Poštnina plačana t gotovini Posameta« iieri&a Din 1 V LJUBLJANI, petek, dne 29. januarja 1928, Midja vaak dan opoldne, izvzemi! aedelj in praznikov. Mlečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20*—, inozemstvo Din 30*—. Neodvisen političen II UREDNIŠTVO 1» UPRAVNISTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 13. TELEFON ŠTEV. 552. Rokopisi a® n® vračajo. — Oglasi po tarifu. Pismeni« vprašanjem naj se priloži znaaik* za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu štev. 18.83S. Solidaren nastop Slovenije v davčnem vprašanju. Včerajšnji »Slovenec« je objavil uvodnik, v katerem poziva vse stranke k skupnemu in enotnemu nastopu proti sedanjemu davčnemu sistemu. Pravilno pripominja »Slovenec«, davki se tičejo vseh in zato moramo tudi nastopiti vsi. In enako pravimo pravi »Slovenec«, da Beograd še vedno ne veruje, da je davčna reforma Slovenije prva nujnost pri kraju in da zato od te svoje zmote ne bodo preje odnehali, dokler ne vidijo v davčnem vprašanju ujedinjene vse Slovenije. Popolnoma res je vse to in vedno bomo doživljali to, da bo klepetal kak minister o bogati Sloveniji, dokler ne bo videl v davčnem vprašanju Slovenije tako enotne, da bedo vse strankarske razlike zabrisane. Tedaj bo spoznal tudi Beograd, da je Slovenija res pri kraju in tedaj bodo spoznali to tudi naši ljudje v Ljubljani, ki so se vedno enega mnenja s finančnim ministrom. Soglašamo zato v polni meri in ponavljamo svojo staro zahtevo, da je enotna davčna fronta Slovenije prva dolžnost in edina rešitev preti ruinom. Enako odločno pa moramo poudariti, da ni misliti, da bi dosegli to enotno fronto, Če se bodo pri njenem ustanavljanju skušali le količkaj uveljaviti posebni strankarski interesi. Davčno vprašanje ne sme biti predmet strankarske špekulacije, temveč mora biti predmet »sega naroda, vseh strankarjev in vseh stranic. Zato smatramo za napačno, če »Slovenec« že v svojem pozivu za skupen nastop zahteva izstop obeh poslancev Zveze slov. kmet. ljzudstva iz vladne večine. S tejn se spravlja vse vprašanje preveč na strankarsko pot in ogroža se ustanovitev enotne fronte, čeprav ne prikrivamo, da bi mogel razvoj dogodkov ■oba poslanca do tega prisiliti. Toda ta zahteva je preuranjena in dokler ni načelnega pristanka tu za skupen nastop, tako dolgo se ne sme načeti taktičnih vprašanj. Izstop iz vladne večine pa je le taktično vprašanje, osobito sedaj, ko se je pričela borba proti Pašiču. ■ Po našem globokem prepričanju je enotna državna fronta mogoča le, če se pogajanja za njeno ustanovitev kolikor .mogoče odtegnejo vplivu dnevne politike. Zato ponavljamo svojo zahtevo po ustnovitvi Narodnega sveta. Skupen in avtoritativen nastop slovenskega naroda je mogoč le potom Narodnega sveta. Kadar bo videl narod, da so se v eni točki zjedinile ne samo vse stranke, temveč tudi vsi naši prvi znanstveniki, gospodarski in kulturni delavci, tedaj bo prepričan, da je stvar dobra In storil,, kar se bo od njega zahtevalo. Ravno tako pa bo tudi Beograd vse drugače cenil enotno fronto Slovenije, če bo to vodil Narodni svet, kakor pa če bo ona le eksekutiva slovenskih poslancev. In še eno je treba poudariti. Ce bo Narodni svet na podlagi stvarnih — ne pa strankarskih — argumentov pohval poslance, da izvajajo vse posledice in da izstopijo tudi iz vlade, potem se ®ni avtoriteti Narodnega sveta ne bodo upreti, dečim lahko isti poziv v strankarskem glasilu preslišijo. Ker vsakemu volilcu bo jasno, da je tisti v nasprotju z narodno zahtevo, kdor je v nasprotju z Narodnim svetom. Nasprotno pa je gotovo, da bo volilec ravno tako ko poslanec nezaupen proti predlogu, ki pr’de le iz nasprotne stranke. Težka napaka je, da še nimamo svo- Danes je bila oborjena skupščin?. SEJA VLADE. - NOBENIH SKLEPOV, KER NI PAŠIČA. Beograd, 29. januarja. Včeraj so se pričeli zbirali narodni poslanci v Beogradu. Danes je prva seja narodne skupščine po daljšem presledku. V Beograd so prispeli že vsi načelniki strank. Sinoči je prišel tudi dr. Korošec. Pričakuje se, da bedo imeli načelniki opozicije v teku današnjega dne sejo. Ministrski svet je imel sinoči sejo, na kateri se je razpravljalo o dnevnem redu narodne skupščine. O delu parlamenta se vlada ni mogla popolnoma zediniti in je pustila to vprašanje nerešeno za poznejši čas, ko se vme v Beograd predsednik vlade Nikola Pašič. Kot prva točka pride na dnevni red skupščinske seje načrt zakona o obrtni banki. Ako se bo diskusija o tem vprašanju hitro končala, se bo potem prešlo na pretres zakonskega načrta o rečni plovbi. Ako pa to ne bo mogoče, se bo prešlo na diskusijo o proračunu. Zakonski načrt o rečni plovbi bi prišel v razpravo potem, ko bi bil sprejet proračun za leto 1926-27. Vlada je razpravljala tudi o vprašanju, ali naj se udeleži razstave v Phila- delfiji ali ne. Vlada se je postavila na stališče, da se naši kraljevini ni treba udeležiti te razstave, ker ne bodo razstavile niti druge večje države, ki se sicer navadno udeležujejo takih razstav. Tako ne bo razstavila ne Francija, ne Anglija, ne Italija in ne Nemčija. V tem vprašanju se še ni sprejela definitivna odločitev, ker se tudi za rešitev tega vprašanja čaka na prihod ministrskega predsednika Pašiča. H koncu se je razpravljalo o predlogu, ki so ga vložili člani hrvatskega selja-škega kluba o podelitvi pedpore narodni zaščiti v Zagrebu. Tudi v tem vprašanju se ni nič definitivnega odločilo. Še takrat, ko je trajala seja vlade, je odšel na dvor prosvetni minister Štefan Radie. Na dvoru se je mudil od 6. in pol do 8. zvečer. Po avdijenci je odšel Štefan Radič v svoj kabinet, kamor so prišli tudi ostali ministri hrvatske seljaške stranke. Z njimi je imel Štefan Radič konferenco. Razgovori na tem sestanku se drže strogo tajno. Situacija se oživijo. Beograd, 29. januarja. Včeraj je po stalo politično življenje v Beogradu nekoliko živahnejše, ker je dospel že precejšen del narodnih poslancev in pričel s pripravami za zasedanje narodne skupščine. Včeraj je prispel v Beograd tudi minister prosvete Štefan Radič. Za danes zjutraj se pričakuje prihod ministrskega predsednika Nikole Pašiča, ki se je sinoči vozil preko Zagreba. Smatrajo, da se bo v teku današnjega dne pričelo politično življenje razvijati s polno paro in da se bedo takoj skušala razčistiti vsa ona vprašanja, ki so se v zadnjem času pojavila in ki ne dovoljujejo nobenega odlašanja. Najprej bo treba razčistiti vprašanje ministra notranjih del Bože Maksimoviča in vprašanje ministra financ dr. Stojadi-noviča. O teh dveh vprašanjih bodo razpravljali najprej v vladi, nato pa ju bodo predložili radikalnemu klubu, ker imata oba ministra dovolj nasprotnikov tudi med radikali. Parlamentarni klubi včeraj niso imeli seje, ker še niso vsi poslanci v Beogradu, pač pa so v vseh klubih razpravljali o važnih političnih vprašanjih. SEJA FINANČNEGA ODBORA. Beograd, 29. januarja. Včeraj popoldne se je ves dan delalo na poročilih, ki jih bodo posamezne skupine predložile narodni skupščini. Ob pol šestih zvečer se je sestal plenum finančnega odbora. Na seji je poročevalec večine Oton Gavrilovič prečital poročilo, ki je bilo zelo obširno. Opozicijske skupine: demokrati, zemljoradniki itd. so določile svoje poročevalce. Seja je bila končana ob pol sedmih. Prihodnja seja je sklicana za soboto ob 4. popoldne. Na tej seji bo finančni odber razpravljal o raznih pravilnikih. Finančni odbor je nadaljeval ob 5. popoldne svoje delo. Oton Gavrilovič je prečital poročilo vladne večine, ki bo predloženo narodni skupščini. Za poročevalca jugoslovenskega kluba je določen Vlado Pušenjak, za demokrate in muslimane dr. Šečerov, za federaliste dr. Zanič in za samostojne demokrate Juraj Demetrovie. Skoro vse stranke so izjavile, da so zadovoljne s stanjem svoje jega Narodnega sveta. Toda naj bo davčna fronta še tako aktuelna, je vedno še dovolj časa za ustanovitev Narodnega sveta. Tako majhen narod smo, tako se vsi poznamo, da sestava Narodnega sveta ne more delati nobenih težav. Slovenska davčna fronta je nujna, ustvarljiva pa je samo potem Narodnega sveta. V tej smeri mora zastaviti iniciativa strank! Drugače pa enotne fronte ne dobimo! stranke, samo muslimani se najbolj pritožujejo glede njih položaja v Bosni in pa klerikalci, ki tarnajo, da so jih začeli v Sloveniji preganjati. ________________ VLADA PROTI STAROKATOLIKOM. Beograd, 29. januarja. Minister ver Miša Trifunovič je poslal velikim županom v Zagrebu, Karlovcu, Osijeku in Vuko-varu naredbo, s katero se razveljavljajo razsodbe starokatoliškega duhovnega razsodišča v vprašanju sklepanja zakonov. Po tej naredbi ministra ver nimajo odločbe o ločitvi zakonov nikake veljave. ODLIKOVANJA. Beograd, 29. januarja. Nj. Vel. kra> je o priliki svetosavske proslave P"7'1'' državnega podtajnika v ministrstvu prosvete Pasariča ter rektorja in dekane beograjskega vseučilišča z odlikovanimi dijaki na kosilo. Po kosilu je bil razgovor. Nato je kralj povabil Pasariča v svoj kabinet in se je z njim razgovarjal o prosvetnih zadevah. NEMŠKI BOJKOT ITALIJE SE VEČA. Rim, 29. januara. Glede na to, da so v Nemčiji začeli izvajati brjkot proti Italiji, sta dva nemška vseučiliška profesorja odklonila poziv, da bi sodelovala na mednarodnem kongresu v Rimu. Profesorja sta naglašala, da ne moreta sodelovati pri tem kongresu, ker se kongres vrši v Rimu, ki tlači nemški narod na južnem Tirolskem. Vlada Bratianua pred padcem. Bukarešta, 28. jan. Pogajanja zemljo-radniške stranke z nacionalno so končala uspešno. Izvoljen je bil poseben cdbor, ki naj izvede fuzijo obeh strank. O doseženem sporazumu je bil izdan »ficielen komunike, v katerem se med drugim pravi, da bo postavljena koalicijska vlada, če se ne bi mogla fuzija v celoti izvršiti. Vest o sporazumu je izzvala v vsej Ru-muniji senzacijo in veselje, ker je sedaj padec Bratianu-a nevzdržen. Po vesteh iz Berlina je zadela Bratianu-a kap. Rumunija je rešena vlade Bratianu-a, tudi Jugoslavija se mera Tešiti vlade Pašiča. POLITIČNI CILJI FALZIFIKATORJEV Dunaj, 29. januarja. Sanerwein piše v »Matinu«, da so iniciatorji falzifikator-ske afere v Madžarski nemški in madžarski generalštabni oficirji. Dunaj je centrala te organizacije. Cilj te organizacije je, spraviti v Madžarski na krmilo skrajno desnico in nadvojvoda Albrechta proglasiti za kralja. V 24 urah bi morali vojaški oddelki zasesti vse avstrijske urade in proglasiti na Dunaju diktaturo. Častnikom in političarjem, ki so izdelati ta načrt so pomagaji tudi mnogi Slovaki. Oni so računali s tem, da ima češkoslovaška vlada prav slabo večino in bi bila zato prisiljena na pasivnost. Italija bi držala v šahu Jugoslavijo. Rusija pa bi navalila na Rumunsko. APPONYI NAJ POSTANE NASLEDNIK HORTHYJA. Budimpešta, 29. januarja. Energični demantiji madžarskih oblasti, da službene esebe niso angažirane v falzifika-torski aferi, nimajo uspeha, ker jim nihče ne verjame, najmanj pa francoska javnost. Nikakor se ni mogoče ubraniti sumnji, da je v afero zapleten sam državni upravitelj Horthy vsaj v toliko, da je vedel, da madžarski monarhisti v svr-lio propagande uporabljajo ponarejen denar. Zato so včeraj govorili v parlamentarnih krogih, da bi Horthy moral odstopiti, na njegovo mesto pa naj bi prišel grof Appcny. V tem smislu se-je izjavil grof Andrassy. Če bi prišlo do tega, bi se sestavila nova vlada pod Andrassyjem. Monarhisti bi se morali obvezati, da vprašanja zasedbe prest'la ne načenjajo vse dotlej, dokler ne dajo velesile svojega odobrenja. RETHLEN ODIGRAL. Budimpešta, 29. januarja. Na včeraj-seji kluba večine je bilo sklenjeno, da vladne strani-e puste, grofa Betlilena pasti. Kot njegov naslednik se omneja predsednik parlamenta Szytovsky. ZAUPNICA DR. LUTHRU. Berlin, 29. januarja. V poimenskem glasovanju je bila včerrj dr. Luthru izglasovana zaupnica s 160 proti 150 glasovom. Glasovanja se je vzdržalo 131 poslancev, med njimi tudi socialisti. SESTANEK BRIAND - CHAMBERLAIN. Pariš, L9. januar a. Včerrj sta imela Chamberlain in Brland konferenco, ki je traja'a nad dve uri. Po soji je bil izdan i službeni komuni1 e, ki pravi, da str> oba ! ministra razpravljal c vseh aktualnih vprašanjih in da "e e ustavilo soglas- i je obeh stališč. Chamberlainu na čast se priredi svečan T'nues odpotuje Chamberlain v Lond n. Za celjski shod Pribičeviča. Kakor pač rabi. Tod lem naslovom piše »Samouprava«:: »V Ljubljani je g. Sv. Pribičevič pel v svojem govoru himne jugoslovenstvu in ju-goslovenski Ljubljani. Toda gospodje, ki so bili na shodu Pribičeviča v Ljubljani prisotni, niso znali, da g. ■Sv. Pribičevič na svojih shodih v Bosni, Hercegovini in Liki ni niti z besedico, omenil jugoslovenstva. G. Sv. Pribičevič se je tu pokazal kot plemenski šovinist in naglasil potrebo organiziranja prečanskih Srbov in to vsled tega, ker so napravili radikali sporazum z brati Hrvati, pa čeprav pomeni ta sporazum za jugoslovenstvo na vsak način ■etapo na poti popolnega zbližanja in zaupanja plemen. Poslušalci g. Sv: Pribičeviča ravno tako ne vedo, da izdaja ta veliki »apostol« jugoslovenstva v Beogradu »Srbsko kolo«, v katerem se predstavlja kot vodja Srbov, v Zagrebu pa »Narodno kolo«, v katerem se legitimira kot Jugosloven in kot vodja bodoče preeanske fronte. Če bi vse to vedeli naivni poslušalci v Ljubljani, jih najbrže tudi radovednost ne bi mogla privesti na shod tega političnega žonglera.c Tako piše glavno glasilo radikalov. PREGRUPACIJA SDS. Pod tem naslovom pa je napisal »Slovenec« ■drugo zanimivo notico, ki je enako silno dobra reklama za celjski Pribičevičev shod. »Slovenec« piše: Za volitve v mestni odbor Narodno radikalne stranke v Ljubljani vlada veliko zanimanje zlasti s strani gotovih gospodov, ki so bili za časa volitev Narodnega bloka v tesnih stikih z gospodo iz SDS ter njih najboljši priganjači za kandidata Narodnega bloka. Kot čujemo, hočejo ti gospodje na vsak način potisniti skupino dr. Ravniharja v stran, polastiti sa potom svojih najetih ljudi mestnega odbora in v dogovoru z g. dr. Pucem in drugimi na široko odpreti vrata SDS. arjem v radikalno stranko. Morda bi nam o tem lahko kaj več povedali bivši radikali gg. dr. Niko Zupanič, dr. Lukan, prof. Pressl et consortes. Da vodi vso to akcijo dr. Žerjav, nam menda ni treba posebej poudarjati.« Tretje najboljše priporočilo za Pribičevičev shod pa ,je nase današnje celjsko pismo, ki se glasi: CELJSKE DOGODIVŠČINE. Celje, 20. januarja 1926. Nekaj se kuha. Kaj bo, se še ne ve. Take govorice krožijo po Celju in komaj se je slutilo, odkod prihajajo. Toda te govorice So začele dobivati konkretno obliko. Kakor je že znano iz časopisja, so prestopili v radi- kalni klub občinskih odbornikov in k radikalni stranki trije občinski odborniki, ki so dosedaj gostovali pri klubu SLS in sicer lekarnar Posavec, hotelir Žumer in mizarski mojster Šviga. Radikalni klub v občinskem svetu celjskem ima sedaj sedem članov. Nadalje je prišla radikalna stranka v Celju do prepričanja, da ne more sodelovati v Celju s samostojnimi demokrati, ki so v vsej državi v najhujšem nasprotstvu proti radikalni slranki. Pozabljene pa še tudi niso krivice, ki jih je zagrešila SDS pri zadnjih skupščinskih volitvah napram NRS, zlasti v mariborski oblasti. Posebno uradništvu, o katerem se je vedelo, da je radikalno in da je volilo službeno radikalno listo, je bil napovedan boj. Celo g. ministru dr. Žerjavu se je preveč zdelo, ko mu je oblastni predsednik dr. Rudolf Ravnik naštel par takih krivic. Zaenkrat ne bomo teh krivic obravnavali, če bo pa treba, bomo tudi to storili. Ni čuda torej, da je NRS, ki je do sedaj dejansko podpirala SDS o bčinskem svetu celjskem, izrekla odločen »zapik«. Pa tudi NSS se je parkrat izjavila, da ne more sodelovati z SDS v občinskem odboru celjskem, ker ni zadovoljna z mestnim gospodarstvom in mestno upravo. Dne 22. t. m. je nato 12 občinskih odbornikov, in sicer 6 radikalov in 6 narodnih socialistov zaprosilo s pismeno vlogo župana, da skliče v smislu § 4. poslovnika izredno občinsko sejo na 28. t. m. ob 17. uri in v tej vlogi določilo tudi dnevni red. Poslovnik pravi v § 4., da mora župan sklicati občinsko sejo, alco to zahteva ena tretjina občinskih odbornikov. Pomanjkljiv pa je poslovnik v toliko, da ne določa termina, do kdaj mora g. župan tej zahtevi ugoditi. To g. župan seveda dobro ve in je zato odgovoril, da tega ne more storiti na 28. t. m., pač pa bo storil pozneje. SDS ta naša zahteva sedaj ni po volji, ker pride dne 30. t. m. Svetozar Pribičevič v Celje in bi gotovo neradi povedali g. poslancu, da je SDS tudi na celjskem magistratu odigrala. No, harmonija bo kljub temu motena. Tudi je vse ukre-njeno, da se g. župana pouči, da je poslovnik tudi za g. župana in ne samo za odbornike. Kakor vidimo, so obrisi celjske komunalne politike že precej vidni. SDS se huduje, da radikali v Celju napredujejo, in skuša omalovaževati naraščanje NRS. ra vse to nič ne pomaga. Radikalna stranka v Celju mora pokazati svojo veliko življensko silo, gledajoč politiko z vidika resnega dela za narod in državo. Ne gre siliti osebe v ospredje, ampak gre za zdravo gibanje, ki mora prinesti v celjsko komunalno politiko poštenost in iskrenost ter pravilno razumevanje mestne uprave in mestnega gospodarstva. Kakor vse kaže, doživi v soboto SDS v Celju tak triumf, da bo celo »Jutru« zmanjkalo tinte, da ga opiše. Boj se pričeira. Danes se vrne v Beograd g. Nikola Pašič, da uredi napete odnošaje v lastni stranki in razmerje z Radičevo stranko. Naloga g. Pašiča ni lahka, ker na eni strani Stjepan Radič v svojih zahtevah ne more popustiti, na drugi strani pa je nezadovoljstvo v radikalni stranki zavzelo že tak obseg, da se ga z običajnimi leki ne bo dalo odpraviti. Mrtvilo', ki je v prvi vrsti vsled Pašičeve krivde skoraj leto dni oviralo vsako delo v vladi, se pričenja kaznovati. Mogli bi biti že na polu popolne konsolidacije, pa smo šele na potu razčiščavanja odnošajev med strankami, Mesto da bi se sporazumna politika izvajala, se je ta politika z nedelom diskreditirala. In zato ni padla samo avtoriteta voditelja HSS, temveč tudi avtoriteta g. Pašiča. To se jasno vidi iz pisave listov in to se vidi iz vedno rastočih konfliktov v radikalni stranki. Vedno bolj prodira mnenje, da je g. Pašič ovira napredku države in da se ne bodo razmere zboljšale, dokler ne odstopi svojega mesta mlajši sili. Skoraj diktatorsko moč ima g. Pašič, a ni v stanu te moči izvajati. Posledica tega je, da nazaduje država in da pada avtoriteta g. Pašiča. Jasno in brez ovinkov je to povedal »Po-litički glasnik«, ko piše: »Mi dvomimo, da bo g. Pašič v stanu najti srečno rešitev v sedanji situaciji. V najboljšem slučaju more samo pomiriti duhove. Toda njegove roke so že preveč starčeve roke, da bi se mogle poslužiti kirurgičnega noža. Nadaljevanje občutljive politike sporazuma, težka linančna kriza, v katero akutno prihajamo, zapletena mednarodna situacija zahtevajo absolutno, da pride uprava države v mlade roke. Toda, kdo naj to mlado roko najde in ji izroči interese zemlje? Skupščina je brez sile, da sama izbere iz svoje srede moža, ki ga zahteva trenutek. Krona mora zato pomagati skupščini. Vsi ljudje brez izjeme čutijo, da je kralj edina nada. Ce je bila politika sporazuma velikanski uspeh za državo, pa je bila poraz za večino poklicnih politikov. Treba zato ostati dosleden temu nauk, ker je ključ za rešitev najtežjih državnih težkoč.« Jasno in odločno odklanja »Politički glasnik« g. Pašiča kot rešitelja in ponavlja s tem samo to. kar čuti ves Beograd in kar odobrava vsa država. Še bolj jasno in odločno pa piše o položaju glasilo Ljube Davidoviča. »Narodna tribuna«, ko piše: »G. Pašič hoče borbo s svojimi prijatelji in somišljeniki! Nič novega in nepričakovanega za g. Pašiča. On je v politiki stalno podiral svoje sodelavce. Aco Stanojeviča, ki se sedaj tako zavzema za g. Pašiča, je izročil prekemu sodu in izdal ga ia na podel način. Da bi selje rešil, je zvalil vso krivdo za Ivahidanski atentat na Stanojeviča.« In nato spominja »Narodna tribuna«; kako je posto- pal Pašič z očetom srbskega časnikarstva, nepozabnim Petrom Todorovičem in Kosto Tandanovičem, enem prvih radikalnih prvakov. Nato nadaljuje list: »Priče smo bili borbe g. Pašiča proti velikemu Stojanu Protiču, onega Protiča, ki je celih 30 let nosil vso radikalno stranko s Pašičem vred na svojem hrbtu. Da bi ponižal tega velikana, kakršnega rode le vekovi, mu je g- Pašič podtaknil kot (pondan) nasprotje nekega majhnega in neznatnega podeželskega advokatiča. In ta advokatič je s pomočjo tovorov blaga in kordonom orožnikov vrgel velikega Protiča. G. Pašič tudi ni bolje postopal z intimnim prijateljem Stojana Protiča in železnim generalom velike radikalne vojske, Nastasom Petrovičem. Da M ga doletela ista usoda, ko Stojana Protiča, mu je podtaknil svojega se-kretarčka, da vrže tega zaslužnega radikala. Mislili smo, da je Nastas Petrovič zadnja žrtev g. Pašiča, ali smo se prevarili. Na svoje stare dni mleli zastareli Pašič, da vzdrži še en boj, boj, ki bo mnogo bolj ogorčen od vseh dosedanjih. G. Pašič je napovedal voj-no načelniku štaba svoje vojske, Ljubomiru Jovanoviču. Ravno se pripravlja, da mu napove vojno in da ga vrže z istimi sredstvi, ko vse njegove prednike. Ta boj bo nepozaben. G. Pašič je podoben Napoleonu, ko je stal pred Moskvo. Zakaj če je doživel g. Pašič dosedaj same zmage, je prišel sedaj, kakor nekoč Napoleon, pred Borodino. Pašičev nasprotnik g. Ljubomir Jovanovič je neočibajen političen strateg ... in je mnogo bolj zvit kakor pa »balkanska lisica«, kakor je svoje dni nazvala »N. Fr. Presse« Pašiča. In kakor se je vrnil Napoleon premagan iz Moskve, tako se bo premagana vrnila »balkanska lisica« iz borbe z »mojstrom od morja«. Boj se je torej pričel in želeti je, da bo tudi dobojevan. Gospod Pašič ni znal v pravem času zapustiti politične arene, zato naj nosi tudi vse posledice. Pašičevih vlad je bilo dovolj, mizerijja gre kvišku, naj živi vlada obeh Ljub! KRATKE VESTI. Vstaja Kurdov oživljena. Most pri Batmanu so pognali Kurdi v zrak. Po hudem boju so Kurdi v okolici Bitlisa pobili 250 Turkov. Desnoliberalna stranka v Italiji se je razdražila in vstopila v fašistovsko stranko. Odkrit je bil v Ameriki atentat na lašistov-■ski ameriški list’ »Corriere«. Atentator je priiet. Nittiju, prof. Salveminiju in drugim odličnim Italijanom v tujini bo vzeto italijansko državljanstvo, njih premoženje bo pa zaplenjeno. Henderson, eden od voditeljev angleške delavske stranke, je odklonil skupen n« st od z liberalno stranko, kar je predlagal Lloyd George: Transkavkaške republike Georgija, Armenija in Aserbejdžan so ge združile in izvolile za skupne zadeve eno vlado. Politične vesti. = Hermann Wcndel je objavil v »Prager I resset uvodnik o vladi RIL Wendel registrira v tem uvodniku razne govorice o vladi it. podai“ kratek pregled o vseh strankah. Weudel konstatira, da ni opozicija mečna, ker sta Davidovič hi Spaho v ozadju. Nato govori o sporih v radikalni stranki, o novi stranki dr. Trumbiča, ki pa ne bo ne-y,a™.a, btr Indicu, kakor se ni bati, da bi Pribičevič škodoval radikalom. Na zunaj so odnosaji med radikali in radičevci skorai prisrčni in Pašič in Radič eden drugemu želita v brzojavkah vse najboljše. Vendar pa se v zadnjem času opaža, da je Radič Že oneto-vano nastojnl s posebnimi zahtevami ki s0 izzvale med radikali precej nezadovoljstva Svoj članek zaključuje Wendel z besedami-' Neugodno gospodarsko stanje dežele, ki na’ laga prebivalstvu proračun v znesku 13 milijard, tisoč dinarjev na osebo, je ena glavnih težav vlade RR. Vendar pa ni njen položaj niti tako labilen, kakor govore eni in niti tako stabilen, kakor gore drugi. Ona je vladi ima večino, se drži zgoraj, živi dalje — toda presenečenja niso izključena. = SDS n .če v vlado. To senzacijo objavlja včerajšnje »Jutro«, toda ne kot senzacijo, temveč kot skromno mnenje uvodničarja. Povest o kislem grozdju je že stara in ker nihče niti ne misli na SDS, pravi ta, da noče v vlado. — Pripomniti treba sarno še, da SDS še dolgo ne bo hotela v vlado, ker še dolgo ne bo situacija taka, da bi mogla pri-lezti v njo. Zato je pri generalih SDS že vedno glavna misel, kako bi se preko radikalne stranke prilezlo v vlado. Pa tudi to bo ravne’ pričeti boj preprečil. = Program dr. Luthera. V polno zasede nem parlamentu je podal dr. Luther delovu program vi;,de. Uvodoma je poudarjal, da se vlada zaveda, da je vlada manjšine, z ozirom na zunanjepolitičen položaj in težavno gospodarsko stanje pa računa na podporo parlamenta. Smer zunanje politike je določena z Locaraskim sporazumom. Najvažnejši sklep vlade je, da vstopi Nemčija v Zvezo narodov. Drugo važno vprašanje je število zavezniške vojske v zasedenem ozemlju. Vlada je na stališču, da to število nikakor ne sme biti večje, kakor je bilo število nemške posadke pred vojno. — Glede notranje politike omenja kancelar načelno stališče vlade glede ustave ter odnošajev med dižavo in deželami, kakor ga je vlada podala v svoji deklaraciji z dne 19. januarja 1925. Nadalje je izjavil dr. Luther, da bo vlada skušala izboljšati volivni red in po ureditvi vprašanja odškodnine nemškim knezom. — Največje važnosti pa je g o -s p o d a r s k a p r i z a. Vsi morajo sodelovati pri njeni rešitvi. Javni izdatki se morajo znižati in gledati je treba, da se beda širokih slojev zmanjša. Tudi bo vlada skrbela, da izboljša krediten položaj gospodarstva. Važno delo bo dvig izvoza. V tem pogledu bo zlasti važno znižanje carinskih postavk za nemško blago. Vlada bo skušala doseči to s sklenitvijo rrfznih trgovskih pogodb. Končno je razvil dr. Luther še socialni program vlade ter napovedal izboljšanje sedanjega zakona o zaščiti delavcev. Glede osemurnika je izjavil, da ga Nemčija ne more sprejeti, dokler ni sprejet tudi v drugih državah. — Dekle,racija dr. Luthera je bila od vladnih strank z odobravanjem sprejeta, dočim so socialisti ugovarjali. — Nepoboljšljivi. Parlamentarna komisija preiskuje sedaj nemški mornariški upor pred koncem vojne, ko so hoteli admirali z napadom na angleško brodovje preprečili mir. Ker je tedaj vlada princa Badena že zaprosila za mir, se skuša sedaj dognati, Če je vlada o nameravanem napadu znala. Jasnost v tem oziru še ni bila dosežena. Značilno pa je, kar so izpovedali nemški admirali. Tako je dejal admiral Trcthe, da bi se napad čisto gotovo posrečil, ker je bil tako pripravljen, ko še noben drug napad. Dejal je, da bi bila Anglija za desetletja vržena kot morska velesila, če bi se napad izvršil. K temu pripominja »Vcrwarts« pravilno: Bolgarija je odpadla, Avstrija je odpadla, bavarska meja je bila odprta in vendar je bila zmaga samo za prijeti. V resnici nepoboljšljivi so vojni kričači. — Pa rigalo s kot diktator. Junak boja proti kratkim krilom se hoče tudi drugače proslaviti. Organiziral je velikanski lov na dezerterje, katerih je na grškem vse polno. Gotovega dne bodo po vsem Grškem vsi moški ustavljeni in kdor se ne bo mogel izkazati, da je zadostil svoji vojaški dolžnosti, bo prijet. (To bo narasla bojna sposobnost grške armade, ko bo izpopolnjena s tisoči dezerterjev!) Nadalje je uvedel Pangalos prisilno posojilo. Ker pa Grki ne kažejo dosti volje za to prisilno posojilo, je prepovedal Panga-lcs novinarjem, da objavijo kako vest proti posojilu. Kdor se pregreši proti tej prepovedi, bo ustreljen. — Veselo postaja na Grškem. 1 — Francija zahteva odškodnino. Zastopniki francoske Narodne banke so vložili na kazenskem sodišču vlogo, v kateri naznanjajo, da zahteva Francoska banka popolno odškodnino. Vsled tega bo ostal v Budimpešti zastopnik banke, da se udelež procesa kot zasebna stranka. Obenem se v vlogi prosi, da se dovoli zastopniku banke vpogled v akte. — Amerika in panevropska misel. Znani pvopagator panevropske misli Condenhove-Kalergi objavlja v listih svoje vtise iz Amerike. pravi,,da jo Amerika zelo simpatično sprejela misel Združenih evropskih držav in sicer pristaši Zveze narodov ravno tako ko njeni nasprotniki. Amerika vidi v Združenih državah Evrope največje jamstvo za mir in v tem sanaciio evropskega gospodarstva. Evropske konkurence pa se Amerika ne boji. OoudenhOve je stopil tudi v ®tik s Panameri-ško unijo, v kateri so zastopane vse države Severne in južne Amerike. Ta unija bi mogla biti po mnenju Coudenbova za vzor panev-renski. -Kot orvi korak za uresničitev’ Združenih evropskih držav naj bi bila ustanovi- tev Panevropskega sveta, ki ga naj bi tvorili poslaniki vseh evropskih držav v eni evropski prestolici. = Nevarnost oboroženega konflikta n* Daljnem vzhodu še vedno obstoji. Boj med nacionalnimi revolucionarnimi četami in vojsko Cangsolina se je pričel. Nacionalna armada je pričela proti njemu ofenzivo. General Vupejfu se je pridružil Cangsolinu, posledica tega pa je bila, da so se mu vojaki uprli in se pridružili nacionalni revolucionarni armadj. — Generalni ravnatelj Vzhod-nc-kitajske železnice Ivanov je bil izpuščen,, ni mu pa bilo dovoljeno, da prevzame zopet svoje posle. Ruski belogaredejski oficirji zbirajo s pomočjo Cangsolina čete, s katerimi hočejo vdreti na rusko ozemlje. — Sovjetska vlada bo zahtevala, da se pogodba iz leta 1924 v vseh podrobnostih natančno izvaja in ne bo dopustila nobene nadaljnje kršitve. Vesti, da je ves konflikt že likvidiran, sa torej prezgodnje. SVETOSAVSKA PROSLAVA. ' Ljubljanska šolska mladina je na lep način proslavila praznik svetega Save. pravoslavna cerkvena občina je imela v sredo do-'ddne zelo dobro uspelo prireditev v Uni-mu, ki so se je udeležili tudi zastopniki vlade. mestne občine, vojaštva, kozulamega ibora, univerze in drugih javnih korporacij. Navzočega je bilo tudi mnogo občinstva. Po radicijonalnem rezanju kolača in obredih je prot a Jankovič imel sledeč govor: Prota Jankovič: Nikoli, dragi moji, ni bil človek tako oddaljen od Boga in Kristusa, kot danes. Nikoli ni bil človek tako utrujen in nesrečen, kot danes. Vzrok tej nesreči je v tem, da-hipermederni človek noče onega, kar je nad človečansko in božje, in ker je pričel boj z vsem nadčloveškim, z božanstvom. Hvalisani evropski humanizem, učeč, da je človek merilo vseh vidnih in nevidnih stvari, je obdal naš planet le s človekom, prodrl v človeka in mobiliziral vse proti nadčloveškemu, proti božjemu. In priredil je strašno razstavo človeka in je vse razstavil, kar je človeškega., In svet je spoznal, da še nikoli ni videl strašnejše izložbe,, ustrašil se je človeka ter je videl, da je človek nekaj, cesar se mora bati. Današnji kult človeka in le človeških reči je človeka uničil in globoko razočaral. Truden je evropski človek in nesrečen, ker s» je oddaljil od Kristusa in se tako napuhnil, da je poizkusil igrati Eoga. No, nihče še ni Boga tako strašno kompromitiral, kot ta človek-bog. Ta človek Log ne misli, ne o smrti, ne o trpljenju in ne o življenju. AH more biti človek s takim bogom zadovoljen? Kdor je sebe obdal s človekom, ne bo na šef ne pokoja, ne miru s svojim nestalnim umom, ker ni zajadral v najtišje pristanišče. In dokler ta nesrečni človek, truden svoje nesreče, obremenjen s težo eksistence m zaveden po krivem nauku, stoka in čaka, da ga nekdo potolaži in osvobodi težkega;’ bremena, govori blagi in krotki bogo-človek: »Pridite k meni vsi, ki ste trudni in betežni, dal vam bom svoj mir. Vzemite moj jarem na sebe in učite se od mene, ker jaz sem Krotek in s srcem pomirjen in našli bosta mir svojih duš, ker moj jarem je sladek ia moje breme lahko!« — Tako blagi in edini človekoljub vabi k sebi tudi nesrečnega in blodnega modernega človeka, a današnji slavljenec sveti Sava, ki je dobro razumel ta blagi in mir noseči poziv, ga ponavlja ii» usmerja na nas z besedami: »Pridite in poslušajte, naučil vas bom strahu božjega!« Ako ne bo moderni človek še pravočasna spoznal teh besed in se ne bo vrnil zopet h Kristu, bo brez sledu izumrl, umrl bo smrti, iz katere ne bo vstajenja. Naši dnevi so poslednji, ko se še lahko človek-bog zamenja z Bogočlovekom ali pa se mora izvršiti popolni samomor. Zakaj? bedo vznemirjene vprašali častitelji človeškega boga. Zato, ker je Kristus rešil najtežji in nastrašnejši problem te ogabne zemlje, ko je rešil prokleti problem smrti. S čim? S svojim vstajenjem. Ker je rešil problem življenja, je rešil problem smrti. Zato-, ker je Kristus rešil problem osebe, ko ji je pokazal, da je ustvarjena za nesmrtnost ia večnost. Ko je Bogočlovek napravil ir Rastka svetega Savo in s tem pokazal najsigurnejšo pot, kako se iz človeka more napraviti bogočlovek, kakor se iz ilovice našega telesa more iti v nesmrtnost. Pot svetega Save je Kristusova pot, pot BogoČloveka. Od Boga se gre k človeku, ne obratno. Da bi se mogel človek rešiti svojega egoističnega pekla, mora moderni človek naprej h Kristu in nazaj h Kristu. Pred dilem* smo: moramo se odločiti, ali za evropskega Človeka-boga ali za galilejskega Bonočloveka. Ako pustimo, da za nas odloči sveti Sava, ki ga vsi spoštuiemo in priznavamo kot ideal prosvitelia in duhovnega vodjo — on bo ** nas odločil za BogoČloveka, za Kristusa. Kajti Kristus je nezamenliiv. Beche. ko<^ nai vzamemo mesto Kristusa? driian. genij ali bo", ki bj..bi , “?n?,',enej5l od Kristusa, človekoliubnejši od Knstusa in mnčneiši od Kristusa? . . . Radi svoje liubezm do Kristusa je tudi sveti Sava nezamenljiv. Vzkliknimo torei x ljubeznijo svetniku Savi, posveti tel ju srbskih cerkev in šol! . . Zvečer ob 20. uri se ie vršil v isti dvomhi lepo lisne’ koncert, združen z 7"k"vn0 ppi-reditvi'0. Moški in mešeni 7)bon t tnMinnsVnoa Zvona sta zapela nekai kr!,sn' - wi., cvsnn Marn Zal udov a ie 7, dvema, -nnnvmn ?* Smetane in Dvojka do«H —m. »Stotaka tudi eč. Ko je sluga opazil, da je nastal požar, je izgubil pričujočnost duha. Mesto da bi bil gasil, je jel klicati na pomoč. Ko so prišit ognjegasci, je gorela že vsa tovarna s skladišči in stanovanji vred. Tovarna je pogorela do temelja, škoda se ceni na 600.000 Din ter je pokrita z zavarovalnino. — Anarhisti — požigalci? V Bordeaux-u se je pripetilo v zadnjih dneh več. velikih požarov. Domneva se, da so požigalci španski anarhisti. — Nesreča ali slučaj? V sarajevsko kavarno »Jeruzalem«:, ki je priljubljen kraj za sestanke zaljubljencev, sta prišla te dni Meho Ufakovič in znana krasotica Šuhreta Bečare-vič. Pedala sta se v »chamre separee«, da preživita urico ljubezni. On je naročil črno kavo, ona limonado. Ko je prišel končno marker pogledat, če želita še, kaj, je prestrašen odskočil: Gosta sta ležala nepremn.no drug na drugem na tleh. Samo gospod je se nekoliko dihal. Na odredbo zdravnika so ju prepeljali v bolnico, kjer so spravili Ufako-viča s pomočjo umetnega dihanja zopet k zavesti, dočim se ijim to pri šulireti ni posrečilo. Šuhreta je ob 8. zvečer umrla, ne da bi se bila zavedla. Ufakovič trdi, da ne ve, kaj se je zgodilo: Šuhreta je jela nenadoma drema-t'i, radi česar jo je potresel rekoč; >Zbudi se, saj vendar nisva prišla sem, da bi spala.« V istem trenutku je napadla tudi njega neka čudna slabost in omedlel je. — Doslej je stvar zagonetna, domneva pa se, da jo bo pojasnila kemična analiza Šuhretine krvi in njenega želodca. Meho je znan kriminalni tip in prav lahko je mogoče, da je povzročil smrt svoje ljubice. Samo na kak način, to je zaenkrat zagonetka. — Mlada žena umorila svojega starega moža. V njegovem stanovanju, v neki vasi blizu Semnice so našli te dni 721 el nega rentirja Josipa Kuglerja umorjenega^ Morilec mu je prerezal vrat. Dejanja nujno sumljiva je njegova 351etna žena. Kugler je bil tretjič oženjen. Ženo so zaprli. . — Svojo staro mater je umonl. Kmet Milo-slav Milanovlč iz vasi Majur je .umoril svo,'o «taro mater. Udaril jo je z železnim drogom po glavi, da je obležala na mestu inrtva. Po umoru je skušal pobegniti, toda sovaščani so ga prijeli in izročili orožnikom. Muanovi6 je priznal ter-izjavil, da je izvršil dejanje zato, da bi bil podedoval znatno premoženje svoje žrtve. — Bivši ruski kapetan obsojen radi umora na 8 let ječe. Vasilije šaškov je bil kapetan v caristični armadi. Boril se je hrabro ter bil pri Cernovicah trikrat ranjen. Pozneje se je boril v Kornilovi, Denjikinovi in Wrangkm armadi zoper boljševike. Konečno je prišel z 'VV.ranglovo armado v Jugoslavijo. Ker ni mogel dobiti boljše službe, 'se je preživljal sprva kot navaden poljski delavec ter se naučil med tem časom tudi krpati čevlje. Leta 1918 se je oženil. Ker njegov zaslužek ni zadoščal, da bi bil preživljal seibe in ženo, sta prodala zakonca vse, kar sta prinesla seboj iz Rusije. Ko jima je denar pošel, ga je žena zapustila. Pozneje je delal pri raznih podjetjih toda vedno le kot navadni pomožni delavec. Od feisa do časa je bil brez posla in živel je od krpanja črevljev in od skromnih podpor, ki so tm,u jih dajali njegovi rojaki. Skratka bil je velik revež in beda ga je prignala 'končno tako daleč, da je ubil nekega večera na ulici v Titelu s sekiro nekega natakarja, hoteč se polastiti gotovine, ki jo je nosil natakar pri sebi. Ker je opazil, da se bližajo ljudje, je zbežal, toda orožniki so ga izsledili in aretovali že naslednje jutro. Te dni ije sedel na zatožni klopi. Zagovarjal se je steni, da je ravnal v napol nezavednem stanju, ker je vsled stradanja telesno in duševno popolnoma propadel. Tajil je, da bi bil imel namen svojo žrtev umoriti in oropati. Psiliijatri so izjavili, da ne odgovarja v polni meri za svoje deja-n);e. Njegovi živci so vsled preslanih vojnih strapac razkrojeni, vrhu tega ni pred umorom tri dni ničesar 'jedel, kar je tudi vplivalo na njegovo duševno stanje. Sodišče je vse to vpoštevaJo ter obsodilo šaškova na 8 let ječe. — Skrivnostna smrt beograjskega visoko-žolca. Pred par dnevi, zvečer ob 10. so čuli pasanti v Krmski ulici v bKžini madjarskega poslaništva v Beogradu strel, ki so mu sledili obupni Mici na pomoč. Na licu mesta so našli v mlaki krvi mladega človeka s prestreljen«™ prsi, ki je umiri, predno mu je bilo mogoče pomagati. Policija ga je agnoscirala kot 211etnega visokošolca Nikolo Kolareviča. Če gre za samomor, ali za umor, ni bilo mogoče ugotoviti, poleg mrtveca je našla policija namreč samo futeral, samokresa pa ne. Nekateri pasanti trdijo, da so videli, da se je odpeljal z mesta, kjer je ležal Ho!arevič, voz brez luči, Na drugi strani, so našli pri mrtvecu dnevnik, v katerem toži o nesrečni ljubezni. , — S črnilom sc je hotela zastrupiti. Neka služkinja v Osijeku je hotela radi nesrečne ljubezni zapustiti to dolino solz ter se preseliti na drugi svet. V ta namen se je pa po-služila prav nenavadnega sredstva: Izpila je stekleničko črnila. Prepeljali so jo v bolnico ter ji izprali želodec. V par dneh bo ozdravljena želodčnega in črevesnega katara, ne'-srečno ljubezen je pa, kot zatrjuje, že prebolela. — Ttrojni umor v avtomobilu. Iz Bitolja poročajo; Zupan občine Ljubo vinska se je peljal te dni v družbi treh oseb v avtomobilu proti Nesanu. Med potjo je ustavil avtomobil neznan moški v obleki maeedOnskega kmeta. Prosil je, da ga vzamejo v avtomobil. Dovolili so mu, da je sedel poleg Šoferja. Nenadoma se je neznanec oibrmil ter ubil s tremi streli tri jaotniike. Ko je hotel oddati četrti strel, mu je samokre« odpovedal. Raditega je skočil z avtomobila in pobegnil. Vsa poizvedovanja policije so ostala brez uspeha. — Malverzacije v tobačni tovarni v Mosta-ru. Včeraj se je pričel v Mostaru eden od naj-■.-lenzacionalnejših procesov, kar se j,ih je vršilo v povojnem času v tem mestu. Na zatožni klopi sedi Salko Alajbegovič, ki je obtožen radi številnih malverzacij, ki jih je zagrešil kot uradnik tobačne tovarne. Proces bo trajal najbrže kakih 10 dni. I — Mussolinijev kazenski register. Vsega-mogofini diktator Mussolini ima precej pestro ! preteklost. V mladih letih je moral, oditi v Švico: V to svrho je dobil od svoje matere 30 lir. Naselil se je v kantonu Waadt. ker ni dobil nobene boljše službe, je vegetiral tam kot pomožni delavec. Šlo mu je zelo slabo in mar-sitok dan je šel laačen spat. Bil je vnet anarhističen agitator. Ker se takrat še ni nikomur ■ sanjalo, kako mogočen gospod bo postal nekoč, fee ga ženevska policija ni pra.v ni« ženi-rala ter ga je dne 15. aprila 1904 zaprla^ ker je potvoril svoj potni list. V drugič je pihal ričet leta 1908. Grozil je v svoji vročekrvnosti nekemu človeku z orožjem. Zato je bil obsojen v Forliju na 3 mesece zapora in 120 hr globe. Istega leta je bil obsojen radi udeležbe pri. anaTbistični demonstraciji na 60 lir globe. Ker globe ni mogel plačali, je moral zopet 10 dn.i sedeli. Od tedaj je bil radi političnih deliktov še večkrat zaprt. Dne 14. oktobra 1911 se je udeležil anarhistične demonstracije zoper italijansko vlado radi ekspedicije v Tripolis. Zato se je pokoril nekoliko časa v zaporu. Daljša zaporna kazen pa ga je doletela dne 23. oktobra istega leta in sicer zopet zato, ker je aranžiral neko anarhistično demonstracijo. Popot so ga pošteno zašili: sedel je 5 mesecev. Ta kazen ga je izpameto-vala: Od tedaj ni zabeležene v njegovem kazenskem registru nobene kazni več. Baje se je nekoč izrazil, da obsoja svoje takratne čine mnogo ostreje, kot so jih obsojali njegovi takratni sodniki. Dejal je, da bi kaznoval danes on kak(?ga takega anarhističnega agitatorja mnogo strožje kot so kaznovali švicarski sodniki njega... — Kaj dela Edison? »The great old man<, 791etni iznajditelj Edison rešuie še vedno neumorno probleme. Pred kratkim ga je inter-vjuval neki žurnalist. Edison je povedal, da skuša momentano izpopolniti fonograf in električno katerijo. Električni bateriji hoče j>o-daljšati - dosedanjo življensko dobo dveh let do desetih let. S tem bi prihranila Amerika letno ICO milijonov dolarjev. Razven tega skuša že par let konstruirati takozvani >solnč-ni stroja, s pomoč,jo katerega naj bi se pretvarjali solnčni žarki direktno v energi o. Tak stroj bo potreben takrat, ‘ko bodo cene kuriva tako poskočile, da jih ne bo mogoče več zmagovati. Erta od njegovih najljubših idej je končno takozvana »vlita hiša«. S pomočjo ploš&ir. Jrtitgga t|e!eza, med! katere se_vlije cement, se postavi v par uran nisa, ongovaY-jajoča vsem predpisom hlgijene in komforta. Zato iznajdbo Edison noče nobenega denarja. Iznajdba naj se smatra za darilo delavstva vsega sveta. Na vprašanje, katere iznajdbe *«■ za človeštvo najbolj nujne, je odgovoril Edison: Človeštvo ne rabi nobenih novih iznajdb vsedotlej, da se dvigne splošni intelektualni niveau tako visoko, da bo moglo izkoriščati iznajdbe, ki jih imamo. — Vsakega pravega planinca dolžnost je, da pohiti 1. februarja na planinski ples, čigar čisti dobiček je namenjen za kritje stroškov Doma na Krvavcu. Prihitite vsi, ki vam je obstoj Doma na Krvavcu ljub, da ga izdatno podprete in se pri tem pošteno pozabavate. — Planinski dom na Mirni gori. Na zadnja dva poziva Belokranjske podružnice SPD glede vrnitve denarja nabiralnih pol in nakazila denarja v korist zgradbe Planinskega, doma, se jo odzvalo zelo malo* zbirateljev. Ker je rok — 15. januar — že potekel in ker mora odbor podružnice razdeliti premije čimpreje, se ponovno prosijo vsi zbirateljic da vdpošljejo vse zbrane visote in vrnejo pole vsaj do 10. februarja. Imena zbirateljev in darovalcev ter nagradnikov se objavijo v časopisih. — Samozaložbo publikacij letošnjega velesejma v Ljubljani, ki se vrši od 26. junija> do 5. julija, je prevzela ljubljanska tvrdka. Yougoslave Express Reolame Company. Pred1 sejmom bodo izšle štiri številke sejmskegnt Vestnika z zelo zanimivo vsebino, prilikom, otvoritve velesejma samega pa oficijelni sejmski katalog. — Usmiljenim srcem! 100% invalid se obrača v skrajni sili na usmiljena srca » prošnjo za pomoč. Je bolan, brez dela m zaslužka, pri tem pa oče šestih mladoletnih otrok, od katerih je enega povozil avtomobil ter ga težko poškodoval. Pokojnine ima 446 dinarjev. Da s temi dohodki ne more preživljati sebe in svoje družine, je umevno. Prosilec sprejme hvaležno vsakršno darilu ali podporo, l;i naj se blagovoli poslati na upravo lista pod »Nujna pomoč«. — Zahvala. Za invalida pod »Usmiljenim srcem« nam je poslal neznan dobrotnik zopet 100 Din, neznana dobrotnica 30 Din, druga pa 10 Din. Invalid se najiskreneje zahvaljuje. Ljubljana. 1—Zvišanje fen mleku. Z ozirom na objavljeno notico v ljubljanskem časopisju Va* uljudno prosimo, da priobčite v svojem listu sledeči odgovor: Mestno tržno nadzorstvo je jemalo pri regulaciji cen življenskih produktov oziroma potrebščin vedno v poštev njih faktično vrednost, oziraje se pri tem na vse činjenice, ki vplivajo na porast ali padec cen posameznim živilom. Tako se je zgodilo tudi pri mleku. Mleko se je prodajalo pred Božičem po 2.50 do 3 Din za liter. Za časa božičnih praznikov, ko je konzum mleka večji, je pristalo tržno nadzorstvo na povišek cd '3 na 3.50 Din za liter le iz razloga, da si je mestno prebivalstvo lahko nabavilo mleko. Kajti sicer bi ga producent v tem času porabil v večji meri zase kot običajno* ali pa prodal v najbližji okolici. Le lassj'a in. večja nabava mleka je bila povod za priznanje poviška cene, ne pa produkcija mleka kot taka in njega vrednost. Da je umelo tržno, nadzorstvo svojo nalogo popolnoma pravilno, je razvidno iz dejstva, da je pričelo takoj po novem letu na trgu mleka preostajati ter so ga prodaialci sami po sebi prodajali celo pod prejšnjo tržno ceno. To se godi_ se danes. Mlekarsko društvo se moti, ce misH* da je dvig cene mleka povzročil tudi d^^ njega produkcije. Odkod potem samovoljo znižanje cene po producentih samih pod tržno ceno. Vzrok leži v tem, da F ^ dovoli in se ga po trzni ceni ne more vsega prodati. Znano je, da cena krmiuževedfto pada. Odtod izvira tudi obila produkcija mle^ ka in padec njega cene. Notorično je, da mU polovica ljubljanskih mlekaric m podražila, mleka, temveč so to storile večinoma le mlekarne in organizirani mlekarji, ki so svojča*. dvignili ceno mleku samovoljno in jo javno priobčili, ne da bi bila cena priznana od' pristojne’ oblasti in ne da bi se jim zdelo vredno priti na ponovni v to določeni sestanek. Boj za povišek mleku se vrši le od strani organiziranih mlekarjev in mlekarn. JI> organizacije imajo od zvišanih cen dobiček — in pa okoliški kmet —. dočim izvenoVoli-ški kmet ničesar ne pridobi, ker skušajo organizirani mleknrii in mlekarne nakupovati od njeeta po čim najnižji ceni. da oni sami več prefitiraio. Pa še nekai. Zakaj pa se mleko organiziranih mlekarjev ni nt>-dražilo tudi velikim konsumentom in zakaj, se ga še danes dobavlia po ni*ii ceni, kot se sicer zn ni zahteva?! Kar se tiče cen drnmht artiklov kot živlienskih potrebščin vrši mestno t''žr'r> nadzorstvo svoio nalogo le v toliko* v kolikor s°"a to v niesovo izklmčno po<¥-ročie. špe"ielno frlede kontrole mleka m ie. mestno t-žno nadzorstvo že večkrat obiaviT« v časoaisiu, da pusti lahko tudi vsaka stranic -i mleko, o katerem sumi. da ie slabo. bre»-pl^č^o Vemieno preiskati. Krivca ovadi nrai sodišču. M'eko trmi ni nič slabše od on&. rrn v mlekarnah in oneo-a. ki se den^ri na dom. Mlei'o na trreizknša kot d moro Preizkušnje dokazujejo. d<> se srn stvori kot oae"a, ki sQ dovaža na Mleko na tr^u ie povečini dobro Si^er ie la^ko mogoče. d"» se tu in t''m »MH« * v<~r«> ali posn^m0. to bi 00 P” tildi l«H;o tPTnpf"^* (irenrečilo. Če bi bile liubliansim crocTvorVnie sume t»i<-o enerrrič’i». di bi vs^k Tnk brezob?'rno n^znanito. Vsekakor ie nov*Sefer cene mlpVn neopravičen. Končno pa bo o tew odločil veliki župan. 1— Državna b^rza dela v IJubliani. V od 10. ianuaria do 16. januaria 19°6 je v Državni borzi dela razoisanih 1^9 orost% mest. ltS.os^b ie iskalo dela, v 102 sluč»lifll ie bor^a pos-edovalA z usne^oiri ie odpotovalo. Od 1. do 16. janu«ria 19?» » bilo sklici razpisanih mest, 27- osen je iskalo dela. v 133 shičaiih ie b£>!:p l™'n£: dovala z uspehom in 52 oseb je odpotovaro* Gospodarstvo. LJUBLJANSKA BORZA. četrtek, 28. januarja 1926. Vrednote: Investicijsko posojilo iz L 1921 "bi. 78; Tobačne srečke iz leta 1881 (len. 310, 3>L 312; Zastavni listi Kranjske deželne ban-fci* den. 20, bi. 22; Kom. zadolžnice Kranjske ■fl banke den. 20, bi. 22; Celjska posojilnica ■d d., Celje den. 200, bi. 205; Ljubljanska 'kre-ditaa banka, Ljubljana den. 2C0;. Merkaniil-Tia banka, Kočevje den. 100, bi. 102, zaklj. 102; Prva lirvatska štedionica, Zagreb den. 902; Slavenska banka d. d., Zagreb den. 50; Kreditni zavod za trg. in ind., Ljubljana den. 175, bi. 185; Trbovelj, premogokopna družba, Ljubljana den. 842, bi. 348; Združene papirnice Vevče, Goričane .in Medvode d. d., ‘Ljubljana den. 110; »Stavbna družba« d. d., Vubljana den. 90, bi. ICO; »šešir«, tovarna tlobukov d. d., Škofja Loka den. 115, bi. 120. Blago: Deske, 19 mm, 4 m, večina snire-ata, monte, fco meja bi. 550; testom, monte, Ico vag. moja bi. 555; hrastovi hlodi, od 30 «m naprej, od 3 m naprej, fco naklad, postaja den. 450; bukovi hlodi, od 25 cm naprej. II., 70%, I., fco nakladalna postaja bi. 2ol>; rbukova drva, polsuha, fco nakl. post. 3 vag., silen, 17.50. bi. 17.50; hrastovi plohi, neob-Tobljeni, 80, 90, 120, 130 mm, od 2.50 m naprej, fco vag. meja den. 1050; bukovi ploha, *>d 40—130- mm, od 2 m naprej, fco vag. meja den. 480; limelovke, od 6 m naprej, od C cm dolnjega premera, zdrave, okleščene, neobe-3 jene, po možnosti ravne fco nakladalna po-4it;vja, za komad 2 vag., den. 5, bi. 5; pšenica bačka, fco vag. naklad, postaja bi. 302.50; pšenica domača, fco fag. prekmurska postaja bi 320; koruza, času primerno suha, fco vag. nakladalna postaja 1 vag., den. 117, bi. 117; koruza, času primerno suha, fco Jeseni-se tranz za II. bi. 165; koruza, času primerno *uha, fco vag. bačka postaja bi. 115; koruza, času primerno sulha, fco vag. sremska' postaja 3 vag., den. 120, bi. 120; koruza medjimur-*ka Ico vag. medjimurska postaja bi. 175; koruza drobna, fco vag. prekmurska postaja "bi 175; koruza drobna, fco vag. banatska po-.aiaja, zalII. bi. 140; oves srbski, fco Postojna Iranz. tol. 220; ječmen 66 67, par. Ljubljana bi. 235; ajda domača, fco vag. prekmurska postaja bi.265; rž domača, fco vag. prekmurska postaja bi. 215; proso rumeno, fco vag. prekmurska postaja bi. 215; otrobi drobni, pšenični, ico vag. nakladalna postaja bi. 125; jezice, zlatorumene, fco vag. dol. p. den. 250; la Portlandcement .Salona -Tour, fco vag. j Solin; v jutavrečah po 50 kg bi. 40; v papirnatih vrečah po 50 kg bi. 45; v sodih po 150, j 180, 200 kg bi. 52.50. j BORZE. I Zagreb, 28. januarja. Devize: Newyork, ček 56.32 — 56.92, Pariz 211—215, Praga 167.125 —1-69.125, Curih 1090.21098.2, ček 1089 9—1094.9, Milan izplačilo 274.6—276.6, ček 274.6—276.6, Bukarešta 24.25—25.25, Berlin 1344.4—1354.4, Dunaj 794.4- 804.4. Curih, 28. januarja. Beograd 9.155, New-york 518 5-16, London 25.20 7-8, Praga 15.36, iJariz 19.93, Milan 20.90, Bukarešta 2.2635, Dunaj 73.0125, Sofija 3.5625, Berlin 123.44, Budimpešta 0.007265. DOBAVE. Direkcija državnih ž-.leznic v Ljubljani sprejema do 5. februarja t. 1. ponudbe za dobavo 3150 m3 presejanega jamskega gramoza. — Predmetni pogoji so na vpogled pri ekonomskem odelenju te direkcije. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 19.. in 20. februarja t. 1. glede dobave drv in premoga za garnizije Skoplje, Bitolj, Prilep, Gostivar, Tetovo, Mavrove kanove, Ivičeve, Debar, Ohrid. — Dne 20. februarja t. 1. pri komandi kosovske divizijske oblasti v Prištini glede dob;ve drv in premoga. — Dne 24. februarja t. 1. pri direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave steklenega materijala, glede dobave samotne moke in dekstrina, dne 25. februarja t. 1. pa glede dobave del signalnih in varnostnih naprav, glede dobave raznega materijala (razna mila, topljen goveji loj, ličilo za kovine, držaji m čopiče in pile, smirkov in steklen papir, kreda, soda, razna olja ifd.) ter glede oddaje raznih del pri zgradili stanovanjskih hiš. — Dne 26. februarja t. 1. pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave 50 komadov steklenic za plin; pri direkciji držvanih železnic v Zagrebu glede dobave kotlovnih plošč; pri direkciji državnih železnic v Ljubljani glede dobave 16000 kg okroglega bakra, glede dobave 1000 plošč cinkove, 14.500 kg pocinkane železne in lOCO kg bele pločevine. _ Dne 27. februarja t. 1. pri direkciji dižavnih železnic v Sarajevu glede dobave vagonskih delov; pri direkciji državnih že- j leznic v Ljubljani glede dobave ca 4900 kg j raznih odlitkov iz špecijalne litine Martino- | vega. talilniškega plovnega jekla, ter glede j dobave jekla za plošSnate rebraste vzmeti. • Martinovega in talilniškega plovljenega jeklo. | — Predmetni oglasi z natančnejšimi podatlki j so v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in in- | dustrijo v Ljubljani interesentom na vpogled. ; X Prodaja. Dne 25. februarja t. 1. se vrši pri direkciji državnih železnic v Zagrebu ofertalna licitacija glede prodaje starih tračnic, stare pločevine in starega železa. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni Zbornice za trgovino, obtt in industrijo v Ljubljani interesentom na pogled. X Vzorčni semenj v Gornji Orehovi« (Bolgarija). V Gornji Orehovici (Bolgarija) se vršita vsako leto po dva vzorčna semnja. Soo-mladanski semenj se vrši letos od 27. marca do 6. aprila, a jesenski od 17. do 27. septembra. Za podrobnejše podatke je pisati upravi. X Dobave. Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije. Dne 22. februarja 1.1. pri direkciji državnih železnic v Ljubljani glede dobave 4 komadov bakrenih plošč za lokomotiva e peči, glede dobave 30č0 kg raznih kovinskih odlitkov (armaturni bron). — Dne 23. februarja t. 1. pri upravi državnih monopolov v Beogradu glede dobave specialnih nožev za tobačne tovarne, markamice itd.; pri direkrfji državnih železnic v Ljoibl:ani glede dobave 8000 kg žične mreže. — Dne 24 februarja t. 1. pri upravi državnih monopolov .v Beogradu glede dobave raznih olj (cilinder, sitrojno, gosta, redka olja); pri direkciji državnih železnic v Ljubljani glede dobave ca. 28.588 kg bakrenih plošč za loko-motivne .peči. — Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled. To in ono. »MUSSOLINI PASA« V Newyorku je imel univerzitetni^ profesor dr. Elliott predavanje o fašizmu. Slika, ki jo je podal, je bila absolutno realistična. Osebna svoboda je v Italiji ukinjena. Mussolinijev režim bazira na nasilju, despotizmu in prelivanju krvi, psffliologično temelji na osebni ničemurnosti in pohlepu po moči. Isti imerialistični duh, ki je vladal svoje-časno v Nemčiji, vlada danes v Italiji. Kdo pa je pravzaprav Mussolini? >Phila-delfia Public Ledgert nas lahko pouči o tem. Ta list je objavil članek, glasom katerega je Mussolinijeva rodbina baje macedon-skega pokolenja. »Benito, Hiperitalijan iu ultranacionalist sploh ni Italijan,« piše list,-»njegovi dedi so doma v Macedoniji, v deželi banditov in komitašev.« Leo Mussolini, madjarski umigrant, je podal, ko je čital omenjeni članek,, natančne podatke o Mussolinijevi generalogiji: Mussolinijev praded je bil neki Mussolini paša, ki je načeloval, dasi Ma- -cedcmec, v 16. stoletlju nekemu turškemu vi*la-jetu, pozneje pa padel pri sultanu v nemilost ter pobegnil na Hrvatsko. V okraju Modruš pri Reki je postavil svoj glavni kvartir, ki so mu pripadale vasi Muissolin, Mussolinsk in Mussolini, ki eksistirajo še danes. Kariera Mussolini paše je bila v glavnem kariera roparskega poglavarja, ki se je boril na strani Avstrijcev zoper Turke in ki je napadel dvakrat tudi Benetke, odkoder se je vrnil z bogatim plenom domov. Še danes so zakopani zakladi na nekem skrivnem mestu. Zalibog pa potomci ne vedo, kje. Opetovana raziskavama Mussolinska niso bila .brezuspešna. Pod gotovimi okoliščinami čaka torej Benita Mussolinija še lepa dedščina. — Vsi Mussolinijevi potomci so bili hrabri vojaki in pro-minentni uradniki ter so igrali v hrvatski kot v avstrijski zgodovini važne vloge. Ob izbruhu svetovne vojne, pred 12 leti, je bil Aleksander Mussolini važna oseba na Ball-platzu na Dunaju. Stari viteški grad Mussolinijev pri Gomeriji blizu jadranske obale stoji še danes; Ancona, provinca, kjer so doma italijanski Mussoliniji, leži ravno nasproti. Pred kakimi 100 leti se je peljal pa eden od potomcev Mussolini paše preko morja ter " si ustanovil tam novo domovino. Mussolinijev tip kaže še danes vse karakteristične znake Macedonca, tako da ga vsak lahko spozna kot takega. Zato pa tudi ni čuda, da tako hrepeni po Dalmaciji! Razume se, da prepuščamo vso odgovornost neumnemu listu, ki je te stvari' priobčil. Sicer se pa oglasi mogoče »Duce« sam ter pojasni zadevo? (191) i oklooniaku okoli sneta. Spisal Robert Kralt »Saj vam tudi ni treba — jaz lahko takoj letam — seveda, najpreje moram imeti peruti.« Adam že računa dalje. Vsaka perut mora imeti lri kvadratne metre površine, toliko pa bo zadostovalo, da bosta peruti dvignili človeško telo v zrak. >Da, ali zakaj nam govorite šele sedaj o tem, ko '‘nimamo sredstev, da bi si napravili tak aparat?!: Toda popolnoma gotovo še ni vse v Adamovi »lavi iz ebenovine; sicer je menil govoriti o tem, kakor stori vsak pameten človek, šele tedaj, ko bo izdelano vse, do zadnje pike. Če se bo sedaj resno bavil a to zadeva, kmalu ne bo nobene zapreke več; meni %ndi, da je mogoče napraviti tak aparat tu iz lesenih palic s pomočjo njegovega noža; seveda je treba za alelo velike spretnosti, ki jo ima edino mali moz. »In vezi? Kako jih napravimo?« Adam je že našel konoplji podobno rastlino; mesto da M gojili divjo koruzo, bodo raje negova i konopljo. Adam je s tem hotel le pokazati, da sa končno vse pridobe. Uporabili pa bodo lahko tudi {jermena in če bo treba, bodo naredili tudi že je iz kakršnekoli snovi. »In s čim prevlečemo ogrodje?«____________________ >No no no no no — z z z z vašo košuljo.« Potem pa svetuje Adam tudi še drugače: peruti prevlečejo s kožami, ki jih napravijo kot pergament tanke. Z delom prično takoj. Georg ustreli več srn in mladih jelenov. Meso posuše, kože ustroje z lastno maščobo, pri čemer jim dobro služi vroč potok. Potem pomoga tudi Leonor drgniti mehke kože, da so tanjše in vedno tanjše; Adam pa v tem casu reže, pili in vrta s svojim nožem. Pri delu je čudovito spreten; vsi so silno marljivi, delajo od prvega do zadnjega solnč-nega žarka, potem tudi še pri svitu svetiljke, ki so si jo napravili. Vsled tega dela zanemarjajo lastne udobnosti, odrečejo se mnogim rečem, ki bi si jih bili sicer napravili, a vseeno jim gre delo le počasi od rok. Minejo štirje tedni, a kože še vedno niso dovolj tanke, Adam pa ima le surovo ogrodje, posamezne dele je treba še zvezati — to pa je zopet problem, ki ga je treba šele rešiti. In kdo pa sploh pravi, da bo s temi perutmi res mogoče letati? Adamova iznajdba je teorija, nič drugega, in kolikokrat je praktična izvedba nemogoča, to ve vsak tehnik. Pokažejo se ovire, ki jih je s številkami nemogoče izračunati. Potem pa občutijo v tej višini bližajoči se mrzli letni čas. Obleke so vsak dan pomanjkljivejše in naših treh prijateljev ne varuje mraza naravni kožuh. •*wi S®-. Vrtnarske zadeve posreduje Ooikova »Vrtnarska šola“ v Kranju 4HI MALI OGLASI vsaka nadaljna beseda Cene oglasom do 20 besed Din 5* 50 par, ■ i' r Mesečno sobo iS5e mlad gospod Dalmatinec, za takoj. Eventualno tudi s hrano in drugo oskrbo. Ponudbe na upravo »Narodnega Dnevnika« pod značko »Soliden*. Hlad železniški uradnik Mi lastnega ognjišča. Išče srčkano druiioo. Gospodične do 20 let naj »e javijo pismeno na upravo lista pod »Sreča«. Gospodična išče mesečno sobo s separatnim •rtjodom. — Ponudbe na upravo pod »Soba«. Absohfcnttnia trgovske fole išče mesta kot prak-tškantinja. — Ponudbe na upravo lista pod: »Praktikantinia«. DRVA - ČEBIN Volfova ulica 1/11. - Telefon 56. Vstopim h kakemu večjemu podjetju kot praktikantinja. Absolvirala sem trgovsko šolo ter imam 1 leto pisarniške prakse. — Ponudbe na upravo lista pod »Praktikantinja«. Gospod v najboljših letih inteligentnega poklica želi v svrho eventuelne ženitve znanja z damo od 35 do 45 let. Dama mon M službo s prejemki najmanj 1500 Din ali pa premoženje, ki nese toliko obresti ali trgovino ali pa ^®t'lno. Na lepoto se ne‘ gleda. — Ponudbe na upravo lista pod: >bimpatičnac. Večkrat morajo torej prekiniti delo, ki naj jim prinese csvobojenje. Preskrbeti si morajo, kar bodo robili v mokrem in mrzlem letnem času, to je zlasti gorka obleka. V tem času napravi Georg iznajdbo, ki je pravo roganje. Ustrelil je divjačino ob vznožju gore; v smrtnem boju je zdrknila po pobočju prav dol in leži sedaj v strupeni atmosferi. Georg spleza kolikor mogoče nazvdol in preudarja, kako bi vseeno še dobil svoj plen. Splezati do ubite živali na tem mestu je nemogoče, še manj mogoče je splezati zopet navzgor, zlasti če bi uporabljal le roke in noge; nihče pa še ni mislil na lestev, ker pač izven gore niso mogli nič delati. Adam pa je v tem času napravil iz rastlin ovijalk močne in tanke vrvi, ki jih je že mnogokrat preizkušal. Pripomnimo le,‘ da uporabljajo v tropičnih krajih te rastline direktno kot vrvi in pravijo, da so silno trpežne. Ko zidajo v onih krajih hiše, zvežejo Druna z rastlinami ovijalkami; rja\i tesarji so zelo izurjeni v tem delu, bruna in debla so spojena kot z železnimi sponami. Ko čez mnogo let podero staro hišo, razvežejo skrbno ovijalke, jih spravijo in uporabijo še enkrat v enake svrhe. Torej to so prav posebne rastline, njihovi prožnosti ne škoduje prav nič, če so izsušene. Aleksander Humboldt piše celo poglavje o uporabi teh rastlin ovijalk. >CXT38! Smoking srajte, navadne bele in barvaste, _ _ ovratnike vseh vrst in fason, pentlje, samoveznice, Šepne robce, nogavice v raznih barvah za gospode in dame naramnice, toaletne potrebščine, svilene trakove, čipke in vezenino. - Ni?k*> cene. - Velika izbera samo pri JOSIP PETELINC-U - UUBLIflNA blizu Prešernovega spomenika ob vodi. Proda sr Iščem svojo mater, Ano Lah, rojeno leta 1877 v St. Vidu pri Grobeljnu. Okrog 20 let že ne vem nič o njej. Služila je dolgo časa v Gradcu na Gornje Avstrijskem. — Prosim, ako kdo kaj ve o njej, naj to sporoči proti povrnitvi stroškov na upravo »Narodnega Dnevnika«, Ljubljana. A^oll l,ah. ceno Wolfov memško-slovenski slovar. Ogleda se v upi a vi lista. Širite ir rarcrtjfe edini neodvisni list ,K?rcdni Dre\n:k‘! (J .VINOCET tavvM thttkfi kisa, d. z Uublians, nudi Mtffagjjl in najokusnejši namizni kis iz vinskega kisa. ponudbo I TiMno In higiienilno naimodemeie - urejena kisarna v Jugoslaviji.« Mam: IMm *■. Isdajatelj ta odgovorni urednik ALiSKHVnu K h 2KL.B1SMKAR Zr tiiUarr. ' \Mtrn Serer.