PoŠto!m piaSsM w foiorloL
Leto KIL, štev. 210 a
Ljubljana, sobota 12. septembra I93I
Cena 2 Din
Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva □lica 5. — Telefon St 3122, 3123, 3124, 3125, 3126.
Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen« burgova uL 3. — TeL 3492 k> 2492.
Podružnica Marijan Aleksandrova cesta it 13. — Telefon St. 2455.
Podružnica Celje: Kocenova ulica št 2. — Telefon §t 190.
Računi pri pošt ček. zavodib: Ljubljana št 11.842, Praha čislo 78 180 Wien št 105 241
Naročnina znaša mesečno 25.— Dan, za inozemstvo 40.— Din.
Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulic« 5. Telefon št 3122 3123 3124 3125 ki 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13. Telefon št 2440 (ponoči 2582). Cdje- Kocenova al 8 Telef St 19a
Rokopisi se ae vračajo. — Oglasi po tarifa
Brez varnosti
ni razorožitve
Velik Briandov govor v ženevi — Francija si želi sporazuma z Nemčijo — Vzroki gospodarske krize
Ženeva, 11. sept č. Današnja plenarna seja Društva narodov je bila izredno dobro obiskana, ker je bil napovedan Briandov govor. Prvi govornik, glavni kitajski delegat, je poudarjal, da je Društvo narodov v tehničnem in intelektualnem pogledu ponovno nudilo pomoč Kitajski.
Nato je vstal
zunanji minister Briand ter pričel svoj veliki govor. Med drugim je med največjo tišino izjavil:
»Včasih se je zdelo, da se bo Društvo narodov omajalo. Podzemno rovarjenje proti njemu se je pričelo in ojačilo, čim se niso izpolnila vsa optimistična pričakovanja. V sedanjem težkem času so narodi mnogo občutljivejši in povsod se kaže tendenca, da se iščejo in najdejo nekakšni krivci za vsak nesporazum. Iščejo se ljudje, ki so odgovorni za sedanje kritične in težke razmere. V prvi vrsti moram ugotoviti, da bi bilo napačno, če bi se Društvu narodov pripisovala kaka krivda. Toda ne glede na vse te težave ne morem storiti drugače, ko motrim sedanjo gospodarsko krizo, kakor da gledam nanjo in ves razvoj bodočih dogodkov z očmi starega optimista. Gospodarska destruktivnost in razkroj, v katerem se nahaja sedaj svet, izvirata v glavnem odtod, ker se je človeštvo po vojni vdalo nekakšnemu fanatičnemu produciranju. Proizvajalo se je vse, na vse strani, ne da bi se kdo vprašal, kam to vodi. Nato so se znašli ljudje nenadoma pred vprašanjem, kam z vsemi nagomilje-nimi produkti. Tedaj se je pričela kriza.
Ni preteklo dolgo, ko so se oči sveta uprle v Društvo narodov. Vsi so pričakovali od njega pomoči. Toda Društvo narodov nima v tem pogledu drugih sredstev kakor onih, ki mn jih dajejo na razpolago narodi. Zato je bilo že v početku napačno, pričakovati od Društva narodov čudeže. Kljub temu so se v tem trenutku pričeli pojavljati neupravičeno znaki neprijatelj-stva proti Društvu narodov. Trdilo se je, da je Društvo narodov odpovedalo ln nekateri so se že pripravljali, da mu zadajo *adn,ji smrtni udarec. Pri tem pa so pozabili, da se mora vzpostaviti medsebojno zaupanje med narodi, kakor tudi zaupanje v Društvo narodov, ako se zahtevajo in pričakujejo od njega kaki uspešni koraki.
Kadar gre za splošne interese posameznih držav, je treba pri tem tudi upoštevati, da smo državljani ene in iste zemeljske krogle in da tvorimo mednarodno skupnost. Tem manj se smejo podcenjevati idejni, momenti in idejne sile, ki se pojavljajo v politiki in mednarodnem življenju. To je močan argument tudi zato, ker je potrebno, da se ustvari baš zaradi teh idejnih razlogov zaupanje med narodi. V ženevi se je skušalo popraviti, kar so drugi v tem oziru zagrešili. Tako skušata že pet let dve veliki državi, Francija in Nemčija, vzpostaviti zaupanje in doseči medsebojno ožje zbližanje.
Lord Robert Cecil je s polno pravico nastopil proti misli, kakor da bi imela Velika Britanija interes na tem, da se vzdrži stalno nerazpoloženje med Francijo in Nemčijo. Briand sam je živa priča, da je Anglija vedno nudila svojo pomoč za zbližanje med Francijo in Nemčijo in da
je Anglija potrdila to celo s svojim podpisom. Lord Robert Cecil je mogel tembolj nastopiti za to zbližanje, ker je vsem državnikom jasno, da se more izvesti samo po Društvu narodov. Proti delu za zbližanje Francije in Nemčije so se pojavila v obeh državah nasprotstva, odkrita in tajna. Briand sam je osebno čutil posledice te borbe in jih čuti še danes.
Naito je govoril o vprašanju, ki izredno zanima Društvo narodov in ves mednarodni svet, to je o razorožitvi in konfe» renči za razorožitev, ki 6e bo sestala 2. fe» bruarja 1932. v Ženevi 6 ciljem, da pride do čim prejšnjega in čim večjega znižanja in omejitve oboroževanja Težko je bilo priti že do samega 6kletpa glede tega sestanka če pa se danes govori o odgoditvi in težavah te konference, potem se to gos tovo ne more nanašat! na Francijo. Konferenca ima izvršiti sveto nalogo. Francija sama ni opustila nobene prilike, kadarkoli je bilo mogoče kaj storiti za znižanje ob» oroževanja. Pet let se že govori o razorožitvi. Po silnih težkočah — nekaterim se je zdelo, da je stvar sploh nemogoča — je potom pogajanj in razgovorov prišlo naposled do tega rezultata. Sedaj je napočil čas dela in zato je treba 6tati budno na 6traži. Narodi nočejo biti vedno v katastrofi. Narodi hočejo mir, da v mi> ru lahko ustvarjajoče delajo. Zgodovina svetovne vojne je dokazala, da narodi niso kukavice. Toda po tem strašnem naporu svojih sil si žele vsi narodi miru. Na tem potu beleži Društvo narodov lep napredek in konferenca za razorožitev, ki se sestane prihodnje leto, ima mnogo nad na usipeh.
Francija je pripraivila svoje pozicije. Podpisala je klavzulo o arbitraži io gene« ralno konvencijo o pristopu k splošnemu reševanju sporov potom arbitraže. Upam, da bodo sledile temu tudi vse ostale države. Francija je sprejela Kelloggov pakt in žigosala vojno za zločin. Obstoja pa še nekaj možnih slučajev, v katerih bi lahko prišlo do vojne. Te primere pa je treba imeti stalno pred očmi in zamašiti luknje, ki so še odprte. To se je skušalo storiti z ženevskim protokolom in to delo se mora nadaljevati. Na vSak način obstoja možnost, da bo imela razorožitvena konferenca uspeh. Če se odstranijo vse mož« nosti vojne ter se vsi narodi Svečano izja* vijo za mir, potem se bo doseglo tudi čim večje znižanje oboroževanja.
Skupščina Društva narodov je navdtu-šeno sprejela Briandov govor. Le Nemci so ostali dokaj rezervirani, češ da je bil Briandov govor mnogo bolj retoričen ne* go političen ter da je Briand na dokaj di-plomatičen, a dovolj razumljiv način na« glasil francosko tezo: Brez varnosti ni razorožitve. Splošno se je opažalo tudi, da se Briand niti z besedico ni dotaknil Grandijevega predloga o uvedbi enoletnega odmora v oboroževanju. Vsi so imeli vtis, da ni bil samo slučaj, da je takoj po Briandu in bržkone v sporazumu z njim predsednik Tituilescu prečita! predlog Švice, Nizozemske in Skandinavskih držav, v katerem zahtevajo, da naj Društvo narodov pozove vse države, da naj 6e do zaključka razorožitvene konference odre« čejo vsakemu nadaljnjemu oboroževanju.
Po katastrofalnem potopu na Kitajskem
Strašni prizori v poplavljenem ozemlju - Stotisoči umirajo od lakote in za kužnimi boleznimi
Hankau, 11. septembra d. Šele zdaj je mogoče pregledati katastrofalni položaj po velikih poplavah.
Vodovje Velike reke (Jancekianga) in njegovih pritokov je že davno preseglo stanje zadnje poplavne katastrofe 1. 1870. Nezaslišane vodne mase se zlivajo na kitajske in evropske predele Hankava. Varnostni. nasipi so se zrušili, celo železniški nasip, na katerem so iskale zavetja goste množice okoliškega prebivalstva, je na mnogih mestih odneslo. Od mnogoštevilnih vil v predmestjih ne vidiš drugega nego vrhove streh.
V ruski, francoski in angleški naselbini so skušali zaustaviti prodirajočo vodo z vrečami, ki so bile napolnjene s peskom in fižolom. Pred velikimi trgovinami se ustavljajo povsod parniki, na katere rešujejo zadnje ostanke uporabnega blaga vsaj iz višjih nadstropij. Berači plavajo k čolnom in ladjam. Najstrašnejše je veliko število trupel, ki jih prinaša voda s seboj. Nihče se ne briga zanja, zgodilo se je celo, da so ljudje odpirali plavajoče kr-
ste, pometali iz njih trupla in uporabljali krste kot čolne.
Brzojav in telefon ne delujeta. Že davno ne dobiš več zelenjave. Riža primanjkuje. Mesa ne zauživa že cele dni nihče, ker se ljudje boje, da izvira od utopljenih živali in da je okuženo.
Koliko ljudi je utonilo in umrlo od gladu, ne ve nihče povedati. Gotovo je, da gre za sto tisoče, kajti tudi kolera in le-gar zahtevata povsod žrtve. Ponoči je vse mesto v temi, ker elektrarna ne deluje. Rešilna dela so zavoljo tega silnp otežko-čena. Sveče in žveplenke so vsak dan dražje.
Komur je ostalo nekoliko dolarjev, beži z rečnimi parniki, ki so nevarno natlačeni z ljudmi, do letovišča Kulinga, ki je tudi pribežališče vseh inostrancev. Družinski očetje ostanejo večinoma doma, da rešijo svoje premično imetje in ga pošljejo za družino.
Vrhu vsega vlada v Hankavu vročina do 35 stopinj v senci.
Strahoten ciklon v Srednji Ameriki
New york, 11. septembra, g. Vso Sred« njo Ameriko je danes obiskal silen vihar, ki je po zadnjih vesteh zahteval 400 do 500 smrtnih žrtev. Cela vrsta krajev je popolnoma razdejanih. Posebno težko prizadeta je država Honduras. Mesto Bellize je skoraj popolnoma uničeno. Ker so brzojavne in telefonske zveze s prizadetimi kraji prekinjene še ni podrobnih vesti o obsegu katastrofe.
Prve vesti so prispele v New Yorfc brezžičnim potom po ovinkih. Tudi na Porto-riki je silen ciklon povzročil ogromna opustošenja, pri čemer je bilo tudi mno» go ljudi ubitih in ranjenih. Katastrofo opisujejo kot najtežjo kar so jo v zadnjih 5 letih doživela v Srednji Ameriki.
Število ljiudi brez strehe gre v tisoče. Za prvo pomoč je bilo pozvano prebivalstvo, ki ni bilo oškodovano, in pa vojaško ter pomožni oddelki Rdečega križa. Samo v mestu Bellize je 16.000 prebivalcev brez strehe. Ob obali so silni valovi povzročili velika opustošenja. Na stotine žensk in otrok bega po ulicah. Ker 60 bili istočasno z viharjem tudi veliki nalivi, je voda odnesla tudi začasno postavljene šotore. Trenutno se razpravlja o pomožnih ukrepih za prizadete kraje, ker je pomožna akci« ja do sedaj zaradi pomanjkanja izučenih ljudi zelo otežkočena. Stvarna Skoda se ceni na več sto milijonov dolarjev, ker je vihar razdejal na tisoče poslopij, železniških naprar ia dragih zvez.
VOLILNI ZAKON
Kandidatne liste so enotne za vso državo - Glasovanje je javno - Večinska lista dobi dve tretjini mandatov - Naša banovina voli 25 poslancev
Beograd, 12. septembra, M. Današnje »Službene Novine« objavljajo zakon o volitvah narodnih poslancev v Narodno skupščino. Glavne določbe zakona so:
Volitve se vrše za štiriletno dobo. Ako se Narodna skupščina razpusti pred potekom tega štiriletnega roka, mora ukaz o njenem razpustu vsebovati tudi naredbo o razpisu novih volitev, ki se morajo izvršiti najkasneje v treh mesecih, a nova Narodna skupščina se mora sklicati v štirih mesecih.
Volitve so po vsej državi na isti dan in sicer na nedeljo.
Voli se s splošnim, direktnim in javnim glasovanjem.
Število mandatov narodnih poslancev znaša tri za upravno področje Beograda, Zemuna in Pančeva, za posamezne banovine pa sorazmerno s številom prebivalstva, in sicer dobi dravska banovina 25, savska 58, primorska 20, drin-ska 37, vrbaska 22, zetska 20, donavska 51, moravska 32, vardarska pa 37 mandatov.
To število mandatov se porazdeli v posameznih banovinah na upravne sre-ze in na mesto, kjer je sedež banovine, ako ima nad 50.000 prebivalcev. Na mesta z nad 100.000 prebivalci odpadeta dva mandata.
Skupnemu številu poslancev se doda še toliko poslancev, kolikor je nosilcev državnih list, ki so prejele nad 50 tisoč glasov v vsej državL
Kandidatne liste so enotne n vso državo. Na eno izmed državnih Ust se mora vezati vsak sreski aH mestni kandidat.
Nosilca državne kandidatne liste predlaga po 60 upravičenih volilcev iz vsakega s reza vse države. Na tega nosilca se vežejo sreski kandidati, ki jih je lahko v istem srezu tudi več z iste kandidatne liste. Ti sreski kandidati prijavijo svojo kandidaturo pri sre-skem sodišču, ako jih predlaga najmanj 200 upravičenih volilcev istega sreza.
Obenem morajo predložiti potrdilo, da je nosilec državne kandidatne liste, na katero se vežejo, pristal na njihovo kandidaturo.
Državna kandidatna lista mora imeti najmanj po enega kandidata za vsak srez in vsako banovinsko središče, ki voli enega poslanca, odnosno za Zagreb dva, za Beograd tri.
Najdalje 25 dni pred volitvami je treba državno kandidatno listo izročiti ka-sacijskemu sodišču v Beogradu v potrditev.
Najvišja volilna instanca je glavni volilni odbor, v katerem so tudi zastopniki državnih kandidatnih list.
Glasovanje se vrši po voliščih, M so praviloma v vsaki občini. V večjih krajih je lahko več volišč, lahko pa se tudi več manjših občin združi v eno volišče, ako nimajo skupno nad 800 volilcev.
Število glasov za posamezne državne liste se določi tako, da se na podlagi volilnih izidov ugotovi skupno število glasov, oddanih za vse kandidate, ki so se vezali z nosilcem dotične državne liste.
Nosilec one državne kandidatne liste, ki je na ta način dosegla relativno večino in nosilci onih državnih kandidatnih list, ki so dosegle nad 50.000 glasov, se smatrajo za izvoljene. Kandidati z liste za upravno področje Beograda, ki je bila zvezana z državno listo z največjim številom glasov, so vsi izvoljeni za. narodne poslance. Isto velja za oba mandata v Zagrebu.
Nato se dodelita državni kandidatni Usti z največjim številom glasov v vsej državi dve tretjim skupnega števila narodnih poslancev, to je od števila, ki pade na vse banovine. Ti dve tretjini mandatov se porazdelita na posamezne banovine v razmerju s številom, ki jim gre, in sicer odpade na dravsko banovino 16 mandatov, na savsko 39, na vrbasko 14, na primorsko 13, na drinsko 25, na zetsko 13, na donavsko 35, na moravsko 21, na vardarsko 24.
Po banovinah se ti mandati nato po« razdele po vrsti srezom, M so dobili naj« večje število glasov, oddanih za vse kandidate, vezane v srezu oziroma v ba-novinskem sedežu z najmočnejšo držav, kandidatno Usto, ki je prejela dve tretjini mandatov. Na to bo glavni volilni odbor proglasil iz teh najmočnejših sre-zov za izvoljene narodne poslance one sreske in mestne kandidate, ki so ▼ do-tičnem srezu prejeli največ glasov od vseh kandidatov, vezanih na to listo.
Ostalo število mandatov se, ako je najmočnejša državna lista dobila absolutno večino glasov, razdeli med vse državne kandidatne liste, ako pa je najmočnejša Usta dobila samo relativno večino, pa samo med ostale državne liste. Na ta način pride do razdelitve v dravski banovini 9, v savski 19, v vrbaski 8, v primorski 7, v drinski 12, v zetski 7, v donavski 16, v moravski 11 in v vardarski 13 mandatov. Razdelitev v banovinah se izvrši proporčno po D' Hontovem sistemu.
Nihče ne more kandidirati v več sre-zih, nego samo v enem. Vsak kandidat mora imeti svojega namestnika.
Volilni rezultat ugotovi in razglas! glavni volilni odbor za vso državo. Od- ' bor zaseda v Beogradu in predseduje mu predsednik Državnega sveta. Njegovi člani pa so predsedniki kasacijskfh sodišč in njihovih oddelkov, podpredsednik Državnega sveta in po dva predstavnika vsake državne kandidatne liste.
Izvoljeni narodni poslanec more is* gubiti mandat, ako izgubi volilno pravico, ako za časa trajanja mandata stopi v državno službo ali dela z državo podjetniške ali liferantske posle aH ako preneha biti član one skupine, kateri pripada nosilec državne kandidatne liste, na katero je bila njegova kandidatura vezana.
Volilni zakon predvideva tudi kazenske sankcije in kazenski postopek za vo« lilne prestopke.
Macdonald zagovarja vladne predloge
Uvedbo štednje so diktirale nacijonalne in življenjske potrebe
Ugovori opozicije
London, TI. septembra, s. Ministrski predsednik Macdonald je na dopoldanski seji spodnje zbornice pred polno zasedeno dvorano predlagal, da se osnutek za sanacijo državnih financ sprejme v drugem čitanju. Macdonald je pri tem izvajal, da njegova naloga tudi danes ni nič manj neprijetna, kot je bila včeraj Snowdenova. Z uravno-vešenjem državnega proračuna seveda še ne bodo odstranjeni vzroki negotovosti, toda predvsem je treba sanirati finančni položaj. Macdonald ne bi nikdar predlagal takih ukrepov, če bi to ne bila nacionalna potreba. Naglašal je tudi, da bi lahko izdal pooblastila v obliki zakonov v teku enega meseca, vendar je to skrajšano postopanje nujno potrebno, da se pravočasno razčisti situacija.
Ekspoze ministrskega predsednika je zbornica, razen na dveh ali treh mestih, kjer je nekoliko ugovarjala opozicija, v splošnem sprejela mirno.
Za njim je govoril bivši notranji minister Clynes, ki je skušal utemeljevati odklonitev tega zakonskega osnutka Bivši ^čuvar pečatov Johnston je napadel finančnike, češ, da so posojali denar v inozemstvo. Ko sta Francija in Švica izvedeli, da je
njun denar spravljen v nemških ln avstrijskih bankah, ki so v težavah, sta zahtevali povračilo. City ni mogla dobiti denarja brez nevarnosti krize in je dala vladi pobudo, naj bi država ustvarila novo zaupanje v bančnem in valutnem sistemu. Delavska vlada je nato pristala, da bo spravila proračun v ravnotežje. To je sistem, po katerem bi inozemske finance diktirale angleški vladi.
Marseille, iT. septembra, p. S parnikom >Reyputana< je prispel na potu iz Indije v London davi semkaj vodja indijskih nacionalistov Gandhi. V pristanišču ga je pričakovala množica novinarjev, fotografov in filmskih operaterjev ter velika množica občinstva, ki ga je sprejela z dolgotrajnimi ovacijami. Novinarji so navalili na Gandhija s prošnjo za izjavo. Gandhi pa ni spregovoril niti besedice, marveč jih je z gestami napotil na svojo tajnico, ki je izjavila, da gre Gandhi v London za to, da se pogaja z angleškimi delavci in jih pridobi, da dajo dela indijskim delavcem. V nacionalnem pogledu se bo boril za samostojnost Indije, toda nikakor ne za odcepitev Indije od angleškega imperija. Proti Londonu se je odpeljal z brzovlakom ob 16.40.
Rumunijo te težad, v katerih se nahaja, Razen tega poudarja komunike, da bo delala erdeljska skupina narodno-zaranistlčne stranke na to, da se vsi erdeljski poslaniki brez razlike na strankarsko pripadnost, združijo v delovno enoto ali erdeljsko fronto.
Reševanje gospodarske krize v Rumuniji
Sklicati nameravajo velik kronski svet, ki naj določi smernice, obvezne za vse rumimske vlade
Bnkarešta, 11. septembra, d. Pred par dnevi je objavil »Cuventuk vest, da se bo če pred zasedanjem parlamenta sestal kronski svet, na katerem bodo razpravljali o potrebnih ukrepih za rešitev gospodarske krize v Rumuniji.
Kronski svet se bo bavil z vsemi vprašanji, ki se tičejo gospodarske krize, ter postavil smernice za gospodarsko sanacijo Kronskega sveta se bodo udeležili vsi člani vlade, dalje bivši finančni in trgovinski mi-nstri, predsedniki vseh strank, sedanji in bivši guvernerji Narodne banke, tako da bodo predstavljali sklepi tega sveta sporazum vseh skupin javnega življenja. Na ta način bo osigurana kontinuiteta izvajanja sklepov tega kronskega sveta tudi v primeru, če se spremeni vlada. Proti sklicanju kronskega sveta pa vladajo med posameznimi romunskimi strankami Se resni pomisleki, ker izjavljajo, da je treba najprej urediti notran j e-politične prilike. Po njihovem mnenju mora vlada najprej podati ostavko, nakar bo šele mogoče govoriti o kaki vse-narodni akciji za sanacijo pereče gospodar-gjjg kriz©«
Bukarešta, 11. septembra. 6. Erdeljska sknpina narodno-zaranistlčne stranke, je Izdala sinoči komunike, ki je izzval v vseh političnih krogih ogromno senzacijo. Ko munike ugotavlja, da so postale razmere v Erdelju zopet tako kritične, kakor so bile leta 1928. ko se Je vršila znana skupšči na narodno-zaranistlčne stranke v Albi Juliji. Komunike naglaSa dalje, da smatrajo Brdeljci dr. Maniua za edinega šefa svoje stranke ki za edinega človeka, ki lahko reši
Radikalni predlogi za štednjo v Nemčiji
Berlin, 11. septembra, g. Zveza državnih uradnikov na Pruskem je danes objavila vsebino zasilne uredbe za sanacijo pruskih financ. Med rugimi je namerava redukcija 10.000 učiteljskih mest na osnovnih in višjih šolah. Docela nova je določba, po kateri se more državnim uradnikom in tudi nameščencem v privatnih službah odpovedati pobnesečno, izvzete so samo kolektivne pogodbe. UradniSko napredovanje je ustavljeno za eno leto. Rodbinske doklade se občutno znižane, doklade za otroke pa so sploh ukinjene. Službena doba za državne uradnike se podaljša za deset let, obenem se začasno za dobo enega leta ustavi vsako novo sprejemanje v državno službo. Z uredbo so maksimirani tudi dohodki županov. Berlinski župan ne sme imeti več kakor 30.000 mark letne plače. V mestih, ki imajo do enega milijona pre* bival cev, pa sme znašati županova plača največ 27.000 mark letno. Vse reprezen* tacijske doklade se znižajo za polovico.
Volilni imeniki v Beogradu
Beograd, 11. septembra, 6. Delo na sestavi volilnih imenikov se vrši z največjo naglico. Po mnenju merodajnih krogov bodo volilni imeniki v Beogradu sestavljeni že do 15. t m. in predloženi sodišča. Po splošni cenitvi bo sajmo v Beogradu brez Zemuna in aPnčava okrog 40.000 volilcev, dočim jih je bilo pri zadnjih to* litvah leta 1927 skupno 31J577.
Zahvalna svečanost na gro« bu zemunskih žrtev
Beograd, 11. septembra, n. Danes se je vršil 40 dnevni parastos za žrtvami zločinskega atentata na vlak pri Zesmunu. Svečanosti so prisostvovali tudi profesor Brunetti in njegovi dve hčerki, dasiraivnr> sta še obe zelo slabi in še vedno v povojih. Na grobu malega Miloslava, ki je postal žrtev tega zolčina, je govoril učenec L razreda gimnazije Dragomir Juvanovic. Njegov govor je vse prisotne, zlasti tudi prof. Brusim©btija ganil do solz. Svečanosti je prisostvovalo mnogo občinstva ter za« stopniki raznih društev.
»
Seja ministrskega sveta
Beograd, 11. sept. AA. Danes od 11.30 do 13.10 je bila pod predsedstvom predsednika ministrskega sveta in ministra notranjih zadev generala Petra živkoviča seja ministrskega sveta. Na seji so razpravljali o tekočih zadevah.
Zmagovalec v tekmi vojaških letal
Sarajevo, 11. septembra n. Včeraj popoldne so prirediiii v Rajlovcu svečan sprejem zmagovalca v letalski tekmi za kraljev pokal Prispela sta polkovnik pilot Ivan Mrak ter poročnik izvidnik Mandraševič, M sta dosegla izredno lep uspeh v tekmi vojaških letaL K pozdravu se je zbral ves 2. zrakoplovni polk, bi mu pripada kapetaa Mrak. Letalci so dosegli v tej tekmi povprečno brzino 201 km na uro, maksimalno brzino pa 230 km.
Podpora za konjerejo
Beograd, 11. sept. AA. Dunavskemu kolu jahačev »Knez Mihajlo« v Beogradu je minister za kmetijstvo podelil podporo 25.000 Din iz državnega poljedelskega zaklada tega ministrstva.
Konferenca o industrijski statistiki
Beograd, 11. sept. AA. Na predlog centrale industrijskih korporacij bo 15. t m. v Beogradu konferenca zastopnikov gospodarskih ustanov iz vse države. Na konferenci bodo sestavili načrt o vodstvu industrijske statistike.
Karambol tramvaja z avtobusom
Beograd, 11. septembra p. Danes popoldne sta na vogalu ulice Kneginje Zorke in ulice Cara Nikola 13. trčila tramvaj in avtobus. Pni trčenju je bil šofer avtobusa Marko Martinac hudo ranjen, dočim je dobil neki potnik tramvaja lažje poškodbe. Avtobus in tramvaj sta precej poškodovana. Lahko bi bik) prišlo do hude katastrofe, ako ne bi šofer še v zadnjem trenutka zaokrenil avtobusa in tako zmanjSal udarca.
Nove sovjetske nade
Varšava, 10. septembra. ' Pozornost boljševiških političnih krogov je zadnje dni posvečena izključno ženevskemu zasedanju Društva narodov. Sovjet narodnih komisarjev je razpravljal o poročilu Litvinova, sovjetskega zastopnika v Ženevi, v katerem slednji zahteva temeljito spremembo boljševiške politike napram Evropi. Litvinov poroča, da je položaj v raznih evropskih državah tako zamotan, da so hudi neredi in zmešnjave neizogibne ter smatra, da naj Moskva sedaj Štedi svoja sredstva in svoje meči ter naj prepusti vse nadaljnjemu razvoju. Kakor že tolikokrat, tako so tudi to pot v Moskvi zelo optimistični ter se nadejajo svetovne revolucije, ki bo izbruhnila brez.sodelovanja Rusije. »Za nas dela čas,« je končal Litvinov svoje poročilo.
Kakor pa se čuje iz krogov, ki stoje blizu moskovskim mogočnikom, Litvinov s svojim ekspozejem ni'imel sreče in boljše-vi.ška vlada je zelo hladno vzela na znanje njegova rožnata izvajanja. Vzrok temu je, ker so komisarji sami razdvojeni v mišljenju o politiki, ki naj jo sovjeti izvajajo napram Evropi. Večina je mnenja, da bi v sedanjem momentu ne bilo oportuno, ako pride v Evropi do kakih zmešnjav, ki bi zahtevale aktivno udeležbo Rusije. Sovjetska gospodarska in notranjepolitična ureditev še ni toliko krepka, da bi se Moskva lahko spuščala v kake zunanje avanture. Manjši del narodnih komisarjev, ki trdno veruje v svetovno revolucijo pa je mnenja, da boljševizem kot pokret mas ne sme in ne more čakati. Zato Litvinov ni ustregel s svojo sliko evropskih političnih razmer niti enim niti drugim. Vsi mu očitajo, da stoji močno pod vplivom inormacii svojih sodelavcev v Evropi, kojih poročila pa so se že često izkazala kot nezanesljiva. Temu nasproti pa je Stalin sam odobril poročilo zunanjega komisarja, mu izrazil zaupanje ter se pridružil njegovemu mnenju. da je treba pustiti stvari, da dozore.
Sovjetska javnost tudi živahno komentira dogodke v Angliji. V moskovski »Pravdi«' je izšel članek, ki ga pripisujejo Stalinu in popisuje sedanje težko gospodarsko stanje izključno le laburistom. Članek je mnenja, da nobena nova vlada ne bo mogla popraviti gospodarstva in da bodo vsi ukrepi prinesli le začasno zboljašnje. Od takega položaja si Stalin obeta velikih koristi za angleško komunistično stranko, ki bo po njegovem mnenju postopoma zavzela sedanje pozicije laburistov. Ta meč-no naivna ocena angleškega položaja v javnosti ni dosegla priznanja: ker pa vse pripisuje članek Stalinu, ie jasno, da ni ugovora zoper izvajanja človeka, ki ni nikoli živel na zapadu in presoja tamošnje življenje popolnoma z ruskega vidika.
Vsa pozornost sovjetske vlade velja še
vedno gospodarskim vprašanjem, osobito, odkar so izčrpani krediti Nemčije. Kakoi znano, je Nemčija na temelju berlinskega dogovora zaključila s sovjeti dobavo raznega materijala v vrednosti 300 milijonov mark. Ker so ti krediti porabljeni, so sovjeti zašli v strahovito zagato ter so bili primorani seči po drugih virih. Njihovo berlinsko zastopništvo se pogaja z nekim nemškim koncernom za nadaljevanje dobav in ta koncem je nedavno prejel od nemške državne banke 150 milijonov mark, ki bodo v celoti porabljeni za dobavo Rusiji. Ta pomoč bi sovjetom omogočila izvršitev petletnega načrta, vendai pa je odvisna od finančne pomoči, ki jo ■Nemčija pričakuje od Francije.
Obnova trgovinskih odnošajev pa se sovjetom ne obeta samo iz Nemčije. V francoskem trgovinskem ministrstvu se je prošle dni javilo odposlanstvo zastopnikov francoske trgovine in industrije ter zahtevalo, da Francija končno vendarle stopi v trgovinske stike s sovjeti, ker jo bodo sicer Anglija. Nemčija in zlasti Amerika popolnoma izrinile iz tega važnega tržišča. Ta vest je v Moskvi naravno vzbudila močno zadovoljstvo, kajti sovjeti so do malega izčrpali svoje kredite pri dobavlja-jočih omenjenih treh državah.
Medtem ko se uradna Moskva živahno pogaja z varšavsko vlado, je časopisje začelo silovito gonjo proti Poljski, ki naj pokaže, kako nepopularna je v Rusiji misel na pomirjenje s Poljsko ter prisili poljsko vlado do večje prijemljivosti. Listi ponavljajo izmišljene in tolikokrat že de-mantirane vesti o pripravah poljske voj ske za udar preko ruske meje, obenem pa zahtevajo ojačenje boljševiške propaganda v poljski vojski in med narodom poljskega dela Bele Rusije. Propaganda naj bi vešče izkoristila verske in narodnostne razlike v Poljski ter se oprla na Ukrajince, Beloruse, Nemce in Žide.
Ena izmed največjih senzacij zadnjega časa je poset grofa Karolviia v Moskvi. Grof Karolvi je bil predsednik madžarske vlade no prevratu ter je znan po svojih boljševiških simpatijah. Imel je daljši razgovor z Belo Kunom, voditeljem tedanjega madžarskega prevrata ter ga naprosil, naj ga sprejme v madžarsko komunistično stranko. Boljševiški listi s ponosom pri-občujejo intervjuve s Karolvijem. kajti mož je dal zagotovilo, da jc Evropa zrela za boljševiško revolucijo in se jim je s tem močno prikupil. Grof je — odkar so mu zaplenili ogromna veleposestva v Madžarski — trgovec v Parizu in v tem poklicu nima posebnega uspeha. Zeli si iz-premembe položaia, ki bi mu io prinesla le svetovni revolucija. Z manjšim dogodkom bi se Karolvi ne zadovoljil. .
Potek pogajanj za avstrijsko posojilo
Stroga preiskava avstrijskih državnih financ — Avstrija mora revidirati svoj proračun
Ženeva, 11. septembra, d. Glede na vesti nekaterih listov, da Avstrija ne bo dobila zaprošenega posojila pri Društvu narodov, je izjavil neki član avstrijske delegacije v Ženevi o stanju pogajanj za avstrijsko posojilo sledeče:
j Pogajanja potekajo zelo počasi, ker finančna komisija zelo natančno proučuje finančni in gospodarski položaj Avstrije. Vsekakor bo preteklo še precej časa, predno bodo zaključene razprave v finančni komisiji. Treba bo rešiti še celo vrsto raznih vprašanj, predno bo mogoče konkretno razpravljati o višini zaprošenega posojila. Najbrž bo moral priti v Ženevo sam avstrijski
finančni- minister dre- Redlich, ki izdeluje sedaj proračun za leto 1932. Skoro vsi člani finančne komisije Društva narodov zahtevajo od" Atstri je. da temeljito revidira sVoj državni proračun in izloči vse prekomerne izdatke. Vesti o pesimističnih izjavah francoskega finančnega ministra Fiaii-dina, da ni upati na kak pristanek na avstrijsko posojilo, po informacijah avstrijske delegacije ne odgovarjajo resnici. Tudi še ni gotovo, ali bo finančni odbor sploh poslal na Dunaj kako preiskovalno komisijo, ki bi proučila avstrijske finance, ker že ima v rokah poročila finančnih strokovnjakov Avenola in Lovedaya.
Prijave za prejemanje draginjskih doklad
Beograd, 11. septembra, AA. Finančni minister je izdal navodila o izpolnjevanju prijav za prejemanje rodbinskih draginjskih dokiad. Po teh navodilih je ta prijava listina, na podlagi katere se bo državnemu uslužbencu določila in izplačala rodbinska dragunjska doklada. Zato je treba vse zahtevane podatke kolikor mogoče točno navesti, ker zadene drugače predložitelja moralna disciplinska in kazenska odgovornost.
Razpredelnica I. in V. sta jasni. Izpolniti jih je treba točno po besedilu. V razpredelnici II. je treba navesti poklic žene in urad, kjer je zaposlena. Aki n.i zaposlena, Ako ni zaposlena, naj se napiše »Ni zapo slena«.
V	razpredelnici HI. je treba navesti, ali živi v skupnem gospodinjstvu, če pa živi ločeno, naj se zabeležil »Živi ločeno«. Nadalje je treba navesti razlog te delitve sospo-dinjstva.
V	razpredelnici IV. je treba navesti višino mesečnega čistega dohodka in vir, iz katerega črpa žena dohodek (od posestva, od rente, od osebnega dela). Ako žena nima dohodka, naj se napiše »Nima nikakega dohodka«.
V	razpredelnici VI. je treba navesti le vsakesa otroka z mesečnim dohodkom in vir teh dohodkov; zavod, v katerem otrok stanuje, ustanove, ki mu dajejo štipendije, podpore aLi naklonila. Ako je otrok kot vajenec v trgovskem obratu ali drugem podjetju, naj se navede, ali ga delodajalec vzdržuje in kako, popolnoma ali samo delno. Posebej je treba za vsakega otroka navesti, če je otrok brez dohodka in da 2a nihče ne vzdržuje.
V	razpredelnic! VTI. je treba navesti otrokovo ime s šolo oziroma z boleznijo, oziroma je treba odgovoriti na vprašanje, ali je predložitelj prijave vdovec in da mu neporočena hči vodi gospodinjstvo.
Vsako razpredelnico in vso prijavo mora lastnoročno izpisati in podpisati predložitelj prijave. Prijave, izpolnjene od drugih oseb, čeprav podpisane od predložitelja prijave, je treba takoj vrniti in se na podlagi te ne smejo opraviti nobena Izplačila.
Kot dokazila v smislu drugega odstavka paragrafa 16 uredbe veljajo tale:
Za razpredelnico I. poročni list;
za razpredelnico III. potrdilo občinske alt policijske oblasti o skupnem oziroma o ločenem življenju z izjemo primera paragrafa 6;
za razpredelnico IV. potrdilo pristojne občinske oblasti o imovinskem stanju oziroma davčne oblasti o tem, da žena ne plača davka ali da ga plačuje;
za rubriko VI. o dohodkih otrok i z posestva ali od zaslužka potrdila občinske oziroma davčne oblasti;
za razpredelnico V. krstni list, o pozakonitvi otrok pa izvirni ali potrjeni prepis sklepa o pozakonitvi.
za razpredelnico VI. glede štipendij, podpor, naklonil in o tem, da otrok ni v kakšnem zavodu, potrdilo šolske oblasti. Kot dokaz, da otrok, ki je zaposlen v trgovskem obratu ali podjetju, ne prejema vzdr-ževalnine od delodajalca, velja izjava delodajalca, potrjena od policijske ali občinske oblasti;
za razpredelnico VII. šolsko potrdilo, da je otrok reden dijak, ako hodi v šolo, oziroma potrdilo dveh zdravnikov v javni službi, da je nesposoben za pridobivanje; potrdilo občinske ali policijske oblasti, da vodi neporočena hči za svojega očeta vdovca gospodinjstvo.
Za vse ostale razpredelnice ln podatke zadostuje prijava predložitelja in se ne bodo zahtevala posebna dokazila.
Krstni list, poročni list, sklep o pozakonitvi je treba predložiti le o priliki predložitve prve prijave. Kasnejšim prijavam je treba predložiti krstni list, oziroma sklep o pozakonitvi le za otroka, ki mu doslej niso bile priznane te doklade.
Povratek čsl. poslanika v Beograd
Beograd, 11. sept. AA. Poslanik češkoslovaške republike dr. Robert Flieder se je včeraj vmil z Bleda in prevzel posle.
Prepovedane knjige
Beograd, 11. sept. AA. S sklepom ministra za notranje zadeve je prepovedano uvažanje in razširjanje knjig »Sittenge-schichte des Gemeinen und Verbotcnen«•, »Sittengeschichte des Lasters«, »Die Wei-berherrschaft«, »Sittengeschichte des Welt-krieges«, »Kulturforschungen« I., II., ITT. izdaja in »Sexual\vissenschaft« v založbi Schneider et Co., Wien, Leipzig, »Das un-bekannte Europa«, izdane na Dunaju po Fedoriu Werginu. »Es Megis Elung Ma-gvar Orszag«, izišle 1. 1920. in 1931. v Budimpešti, »Žita, Princesse de la Paix« v francoski izdaji, ki jo je napisal Antoine Rodier.
Tudi v Ameriki znižujejo plače
Nework, 11. septembra, č. Vsem nameščencem in uradnikom newvorške borze z efekti, kakor tudi borze fondov so bili znižani prejemki za
Znižanje diskonta na Madžarskem
Budimpešta, 11. septembra, g. Diskont madžarske Narodne banke se bo z veljavnostjo od 11. septembra znižal od 9 na Tudj lombardna obrestna mera se bo znižala od 9 in pol na
Zanimivosti italijanskega ljudskega štetja
V Italiji se je vršilo ljudsko štetje 21. aprila t 1., na tako imenovani »rojstni dan Rima« in fašistični »praznik dela«, s katerim je Mussolini nadomestil mednarodni praznik dela, prvi majnik. Minili so tako torej več kot štirje meseci in so šele sedaj pričeli prihajati v javnost podatki o izidu tega štetja, ki se pa nanašajo še eas mo na število prebivalstva. Vseh ostaiih podatkov, ki bi v veliki meri zanimali zlasti tudi ne'talijansko javnost, kakor podatkov o narodnosti in materinem jeziku prebivalstva, o stanovskih in poklicnih razmerah, o pismenosti in nepismenosti, o verski pripadnosti prebivalstva in drugih takih podatkov pa italijanski državni statistični urad še ni dal v javnost.
Po prvih vesteh o izidu ljudskega štetja je vsevkupno število prebivalstva kraljevine Italije, prisotnega na letošnji »rojst* ni dan Rima« znašalo 41,145.041 duš. Naknadne revizije krajevnih števnih oblasti in osrednjega statističnega urada pa 60 zvišale to število na 41.179.675 duš (1. decembra 1921. leta 38.769.798: torej v 10 letih prirastek 2.409.877) in velja torej to število za končnoveljavno. Ravno tako se je s takimi revizijami tudi število v Italiji stalno nastanjenega prebivalstva zvišalo od 42,118.435 na 42,158.817 duš in je potemtakem to pravo število prebivalstva tcra» ljevine Italije.
Italija šteje danes 92 provinci j, ki 6e glede na število prebivalstva silno razlikujejo med 6oboj. Najmočnejša po številu prebiva'stva je napol jska provincija. kjer so našteli 2,080.583 prebivalcev, naislabša pa zadareka, ki izkazuje samo 20.314 pre« bivalcev. Izpod sto tisoč prebivalcev ne šteje, izvzemši zadarske, nobena provinci* ja. Nad milijon štejejo poleg napoljske šc tri: milanska, ki skoraj dosega dvi milijona, rimska in torinska; nad pol milijona 23. nad 400 tisoč 8. nad 300 tisoč 23, nad 200 tisoč 24 in nad 100 tisoč 9.
Naše čitatelje bodo gotovo predvsem zanimali podatki o primorskih provinci-jih, ki ne kažejo tafco velike razlike med seboj, kakor staroitalijanske provincije, pa so razmeroma vendarle tudi šc znatne. Najmočnejša je tržaška provincija, kjer so našteli 348.410 prebivalcev, kar ni čudno, ker sega provincija od Trsta ter Milj in Tržiča na eni pa vse do jugoslovensike meje nad Postojno na drugi strani. Za njo prihaja istrsKa (pulska) z 298.072 prc» bivalci. potem goriška z 205.717, kvarnCr-ska (reška) s 106.532 in končno zadarska z 20.314 prebivalci. Vse te »nove« provincije skupaj štejejo 979.045 prebivalcev. Sosednja videmska provincija šteje 717.923 duš.
Ker štejeta obe jufcnotirolski pr oviri= ciji, treutinska s 3^0.202 in bozenska (Bol-zano) z 269.354 prebivalci, skupaj 661.556 duš, ima Italija na ozemlju, ki ga je dobila s svetovno vojno" 1.640.601 prebivalca.
Kakor rečeno, so to prvi obsežnejši podatki o letošnjem italijanskem ljudskem štetju, ki so zanimivi zlasti zato, ker ka» žejo, kako neenakomerna je italijanska upravna porazdelitev države. Zanimivejši bodo seveda podatki, ki smo jih omenili zgoraj in jih še ^akan&o.;	*
Miren d&fi na Bledu
Bled, 11. sept. Danes je bil prost dan in mojstri so po večini napravili izlet v Bohinj. Odigrala se je samo viseča partija med Bogoljubovom in Astalošem, ki sta se zedinila za remis v prekinjeni partiji iz predzadnjega kola. S tem se je izpreme-nilo stanje, ki je sedaj naslednje:
Dr. Aljehin 12 in pol, Kashdan 7 in pol (£), Spielmann 7 in pol, Bogoljubov, dr. Vidmar 7 (1), Flohr, Niemcovič 7, Colle 6 in pol, Kostič, MaroCzy 6, dr. Astaloš 5 in pol (1), Stoltz 5 in pol, dr. Tartakower 5 (1), Pire 5.
Jutri se igra XVI. kolo z naslednjimi partijami: Pire—Spielmann, Niemcovič— Flohr. Colle—Bogoljubov, dr. Vidmar—■ Kashdan, dr. Astaloš—Maroczy, dr. Tar-takower—dr. Aljehin in Stoltz—Kostič.
Nezgoda mariborskega avtotaksija v Zagrebu
Zagreb, 11. septembra, n. Ob 11. dopoldne se je pripetila neobičajna avtomobilska nesreča pri Stenjevcu. .Mariborski av-totaksi Rudolfa Spegliča je vozil dva potnika Georga Rechnerja iz Prusije in Karla Turvviedena iz Frankfurta ob Maini z veliko brzino ter je pri Stenjevcu prehitel neki tovorni avtomobil, ko se je na ravni cesti naenkrat zaletel v stenjevško cerkev. Ne ve se še, ali je morda šofer izgubil oblast nad avtomobilom, ali pa se mu je pokvaril volan. Pri nezgodi je bil šofer hudo ranjen ter so ga nezavestnega odpeljali v zagrebško bolnico. Iz njegovih dokumentov je razvidno, da je po rodu iz Cirkovcev v ptujskem srezu. Potnikoma se ni ničesar pripetilo ter sta nadaljevala pot v Zagreb z drugim avtomobilom.
Vlom v osieško cerkev
Osjek. 11. septembra, n. Snoči je prišlo v tukajšnji kapucinski cerkvi do neobičajne senzacije. Ko je prišel ob pol 11. zvečer fra-ter Sebastijan Toinlic v cerkev, je opazil v njej človeka s klobukom na glavi. Odšel je takoj iz cerkve ter obvestil o tem gvarli-jana in vratarja, ki sta pozvala takoj na pomoč policijo. Menihi so se zbrali ob vratih, da bi vlomilec ne pobegnil, in ko so prišli trije policijski stražniki, so priznali v cer kvi električno luč. Kljub temu vlomilca niso mogli izslediti in so že hoteli oditi v mnenju, da je pobegnil. V tem hipu je opazil gvardijan, da mole človeške noge iz^a kipa Matere Božje nad spovednico. Policisti so pozvali neznanca,^ naj stopi na tla, toda v tem hipu je počil za kinom strel. Policisti so bili mnenja, da strelja neznanec nanje, zaradi česar so sami potegnili revolverje in ga pozvali, naj se vda. V tem trenutku je počil še en strel, nato so pa začnli izza kipa stokanje. Postalo je vsem jasno, da je neznanec streljal sam nase. Stražniki so priskočili in izvlekli izza kipa vlomilca, ki pa je bil že nezavesten. Prisotni gvardijan mu je podelil odvezo, nato pa so ga prepeljali v bolnico. Ko se je zavedel, je i7povedal, da je 341etni Ivan Stra?-ser, tapetnik iz Ptuja, ki se je vtihotapil v cerkev, da bi oropal nabiralnik z milodari. Zares se je polastil drobiža v vrednosti 1-50 Din, pri tem pa ga je presenetil frater, ki je prišel v cerkev molit. Ko je videl, da -o ga zalotili, se je hotel ustreliti, toda za kipom mu je bilo nekoliko pretesno, da bi mogel izpolniti svojo namero v polni men.
Enotne cene za kruh
Trgovinsko ministrstvo je predpisalo za vso državo enotne krušne cene: belemu kruhu 4Din, polbelemu 3.50 Din in črnemu 2.50 Din
Jo izvrševanja obrti.
Vse te kazni izreka splošna upravna oblast prve stopnje odnosno policijska oblast. Zoper sklepe teh oblasti se lahko v roku 3 dni vioži pritožba na drugostopno upravno oblast, katere sklep je končnoveljaven.
Cl. 2.
Beograd, 11. septembra. AA. Na podlagi pooblastil iz čl. 10 zakona o prodaji pšenice v državi z dne 4. septembra in v smislu čl. 10 a zakona o izpopolnitvi zakona o prodaji pšenice v državi z dne 11. septembra, je minister za trgovino in industrijo predpisal tole uredbo o cenah kruhu v državi
Cl. 1.
Kruhu se določijo v državi te-le cene: beli kruh 4 Din, polbeli kruh 3 in
pol Din, črni kruh 2 in pol Din za 1 kg.
Te cene veljajo do nadaljnje naredbe. Cene luksuznemu pecivu so svobodne.
Cl. 2
Ta uredba stopi v veljavo, ko se razglasi v »Službenih Novinah«.
Beograd, 11. septembra. AA. Nj. Vel kralj je na predlog ministra za trgovino in industrijo in po zaslišanju predsednika ministrskega sveta predpisal in proglasil zakon o izpopolnitvi zakona o prodaji pšenice v državi.
Cl. 1.
Za členom 10 pride novi člen lOa, ki se glasi:
Kdor prodaja kruh in moko po višji ceni, kakor to določa uredba ministra za trgovino in industrijo, predpisana na podlagi čl. 10 zakona o prodaji pšenice v državi bo kaznovan prvič z globo do 15.000 dinarjev in zaporom do 15 dni, drugič pa z globo do 15.000 Din in zaporom do 30 dni. Če stori tudi še po drugi, na ta način izrečeni kazni isto krivdo, bo kaznovan razen s to kaznijo še z zaporom in naposled s prepoved-
Ta zakon stopi v veljavo in dobi obvezno moč, kadar se razglasi v »Službenih Novinah«.
*
Kakor je iz besedila uredbe razvidno, se za vso državo odreja enotna cena kruhu,
kar seveda predpostavlja, da je cena žitu odnosno moki v vsej državi enaka. Ker uredba o cenah kruhu v državi ne vsebuje nikakih določb glede cene moki, je gotovo pričakovati, da bodo še naknadno z drugo uredbo določene tudi za pšenico enotne cene, po katerih bodo trgovski mlini lah» ko dobivali franko namembna postaja pšenico od Privilegirane izvozne družbe. Le tako bo lahko tudi moka imela v vsej državi isto ceno. Sedaj pa je še moka v dravski banovini zaradi prevoznih stroškov precej dražja kakor n. pr. v Vojvodini. Nove enotne cene kruhu odgovarjajo točno cenami, ki veljajo sedaj (po p odra« žitvi moke zaradi povišanja prodajnih cen pšenice za trgovske mline) v vojvodinskih mestih. V dravski banovini go cene kruhu 6eveda trenutno še znatno višje, saj je že pred povišanjem, ki je bilo izvršeno v sredo, znašala cena belemu kru« hu v Ljubljani 4.50 Din, črnemu pa 4 Din. Preden 6i moremo ustvariti sodbo o posledicah novih enotnih cen kruhu, moram« seveda počakati nadaljnjih odredb gleda ureditve cen za moko.
Od kolibk do prestolniških palač
Kako je po številu hiš zrastel Beograd v teku 100 let
Beograd, 7. septembra.
Ni še dolgo tega, kar je bila v Ljubljani razstava Centralnega presbiroja, ki je v posebnem oddelku kazala razvoj najvažnejših jugoslovenskih mest v desetih povojnih letih. Sedaj pa ste imeli v Ljubljani na ve-lesejmu razstavo slovenskih mest, ki je bila zasnovana na širši časovni podlagi in tako še temeljiteje prikazuje, kako so se naša, sicer mala, ali po svojih posebnostih tako zanimiva mesta širila in razvijala do današnjega svojega stanja, s katerim morda v marsičem nadkriljujejo druga mesta v naši državi, s katerimi se niti oddaleč ne morejo meriti po številu prebivalstva. Za primerjalce bo prav gotovo zanimivo, če jim podam nekoliko številk, ki kažejo, kako se je širila in rastla naša prva prestolnica, ki pred sto leti ni bila prav nič večja od tedanje Ljubljane.
Prve točnejše podatke o številu hiš v Beogradu imanfo iz leta 1834, ko je bilo mesto že srbsko, dočim je bila trdnjava seveda turška. Mesto je segalo tedaj o-d Kale-megdana pa do Terazij. Takoj za Terazi-jami se je razprostiralo polje. Najlepše hiše, ki pa so bile večinoma pritlične in le redkokatera enonadstropna, so se nahajale v okolici današnje saborne cerkve. Zidane so bile po turškem načinu. Kjer je bilo nadstropje, je bilo nekoliko namaknjeno, kakor se vidijo še danes nekatere take stare hiše v Beogradu v Skadarliji in Bosanski ulici. Iz tistih časov je tudi »Knežev ko-nak«, ki je bil sezidan leta 1831. in se nahaja danes v njem muzej princa Pavla. Leta 1834. je štel Beograd vsega skunaj 769 hiš.
V naslednjih dveh desetletjih je mesto hitro rastlo, tako da je v letu 1850 štelo že 1720 hiš. Seveda pa so bila to le majhna poslopja, večinoma enodružinska in po potrebi urejena obenem za izvrševanje kakega obrta ali trgovine. Leta 1874. je porastlo število hiš na 3372, leta 1890. pa na 6693. Porast po odhodu Turkov iz trdnjave je
res znaten in je najboljši dokaz, kako blagodejno vpliva svoboda na vsestranski razvoj življenja. Vendar pa se razvoj naše prestolnice pred svetovno vojno skoraj ne da primerjati z njenim razvojem po vojni. Leta 1905. je bilo v Beogradu okoli 8000 hiš in je res nekam čudno, da so jih pet let pozneje, leta 1910., našteli okoli 1000 manj. Vzrok bo pač v tem, da so se tedaj začela zidati večja poslopja, katerim se je moralo umakniti po cel kup malih starih kolibic. Med vejno je potem seveda stavbni pokret ne samo poplonoma zastal, temveč so granate še znatno zmanjšale število hiš. Zato pa je porast, ki ga izkazuje štetje po 21. letih, letošnje, tako ogromen, da se zdi skoraj neverjeten: letos so našteli v Beogradu 23.845 hiš.
Po statistiki beograjskega mestnega stavbnega odseka se je po vojni sezidalo 4478 hiš, pri čemur pa niso vštete javne stavbe\. ministrstva, šole, vojašnice itd., ravno take pa tudi ne mnogoštevilne stavbe, ki so se zlasti v predmestjih zidale brez stavbnega dovoljenja, kar se je v prvih povojnih letih, ko razmere v občini še niso bile urejene, delalo vsevprek in ima danes mestna občina največje težave s takimi hišnimi posestniki, ki so zidali na občinskem svetu, ne da bi ga bili kupili in ne da bi bili sploh prosili zanj, pa morajo ali pa bodo morali sedaj podreti svoje hišice.
Od 4478 po vojni sezidanih hiš jih je bilo samo še 1832 pritličnih, dočim pa jih je bilo enonadstropnih 1296, večnadstropnih pa 1350. V vseh teh novih hišah je skupno 14.830 večjih in manjših stanovanj in gotovo toliko poslovnih prostorov kolikor hiš. Vrednost teh po vojni zgrajenih zasebnih hiš se ceni na 2 milijardi 757 milijonov dinarjev.
V niti polnih sto letih je torej naša prestolnica porastla od 769 na 23.845 hiš. Jn tedanje kolibice, pa sedanje palače!
Nov političen umor v Sofiji
Sofija, 11. septembra, p. Snoči je bil v bolgarski prestolnici izvršen zopet nov političen umor. Ko se je protogerovec Boris Ribarov okrog 20. vračal v svoje stanovanje na Bullevaru Dodukova, je neznani atentator oddal nanj iz avtomobila, ki je stal pred hišo, več strelov in ga smrtno nevarno ranil. Atentator je z avtomobilom takoj pobegnil, dočim so Ribarova v brezupnem stanju prepeljali v bolnico.
Redukcija madžarskega proračuna
Budimpešta, ll. septembra g. V zunanjem ministrstvu so je vršila danes konferenca, na kateri so razpravljali o redukciji izdatkov tega ministrstva. V informiranih krogih zatrjujejo, da bodo ukinjena celo nekatera poslaništva, zlasti v onih državah, v katerih politični in gospodarski interesi Madžarske ne odtehtajo visokih izdatkov za vzdrževanja poslaništva.
Ogromna dohodnina filmske igralke
NewyOrk, ll. sept. AA. Kinematografska zvezdnica Marion Davies je plačala državni blagajni 825.000 dolarjev davka in s tem poravnala svoj spor z zvezno vlado. Spor je bil nastal zaradi odmere dohodnine.
Obnovitev madžarsko-čsl. trgovinskih pogajanj
Budimpešta, 11. sept. g. Danes so bila obnovljena trgovinska pogajanja med Madžarsko in Češkoslovaško. Včeraj sta obe delegaciji poročali svojim vladam o trenutnem stanju pogajanj. Na obeh straneh izražajo nado, da bodo pogajanja tokrat uspešno zaključena.
Tudi Madžarska uvede žitni monopol
Budimpešta, 11. septembra n. Kakor se poroča, nameravajo na Madžarskem uvesti pšenični monopol popolnoma po vzgledu Jugoslavije. Odboru tridesetorice je bil že predložen osnutek zakona in pripadajočih pravilnikov, ki so doslednja kopija jugoslovenskega zakona.
Mednarodni kongres za plovbo
Beograd, 11. sept. AA. Od 12. do 14. t. m. bo v Benetkah 15. mednarodni kongres za plovbo. Našo državo bodo zastopali za prometno ministrstvo Milan Jova-novič, upravnik rečnega in pomorskega prometa; za zunanje ministrstvo višji svetnik dr. V. Ninčič in svetnik ministrstva dr. Pantič, za ministrstvo za gradnje inž. dr. A. Veber.
Hmelj
Žatec. 11. sept. n. Obiranje hmelja na žatskem o-zeml.iu ie končano. Obira se le še izjemoma. Produkcijska cenitev še ni statistično ugotovljena. Nakupovanje na deželi je bilo v preteklem tednu zelo živahno. Ceni se. da se ie od početka nove letine do danes prodala iz proste roke oolovica letošnje letine. Nekateri posebno dobri hmeljski nasadi so popolnoma razprodani. Kupci so bili večinoma izvozniki v Francijo in za švicarske pivovarne. Kuoovania je udeleževala tudi domača trgovina, obenem na tudi špekulanti. Kvalitetno blago ie bilo zelo iskano. Pričetkom tedna se ie zahteval zlasti gladki hmeli. oroti koncu tedna pa ie bilo,tudi povoraševanie oo vseh sortah, ene 120—130 Kč. za 50 kg brez prometnega davka. Slabši in slabši srednii hmelj 120—220 Kč. dobri in srednji hmeli. 230—250 in o rima izbrani hmel j 300 Kč. Hniel.iarii so radi prodajali ter so oričet-kom tedna celo sami ponujali blago. koncem tedna pa so bUi orecej rezervirani. Oo danes ie bilo registriranih 7000 meterskih stotov žatskega hmelia iz leta 1931.
Vremenska napoved
Zagrebška vremenska napoved za danes:
Oblačnost izpremenljiva in naraščajoča. Prehodno poslabšanje. Situacija včerajšnjega dne: V iuž. Evropi ie pritisk narastel Zato so pričeli prevladovati iužni topli vetrovi. ki so povzročili norast temperature. Na severu-vzhodu Evrope leži močno raz-širiena depresija, na južnem koncu oa se formira manjši barometerski minimum.
Dunajska vremenska napoved za soboto: Polagoma boli oblačno: temperatura malo spremenjena. Na zaoadu najbrže lahke padavine.