(Z^utnu4« Udalje.) 56. številka. V Trstu, v četrtek dne 10. maja 1894. Tečaj XIX. J -'i- C v;--. V« J iihaja po trikrat na leden v ientih ii-danjih «b torkih, 6«trlklh in aotaoOaHl. Zjutranje izdanje iihaja ob 8. uri »jutraj, rečemo pa ob 7. uri večer. — Obojno izdanje »tane: H Jeden meeec . f. —.BO, izven Avrtrtje f. 1.40 «» tri meaec. . » a.flo , „ 4.— M pol leta . . . 5.— . . . «.— ■a v»e leto . . „ 10.— ... 1«.- Na aaroika krti lož« as naročnine •• RCi«Ml|«Mlr. Posamične itovilke ie dobivajo v prodajal nicah tobaka v Trstu po fl nvć., v Gorici po S dt(. Sobotno večerno izdanje v Irttu S ni., v Gorici 4 n«. EDINOST G1 »»g o alovenaketfa političnega druitvi Oglasi ho ra^uuc po tarifu v petitu; za naslove i debelimi črkami »<> plačuju prontor, kotlkor ob*e|ja • aralnih »rutic. 1'o-lana oHinrtn ce in javneiahvnle. do« mači oi»lnii itd. *e ričunajo po pogodbi. Vsi dopisi naj se poiiljajo uredništvu: illica Caierm.t it. 13. Vfc-iko pi*mo mora biti frankuvitnn, k.ir nefrank»v*na *.' ne »prej imajo. Rokopisi ne ne vračnjo. Naročnino, reklamacije in oftlaso spre-jnma upravniitvo ulica Canerraa 13. Odprte reklamacije »o proste poAtnine, Primorsko. „ r edino tU Je mor I' Tržaška javna skladišča. n. Proti podriavljenju javnih .kladi« ata oglaaila češka poslanca dr. Kaisl in dr. Pacik. Zlaati prvi je v dolgem, temeljitem in selć zanimivem govora pobijal dotično predlogo. Slika) je v velikih črtah dosedanjo politiko avatrijskih vlad a oairom na trgovino tržaško, oairoma navajal je viroke vednemu propadanja naie trgovine, tako, da je tržaiko pristanitče poatalo pristanišče drugega reda. Poglavitna mieel v prvem dela Kaialo-vega govora je ta, da je propadanje meota tržaškega naravna poaledioa njega ■emljepiane lege ter da ae treba apoprijasniti ■ mialijo, da Trat je in oatane le manjie priataniiče drugega reda. Zbok avoje »emljepiane lege Trat ne more konkurirati a Reko in na van aadnje bil bi to največji patrijotiaem, ako bi nehali boriti ae umetnim potom proti naravnemu razvoju. Ta borba atane drŽavo milijone — aa nič. Poal. dr. Kaial je navajal, koliko ikode je ie provsročila Reka Tratn. Trgovina i le-aom n. pr., katero je imel nekdaj Trat ▼ tvoji oblaati, alaati pa trgovina i dogami, preila je popolnoma t retke roke. Iatotako ae je jela trgovina a petrolejem in juinem aadjom obračati na Reko. Ali tomu, aa triaftko trgovino ialoatnemu preobratu ae ni čuditi, kajti povaem naraven je. Iu to tudi ne gre, da bi hoteli valiti vao krivdo na ograko vlado, 6ei: vidite koliko atori ta po-alednja aa Reko. Raalika v semljepiaui legi Trata in Reke, ta je poapeiiteljioa reftke in uničevnlka triaike trgovine. To je gola rea-niča, pred kojo bi aaatonj aatiakali avoje oči. Reka n. pr. ai ločena od avojih notranjih detel po planinakem pogorju, kakor je ločen Trat; Reka ima bliao avoje konaumente in odjemalce blaga, Trat pa daleč. Trat ima avoje odjemalce po Niije-Avatrijakem, Čeikem, Moravakem, a vai ti kraji imajo kakih 300 kilometrov bližje do Hamburga nego do Trata. Kdo more sa to, da ao induatrijalne pokrajine po aevernem Čeikem celć aa kakih 400 kilometrov bliie Hamburgu nego Tratu P! To ao odnoiaji — pravi dr. Kaial — a katerimi treba računati in katerih ni mogoče apremeniti. In kaj potem, kadar ae igradi kanal, ki bode veaal Labo a Donavo, osiroma Odro s Donavo? (Reka Laba iavira v Krkonoikih gorah in ae vliva v Severno morje; Odra ii-vira na Moravakem in ae aliva v Baltiško morje.) Po tem kanalu ae kraji, leieči ae-verno od Donave, ie bolj približajo aever-nim pristaniščem. Potem ae te povekia PODLISTEK. " Kmetski upor. Mgodveimktt ji.m.1 Seetn(\J»ttga teku. — Spisal Avgust Štitoa. Priloiil I, P. Planinski. — — Dobro torej. Tomo je ain mojega pokojnega prijatelja Ivana. Miliči ao dobra hita, atara hrvatska kri in poltene duie. Niao aioer mogotci, ali dobri goapodarji, vrli junaki, pobožni ljudje, nifieaa jim ni ameti očitati. Poleg tega ao jim gospoda Zrinjska veliki prijatelji in aavetniki. Jas in Tomin oče ava ae te sa mlada pobratila. Ko aem ae oženil a avojo prvo ženo, Veroniko Stobiiko — Bog ji daj večni mir in pokoj — bil mi je Ivan sa pričo; oba ava alužila gospoda Zrinjakega, oba ava bila akromna plemiča. Ko aem bil Zrinjaki upravitelj v Lokavci, sgodila ae mi je velika neprilika. Dohitela mo je nesreča, iu jaz sem vae potroiil, kar aem imel. Odkod naj vzamem novce P Potožim pobratimu. In on P Izposodil ei je na jedno avojih posestev, prinese mi dva mošnjiČka rmenih cekinov in mi jih odšteje kar na golo roko, brca obrestij, na poiteno brado. Reiil daljava od Trata do Prage sa nekoliko atotin kilometrov, a zmanjša ae pomembnoat Trata aa nafte uvažanje in izvažanje. Potem ie le bodemo videli — pravi govornik, da so za* vrženi milijoni, koje troaimo za Trat. Tržaflko priataniide je zapadlo svoji ža-loatni usodi in aato svari govornik zbornico, da naj ae nikar ne trudi odvrniti to uaodo s tem, da meče milijone državnega denarja pod vrteče ae kolo. Is kratka: med Reko in Budimpeito, med Reko in Karpati ni visokih Tur in Karavank. Cel6 zračna črta med Reko in Budimpeito je veliko manjia, nego med Tratom in severnimi pokrajinami države. Preidii k predlogi o podržavljenju triaS-kih skladišč je rekel Kaisl, da toli pomanjkljivo podprte predloge že dolgo ni videl nego je ta. Ni vlada ni poročevaleo nam nista povedala, čemu naj bi država kupila javna skladišča. Popred ni vlada niti hotela čuti o tem, da bi gradila ali vzela v svojo upravo javna skladiiča ; zakaj jih pa hoče sedaj ? na to naj odgovori vlada. Iz ust poročevalčovih smo izvedeli le to, da ae je greiilo meneč, da ie skladiiča sama po sebi navedejo promet na triaiko pristanišče. Zato pa, da so ae imotile občina, trgovinska zbornica in morda tudi vlada, aato naj bi plačevali drugi? In pri vsem tem ne vemo niti tega, koliko znaiajo poslovni in prometni stroiki in koliko dohodki. Tu stojimo pred ZHgonetko. Le to vemo, da se gotovo povekša primanjkljaj, kakor hitro vaprejme vlada skladišča v avojo oakrb. Znižati hoče tarife, da ae približa reikim cenam. Ali raalika med tržaikimi in reškimi akladovnimi pristojbinami je tako velikanska, da ae primanjkljaj mora potrojiti, ako se hočemo le približati reikim tarifom. Ne 160.000, ampak 400.000 do 600.000 gld. bode anaial vsakoletni primanjkljaj. Čudno je tudi določilo, da naj držav« plača tudi atari primanjkljaj, narasel tekom let pri upravi javnih akladišč, in ki znaša pol milijona goldinarjev. Seveda le iz dobičkov, kakor je opomnil poal. pl. Stalitz. Čudno aarea: primanjkljaje naj plačuje država, iz eventuvalnega dobička pa naj plačuje občini in trgovinski zbornici atari deficit. Razbremenili smo ti dve korporaciji, reiili smo ja takoreč bankerota; a mesto da bi aahvalili na tem poleg ljubega Boga, tudi to viaoko zbornico in visoko vlado, vidimo, da ati napravili pri vsem tem malo kupčijco. Res je aioer, da je vaa ta določba le platoniike nravi — kajti čistih dobičkov ne bodemo videli nikdar — vendar je žalostno, da ao država spušča v take stvari. Javna akladiiča bodo vir večnim deficitom. Posledice VBemu temu bodo jako žarne je. Vidii, ali ni bil to pošten človek P Bog mi je pomagal. Postal sem bogatin, postal velikaš, vrnil cekine — ali ostal aem dolžnik, ker, reci aama, takovo pošteno srce se ne poplača z zlatom. Ni bilo prilike, da mu povrnem. Ivan umre, a določi mene jedincu aa varuha. Sveta, presveta dolžnost je tu. Ne bi mogel mirno v grob, da ae ne rešim dolga, da ne osrečim varovanca. Tomo je pravi očetov Bin. Poštenjak, kremonjak, vreden, da bi bil srečen. A kje raate sreča, vprašam P Mar po naših zborih in aodiščih, kjer ae goapoda pulijo kot psi za kost P Mar po krvavem bojiiči, kjer nosiš giavo v torbi? Slava ovete tam, da, ali alava ni sreča. Jedini perivoj areče, draga sinaba, je streha, pod katero te čaka zvesta žena; tvoja hiia je kot božja cerkev, a žena ji je angelj varuh, ako nota bene ni vrag, ako je namera dobra. Na ženskem srci minejo vso skrbi in bolečine, da, celo skozi ženino solzo ti seva nebeški raj. Zato tudi gonim mladeniče pod vaš sladki jarom, kakor hitro se prikažejo brke, da ne bi živeti kot pusti cigani. Tudi Stepka sem tako. Ti veš, kak veseljak lostne; ker skladišča ne bode vspevala, zahtevalo se bode potem milijone za železnice, češ: javnim skladiščem moramo pomagati, kajti stanejo nas pol milijona goldinarjev na leto. Sklepajoč svoj govor pozval je poslanec dr. Kaizl zbornico, da naj sedaj ne pritrdi predlogi o podržavljenju tržaških skladišč, ampak vrne naj jo proračunskemu odseku v novo proučevanje in poročanje. Politiške vesti. Državni zbor. (Poslanska zbornica.) Predvčeranjem je pričela razprava o valutnih predlogah. Dosedaj je prijavljenih 18 govornikov proti in jeden sam za predloge. Poročevalec večine Szczepanowski ae je odpovedal besedi, na kar je pričel govoriti poročevalec manjšine, dr. Kramar, priporočajoč, da se razprava o teh predlogah preloži. Dopolnilna deželnozborska volitev na Goridkettl. Službeni list objavlja v avoji številki z dne 8. t. m. nameatništveno naredbo, katera razpisuje na 14. junija t. 1. v Gradiiki dopolnilno volitev deželnega poslanca aa kmetske volilne okraje Gradiška, Kormin, Tržič in Červinjan. Tiskovni odsek poslanske zbornico je dovršil svoja posvetovanja o noveli k tiskovnemu zakonu, kojo predloži post. zbornici. V zadnji seji tega odseka bo so govorniki posebno izpodtikali na zahtevi vlade, da mora odgovorni urednik — ako ae odpravi kavcija — v teku treh dni plačati globo v slučaju obsodbe. Poal. Kopp je predlagal, da bi bilo plačati globo v osmih dneh, potem, ko je obsodba postala pravomočna. Posl. Hoffinann pl. Wollenhof jo puvdarjal, da je nezmiselno, ako bi hoteli obsodbo izvrševati popred, nogo je postala pravomočna. Tudi posl. K I u n je pobijal izvajanja vladnega zastopnika. Slednjič je sklenil odsek : «) da se odpravi kav-oija in b) da bude plnčati globo v osmih dnoh potem, ko ju postala ob-todba pravomočna. — Gledo prijavljenja zaplenjenih mest je vsprejel odsek predlog posl. Koppa, da je prijaviti uredniku ona mesta, radi katerih je bit zaplenjen list. Civilna poroka na Ogrskem. V tem trenotku, ko pišemo tu-le vrstite, nam še ni znan izid gigantskega boja med temeljnimi načeli katoliške Cerkve in njenimi nasprotniki. Tudi ob tem vprašanju pokazalo se je nato židovsko liberalno časopisjo takošno — k a • k o r š n o j e. Ne le, da zasramuje one magnate, nasprotno cerkveno-politiškim predlogam ogrske vlade, ampak glavno glasilo nemških liboraleov — in zajedno glavno glasilo koa- je to in da mu no bi sedaj pa aedaj ženska vrvica Škodovala. Dobro sem, hvala Bogu, pogodil, ker ste ve Heningovke dobro deklice. Vidiš, to setn mislil povedati. Me li razumeš, sinaha P — Vaše besedo mi niso prav jasno, dragi tast. — AH nekaj se ti zdi, kaj ne da P Stoj, da ti pojasnim stvar. Ati bi hotela biti ti svakinja Tomu P — Mar z Zofiko, vpraša zarujeno Marta. — S kom pak P Kar vas je godnih, sle se pomožile, a Stazika in Katica ste ravno skočili iz zibeli. — Ali kako ste so namerili na Zofiko P — Tako, kakor so jo Zofika namerila na Toma. — Ne razumem vas, gospod tast. — Oj modra Marta 1 Kje ti je pamet, kje oči P Saj res! Ti si omoženn, ti hlisu ničle". Temu je pa težko verjeti, kajti slovenski narod je zvesto udan avoji katoliiki veri ter bodo is* vestno tudi pri vas jutranje žmarnice dobro obiskovane po slovenskih vernikih. Naj bi se tamkej u?ete v kaki cerkvi tudi zvečerne slovenske pridige in videli bi slovenskih pobožnih vernikov gnječo. O Lahih pa je sploh inano, da jim jo vera — ipanjska vas. — Minolo nedeljo je bil slovesno v župnika vmeičen v prijazni Kranjski Gori č. gospod Ant. Ž I o g a r, dolgoletni saalužni sapisnikar .Družbe sv. Cirila in Matoda". Toča padala je minuli ponedeljek po občini Pazinaki in napravita dokaj Škode. Smeina pa so pretiravanja „Mattinovega* poročevalca, kateri trdi, da so bila posamični srna po 10 k i 1. težka. Kakor leiniki so pač bila debela posamična srn«, ali 10 kil — to je vondar malo preveč tudi sa domišljijo „Mattinovn.* Statistika trlatks. Od 29. aprila do 5. t. m. rodilo ae je v tržaiki občini 85 otrfik (42 molkih in 43 ženskih). Za rasne nalei-ljive bolesni umrlo je 21 oseb, 13 jih je pobrala jetika, 17 jih je umrlo sa anetjem sdpnih organov, 5 jih je zadela kap, 1 oseba umrla je po naključju (povoženi dne 30. apr.) in 2 osebi «ti prostovoljno končsli avoje Življenje. — Z obtirom na Žtevilo prebivalstva pride 26'23 mrliče v na vsakih 1000 dui. Nesrefta v Barkovljah. 40letna kmetijca Marija Pertot, stanujoča v Barkovljah hit. 193, ila je dne 8. t. m popoludne a svojim 21etnim otrokom v naročju po bregu nad Barkovljam. Bai ko je atopila na mostič, ki vodi kakih 2 metra visoko nad potokom, zdrsnila je nesrečnioa in padla s otrokom vred v potok. Na nje kričanje prihiteli ao ljudje, ki so jo spravili is jarka in urno poklicali sdravnika. Prihitevii dr. Pertot je konstatoval, da so je žena hudo pobila na glavi in na raznih krajih trupla, otrok pa je ostal v materinem naročju popolnoma aepo-Ikodovan. Zdravnik je obvez«! nesrečnico in jo dal takoj prenesti v tržaiko bolnišnico, a kljubu naporom sdravnikov umrla je popo« ludne. Zlagan roparsk napad. O svojem času sporočili smo, kako so neznani roparji napadli I. Schwaria, ravnatelja kr. skladilča soli v Zagrebu, ga svesali in g» prisilili, da jim je izročil ključe blagajne, iz katere so roparji odnesli 20.000 gl. Natančna preiskava pa je dokmala, da je bil ves napad lepe is-miiljen in da je Schw irz sicer prav dobro igral ulogo ubogega napadenega, a konečno priila je resnica na dan: Schvvarz jo bil denar zaigral na kartah in potem je uprizoril vso kom-dijo. Ko je to dni sprevidel, da je izgubljen, uftel je sodisču s pomočjo revolverja na drugi svet. Nezgoda na ladij). 28letni brodarski ku-rilec Štefan Dobrančič opekel so je d>ie 8. t. m. na parniku z vrelo vodo na praih in na nogah. Odpeljali so ga v bolniinioo. Policijsko. 251otni prodajalec pomeranč Ivan Martini iz Trata, pn domače „Nonon*, Btauujoč v ulici Rigutti hit. 7, dobil je dne 8. t. m. od tvrdke Ford. Lonardon Sl Angelo Job (ulica Media hšt. 6) voziček pomoranČ, da proda sadje na račun gospodarjev. Prebrisani Martini razprodal je rea vao pomoranče, vredne okolo 5 gld. in priiel s vosičkom do Škednja. Tam ga jo pa prijela grozna žeja, tako, da jo revež ni mogel pogusiti zapivii ves denar za prodane pomeranta. zato jo lepo zustavil sa 5 gld. voziček svojih gospodarjev, zapil ie te novce, in konečno najel «i je voz, da ga popelje iz Skednja v Trst. Ko se je prav po gosposko pripeljal v mesto, siromak ni imel donarjti, da poplača voznika. Poslednji pa, no bodi len, pokliče stražarje, ki so „žejnega* prodajalci pomaranč spravili v hlad. — I)ae 8. t. m. nalet je tramvajev sprevodnik Josip Miloh srebrno verižico v svojem vozu (proga Chiozza-Barriera). Kdor je izgubil to verižico, naj ae oglasi pri policijskem komisarijatu v ulici Scussa. — 14* letni kovaiki vajenec Karel Petekar iz Trsta vtihotapil se je dae 8. t. m. s nekim ie ne-posnanim malopridnežem v stanovanje gospč Amalije Osmove v Novi alici hit. 28 in ukradel 7 parov nogo vic. Potok arja je zasačil ■Mstni stražnik Miat ter ga odpeljal na policijo, ed Sodi pa so ga poslali v aapor. — Po noći na 8. t. m. prijeli so stražarji v ulici della Pesa 291etnega dninarja Karla I. is Sežane, ker je nosil ukraden stol. Arestovaoju protivil se je Karlov drug, 36letni dninar Fran 8. is Vrem pri Poatojioi ter je polteno opsoval stražarja, misleč, da «e ga ustraiits in izpustita prijatelja. Namesto tega pa sta odvedla stražarja ie njega v sapor. Dve osebi torej in samo jeden stolček 1 Sodnijlko. Dne 8. t. m. stal je pred tukajšnjim deželnim sodiičem 34letni kmet Matija Gek is Krajevca, okraja Sežanakegs, obtožen javnega nasilstva. ZatoŽila sta ga lastna njegova stariša, katerima se je bil dne 10. aprila t. I. nevarno pretil in celo udaril svojega očeta s pestjo v obraz, ker mu atariia nista hotela dati denarja sa pijančevanje. Obtoženec je sicer tajil, toda priče so dokazale njegovo krivnjo, vsled Česar ga jo obsodilo sodišče na 10 mesecev težke ječe. — 44letna Helena Mihelič is Kopra dobila je iatega dne v tajni razpravi saradi hudodelstva proti nravnosti in sokrivnje pri tatvini 18 me-seoev ječe. Mihelič služila je bila nedavno kot bolniika postrežnica pri krojaču Henrika V. v Kopru. Potem je svabila 13letnega kro-jačevega sina Pavla na svoje stanovanje, ker je videla, da deček nekoliko pogleduje sa njeno 12letno hčerko (!), čei, naj se le ljubita. Ko je dečka privabila, da je sshajal v nje hiio, zapeljala ga je, in ga navadila, da naj krade doma obleko, zlatnino itd. ter da naj ukradene predmete prinaša njej. Deček je res doma nakradel rasne predmete vredne skupno 280 gl. in snesel vse svoji zapeljivki. Stvar je prišla na dan, ko je sginila krojaču zlata verižica, vredna okolo 180 gld., na kar je deček prisnal, da jo je podaril Mikeli-Čevki. Obtoženka je sicer energično tajila sramotna svoja zločina, toda sodišče dokasalo ji je nje krivnjo. Porotne razprave. Dne 21. junija t. I. prične prihodnje zasedanje tržaškega porotnega sodišča, dne 20. junija pa zasedanje porotnega sodišča v Gorici. Predsednikom razpravam v Trstu imenovan je deielnega sodiiča podpredsednik, dvorni svetovaleo dr. Lev Fiochi, njegovima namestnikoma pa dež-sodišča sretovaloa Fr. Legat in Emil vites Nadamleuszki. Koledar. Danes (10.): Isidor, spos.; An-toniu, šk. — Jutri (11.): Mamert, ik.; Gan-dolf, op. — Mlaj. — Solnce iside ob 4. uri 41 min., zatoni ob 7. uri 11 mio. — Toplota včeraj: ob 7. uri zjutraj 14-5 stop., ob 2. pop. 18 stop. Najnovejše vesti. Dunaj 9. (Poslanska sbornioa). Rasprava o valutnem sakonu se nadaljuje. Poslaneo Dipauli govori „proti", naglaia pa, da opozicija njegove stranke ni neprijasna proti mi-uisterstvu, kakor tudi ni res, da bi bil nanjo vpliva) princ Lichtenstein. Dunaj 9. Včeraj odpotoval je nadvojvoda Albreht v Boano-Horcegovino. Popotovanje trajalo bodu po okupovauem zemljiAču prilično dva tedna. Preko Broda odpelje se nadvojvoda v Dolenjo Tuslo, od tod odpotuje dalje nadzorovat vojaitvo. Moravska Ostrovlca 9. Štrajk ae iiri. Danes je došlo do spora mod orožniki in delavci. Orožniki bili so prisiljeni streljati na itrajkovce, ranivii nekatere ismed njih. 8rsdec 9. Med Koburžanom in Štambu lovom je nastal hud raspor, ker se poslednji vpira na vso moč nakani Koburžanovi, približati se Rusiji. Resnično je, da Koburžan, pokoreč se nasvetom mogočnih prijateljev, skuia približati ho Rusiji, kar bi bilo velikega pomenu za vso Evropo. Ako pa hoče to doseči mora se prej iznebiti svojega alabega svetovalo:« Štumbulova, kateri jedini ae vpira približanju, dobro vedoč, da bi njemu odzvonilo, ako se približate Rusija in Bolgarija. Bellgrad 9. „Male Novine* javljajo, da kralj Aleksander obišče Carjigrad, kakor hitro pride na avoje mesto novoimenovani d>plo-matUki zastopnik srbski v Carjemgradu, Vladali Gjorgjević. O pohodu kralja Aleksandra v Atenah in v Bukarešti se ni nikdar govorilo. Tv^ovlnakl bi a«J«wl. Budimpsita. Pšenic« ia spomlad ti »7-6»®, m je*en 7 23 -7'24 Koruza za joli-avgust 5-04 do V05 Dres za jesen 5 80 -5 82. Ri 5 45 -irdO. PAi-nic* nova od 77 kil. f. 6-95—«-97, od 78 kil. t. 706-710, od 79 kil. I. 715—780. od SO kil. f. 7 20-7-30, od 81 kil. for. 7 30-7 35. ■lerraen 8'56—9 — ; proso 3'fl0—t'90. Prav velike ponudbe pgjnice, mlini jako re-servirani, trg silno mlačen. Prodalo se je 15.000 mt. »t. 10 nč. ceneje. Ri 5 nč. ceneje. Vreme lepo. Praga. Neratinirani sladkor: mirno. Za maj 15-55. Nova roba »epfember 15 05. Budimpsita. špirit, 16.25-6-50 Eavrs. Kavu Santo« good avorage m maj 101'—, za Hi>ptember 96 25, mirno, Hamtarg. Santo* good average ia maj 83' -september 78-december 72 50, mlačno. Dunajska bona Driavni dulg v papirju . . .v srebru Avstrijska renta v zlatu . , v kronah Kreditne akcije , , . . London 10 Lst. . . . . Napoleoni...... 100 mark...... loO italj. lir..... nusJn : MM. včeraj danes . 98 50 »8-50 . 98-HO 9810 . 120 20 120-20 . H7-9S 97 85 . 353-65 35860 . 124 90 18610 »•«4'/. . «1177, «1115 44-70 44*90 Svoji Is svojim! Po neverjetno nizkih cenah vdobe sa nova vsakovrstna KOLESA (Model 1894.) v Via Fabio So vero it. 18 na novej cesti blizu tovarne piva. Jamči ae za vsako kol6 12 me*t>ouv; kdor ne tnn voziti, nauči sega brezplačno. Gostilna „AlVAntico Moro" ulica Solitario 12, fpo domači pri , Prvaikovcu"), prodaja trna in bela vina prte vrgle iz prvaikiK in dornberikih vinogradov, in »icer: domače črn o po 39, belo po 38, modra frankinja po 40 in črno kraiko po 40 nČ. liter. Izvrutna kuhinja. — DrieČ se getlm •. „ Rojak k rojakupriporoča »t podpisani za obil obiak. Anton Vodopivee, gostilničar. iz Zagrebške delniške pivovarne in tovarne slada priporoča in aprejemlje naročila toliko V sodih kolikor v steklenicah. Glavni zaatop ta skladliče ULICA DEBLI ARTISTI ii S. To pivo Je livrttne kokovotti Ia po nliklli eimh KRAŠKI TERAN ima na prodaj gospod Anton Po 11*7 t Soiaal na Primorskim. Prve vrate po 20 gld. hektoliter, Druga „ „ 13 , , Tretje , „ 10 , . Gostilna „Stoka", polog kavarne „Fabris", priporoča s« Slovencem v mestu in na deiell. Točijo se lsborna viap istotako je kuhinja izvrstna. Prodaja tndi vino um debelo, tako meščanom, kakor na deiolo. Cl. Mlekarna Frana Griine lfZ na Notraigskem (Via Canipanillo v hiti Jakoba Brunneria It. 5 (Piana Ponterosso). Po dvakrat na dan fri&no oprosno mleko po 14 kr. lltar ne-dosredno is Št. Petra, sveža (frilna) smotana. Martin tfr$a s- Giu™nni **• Iviai Ull l\l ima trgovino z mnogovrstnim lusunim, ieleinim in lončenim kahinjskim orodjem, pletenino itd. 01. Kavarnlff^S v ulici C&Korma, glavni shajaliiČi triaikih Slovencev vseh stanov. Na raipologo so časopisi v raznih slovanskih juzikih. Doltra postrežba. — Za obilen obisk se priporoča Anton Š o r 1 i, Cl kavarnar. Gostilna iotipa Katalana v Rojanu, i,Pvi dvanajstih muraahui pri* poroča sn slavnemu slovtinskniuu občinstvu sa obilon obisk. — Točila se bodo asanao dO* mača iavrstna vina. 104 2S 11 vjiinaiia sudruga s omcjauim poroštven v Hojami-pri Trstu priporoča aluvnemu občinstvu svojo bogato pre> sarbljeno (v ulioi Bol ved« re it. 3) pristopno zadružnikom In nozadružnikom, koji prvi so deležni letnega čistega dobička. Priporoča tudi svojo društveno krčmo v Rojanu (poprej Pertotavo) 10 minut oddaljeno od mosta, i obžirnim senčnatim vrtom in dvemi dvoranami, kjer se t>Aijo izborna domača vina teran, pivo v steklanloah itd. Točna postrežba i gor-kimi In mrzlimi jedili. Priporoča tudi svojo meanloo v Rojanu (poprej Pertotova) kjor se prodaja goveje in telečje meto, po najnižjih tržuih conah Priporoča se slavnemu ob' činstvu in udom, Df- Novi člani »o sovodno Bprejcmtijo ob uradnih urah vsak četrtek od H—7 ur« zvečer in ob nedeljah od 9—10 ure predp. 101-6 Lastnik politifoo druitvo »Edinost* — Isdavatelj in odgovorni ureduik : Julij Mikota. — Tiska Tiskarna Dolenc v Trstu.