Leto - Año VI.
No. 276
"EL SEMANARIO ESLOVENO"
Cena 10 cent.
Uredništvo in upravništvo
Calle AÑASCO 2322 U. T. 59 - 3667
Sprejemanje strank vsak dan od 15.—18.
Naročnina za pol leta $ arg. 3.—; celo
leto $ 6.—; Inozemstvo Dolar 2.— List izhaja ob sobotah Štirikrat mesečno
	
o	•S
	a
M	o
O	
o	<!
TARIFA REDUCIDA
FRANQUEO PAGADO
Concesión 1551
Nasa kultura in nase gospodarstvo
V našem listu je bilo nedavno nekje zapisalo, da ustanoviti Jugoslavijo je bilo razmero-ma lahko, čeprav vsi vemo, da je bilo potrebnih ogromnih žrtev. Jugoslavijo voditi k napredku in razvoju, to je pa druga in precej težja stvar.
Tako približno bi se znalo zgoditi tudi z našimi društvi, ki se nahajajo tik pred združitvi-da bi združitev v resnici več škodila kakor Pa koristila, če si ne bodo znali člani in odborniki društev zavzeti tehtnega in praktičnega stališča. Posebno, ker je ne za naše skupne ko-fisti nekaterim na tem, da ostanemo še nadare lepo razbiti ter si medsebojno nasprotujemo.
Ti ljudje so stare evropske šole individualističnega mišljenja, ki vidijo najprej sebe in le potem celoto. In če sebe nemorejo najti °a kar mogoče ugodnem mestu, se poslužujejo Vseh sredstev za dosego svojega zosebnega cilja.
Na tem je zgrajen tudi današnji družabni r*d in zato imamo bogate in revne, vladajoče 1,1 vladane.
Je že današnja vzgoja taka, da se vsak žene |e za svoje zasebne koristi. Če pri tem druge okorišča je pravzaprav njegova dolžnost, ker aa svetu je pač tako, da samo od sebe ne pri-ničesar. In če imajo nekateri bajna imetja, 80 mu ga pač drugi nagromadili in ravno Vsled tega morajo sami živeti v revščini. Ven-imajo tudi ti ljudje skrito upanje, da bo ^ zanje enkrat boljše. S tem upanjem veči-ljudi že tisočletja umira. Pameten človek lahko razume, da je nemogoče, da bi bili vsi ^°ifati. če gre eden gor mora iti pa drugi dol. jvi, ki je pokazal na svoj način na človeško ^ivičnost,. je bil Kristus. Potem je bilo še ^Uogo pravičnih ljudi, ki pa je ostal njih kot glas upijočega v puščavi, le zadnja desetletja vidimo, da je člo-Mtvo pričelo ustvarjati nov družabni red, ki ~6 biti pravičnejši od starega. Ta pojav ime-
Nemo socializacija ali komunizacija. Rusi ^eni
l
Ujejo tako družbo sovjet. Po naše bi se ^to, društvo, zadružništvo ali skupno gospo-tarstvo. Seveda za nas ne pride v poštev, kako Progfam tu pa tam izvajajo, temveč pred-8em kaj predvideva.
^«ializ^ciji, komunizaciji ali stremljenju Prof*ega ljudskega gospodarstva, stoji nas-1 od starega reda organizirana fašizacija. to mislimo, da vsi vemo, zakaj in kdo ima te8« koristi. ^ 0 s® nam je zdelo potrebno pojasniti pre-Pridemo k bistvu naših društev.
dobro premislimo in pregledamo polo-en^^Sa izseljeništva, vidimo, da smo vsi na Žat(,''la kulturnem in gospodarskem stališču. «H^naša društva načeloma stremijo k 111 istemu cilju, to je za zboljšanje našega položaja.
Toraj društva se v bistvu v ničemer ne razlikujejo, ne po delovanju in tudi ideološka na-sprotstva niso nepremostljiva. Reklo se je navadno, da je "Ljudski oder" na levičarski tendenci, "Sokol" in poznejši "Tabor" na desničarski in "Prosveta" posredi, je vse skupaj netočno in bi nihče nemogel prav jasno določiti, posebno ne, če sodimo po članstvu. Če je bilo opažati razlike na zunaj, je bilo to zato, ker se je tako hotelo in na to tudi delalo.
Res je, da vsi ljudje ne morejo misliti samo Saj že pr rogeovkeqlp áj- em- ežtž- ao iaia eno, ker potem bi bilo zares žalostno na svetu. Saj že pregovor pravi, kolikor glav toliko misli, ampak s tem še ni reeno, da bi te misli morale biti nasprotujoče. Če bi bili ljudje dovolj prevdarni, bi iskali eden pri drugem izpopolnitve. Posebno kar nas je, in to smo po večini, ki z vsakim dnem sproti služimo vsakdanjega kruha, bi se ne smeli sovražiti.
Človek mora misliti z lastnimi možgani in sam premisliti, kaj je prav in kaj ni prav. Kot vera ni zapopadena v tem, da človek veruje le zato, ker so ga naučili verovati, tudi domovina ni mišljena s tem, da se slepo drevi za tistimi, ki v imenu patrijotizma iščejo le lastne udobnosti, narod pa mora trpeti pomanjkanje in za prazne bedarije umirati na bojnih poljanah. Tudi tisti, ki glupo verujejo v levičarske stranke, da jih bodo voditelji teh popeljali v boljše čase, bodo ostali neekga dne razočarani, če ne bodo skušali razumeti, kaj vsa ta reč, ne samo idejno temveč tudi praktično pomeni. Kdor ne zna neprenehoma misliti, delati in ustvarjati, ne bo nikjer nič koristil temveč bo povsod le v napotje ali kvečjemu bo uporaben, da ga drugi izkoristijo.
Izobrazbe, čimveč prave izobrazbe, brez fraz in iluzij, nam je potrebno, pa si ne bomo nasprotovali, ker bomo vedeli za kaj se gre in tudi z nami ne bo mogel nihče barantati, ker bomo vsi vse. Če pogledate malo po svetu, vidite, da se samo voditelji narodov in drugih grup nasprotujejo, za katerimi stojijo kapitalistični interesi. Ljudstvu vseh narodov se je pričelo to svitati, kar pomeni, da resnično prihajamo v novo dobo kulture in gospodarstva.
Naša društva so preveč enostranska in sko-ro bi se reklo tudi preveč politična, premalo kulturna in še bolj premalo gospodarska. Tega seveda bi člani sami ne hoteli, ampak ni bilo nikogar, da bi kaj boljšega in praktičnejšega pokazal. V glavnem se nas uči, da ostanemo zvesti religiji, patrijotizmu in komunizmu, seveda v bojnem razpoloženju in se res zdimo kot opice, ki se spakujejo, kot jih naučijo. Vsak razsoden človek mora znati, da narodnost nima nič skupnega s fašizmom in da izobrazba, ki sloni lia temeljih pravičnega družabnega mišljenja, tudi nima nič skupnega z levičarskimi strankami.
Ideologija, če se ne da praktično izvesti, nima nobenega pomena. Zato tudi naša društva,
ki so ustanovljena na kulturni podlagi, če bi ne nudila izseljencu ničecar, kar bi mu koristilo za njegov obstanek in razvoj, ni potrebno da bi se imenovala kulturna društva.
Člani in članice vseh naših društev! Vprašajte odbor, koliko se je plačalo v petih letih obstoja društev za najemnino društvenega lokala in za najemnino dvoran, kjer so se prirejale prireditve. Smo popolnoma gotovi, da bo svota presegala preko dvajset tisoč pesov. Tu pa še ni všteta najemnina uredniških prostorov naših listov. In ker smo že pri listih, naj omenimo, da dokler ne bomo imeli lastne tiskarne, bomo tudi v tem oziru le za druge delali.
Torej vzemimo, da smo izdali za najemnine samo dvajset tisoč pesov, bi lahko imeli danes lastno poslopje tolike vrednosti. In če se tudi za naprej ne bomo zganili, bo vedno tako, da ne bomo nič imeli.
Tukaj v Argentiniji je več zavarovalnih družb za življenje. Vse te družbe imajo krasne palače. Kdo mislite, da jim jih je sezidal, če ne tisti, ki so pri njih zavarovani. Ravno pred kratkim smo videli, da je ena družba likvidirala, to se pravi, da je pobasala prisleparjen kapital in pustila zavarovance na cedilu.
Tu smo navedli samo nekaj primerov. Podporna jednota, ki jo nameravamo ustanoviti, pa predvideva še razne druge gospodarske osamosvojitve.
Je tudi druga globoka gospodarska rana na našem izseljeniškem telesu, to je bankarstvo ali zadružna posojilnica in hranilnica. Koliko domačih ljudi bi se lažje osamosvojilo, če bi imelo nekoliko cenenega kredita. Tako pa se z našimi prihranki pomagajo drugi. To seveda smo le mimo grede omenili in nima pomena, da bi vsaj za sedaj dalje o tem razpravljali.
Sedaj ko vidimo naša društva na razpoloženju da bi se združila, upamo da bodo člani in vsi izseljenci resno razmišljali, kaj bi lahko kulturno in gospodarsko imeli, če bi skupno nastopali.
Vsak naj tehtno premisli življenje, pa bo prav gotovo prišel do zaključka, da med nami ni in ne sme biti nasprotstev.
Bolgarski kralj v nevarnosti
Vlak v katerim se je kralj peljal iz Sofije v ra v tenderju ustaviti. Kralj je sam pomagal Varno se je moral vsled izbruhnjenega poža-pri gašenju ognja, ter obvezal opeklega vlako-vodjo. Boris je nato prevzel vodstvo mašine in peljal vlak do Varne.
Pozneje ko so izpraznili zagoreli tender se je našlo drobec bombe ki so jo postavili neznani še pred odhodom vlaka iz Sofije, kralja, kateri se je splazil med dirjajočim vla-
Poročevalec hvali veliko prisotnost duha kom iz svojega voza do mašine, katero je ustavil, obvezal rano vlakovodji, pomagal ugasniti požar in nato peljal sam vlak do Varne.
V -NEDELJO 18. NOVEMBRA, VSI NA PRIREDITEV, ALSINA 2832
S9RAN t
3LOV13N ski tednik
No. 276
Posledice španske revolucije v Oviedu
Namenoma se je dosedaj skrivalo javnosti veličino in obseg opustošenja ki jo je vprizo-rila vstaja v mestu Oviedu. Samo na žrtvah se šteje okoli 2500 med temi je 150 straž in 40 oseb pripadajočih cerkvenim ustanovam. Matera) na škoda je ogromna, samo poljedelskih poslopij je porušenih za 150.000.000 peset. škoda na javnih poslopjih kakor, univerza, sodni-ja, katedrala, škofijska palača, borza, razna katoliška poslopja, gledališče Campoamor, vse šole, tovarna orožja v Lavega, in dr. znaša \iad 160 miljonov peset. Po deželi pa je tudi vse porušeno, vsi mostovi in železnice in vse naprave rudokopov samo zadnje cenijo na 75 miljonov.
Kar pa se največ obžaluje je uničenje vseh kolekciji podob in arhivov kjer so bili shranjeni stari zgodovinski dokumenti in uničenje ene najbolj slavnih evropskih bibliotek ki je štela 40.000 knjig, v znani oviedski pravni fakulteti.
Država v orožju
Mussolini je v pondeljek osebno prisostvoval pri otvoritvi posebnega urada, ki bo vodil in kontroliral vajenje moškega spola v rokovo-djenju orožja. Doba v kateri se bo izvrševalo to vežbanje začne z 8 in traja do 33 leta.
Otroci od 8—14 leta bodo morali vstopiti v Balilo. kjer se bodo s posebno napravljenimi malimi puškami vadili. Od 14—18 leta prestopijo ti tako izvežbani otroci v "Avanguardiste", kjer bodo dobili v roke strojnice in poljske ka-none Od 18—21 leta, bodi ti, takorekoč v rabi posameznih morilnih sredstev vstopili v vrste bojne fašistične milice. Pri 21 letu za dobo IV2 leta stopijo v redno vojsko.
Po odsluženju tega roka se bodo morali vsako nedeljo vežbati in enkrat na leto za dobo 1 do 2 tedna bodo uvrščeni v redno vojsko, to bo
Mislimo, da se bo s takimi metodami ravno trajalo do 33 leta.
nasprotno doseglo, ker s časoma se bo ljudem tako pristudilo orožje, da kadar bo res potreba ga rabiti ga bodo zmetali proč in konec bo slavne "Nazione in armi".
Pomembni govor MacDonalda
Angleški min. predsednik je držal ob priliki nekega sprejema kratek govor v katerim je označil razredni boj za delo hudiča, ter pov-darjal da uspešno delovanje se lahko doseže edinole na širokogrudni socijalni enotnosti.
Povdarjal, da je nujno potrebno izdelati zakon s katerim bi se onemogočilo vsakokatero upostavitev diktatur.
Glede predhodnih pogovorov, ki se vrše v Londonu za dosego pomorske omejitve oboroževanja, se je govornik pesimistično izrazil, vsled trdovratne zahteve Japonske za dosego enakosti. Sicer se Anglija ne tako energično zo-perstavlja zahtevam Japonske, kakor to dela Sev. Amerika, ki je pretila, da ako se pogajanja razbijejo, bo ona vse svoje kolonije v Tihem utrdila.
Žnačilne so besede ministra Simona pri istem sprejemu, kjer je izjavil, da Angliji ni bilo potreba odvzeti svojim državljanom parlamentarno pravo in individualistično svobodo, za dosego združenja vseh narodnih sil v skupno delovanje za blagor države, kakor je to Italija in Nemčija naredila.
Francija se pripravlja
Vojni minister general Petain je pred finančno komisijo zahteval, da se vojnemu proračunu doda posebne prispevke, ker se "nekatere države" mrzlično pripravljajo za vojsko. Izjavil je še, da v začetku leta, bi se bilo lahko znižalo izdatke za vojaške svrhe, toda pozneje •se je situacija zelo poslabšala, da je nujna potreba zvišati budžet vojske.
Istočasno se v Franciji razpravlja, da se mora dobo vojaškega vežbanja povišati na leto in pol, če ne že za dve leti, ker dosedanje enoletno vežbanje premalo usposablja vojaka v točnem znanju vojaških potreb.
Pričakujejo prihod francoskega poslanika iz ljenosti Nemčije v vojaškem pogledu. Imeno-Berlina,, da osebno pojasni o stanju in priprav-vani je bil poslal poročilo o mrzličnem oboroževanju Nemcev za vojsko.
OKNO V SVET
. .Rim. Poročajo da je zloglasni fašistovski tribunal, obsodil 4 osobe za antifašistično propagando, ki so jo vršili na Goriškem. 3 na tri leta enega na dve leti zapora.
Dunaj. V zvezi z marseljskim umorom so tukaj aretirali podpolkovnika pl. Perčec. Imenovani je tudi imel stike z Dr. Paveličem, toda pripada skupini generala Sarkotiča, bivšega namestnika Hrvaške za časa Avstro-Ogrske. Imenovana skupina zastopa stališče da pripada Hrvaška Habsburžanom. Sarkotič je sicer že jako star, toda neizprosen sovražnik jugoslovanskega ujedinjenja. En sin Sarkotiča igra precejšnjo vlogo v avstrijski Ileimwehr.
Beograd. Minister pravde Maksimovič je podal odstavko, ker njegovi kolegi ministerstva niso hoteli odobravati njegove predloge. Naj-brže bo sprejel to ministrstvo, Srskič sedanji minister na razpoloženju.
Varšava. V rudokopu "Klofao" se je delavstvo odločilo stopiti v gladovno stavko, dokler ne direkcija rudokopa prekliče namero ustanoviti delo v tem rudokopu. Socijalistični voditelji so pozvali vlado naj posreduje.
Genova. V ponedeljek sta odplula dva obrežna varnostna parobroda namenjena za obrežno
službo v Vladivostoku. Zgradila sta jih v ladjedelnici Ansaldo. Mešano moštvo Rusi in Italja* ni opravljajo službo na ladjah.
Bombay. Znani vodja Indijcev se je odločil zapustiti aktivno delovanje. Njegova odločitev izvira od tega, ker močna struja v takozvanem narodnem kongresu ga je napadla, da vodi pre-več obzirno politiko, ter da bi se moralo znatno odločnejše nastopiti. Sicer ga je imenovali' kongres, ko je doznal za Gandhijevo odločitev, na vse načine hotel preprosit.i, da bi ostal na čelu akcije, toda brezuspešno.
Moskva. Ruski znanstveniki so pripravili nov stratosferni balon, kateri pa bo vzletel v zrak brez ljudi. Podatke ki jih bodo aparati regi-
uio^od uuuoizzajq opoq 'bjojocI mosp; i[«.iu}s sprejemali opazovalni aparati na zemlji in se bo vsako menjavo v zraku doznalo takoj n« zemlji posebno doseženo visočino in temperaturo.
Trst. V nedeljo v tukajšnji ladjedelnici se je postavil temelj prihodnje velike bojne Ia' dije, katera bo nosila ime "Vittorio Veneto"; ladja bo imela 35.000 ton. Obdržala se je velik» sveanost, kateri so prisostvovali razni visoki vojaški in civilni dostojanstveniki. Prisotnost polvojaških fašističnih ustanov ni manjkala sviranje "Giovinezze" se razume tudi ne. V Genovi je bila slična svečanost tam so postavil' temelj istotake ladje ki se b oklicala "Littorio"
Washington. Znani severo-amerikanski vod1' tel j delavstva je naslovil na osrednjo vlado in na industrijce zahtevo, da morajo poslednji nji*1 produkcijo na 30% povišati, ker je še ved«0 8.348.000 delavcev brez dela. Akcija vlade je sicer zaposlila dva miljona delavstva toda, breme te akcije je zopet padlo na javnost, kater0 tvori v pretežni večini zopet delavstvo.
Budimpešta. Min. predsednik Goemboes je prinesel v domovino eno steklenico ogrskega v1' na, ki je že 308 let stara, katero je dobil $ dar v Krakovem.
Poročilo na prvi pogled bi se zdelo neuffi®0 toda, namen tega, je v sedanjih časih jako g1°' boko, ker kdo ne pozna Ogrov in njihovo sam0' hvalo o njihovi stari civilizaciji. Op. ured.
Ako hočete biti zdravlieni od vestnega in olgovomega zdravnika
zatecite se na
CLINICA MEDICA CANGALLO
Zdravljenje po ravnatelju dr. A. GODEL
Specijalisti za sigurno in hitro zdravljenje — Blenoragije - Kapavca
AKUTNE, KRONIČNE BOLEZNI IN NJIH KOMPLIKACIJE, ZDRAVLJENJE PO FRANCOSKIH IN NEMŠKIH NAČINIH
SPOLNE (606 -914)	Krvne in kožne bolezni
ZA SLOVENCE PRVI PREGLED BREZPLAČNA
Ženske bolezni, bolezni maternice, jajčnika, prostate in neredno perilo. — Specija-liíti za pljučne, srčne, živčne in reumatične bolezni
ŽARKI X GOVORI SE SLOVENSKO
^ r
DIATERMIA — ANALIZE
Sprejema se od 9. do 12 in od 15 do 21-
CALLE CANGALLO 1542
SLOV KNSKI TEDNIK
STIUN X
ARGENTINSKE VESTI
Žalna manifestacija
Pod okriljem Sokola Buenos Aires se je mi-"ulo nedeljo vršila manifestacija v kateri je Predsednik Ševič za Srbo-Hrvate držal daljši govor v katerim je oirsal življenje, pok. kralja Aleksandra, ter spodbujal navzoče k složnosti ln edinosti v jugoslovanski kolektiviteti. Slovenski član odbora Pelikan se je v krajšem go-voru pridružil, posebno v imenu Primorcev skupni žalosti, ter poživljal navzoče, da ne Pozabijo na kraljeve zadnje besede, ker s tem ^ se dalo tudi Primorcem poguma, vztrajati v "eenaki borbi v neodrešeni domovini.
Vsi navzoči so sprejeli oba govora z vidnimi ziaki odobravanja in z raznimi medklici, ki So obsojali bratomorno delovanje gotovih hrčkih krogov.
Barthou Strasse
Citamo v "Prensi" od 31. m. m., v tem največjem dnevniku Južne Amerike sledečo brzo-3avho vest:
Zagreb: 30 oktobra (United). To mesto je odbilo imenovati eno svojih glavnih ulic Luis ^arthou, v spomin francoskemu državniku, ki Je bil umorjen ko je spremljal krlaja- Aleksan-^a od Jugoslavije v Marsilji. Ta ulica se bo Vnaprej imenovala "Barthou Strasse." Kako pride "Prensa" do tega, da navede v poročilu nemško ime Strasse za ulico je nepojmljivo. Kaj bi hotela "Prensa", prikazati 8vojim čitateljem, da je občevalni jezik v Za-Krebu nemški, s tem tudi mesto samo nemško; ^e je ona tako vedno povdarjena resnost Poudarjena resnost "Prense"?
Po notici sodeč bi se ne moglo soditi, da je t,J izvirno od United. Ker pravzaprav zadnji s,avek ne spada več k notici, ker že zgoraj se °^enja, da se bo ulica imenovala Luis Bar-¡JS kako pride potem na koncu ono "Barthou ' tfasse". Da bi navedli "Avenida ali Calle Bar-^011". bi se ne moglo nič reči, ma ravno ono ^trasse" in še na koncu notice je preveč sum-•llvo in taka podmetenja neresničnih in ten-^cijoznih besed, smo jih že mnogokrat opa-' v Prensi, glede Jugoslavije, ^a bi bil to pri Prensi sistem?
Geope/
T v.
40 v naših krogih tako znano podjetje je v
dneh predložilo poročilo delovnega leta
teh
j1- VII. 1933 do 30. VI. 1034). Družbin kapital 4 milj. pesov. 0 pregledan ju podanih podatkov se jasno I da je imenovana družba v preteklem de-letu, takorekoč delala le v toliko, da ¡n ,rzi svoje delavstvo in uradništ.vo. Sprejeta
^	---- ----- -...VUU
t^Zf)aŠal v imenovani dobi $ 60.000.—, od ka-ga morajo odtrgati še pripadajoče kvote kotUzbe»«em. Kar ostane od te s vote združijo «al lani rezervnemu skladu, kateri bo zna-^ 183.188.58.
lov°rOCll° omen-ia tudi letošnje započeto de-let0' t0raj °d 3°' VIT' L Daprej' V ka"
*natr SP izraža' da se Predvideva za letos
izvršena dela so večinoma krila stroške. Kar '°c'lo tvrdke samo priznava. Čisti dobiček
Sodba radikalov
Interesiralo bo našo javnost, kako sodijo opo-zicijonalni radikali sedanji položaj v državi, ter prinašamo nekaj odlomkov od članka "Pomanjkanje resnosti", ki je izšel v zadnjih dneh v njihovem glasilu "Tribuna Libre".
Začne s tem, da naglaša, da je vse samostojno časopisje strogo presojalo, željo Izvršilne Oblasti, dati javnosti sliko, da se ta oblast briga za javni blagor, s tem, da je predložila, k iz-vanrednem zasedanju sklicanega kongresa, mnogo načrtov, da jih kongres vzame v pretres.
Pustila je pa, da je redno zasedanje prešlo takorekoč brez posebne veljave. Odgovarjala je nejasno, na stavljena vprašanja v važnih zadevah, kakor osebno stanje, glede mesa in dirigirane ekonomije. Izvajanja v gori omenjenih točkah, podnesena od merodajnih ministrov je poslušna večina v kongresu blagohotno krila, medtem ko bi morali dotični, v drugih časih, podati odstavko.
Toda dandanes ne odstopi nihče. Vladi zadostuje znati, da je policija zadostno opremljena in da vlada v vojski disciplina, tudi če se širijo govorice, da ima nekaj geenralov katerim gredo po glavi razni fašizmi.
To kar ugovarja opozicija in to kar cenzurira časopisje se ne upošteva.
Omenja članek, energičnost trgovcev v Kor-dobi, kateri so tamkajšnjemu ministru te stroke primorali, da je povlekel načrt novih davkov.
Sigurno, si domišlja člankar, da si je moral minister misliti, kaj da služi toliko policije in taka disciplina v voski ako se ne more iztir-jati sredstva za vzdržavanje te drage in sijajne burokracije katero je Konkordancija «postavila.
Toda prebudnjéna vlada iz svoje nečimerno-sti, izgled-a kot, da je napadena z boleznijo delavnosti, le, ravno toliko je nevarna ena vlada ki nič ne dela, kakor ona ki usili zbornicam preveč dela in zahteva od njih rešen je tolikih zadev, kar bo gotovo pirvedlo do tega, da bodo zbornice morale opustiti pazljivo prerešeta-nje glavnega načrta to je — državni proračun.
Temu vprašanju je morala vlada posvetiti vso pazlivosf in pravočasno predložiti resen in o-prezen proračunski načrt, kateri naj bi družil
vse državne interese, vpoštevajoč tudi čai v katerim živimo.
Se je pa eršila tega vprašanja s tem, da je prepozno poslala neki projekt prenovitve iztir-jalnega sistema, ne času prikladnega in absurdnega, vzet iz inozemske fiskalne prakse, katere prilagoditev našim običajem ni mogoča.
Sedaj pa razne parlamentarne komisije, stri-žejo ta načrt v taki ineri, da zadostijo opravičenim reklamacijam davkoplačevalcev; tako, da oni ki so načrt" napravili, ga ne bodo več spoznali.
Zaključuje članek, da to neprestano pošiljanje vedno novih načrtov v uzakonjenje, od strani vsili ministerstev, kongresu, spravlja Izvršilno Oblast v luč, pomanjkanja resnosti in uvidevnosti.
** *
Za pondeljek 5. t. m. sta sklicana višja in n.žja zbornica, oziroma Senat in Parlament, k sejam, da se začne rešiti vse načrte, ki je poslala vlada v rešitev.
MESTNA KRONIKA
MATER JE HOTEL UBITI
V	ulici Paramaribo 2428, živi 55 letna vdova Socorro V. de Tato s 21 letnim sinom Guiller-mom. Radi malenkostne reči sta se v nedeljo sparla pri čemer se je sin tako razgrel,'da je začel mater obdelovati s pestmi in nogami ter ji zadal več ran po telesu, konečno je še potegnil iz žepa revolver in dvakrat vstrelil proti njej a je k sreči ni zadel. Na odmev strelov je prihitelo več stražnikov, ki so spravili žensko v bolnišnico. Sina, ki je pobegnil za-sledlujejo.
NESREČA NA DELU
V	tovarni stolic, v ulici Las Casas 3451 je bil zaposljen med rugimi delavci tudi 23 letni Santiago Osquiguil. Imenovani je v torek
" barval stolice in je v ta namen imel na samo-varju posodo z voskom, da je ohranila vedno isto toploto. Ko je šel slučajno mimo njega drugi delavec z na enem koncu gorečo desko je odpadlo o cite, nekaj isker v posodo, ki se je namah užgala. Plamen je objel tudi San-tiaga in ga tako poškodoval, da so ga morali prepeljati v bolnišnico.
NAJHITREJŠE POŠILJANJE DENARJA
brez prošnje, in pod najbolšimi pogoji, točno in zanesljivo.
Za hranilne vloge Prodajamo Šifkarte
varnost in najboljše obresti	po brezkonkurečnih cenah
NE DELAJTE NIČESAR
-	JfB jdPCSH	«a \ fSrPtt?
brez, da ste se prej posvetovali z
Vašim starim PRIJATELJEM
Banco Holandés
SLOVENSKI ODDELEK
«eci.
110 zboljšanje, kot so kazali ti prvi me-
Centrala: Bmé. MITRE 234, Buenos Aires; Podružnica: CORRIENTES 1900 Uradujemo od 8.30 zjutraj do 7 zvečer. Ob 3obotah do 12.30
K
STKAN- 4
SLOVENSKI TEDNIK
No. 276
—" ^ Vr~, DRUŠTVENE VESTI
Eden, na žalost premnogih brezposelnih, ki
tavajo v bližini novega pristanišča kjer iščejo	-
zavetja, je v sredo malo po 10 uri zjutraj opa-	SEJA SPD. I.
zil v bližini ulic Maipu in Av. Oeste, v slami	Odborova seja SPD. I. se bo vršila v ponde-
zakopano truplo mrtvega človeka, ki je pred-	ljek ob 8 uri zvečer.
stavljal več globokih ran na glavi in telesu. O	VSAKO NEDELJO PLES
najdbi je javil bližnjemu stražniku in ta me-	p0 pevskih vajah se bo vršil v društvenih
rodajni oblasti, šele potom datiloskopije je	prostorih SPD. I. vsako nedeljo plesni venček.
bilo mogoče doganti, da je umorjeni 47 letni	K obilni udeležbi so vabljeni vsi prijatelji druš-
Carlos Chersy. Zraven njega so našli okrvav-	tva in ljubitelji plesa.
Ijen 70 cm dolg železen drog s katerim se do-	POROKE
mneva, da so ga usmrtili. Oblasti vrše toza-	r, A , xii ^ ,
' , „ v . , , .	Zvestobo do groba sta si preteklo goboto pri-
devno preiskavo, da dozenejo kdo m zakai so	, v v . . .	T ,v
^ ^ .	segla, nasa narocmca m clanica SPD. I. gdcna
Amalija Hvala in sorojak iz Hrvatskega Pri-
VELIKANSKI POŽAR V TOVARNI VREC	morja' Mihael Novima *«toema
naša najiskrenejše čestitke.
Nočni čuvaj tovarne vreč, ki se nahaja v ulici Patacones 2100 in obsega celo kvadro je v	BELVEDERE Z NEVESTAMI sredo zjutraj nenadoma opazil <rost ohlak di-	I>n« 26. okt. je prispel v Bs. Aires "Belvede-ma, ki je prihajal iz ene nmosrih založb kier	re" R katerim se je pripeljalo več naših roja-je bilo natlačene?* ogromno™ hlajra za noz-	vrat! naših naročnikov, Alojzija Križman in neiše izdelovanje vreč. Nemudoma ie poklical	in roiakinj. Med drugim! sta bili tudi ne-mestne gasilce in zadevo javil oblastim. Med-	Štefana Kosrej. Poroke so se vršile takorekoč tem se je osreni z velikansko naglico razširil	skupno precej drusri dan. Gdčna Rafaela Kav-posebno radi lahko !?orliivih snovi. Gasilci so	"vzela" Alojza Križman. se z vsemi mocročimi sredstvi nodal! na delo.	Frančiška Ambrožič na Štefana Kocrei. Zad-Prettta je nevarnost, da se goreča stavba ne	n-ia dva sta se no par dnevnem bivanju v na-poruši na bližnje hiše ardi česar jih je bilo	šem mestu odneljala v prov. Corrientes, t^ba izprazniti, kar je novzročilo velikansko	Novoporočeneem želimo obilo sreče v no-paniko med nrebivalei. Velike težkoče so imeli	vem stanu, kakor tudi prijetno bivanje neve-gasilci radi pomanjkanja vode. Osrenj ie radi	"tam v tej zemlji. te<ra malone nemoteno nadalieval svoie uní-	MLADO IN STARO čevalno rMo in skoro popolnoma uničil po-	ho prišlo do v?ítka, na prfhodnii ^prireditvi slo->je, k! je bilo vedno 7 m ilion o v pesov. V	SPD. T. pri veseloigri, po kateri ie vse hrepe-sredo o Polnoč! so še vedno bili gasilci zapos-	nelo. Ni t.reha, t,n povdn.ria.ti. d", ho inva, dose-ljeni z gašenjem enako tekom četrtka čeprav	rfa ponoln u«neh, ker nam. to iamčiio že imena v manjšem številu. Pri ca sen ju je bilo več ga-	igralcev samih, ki so občinstvu zna,ni kot na.i-silcev ranjenih in opečenih, dva tako zelo. da	holiši Pevski zhor nam ho ponovno z več toč-jxi je bilo treba prepeljati v bolnišnico. Sko-	kami dokazaI. da tm ne zamani prištevalo med do, ki jo je napravil požar cenijo na par miljo-	prve. Tudi Huhitelii plesa bodo prišli do velja-nov pesov.	ve z dobro znanim orkestrom Panchito.
ei nvnMorA pnncviTTfTA nDm I
bxUluiuut/ í »vwiUIlW i/i>wui I«;
Galle AÑASCO 2322	BUENOS AIRES
VA B i	^
na Veliko Prireditev
ki se bo vršila
nedeljo 18 novembra t. 1.
v dvoarni XX SETTEMBRE v ulica ALSINA 2832. Točno ob 16 uri
VZPORED
.1")	Matej Hubat: "Škriapčku" Cmeš. zbor)
2)	Fleišman: "Luna sije melodiie" (moški oktet)
3)	A. Foerster: "Njeira ni" (moški zbor)
4)	P. Petrovič: Veseloigra v treh dejanjih
PLOHA
OSEBE:
Stojan Marič ............................... Josip živec
Stana, njegova žena .................... Jelka Špncapan
Marko Marič, njegov tast.................Stanko Riiavec
Janja, Markova žena ................... Adela Rudeževa
Nikola Jevrič ........................ Mirko Metlikovec
Mara, njegova žena......................Ivanka Loikova
Pela, njena tašča ...................... Mariia Zlobčeva
f .'ganka ................................... Dora Klinec
Po končanem vzporedu se bo razvila prosta ZABAVA, PREČKANJE, in ples. Igral bo dobro poznan ORKESTER PANCHITO K veliki udeležbi vljudno vabi
Odbor
DOPISOVANJE
Nekaj iz zadnje prireditve "Tabora*
Ker rad zahajam na vse naše prireditve se® se odzval tudi poseldnjemu vabilu "Tabora" Ne maram pisati kakšne kritike, ker se zato ne čutim sposobnegac spišem le svoje vtise, k1 sodim pa, da so bili vtisi mnogih.
Mešan zbor je to pot, pomnožen z nekaj novimi močmi, dobro nastopil z eno pesmijo. Tudi orkester se vidno izpopolnjuje. Farsa "Pohujšanje v dolini šentflorjanski" pa ni imela tistega uspeha in ni napravila tistega utiša, kot ga je človek pričakovale dasi so posamezni igralci, kot Peter, Jacinta, župan, županja, dacar in štacunar. bili prav dobri v kretnjah in izgovorjavi. Tudi nekaj prizorov je bilo prav dobro podanih. Vendar je celotna ier»-vsled počasne izpeljave in karikature nekaterih igralcev, zelo trpela. Posebno zlodej bi se moral zavedati, da nastopa kot človek, z diplomatskim imenom in priporočen kot frapco-ski učenjak in bi zato moral človeški govoriti, kar pa pi; sai dasi je tako hudičevo počasi iz-sikal in izcvilil svoje erovore, se je vendar le malokatera beseda razumela. Takšno govorjenje je umestno v kakšnej opereti, kier se ne more ali ne mara vsesa povedati. V kretniah na ie bil še dober, a ne tako učiteli. ki ie bil karikatura, kakoršne prav trotovo ni omislil pisatelj. Tudi konečno pesem, hi isrralei lahko bolie zapeli, saj je napev te pesmi znan med Slovenci.
V predgovoru ii?re, bi bilo troha holie obrazložiti pisa+elievo misel o rodolinhih. ki t»ko vneto nrikrivaio svoie, prebe in kažeio svoio nedolžnost, a pri novi priložnost! znova grešijo — kier celo nedolžni učitelj zapoje slavo-spev grehu.
Ne vem kako so ierali to drugod, a od kar so to prvi krat vnrizorili, ie preteklo kakšnih trideset let. V tem času se je kino zelo razvil in nas snravil pod svoj vnliv. Temu vplivu kina primerno, bi se moralo tudi i ere režirati. ako se hoče, da imajo kaj privlačnosti. Tudi pri "Zemlji" sem opazil enake napake, ki so celo mene spravile v "buffet", kakor so sedaj mnoge druge.
Udeleženec N. P.
I0E30I
S v dar dobite
100 S
na vsakih 6 slik, ki stanejo od 3—6 lepo sliko v barvah
Atelje MARKO RADALJ Q P. Quiroga 1275
°oesoi
locaot
DOCK SUD Q 0
Diplomirana babica
ANA CHARPOVA
v Pragi in Buenos Airesu
Ima odlgoletno prakso v porodnišnici v Pragi in v bolnici Rawson v Bs. Airesu. Sprejemajo se penzijonistke, posebno s kampa.
Calle CABRERA 4311
U. T. Palermo, 2383
No. 276
3LOVfcNSKI TEDNIK
STRAN 5
DEKLIŠKA GREDA
PRI VZNOŽJU KRALJICE GOZDA
V	Trnovskem gozdu se ponosno dviga ogromna jelka. Gozdarji pravijo in gotovo je res,
je najvišje in najdebelejše drevo celega go-Zfla. Radi tega tudi se ta orjaška jelka imenuje "Kraljica gozda". Kdor jo je videl, se mu gotovo več ne izbriše iz spomina. Ne le radi velikosti in obsežnosti, temveč tudi radi romantične okolice, ki jo obdaja, je vredna spomina.
Krog in krog raste različno drevje čijih vrhovi se na lahko zibljejo ter šepetajo skriv-nostno melodijo.
Pri vznožju kraljice gozda je v poetičnem neredu razpostavljenih nekaj miz in klopi v travnem stilu, ki je gotovo delo ljubiteljev S°zda. Pod vejami raste razna gozdna trava in ^vje gozdne cvetlice. Na mahu odžarevajo, k°t bi bile vdelane v zelen baršun in rudeče jagode žare kot rubini. Zdi se, kot bi kraljica go-odložila svoj dragoceni plašč in ga poklo-nila nam Zemljanom v veselje.
V	ta kotiček zemeljskega raja prispeta Zora !l1 Valentin.
— Kako lepo je tu! Kako sveto in veličastno Se vse zdi — kajne Valentin?
Da in tako lepa in veličastna je najina 'iubezen — kajne Zora?
Mehko se je privila k njemu in naslonila gla-v° na njegove široke prsi. Njegova roka, dasi-tavno vajena gozdarske sekire, se je nežno ovi-'t nenega pasu.
Srečna drug ob drugem, sanjajoč o ljubezni, 'ta dospela tik pred orjaško deblo jelke.
v Zora, danes je najsrečnejši dan mojega Koliko časa sem hrepenel po zakladu tvoje ljubezni. Poklonila si mi svoje srce
z njim večno zvestobo. Dal Bog, da bi tudi JSz tebe osrečiti, kot si osrečila ti mene!
Valentin je potegnil iz žepa nožič ter zarezi v deblo podobo srca in v srce začetni črki J; Glej Zora, kraljica gozda je priča prise-
Najine ljiibezni. Začetni črki tvojega in mo-imena pa pomenita še nekaj drugega, kar f v®čje vrednosti. Ali veš kaj, Zora? Vpra-
»kit Mel
Joče ga je pogledala. Privil jo je k sebi in se °ail k njenemu obrazu. Zora moja! Simbol
H:
an v deblo pomeni — večna zvestoba
ten poljub je združil mladost ljubezen in
iVestobo.
Vrhovi dreves so zašumeli in njih šelest je ^azHanjal celemu svetu, da pri vznožju kralji-k &°zda so povezane v šopek tri najlepše cvet-mladost, ljubezen in zvestoba.
Brinda.
IZKUŠENA BABICA
FILOMENA BENEŠ DE BILIK,
^Plomirana na univerzi v Pragi in v BUenos Airesu. Zdravi vse ženske bolezni. Vse ženske bolezni.Sprejema tudi noseče _ v popolno oskrbo na dom. Minira od 9 ure zjutraj do 20 ure zvečej
LIMA 1217, I. nadstr. T. 23 Buen Orden 3389 — Bs. Aires
Justina Jeram:
CVETKAM
Oj cvetke prekrasne cvetoči moj vrt; v duhu se zdi mi, da raj je odprt!
Kako me globoko v srcu boli, če vidim, da cvetki nesreča preti!
Saj cvetka prekrasna je mlado dekle, če ne pusti s trnjem oplesti srce!
Če znala bi vsaka, kaj vreden je cvet, bi lepše hotela svoj vrt z njim odet!
Pazi, oj pazi na cvetko dekle, da pred močnim viharjem varuješ je! Cvetka utrgana takoj oveni; vrtnar pa vsak, rož svežih želi...
Justina Jeram:
DEKLETU
Ali se res ti dekle
ne veseliš pomladi?
Nič ti ni mar za žlahtne rože,
ki cvetejo po livadi!
Odvračaš od njih oko in žalostno glavo povešaš; obraz te nehote izdaja, da nekaj pogrešaš.
"Ah da! Gojila sem cvetlice in srčno jih ljubila! Čez noč pa slana je padla in vse je pomorila!...
Zdaj sem v gredici moji pelina nasadila, da grenko bol v srcu z njim si bom hladila...
Okopavam dan na dan trpljenje v srcu! — Počivam v mislih na vesele dni, in s solzami moj vrt zalivam. ..
aoi
IODOE
I0E30
PRVOVRSTNO IN NARAVNO DEO
I po zelo nizkih ce-jnah boste našli vj I velikem fot. ateljeju
Bellas Artes
lastnik
D. Epifani
Odprto ob SOBOTAH in NEDELJAH celi dan
Avellaneda
!AV. MITRE 430
U. T. 22 - 7990
=30EX0E
DRUŠTVENA KNJIŽNICA
221.	Moč zemlje (spisal Iv. Matičič)
222.	Moč zemlje (spisal Iv. Matičič)
223.	Moč zemlje (spisal Iv. Matičič)
224.	Moj mali klaek (spisal Jožef Ovca)
225.	Peter Pavel glavar (spisal Ivan Pregelj)
226.	Iz starih časov (spisal Nande Vrbnjakov)
227.	Iz starih časov (spisal Nande Vrbnjakov)
228.	Kmetiški pokret med slov. (sp. Albin P.)
229.	Zdravje in bolezen v domači hiši (III) (spisal J. Potrata)
230.	Mati uči otroka moliti (sp. Filip Terčelj) C.)
231.	Slov. balade in romance (sp. D. M. v C.)
232.	Pamet in Vera (spisal J. S. M.)
233.	Pamet in Vera (spisal J. S. M.)
234.	Veliki grad (spisal M. Nekajev)
235.	Miška osedlana (spisal Igo Gruden)
236.	Častna beseda (spisal A. Kalan)
237.	Kmečko gibanje (spisal Just Ušaj)
238.	Venec domačih pravljic (spisal Franc Plemič)
239.	Zbornik LuČ (spisal Savo Čermelj)
240.	Mlada Zora (spisal M. Gašpar)
CLINICA DENTAL DE PLATA
Dr. Carlos Ch. Lalanne
Specijalni aparati za per-foracije paladarja. Zlate krone 22 karatne $ 16. — Garantirano delo. — Posvetovanja brezplačno.
CARLOS PELLEGRINI 311 esq. SARMIENTO
Sprejema vsak delavnik od 9—11.30 in od 14—18.
t
OBOI
I0E30
Pr. LEVISKl-JA Plesni Akademiji
V dveh dneh garantiramo naučenje vseh plesov: Fox-Trot, Ranchera, Paso doble, Tango, Valček Itd. Učenje obeh spolov v specijalnih salonih za začetnike.
Učenje 1 peso na uro vsak dan od 15 do 23 ure.
SARMIENTO 1480 ®
D
lonocs lonoE
o
B
o
o
D
o
0E30I
Hotel Bar y Restaurant "FFRRARl"
1 2207 WARNES 2207 Nasproti postaje "La Paternal"
Udobnost, za družine in potnike. Zasebne kopalnice z mrzlo in gorko vodo. Streže lastnik sam. Zmerne cene.
U. T. 59, Paternal 2209
Tramvaj 94, 95, 88 - Omnibus 77, 9, 14, 87 —	Colectivo 91, 2.

STRAN 6
SLOVENSKI TEDNIK
No. 276
I a d i n s k i oddelek
Danilo Gorinšek:
PESEM O PAJKU
Pajek zjutraj: samo bede, zla, nadloge nam naprede. Pajek na večer le sreče vprede v ure nam trpeče. Bilo sreče, bilo bede — pajek prejo naj doprede, mi pa sami srečo skujmo, pot si kvišku določujmo!
DRUŽBA V ROKAVICI
(Ruška narodna)
Nekoč gre kmet iz kraja v kraj. Kadar ga pripelje pot čez polje, gre čez polje, ga pelje pot sko»i gozd, gre tudi skozi gozd. Gre pot navkreber, gre še on navkreber, gre pot navzdol, gre tudi on navzdol. Tako gre svojo pot, in rokavice mu bingljajo ob pasu, velike rokavice, čisto nove; palca štrlita daleč stran.
Pa je bilo levi rokavici dolgčas, da bi kar naprej bingljala ob pasu. Tzmuzne se in skoči na tla. Kmet pa tega ne opazi in gre mimo dalje. "Rokavica pa leži sredi pota s široko odprtimi usti in s palcem navzgor.
Pride miška, imenovana špičasti gobček, po poti, osupne, obstoji, vpraša:
"Ali stanuje kdo v hišici tej, ni nikogar doma, povej?"
Nihče se ne oglasi. Miška, špičasti gobček, smukne — smuk v rokavico, naravnost v palec in se tam napravi domačo.
Priskače po poti žabica-i-egljačica. Potrka, vpraša:
"Stanuje kdo v hišici tej, ni nikogar (loma,, povej!"
Iz rokavice se oglasi:
"Jaz, miška, špičasti gobček !Kdo pa je zunaj?"
"Jaz sem, žabica regljačica."
"Le pridi noter in ostani pri meni v hišici."
Žabica odskaklja noter, in tako sta živeli skupaj.
Priskače po poti zajec:
"Ali stanuje kdo v hišici tej? Ni nikogar doma. povej!"
Tz hišice se oglasi:
"Midve, miška, špičasti gobček, in žabica-regljačica. Kdo pa je zunaj?"
"Jaz sem, zajec dolgouhec-sivi suhec!"
"Le noter pridi, bo bolj veselo."
Pritihotapi lisica:
"Stanuje kdo v hišici tej, ni nikogar doma, povej!"
Tz hišice se oglasi:
"Mi trije, miška, špičasti gobček, žabica-regljačiča in dolgouhec-sivi suhec. Kdo pa je zunaj ?"
"Rdeča tet.ka, košatorepka!"
"Le noter pridi, nam bo gorkejše."
Lisica smukne noter, in tako so živeli vsi štirje skupaj.
Priteče sivi volk:
"Stanuje kdo v hišici tej, ni nikogar doma, povej!"
Tz hišice se oglasi:
"Štirje smo, miška, špičasti gobček, žabica-regljačica, dolgouhec-sivi suhec in rdeča tetka-košatorepka! Kdo je zunaj?"
"Jaz sem sivi volk, ostrozob!"
"Le noter pridi, nam bo prijetnejše!"
Volk gre noter in tako je živelo vseh pet skupaj.
Pride iz temnega gozda, iz svojega brloga, rjavi medved. Brenči in renči z nizkim glasom predse:
"Sem bine-bine kosmatine, hodim težko, vse zdrobim z nogo!"
Onim petim v rokavici je bilo tesno in vro-
v
ce.
"Hodim težko, vse zdrobim z nogo."
Bine kosmatine prihaja zmiraj bliže in bliže. V silnem strahu trepeče onih pet, skočijo ven in v skok na skok! Miška se skrije v luknjo, žabica skoči v mlako, zajec se potuhne za skalo, lisica in volk dirjata v temno šumo.
Bine-kosmat-ine pa gre k rokavici, si jo ogleda od vseh strani, jo prime s svojimi Velikimi tacami in jo hoče obleci.
"Rzk!"
Rokavica se razpoči in konec iz nje skoči.
'	T...... .............

ZAHTEVAJTE VINO GARITTA
JE NAJBOLJŠE
Paramaribo 1933
U. T. Pat. 59 - 4108
PRANC KlAJNŠEK, zidarski majster
Calle MARCO SASTRE 4351, esq. Sanabria, Villa Devoto
BUENOS A TRES	U T. 50-0277
O
tí o
SOI
DR. S. SCHAVELZON
u
Pivo MAYO

belo ali črno
JE NAJBOLJŠE
7.500 delničarjev vseh narodnosti živečih v tej zemlji tvori premoženje te družbe, ki se je navzlic komaj pričetemu industrijal-nemu delovanju povzpela, da vodi smeri pivovarniške industrije v državi.
Pridružite se njim in boste dosegli dobro naložitev vaših prihrankov ali kapita-lov.
hueva CERVECERIA ARGENTINA s.a.
SALADILLO 2275 - BUENOS AIRES
ORO ARGENTINO EVOLUCIONANDO DENTRO DE FRONTERAS ARGENTINAS.
«btat i o .ta^jaaarwHwugj WBaBtaawMBBaMwwwMBWigfga^^	CK.T
Vodja klinike v bolnišnici Muñiz
VENERIČNE BOLEZNI
moderno in hitro .»dravljenje.
§	NOTRANJE BOLEZNI
srce, nljuča, želodec, obisti, reumatizem, kri itd.
GOSPE: Rezervirani prostiri.
¡j OČI - UHO - NOS - GRLO - ŽARKI X O ULTRAVIOLETA - DIATERMIA
SPECIALISTI za vs?ko bolezen. NI KLINIKA
D
o
Pueyrredón 936
U. T. 47 — 8416
Sprejema od 8 do 10, 14 do 16 in 19 do 21. Ob nedeljah od 8 do 9.
O
D
o
o
OBOE
lomcK
SOBO)
D
O
53<
ZUBOZDRAVNICA
Dra. Samoilovic de Falicov
in FELIKS FALICOV
Sprejemata od 10 do 12 in od 15—20 ure
DONATO ALVAREZ 2181
U. T. 59 - 1723 Trelles 2538
^AClONAi.
ZANIMIVOSTI
Nervozni Otrok
Sovjetski komsomolci prisil na razpotje
Zanimiva debata: ali naj se mladi agitatorji oženijo ali ostanejo samci?
Moskva,, 3. okt. — "Komsomolskaja Pravda", glasilo organizacije mladinskih komunistov ali "komsomofčev" v Rusiji vodi že nekaj °asa interesantno razi>ravo, katera se suče okoli vprašanja: Ali se naj aktivni komunisti odpovejo družinskemu življenju?
Razpravo je sprožila mlada žena nekega komsomolca, ki se je pritožila, da njen mladi mož porabi ves svoj čas zunaj na agitaciji 111 njo zanemarja. Takoj na to so se oglasile druge in pritožb noče biti ne konca ne kraja.
V razpravo so skočili tudi možje in eden argumentira, da edina rešitev vprašanja je, da
komsomolci ne ženijo, kajti aktivna socialna propaganda in družinsko življenje ne gre-^a skupaj.
Zanimivo je, kar piše neka tajnica komso-Wolskega kluba v Leningradu. Omožena je in "Ua enega oti-oka, toda njenega moža ni nikoli doma in tudi ona je vedno na agitaciji, ^časi ima otroka s seboj in včasi ga izroči drugim v oskrbo. Velika sitnost je to, zato svetuje, da se mladi komsomolci in komsomolke odpovejo ženitvi, dokler so aktivni pri svojem delu.
Drugi piše: "Moje ime je na častni listi v na-
tovarni, toda moja žena pravi, da je moj Uspeh njena Aesreča. Vedno je sama in nikakor ne more iti. Kupil sem ji svileno obleko, toda vrgla mi jo je v obraz, češ, čemu mi bo, Kaj ne grem nikamor! Povem vam, sodrugi, da 'Hi je hudo. Nisem žival in ljubim svojo Lido, ^da pomagati si ne morem."
Komsomolska organizacija šteje danes pet •uiljonov članov in članic.
Slovenska gostilna in trgovina jestvin
Shajališče naših rojakov
VELIKI IN PRIJETNI PROSTORI
z igriščem za kroglje in keglje
Vsako nedeljo ples
Dobra postrežba ZMERNE CENE TRELLES 1167 (Pol kvadre od Gaona 2400) Buenos AireB	U. T. 59 • 2382
VSI ROJAKI SO DOBRODOŠLI
O nervoznem otroku se pred 30 do 40 leti sploh ni govorilo, ker takrat takjh otrok nismo poznali. Vojska, nejasna politična, socialna in gospodarska povojna leta so napravila s svojim slabim zgledom otroke za žrtve vojske. Nervoznost otroka se kakor tudi pri odraslem ne more določiti, normalnost preide brez prehoda v obolelost. Matere, ki otroke vzgajajo, tužijo, da so nervozni. Če gremo stvari do dna, pa vidimo, da so le matere nervozne in da so otroci pokvarjeni po slabi vzgoji. Tudi v resnici nervozen otrok je povečini postal nervozen le po slabi vzgoji. Otrok v predšolski dobi je za vtise iz njegove neposredne okolice zelo sprejemljiv. Starši naj otrokom ne bodo samo zgled, temveč tudi vzor; vzgoja v otroški dobi je merodajna za vse življenje. Važen je seveda tudi socialen in kulturni položaj.
Posebno poglavje je- en sam otrok ali mnogo otrok. Prej je bilo družin z enim samim otrokom jako malo, sedaj je to običajno ne samo v mestu, temveč že tudi na deželi. Včasih temu ni vzrok kriza ali gospodarske razmere; pač si pa starši sami domišljujejo, da so bolni in nervozni, ni nočejo nositi prevelike odgovornosti. Če je v družini en sam otrok, se običajno vse okoli njega vrti in ga občuduje; obreme-
njujemo ga z znanjem, seveda na škodo živcev, zmeraj je v družbi odraslih. Postane morda res bolj brihtem kot drugi otroci, zraven pa domišljav, blaziran in protidvužaben. Tudi če je otrok en sam, in v tem slučaju še bolj, mu dajmo priložnost igranja z drugimi otorci; kajti pokoriti se pravilom igre, je isto, kot učiti se za življenje. Blaziran in protidružaben otrok se upira, hoče imeti zmeraj prvo besedo, bo postal sčasoma osamel m bo pozneje v življenju le težko izhajal. Kjer je pa dosti otrok, kjer se vse to na več delov razdeli, se posameznemu otroku ne moremo posvetiti toliko kot. če jih je malo; takšni otroci poznajo boj in zatajevanje, postali bodo samostojni in družabni.
Matere, ki vzgajajo otroke na različne načine, napravijo v vprašanih vzgoje veliko zmedo. Brez avtoritete, reda in discipline ne moremo dobro vzgojiti ne zdravega in ne nervoznega otroka. Biti moramo dosledni, ne smemo dovoliti otroku nobene samolastnosti, na drugi strani jim pa ne smemo vzeti samozavesti in zaupanja v samega sebe. Ne smemo pri vsaki stvari riniti v otroka; postane pozoren, misli kaj da je, in tako dosežemo ravno nasprotno. Glavno je, da obdamo otroka z veseljem in smehom, s čimer zbudimo v njen čut varnosti in brezskrbnosti.
Največja klinika v Buenos Airesu. Ordinira 10 zdravnikov specialistov.
12 ODDELKEV
Oddelek za vernične bolezni in sifilis. Plačevanje od $ 10 dalje mesečno. Blenoragija. Brezbolestno, gotovo in hitro ozdravljenje.
lišaj, itd. — Porodi, zgodnji porodi, neredno perilo. Oddelek za ženske. Sprejema zdravnica in zdravnik specjalist vsak zase. Za notranje in zunanje bolečine vseh vrst; imaternica, ajčnik, čiščenje itd., izpuščaji, lišaj, itd.
Nacelnica tega oddelka je zdravnica, diplomirana v Parizu in Bs. Airesu, specijalistka v ŽENSKIH IN OTROŠKIH BOLEZNIH, z mnogoletno prakso, KI GOVORI SLOVANSKE JEZIKE
Klinica general. Jetika, srce, želodec, obisti, čreva itd.
Oddelek za jetične. Posebni pregled po novem načinu.
Oddelek žarki X. Radioskopia, radiografija $ 10 za vsako.
Električni oddelek. Prozorno luč. Žarki ultra violeta infra rudeča itd.
Oddelek specialistov za otroke.
Laboratorični oddelek. Razkroj krvi vseh vrst in narave. Sanatorični oddelek. Dognanje kakoršnekoli bolezni, po nizkih cenah. Natančni pregled od zdravnike specialista računamo $ 3.—.
Brezplačen pregled za venerične bolezni VGODNO PLAČEVANJE
Ordiniramo od 9—12 in od 15—21. Ob nedeljah in prazniki od 9—12.
GOVORIMO SLOVENSKO
BZwtítutoJÍ.
LE NO Rit AGI A
SIFILIS y dem ai veh__________________
£l instituto mas antiguo atendido por médicos IH^MÉII	PLAZA CONSTITUCION
IBUililL «p^ d g < o a „ o*
SELITVE V MESTU IN NA DEŽELO ZA ZMERNE CENE
PREVOZNO PODJETJE
RAFAEL TURK
OSORIO 5085 esq. WARNES 2200
U. T. 59-2505 in 59-3667
No. 276	SLOVENSKI TEDNIK	8TRAN7
ORGANO DE LA CO-
LECTIVIDAD YUGO-
ESLAVA EN LA AMERICA DEL SUD
SLOVENSKI TEDNIK
"EL SEMANARIO ESLOVENO" (YUGOESLAVO)
Calle AÑASCO 2322 | Año VI. NÚm. 276
BUENOS AIRES
PROPIETARIOS:
LAS SOCIEDADES CULTURALES
ESLOVENAS
Izdajajo: Slovenska prosvetna društva v Argentini. Za pisanje odgovarja: Uredniški odbor.
Urejuje: Jan Kacin
ZA SMEH IN KRATEK ČAS
Bister otrok
Mala Zorka šteje komaj pet let, pa je že prav bistroumno dete.
Neki dan je Zorka nalovila na vrtu polno pikapolonic in jih dala svojemu papanu, da jih ji shrani. Ker se je bala zanje, mu je naročila, naj dobro pazi, da pikapolonice ne odíete.
Ali papa ni imel drugega dela, kakor da je pozabil, kaj mu je Zorka naročila, pa ni pazil, in vse pikapolonice so odletele.
Ko je prišel večer, je Zorka hotela imeti pikapolonice.
Papa pa ni vedel, kako bi se izmotal, zato ji je rekel, da so ga pikapolonice rotile in prosile, da jih izpusti, češ da bi šle rade malo na izprehod, pa da so obljubile, da se pod noč vrnejo. "In to bodo one gotovo tudi storile!" je rekel papa.
m
Dr. J. HAHH
Ženske bolezni — Maternica — Jačnik — Prezgodnja ali zakasnjena perioda — Beli tok.
Notranje bolezni — želodec in drobovje. Gonoreja — Mehur — Obisti. Ugodno tedensko in mesečno plačevanje.
ZDRAVLJENJE Z
ULTRAVIOLETNIMI ŽARKI Tucumán 2729, esq. Pueyrredón
Klici na dom: U. T. 47 Cuyo 7601 SPREJEMA OD 3—8 ZVEČER {	NIZKE CENE
Zavod sv. Cirila in Metoda
sprejema dečke v popolno varstvo.
Obrnite se pismeno ali osebno na:
ASILO LIPA, VILLA MADERO C.G.B.A. (Bs. Aires)
Fotografija "LA MODERNA"
Edina in najbolj poznana fotografija v slovenski koloniji. NOVOPOROČENCI! Najboljši in naj-trajnejši spomin je lepa in dobro izdelana povečana slika, ki Vam jo napravi fotografija "LA MODERNA". Posebne cene z velikim popustom z ozirom na številno slovensko klijentelo.
Poštne slike od $ 5.— dalje ducat. Obiščete nas lahko vsak dan do devetih zvečer, tudi ob sobotah. — Ne pozabiti: Fotografija "LA MODERNA" S. Saslavsky
Av. SAN MARTIN 2579	Bs. Aires
Telefon: 59 - 0522
In Zorka, mar mislite, da se je jokala?
Bog ne daj! Ona je samo tlesknila z rokami, se obrnila k mami in z važnim izrazom rekla: "O Bog, kako mora biti papa neumen, da kaj takšnega verjame!"
Definicija.
Učitelj: "Koga imenujemo odraslega človeka?"
Učenec: "Odrasel človek je tak, ki zgoraj in spodaj nič več ne rase, temveč samo še v sredi."
Kratko in japno
—	Draga gospa, povejte mi številko svojega telefona.
—	V telefonski knjigi jo dobite.
—	Pa vaše ime, gospa?
—	Tudi ime je tam zapisano.
ženski pokret
—	Drage sestre! vzklikne voditeljica ženskega pokreta. — Boj, neizprosen boj za svete pravice žen do popolne zmage našega pokreta! Rada odgovarjam na vsako važno stanovsko vprašanje.
—	Draga sestra, zakliče mlada gospodična, — ali bi nam mogli povedati, kje ste kupili svoj krasni klobuk.

Čim zineš, ti bo prava žena že odgovorila na ono, kar še nisi rekel.
Restavrant "O ¡o * 1 O"
Edino slovensko zbirališče Vsako .nedeljo ples.
Lepi prostori, pripravno ?a svadbe CENE ZMERNE — Prenočišče po 70 cent.
Se priporoča lastnik
EMILIO ŽIVEC
OSORIO 5085	PATERNAL
GIBANJE POTNIŠKIH PARNIKOV Iz Evrope dospejo
Novembra:
5—Neptunia	(iz Trsta 20. 10.)
6—Ppssa.	Maria	(iz Genove 14. 10.) 9—Augustus (iz Genove 26. 10-)
Odplovejo
Novembra : 9—Neptunia
14—And. Star	(6. 12.)
VREDNOST DENARJA
2 novembra	Nakup:	Prodaja:
10 dolarjev	383.—	390.-"
100 ital. lir	32.80	33.35
100 dinarjev	8.40	9.—•
100 čeških kron	15.—	16.30
100 franc. frankov	25.25	25.65
1 funt šterling	19.15	19.45
H«
Dr MILOSLAVICH
Zdravnik za notranje bolezni. Praktikiran na klinikah na Dunaju, Pragi in Parizu. Zdravi bolezni kože, krvi in spolne bolezni. ,
Se
govori slovensko, nemško in špansko. PETNAJSTDNEVNO PLAČEVANJE GARANTIRANO ZDRAVLJENJE
Sprejemanje strank od 11 do 12 in od 3 do 7 zvečer. — Ob nedeljah od 9 do 11 ure zjutraj.
Ulica Reconquista 629
U. T. RETIRO 1852
P07QR
ROJAKI!
Krojačnica
in trgovina
z manifakturnim blagom, ter sploh z vsemi potrebščinami
Slamniki od $ 1.95 dalje
Cene konkurenčne
Se priporoča
SEBASTIAN MOZETIČ
OSORIO 5025
LA PATERNAL BUENOS AIRES
Veliki zavod
"RAMOS MEJSA"
ZDRAVNIKI SPECIJALISTI
ANALIZE urina brezplačno. Anal'ze krvi. Popolno moderno zdravljenje.
SIFILIS v vseh oblikah. Popolno zdravljenje na podlagi krvne analize (914).
KOZA: Kronični izpahi, mozoljčki Izpadanje las. Ultravloletnl žarki.
ZLATO ŽILO: zdravimo brez operacije in bolečin.
SPOLNA SIBKOST: Hitra regenareija po prof. Cicarelliju.
ŽIVČNE BOLEZNI: Nevrastenja, izguba spomina in šibkost.
REVMATIZEM: kila, naduha, gota. Šibkost srca zdravimo po modernem nemškem načinu.
PLJUČA: Kašelj, šibka pljuča.
ŽELODEC: upadel, raširjeni, kisliso, težka prebava, bruhanje, rane.
ČREVA: colitis, razširjenje, kronična zapeka.
GRLO, NOS, USESA: vnetje, polipi: brez operacije In bolečin.
ŽENSKE BOLEZNI: matsrnica, jajčnika, neredno čiščenje.
Naš zavod s svojimi modernimi napravami in z Izvrstnimi SPECIALISTI je edini te vrste v Argentini. — Lečenjo zajamčeno. -Ugodno tedensko in mesečno plačevanje.
Pregled brezplačno GOVORI SE SLOVENSKO
Plaza Once Rivadavia 3070
Od 9—21 ob nedeljah od 3—12