoj vsakdanji kruh. Književnost. — Proslava Marka Maruliča, začetnika hrvatskega slovstva. »Vienac« je izšel v svečanostni obliki ter je prinesel v proslavo k 4001etnici Marka Maruliča, očeta hrvatske literature, tole vsebino: 1. Arnold: Marku Maruliču. 2. Novak: .ludita. 3. Nazor: Amanet. 4. Podravski: Izgubljena pjesma. 5. Milas: Pedeset la-tinskijeh pričica Marka Marulča. G. Radič: Ima Ii u Maruliča isto moderno? 7. Podravski: Maruličev uzdah. 8. Florschütz: Marko Marulič i sv. Jeronim. 9. Bosanac: Slava Maruličeva kod hrvatskih pjesnika iz Dalmacije. 10. Miroljub: Hrvatskim pjes-nicima. 11. Politeo: K 400 godišnjici Marka Maruliča. 12. Šrepel: Bilješke o Maruliču. 13. KataliničJeretov: Priča o Marku Maruliču. 14. Kukla: Divici Mariji. 15. Listak. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 19 oktobra. Poslanca dr. Kathrem in Morsey sta bila danes pri ministrskem predsedniku dr. Körberju, kjer sta posredovala radi nemško-na cionalnega predloga, da se naseljevanje francoskih samostancev prepove. Klerikalci se boje, da vzraste v parlamentu vsled tega predloga velika debata. Dunaj 19. oktobra. Čehi in konservativno veleposestništvo imajo prihodnji teden skupno sejo radi solidarnega postopanja. Dunaj 19. oktobra. Poljski posl. Romanowicz je v poljskem klubu predlagal, da se začne v drž. zboru ob-strukcija. V dotični seji je bil tudi dr. Koerber. 0 govorih ni izvedeti ničesar, ker so se poslanci zavezali, da bodo molčali. Du naj 19. oktobra. Bielohlavek postane mestni plačani svetovalec. Gorica 19. oktobra. Knezonad-škof dr. Missia je obolel. Gradec 19. oktobra. Zakonski načrt, da se vzame deželnim uradnikom pasivna volilna pravica, se je predložil cesarju v sankcijo. Moskva 19. oktobra Odpotovanje tajnika transvaalskega poslaništva iz Petrograda se razlaga tako, da bo vojne v Južni Afriki kmalu konec. Govori se, da posreduje za mir neka velevlast. ter da nastane v Južni Afriki status quo ante. Bruselj 19. oktobra. Na ukaz generala Bothe začno Buri rabiti proti Angležem represalije. Oddelka Therona in Moriza, ki prodirata v smeri Kap-stadta, požigata vse farme angleških podanikov. Botha je naznanil Kitche-ne-ju, da bo za vsakega burskega častnika, katerega bodo Angleži po vojni sodbi usmrtili, ustreljen angleški častnik. London 19. oktobra. Listu „Times" poročajo iz Newcastla, da je Botha svoj oddelek večinoma razpustil, da posamezne čete lažje uidejo. Botha sam je ušel pri Pietretifu z majhnim oddelkom proti severju. Buri se tako lažje odtezajo preganjanju Angležev. London 19. oktobra. Iz Matjes-fonteina poročajo, da so blizu Piqueberga 16. t. m. Buri zgrabili oddelek angleških konjenikov. Dve eskadroni suličarjev sta dospeli Angležem na pomoč, na kar so se Buri umaknili. Angleži so izgubili 1 častnika in 4 može, 1 mož je bil ranjen, Buri so izgubili vsega skupaj 5 mož Poslano. Naša navada ni, brati klerikalne naše časopise, ker so nam laži in zavi-anja resnice v teh listih že zdavnej dobro znana. Toda pred kratkim bili smo nanje opozorjeni. »Slovenec« in »Domoljub« poročata namreč v nekem dopisu iz Cerknice svojim lahkovernim bralcem sledeče: »Drugi junaški čin napredno inteligence, ki ga moramo zabeležiti ob dnevu volitev, pa je ta-le: Ko so se katoliško - narodni volivci vozili domov skozi Begunje, je liberalna gospoda, menda iz navdušenja za našo zmago, prav streljala proti našim volivcem. Streli so pokali iz hiše zagrizeno — liberalne duše! itd« Z ozirom na to poživljamo s tem dopisnika, da javno imenuje hišo, iz katere se je streljalo na katoliške volilce, kakor tudi onega, ki je streljal, sicer ga imenujemo javno nesramnega lažnika in obrekovalca. V Begunjah pri Cerknici dne 16. oktobra 1901. Jurij Meden, Jakob Meden, Ivan Stergulec, Fr. Vidrih, v imenu vseh naprednih Meniševcev. Darila. Upravnlštvu naSega lista so poslali-Za družbo sv. Cirila In Matoda. Gg. Marija Zore in Josipina Kovač v Šmartnem pri Litiji 8 K mesto venca umrli teti Frančiški Graul. — Živele! Za Prešernov spomenik. Gg naprednjaki v Vinici pri Črnomlji 10 K zbranih ob birmovanji pod slavolokom z napisom : „Nase geslo vedno bode! Srečno, vodje, z Bogom hod'te." Živeli! Odbor „Dijaske kuhinje v Kranju" je prejel od 5. avgusta do 15. oktobra t. 1. sledeče darove in prispevke, katere so darovali: Po g. Koc-murju Janez Rebolj iz Trzina za kazen 10 K, mesto venca na krsto gospe Šlambergerjeve gg.: Vinko Majdič 10 K, Iv. Rakove B K, Iv. Peterlin 2 K, prof. Štritof 2 K, Al. Seliškar 2 K, Rud. Ko-kalj 2 K, Ferd. Polak 2 K, Janko Majdič 2 K, Janko Sajovic 2 K in gospa Mar. Mayr 2 K, po g. sodn. adj. Fr. Peterlin« „Dunajcan v Helenen-tnalu" 60 vin., odbor mladih šolarjev v Litiji polovico čistega dohodka od otroSke veselice prirejene dne 18. avgusta t. 1. 16 K, župniki: Iv. Belec, Sv. Martin v Istri 10 K, Jan. Ažman v Gorjah 6 K, Jan. Škerjanc v Vremah 10 K, Jern. Primožič v Goricah 4 K, Jern. Ramoves v Poljanah 20 K, Jan. Teran v Ljubnem 6 K, Blaž Petrič v Vele-sovem 4 K, Mart. Narobe v Zapogah 12 K, Miha Koželj v Podbrezju 5 K, Fr. Okornovec v Draž-gošah 4 K ; 0 vin., Jur. DernovSek v Žabnici 4 K, in Baltazar Bartol, župnik v pok. Spodnji Bernik, 5 K, g. Iv. Stele iz Kamnika namesto venca pokojnemu g. Francu Fischer 10 K. gdč. Franica Stroj v Žapužah 5 K, vrtna veselica v gostilni fc4T Dalje v prilogi. TSJš Priloga »Slovenskemu Narodu" št 241, dnö 19. oktobra 1901. gdč. Eranje KeržiC v Trbojah v prid »Dijaški kuhinji" dne 1. septembra t. 1. je dala čistega dohodka 120 K 42 vin., in dar gdč. Franje Keržič v znesku 20 K, mesto venca na grob pokojne gospe Katinke Šlambergerjeve p. Karol Florijan 6 K, napredno omizje v Kostanjevici 13 K 3 vin., Al. Pavlin iz Podbrezja letni prispevek 24 K, profesor Štritof v Ljubljani 4 K, črna kava pri Jaha-Cevi Minki ob 2h zjutraj 4 K, črni peter v Češki koCi 3 K, župnik Fr. Porenta iz Križev 10 K, dr. Fr. Prevc, odvetnik v Kranju 10 K, sodnik Fr. Pogačnik v Kranju 20 K, M. Pavlin nabral v gostilni gospe Majde Rant o priliki Lojzetove od-hodnice 4 K, po dr. Štoru, odvetniku v Ljubljani, župnik A. More v Bukovščici globo BO K, notar Niko Lenček v Škofjiloki B K, župnik Molj v Stranjah v spomin vrlega pokojnega kamniškega župana Luke Berganta 10 K, po adj. Al. Seliškarju Iv. Šink v Kranju 20 K, županstvo Škofjaloka 20 K, na semnju pri Knedelnu 4 K 12 vin., čital-niški pevski zbor v Kranju od K. Jäger-ja mu podarjenik 30 K, (povodom petih žalostink ob pogrebu sina Rudolfa), po upravništvu „Sloven. Naroda" Janko Škerbinec, nadučitelj v Višnji Gori 18 K 20 vin., darovali prijatelji prerano umrlega župana g. Štepica v Višnji Gori namesto venca na njegovo krsto, neimenovan 20 K, Gilbert Fuchs v Kokri 20 K, Matej Seršen v Skaručni 2 K, Viljem in Ferdinand Polak v Tržiču 40 K, Martin Poč, župnik v Komendi, 4 K, županstvo Mošnje 30 K, Miha Noč, posestnik na Javorniku 3 K, Anton Golobic v Cerkljah 9 K, župnik Franc Raj-čevič v Grahovem 60 K, g. Karol Florjan v Kranju mesto venca na krsto Fr. Pucherja 10 K. Zahvaljujoč se za vse došle mu prispevke, prosi odbor „Dijasko kuhinje" gg. podpornike in prispevatelje tega tako potrebnega zavoda, naj ohranijo tudi v bodoče svojo naklonjenost do revnih dijakov, in naj širijo zanimanje za „Dijasko kuhinjo v Kranju" med svojimi znanci. Mnogostranska poraba. Gotovo ni domačega zdravila, katero se dä tako mnogostransko porabiti, nego „MolIo-vo francosko žganje in solil, ki je takisto bolesti utešujoče, ako se namaže ž njim, kadar koga trga, kakor to zdravilo vpliva na mišice in živce krepilno in je zatorej dobro, da se priliva kopelim. Steklenica K 1-90. Po poštnem povzetji pošilja to zdravilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni založnik, DUNAJ, Tuch-lauben 9. V zalogah po deželi zahtevati je izrecno MOL L-o v preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 6 (2-14) Slabe posledice ln bolezni, ki se izcimijo iz navidezno docela ničevnih želodčnih težav, se morejo zabraniti s porabo znanega zdravila : dr. KoNe balzama za želodec. Pristen 8e dobi v tukajšnjih lekarnah in v glavnem skladišču B. Fragnerja, c. kr. dvornega založnika v Pragi, 203—III. Več glej v inseratu! a I (13) t NAJBOLJŠA HRANA ZA ZDRAVE JU črevih bolne otroke 10 moka zaohroke L 1268 Dež. gledališče v Ljubljani. Stav. 13. Dr. pr. 1122. V nedeljo, 20. oktobra 1901. Na narodnem gledališču v Pragi in v Brnu igrana z največjim uspehom. Noviteta! Prvikrat: Noviteta I M INA. (Marysa.) Narodna igra s petjem v 5 dejanjih. Češki spisala Al. in V. Mrštik. Režiser Anton Verovšek. Blvrsjnt« i« odpre •» 7. ari. — Z*fctek ob iri. — I*om ob M. vi Prihodnja predstava bode v torek, 22. oktobra. Opera: .Karmen'. Umrli so v Ljubljani: Dne 16. oktobra: Franja Graul, zasebnica, 82 let, Breg fet. 16, ostarelost. — Ivan Benedikt, agent, 51 let, Poljanski nasip št 38, srčna hiba. — Henrik Brichta, c. kr. višji zemljemerec, 57 let, Resljeva cesta št. 26 kap. — Ivan Franz. c. kr. sodnijski kancelist v p., 76 let, Marije Terezije cesta št. 11, kap. Dne 18. oktobra: Jožef Pollak, dijak, 18 let, Dunajska cesta št. 23, vnetje trebušne mrene. — Marija Urbane, zasebnica, 59 let, Slomškove ulice št. 15, bula. V deželni bolnici: Dne 16. oktobra: Franja Eržen, črevljarjeva žena, 29 let, jetika. — Marija Erjavc, dninarica, 80 let, pljučnica. Meteorologiöno poročilo. Stanje 29 ---- jI i * 4«! O Čas opazovanja barometra Tempo tura v Vet rovi Nebo v mm. 18 9. zvečer] 19 7. zjutraj 2. popol. 7316 7317 732 9 126 sr.szahod dež 121 si. sever [ oblačno 17 2 si. sever del. jasno Srednja včerajšnja temperatura UI* normale: 101°. Dunajska borza dne 19 oktobra 1900. Skupni državni dolg v notah , . , Skupni državni dolg v srebru . . . Avstrijska zlata renta...... Avstrijska kronska renta 4*/( . . . Ogrska zlata renta 47o...... Ogrska kronska renta 4'/o .... avstro-ogrske bančne delnice ... Kreditne delnice........ London vista......... Nemški državni bankovci za 100 mark SO mark ........... BO frankov.........* . Italijanski bankovci........ C. kr. cekini.........., 9845 9830 118 90 9550 11870 9290 1628 — 617 26 230.971/, 117'2B 2345 1902 92 80 1131 10 . - 24 - — 28 , - 50 . — 7 „ -200 . — 10 „ — 24 . — 28 . — Darila za „Narodni Dom". XCIX. izkaz „Krajcarske družbe". Prenos . . . 75.836 K B5 Doneski za mesec j nI i j; plačali so 6č. p. n. dame in gospodje : dr. Ivan Tavčar....... Dr. A. Ferjančič, Fr. Kollmann, M. Pleteršnik in D. pl. Trn- köczy, k 6 K, skopaj . . , Dr. vitez K. Bleiweis, Fr. Goričnik, dr. M. Hudnik, Fr. Mally, dr. Fr. Mu uila, V. Bohr mann in S Bntar, k 4 K, skupaj . . A. Bayr, J. S. Benedikt, vitez J. Bleiweis, A. Dečman, O. pl. De tela, P. Drahsler, J. Duffe, A. Gogola, I. Gricar, A. Klein, dr. J. Kufiar, E. Lah, M. Levstek, J. Lozar, J. Martinak, I. Mejač, Gost. Pire, K. Pire, L. Pire, dr M. Pire, J. Rode, dr. Fr. TekavčiC, dr. Fr. Zupane, M. Zupane in K. Žagar , a 2 K, skupaj......... J Bonac, J. Maček, L. Schwentner, Fr. Stare, I. Šubic, A. Tavčar in A. Trstenjak a 1 K, skupaj . Darilo „Narodne tiskarne* . . Donesk i za mesec avgust; plačali so cc. p. n. dame in gospodje: dr. Ivan Tavčar...... Dr. A. Ferjancič, Fr. Kollmann, M. Pleteršnik in U. pl. Trnköczy, ä 6 K, skupaj...... Dr. vitez K. Bleiweis, Fr. Goričnik, dr. M. Hudnik, Fr. Mally, dr. Fr. Munda, V. Rohrmann, iu S. Ratar ä 4 K, skupaj........ A. Bayr, J. S. Benedikt, vitez J. Bleiweis, A. Dečman, O. pl. Detela, P. Drahsler, J. Duffe, A. Gogola, I. Gricar, A. Klein, dr. J. Kušar E. Lah, M. Levstek, J. Lozar, J. Martinak, I. Mejac, G. Pire, L. Pire, dr. M. Pire, J. Rode, dr. Fr. Tekav- čič, dr Fr. Zupane, M. Zupane in K. Žagar, a 2 K, skupaj . J. Bouač, J. Maček, L. Schwentner, Fr. Stare, I. Šubic, A. Tavčar in A. Trstenjak, U E, skupaj......... Dardo g. Štefana Kluna v Ljubljani mesto venca na krsto g. J. Gogole....... Doneski za mesec september; plačali so čč. p. n. dame in gospodje: dr. Ivan Tavčar,...... Dr. A. Ferjancič, Fr. Kollmann, M. Pleteršnik in U. pl. Trnköczy, ä 6 K, skupaj..... Dr. vitez K. Bleiweis, Fr. Goričnik, dr M. Hudnik, Fr. Mally, dr. Fr. Munda, V. Ruhrmann in S. Rntar, ä 4 K, skup ij . . . A. Bayr, J. S. Benedikt, vit. J. Bleiweis, A. Dečman, O. pL Detela, P. Drahsler, J. Dnffe, I. Gričar, dr. J. Kušar, E. Lah, M. Levstek, J. Lozar, J. Martinak, I. Mejač, G. Pire, L. Pire, dr. M. Pire, J. Rode, dr. Fr. Tekavčič, dr. Fr. Zupane, M. Zupane in K. Žagar, h 2 K, skupaj......... I. Bonač, J. Maček, L. Schwentner, Fr. Stare, I. Šubic, A. Tavčar in A. Trstenjak, ä 1 K, skupaj . Skupaj .—767395 K 55 Opomba: Vsem čč. gg. darovalkam in darovalcem, ki ž njim v težavnem položaju rodoljubno vstrajajo, izreka najtoplejšo zahvalo odbor „Krajcarske družbe". V Ljubljani, dne lfi. oktobra 1901. 48 . — 7 „ — 10 M - 10 . — 24 . - 28 . — 44 . — 7 JL ~ Potrti od najgloblje žalosti javljamo v svojem in v imenu vseh sorodnikov vsem prijateljem in znancem tužno vest, da je Bogu Vsemogočnemu v njegovi ne-doumni volji dopadlo našega iskreno ljubljenega in dobrega očota, starega očeta, brata in strijca, gospoda Mihael Dimnik-a bivšega gostilničarja, mesarskega mojstra in meščana stoln. mesta Ljubljane po kratki mučni bolezni, danes po noči ob »/,1 uri v 72. letu njegove starosti poklicati na oni boljši svet. Truplo nepozabnega ranjcega bode v nedeljo dne 20. oktobra t. I. ob 4. uri popoludne svečano blagoslovljeno in potem preneseno na pokopališče k sv. Krištofu kjer bode položeno v lastno gomilo k večnemu počitku. Sv. zadušne maše darovale se bodo v forni cerkvi sv. Petra v Ljubljani. Predragega pokojnika priporočamo v blag spomin in pobožno molitev. V Ljubljani, dne 19. oktobra 1901. VIarija ferne, Ana Semmel-rork in Fanl *I lani rti roj. Dimnik, hčere. — Marjeta Vonk rojena Dimnik, sestra, — Vsi vnuki in vnukinje. Zahvala. Za nebrojne dokaze iskrenega sočutja ob bolezni in za nas tako bridki smrti gospoda Ivana Franza c. kr. sodnijskega uradnika v p. izrekamo tem potom najprisrčnejšo zahvalo. Ljubljana, dne 19. oktobra 1901. (2300) Rodbini Franz in Kalan. I Tužnega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je Bogu vsemogočnemu dopalp, našo ljubljeno hčerko, oziroma sestrico, gospodično Sofijo Rozman učenko III. razrede včeraj zvečer ob 9. uri po dolgej in mučnej bolezni, prevideno s sv. zakramenti za umirajoče v 10. letu njene starosti, k sebi v boljše življenje poklicati. Pogreb drage ranjce bode v nedeljo dne* 20. t. 1. ob 6. uri popoludne, iz hiše žalosti, Špitalske ulice št. 7, na pokopališče k sv. Krištofu. Sv maše zadušnice se bodo brale v raznih cerkvah. (2304) Nepozabno ranjco priporočamo v pobožno molitev in prijazen spomin. V Ljubljani, dne" 19. oktobra 1901. Franjo Rozman, gostilničar, oče. — TiJu Rozman, mati — VI«-rlja, Mavlra, Frančiška in An-arela Rozman, sestre. I Zahvala. Za mnoge dokaze sočutja ob smrti naše predrage tete, oziroma sestre Fani Graul za obilno udeležbo pri pogrebu izrekamo vsem prijateljem in znancem svojo najtoplejšo zahvalo. V Ljubljani, dne 17. oktobra 1901. (2290) Rodbina Maier-Graul. Teško prebavljenje katar v želodcu, dyspepsije, pomanjkanje slasti do jedij, zgago itd. dalje katar i v sapniku, zaslizenje, kašelj, hripavost so one bolezni, pri katerih se -------alkalična kislina po izrekih medicinskih avtoritet rabi z osobi-tim uspehom. (25—4) V Ljubljani se dobiva pri Mihaelu Kastner-Ju in Petru Lassnik-u in v vseh lekarnah, večjih špece-rijah, vinskih in delikatesnih trgovinah. agente ki imajo veliko znanja v zasebnih krogih, vsprejme takoj z mesečno plačo O O B* in z visoko provizijo in sicer povsod: v vseh mestih, krajih in okrajih za prodajanje novih patentovanih izdelkov, katere se rabi v vsaki domačiji, pri meščanu ali kmetu. To zastopstvo more vsak, ki ima kaj znanja med ljudmi, izvrševati kot postransko opravilo v prostem času. (2301—1) Ponudbe pod ,,P. G. 1284, na Rudolfa Mosse, Praga. Varuj svojo ženo! 'kajigo T otroikth rad.rah , öexl [h.oč «ahralnüm pi,mi poäüj» LdUkretno aa tO Tin. t aritr anamkah (odprto 70 Tin.) goipa A. Knnpa, ^Berlin 8. W 930 I*'n. Aenitraaae 6< (1912-13) Uradno 6 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Beljak. Celovec, I* ran?f-nsfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno, čez Selzthal v Solnograd, Lend-Qasteia, Zell ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Gemvo, Pari?, čc-s Kleiu-Reifliiig v Steyr, Line, Budejevice, Plzen. Marijine vare, Heb, Franzove vare, Karlove vare. Prago, (direktni voz I in II. razreda), Lipsko, Dunaj via Amstetten. — Ob 10. uri zvečer osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franaensfeste, Inomost, Monakovo. Tn>t-Monakovo direktni vozovi I in II. razreda ) — Proga v Novo mesto In v Kočevje. Osobni vlaki: Ob 7. un 17 m zjutraj, ob 1. un 5 m popoludne, ob t>. un 55 m zvečer. Prihod v Ljubljano juž. kol. Proga 11 Trbiža. Ob 3. uri 25 m zjutraj osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Monakove^a, Iaomosta, Francens-festa, Soluograda, Linea, Steyra, Ausseea, Ljubi..t Celovca, Beljaka. (Monakovo-Trst direktni vozopi I. in II. razreda) — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob >i. un iti m dopoludne osebn vlak z Dunaja via Amstetten, Karlovih varov, Heba Marijinih varov, Plzna, Prage, .direktni vozovi I. m II. razreda), Budejevie, Solnugrada, Linc.t, Steyr., Pariza, Geneve, Curiha, Bre^enca, Inomosta Z-l! . ob jezeru, Lend-Gasteina, Ljubna, Celovca, Št. Mu-horja, Poutabla. Ob 4. un 4 i m popoludne osobni vlak z Dunaja. Ljubna, Selzthala, Bolj i k i Celovca, Mouakovega, Inomosta, Fran/.i-usfeste, Pon tabla. — Ob 8. uri 5i m zvečer osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. — Prcgi iz Novega mesta in Kočevja. Osobni vi..ki: Ob 8. um in 44 m zjutraj, ob 2. uri 32 m po;>oiudne in oh 8. uri 35 m zvečer. — Odhod lz Ljubljane drž. kol, v Kamnik. Meäaui vlaki: Ob 7. uri rc ijntra ob 2. uri 5 m popoludne, ob li. uri f>u m zvečer, ob 1U uri '.5 m le ob nedeljah in praznikih v oktobru, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih in samo i oktobru. — Prihod v Ljubljano drž. kol. iz Kamnik;, Mešati vlaki: Ob tj. uri 49 m zjutraj, ob LI. uri 6 dopoludne. oh S. uri 10 m zvečer in ob U uri 55 m zvečer, peslednji vlak le ob neleijah ia praznikih in samo v oktobra. (1893) 50 kron dam tistemu, ki mi preskrbi kako službo, katero bi lahko večinoma sede" opravljal. Star s^ni 25 le zdrav, izuCen trgovski pomočnik, slovenskega j -zika književno vešč, precej pa nemškega, hrva; skega in italijanskega. Najraje bi prišel v kak pisarno: sprejmem pa tudi drugo, ne pretež delo. Če bi kaj ne znal, služim do izvežbanja brezplačno. Blagovoljne dopise prosim do I. nimni. l»ra t. 1. pod naslovom: ,.«!. H., (.raz. M4»*-Nelititilil ffar»*e Ar. 14»—*«». II. **i«m*W. Tlacir ». Čudovita novost! 325 komadov za 1 gld. 95 kr- Krasna ura z jako lepo verižico, točno idoča, za katero se daje dve letna garancija. Vo likolepa Laterna magica s 25 krasnimi podobami. 1 jako fina kravatna igla 8 simili brv ljantom, 1 krasen kolije iz orient-biserov. patenti.i zaklep, najmodernejši nakit za dame, 1 fin usnjati mošujiček, jako elegantni nastavek za smotke 1 garnitura ff. double-zlatih rnansetnih in srai-čnih gumbov, 1 ff. žepni nožec, 1 ff. toaletn i zrcalo, belg. steklo v etuiju, 20 predmetov za dopisovanje in še 200 raznih komadov, vse, kar M potrebuje v hiši. Krasnih 325 komadov z aro, • je sama tega denarja vredna, pošilja proti i nemu povzetju za 1 gld. 95 kr. razposiljalnica S. Kohane. Krakovo? postno prrdalu (22 5—2) Ako ne ugaja, se denar vrne. Čokolada PnriM iJ»n*». 4-i';iti«l Pri*. (23-3Ü) Povsod na prodaj. Cacao i I I Ustanovljeno Brata Eberl Ista 1842. Ljubljana, Frančiškanske ulice 4. Pleskarska mojstra c. kr. drž. in c. kr. priv. 43 južne železnice. Slikarja napisov. Stavbinska in pohištvena pleskarja. Prodaja oljnatih barv, lakov in firnežev na drobno in na debelo. Velika lzblrka dr. Sohoenfold-o?ih barv v tabab. za akad. slikarje. Zaloga <*► vsakovrstnih ocplčev za pleskarje, slikarje in zidarje, stedllnega mazila za hrastove pode, karbolineja Itd. Posebno priporočava si. občiust?u najnovejše, najboljše in neprecenljivo sredstvo sa likanja sobnih tal pod imenom „Rapidol". Priporočava se tudi si. občinstvu za vse v najino stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot priznano reelno in fino po najnižjih cenah. Prej J. Zor Prej J. Zor Alojzij Erjavec creljarski mojster v Ljubljani, Crevljarske ulice 3. Po večletni sknSnji, kakor tudi po dovrSenem strokovnem tečaju v Ljubljani c. kr. tehnolo-gičnega obrtnega muzeja na Dunaju mi je mogoče vstrezati vsem zahtevam svojih p. n. naročnikov. Priporočam se prečastiti duhovščini in si. občinstvu za obilno naročevanje raznovrstnih obuval. Delo je ceno, po&teno in trpežno. V zalogi so razna mazila, voščila za črno in rujavo obuvalo, ter razne potrebščine za to obrt. 43 V-rt it shranjujejo. — huDJim Baretiloni naj k priden« norec. Josip Oblak umetni in galanterijski strugar na C.Unčah št. »« fiilijalka: Šelenfrirgove ulice št. 1 priporoča svojo veliko zalogo «trosr««'*»'*"* «lel Ii«hCii«'sii Izdelka. Sprejema vsakovrstna naročila ter jih izvrSuje hitro, ceno in kulantno. Istotako izvrSuje vsakovrstna popravila v jantarju, morski peni, kosti, rogu, lesu itd. 43 MODERGE natančno po životni meri ® @ i® ® priporoča @ ® r \ za vsako starost, za vsaki život m v vsaki faconi HENRIK KENOA v Ljubljani, Glavni trg @ a© štev. 17. m 43 Skladišče za modno blago, pozamentrije, trakove, čipke, svileno blago, perilo, a m si a a klobuke za dame, tkana in kratka roba na debelo in drobno, a a a a a ajtjttajjjaaaaajaaaaaaaaaaaaaaaaaaj a 3! t 1 a 1 Pekarija in slaščičarna Jakob Zalaznik Stari trg st. 21 Ta se dobiva 4krat na dan sveže, ukusno, zdravo in slastno pekarsko pecivo, vseh vrst kruh na vago, prepečenec (Vanille-Zwiebak), kakor tudi Sörzen kruh^g lil« Im-UI po lO, 15 In «5 kr. V slasčičarnicl postrezam z najfinejšim nasladnlm pecivom in s finimi pristnimi likerji ter z Vermouth-vlnom. Posebno opozarjam na line Indijanske krofe in napolnjene zavitke. 43 0/+5 S*^X Za praktikanta želi vstopiti v kako prodajalnico špecerijske stroke mlad absolvent, ki je dovršil ljubljansko trgovsko šolo. Želi se, da bi bil preskrbljen v hiši s hrano in stanovanjem. 12257 —3) Naslov pove upravništvo »Slov. Nar.«. Zanesljive osebe se sprejmejo pri prodaji patentovanih novostij in izdelkov, ki so za vsako domačijo neobhodno potrebni. — Konkurenca Je Izkljueenu. Visoka provizija, eventualno Hlalna me-seena plača od i*£0 do 150 14 zagotovljena. To zastopstvo se more oskrbovati kakor postranski zaslužek. Vprašati je treba pri tvrdki EUimeš & t'rsisii II. 12197—5) ep© predivo (571-32) Kdor trpi na padavi bolezni, krča ali dragih nervoznih bolestih, naj zahteva broSuro o tem. Dobiva se brezplačno in poštnine prosto v Sehnanen-Apotheke, Frankfurt a. M. Proda se ali v najem da v kateri se nahaja že več desetletij stara trgovina z mešanim blagom in žganjem ter žganjetoč. — Proda se ob jednem vsa zaloga blaga, vsa trgovska oprava ia sodi. (2213-3) Naslov pove upravništvo »Slov. Nar.». Red Star Line, Antwerpen kakor tudi vse druge deželne pridelke ter vsako množino suhih gob AinUBVig«?- najdražje fm\on 3{olenc trgovec v Celja na Štajerskem. I^T* Kdor ima kaj blaga, naj naznani ceno in kakovost. ;2182—4^ Čudež iz Švice. Podpisana firma poSIje vsaki o sobi. kateregakoli at^cu proti poštnemu povzetiu zh c^no, kakor je še ni bilo v trgovskem svetu, to je za samo 2 kreni GO ^ixi, carme prosto, izvrstno, 24 nr točno idočo POT uro s triletnim tarnst-7om Vrbn tfga dobi vsak naroöite]j elegantno, fino faconirano verižico brezplačno priloženo. Afco bi nra ne ugajala, se jo premen! ali pa se vrne denar. Pošilja te ure jedfno le 2287) zastopstvo za švicarske ure v Krakovu 2, poštno predalo št. 29. Tovarna peči] ! in raznih prstenih izdelkov I Alojzij Večaj f v Ljubljani, Trnovo, Opekarska f cesta, Veliki Stradon št. 9 ■ priporoča vsem zidarskim mojstrom in stavbenikom svojo veliko zalogo najmodernejših predanih, ter barvanih prstenih pecij in najtr poznejših Milnih ognjišč lastnega izdelka, in sicer ru-javih, zelenih, modrih, sivih, belih, rumenih i. t. d., po najnižjih cenah. Ceniki brezplačno in pošt-(1260) nine prosto. (19) S X %0m Prve vrste parobrodi. — Naravnost brez prekladanja v New York in v Philadel-phijo. — Dobra hrana. — (zborna oprava na iadiji. — Nizke vozne cene. Pojasnila dajejo: Red Star Line, 20, Wiedener Gürtel, na Dunaii ali (1115—17) Ani. Rabek, kune. agent v Ljubljani, Kolodvorske ulice štev. 34. 9 •• IUI fc£s New-York in London nista prizanašala niti evropski celini ter je bila velika tovarna srebrnine prisiljena, oddati vso svojo zalogo zgolj proti majhnemu plačilu delavnih moči. Pooblaščen sem izvršiti ta nalog. Pošiljam torej vsakomur sledeče predmete le proti temu, da se mi povrne gld. 6*60 in sicer: 6 komadov najfinejših namiznih nožev 8 pristno angleško klinjo; 6 kom. amer. pat. srebrnih vilic iz enega komada; 6 kom. amer. pat. srebrnih jedilnih žlic; 12 kom. amer. pat. srebrnih kavnih žlic; 1 kom. amer. pat. srebrna zajemalnica za juho; 1 kom. amer. pat. srebrna zajemalnica za mleko; 6 kom. ang. Viktoria čašic za podklado; 2 kom. efektnih namiznih svečnikov; 1 kom. cedilnik za čaj; 1 kom. najfin. sipa! !•:>•>• za sladkor. 42 komadov skupaj samo gld. 6*60. Vseh teh 42 predmetov je poprej stalo gld. 40 ter jih je moči sedaj dobiti po tej minimalni ceni gld. 660. Ameri-Čansko patent srebro je skozi in skozi bela kovina, ki obdrži bojo srebra 25 let, za kar se garantuje. V najboljši dokaz, da leta inserat ne temelji na näkakznt slepariji zavezujem se s tem javno, vsakemu, kateremu ne bi bilo blago všeč, povrniti brez zadržka znesek in naj nikdor ne zamudi ugodne prilike, da si omisli to lirunna garnituro, ki je posebno prikladna kot prekrasno svatbene in priložnostno darilo kakor tudiza vsako holjne g--»spodar*lvo. Dobiva se edino le v (2116—38) A. fl]KSCKflBf.rtt*s1-a Eksporrni hiši američanskega pat srebrnega blaga na Ounajl i!., Rembrandtstr. 13 r -.. Telefon 14597. Pošilja se v provincijo proti povzetju, ali če se znezek naprej vpošlje. Čistilni priiHck za njo le kr. % Pristno le z zraven natisnjeno varst- ^ veno znamko (zdrava kovina). Izvleček Iz pohvalnih plešem. Bil sem s pošiljatvijo krasne garniture jako zadovoljen. Ljubljana. Oton Bartusch, c. in kr. stotnik v 27. pešpolku. S pat. srebrno garnituro sem jako [zadovoljen. Tomaž Rožanc, dekan v Mariboru. Ker je Vaša garnitura v gospodinjstvu jako koristna, prosim, da mi pošljete Se jedno. Št. Pavel pri Preboldu. Dr. Kamilo Böhm, okrožni in tovarniški zdravnik. Specijalna trgovina za lavo Edmund Kavčič t Ljubljani, PreiarnoTt nllot, nuprotl polt« priporoča kavo Skiiiom dobrega ukusa po gld. 1 — kilo If eilgherry aromatično- krepkega okusa.....„ 1*40 „ Plraldy najfinejega okusa _ 160 „ Po&tne poslatve po 5 kil franko. Vsakovrstno špecerijsko blago v najboljši kakovosti (12-202) Glavna zaloga J. Klauer-jevega „Trlglava". S. Goldschmidt & sin tovarna sledilnih ognjišč Wels, Gornje Avstrijsko. Prenotllna štedllna ognjišča v navadni opremi, kakor tudi z emajlom, porcelanom, z ma-jolično opažbo, za hišna gospodinjstva, ekonomije, gostilne in zavode. — Dobivajo se lahko po vsaki renomirani trgovini z železnino. — Kjer ni zastopa, se naravnost pošilja. (923—25) Glasbeno orodje priporoča \^'M/ ADOLF V\ fMSTOWASSER&j| ty^'M SOHN i Adolf Stowasser & sin v Gradcu. Trobila in godala Izpričane dobrote za nizko eeno. Popravlja se hitro, dobro in ceno. Novi ceniki brezplačno. (1995—6) Najboljša uporaba Kar največ in najfinejšega surovega ± * * masla! Le mogoče, če se mleku odvzame smetana po ator-ju. 500 prvih priznanj; v Parizu 1900 „Grand-Prix"'. iu milijona tacifi strojev v rabi! Uravniijeio se pasterizerske naprave za transport mleka. Se lahko prenaša na planino. Vsi drugi stroji za mlekarstvo. Popolne oprave za dobivanje sirotke na roko in parno moč. ♦ * Načrti proračuni. » ♦ (470) Akcijska iliužba (34) Alf a-Separator Dunaj, XVI. Ganglbauergasse 29. Ceniki, poučne brošure brezp lačno. Postranski zaslužek trajen In rastoč, ponuja se spoštovanim, deloljub-nim in stalno naseljenim osebam s prevzetjem zastopa domače zavarovalne družbe prve vrste. — Ponudbe pod „i.*S8" Gradec, poste restante. (766—28; Stavben prostor v ugodni legi na Triaški cesti tukaj, 6 oralov vsega vkup, proda se v celoti ali pa po parcelah. 2253—3) Več se izve- pri Konradu Stöck-linger-ju, Rimska cesta št. 15. Sode na na prodaj raznovrstne, velike in male, stare in nove J. Buggeiiig, sodar Ljubljana, Cesta na Rudolfovo železnico (državni kolodvor). (2170—3) Stanovanja. V Ljubljani, Breg ši. 20, se za I. majnik 1902 odda več večjih is manjs'h stanovanj katera so jako pripravna tudi za pisarne ali društvene prostore. Natančneje se lahko poizve vsak ponedeljek, sredo in soboto od 2. do 4. ure pri - gospodični Lesjalc ravnotam v III. nadstropju. (2214—2) Pri žlezah, škrofelnih, angleški bolezni, kožnih IzpuMctij IIa. protlnii. reviiinlizmii, pri boleznih v vrutu In na pljn«*ih, Hlareiu kat*lju, za slabotne malokrvne otroke priporočam svoj povsod znani in priljubljeni in od zdravnikov veliko priporočani i2106—3) Iiahusen-Ov' jedoželeznati jetrni tesuaca. (salo iz kitovih Jeter). Ta jako dobri in vspešno vplivajoči jetrni tran presega po svoji zdravilni moči vse shčne izdelke in novelša zdravila. Okus jako fin in mil, zato ga jemljo radi veliki in mali brez gabenja ter ga lahko prenašajo. Zadnje leto se je porabilo kakih 80.000 steklenic, kar najbolje izpričuje njegovo dobroto in priljubljenost. Mnogo priznanj in zahval. Cena 3 in 6 K, zadnja količina se priporoča za daljšo uporabo. Ozira naj se pri nakupu na tvrdko tovarnarja apotekarja l^ainisen-a v Bremah. V £ijul>ljani se dobiva v lekarni pri „Mariji pomagaj, na Resljevi cesti št. 1, pri „Orlovl lekarni'", na Jurčičevem trgu št 2, v lekarni pri „Angelju", Dunajska cesta št 4, lekarna pri ,,zla-tem jelenu", na Marijinem trgu in lekarna pri ,,Jednorogu" na Mestnem trgu. Mizarska zadruga v Sent Vidu pri Ljubljani se priporoča slavnemu občinstvu v naročitev raznovrstne temne in Ukane sobne oprave iz suhega lesa, solidno izgotovljene po lastnih in predloženih vzorcih. V prav obilno naročitev se priporoča Josip Arltar (502—34) načelnik. ČnAezna svetiiia. Wnnderlampe. 8 Ljubljana Dunajska cesta št. 13. Velika zaloga steklenine, porcelana, svetilk, zrcalov, šip itd. itd. po najnižjih cenah. 42 Lekarna #„pri orlu" v Ljubljani, Jurčičev trg št. 2 ■Hr priporoča: Povsod znane Dunajske želodčne kapljice", 1 stekl. 20 h, 6 stekl. 1 K. Bab;-puder, priljubljen in jako cenen trosilni prašek za otroke, 1 majhna škat-ljica 30 h. 1 večja škatljica 50 h. . Menlhol-prašek za zobe, jako dober in neškodljiv, v plehastih škatljicah ä 60 h. K temu Menthol zobna In uslna voda (tudi zoper zobobol), uničuje slab duh po kadenju in jedilih. 1 v. stekl. 1 K. Tudi se v lekarničnem laboratoriju izdelujejo zanesljivo močna, čista kemična sodovica in pokalice. S cenami lahko konkuriram z vsako tvrdko. 42 Mr. Ph. Mardetschlaeger, lekarnar in kemik. Blaž Jesenko Io ubij an a, Stari trg št. 11. Zaloga vsakovrstnih klobukov in čepic perila, kravat itd. 42 jn><» srna. | srn t-it |Ut cenah. lw Štel stanuje samo Opekarska cesta št. 16. «ilvalnl stroji po najnižjih eenah. Blelkle in v to stroko spadajoča popra- _vila izvrSuje dobro In eeno._42 gf" Vnanja naročila se točno izvrše. ~tns) Kdor kupuje sukneno blago ogleda naj si novo urejeno sukneno skladišče tvrdke R. Miklauc Ljubljana, Špitalske ulice št. 5 kjer se lahko prepriča o cenah brez pWnierc Glavno skladišče Loškega seyiota (sukna) katero blagt je znano dobro in se prodaja po tovarniških eenah. Sukneni ostanki 42 razll«nlh vrst z« polovico eene. Vzorce pošilja na zahtevanje poštnine prosto. Svetovna razstava v Parizu 1900 Grand Prix. Originalni Singerjevi šivalni stroji so izvrstni, kar se tiče konstrukcije in izvrSenja. Originalni Singerjevi šivalni stroji so neobhodno potrebni za domačo rabo in za industrijo. Originalni Singerjevi šivalni stroji so nedosežni, kar se tiče urnosti v šivanju in trpežnoati. Originalni Singerjevi šivalni stroji so najbolj razširjeni v tovarniškem prometu. Originalni Singerjevi šivalni stroji (2212-2) so najpriliCnejši za moderno umeteljno vezenje. Brezplačni poučni tečaji, tudi v modernem umeteljnem vezenji. Singer Co. delniško Mvo šivalnih strojev Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 6. Jtaznanilo gostilničarjem, k r črna r jem in zasebnikom. Podpisani si usoja naznaniti častitim gori imenovanim, da pri letošni obilni trgatvi na dobrem gasu stoječih vin iz Isole (Istra) more postreči z izbornimi vini iz poglavitnih kleti, belimi in črnimi, refoški in sladkimi moškati po najbolje ugaja-jočih cenah ter sprejema tudi naiočila naravnost potom poštne dopisnice. Zagotavljajoč, da bodo odjemalci popolnoma zadovoljni in nadejaje se, da ga počaste s svojim posetom ali s svojimi naročili, beleži najudaneje Tomas Garboncich zaprisežen sensal in patentiran za komisije in špedicije v Isoli V Istri ji. (2234-2) Največja in najstarejša zaloga glasovirjev. Usojam si cenjenemu p. n. občinstvu v Ljubljani in okolicf naj-uljudneje naznaniti, da sem bil radi nakupa glasovirjev in pijanin osebno na Dunaju pri najzanesljivejših tvrdkah; blago Je «loälo. Priporočam svojo veliko izbero glasovirjev k nakupu in izposo-jilu. Dalje se priporočam kar najbolj kakor izveden strokovnjak k ubi-ranju in k popravljanju glasovirjev. S spoštovanjem (1954 —7) ZE^erd.- IDragrsitiri. ubiralec glasovirjev, zapriseženi cenitelj c. kr. okrajne aodnije v Ljubljani. Postajališče cestne železnice. Florijanske ulice 50. Postajališče cestne železnice. Antonio Ferlan ^ Giorgia Rovinj (Istrija). (2215—3) Zaloga vin lastnega pridelka, terana, belega vina, belega moškata, svetlo rudečih in rudečih vin. Pošiljajo se na zahtevanje vzorci in ceniki. „Andropogon" (Iznajditej P. Hermann, Zgornja Poljskava) je najboljše, vsa pričakovanja prekašajoče »red-Htvo za rast lan, katero ni nikako sleparstvo ampak skozi leta z nenavadnimi vspehi izkušena in zajamčeno neškodljiva tekočina, ki zabranl Izpadanje lat* in odstrani prahaje. Značilno je, da se pri pravilni rabi že čez 4 do 5 tednov opazi močna rast las, kakor tudi brade, in imajo novo zrasli lasje pri osiveüh zopet svojo nekdanjo naravno barvo. (2124—4) Mnogoštevilna priznanja. Cena steklenice 3 K. Dobi se v vseh mestih in večjih krajih dežele. 9 Glavna zaloga in razpošiljatev v Ljubljani pri gospodu Vašo Pešričio-u. V zalogi imata tudi gg. E. Iflahr in 17. pl. Trn-v LJubljani in g. A. Kant v Hrtaiiji. Dobiva se tudi v \ovem nieKtu v lekarni „pri angelju". ^reprod-etjatlel popust, aaranHHHKaaaaBBaBBBBBnBaaai Razpis službe. Pri mestnem uradu v Idriji odda se z dnem I. novembra 1901 začasna služba z letno plačo 1200 kron ter 4 petletnicami po 200 kron in prostim stanovanjem, oziroma odškodnino za stanovanje. Prosilci morajo biti popolnoma zmožni slovenskega in nemškega jezika ter vešči v knjigovodstvu. Prošnje poslati je do 25. oktobra 1901 na mestno županstvo v Idriji. Dragotin Lapajne, (2245-3) župan. Najboljše črnilo sveta! Kdor hoče obutalo ohraniti lepo bleščeče in trpežno, naj kupuje samo Fernolendt čreveljsko črnilo za svetla obutala Mamo (24—42) Fernolendt creme za naravno usnje. Dobiva se c ^ Driv povsodl. pnv. tovarna ustanovljena 1832. leta na Dunaji. Tovarniška zaloga: Dunaj, L, Schulerstrasse št. 21. Radi mnogih posnemanj brez vredno- p*T~ (U T?«*,*, «>1 rt« A f 'W s" 1 H I naj se natančno na moje Ime HST~ * crUÜieiiLU. jffnogo boljši SÄ je snažilni ekstrakt Globus tvrdke Najnovejše odlikovanje: Fl?itZ Schulz JUn. Akt.-GeS. zlata svetinja T . . _ m -. S..1HM mi.,., Parizu 1000 Leipzig, Eger (Heb). , 2 (2065_2) KolektiTunuun hm. industrij«. ^DOTOlTTa, Se pOVSOd. l) go$tilni pri „Jauern juetu" se dobe sledeča stara in nova vina: star jemzalemec, ljutomerčan, bela in rudeča štajerska in dolenjska vina, črno istrijansko vino ter vedno sveže carsko pivo. — TJkusna mrzla in gorka X jedila so ob vsakem času na razpolago. fi Za mnogobrojen obisk se priporoča z odličnim spoštovanjem Q (2302-1) Val. SffsalEp gostilničar. Založena 1847. JH§" -jfe| Založena 1847."|^~ Tovarna pohištva J. J. NAGLAS v Ljubljani 43 Zaloga in pisarna: Tovarna s stroji: Turjaški trg št. 7 Trnovski pristan št. 8-10 priporoča po najnižji ceni: oprave za spalne sobe, oprave za jedilne sobe, oprave za salone, žimnate mo-droce, modroce na peresih, otroške vozičke, zastore, preproge itd. F. Cassermann krojač za civilne In raznovrstne uradniške uniforme In poverjeni zalagatelj ces. kr. unlf. blagajne drž. železnic uradnikov Ljubljana, Selenburgove ulice št. 4 se priporoča slavnemu občinstvu za izdelovanje civilnih oblek in nepre-močljlvlh havelokov po najnovejši fa-ooni in najpovoljnejßih cenah. Angleško, francosko in tuzomako robo ima na skladišču. Gospodom uradnikom se priporoča za izdelovanje vsakovrstnih uniform ter preskrbuje vse zraven spadajoče predmete, kakor: sablje, meče, klobuke itd., gospodom c. kr. justič-nim uradnikom pa za izdelavanje talarjev in baretov. Darila za vsako priliko! Frid. Hoffmann v Ljubljani, Dunajska cesta 43 Popravila priporoča svojo največjo zalogo vseh vrst žepnih ur zlatih, srebrnih, iz tule, jekla in nikla, kakor tndi stenskih ur, budilk in salonskih ur, vse samo dobre do najfinejše kvalitete po nizkih cenah. iToTroaitl v žepnih in stenskih urah so vedno v zalogi. 43 Izvršujejo naj točneje. Optični zavod J. P. GOLDSTEIN Ljubljana, Pod trančo 1 priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnih očal, lovskih in potnih daljnogledov, kakor tudi vseh optičnih predmetov. Zaloga fotografičnih aparatov. Vsa v to stroko spadajoča popravila In vnanja naročila točno In ceno. 43 Sušenih ostankov vedno veiko v zaogi. t Za jesensko in zimsko sezono se priporoča trgovina s suk-nenim, platnenim in„manufak-xxx turnim blagom x x x Hugo Ihl xxxv Ljubjani x x x v opitalskih ulicah št. 4. 43 Vzorci na zahtevanje poštnine prosto. 83 priporoča J. Soklič. S-, Z t s oouajj. p od •« a>« I Dragotin Košak * zlatar * 1 i,lh,jana, Prešernove ulice št, 5, Velika zaloga razne zlatnine in prstanov. ; Popravila in vsa v mojo stroko spadajoča dela se ceno in točno izvrže". Ljubljana, Židovske ulice štev. 4. Velika zaloga obuval lastnega Izdelka za dame, gospode In otroke Je vedno na Izbero. Vsakersna naroČila izvršujejo se točno in po nizki ceni. Vse mere se shranjujejo in zaznamenujejo. Pri zunanjih naročilih blagovoli naj se vzorec vposlati. 42 ■ 4 .A, < 4 4 4 4 4 ä se priporoča za vsa v to stroko spadajoča 2 42 dela. * Postretba točna. — Oene nitke. Josip Reich likanje snkna, barvarija in kemična spiralnica Poljanski nasip — Ozke ulico št, 4 Fran Detter LJUBLJANA, Stari trg öt. 1. 42 Prva in najstarejša zaloga šivalnih strojev. Ta se dobivajo vsakovrstni kmetijski stroji. Posebno priporočam svoje izvrstno slamoreznice in mlatllnlce, katere se dobivajo vzlic njih izbornosti ceno. — Ceniki zastonj In poštnine prosti. Avgust Repič, sodar LJubljana, Kollzejsfce ulice štev. 16 (■v T r zx o tt e m) izdeluje, prodaja in popravlja vsakovrstne par sode Tai po najnižjih cenah. 42 Eupnje in prodaja staro vinsko posodo. 42 Ign. Fasching-a vdove ključavničarstvo Poljanski nasip št. 8 (Relchova hiša) priporoča svojo bogato zalogo štedilnik ognjišč najpreprostejših kakor tudi najfinejših, z žolto medjo ali mesingom montiranih za obklade z pečnicami ali kahlami. Popravljanja hitro In po ceni. Vnanja naročila se hitro izvrže. iüss-Sfaufer-jev klej o v toboleih in steklenicah večkrat odlikovan z zlatimi in srebrnimi svetinjami, s katerim se lahko zlepijo zlomljene stvari, ima na prodaj Fran Hollmann v LJubljani. (511-17) • i ■ i n 111111111111 * S) m siru lekarnarja Piccolijg •w IjJ aa *» 1J a m t Be prireja kar najskrb-nejše iz dišečih gorskih malinovih jagod v srebrnem kotlu s pomočjo para,v in je torej najbolj čist izdelek ncpresežne kakovosti ter naj se ne zamenjava z malino-vim sokom, ki je v prodaji, in je navadno umetno prirejen, imajoč v sebi zdravju škodljive snovi in baker. Steklenica z 1 kilo vsebine, pasterizo-vana, velja K 130. Razpošilja se tudi v pletenih steklenicah po 10, 20 in 40 kilogr., ter se 1 kilo zaračuni z K 1*10, 100 kilogr. = 100 kron. I. (1368—47) Pletena steklenica s 3 kilogr. vsebine pošlje se franko po vsi avstro-ogeraki monarhiji proti povzetju z R 530. K sezoni K sezoni gl :* o • i priporočam svojo bogato zalogo pušk najnovejših sistemov in najnovejše vrste, revolverjev itd., vseh pripadajočih rekvizitov In municije, posebno pa opozarjam na &ä$r trocevne puške katere izdelujem v svoji deiavnici, in katere se zaradi svoje lahkote in priročnosti vsakemu priporočajo najbolje. Ker se pečam samo z izdelovanjem orožja, se priporočam p. n. občinstvu za mnogo-brojna naročila ter izvršujem tudi v svojo stroko spadajoče naročbe in poprave točno, solidno in najceneje. Z velespoštovanjem (1596—13) Fran Sevčik, puškar v Ljubljani, v Židovskih ulicah. EONCEGNO najmočnejša naravna, arsen in železo sodržujoča mineralna voda priporočana po prvih medicinskih avtoritetah pri anemiji, klorosi, poltnih, živčnih in ženskih boleznih, mal-ariji itd. Pitno zdravljenje uporablja se celo leto. Zaloga v vseh trgovinah z mineralno vodo in v lekarnah. (1906—7) Dobre cenene ure s 31etnim pismenim jamstvom razpošilja zasebnikom HANNS KONRAD tovarna za ure In eksportna hiša zlatnln IKost (Brüx) Češko. Dobra nikelnasta remontoarka . . gld. 3 75 Prava srebrna remontoarka.... „ 580 Prava srebrna verižica....... n 1'20 Nikelnasti budilec.......... p 1*98 Moja tvrdka je odlikovana s c. kr. orlom, ima zlate in srebrne medalje razstav ter tisoč in tisoč priznalnib. pisem. (2611—88) 03" Ilustrorani katalog zastonj in poštnine prosto. pomočniki se sprejmejo za Gorenjsko po K 3'60 na dan. — Vožnja prosta. Natančna pojasnila daje Ig. Kosjek, Gospodske ulice štev. 3, II. nadstropje v Ljublj a lil. :2279—2 18 W Ekvipaže in športni vozovi. Priporočam Ne za prevzem© vseli v stroko izdelovanja voz spatlajocili del v solidni izvršitvi in po najzmcr-nejšlh cenali. Stari vozovi so vedno na skladišču. J. gasit, dunajska cesta 31. (2160—3) -m Stanje hranilnih vlog: Rezervni zaklad 15 milijonov kron. nad 300.000 kron. Mestna hranilnica ■m na Mestnem trgu zraven rotovža sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoludne in jih obrestuje po 4 od sto ter pripisuje nevzdig-njene obresti vsacega pol leta h kapitalu. Rentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zara-čunila vlagateljem. (1856-8) pry Denarne vloge se sprejemajo tudi po pošti in potom c. kr. poštne hranilnice. Poštno-hranilnične sprejemnice se dobivajo brezplačno. »M igg mmm JMBM i m m m m * m m m m m m * Mizarska zadruga z& v Gorici (Solkan) na Primorskem <* naznanja slavnemu občinstvu, gospodom trgovcem in založnikom pohištva, da ima veliko zalogo mm gifü m (1269-30) veliko zalogo ** izgotovljenega pohištva vseh slogov «> v Solkanu pri Gorici Naznanjamo, da smo prevzeli dosedanjo trgovino pohištva tvrdke Ant. Černigoja v Trstu, Via Piazza vecchla štev. 1, katero bodemo vodili pod jednakim imenom. mmm mmm mmm mmm mm na Primorskem. Kar nt v zalogi, se izvrši točno po naročilu v najkrajšem času. — Cene zmerne. — Delo je lično ter dobro osušeno. £ m m m m m m m m m m m mm mmm mmm mmm mmm Z ozirom na včerajšnjo „Izjavo" (glej „Slov. Narod" z dne 17. t. m.) stavim na svojega odpuščenega potovalnega agenta ZE^ZuLgrorxa, Böb.m-a sledeči izziv. KC-dgro jBölxrri, ki je pri meni 5 mesecev služil, naj prekliče tekom 8 dnij, t. j. do 25. t. m., proti moji tvrdki objavljeno izlagano poročilo v celem obsegu, drugače bom zoper njega radi njegove, na škodo moji trgovini storjene nepravilnosti, n. pr. ponarejenje trgovske pogodbe g. Filipa Winzig-a, knjigovodje v cementni tovarni v Dovjem, in ponarejenje podpisa na naročilnem lističu Magdalene Wabnik, posestnice v Žabnici (priča dr. Pitter v Trbižu), nastopil SOdnO pot. (2280-2) Jane^ Jax mi. trgovec s šivalnimi stroji v Ljubljani. — ŽIVILA = MA66I NAJBOLJŠA SVOJE VRSTE. MF" Največje važnosti za vsako rodbino. ""^Sie zabelo daie juham, bouillonom, primakam, i soCivjem itd. preaenetljiv, krepak in dober okus. - Violo kapljic zuiloM-a. = ^ Stokleničice od 50 h naprej. •J ITI XTT" v tableta la. JL XM 111II1111111 lili 1111II1111 M 11111 M II 1II1111 ■ 11 ■ ■ •..... rablela za 2 porciji 15 h. Maggijeve jnhe v tabletah omogočijo hitro Murnu w. votlo izgo-toviti krepke in lahko prebavljive juhe. -v-2 1» različnih itmI. &+- ¥ Konsomme & Bouillon v tobolcih. * n 1 ('oiiMouiiii*'--tobolri> za 2 por-fV^,t«^iS5_ ciji najfinejše krepke juhe 20 h. l Uouillon-toboler za 2 porciji ^J*3T»£* krepke mesne juhe 15 h. gj^JH0 Polije se samo z vrelo vodo in brez ^^^^ vsake primesi je gotovo. Poskuänja prepriča bolje, nego vsaka reklama. Dobiva se v vseh bolonljalnlli, delikatesnih in droarerlJMkila ti-jjo vinali. (22S3i 4 revzetje gostilne! Podpisana uljudno naznanjam p. n. občinstvu, da sem prevzela staroznano gostilno pri ..Štmjzeljuii" na Poljanski cesti št. 21. — Potrudila se bom p. n. gostom postreči z najboljšimi vini, kakor : pravim dolenjskim cvičkom • rcioskoni. belim štajerskim hiivrit'crjcm. črnim Istrijancom. izbornim Drclicrjcviiii pivom, ter ob vsakem dnevnem času z najukus-nejimi mrzlimi in gorkimi jedili. (2292) Ob enem tudi naznanjam, da oddam v najem prav snažen in zračen lilo v. prostoren za 4 konje. Za obilen obisk priporoča se p gostilničarka (bivša računska natakarica v pivovarni pri Hafnerju in Periezu). Vinko Vaiiic, vinogradar in uprava grajščin Hijacintjevo in Pretkovec v Krapini (na Hrvatskem) naznanjajo, da so pričeli trgati grozdje 7. oktobra 1901 in da bodejo svoje kupce, kakor vsako leto, mogli poslužiti z dobrim naravnim vinom. Naslov: Vinko Vanič, vinogradar v Krapini. Uprava vlastlinstva Hijacintjeve in Pretkovec v Krapini na Hrvatskem. (2237-3) Pozoi I ■ajr Pozoi! in veljajo za subskripcijo naslednji pogoji: 1. ) Vsak subskribent dobi glasom svoje prijave pripadajoče delnice v nominalni vrednosti, to je a K 200. 2. ) Pri subskripciji se mora vložiti za vsako podpisano delnico K lO kavcije, katera se obrestuje od dne vplačila do 31. marca 1902 po 4°/0; ostalih K IGO je plačati po prejemu oblastvenega dovoljenja za ustanovitev te delniške družbe v obrokih, katere bode določila »Ljubljanska kreditna banka«. Ako bi se ostali znesek vplačal po 31. marcu 1902, je zavezan vsak subskribent plačati ob enem 5% tekočih obresti od tega dneva naprej. 3. ) Delnice so udeležene uže pri poslovanji od 31. marca 400* nadalje. 4. ) V slučaju, da bi kak subskribent v določenem roku ostalih K 160 z odpadajočimi obrestmi pri blagajni »Ljubljanske kreditne banke« ne plačal, konča njegova pravica do subskribiranih delnic, ter je »Ljubljanska kreditna banka« opravičena razglasiti, daje vplačana kavcija zapadla. 5. ) Po dovršenem uplačilu subskribovanih delnic bodejo se iste izročile gospodom delničarjem z tekočim dividendnim kuponom opremljene in na imejitelja se glaseče delnice. 6. ) Po preteku za subskripcijo določenega roka in po dovršenej razdelitvi bode »Ljubljanska kreditna banka« obvestila subskribente, koliko delnic je odpadlo na njihove prijave. 7. ) Ako bi se nameravana delniška družba iz katerega vzroka koli najdalje do 1. oktobra 1902 ne ustanovila, je »Ljubljanska kreditna banka« zavezana pri njej vplačane kavcije s 4% obrestmi od dne vplačila p. n. subskribentom vrniti, s čemer se pravica do izročitve delnic in zaveza k prejemu taistih konča. Ljubljana, dne 19. oktobra 1901 ljubljanska kreditna banka. 8288 Ja.loja.ij Sraei Prodaja in razposojevalnica glasovirjev in harmonijev. Sv. Petra cesta 6. IlJ-Tji/blJa-z^a, Sv. Petra cesta 6. Največja zaloga glasbenega orodja. Zastop dvorne tvrdke bratov Stingl na Dunaju, -*euj Ubiralec glasovirjev v glasbenih zavodih: „Glasbena Matica" ter „Filharmonicno društvo" (2231—21 v Ljubljani. E.astna delalnlea za popravljanje. Naročila na razkosano se vsprejemajo po nizki ceni pri IS-adolfu Fetrič--UL trgovina s špecerijskim blagom in viktualijami (2145-4) Valvazorjev trg št. 6 nasproti križevniške cerkve. Klobase Nagrobni spomeniki iz vsakovrstnega marmorja v največji izberi in po najnižjih cenah pri (2191-4) kamnoseku, Komenskega ulice, zraven Hafnerjeve pivarne. Franja Meršol fflSi priporoča svojo bogato zalogo pričetih in izvi-šenih ženskih ročnih izdelkov, vsakovrstnih, jako ličnih vezenin, Irr jaških potrebščin, ter raznega drobnega blaga — vse po zeio zmernih cenah. (1331-18) Monogrami in risarije se v poljubnih boj ah in slogih vvezujejo na vsa-keršno blago. — Zunanja naročila se izvršujejo točno in ceno. prosekar Styria-, francoskih Peugeot-, Austria-koles. Velika zaloga (101~69) pristnih Jos. Reit-glYpjjV hoffer sinov t* « mesene pečene, jetrne, rižove, krvave IUI iiiiBJtynnjirMlW^rJlllklllM dobivajo se ö tt vsako soboto in nedeljo sveže s s s 0 « « v gostilni » « s a s s ■pri Cenkarju' s v Gradišči» kjer se dobiva iwnB pristen in stara bržanka. Na izbero so tudi dobra stara vina na debelo s o o s »in na drobno, o s » « s Za mnogobrojen obisk se priporoča gostilničar prj,nr Qlo+nar SI S I WS^S^B ul"ar in *rSovec' na Mestnem (2154-3) I" rane ^lainar. vj;^ V$^&>&g? trgu št. 25, nasproti rotovža. Ceniki brezplačno in poštnine prosto. Pneumatik katere nudim po isti eeni, kakor tovarna. Pristne švicarske žepne ure, budilke, stenske ure, verižice, prstane itd. itd. Namizne oprave (Besteck). Najboljši šivalni stroji. Najnižje cene ln jamstvo! Z vsem spoštovanjem 4 4P ^* > SV/V najnovejši, nagradeni konstrukciji Nagrajena več kakor s 450 zlatimi, srebrnimi in bronastimi kolajnami na vseh večjih rezstavah. Natančne kataloge in nebrojna priznalna pisma gratis. Zastopniki in preprodajalci se igčejo. ajkrasnejši T)tmajska moda klobuki za za najnižje cene priporoča dame, dekleta in otroke. PaVlilia jtecktiagtel # JWestni trg hiš. štev. 3. m Sprejemam klobuke za novo okitenje. Velika izbora žalovalnih klobukov. (2147—4) Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Nolli. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«. 20