LOVCI POZOR! MTDfGCH d.o.o. PRODAJA VOZIL 61291 ŠKOFLJICA. Ahlinova 1 Pooblaščen servis SUZUKI, kleparska in mehanična dela SUZUKI FAK: 061/666-348 TEL.: 061/666-348, 666-359 STARO ZA NOVO NAJBOLJŠA POSOJILA, UREJENA V 1 DNEVU. GOTOVINSKI POPUST 5%. SVVIFT1,3 GS, 3 vrata 19.000 DEM polog 6.000 DEM obrok 48 x 361 DEM SVVIFT 1,3 MINT, 3 vrata 19.982 DEM polog 6.310 DEM obrok 48 x 380 DEM SAMURAI, platnena streha 24.961 DEM polog 7.882 DEM obrok 48 x 475 DEM SAMURAI, trda streha 25.108 DEM polog 7.929 DEM obrok 48 x 478 DEM VITARA 3,16 V 34.975 DEM polog 11.045 DEM obrok 48x665 DEM VITARA 5 40.311 DEM polog 12.730 DEM obrok 48 x 767 DEM DELOVNI ČAS: od 8. do 12. ure in od 13. do 16.30, ob sobotah: od 8. do 12. ure. LOVCI IN LOVSKE DRUŽINE! Prihaja pomlad in z njo škode na kmetijskih kulturah. Uporabljajte zaščitno sredstvo ARBIN in poljščine bodo varne pred divjadjo v veselje kmetov in lovcev. PRODAJA: MERCATOR-SLOSAD d.d., Ljubljana, Dunajska 107 INFORMACIJE: tel.: (061) 1683-036 M SLOSAD »GUN ČARE« NAJBOLJŠI IZDELEK ZA VSE VRSTE OROŽJA: ČISTI, MAŽE IN TRAJNO KONZERVIRA VSE KOVINSKE DELE, RAZTAPLJA OSTANKE PRAHU IN ŠČITI PRED RJO, ODSTRANJUJE VLAGO IN ŠČITI PRED KOROZIJO ZARADI POTENJA ROK. CENA: ZA 500 ml PRŠILA 2.200 SIT ZA 56 ml PRŠILA 950 SIT POŠTNINA JE VKLJUČENA! NAROČILA SO LAHKO POSAMEZNA ALI PREK DRUŠTEV (LD), Z NAROČILNICO. VEČ KOT 20 KOSOV VAM DOSTAVIMO OSEBNO NA VAŠ NASLOV. Generalni zastopnik: Moto ZIP trgovina d.o.o. - Jesenice Prodajalec: WECO - Bled PRŠILO JE IDEALNO TUDI ZA VSE TRGOVINE IN SERVISE. NAROČILA SPREJEMAMO VSAK DAN PO TELEFONU! POKLIČITE: (064) 714-233 ali 064/710-708 od 17. do 20. URE. POSKRBITE, DA BO VAŠE OROŽJE VEDNO NAJBOLJE NEGOVANO! TKREIMCI ŠUSMm Varčen, 2238 ccm dizelski motor, štirikolesni pogon z reduktorjem, servo volan, avtoradio in še kaj... SangVong Informacija SSANGVONG MOTOR IMPORT d.o.o., Robbova 2, 61000 Ljubljana, tcL: 132 93 24, faks: 131 40 29 Prodajna mesta: LJUBLJANA. MARIBOR. CELJE, KRANJ, M. SOBOTA. ZAVRČ, KOČEVJE LOVEC glasilo Lovske zveze Slovenije - revija za lovstvo, lovsko kinologijo in varstvo narave -'etnik LXXVIII, št. 4 aPril - mali traven 1995 Izdajatelj Lovska zveza Slovenije Tisk Tiskarna Ljudske pravice p.o. v Ljubljani Poštnina je plačana pri pošti 61102 Ljubljana uredniški odbor: Glavni urednik Borut Ingolič Odgovorni urednik Boris Leskovic Tomaž Burazer, Boris Kryštufek, Borut Mencinger, Franc Bebeušek, Marjan Toš, Črtomir Vilhar Lektorica in korektorica Marjetka Šivic Tehnični urednik Milan Samar Tajnica uredništva Eva Strajnar Lovec izhaja praviloma vsak mesec. Ta številka je izšla v 24.600 izvodih. po mnenju Ministrstva za informiranje št. 23/247-92 sodi LOVEC med proizvode informativnega značaja iz 13. 'očke tarifne številke 3, za katere Se plačuje 5% prometni davek. Naročnino na glasilo je potrebno plačati vnaprej na žiro račun Lovske zveze Slovenije. 2a druge naročnike (nelovce) je letna naročnina 3.900 SIT, za tujino 74 DEM. fzvod revije stane 340 SIT. Gradivo (tipkopis!) za objavo Pošljite Uredništvu glasila Lovec, Zupančičeva 9-p.p. 505 61001 Ljubljana Tel.fax: (061) 214-948 Nenaročenih rokopisov in slik ne vračamo! Gene malih oglasov: do 15 besed 600 SIT, od 15 do 25 besed 720 SIT, od 25 do 30 besed 920 SIT. 35 šiTk° nacJa^nf0 besedo Za člane lovskih organizacij v B Sloveniji velja polovična cena. Male oglase je treba plačati vnaprej na žiro račun Lovske zveze Slovenije, Zupančičeva 9, Ljubljana 50101-678-47158. Devizni račun 60100-620-010-27620-3090/2 IZ VSEBINE V. Jenko: Kaj je s srnjadjo? 136 Iz dnevnega tiska 139 J. Perko: Velik naboj - neznaten pok 140 B. Galjot: O boroveljskem in kranjskem pu-škarstvu 141 K. Seidl: Odkrivanje rastišč divjega petelina z namenom zavarovanja 143 I. Geister: Mali deževnik in mali martinec 145 M. Mali: Driska pri psu 147 S. Preskar: Prvi 148 F. Cvenkel: Izposojena puška 151 F. Černigoj: Orli v Črnem Školu 153 Po lovskem svetu 154 Z. Timarac: Veliki divji petelin v Evropi 154 A. Dvoršak: Na Divjem Severu (II. del) 156 Iz zaprašenih letnikov Lovca 158 F. S. Finžgar: Nad petelina (prvi del) 158 Lovska organizacija 160 M. Toš: Jurovski lovci pod varno streho 160 M. Klopčič: LD Mlinše je praznovala 40-letni jubilej 160 R. Palčič: Lovci in policija o divjem lovu in krivolovu 161 M. Krevh: Kinološki lov v LD Podvelka 162 J. Krašovic: Lovsko strelsko tekmovanje - memorial F. Kramariča 162 Lovski oprtnik 163 A. M. in Z. J.: Tudi to se žal zgodi... 163 D. Mojstorovič: Na lov z ženami 163 M. Kaiser: Rešitev iz naravne pasti 163 D. Muznik: Mrtva vidra ob Soči 164 F. Sterle: Lovska je ta... 164 V. Jenko: Kam izginjajo damjaki iz Dobrave? 164 B. Galjot: Medved in jelen 165 S. Jeršin: Tudi lov na divje prašiče je lahko nevaren 165 F. Poredoš: Po petdesetih letih 166 Jubilanti 167 Mladi pišejo 168 M. Avbar: Srnica 168 T. Kiš: Krmilnica 168 S. Kosec: Presenečenje v vrtcu Ivanjkovci 169 S. Kokelj: Divji petelin 169 M. Mezeg: Intervju z lovcem 169 M. Mlinar, N. Pivk: Mlada dva 169 V spomin 170 Lovska kinologija 171 KZS: Lovske kinološke prireditve v letu 1995 171 KZS: Predvidena legla lovskih psov 171 SLIKA NA NASLOVNICI: Medvedji boj Foto: J. M. Labad - Kodia V APRILU zakon dovoljuje lov na vso nezaščiteno divjad (lisica, piž-movka, siva vrana, sraka, šoja) ter na tu navedeno in prikazano divjad. Vendar le, če je odstrel načrtovan in lovska organizacija (LD, ZLD, LZS, LGO) s svojim sklepom lovne dobe na kako divjad ni skrajšala oziroma lova ni prepovedala vse leto. Upoštevati moramo tudi sprotne odločbe, ki jih izda ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo oz. vladne uredbe. m medved (po odločbi) m divji prašič (odstrel vodeče svinje je prepovedan) APRIL SV SZ LV LZ 1. So 06.43 19.29 07.10 21.10 2. Ne 06.41 19.31 07.41 22.10 3. Po 06.39 19.32 08.15 23.08 4. To 06.38 19.33 08.52 — 5. Sr 06.36 19.35 09.34 00.02 6. Če 06.34 19.36 10.21 00.52 7. Pe 06.32 19.37 11.13 01.38 8. So 06.30 19.39 12.09 02.19 > 9. Ne 06.28 19.40 13.08 02.56 10. Po 06.26 19.41 14.11 03.29 11. To 06.24 19.43 15.17 04.00 12. Sr 06.23 19.44 16.25 04.30 13. Če 06.21 19.45 17.35 05.00 14. Pe 06.19 19.47 16.49 05.30 15. So 06.17 19.48 20.04 06.03 © 16. Ne 06.15 19.49 21.19 06.41 17. Po 06.13 19.51 22.32 07.23 18. To 06.12 19.52 23.39 08.13 19. Sr 06.10 19.53 — 09.10 20. Če 06.08 19.55 00.39 10.13 21. Pe 06.06 19.56 01.29 11.20 22. So 06.05 19.57 02.12 12.29 C 23. Ne 06.03 19.59 02.49 13.37 24. Po 06.01 20.00 03.20 14.45 25. To 05.59 20.01 03.49 15.50 26. Sr 05.58 20.03 04.17 16.55 27. Če 05.56 20.04 04.44 17.58 28. Pe 05.54 20.05 05.12 19.00 29. So 05.53 20.07 05.41 20.01 • 30. Ne 05.51 20.08 06.14 20.59 Kaj Je s srnjadjo? O srnjadi v zadnjih 43 letih v loviščih lovskih družin Slovenije Že od spomladi leta 1994 so vse pogostejše govorice o zmanjševanju številčnosti srnjadi. O tem ne govorijo le pri nas v Posavskem lovskogoji-tvenem območju, temveč tudi drugod po Sloveniji pa tudi v tujini. Da pa bo ta prispevek zanimiv tudi za lovce iz Posavja, sem poleg Slovenije obdelal tudi stanje srnjadi na tem območju za obdobje od leta 1950 naprej. stičnih podatkov za skoraj 50 let nazaj na leto ne v tolikšnem obsegu, da bi vsaj v neposredni preteklosti (ali predzadnje leto ali dve) vplival na zmanjševanje številčnosti v Sloveniji. Po razpoložljivih podatkih je divji lov, pa tudi krivolov v porastu. Vendar bi moral tudi ta pojav zavzeti že zelo velik obseg, da bi nevarno deloval na občutno zmanjševanje številčnosti srnjadi. di je brez dvoma eden od pomembnih pokazateljev za oceno gospodarsko znosne ali neznosne številčnosti divjadi. V preglednici 2 sem prikazal, kolikšen delež od skupno plačane škode v loviščih lovskih družin v Sloveniji od vse divjadi (in v IGO Posavja) je v odstotkih odpadel na plačilo škode od srnjadi. Podatke sem uspel zbrati za 17 let v razdobju od leta 1963 do 1993. Ven- divjadi oškodovancem namesto denarnega plačila, kar pa ni finančno prikazano v poročilih o plačevanju škod. Vse so le domnevanja, popolnoma zanesljivih sklepov pa iz številk v preglednici 2 ni mogoče dobiti. Kljub temu pa bi iz podatkov prej zaključili, da številčnost srnjadi ne nazaduje, da stagnira ali se morda celo nekoliko povečuje. Kaj bi poleg navedenega še Ob takšnih govoricah je predvsem zanimivo, da od nikoder ni poročil o zaskrbljujočih in nenormalnih izgubah srnjadi zaradi kakšne bolezni. Prav tako tudi ni poročil o nenadoma povečanih izgubah zaradi povožene srnjadi, ki se glede na vsakoletne podatke vsako leto povečujejo, vendar ne izrazito »katastrofalno«. Življenjski prostor za srnjad, kot za vso drugo divjad, se res zagotovo vsako leto zmanjšuje (urbanizem, gradnja cest, rekreacijski turizem in podob.). Vendar pa po proučitvi razpoložljivih stati- Po statističnih podatkih LZS je struktura srnjadi po spolu in starosti v naravi in v opravljenem odstrelu še kar v okviru bioloških zahtev te divjadi in odstrel zelo približan določilom enotnih gojitvenih smernic za Slovenijo. Žato pri tem tudi ne moremo iskati vzroka za morebitno zmanjševanje številčnosti srnjadi. Povprečna letna struktura opravljenega odstrela za obdobje 7 let (1987-1993) v primerjavi z določili enotnih gojitvenih smernic je prikazana v preglednici 1. Obseg škod od vseh vrst divja- dar iz podatkov te preglednice ni zaznati enakomerne rasti škod v razmerju z izrednim naraščanjem številčnosti srnjadi. Iz podatkov ni mogoče po letnih obsegih škod z gotovostjo sklepati o večanju ali manjšanju številčnosti. V letih so bile plačane različne škode od srnjadi. To dopušča sklepanje o različnih načinih povračil škod, morebiti o prekomernem priznavanju in plačevanju odškodnine in obratno o strogih merilih pri priznavanju škod v lovskih družinah. Ponekod morda tudi v dajanju uplenjene vse lahko vplivalo na zmanjševanje številčnosti srnjadi, o čemer je slišati zadnje čase? To je lahko le še precenjevanje spomladanske številčnosti ter na osnovi precenjene številčnosti načrtovan in opravljen odstrel. To pa povzroči počasno, a zagotovo zmanjševanje številčnosti srnjadi. Če pretiravamo pri ocenjevanju spomladanske številčnosti in na podlagi tega načrtujemo letni odstrel (npr. 40%, v kar je všteta tudi povožena srnjad), v tem odstrelu številčno ne bo le prirastek, temveč tudi del glavni- tod T Preglednica 1: POVPREČNA LETNA SESTAVA OPRAVLJENEGA ODSTRELA SRNJADI (SLO) 1987-1993 mladiči cf lanščaki cf dve- in večlet. cf skupaj cf mladiči ? 1-letne srne 9 dve- in večlet. 9 9 skupaj Opravljeni odstrel (v %) _2987-l993 7,6 18,3 26,0 51,9 21,1 8,9 18,1 48,1 Predpis Enot. gojitv. _5jTiernic v % 15,0 15,0 20,0 50,0 15,0 10,0 25,0 50,0 Preglednica 2: škoda od srnjadi (v %) od skupno plačane škode od 1963 do 1993 Leto % deleža plačane škode od srnjadi od skupno plačane škode LZS LZ Posavja 1963 11,90 18,20 1964 11,05 23,02 1965 11,79 21,49 1971 36,49 31,00 1973 30,00 17,95 1975 19,54 25,30 1980 18,49 17,70 1981 18,03 10,03 1984 21,67 15,00 1985 21,91 17,18 1987 15,31 14,30 1988 15,12 8,39 1989 19,07 25,53 1990 13,62 11,80 1991 19,90 23,80 1992 20,88 18,85 1993 23,61 38,62 p°tiatki Statističnega poročila LZS jre Populacije! Če se to ponav-Jfle nekaj let, je zmanjševanje Številčnosti srnjadi neizbežno. vendar statistični podatki v Preglednicah 3 in 4 tega sestavka ne kažejo takih teženj, popustiti pa je treba možnost, se v nekaterih loviščih mor-i a to le dogaja. Vse so zopet 6 ogibanja in domnevanja. Ob Vsem tem je treba za več let nezaj ugotoviti povprečne teže srnjadi in teže rogovij dve- in večletnih srnjakov. Strokovna služba LZS je razposlala stotim lovskim družinam anketne liste o vseh teh vprašanjih. Šele na podlagi teh in drugih podatkov bo mogoča določnejša ugotovitev stanja in sestava predloga za preprečitev morebitnega ugotovljenega zmanjševanja številčnosti srnjadi. Sklepam, da se je ob 3,3-krat-nem povečanju številčnosti srnjadi (od leta 1950 do 1993) morala kar opazno od leta do leta zmanjševati povprečna teža uplenjene srnjadi in verjetno tudi teža rogovja. To bo pokazala omenjena anketa, vendar podatki za zadnjih pet let ne bodo dovolj reprezentativni. Prepričljivejša bi bila primerjava telesnih tež in rogovja, na primer pred letom 1970 (ko je bila številčnost enkrat manjša od zdajšnje), s podatki zadnjih 5 let. Na vsa navedena ugibanja in domnevanja sem poskušal s statističnimi podatki o številčnosti, odstrelu, povoženi in drugače izgubljeni srnjadi od leta 1950 do 1993 prikazati in komentirati težnjo stanj srnjadi za vse lovske družine Slovenije skupaj (brez gojitvenih lovišč). Za primerjavo sem enake podatke zbral tudi za Posavsko lovskogojitveno območje. Statistične podatke, ki so v preglednicah 3 in 4, sem zbral od leta 1950 dalje s presledki po pet let, od leta 1990 naprej pa za vsako leto. Podatki so povzeti po letnih statističnih poročilih LZS. Za obdobje 1950 - 1965 nisem uspel dobiti podatkov o povoženi in drugače izgubljeni srnjadi. Pregled bi bil popolnejši, če bi vključil tudi leto 1994/95. Vendar takrat, ko sem o tem pisal, še ni bilo zbirnih podatkov za to leto. Pojasniti moram, kako sem izračunaval intenziteto odstrela na 100 ha. Podatki o višini odstrela so za ta izračun nesporni. Vprašljivo pa je vprašanje površin. Mala splošna enciklopedija (DZS, Ljubljana 1976) in V statističnem poročilu LZS so skoraj vsako leto nekoliko različne številke. Vendar razlike niso nikjer večje od 1,5%. Od uradnih podatkov za Slovenijo podatki LZS odstopajo navzdol le za 0,4%. Take majhne razlike in odstopanja so zanemarljivi in lahko računam kar s povprečjem, ki znaša za vsa lovišča lovskih družin Slovenije (vse seveda zaokroženo): - skupna površina 1,759.000 ha - lovna površina 1,509.000 ha (85,8%) - nelovna površina 250.000 ha (14,2%) Ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo RS (I. 1994) dajeta tele podatke: celotna Slovenija 2,025.100 ha (MSE) od tega: gozdov 1,076.813 ha (MKG) - 53% drugo 948.287ha-47 % Doslej smo statistično habitate za srnjad enačili s celotno lovno površino. V praksi in tudi teoretično pa to ni sprejemljivo. Rajone za malo divjad določamo na drug način kot rajone za srnjad. V rajone za srnjad vsekakor spada predvsem gozdna površina, vendar ne vsa. Obstajajo številni tako Preglednica 3: SRNJAD V SLOVENIJI 1950-1993 (lovišča lovskih družin RS) lzračun spomladanske številčnosti in odstrela na 100 ha (Jenko V., 1995) Podatki Statističnih poročil LZS Spomladanska številčnost Odstrel Povoženo Druge izgube Skupaj odstrel in povoženo Indeks Leto na % na % % % na * i glav 100 glav od 100 glav od glav od glav od 100 Odstrel ha števil ha števil. števil. števil. ha cnos 1950 33.561 2,3 2.127 6,3 0,1 1,00 1,00 1955 42.449 3,0 3.723 8,7 0,3 1,26 1,75 1960 53.756 3,7 7.973 14,8 0,6 1,60 3,75 1965 56.976 4,0 9.870 17,3 0,7 1,70 4,64 1970 57.388 4,0 10.631 18,5 0,7 746 1,3 3.456 6,0 11.377 19,8 0,8 1,71 5,00 1975 70.202 5,0 9.039 12,9 0,6 1.173 1,7 2.496 3,5 10.212 14,6 0,7 2,09 4,25 1980 82.612 5,8 25.920 31,4 2,0 1.426 1,7 2.437 3,0 27.346 33,1 1,9 2,46 12,19 1985 91.450 6,4 34.373 37,6 2,4 1.720 1,9 3.066 3,3 36.093 39,5 2,5 2,72 16,16 1990 93.521 6,5 40.294 43,1 2,8 2.503 2,7 1.465 1,5 42.797 45,8 3,0 2,79 18,94 1991 100.828 7,0 46.370 46,0 3,2 2.661 2,6 2.246 2,2 49.031 48,6 3,4 3,00 21,80 1992 107.690 7,5 46.491 43,2 3,2 3.539 3,3 3.989 3,7 50.030 46,5 3,5. 3,36 21,80 1993 114.593 8,0 43.077 37,6 3,0 3.349 3,0 3.237 2,8 46.526 40,6 3,2 3,36 20,25 >: J. Mit imenovani gaji, gozdne rekreacijske površine ob naseljih, mestih in druge male gozdne površine ob naseljih. Na takih površinah zaradi vznemirjenosti okolja ni srnjadi, medtem ko je lahko stalno prisotna mala divjad (zajci, fazani). Prav tako vsa negozdna, vendar lovna površina, kjer je stalna mala divjad, ni površina, na kateri bi pričakovali prisotnost srnjadi, in sicer kljub dejstvu, da srnjad lahko štejemo, razen med gozdno tudi med poljsko divjad. Menim, da je zaradi navedenega smotrno od skupne lovne površine odšteti 5%, ki ni primerna za srnjad. Zato pri mojem izračunu intenzitete odstrela na 100 ha upoštevam le 95% vse lovne površine lovskih družin, kar znaša zaokroženo 1,434.000 ha. S tako površino sem izračunal v preglednicah 3 in 4 odstrel srnjadi na 100 ha. Preglednica 4: SRNJAD V LGO POSAVJA 1950-1994 Izračun spomladanske številčnosti in odstrela na 100 ha (Jenko V., 1995) Podatki statističnih poročil izs Lovne površine lovišč v LGO Posavja se vsako leto nekoliko spreminjajo. V letih od 1960 do 1994 so se na primer zmanjšale za 1 %. Skupne površine, ki jih izkazuje lovski kataster, se v glavnem ujemajo z uradnimi površinami občin Brežice, Krško in Sevnica, kamor to LGO spada (razen LD Tržišče in LD Šentjanž, ki sta na območju občine Sevnica, vendar spadata pod novomeško LGO). LGO Posavja obsega: Po letu 1985 se je skupna površina povečala zaradi vključitve LD Loka pri Zid. Mostu v Posavsko LGO oz. LZ Posavje, lovna pa zmanjšala zaradi natančnejše ugotovitve nelovnih površin (revizija lovskega katastra). Iz preglednic 3 in 4 je mogoče brez pomisleka skleniti, da je bila srnjad v loviščih lovskih družin Slovenije v izrednem porastu. Povprečna številčnost srnjadi na 100 ha v letu 1993 je bila: 8 glav za 95% in 7,6 glav za 100% lovno površino. Za LGO Posavja pa: 8,1 glav za 95% in 7,7 glav za 100% površino. Tako evidentirana številčnost je zagotovo na zgornji meji gospodarsko znosne številčnosti. Brez dvoma so rezultat tega nižje povprečne telesne teže, manjše teže rogovij in sorazmerno malo trofej za medalje. Videli bomo, kaj bo o tem pokazala analiza ankete, ki jo prav ta čas opravlja strokovna služba LZS. Ta anketa pa v nobenem primeru ne more ovreči dokumentiranih podatkov v pričujočem sestavku. Različna mnenja k obstoječemu stanju pa so lahko predmet razprave in so seveda pravica vsakega posameznika. Poudarjam, da vsi podatki v sestavku veljajo kot zbirni ih povprečni prikaz stanja srnjadi v loviščih lovskih družin Slovenije za obdobje 1950-1993, čeprav so po posameznih lovskih zvezah in družinah zagotovo večja ali manjša pa tudi nenormalna odstopanja. Vsaka lovska družina naj bi pripravila podoben prikaz za svoje lovišče in ugotovila, kakšno je stanje glede srnjadi kot naše najštevilčnejše in gospodarsko najzanimivejše divjadi. Vlado Jenko, dipl. inž. gozd. do vključ. leta 1985 od leta 1986 dalje - skupne površine 78.145 ha 81.208 ha - lovne površine 71.091 ha (91 %) 70.682 ha (87%) - nelovne površine 7.054 ha (9%) 10.526 ha (13%) >: J. Papež, Diana JZ DjJrVtirGlA TJ s; ZA Lov v sožitju z naravo ^ečer, 19. 1. (Urška Špro-9ar). - Na daljši, celostranski cJanek nas je opozoril naš sodelavec Ernest Rečnik, ki me-di> da je zelo zanimiv in tudi za lovce koristen prispevek. Avto-rica piše, da je videti živali v naravi sreča in redkost. To zadovoljstvo imajo lovci in ljubitelji narave, ki se znajo napo-1'ti v naravo, ne da bi jo motili. v drugem delu članka se avto-rica pogovarja z lovcem Bori-som Kolarjem, ki je med dru-9'm dejal, da je ohranjanje div-Jedi temelj sodobnega lovstva. Temu je v civiliziranem svetu dspelo, da so se ohranile nekatere prosto živeče živali, ki J|n sicer ne bi bilo več. Stekle lisice v Murski Soboti Republika, 30. 1. (Boris He-9eduš). - Pisec piše, da tudi dajstarejši prebivalci Murske Sobote, primestnih naselij in Vasi na Goričkem v Prekmurju ne pomnijo, da bi lisice vdrle v središče urbanih naselij. Pri yyerokovih v Murski Soboti so Ze> preden so zalotili lisico v spopadu s psoma, ki sta bila P0v gobcih vsa krvava, našli več raztrganih kokoši, ki so jih Pojedle mačke. Lisica je napadala tudi v Rakičanu, tri pa so Pasle v naselje Sebeborci na goričkem. Veterinarji so opozorili prebi-valce Prekmurja, naj bodo pri 9'banju v naravi skrajno previdni, kar še posebno velja za Ustnike psov in mačk. O zlatem prinašalcu in lovcih ^elo, 1. 2. (Krisitna Škrbec). ~ Bralka v Pismih bralcev oporja na lovce, ki so v soboto dopoldne na sprehajalni cesti '2V Želimelj na Kurešček pred °cmi lastnikov in sprehajalcev Ustrelili zlatega prinašalca. Lastnika sta bila tisti hip le ne-kai metrov za ovinkom. Če bi Pila le dva metra bliže, bi lahko dobila strel onadva, i 0 sta lastnika zahtevala od ovcev pojasnilo, je bil odgo-v°r: Steklina! Predstaviti se nista hotela. Lastniki, ki so pokli-Cali Policijo in dežurno veteri-narsko službo, zahtevajo, da se takemu lovcu odvzame strelno dovoljenje, ker je nevaren za okolico. Poklicali so tudi Lovsko zvezo Slovenije, kjer so povedali, da je tako ravnanje nedopustno in svetovali, naj se obrnejo na lovsko družino Škofljica. Lov na prepihu Slovenske brazde, 9. 2. (Janez Korošec). - Avtor daljšega članka piše o nezadovoljstvu kmetov s predlogom lovskega zakona in podrobno opisuje, kako je potekalo doseda- nje delo. Pisec trdi, da pri tem delu sodelujejo isti ljudje, ki so »s svojo samovoljo in brezobzirnostjo že pred leti po vsej Sloveniji naselili risa in ga zavarovali, lani in predlani so naselili medveda in ga tudi zavarovali, zdaj je samo vprašanje časa naselitve volka, ki je tudi že zavarovan... S temi lumparijami so naši pradedje razčistili že konec 19. stoletja in spravili velike zveri v rezervate in živalske vrtove, klateže pa onemogočili z odstrelom...« Avtor članka ima seveda lahko svoje mnenje, vendar pa ne bi smel tako samozavestno razkazovati svoje neobveščenosti, ko piše, da so »lani in predlani naselili medveda«. Rjavi medved je bil na Slovenskem zavarovan že v kraljevini Jugoslaviji, ko so leta 1935 za pet let prepovedali medveda »streljati in pobijati, pa tudi prodajati in kupovati«. Biolog in poljudnoznanstveni pisec dr. Stanislav Bevk je predlagal zakonito varstvo za medveda že leta 1920! Pred tem so lovcem za ubitega medveda dali »talijo«, na primer leta 1909 - 80 kron za kosmatinca oziroma kosmatinko. Senožeški kovač Ivan Levec, po domače Kovel, je leta 1868 na tržaškem magistratu za uplenjeno volkuljo dobil 10 goldinarjev in 50 krajcarjev. Prav tako ni res, da so naši pradedje spravili medvede v rezervate. Lastnik nepreglednih kočevskih gozdov Auersperg je medvedom na Ko- čevskem dovolil »svobodo bivanja in prostega gibanja«, kakršnega želi g. Korošec za ljudi. Princ je v svojem življenju ustrelil samo enega medveda, čeravno bi si jih na Kočevskem lahko privoščil več. Lovska sodba pod Grintovcem Delo, 10. 2. (Viktor Luskovec). - Avtor članka piše o lanskem usodnem 30. oktobru, ko je lovec Dane Jagodic pod planinsko kočo na Ledinah pod Grintovcem zagledal ruševca. Ko je videl, da je poškodovan, ga je ujel in ubil, češ da je imel neozdravljivo poškodbo - zlomljeno perut. Takšnemu lovčevemu mnenju sta pritrdila tudi gospodar LD Jezersko in lovski inšpektor. Drugače pa je sodil Mladen Berginc z Urada za varstvo narave pri ministrstvu za okolje in prostor. Po njegovem mnenju bi moral lovec ruševca pustiti tam, kjer ga je opazil. Če mu je hotel pomagati, bi ga navsezadnje moral odnesti k veterinarju oziroma na zdravljenje na veterinarsko kliniko. V isti številki Dela je objavljena tudi kratka vestička, da je v Ly-onu v Franciji v februarju potekal izobraževalni seminar o odkrivanju kaznivih dejanj pri ilegalnem trgovanju z ogroženimi živalskimi in rastlinskimi vrstami. Novi knjigi Republika, 19. 2. - V Nedeljskih temah pišejo o novi knjigi Mladinske knjige z naslovom Po gozdovih in po drevju. Vsaka žival je predstavljena z ilustracijami in besedilom. Opisane so naslednje živali: veverica, stržek, divji kunec, kukavica, divja svinja (prašič), veliki detel, rdeča mravlja, golob gri-var, kuna zlatica, sloka, lesna sova, šoja, lisica, velika sinica, divja mačka, gozdni metulj, kanja, jelen, brglez, gozdna volu-harica, miš, jazbec in taščica. Republika, 23. 2. (Marjan Toš). - V zbirki Zlatorogove knjižnice je izšla nova knjiga z naslovom PO SLEDOVIH SLOVENSKEGA LOVCA. Avtor Franc Šetinc je v njej skrb- Tak prizor v travi nam gotovo ni v ponos! no zbral zanimive prispevke iz revije Lovec in tako slikovito predstavil čas, v katerem je izhajalo glasilo slovenskih lovcev, in obdobja, ki jih je v zadnjih devetih desetletjih preživljala lovska organizacija na Slovenskem. Urednik zbirke Veljko Varičak je v uvodu h knjigi zapisal, da se je avtorju posrečilo nevsiljivo presti niti razvoja lovske organizacije na Slovenskem in povzeti zgodovinski razvoj z družbenimi tokovi dobe. Kdo so »tuji lovci«? Republika, 19. 2. (Oste Ba-kal). - Na tretji seji občinskega sveta Videm ob Ščavnici je najbolj presenetila izjava svetnika Franca Belšaka, češ da bi občinski svet moral odobriti lastninjenje lovišč in lovskega doma v občini, do katerih lovci iz drugih občin ne bi bili upravičeni, čeprav so nekoč morda tudi sami vanje vlagali sredstva. »Tuji« lovci tudi ne bi smeli loviti na območju njihove občine - ali, kot je nekdo pripomnil, pokazati bi morali potni list, da bi se videlo, da se vračamo v srednji vek. Takih ekstremnih nestrpnih sestankov je bilo zadnje čase še nekaj. Bosanski medvedi Dnevnik, 20. 2. (Jože Poglajen). - Avtor stalne rubrike v Dnevniku nam je razpravo po- slancev o medvedu predstavil takole: »Medvedom je treba omogočiti prosto pot, se je predlogu zelenih liberalcev za ,renaturalizi-ran umetni predor1 prek avtoceste pri Ravbarkomandi pridružila tudi poslanka Nada Skuk (SKD), kajti, je dejala, pri nas se dobesedno nabirajo medvedje, ki, kot pravijo lovci, prihajajo iz Bosne gor; tako smo ogroženi mi tam, ne pa medvedje. To je dobro, Francozi bi jih (medvede iz Bosne) z veseljem kupili, je zadevo komentiral Jelinčič (SNS), lovec Franc Avberšek (ZLSD) pa je menil, da je to resno vprašanje, čeprav ni res, da bi medvedje množično prihajali iz Bosne. Prej narobe, dokazano je, da jih je nekaj šlo čez mejo na Hrvaško, kjer medvedje ni- so tako zaščiteni kot v Sloveni- Rezervat na 100 hektarjih Dnevnik, 22. 2. (Robert Rakar). - Minister za okolje in prostor Pavle Gantar je ob obisku v Kopru napovedal kompromisno rešitev za Škocjanski zatok. Da bi ohranili 100 hektarjev vodnih površin in hkrati omogočili razvoj ter širitev Kopra in Luke, naj bi rezervat »premaknili«. Del kmetijskih površin pod vasjo Bertoki je v depresiji (pod gladino morja), zato bi jih lahko potopili. Večje škode ne bi bilo: nekdaj so bile tod soline in zemlja ni najbolj rodovitna. Velik naboj — neznaten pok Reducirni naboji v prerezu in napolnjeni Pogosto, kadar je Johann Sa-mereier v domačem revirju v spodnjebavarskem Rottalu na visoki preži čakal srnjad, se je jezil, ker je imel v svoji puški kroglo za srnjad, kadar je ob njivi s koruzo prišel podivjan maček ali lisica. V takem primeru največkrat raje ni streljal, ker je bil naboj za srnjad pač preglasen. Tudi slastnega kunca v takem primeru ni položil na dlako, saj od njega ne bi ostalo ravno veliko. In kdo rad zapravlja drage in glasne naboje, namenjene za parkljasto divjad, da bi sklatil sivo vrano? Tudi vložna cev ni ravno poceni. In ker je Johann Samereier tudi izučen finomehanik, se je lotil dela. Kar je pri tem nastalo, je tako preprosto, da se lahko čudimo, da ni prišlo na misel že komu drugemu. Ker vložna cev ni primerna, je bilo treba obdržati »veliki« originalni kaliber. Ker imajo reducirana polnjenja s smodnikom neko spodnjo mejo, je Samereier preprosto zmanjšal prostor za smodnik v originalnem tulcu. Na super modernih, računalniško krmiljenih strojih je mogoče iz medenine izstružiti kakršen koli tulec z zunanjimi merami od kal. 222 tja do .30-06. V takem tulcu pa je prostor za smodnik zmanjšan in ustreza po moči polnjenja, vrsti uporabe in poku tistemu, ki ga ima kal. .22 Kornet. Z lahkimi kroglami z delnim plaščem ali votlo konico je mogoče na tak način na normalno lovno razdaljo Preglednica dobavljivih nabojev, njihovih lastnosti in cen. Okrajšavi tipov krogle: Tim = delni plašč, HP = votla konica Dobavljivi kalibri Cena tulca v DEM Polnjenje v DEM Krogla tip/teža v„ m/s E0 Joule .222 Rem. 3,95 1,00 Tim 2,9g 580 488 .223 Rem. 3,95 1,00 Tim 2,9g 580 488 .222 Rem. Mag. 3,95 1,00 Tim 2,9 g 645 603 5,6x50 3,95 1,00 Tim 2,9g 645 603 5,6 x 50 R 4,10 1,00 Tim 2,9g 645 603 .22 - .250 4,10 1,00 Tim 2,9g 645 603 5,6x57 4,10 1,00 Tim 2,9g 645 603 5,6x57 R 4,20 1,00 Tim 2,9g 645 603 .243 Win. 4,10 1,15 HP 3,9g 542 573 6,5 x 55 4,10 1,15 HP 5,5g 520 743 6,5x57 4,10 1,15 HP 5,5g 520 743 6,5x57 R 4,20 1,15 HP 5,5g 520 743 7x57 4,10 1,15 Tim 5,1 g 520 689 7x57 R 4,20 1,15 Tim 5,1 g 520 689 7x64 4,15 1,15 Tim 5,1 g 520 689 7x65 R 4,25 1,15 Tim 5,1 g 520 689 .308 Win. 4,10 1,15 Hp 4,7 g 510 611 .30-06 4,15 1,15 Hp 4,7g 510 611 doseči zadovoljiv učinek, pa tudi presenetljivo natančnost zadetka. Samoumevno je, da imajo reducirni naboji nekoliko nižje zadetke kot naboji s kompletnim polnjenjem, kar pa je možno v praksi izravnati z nekoliko višjim merjenjem. Rabite le nekaj preizkusnih strelov in ugotovili boste, kam je treba pomeriti. Da bi bila zamenjava z originalnim strelivom izključena, so reducirni naboji izdelani z dobro vidnimi in otipljivimi prečnimi žlebovi. Zaradi razmeroma visokih materialnih in izdelovalnih stroškov tulci niso ravno poceni. Ker pa jih je mogoče ponovno napolniti praktično neštetokrat, se stroški hitro amortizirajo. Če se kdo sam ne ukvarja s ponovnim polnjenjem nabojev, izstreljene naboje lahko pošlje* Johannu Samereierju, Luderbach 35, 94137 Bayer-bach, tel. 0049 85632370, ki bo kot poklicni polnilec nabojev le-te ponovno napolnil tako, da bo točka zadetka vedno enaka. (Cene so navedene v preglednici.) Tako se puška za parkljasto divjad, ki smo je navajeni, s preprosto menjavo naboja spremeni v puško za malo divjad. Bolj preprosto pa res ni mogoče! * To za slovenske lovce velja le teoretično, saj za nas - zaradi okostenelosti evropske birokracije - kot dela bivše Jugoslavije, še vedno velja prepoved prodaje orožja in seveda streliva. (Op. prev.) Po »Die PIRSCH« 4/94 - J. Perko O boroveljskem in kranjskem puškarstvu p°d ljubeljskim predorom na avstrijski strani, nekaj kilome-trov pred Borovljami, stoji ob cesti velika panoramska tabla 2 napisom Borovlje - mesto Puškarstva, ki potnika obvesti, da prihaja v najbolj znano puškarsko mesto v Avstriji. Pa ne samo v Avstriji, marveč kar v srednji Evropi, če smo nekoliko smeli. Ugled, veljava, kakovost in tudi cene znanih boroveljskih pušk segajo širom sveta. Kupci najdražjih lovskih Pušk, seveda v naj, naj... bolj razkošni in dragi izvedbi so (bi-'0 petični arabski šejki, bogati Američani in seveda denarja Polni trgovci z orožjem. Da nekaj sto let stara puškarska tradicija v Borovljah ni zamrla, skrbi kar nekaj deset puškarskih mojstrov (mojstrskih de-'avnic) in puškarska zadruga v mestu. Tradiciji pa se nadvse Prizadevno prilagajata vzgoja ln šolanje puškarskega kadra v tehnični šoli v Borovljah, pb »dnevu odprtih vrat« te šo-,e’ bilo je 21. januarja letos, na katerega so bili vabljeni tudi slovenski puškarji in lovci, je vodstvo šole predstavilo za avstrijsko puškarstvo nadvse pomembno strokovno šolo. Šola Je dvostopenjska: triletna šola a Puškarje predvsem za Napreden in zavzet ravnatelj boroveljske puškarske šole dipl. inž. Heinrich Jauschek manjše puškarske delavnice, v katerih prevladuje spet vse bolj cenjeno ročno delo v puškarski obrti. Tu traja šolanje le štiri mesece na leto, druge mesece pa je obvezna praksa v delavnici delodajalca (puškarskega mojstra), ki šolanje tudi plačuje. Petletna strokovna šola s statusom višje šole pa usposablja za delo v tovarniški proizvodnji (raba računalnikov ob uporabi sodobne puškarske tehnologije). To šolanje plačuje država. Dijakov oziroma slušateljev obeh šol je 300 do 500 na leto, od teh jih je na smeri puškarstva 20 do 30. Drugi se šolajo in usposabljajo za druge, puškarstvu sorodne poklice, kot so graverji (predvsem dekleta), rezkarji in druga tehnična dela (orodjarstvo, teh je največ, zlatarstvo, optika, obdelava kovin itn.) V vsaki šolski generaciji se na tej šoli usposablja za puškarje tudi po nekaj Slovencev (1-3 na leto). Tudi zato se je vodstvo šole odločilo, da bo letos prvič svoj izobraževalni program predstavilo na spomladanskem Gozdarsko-kmetijskem sejmu v Kranju. Kot zanimivost ali v poduk velja zapisati, da se na tej šoli šolajo mnogi bodoči puškarski strokovnjaki iz številnih evropskih in drugih držav (Kitajske, Malezije, Nepala, afriških držav). Ob tolikšni skrbi za boroveljsko puškarsko šolo, ki tudi »rešuje« in ohranja Borovlje kot »mesto puškarstva« ter ob skrbi za puškarsko stroko v Borovljah nasploh, se mi nehote vsiljuje primerjava - kako pa je dandanes s puškarstvom pri nas? V času med obema vojnama pa vse do pred nekaj let je bilo mesto Kranj prav tako »puškarsko mesto« z lastno puškarsko šolo in lastno puškar-no ter patronarno. V Kranju je obstajala puškarska obrt že od leta 1920 naprej, ko je po plebiscitu na Koroškem veliko boroveljskih puškarjev prišlo v Kranj, z njimi pa tudi skoraj celotna puškarska šola. Do tedaj so bile namreč puškarske Borovlje večinoma slovenske, pa tudi puškarski mojstri in puškarji so bili pretežno koroški Slovenci. Še dandanes je v Borovljah slišati veliko slovenskih priimkov, ki pa so sedaj seveda ustrezno »ponemčeni«. Takratna puškarska šola in puškarska zadruga sta bili vse do plebiscita v slovenskih rokah. Kronisti navajajo, da je bilo v puškarski šoli tudi do 85% Slovencev in 15% Nemcev. Puškarji iz Borovelj so ob pomoči kranjskih finančnikov že maja 1922 ustanovili puškarsko zadrugo Puškama, ki paje žal delovala le do leta 1928. Ze tedaj vzkljijajoča velikosrbska miselnost v tedanji Jugoslaviji je, češ da je Kranj preblizu državne meje, dala vse stroje, opremo in slovenske puškarje preseliti v Srbijo, v Užice. Tam je nastala nova tovarna FOMU (Fabrika oružja i municije). Kranju sta ostali le puškarska delavnica Janka Mišica in leta 1931 ustanovljena Omersova V času mednarodnega 34. SLOVENSKEGA SEJMA KMETIJSTVA IN GOZDARSTVA, ki bo na razstavišču v Kranju od 7. do 14. aprila letos, bo v sklopu predstavitve srednjih strokovnih šol, kot so gozdarska, lesarska..., letos prvič predstavljena tudi »znamenita« puškarska šola iz avstrijskih Borovelj. Ob dnevu lovcev, ki bo 8. aprila, bo omenjena izobraževalna institucija prikazala vse profile poklicev in del, povezanih s puškarstvom: graverstvo, kopitarstvo, orodjarstvo, struženje, rezkanje itn. Vse informacije bodo v slovenščini. p p^ar Danes samevajoče poslopje puškarne Orbis na Ješetovi 3 v Kranju tovarna lovske municije (patro-narna). Obe, omenjena tovarna in delavnica, sta nepoškodovani dočakali konec vojne. Leta 1947 je prišla Mišičeva puškarska delavnica, leto kasneje pa še Omersova patro-narna pod upravo invalidskega podjetja, kasneje sta dobili staro ime Puškama. Leta 1957 se je morala Puškama, kjer je bilo takrat zaposlenih že 200 ljudi, združiti s podjetjem Kovinar, vendar sta se podjetji že po treh mesecih razšli. Kovinarju so ostala vsa proizvodna sredstva, kranjskim puškarjem pa ni ostalo ničesar. Toda že naslednje leto je kakih 20 do 30 puškarjev, izučenih ali priučenih, ostalo zvestih kranjski puškarski tradiciji. Obnovili in dogradili so proizvodne prostore in majhen kolektiv si je kmalu opomogel ter dobro napredoval. Do leta 1970 se je povečal že na 140 delavcev. Skoraj hkrati z ustanavljanjem in rastjo Puškarne je nastajala tudi kranjska puškarska šola. Državna puškarska šola je bila v Kranju ustanovljena leta 1921 in je delovala 7 let. Po drugi svetovni vojni so jo ponovno ustanovili, bila je štiriletna, in je prav tako delovala le sedem let, saj so jo leta 1958 ukinili in priključili šolskemu centru tovarne Iskra in... edine puškarske šole pri nas je bilo nepreklicno konec. V začetku sedemdesetih let pa se je pričelo za kranjsko pu-škarstvo spet neprijetno obdobje. Socialna sestava slovenskih lovcev, ki so radi posegali po cenenem ruskem in češkem lovskem orožju, kateremu povečini ročno izdelano kranjsko orožje ni moglo konkurirati ne v ceni ne v dobavnih rokih, kriza v kovinsko-prede-lovalni industriji, poleg vsega pa še Kardeljevo »tozdiranje« so bili vzroki za opustitev puškarskega programa v Puškar-ni. Večina puškarjev se je prekvalificirala v orodjarje. Leta 1975 opravljen referendum je Puškarno dokončno razvrednotil in jo pripojil gumarskemu kombinatu Sava v Kranju. Tam je nekdanja Puškar-na dobila novo ime »TOZD I f lovski material in embalaža« in ukinitev puškarstva je bila že skoraj popolna. Nastalo socialno krizo je, hvala bogu, rešila Sava, ki je vse odvečne puškarje - orodjarje zaposlila v matičnih obratih tovarne. V novih razmerah pod patronatom Save je kranjsko puškar-stvo dobilo nove možnosti za ponoven razvoj. Na pobudo inž. Bruna Skumavca, donedavnega predsednika Lovske zveze Slovenije (predsedoval ji je od 1988 do 1993 leta), so pripravili in tudi uresničili nove programe puškarstva. Pri puškarskem mojstru Valentinu Jenku se je izučilo približno dvajset mladih puškarjev. Nov kolektiv puškarjev je z elanom pričel z delom in uspel izdelovati lovske puške vseh kalibrov in kakovosti, po meri in želji, vse od risanic, šibrenic do kombiniranih pušk. Nadvse cenjene so bile takrat izdelane karabinke. Sodobne in kakovostne, izdelane po načrtih dr. Jožeta Hlebanje, in bile v velikem številu izdelane kot »slovenska karabinka« odličnih lastnosti, so bile postavljene ob bok boroveljskim puškam. Žal pa je Savin patronat nad kranjskim puškar-stvom moral vse prehitro miniti. Zaradi namena, da bi se združile sorodne dejavnosti pa tudi zaradi drugih vzrokov, tudi političnih, je koncern Gorenje iz Velenja 1. 4. 1988 prevzel puškarsko dejavnost kranjske Save. Po letu in pol (1. 9. 1990) je »Gorenje - procesna oprema« v Puškami ustanovilo podjetje Orbis s sedežem v Velenju in proizvodnjo v Kranju! Od tedaj naprej pa je vodila pot kranjskega lovskega puškarstva navzdol in samo navzdol. Del opreme in inventarja so postopno odprodali, zadnjih nekaj preostalih puškarjev pa dandanes servisira in konzervira vojaško orožje po raznih vojašnicah. Kranjska Puškama v Orbisovi izvedbi je sedaj samo še na papirju, praktično je ni več. Konec! 37 let po ukinitvi puškarske šole in 75 let (!) po pričetku puškarstva tako umira in izginja še drugi simbol »kranjskega puškarstva«. Za vedno in za vekomaj?! (Malo) spoštovani gospodje iz vodstva velenjskega Orbisa in gospod Draušbaher (mož, ki je kot zadnji direktor »sovzroko-val« propadu Puškarne, neprijetno znan iz grosupeljskega »orožarskega« Snežnika itn.)! Kdaj boste izpolnili zagotovila in obljube, ki ste jih dali kranjskim puškarjem in gospodarstvenikom o »kvazi« razvojnih načrtih puškarstva, s katerimi ste prali glave pridnih in sposobnih puškarjev? Oropali in vzeli ste jim še zadnja upanja (pa tudi stroje)! Odgovornost za navček kranjskemu puškar-stvu nosite vi in samo vi. Tudi - za vedno in za vekomaj! V Borovljah pa... Ja, tam pa še imajo puškarsko zadrugo, pa več kot 20 aktivnih puškarskih delavnic, pa puškarsko šolo, pa... Branko Galjot Valentin Jenko - vodja proizvodnje oz. tozda nekdanje kranjske puškarne Odkrivanje rastišč divjega petelina z namenom zavarovanja V mnogih naših loviščih je v zadnjih desetletjih postal divji Petelin redek ali pa je sploh 'zginil. V nižjih legah do nadmorske višine 800 metrov te divjadi ni več. Na posameznih višjih hribih pa je ohranjenih še nekaj rastišč in ravno tem bi morali lovci, gozdarji, gozdni Posestniki in drugi nameniti Posebno pozornost. Zavarova-nie gozdnih kur bo le z Uredbo - na papirju - ostalo brez kori-sfi. če ne bomo dosledno poskrbeli za zavarovanje njihove-9a življenjskega okolja, poseb-n° še njihovih rastišč. To pa je Pmcej zahtevna naloga, s katero se moramo spoprijeti lovci v sodelovanju z gozdarji, ki so nosilci gozdnogojitvenega in tevskogojitvenega načrtovanja- Preberite prispevek inž. I. Ožbolta v LOVCU štev. 9, letnik 1994! V lovskih družinah, ki imajo v svojem lovišču vsaj eno rastišče divjega petelina, naj člani skrbno pregledajo bližnjo in daljno okolico, tudi v sosednjem hribovju, in sicer z namenom, da bi morda le našli še kakšno rastišče divjega petelina. Divje kure namreč rabijo za svoj obstoj velik življenjski prostor. y Preteklosti so lovci iskali pe-teNnja rastišča predvsem zaradi odstrela petelina, ki so ga Potem opravili razni izbranci. " novejšem času pa precej tevcev to počne zaradi veselja do narave ter ljubezni in spoštovanja do te plemenite divja-d'- Za lovsko organizacijo je Povsem nerazumljiv in nespre-jemljiv izgovor tistih lovcev, ki Pravijo: »Čemu bi se trudili z iskanjem rastišč divjega petelina, če pa ga ne smemo streljati.« Za bolj ali manj ustaljena rastišča divjega petelina je do-Vo|j, da stalno opazujemo in ugotavljamo vse nastale spremembe v njih in v širšem oko-Ju, pa naj bodo le-te naravne mi so jih povzročili ljudje. Pred-Sem pa moramo vsako leto ugotoviti, če je rastišče zase-eno ali ne. Precej težje je, adar se odločimo za iskanje °vih rastišč. To opravilo ni Preprosto. Od lovca terja veli-o časa, prizadevnosti, vztraj-n°sti in smisla za naravo. Nuj- no je, da ima lovec o gozdnih kurah in njihovih življenjskih zahtevah nekaj praktičnega ali pa vsaj teoretičnega znanja. Prav bi bilo, da bi lovske družine iz svojih vrst izbrale skupino treh ali štirih mlajših lovcev, ki bi nalogo iskanja rastišč divjega petelina sprejele prostovoljno in z veseljem. Zelo koristno bi bilo, da bi bil med njimi vsaj eden, ki ima z iskanjem rastišč že nekaj izkušenj. Najprej bomo poskušali iz lovske literature in drugih podatkov ali pa od še živečih starih lovcev izvedeti, kje v lovišču so nekoč bila rastišča divjega petelina. Le-ta so bila večinoma v gozdovih, ležečih na vzhodnih in jugovzhodnih pobočjih posameznih hribovitih predelov. Ob tem pa ne smemo za- nemariti tistih, po videzu še ohranjenih gozdnih površin, v katerih se v nekaj letih naravno okolje ni bistveno spremenilo. Rastišče divjega petelina je navadno ob robu presvetle-nega starega gozda, kjer je na eni strani pomlajena poseka in gozdno mladje različne starosti (sonaravno gospodarjenje z gozdom). Ko vse to ugotovimo, se odločimo, katere gozdne površine bomo kar se da natančno pregledali. Najprimernejši čas za to opravilo je ob koncu zime in v začetku spomladi, to je takrat, ko si divji petelin izbira rastišče in je po hribih še nekaj snega. Divja kurjad se namreč rada zadržuje na tleh in hodi po snegu. Sledovi, ki jih zapustita petelin in kura, se dobro razlikujejo po velikosti. Ob sledovih pogosto najdemo tudi posamezne iztrebke; petelinovi so nekaj centimetrov dolgi in en centimeter debeli svaljki, od kure pa so krajši in tanjši. Iztrebke najdemo v kupčkih pod drevesi, na katerih divjad prenočuje. Rastišče divjega petelina bomo najlažje našli v aprilu, ko v hribih zapade zapozneli sneg. Revni hribovski kmetje so mu včasih rekli kukavičnik ali beraški gnoj. Tak sneg je navadno južen in se obdrži le nekaj dni. Takrat pa mora biti skupina lovcev, če želi najti rastišče, zelo aktivna. Lovci naj se dogovorjenega dne pri polni dnevni svetlobi v izbranem gozdnem predelu razporedijo približno tako kot na brakadi ter počasi in temeljito pregle- ring MB - - V/ Stopinje divjega petelina v snegu dajo teren. V času, ko petelin poje (slišal sem ga že 15. marca), bomo pod drevesom, kjer je prenočil in zjutraj pel, našli veliko normalnih iztrebkov in takih iz petelinovega slepega črevesa, ki nimajo prave oblike, v južnem snegu pa se hitro razkroje. Zato je v snegu videti, kot bi petelin imel drisko. Take iztrebke je lahko najti, ker so raztreseni na površini tudi do dveh kvadratnih metrov; to pa zato, ker se petelin med petjem občasno sprehodi po drevesni veji, gredi, na kateri je prenočil in pel, ob tem pa spuščal iztrebke. Če spomladi Steklina na območju Slovenije Od 1. do 28. februarja je bilo z območja 53 občin v naši republiki laboratorijsko preiskanih na steklino 528 živali. Odsek za virologijo Veterinarske fakultete Univerze v Ljubljani je pregledal 422 lisic, 23 psov, 25 mačk, 33 kun, 9 glav srnjadi, 6 jazbecev, 3 divje zajce, 5 dihurjev, 1 kozo in 1 miš. Steklino so ugotovili na območju 26 občin pri 126 lisicah, 1 mački, 3 kunah, 3 srnah in 1 jazbecu. Porazdelitev pozitivnih primerov po posameznih občinah: Ajdovščina (1), Brežice (3), Celje (1), Črnomelj (2), Domžale (2), Grosuplje (7), Idrija (1 kuna), Kamnik (4), Kočevje (2), Koper (2), Kranj (6), Lenart (1), Lendava (1), Litija (3), Ljubljana Mo-ste-Polje (6), Ljubljana Šiška (5), Ljubljana Vič-Rudnik (5 in 1 kuna), Ljutomer (3), Murska Sobota (47, 1 mačka, 1 srna in 1 jazbec), Novo Mesto (1 in 1 srna), Ormož (2), Ptuj (1 in 1 srna), Ravne na Koroškem (1 kuna), Sežana (1), Šmarje pri Jelšah (15) in Tolmin (5). mag. Zoran Kovač, dr. vet. med. Popravek: V prejšnji številki je nepravilno pisalo, da je bila ugotovljena steklina le pri 88 živalih. Pravilen podatek je: pri 208 živalih- Ljubljana, 7. 3. 1995 ni snega in opisani način iskanja petelinjega rastišča ni bil uspešen, preostane še večerno čakanje, ko petelin prileti na gred. Pred večernim mrakom se skupina lovcev razporedi po gozdu, kjer naj bi bilo rastišče, in sicer v različne smeri v medsebojni oddaljenosti 200 m in več ter na ustreznih mestih mirno čaka. Divji petelin prileti na gred z močnim truščem (vpad) in obsedi na veji izbranega drevesa. Ob pristanku navadno zakreha, malo kleplje in redkokdaj tudi normalno poje. Tako se izda lovcem, ki medtem tiho zapustijo svoja čakališča. Če je vsaj eden od lovcev slišal vpad petelina, je to gotovo znamenje, da bo naslednje jutro tam pel. Včasih divji petelin nenadoma zapusti svoj rastiščni prostor, na katerem se je zadrževal zgodaj spomladi. To se navadno zgodi sredi aprila, ko je rastitev divjih kur v polnem razmahu. Po mojem mnenju je ta pojav odvisen od števila kur na posameznem rastišču. Sicer pa je v življenju populacije divjih kur še precej prikritega, tako da lahko o vzrokih posameznih pojavov le negotovo sklepamo. Kadar odkrijemo rastišče divjih kur, se lahko odločimo za zasliševanje divjega petelina, kar pa je veliko lažje kot iskanje rastišč. V takem primeru vemo za rastišče in tudi za peteline, ki tam pojo. Izberemo si mirno spomladansko jutro in se še ponoči podamo v lovišče. S seboj moramo imeti žepno svetilko in navadno lovsko opremo, puška ni potrebna. Čas si razporedimo tako, da smo že pred jutranjim svitom v bližini rastišča. Tam ugasnemo luč in malo počakamo, potem pa se čim tiše bližamo rastišču. Vmes večkrat postoji-mo in poslušamo. Divji petelin začne s svojim nič kaj glasnim petjem precej pred drugimi ptiči. Dokler razločno ne slišimo njegove kitice, se pomikamo proti njemu korakoma, vendar previdno, da ne bi povzročali trušča. Nato sledi tako imenovano »naskakovanje«. Takoj po glavnem udarcu, to je med brušenjem, naredimo 2 do 3 korake in trdno obstanemo na obeh nogah. To ponavljamo, dokler se petelinu ne približamo na vidno razdaljo. Dobro je, da se z zadnjim skokom poženemo v kritje kakega drevesa. Tam obstanemo, si ogledamo in poslušamo veličastnega jutranjega pevca. Medtem se zbudi ves ptičji rod in mirno spomladansko jutro zaživi z vsem svojim čarom. Če so v bližini kure, slišimo tudi nje, kako se oglašajo s svojim kokanjem. Kmalu zatem petelin odleti na tla med kure. Največkrat je to precej oddaljeno od kraja, kjer je pel. Rastitev se potem dogaja na tleh. Petelin poje, vozi kočijo in kopča kokoši. Takoj zatem, ko se petelin z drevesa spusti na tla, rastišče tiho zapustimo. Na tleh pojočega petelina ne smemo nikdar zalezovati, ker bi s tem preveč vznemirjali okolje in življenjska dogajanja v njem. Opisana opravila so za lovca-Ijubitelja narave zelo prijetna, polna užitkov, presenečenj in razočaranj. Naše zadovoljstvo je popolnejše, ker s takim posegom nismo povzročili smrti te prelepe divjadi, ki je nekoč lovcu-petelinarju ob odstrelu zapustila tudi občutek krivde in grenkobe. S pisanjem želim opozoriti vodstva lovskih družin, ki imajo v svojih loviščih še divjega petelina, naj na to lepo divjad, ki je sedaj, kar zadeva odstrel, trajno zavarovana, nikar ne pozabijo ali je celo zanemarijo. Podatki o staniščih, rastiščih in življenjskem okolju divjih kur bodo nujno potrebni pri določanju in zavarovanju njihovega obširnega življenjskega prostora. To pa je odgovorna naloga, ki nas, gozdarje in lovce, še čaka. Konrad Seidl Mali deževnik in mali martinec Tj dve ptici pri starejših piscih n|sta bili kaj prida v čislih. Do hjiju so se vedli, kot da bi ju ne Poznali. No, da bi ju ne poznali. težko verjamemo, toda me-Hili se pa zanju zagotovo niso kaj dosti. Pri tem je bržkone Pomembno vlogo odigrala tudi okoliščina, da ta dva pobrežni-ka nikdar nista posebno zanihala lovcev. Premalo mesa, bi lahko natolcevali ter dodali, in nobenih za gatenje dovolj giz-davih barv! Ferdinand Schulz, ki se je ornitologije učil na mehovih, še leta 1890 za malega hartinca na Savi piše, da bi lahko tam tudi gnezdil, ker da 9a je opazoval vse poletje. In Otmar Reiser, ki nam je s Plinarni Maribora in okolice zapustil pravo ornitološko epopejo, Se ob tem, ko obema pri nas gnezdečima pobrežnikoma nameni le nekaj vrstic, to je toliko ali manj kot nekaterim snkrat samkrat opazovanim klatežem, izgovarja na odljudnost dravskih otokov. Hkrati pa Poznava, da mali martinec na Phmer opazno poživlja tam-kajšne brežine. Se Rafael Ba-oar je v tridesetih letih tega stoletja z besedami starega Brehma bolj prizanesljivo kot občudujoče o malem deževniku zapisal: »Smešno ga je gledati pri lovu na žuželke in dru-9° drobnjavo. Skače po eni n°gi ali po dveh z vodoravno stegnjenim telesom, zdi se ka-igračka na kolesih, ki jo j^eče otrok hitro za seboj.« °es lep in nazoren opis, ni kaj, toda o kakšnem navdušenju 'rendar ni ne duha ne sluha. Meni sta ti dve ptici, to moram Priznati, pomenili največ, kar oloveku lahko nudi opazovanje Phc. Z njima sem se prvič sre-nal, ne da bi ju poznal. Danes, ko mislim, da ju dobro poz-[|arn, se veselim vsakega sre-Canja z njima, kot bi ju sploh ne Poznal. Tako nevsiljivo in tako vedno sta mi prirasla k srcu. ^ame sta kot Metod in Ciril, naučila sta me pisati in brati. Mali martinec (Trynga Hypo-eucos) živi v Sloveniji ob vseh vecjih rekah od Soče in njenih Pritokov na zahodu do Mure in njenih pritokov na vzhodu. Naj-oemo ga tudi ob Kolpi in na horski obali. Mali deževnik \~haradrius dubius) je v za-nodni Sloveniji nekoliko manj azsirjen, manjka pa tudi na usiotnem neprodnatem kra- Ekološke skice naših ptic Valeči mali martinec (Tringa hypoleucos) škem porečju (z eno samo izjemo). Ker mali deževnik naseljuje tudi prebivališča iz druge roke, ga najdemo tudi v kvadrantih brez rečnega toka. Poskus z rečnim koritom, dolžine 3.20 m in širine 35 cm, modeliranim v peščen relief, je pokazal, da se je že po sedmih urah sredi korita izoblikoval peščen otok romboidne oblike, okrog katerega je po obeh straneh vodni tok pričel širiti strugo. Kakor voda slepo trga breg in odnaša prod, tako ga izredno premišljeno odlaga in si razbremenjuje tok. Nastajanje prodnatih otokov moramo zato razumeti kot iskanje ravnotežja med reliefom in vodno energijo. Novo nastalo kopno pa ni le topografska novost, ampak tudi ekološki izziv, nepopisan list papirja v knjigi življenja. Že po nekaj tednih ga naselijo pionirske vrste rastlin, kot so vrbe, siva jelša in topol, ki dobro prenašajo spomla- danske in jesenske povodnji. Te rastline najprej odženejo na tistih predelih otoka, kjer je pesek droban; taki pa so nižji predeli, kjer nastajajoči otok obliva mirnejša zalivska voda. Višji predeli, po fizikalnih zakonih nastajanja romboida je to vedno spodnji predel otoka, ostajajo zaradi debelejšega proda še dolgo neporaščeni. Na takšni goličavi si med prodniki postelje gnezdo mali deževnik, medtem ko si mali martinec poišče za gnezdo varno zavetišče pod pritlehnimi vrbovimi vejami. Reke, ki pritečejo z gora, v svojem srednjem teku torej neprestano ustvarjajo novo kopno povsod, kjer jim relief to dopušča. Vodna energija potemtakem ni le slepa in butasta naravna sila, temveč ustvarjalna oblikovalka pokrajine in snovalka specifičnega življenjskega prostora. Seveda so življenjske razmere na takšnem, pravkar rojenem koščku novega sveta vse prej kot ugodne za naselitev rastlin in živali. Ko poplavna voda z blatom in mivko zapolni vrzeli med prodniki, prično kaliti semena začetnih vrst rastlin. Na težjih in bolj kompaktnih tleh prične odganjati bela vrba, na lažjih in bolj poroznih pa siva jelša, ki se oskrbuje z manjkajočim dušikom prek bakterij, s katerimi živi v sožitju v koreninskem sistemu. Nič manj ni zanimiv koreninski sistem belega topola, ki se na majhni otoški površini tako razraste, da iz njega požene celoten sestoj. Takšen koreninski pletež bistveno pripomore k trdnosti •/09 7 •'« največkrat izjemno nizka. Mlada vrbova in topolova drevesa so se takemu neprijetnemu in nevarnemu izzivu prilagodila s svetlečo, svetlobo odbijajočo barvo svojih listov. Med prodniki v mivkastih tleh pa se naselijo tudi mnoge enoletne zel-nate rastline, ki jih sicer poznamo le kot plevele z njiv in vrtov. Pri tem pozabljamo, da so prodišča njihova najbolj prvotna prebivališča, saj so te rastline, razumljivo, veliko starejše od poljedelstva. Na produ pa najdemo tudi prave gorske cvetlice; njihova semena snežnica poseje globoko v alpske doline. O žuželkah in nižjih živalih smo v zvezi s pticami navajeni govoriti le glede prehrane. To pa ni le ekološki pogled na prehransko verigo, temveč pred- ORNITOLOŠKI ATLAS SLOVENIJE Mali martinec (Tringa hypoleucos) ORNITOLOŠKI ATLAS SLOVENIJE Mali deževnik (Charadrius dubius) rastne podlage, saj otoška tla odene v pravcato varovalno mrežo iz korenin in korenic, ki je potlej tudi za erozijo (do prve katastrofalne poplave) pretrd oreh. Če pa je bil otok spomladi na vso moč vlažen, kar so rastline s pridom izkoristile, se morajo v poletnih mesecih bojevati s sušo, saj pronicljava tla izpodnebne vode ne zadržujejo, podtalna voda pa je tedaj vsem antropomorfna indoktrinacija. Zato se seznanimo s temi živalmi kot naseljenci najbolj deviških življenjskih prostorov, pravkar nastalih prodišč sredi reke, z vsemi ekološkimi nišami, kot so prodniki, pesek in mivka, mulj in poloj, plitvi zatoki in če gre za bočno nastalo prodišče tudi stranski rečni rokav, ki kasneje z napredujočo okopnitvijo in Prodišče je življenjski prostor zelene krastače (Bufo viridis). rastlinsko sukcesijo postane mrtev rokav. Pravkar nastali prodnati otok je na prvi pogled videti nenaseljen. Vendar so s poskusi dokazali, da se že v naslednjem dnevu po nastanku nanj naselijo hrošči iz družine krešičev; tako vidimo vrsto Eugrapha arenaria letati že v toplih marčevskih dneh. Junija se na mivkastih tleh spreletavajo brzci iz rodu Ci-cindela. Pogosti so tudi kratko-krilci, v vodi obrežnega pasu pa se potapljajo krempljati hrošči. Še bogatejše je življenje v mulju, kjer mrgoli ličink vrbnic, enodnevnic in mladoletnic. Najpogostejša pa je peščena striga, ki živi v podzemnih komorah, ob poplavi pa se zarije globlje v blato. Bolj znan kot druge žuželke je volkec, ki v lijakastih peščenih pasteh preži na mravlje. Vendar je to le ličinka; odrasle živali, ki leta ponoči, skoraj nikdar ne vidimo. Prodišče pa je tudi življenjski prostor kačjih pastirjev. Na prodnikih se v koleslju pari vrsta Orthetrum cancellatum. Samci s sinje sivim poprhom na kovinsko modrem zadku še niso bili te sreče, sparjenim pa so objemajoče jih samice že zbrisale poprh. Medtem ko li- činka te vrste kačjega pastirja živi v stoječi vodi s prodnatim dnom, pa je vrsta Onycho-gomphus forcipatus značilna prebivalka tekočih voda s peščenim dnom. Tudi odrasla zeleno rumena žuželka preživlja svojo kratko življenjsko dobo - nekaj mesecev v primerjavi z nekajletnim razvojem ličinke - na prodnatem otoku sredi deroče vode. V začetku aprila se vrneta s prezimovanja tudi mali deževnik in mali martinec. Svoje kratko bivanje pri nas pričneta z ognjevitim dvorjenjem. Nabiralci mavrahov že od daleč slišijo dobro znano hihitanje malega martinca in žvižgajoče zavijanje malega deževnika, ko se gospodovalno spreletavata nad reko. Sprva ne mine dan, ko se petelinčki ne bi spopada- Leglo malega martinca je v nasprotju z leglom malega deževnika skrito v obrežni zarasti. li za naklonjenost samic, a ko so območja porazdeljena, zavlada na prodišču tišina kot na semanji ponedeljek. Tri tedne ptic skoraj ni opaziti; tiho se izmenjujejo pri valjenju in se vedejo pritajeno, kot bi ne živele na svojem, s srditimi spopadi pridobljenem ozemlju. Ko pa se v zgodnjih jutranjih urah Mali deževnik Poznomajskega dne oglasijo kebčki, je lagodnega postopala konec. Nenehna pozornost ln neutrudna skrb zapolnjujeta starševski dan teh nadvse ču-Jscih ptic. Če v obdobju valjema nepoučeni obiskovalec sto-J' le nekaj stopinj od gnezda, fia da bi se mu o tem kaj sanja-lo’ pa v obdobju vzreje mladi- čev starši zaženejo vik in krik, brž ko se prišlek pojavi izza vrbine. Kajpak je alarm namenjen predvsem mladičem, ki pri priči poniknejo v negibnost. Ti dve ptici ne tekmujeta za prostor; tako jasno sta si porazdelili ekološki niši, da se komajda srečata, čeravno živita skupaj na nekaj arov velikem prodišču. Kot rečeno, si izbirata povsem drugačna gnezdišča, pomembnejša pa je različna delitev družinskega prehra-njevališča. Medtem ko mali deževnik vodi mladiče na poloj, to je peščeno plitvino, ki jo vsak dan preplavlja voda, pa mali martinec uči mladiče življenjskih veščin ob zaraščenem bregu mirnejše zalivske vode ali ob usahlem stranskem rokavu, tudi ob ustju loškega studenca, kadar ne gnezdi na otoku. Taka delitev je tudi vedenjsko utemeljena: v nevarnosti se deževnikovi mladiči pritisnejo k tlom na povsem planem svetu, martinčevi pa se zavlečejo v varno zavetje pritlehnih rastlin, skal ali korenin naplavljenega panja ali na bregu rastočega drevesa. Med tridesetletnim opazovanjem teh ptic sem le enkrat samkrat doživel, da so se te nevidne, a nezmotljivo speljane vedenjske štrene pomešale, ko je nesparjen deževnikov samec sprejel pod svoje košasto perje begavce malega martinca. Pa še takrat sem bil krivec jaz, ker sem martincu s svojo vsiljivostjo preprečil, da bi poskrbel za mladiče, kar je brž izrabil očetovsko nepote-šeni pripadnik druge vrste. Med našimi vodarji prevladuje prepričanje, da so za poplave krive prevelike količine proda v rečnem koritu, zato neutrudno jemljejo reki njeno najbolj ustvarjalno orodje. Pri tem se jim pridružujejo energetiki, ki z zajezitvami reki jemljejo življenjsko moč. Reka brez moči Driska pri psu Driska sodi med dokaj pogosta bolezenska znamenja, ki se pojavljajo pri psih. S tem izrazom mislimo izključno na izločanje vodenega - torej povsem tekočega blata, ki je včasih pomešano bodisi s sluzjo ali celo krvjo. Različne oblike vnetnih sprememb na črevesju se odražajo z motnjami v resorbciji (vsrkavanju) tekočine, ki s hrano prispe v črevesje, ali pa s prekomernim izločanjem telesne tekočine prek prebavnega trakta. Driska se velikokrat pojavi kot posledica nenadnih sprememb hrane, hranjenja z neustrezno hrano, kot posledica delovanja večjega števila notranjih zajedavcev (glist ali trakulj), zlasti pri mladih psih pa drisko lahko povzročijo nekateri virusi ali pa bakterije. Vnet- je prebavil in posledična driska spremljata nekatera sistemska obolenja psa (npr. pasja kuga, leptospiroza...) ali pa določene zastrupitve. Blažja oblika driske za psa ne pomeni resnejše nevarnosti, hude, dalj časa trajajoče driske pa lahko povzročijo znatno dehidracijo (izsušitev) organizma in nenazadnje tudi pogin živali. Na podlagi natančnega opisa kakovosti izločenega blata in morebitnih spremljajočih bolezenskih znamenj lahko veterinarju bistveno olajšamo pot do diagnoze in prispevamo k učinkovitemu zdravljenju. Zato je koristno, da znamo odgovoriti na vprašanja: - koliko časa ima pes spremenjeno (vodeno) blato - ali se je driska pojavila nenadoma - kakšne barve je izločeno blato - ali so v blatu zaznavne primesi (kri, sluz, črevesni zajedavci) - ali je poleg driske pri psu zaznati tudi znamenja splošne prizadetosti (otožnost, neješč-nost, zvišano telesno temperaturo) - ali so prisotna tudi druga bolezenska znamenja (npr. bruhanje, pogosto napenjanje, krči...) Veterinarju pojasnimo morebiten sum za nastanek bolezenskih sprememb (npr. nenadna sprememba hrane, pitje onesnažene vode, stik z drugo obolelo živaljo ipd.). In kako ravnamo v praksi, kadar se pri psu pojavi driska? 1. V primeru, da pri psu ni opaziti znakov splošne pri- in brez orodja je težak invalid, ki ji nista vzeta le vitalnost in ustvarjalnost, zaradi presah-njenih poplav postane jalovo celotno geomorfološko korito in loka, ta najhitreje obnavljajoči se deviški gozd, deva v kli-maksu, umre od žeje. Na uravnani in zajezeni reki ni več prodišč, ki bi bila sposobna samoobnavljanja. Stabilno prodišče sredi življenjske moči polne reke se namreč iz leta v leto postopno premika v smeri rečnega toka. Zato iz naših rek izginjajo rastlinske in živalske vrste tega specifičnega življenjskega prostora. Skrajno naivno se je ob tem veseliti nadomestnih prebivališč, kakršne so gramoznice, industrijske cone in peščene njive, na katerih vse pogosteje gnezdi mali deževnik. To so namreč zelo začasna in negotova prebivališča z nevarnostmi, ki se jim ptica prodnatih otokov ne more postaviti po robu. V zahodni Evropi (npr. na Renu) so pričeli na močno prizadetih rekah v skladu z renaturizacijski-mi načrti v reke vračati prod, ki so ga tako prostodušno jemale ekološko neosveščene generacije. Zato za ekološko nepismenost naših vodarjev in energetikov ni nikakršnega opravičila! Skupščina naj že vendar sprejme zakon, po katerem bo jemanje proda z reke zločin proti naravi, ne pa družbeno koristna dejavnost, kar veletatovom, vodnogospodarskim podjetjem omogoča pravno urejeno plenjenje naravnih bogastev. /zfofr Ge/sfer zadetosti, poskušamo drisko odpraviti s t. i. dietno prehrano: - psu ponudimo večkrat na dan manjše količine hrane - obroki naj bodo sestavljeni iz lahko prebavljivih surovin naravne hrane (razkuhan riž, pusto goveje meso ali perutnina, prepečenec, skuta, ipd). Hrani lahko primešamo manjše količine živalskega oglja - pes naj ima stalno na voljo postano vodo ali blag ruski ali borovničev čaj - v času driske psa ne hranimo z drobovino, kostmi, mastno hrano in mlekom. 2. Če pri psu opazimo tudi druga bolezenska znamenja (npr. neješčnost, bruhanje, krči...), je »zrel« za obisk pri veterinarju. Le-ta se bo na podlagi našega opisa poteka bolezni in temeljitega pregleda živali odločil za ustrezen način zdravljenja. Natančno upoštevajmo njegova navodila. mag. Marko Mali, dr. vet. med. Posvečeno mojima mentorjema Franciju Vrstovšku in Niku Ogorevcu Skozi meglene koprene so se počasi prebijali slabotni januarski sončni žarki in osvetljevali s snegom pokrito Naravo. Nekaj centimetrov ga je zapadlo pred dnevi. V lovišču, tam pod Orlico, pa je divjad jasno nakazovala svoje poti. Na nedeljskem lovu na divje prašiče se je zbrala skorajda vsa lovska druščina pišečke LD. Pa še nekaj gostov je bilo zraven. Odrinili so v Goro, odkoder se je kmalu zaslišalo zvonjenje psov goničev, ki so pognali prašiče proti stojiščem. Ostri streli so parali ledeno mrzel zimski zrak in kri je pordečila ledeni srež zasnežene Orlice. Diana jim je bila naklonjena in gospodar je preudarno odločil, da so tistega dne nara- ‘ 1. nagrada javnega natečaja glasila LOVEC za najboljšo lovsko povest vi prizadejali že dovolj ran, da je čas, da se ji zahvalijo in odrinejo v dolino. Na zadnjem pogonu so se ob okusnih jetrcih in vinu lovcem kmalu na široko odvezali jeziki in duše. Lovska latinščina je preplavila prostor. Klena lovska pesem je zadonela iz grl in naznanila, da v tamkajšnjih krajih živijo možje, ki spoštuje- jo in ohranjajo tradicijo svojih očetov in dedov. V kotu pri mizi so se srečali pogledi treh lovcev. Franci, najstarejši med njimi, je bil včasih mentor obema mlajšima. Janez je šele tisto leto opravil lovski izpit, Stane pa je bil komaj kakšno leto več »na rosi«. »Gremo?« je vprašal Franci. »Večer bo kot nalašč!« je še pribil in z vprašujočim pogledom ošinil svoja nekdanja varovanca. »Gremo!« je za oba potrdil Stane. »Samo še eno zapojemo, saj veš, da rad pojem, in da ne bomo razbili družbe.« »Ne skrbi! Zadnji pogon se bliža h koncu. Zapomni si, ko je najlepše, je treba iti,« je poznavalsko ocenil Franci in iz njegovega grla je zadonela šaljiva lovska pesem, ki so ji drugi takoj pritegnili. Zunaj pri avtomobilih ju je Franci še zadnjič opomnil: »Glejta, da vzameta s seboj toplo obleko, baterije, nekaj za »pod rit« in da mi ne prideta v »salonarjih!« je ukazal. »Zamenjajta puški ter vzemita s seboj pravi kaliber streliva!« »Strela, saj tako zelena pa spet nisva,« se je naredil hudega Stane in z Janezom sta se prešerno zasmejala. Čez dobre tri ure so se dobili pri Franciju doma. Franci ju je poznavalsko pomeril od nog do glave in nazaj ter bil očitno zadovoljen. »No, sta poračunala z ženskama za ta večer? Da ne bom spet jaz kriv, ker vaju ne bo doma.« Bila sta tiho, ker ni imelo smisla odgovarjati, saj je imel Franci očitno tistega dne presneto namazan jezik. Oprtali so si nahrbtnike, prijeli za puške in se spustili v Vošin Dol. Pred njimi se je v zadnjih vzdihljajih dneva razprostirala ozka dolina med dvema, z mešanim gozdom in gostim podrastjem poraščenima bregovoma, ki sta v svojih nedrjih skrivala kar nekaj lisičin. Da, Da! Na lisice se je odpravila trojica lovcev. Gonja se je ravno pričela in sledovi v snegu so kazali na izredno aktivnost zvitorepk. Na razcepu doline se je Franci ustavil. »Takole bomo naredili,« je zašepetal. »Janez, pojdi na prežo k Piramidi! Sam grem na pokrito, naprej ob tem potočku. Ti, Stane, splezaj na to pred nami,« jih je razporedil izkušeni lovec. »Pa glejta, da mi ne zaspita in zmrzneta. Kaj pa bom potem jaz s toliko ženskami,« se je še na tiho zarežal. »Če bosta streljala, ostanita na preži in čakajta, da pridem k vama. Bodita pozorna, saj lisica pride po strelu rada pogledat, kaj se dogaja. No, pa dober pogled!« In so se razšli. Stane je zlezel na zaukazano visoko prežo in iz nahrbtnika pričel vleči pripomočke za čakanje: nepremočljivo šotorsko krilo, snežke in spalno vrečo. Brž se je pripravil, saj je mrak že dodobra napolnil dolino. Previdno je v cevi svojega »ruša« vložil naboja in puško skrbno in potiho zaprl. Za trakova podloženih usnjenih palčnih rokavic je vložil rezervna naboja in preizkusil, če njegov sistem hitrega polnjenja deluje. Nekajkrat se je še zasukal s telesom in preizkusil, če obleka in oprema na njem ne povzročata preveč šuma. Bil je zadovoljen. Zdaj se je lahko dodobra razgledal po okolici. Mraka navajene lovčeve oči so ostro preiskovale zasneženo pobočje na desni in levi, podrastje in grme jelševja ob obeh potočkih ter majhno ravnino, ki so jo s treh strani obdajali: potočka ter gost jelšev gozdič. Naravnost se je razprostirala dolina in tam, kakšnih 300 m naprej, za ovinkom, je na svoji preži ždel Franci. Stane se je nasmehnil. Spomnil se je dne, ko je prvič prišel med pišečke lovce. Lepo so ga sprejeli in hvaležen jim je bil za to. Spomnil seje prvega srečanja z mentorjema Francijem in Nikom. »Le kaj naj bi midva tebe naučila,« je bil skeptičen Niko. »V šole si hodil, saj veš več od naju«. »Fanta, ne rečem, da se mi o pravu nekaj ne sanja. Vendar sta v lovski znanosti vidva zame prava doktorja in trudil se bom biti radoveden študent«. »Ga vi’š, ko mu teče jezik?« se je namuznil Franci. »Če mu bodo še noge tako, ko bo rinil čez goščave Trbojnika, bo kar dober!« Postali so pravi prijatelji. Če je čilo le mogoče, so pretičali dneve in večere skupaj, razpravljali o jagi, Jagrih in jagr-skih zadevah. Žene so se že zdavnaj sprijaznile z njihovo Pogosto odsotnostjo in so samo vzdihovale, ko so se sklicevali po telefonu. V gozdu je počila vejica in Sta-ne se je na preži zdramil iz spominov. Oči so samodejno sistematično pregledale teren, roki sta puško s kolen prestavili v ugodnejši položaj za strel ha leseno ogrado preže. Nekaj minut tišine in napetost je popustila. Spomnil se je prvih Francijevih nasvetov. »Če ne ooš pripravljen za strel, ko ugledaš lisico, si že prepozen, vsak najmanjši gib opazi. Celo Pretvarjati se zna, kot da te ni opazila, trenutek za tem pa bo tako odskočila, da se ti bo še dolgo sanjalo o njej«. Stane je pozorno prisluhnil v gluho zimsko noč. Da! Tam nekje v smeri Orehovca se je zaslišal lisičji lajež. »Kav, kav kaii!« se je nekajkrat oglasilo, vsakič vedno bliže. “Pa menda ja ne,« se je v Stanetu vzbudil up. Dotlej mu Di-®na še ni naklonila lisičjega lovskega blagra. Telo je vztrepetalo v napetem pričakovanju. “Daj, umiri se vendar!« je sam oabi ukazal Stane. Oko je na hitro preletelo pobočje pred sabo in iskalo možnosti prehoda lisice. »Ko bi prišla čez podrast sem k potoku in naprej ce,z čistino,« si je zaželel čakajoči lovec. “Cp, cp, cp, cp« se je naenkrat zaslišalo iz gozda na pobočju. In že je zagledal temno razpotegnjeno senco, ki se je spuščala po strmem bregu proti robu čistine, ki sta jo tvorila jel-šev gozdič in potoček. Stanetu je naenkrat postalo vroče. Vsa podložena obleka mu je postala odveč, roke, ki so trdno oklepale puško, so se tresle. Še 50 korakov in lisica bo v strelni razdalji. Še bolj mu je postalo vroče. »Mir, takoj mir, sicer ne bo nič!« so možgani zapovedali telesu. Telo, izurjeno za hitro odločanje in ukrepanje, ki ga je zahteval Stanetov poklic, se je v hipu odzvalo. Puška je bila ob licu, oko je sledilo cilju in vrhu cevi ter ju počasi poravnavalo. »Še malo, še bliže mora priti,« so tiho velevali možgani. Prst v orokavičeni roki se je počasi krivil na petelinu. Takrat pa je lisica ostro zavila v desno, izginila v pod rastju in se nekaj hipov nato pojavila tik ob potočku, kakšnih 50 korakov daleč, elegantno preskočila zapreko in po čistini stekla proti pobočju pred sabo. »Če moraš streljati na bolj oddaljeni cilj, pazi na lovsko pravičnost. In če se odločiš za strel, streljaj hitro v zaporedju. Vsak njen korak jo oddaljuje od tebe,« se je Stane v preblisku spomnil mentorjevih nasvetov. Pogled je bil prikovan na vrh puškine cevi in senco v teku, ki je bila skorajda že poravnana z lovčevim položajem. S kotičkom očesa je lovec premeril teren za nastrelom. »Kadar streljaš, streljaj v tisto, kar dejansko vidiš in glej, da bo ozadje prosto. Sicer pa to že zdavnaj veš,« so ga preblisnile Francijeve besede. Rezultati javnega natečaja za najboljšo lovsko povest Uredniški odbor glasila Lovec je v lanski 5. številki Lovca na str. 183 objavil razpis oz. javni natečaj za najboljšo lovsko povest, predpisal pogoje, nagrade in rok za oddajo rokopisov v uredništvo. Do prvega roka (10. 10. 1994) je prispelo na uredništvo premalo avtorskih del, zato smo rok podaljšali do 10. 1. 1995. 22. 2. 1995 je zasedala tričlanska komisija uredniškega odbora, ki je prebrala in ocenila dela (Borut Mencinger, Franc Rebeušek in Borut Ingolič) in določila tri najboljša avtorska dela. V svojem zapisniku je komisija zapisala tele ugotovitve: Literarna vrednost poslanih avtorskih del ni na posebno zadovoljivi višini. Pri ocenjevanju so člani upoštevali predvsem izvirnost, nenavadnost prispevka (dogodka), duhovitost, način podajanja in seveda bralnost. Čeprav so vsi člani komisije ocenjevali avtorska dela posebej, so bile njihove končne ocene dokaj enake. 1. nagrada tako pripada avtorskemu delu z naslovom Prvi, ki ga je pod psevdonimom »Prvi« napisal Stane Preskar iz Globokega, 2. nagrada pripada delu Beli srnjaki, ki ga je napisal Danilo Muršec iz Trnovske vasi pod psevdonimom »-emde-« in 3. nagrada avtorskemu delu Cimina skala, katere avtor je Franc Verk iz Topolšice, in je prispelo pod psevdonimom »Vere«. Vsa tri nagrajena dela bodo objavljena tudi v Lovcu. Uredniški odbor pa se je odločil, da bo objavil tudi še nekaj drugih, nenagrajenih del, saj so ocenjevalci menili, da so prav tako vredna objave. Tako bodo bralci lahko sčasoma prebrali v Lovcu tudi dela Ivana Kokota Spomini, zlati cekini, Antona Komata Grajskega lovca biksarca, Staneta Lavriča Naključje pa tako, Mirka Slemenška Podarjeno življenje, po vsej verjetnosti pa še katero drugo od skupno 26 poslanih avtorskih del. Vsak od avtorjev, ki je sodeloval v razpisu, ima pravico v uredništvu zahtevati zapisnik komisije in se v 30 dneh od objave prepričati o pravilnosti postopka javnega natečaja. Uredniški odbor čestita vsem nagrajencem, vsem sodelujočim pa se zahvaljuje za sodelovanje z željo, da bi sodelovali tudi na prihodnjem javnem natečaju, ki ga bomo čez čas zopet P01'10^1'1 Za uredniški odbor Boris Leskovic Rezko je odjeknil strel v ledeno mrzlo zimsko noč in takoj za njim še eden. Lisica pa nič! Le še hitreje je stekla čez čistino, preskočila potok na drugi strani in jo jadrno ubrala v strmino proti lisičinam. Na varno. »O, ti strela! Zamudil sem! Zamudil, ko kakšen smrkavec, ki prvič strelja na cilj v gibanju,« se je hudoval Stane sam nase in zabrisal klobuk na tla. »No, lepo si se nocoj izkazal. To bo smeha, ko me onadva dobita v zobe,« si je dajal duška. Roke so samodejno odprle pu- ško, izvlekle izstreljena naboja in ju zamenjala z rezervo izza pasu rokavic. »Upam, da vsaj ni obstreljena, to bi šele bil lep hudič!« ga je zaskrbelo. Pobral je klobuk, ki ga je prej v jezi zabrisal na tla preže in se udobno namestil. Nič več ga ni zeblo. »Zdaj je, kar je. Drugič ne naredi več take bedarije,« je dopovedoval sam sebi. »Cp, cp, cp, cp, cp,« se je naenkrat zaslišalo prav tam, kjer je prvič uzrl »srečno« lisico. »O, ne! Ne more biti res! Dve v petih minutah? Kje si pa to še slišal! Fant, meša se ti od razburjenja!« je prepričeval samega sebe. Pa je kljub temu pri- sluhnil. »Glej! Tam na pobočju. Senca! Še ena lisica. Točno po sledi prve gre. To mora biti lisjak!« mu je šinilo. Še bolj mu je postalo vroče kot prvič. »Če zgrešiš tokrat, se ti bodo vsi v družini smejali naslednjih deset let ali vsaj tako dolgo, dokler se še komu tako ne zalomi,« ga je bliskovito spreletelo skozi možgane. »Daj, fant! Umiri se in naredi, kot je treba!« so veleli možgani. V trenutku se je umiril. Puška se je skoraj nevidno dvignila k licu, oči so ostro spremljale zvi- torepkin tek po pobočju. »Velik je! Joj, kako je velik!« ga je naenkrat preblisnilo. V tem je senca izginila v podrasti, preskočila potoček in jo ubrala po sledi čez čistino. Naenkrat pa se je ustavila in pričela vohati po tleh prav na kraju, kjer so morale šibre prečkati pot »srečni lisici«. »Bi! Ne bi«, se lovec ni znal prav odločiti. Takrat pa se je odločil lisjak in jo ubral naravnost proti lovcu. »Zaboga, še deset korakov do idealne strelne razdalje,« je preblisnilo lovca. Lisjak se je nenadoma ustavil, povohal zrak in se obrnil povprek čez čistino. »Zdaj ali niko- li!« je preblisnilo lovca. Strel je zagrmel v gluho noč. Lisjak je poskočil, kot bi ga pičila kača, in jo kot veter ucvrl čez čistino. »Tras!« je ponovno zagrmelo v noč. »Spet sem zamudil, drugič sem spet zamudil,« je žalostno ugotovil Stane. Pogled je spremljal lisjaka, ki je preskočil potok in jo ubral v strmino. »No, zdaj pa imaš! Lepše priložnosti ti Diana ne more dati, ti neroda! Le kako si mogel?« je ošteval samega sebe. Na pobočju pa je šum bežečih šapic nenadoma utihnil. »Šššščččššš!« se je zaslišalo po pobočju in utihnilo ob vznožju, nekje v leskovem grmovju ob potoku. Stane se je zdrznil. »Sem, zadel sem!« je bolj upal, kot bil prepričan. Hitro je napolnil puško, jo zavaroval ter pričel v nahrbtnik tlačiti opremo, kajti po dolini mu je nasproti hitela visoka Francijeva postava, okoli katere je opletala široka šoferska bunda. Razkoračil se je pod prežo, uprl roke v bok in zajel sapo: »Pa kaj ti res ne moreš brez manevrov?« je s trohico hudomušnega cinizma v glasu vprašal Staneta, ki je lezel po lestvi s preže. Stane mu je pričel po- tiho pripovedovati, kakšne »manevre« je uprizarjal. »No, zmeraj je bilo tako! Majhen kmet ima ponavadi največji krompir!« se je Franci delal preroškega in Staneta veselo udaril po rami. »Pustiva prtljago tu! Vzemi le puško, baterijo in plastično vrečo! Morebiti si pa večji krompirjevec kot si videti,« se je zdaj že glasneje zarežal. »Počakajva še Janeza, vi’š, tam jo maha. Kot čreda nerescev!« ni nehal biti duhovit. Janez je prisopihal do njiju kot parna lokomotiva. »Ja, kaj vraga pa počenjata? Kaj mislita postreliti cel Vošin Dol?« je vrelo iz njega v presledkih med globokim dihanjem. »Pusti,« mu je odgovoril Franci, »Naš Stane ne more brez manevrov. Dve lisici je na smrt prestrašil, pa še mene. Ravno sem razmišljal, kako bi bilo lepo v gorki postelji ob ženi, s skodelico vročega čaja ali kave v rokah, ko je začel s kanonado. Skoraj sem s preže padel,« se je režal. »Ti, pa čaj, pohotnež stari!« se je tokrat prvič zasmejal tudi Stane. Vsi trije lovci so se bolj potihem, ampak prešerno zasmejali. »Dosti šale! Gremo na delo!« se je prvi zresnil Franci. »Ti, Janez, pojdi dobrih 50 korakov nazaj po svojem sledu in se postavi ob potok, da boš imel pregled na pobočje takoj pod lisičinami. Midva ostaneva tu in obkoliva to leskovino. Če bo še bežal, bo šel naravnost nate. Pa pazi, kako boš streljal!« Lovci so se razporedili na določena mesta. »Dobro, Stane, pojdi naprej! Prižgi baterijo!« je bil odločen Franci in že vključil tudi svojo. Snopa svetlobe sta zarezala v temo proti leskovju. »Lej, tam, Stane!« je zaklical Franci. »Je. Je! Ostal je!« in že je preskočil potok in zagazil v sneg na drugi strani. Stane se mu je jadrno pridružil. »O, ti krompirjevec krompirjev-ski! Kakšna trofeja!« je z občudovanjem rekel izkušeni lovec. »Janez! Pridi, za nocoj smo končali z lovom!« Zbrali so se ob leskovem grmu, ob katerem je v okrvavljenem snegu ležalo truplo nekoč ponosnega lisjaka. Stane je narahlo pristopil k njemu, kot bi se bal, da ga bo zbudil iz sna. Pokleknil je ob njem v sneg in ga z orokavičeno roko nežno pobožal po glavi. Nato je vstal in roka je sama segla po klobuku. Odkril se je in za njim tudi Franci in Janez. Stane je sklonil glavo v tihem spoštovanju do uplenjene divjadi in se v mislih zahvalil Diani za lovski blagor. Za svojega prvega! Skozi gole veje pa je začel tiho naletavati sneg. Stane Preskar Izposojena puška Leta 1990 so moji nekdanji horjulski učenci in učenke slovesno proslavili dvoje jubilejev: obletnico rojstva in obletnico vstopa v šolo. Na praznovanje v Horjul so povabili tudi svoje učiteljice in učitelje. Vrli naši šolarji izpred desetletij so nam naklonili vso pozornost in nas ne le pogostili, ampak tudi obdarili. V to praznično srečanje je padla tudi moja 70-letnica. Ko mi je glavni organizator praznovanja Rajko Filipič po skupnem obedu v gostilni pri Prebilu izročil spominsko dari-I? - uokvirjeno čipko, naklek-ijanega divjega petelina, izde-lek Horjulke Marjane Grbec ~ je med drugim poudaril: »Ta Petelin, s povešenimi perutmi 'n razpetim repom, pojoč na veji, ni samo skromna zahvala za vaš trud z nami v šolskih klopeh, ampak naj vam bo tudi spomin na petelina, ki ste ga lovili v horjulskem Ključu...« * * * Tajnik Lovske družine (LD) Horjul, Janez Prebil, se je leta ,1948 hudo urezal v desno dlan in prste, da je nekdo drug moral prevzeti tajniške posle. In ta »nekdo drug« sem bil jaz. Starešina horjulske lovske družine, sicer pa slovenskim lovnem znani ustanovitelj vseslovenske lovske organizacije, dr. Ivan Lovrenčič, je namreč pokazal name. Ha občnem zboru naše LD v začetku marca 1951 v gostilni pri Mescu v Horjulu so nas navzoče med drugim seznanili tudi z odstrelnim načrtom za horjulsko lovišče v letu 1951. Nekateri so sicer negodovali, češ da sta lovska podzveza in okrajni ljudski odbor Ljubljana-okolica premalo upoštevala Predlog lovske družine, večina Pa je soglašala z utemeljitvijo lz Ljubljane, da je divjad zaradi |T|edvojnih izgub, ki jih je utrpela, treba predvsem varovati in manj odstreljevati. Bilo je torej razumljivo, da je dovoljeno od-atreliti le enega divjega petelina. In komu naj pripade odstrel? Tedaj me je presenetil Predlog lovskega starešine, dr. Lovrenčiča: »Naj ga letos odstreli naš mladi ravnatelj šole ln tajnik naše LD, ki ta posel yestno in brezplačno opravlja ze skoraj tri leta, te divjadi pa poslej še ni uplenil.« Na vprašanje, če je kdo proti, nihče ni ovignil roke, zato je bil petelin »moj«. Po sestanku me je dr. Lovrenčič prijel za roko in potegnil k možaku krepke kmečke postave, s sivimi brki in toplim sijem v očeh: »To je naš Jože Urbančič, po domače Čuk iz Podolnice, lovec z dušo in srcem. Sicer nosi že osem križev težko breme, pod katerim se upogne skoraj vsak hrbet. A taka korenina kakor je Čuk, se ne upogne. Saj vidite, da hodi vzravnano, kakor da ima šele križev pet, še zlasti, če je puška na rami. Je tudi naš najboljši petelinar. Vodil vas bo v Ključ na črnega trubadurja, na divjega petelina.« Lovcu Urbančiču so se raztegnila usta v prijazen nasmeh in ponudil mi je težko kmečko dlan: »Če tako pravi naš dohtar, potem velja! Ko se bo začelo odpirati bukovo popje, vam bom poslal pošto.« In prijazno sva si stisnila desnici. Sonce je iz dneva v dan pridobivalo moč in vse hitreje pobiralo sneg po bregovih. Do zadnjega tedna v mesecu je bilo toplo in suho, da je marec tisto leto zopet upravičil svoje drugo ime - sušeč. Kljub temu pa se v svojih zadnjih dneh ni izneveril reku Valentina Vodnika, češ da »brezen z repom maha«. Toda vetra in dežja, pomešanega s snežinkami, je bilo hitro konec. Mokrota in toplota malega travna sta kar vlekli travo iz zemlje in budili popje po drevju. Ko sem zjutraj stopil v učilnico, mi je rdečelični šolar pomolil listič: »Tole vam pišiljajo Čukov stric.« V nekaj kratkih, okornih stavkih je bilo povedano vse. »Torej že kar jutri,« sem rekel vzhičeno, da so me šolarji začudeno pogledali. Popoldne sem dal v nahrbtnik najnujnejše, nato pa stopil še po puško. Kaj nisi imel svoje? Ne, prav takrat ne. Pri puškarju Tomažovcu je bila še vedno v popravilu. Napak v vžigal-nem mehanizmu namreč ni mogel odpraviti brez posebnega dela, ki ga je bilo moč dobiti le v puškarskih Borovljah. Borovlje so pa onstran državne meje, v Avstriji. In takrat priti tja ni bilo tako enostavno. H komu drugemu torej po puško kakor k solovcu in prijatelju Janezu Prebilu. Sicer sva se pa o tem že pred dnevi dogovorila. »Na videz je moja šibrenica bolj revna; saj bi kupil novo, če bi jih izdelovali pri nas ali če bi bil dovoljen uvoz. Ne zapira se ravno prav trdno in brez muhe je, ki jo lahko enostavno nadomestiš s koščkom vžigalice. Sicer pa puška dobro nosi, z njo sem na jesenskih braka-dah pobral vseh pet zajcev, kar sem jih streljal. Za petelina bo dovolj en sam naboj, a tu jih imaš pet s šibrami št. 6, torej s pravšnjimi. Dobro pomeri in petelin bo tvoj!« mi je razložil Janez in izročil puško. V bližnjem zvoniku je udarilo drugo uro po polnoči, ko sem na šolskem dvorišču vžgal in zajahal motor. Podolnica ni daleč od Horjula in kmalu sem v tem majhnem naselju ob vznožju Ključa zavil na Čukovo kmečko dvorišče. Za zagrinjali na oknih je že brlela luč in iz izbe je prihajalo živahno govorjenje. Čuk torej ni sam. Potrkal sem in vstopil: »Dobro jutro voščim.« »Dobro jutro! Točni ste kot ura,« je odzdravil starosta horjulskih lovcev in mi predstavil sogovornika srednjih let: »Ta je pa Gostišev Vinko, tudi iz Podolnice, sicer izučen mizar, a vnet ljubitelj narave in bodoči lovec. Rad gre z menoj, tudi letos sva skupaj zasliševala peteline v Ključu. Kar petkrat ponoči oziroma navsezgodaj zjutraj sva bila v hribu. Ugotovila sva troje rastišč in troje pojočih petelinov. Vinkovim očem nič ne uide in odlično tudi sliši. Zato gre z nama. Gremo na najstarejšega in najmočnejšega, ki nikomur mlajših sovrstnikov ne prepusti svojega prostora in svojih kokoši. Dvakrat sva ga imela pred seboj. Prvič pojočega na stari bukvi, drugič pod bukvijo na tleh. Pretepal je mlajšega petelina, ki se poteguje za njegovo rastišče. S kljunom in kremplji ga je obdeloval, da je perje frčalo po zraku. Da, na tega gremo. Pa kar krenili bomo, da ne bomo prepozni.« Vinko je prižgal petrolejko, takšno, kakršne so nekoč »furmani« obešali na vozove, ko so se s konji podajaji na daljšo, tudi nočno vožnjo. Čuk je vrgel puško na ramo, na dvorišču pobožal svojega resastega istrijanca in mu ljubeznivo rekel, da tokrat ne more z nami na lov. In že smo stopali drug za drugim po stezi čez vrt in travnik: spredaj Vinko, nato jaz in za menoj lovec Čuk. Kopasti Ključ - čeprav se mu v davni zemeljski zgodovini ni uspelo dvigniti više kakor 623 nadmorskih metrov - je najbolj znan hrib med Horjulsko in Polhograjsko dolino. Na njegovo vzhodno pobočje je bil usmerjen naš korak. Vinkova svetilka nam je kazala pot, saj je bil Ključ še ogrnjen v črn plašč noči. Ni bilo lune, le redke zvezde so utripale na nebu. »Zdaj lahko potihem še kakšno rečemo. Ko se bomo začeli vzpenjati, bom ukazal obvezen molk,« je prvi spregovoril Čuk. »Pravite, da vam je lov na divjega petelina poznan in da ste ga že tudi zalezovali, ali kakor lovci pravimo - naskakovali,« so meni veljale njegove besede. Moja prva srečanja s to divjadjo so bila v lovskih knjigah. Prvič sem pa petelina naskakoval v Žirovskem vrhu, skupaj s tamkajšnjim lovcem. Ne zato, da bi ga ustrelil, pač pa da bi ga videl in od blizu tudi slišal njegovo skrivnostno petje. Uspelo nama je. Po lovu - lov vendar ni le streljanje - me je moj vodnik pohvalil, da sem sam sposoben zalesti največjega ptiča naših gozdov. Dvakrat večji in težji je od srednje velikega domačega petelina. Njegovo perje je temne, tu in tam skoraj črne barve in po prsih se kovinsko sveti. Glavo mu krasijo žametno rdeče obrvi. Posebnost v obarvanosti je bela lisa - imenovana okence - na obeh straneh, kjer perutnici »rasteta« iz trupa. Njegovo petje je pravzaprav primitivno, kot govorica pragozda, a lovcu petelinarju višek doživetja. Z drevesa, na katerem prespi noč, zgodaj zjutraj s pesmijo pozdravlja jutranjo zarjo in osvaja srca rjavo grahastih kokoši. Štiri dele ima petelinova kitica. Prične s klepanjem, ki je nekoliko podobno glasovom ob udarcih kladiva na koso ali pa tudi padanju težkih kapelj čez previs na kamnito dno: telep - telep - te-lep! Klepanje preide v vedno hitrejše drobljenje in preskoči na glavni udarec, kot da bi potegnil zamašek iz steklenice: tlonk! Ta se tudi najdlje sliši; če imaš dobro uho in je lega prikladna, do tristo korakov daleč. Glavnemu udarcu sledi škripanje, sem in tja podobno lastovičjemu. Na splošno pa lovci ta del petelinove kitice slišimo kot brušenje, podobno glasovom ob brušenju kose: sššš - sššš - sššš! Tedaj se mu zapre sluhovod in je gluh za vse, kar se dogaja okrog njega. Zato ga lovec naskakuje in strelja samo med brušenjem. Pri vnetem petelinovem petju kitica, ki traja največ do deset sekund, sledi kitici brez premora. Ko so se na pobočju sklonile nad nas krevljaste veje starih hrastov in bukev, je Čuk siknil izpod brk: »Pst!« Nakar nam je le suho listje šelestelo pod stopali. V soju v tla usmerjenih Vinkovih žarkov smo se varno vzpenjali po stezi, prepreženi z drevesnimi koreninami. Na- enkrat smo odreveneli. Nad nami v goščavi sunkovit trušč in skoki v breg, nato pa laježu podobno srnjakovo bokanje. Na vse pretege se je drl rogač, streljaj od nas postal in nas zmerjal iz teme, češ kako si drznete v tej nočni uri motiti življenje gozdnih prebivalcev. Vinko je privil svetilko, da se je krog svetlobe pod njo kar najbolj zožil. Čuk pa je izkoristil priložnost: »Dobro, da nam srnjak tega kravala ni naredil na petelinovem rastišču. Ob tem se spomnim dogodka izpred četrt stoletja, ko sem vodil v Ključ na petelina Ivana Hribarja, navdušenega lovca in široko znanega ljubljanskega župana iz časa Avstro-Ogrske, ki je iz nemškega Laibacha na- zaj naredil slovensko Ljubljano. Petelina sva uspešno naskočila in gospod Hribar je v kritju goste smreke že dvigal puško k licu. Tedaj pa rsk, rsk, bolj po zraku kakor po tleh v skokih mimo naju prav pod petelina na drevesu - srna in srnjak. In rogač je na ves glas zavpil svoj bav - bev, da je petelin v hipu odletel. Župan je brez vsakega razburjenja povesil puško in neprizadeto rekel, da ni zletel zato, ker je srnjak zabokal, pač pa zato, ker je v svojem jeziku petelinu povedal, naj takoj zleti, ker ga bo sicer ujela smrt.« Vinko je zopet odvil stenj pri petrolejki in v popolni tišini smo nadaljevali pot. Vse je šlo gladko do križišča gozdnih stez, kjer smo obstali. Čuk se je brez besed pomaknil izza mene, prevzel iz Vinkovih rok svetilko in z desnico pokazal navkreber v brezpotje. Tiho kot mačka, izogibajoč se vsaki vejici, se je stari lovec prožno vzpenjal. Komaj sva ga dohajala. Ko je bilo korakov navzgor dovolj, smo šli nekaj časa poševno po pobočju. Cuk je kar med hojo ugasnil svetilko in tipajoč v somraku zopet zavil navkreber. Na majhni jasi z mehkim mahom smo obstali, zadržali dih in prisluhnili. Vsenaokoli popolna tišina, da sem slišal udarce lastnega srca. Naslonil sem se na deblo mogočnega hrasta in se ozrl kvišku. Med vejami so na nebu bledele zvezde. Rahlo se je svitalo. Čuk je sedel na štor, porasel z debelim mahom, Vinko pa je stoje prislonil dlan k ušesu in obračal glavo na vse strani. Na vejico pred nas je iz temne goščave priletela taščica, nas radovedno opazovala z drobnimi očesci in tiho zagostolela. Brž je odletela, ko se je Vinko nemirno prestopil in šepnil: »Slišim ga, njegov glavni udarec! Petelin poje, prav tam, kjer sva ga videla v nedeljo zjutraj.« »Da, slišim, tudi jaz ga slišim, najbrž poje na isti veji tiste stare bukve,« je Čuk tiho dopolnil Vinka, potem pa se obrnil k meni: »Približali se mu bomo le nekoliko, da bomo slišali še njegovo klepanje, potem ga prepustiva vam.« Zopet je Čuk po mačje polzel med vejami, midva pa za njim med suhljadjo in po mahu, ki ni bil več črn, ampak zelen, kajti jutranji svit se je med vejevjem že spuščal do tal. Vsega kakih trideset, štirideset korakov in Čuk z dvignjeno roko ukaže - stoj! Zopet prisluhnemo. Da, da, vsi slišimo tudi klepanje... Čuk se nagne k mojemu ušesu, da čutim njegovo toplo sapo: »Od tu do petelina je pot kakor po preprogi. Tudi kritja je dovolj. Največ še 150 korakov in pri njem boste. Z Vinkom vas tu počakava. Napolnite torej puško, uspešno naskočite in - dober lovski pogled!« Nahrbtnik mi je kar zdrknil z ramen. Iz njega sem vzel le tri naboje, dva potisnil v dvocevko, enega vtaknil v žep. Vinko me je potrepljal po rami in mi s prstom pokazal smer. V kritju jelk, smrekulj in drugega drevja sem krenil. Spn/a še ne tako zelo oprezno, a ko mi je uho zaznalo celotno petelinovo kitico, sem začel naskakovati. Oko mi je prizadevno iskalo lepotca, ki drobi kitico za kitico brez prestanka: Telep-telep-telep .... tlep, tlep, tlep, lep-lep-lp-lp-pt-pt-pt - Tlčnk! - Sššš-sššš-sššš-sššš... Klepanje, drobljenje, glavni udarec, brušenje... Da, brušenje je višek petelinovega napeva in najvažnejše tudi za lovca! Samo par sekund je petelinov sluhovod zaprt, da ničesar ne sliši. Petelin torej - tlonk in začetek brušenja, jaz pa en ali dva koraka oziroma skoka po zelenem mahu. Še preden je konec brušenja, že negibno obstanem in čakam na nov tlonk in brušenje. Oboje s petelinom nekajkrat ponoviva, ko ga izza smrekovega debla zagledam na stegnjeni veji še gole, stare bukve. A tedaj nenad- no- utihne, ko da je na sebi začutil moj pogled. Zmotila pa 9a je najbrž kokoš, ki je zaklepala spodaj v grmu. Morda je Pa prisluhnil zboru drobnih Ptic, ki drobijo svoje melodije Jutru v pozdrav. Petelin zopet našopiri perje, povesi peruti, razpne rep in se sprehodi po Veji, ovešeni s sivim mahom. Ustavi se, dvigne glavo proti vzhodu, kjer zarja naznanja Prihod sonca, in zopet začne Pati. Še troje brušenj mi je potrebnih! Petelin mi izpolni željo 'n doskočim v kritje košate jel-Pe. Veliki trubadur zdaj kleplje, drobi, sproža glavne udarce in brusi še bolj vneto kot prej, kot da tekmuje s ptičjim zborom, ki s svojimi pesmimi zajema ves Kijuč. Tako čudovitega ptičje-9a petja ne prej ne poslej nikjer nisem več slišal! Skoraj bi pozabil, da sem prišel na lov, na petelina, da ga odnesem s seboj za spomin na to prelepo pomladno jutro v Ključu, v spomin na horjulsko iovišče, na horjulske lovce in drage mi šolarje in šolarke. Saj oaz nekaj mesecev, konec te-9a šolskega leta moram iz Horjula na novo službeno me- sto... Kozarec opojnosti je treba izpiti do dna! Utrgal bom cvet kakor ga utrga otrok na polju, brez zlobe v srcu... Strelna razdalja je pravšnja, nekako 40 korakov. Med brušenjem napnem puško, jo dvignem k licu, pogled mi zdrsne po šibiki. In beli delček vžigalice, ki sem ga že doma pritrdil v luknjico, iz katere je izpadla muha, se ustavi na petelinovem belem okencu nad njegovim srcem. Ko mi kazalec desnice poišče drugi sprožilec, ki vžge naboj v levi, bolj zadrgnjeni cevi za streljanje na oddaljenejše cilje, me prešine: v hipu se boš brez bolečine preselil v večno lovišče in tvoj mladi tekmec, s šibkejšim kljunom in manj močnimi kremplji bo najbrž že jutri na tej bukvi nadaljeval tvojo pesem... In zdaj, ta hip, moj lepotec, si začel svoje poslednje brušenje... Skrčim kazalec, odjekne strel! A čudo prečudno: kakor da se je svet obrnil na glavo, petelin lahkotno zleti z veje in se nad vrhovi dreves prožno spusti po pobočju. Niti drobno peresce ne pade od njega! Ko da v naboju ne bi bilo smrtonosnih šiber! Ampak, saj sem včeraj doma vendar vsak naboj posebej pregledal! Zajeli sta me čudna praznina in potrtost. Molče in s povešeno glavo sem se vrnil do spremljevalcev. Nič nista rekla, le Čuk je zmajeval z glavo. Hitro in tiho smo se po gozdnih stezah in poteh spuščali v dolino, kajti kljub vsemu je bil pred vsakim izmed nas delovni dan. Pri plotu nad Podolnico se mi je prvemu odvezal jezik: »Pa tako mirno, brez najmanjše živčnosti ali lovske mrzlice sem pomeril. In ob strelu nisem zatisnil očesa, da sem videl vsak petelinov gib, ko je odletel. Povsem sem ga zgrešil. Mislim pa, da je kriva puška, ne jaz!« »O, puška pa ne! Nihče drug kot vi! Slabo ste streljali, to je vse!« me je odločno zavrnil Čuk. »Vinko, pritrdi na plot tale kos papirja petelinove velikosti in ti ustreli v tarčo s Prebilovo puško!« je stari lovec pomolil Vinku kos časopisa, jaz pa sem pripravil puško in naboj z enako debelimi šibrami, s kakršnimi sem streljal sam. Vinko je hitro namestil papir, odmeril 40 korakov, prevzel puško, potisnil naboj v levo na bojišče, pomeril in sprožil. Stekel sem do tarče, ugotovil zadetek in glasno sporočil strelcu in Čuku: »Vse so udarile za dlan pod cilj in se zagrizle v krajnik, niti ena ni zadela papirja!« »Nemogoče! Da si tudi ti tako slab strelec, Vinko, pa nisem mislil!« je glasno odvrnil Čuk in nadaljeval: »Dajte še meni puško in naboj!« Potisnil sem naboj v isto cev, skozi katero sva ustrelila jaz in Vinko. In tretjič to jutro je spregovorila Prebilova dvocevka. Vinko je stekel k tarči: »Stric, tudi vaše šibre so se zarile v krajnik med moje, za dlan pod .petelina1!« »No, ta je pa dobra! Zdaj sem pa trdno prepričan, da je ,vaš‘ petelin odletel res popolnoma zdrav. Hvala Bogu! Najtežje mi je, če je divjad zastreljena in potem nekje v mukah poginja. Prebilu vrnite puško z mojim naročilom, naj jo takoj pošlje v popravilo. In tudi vi, mladi moj lovec, si zapomnite: Če si boste še kdaj izposodili puško, jo pred lovom obvezno preizkusite!« France Cvenkel Orli v Črnem Skolu Moje roke so peruti - široke in otehke se upogibajo in iščejo šepetajoče valovanje zračnih tokov. Plavam v neizmernem Zračnem oceanu. Globoko spo-daj slutim zemeljske prepade; z zaprtimi očmi zaznavam znano mi pokrajino Podgure in v Deželo se odpirajoči strugi Lo-kavščka in Skukave vode. Na hrbtu mi ležijo nebesna brezna ln me vlečejo vase. Na levi ču-tim ostro gmoto Čavenskih sten. Bojim se odpreti oči, bojim se, oa se bom razbil v strašnem Prostoru, če pogledam navzgor ali navzdol. Hitreje zamahnem s perutmi in 2 grozo ugotovim, da to niso Peruti, temveč le moje roke, in 26 padam skozi praznino... ■•Ko se zbudim, mi presunljivo zadiši po platonskem senu. Had mano se sklanja smejoči Se bratov obraz: »Kaj pa kričiš m tolčeš z rokami okrog sebe? S' sanjal?« z muko dvignem omotično gla-yo in se oprem na komolce. “Orli,« rečem, »sanjalo se mi le, da sem orel.« i 0 njih sanjaš, jaz pa jih gledam, kako krožijo nad Čr-n|m Skolom. Tri dni že kosiva na Platnah in kadarkoli se ozrem proti Črnemu Školu, je gotovo eden v zraku, če že ne oba.« »Ko bi le mogel do gnezda!« »Še nihče ni preplezal Črnega Škola. Kamen je krušljiv. Od spodaj gotovo ne dosežeš gnezda.« »Pa če bi se spustil z vrha po vrvi?« »Pregloboko je. In tudi - če- mu? Pusti orle, naj se vozijo nad nami. Tako pusto je nebo brez njih.« »Misliš, da je to res planinski orel?« sem po premolku vprašal brata. »Seveda je. Tako velik je pri nas le še beloglavi jastreb, ki pa je zelo redek in se seli.« Zleknil sem se na hrbet in sklenil roke pod glavo. Brat je pričel klepati koso. »Še meni jo skleplji,« sem ga zaprosil. »Gledal bom orle...« »Lepo! Jaz naj ti koso klepljem, ti pa v senci roke pod glavo!« se je jezil brat. Nisem mu odgovoril, saj je ravno takrat izpod črnega previsa sredi stene Črnega Škola zaplaval orel. Črn križ, vtisnjen v modrino neba... »Orao krstaš,« sem pomislil. »Krstaš! Kako besedno učinkovito so to ptico poimenovali Srbi.« Orel se je v vedno širših krogih dvigal nad čavenska pobočja, jaz pa sem se spomnil, kako mi je znanec pravil, da je pred mnogimi leti streljal na planinskega orla, a ga ni zadel. »V zraku ga s kroglo težko zadeneš,« mi je še rekel. »Se ti ga ne zdi škoda?« sem ga vprašal takrat. »Pa tebi, se ne zdi škoda zajcev, mladičev srn in gamsov? Ali veš, koliko jih uniči en sam par orlov, ko ima mladiča?« »Ali se je po tvoje narava zmotila, ko je rastlinojedcem nasproti postavila mesojedce?« »Jaz vem le, da bi tiste srne in zajce, ki jih požre orel, lahko pospravil jaz.« Nisem se hotel prepirati z njim, saj sem vedel, da ga ne bom prepričal. Le želel sem si lahko, da mu orel ne bi prišel pred puško. In potem sem se spomnil tudi... .. .Še zelo majhen sem bil. Lovec iz moje vasi je ustrelil planinskega orla. Ponosno ga je prinesel v vas. To je bilo spra- ševanja in občudovanja ubite ptice! »Kakšen kljun ima! In kremplje!« »Če te ta zagrabi!« »Mi daš eno pero, Janez?« Orel je ležal na travi. Levo perut jei mel skoraj odtrgano. Tudi leva noga mu je mlahavo postrani visela od telesa. Rumene oči so mrtvo lovile svetlobo zahajajočega sonca. Kremplji stisnjeni, perje razmršeno in krvavo. »Dvakrat sem ga moral streljati,« je ponosno povedal lovec. »Prva krogla mu je zdrobila perut in nogo, drugič sem ga streljal, ko je bil že na tleh. Nisem si upal k njemu, ko je z odprtim kljunom in nasršenim perjem hudobno srepel vame.« »Ja, dober si, Janez...« »Kar vzemite si vsak eno pero, saj nimam kaj početi z njimi. Le kremplje bom obdržal za točke,« je bil velikodušen lovec. Vsak je hitel puliti repno ali pe-rutno pero. Za manj spretne je ostalo le navadno perje. Otroci smo še naprej skubili okrvavljeno in še toplo orlovo truplo. Nekdo je s polnim naročjem puhastega perja splezal na bližnjo klanico in ga vrgel v zrak. V večernem soncu je v zraku lebdeče perje čudovito rdelo... »Kaj že spet spiš!« je zaklical brat. »To je bil njegov zadnji let,« sem zamrmral in se dvignil na komolce. »Kaj praviš?« me je vprašal brat, ki ni razumel mojega mrmranja. »Nič, nič...« »Daj, zgani se! Libravi že kosijo. Tu imaš koso. Precej sem imel opraviti z njo, da sem jo sklepal. Glej, daje spet ne razbiješ!« »Saj sem vedel, da mi jo boš sklepal! Kaj misliš. Cvetko, bodo drugo leto v Črnem Školu še gnezdili orli?« »Orli? Mogoče bodo, mogoče ne, kaj se ve...« je zategnil z glasom, si z roko zaslonil oči in se zastrmel v nebo. Sledil sem njegovemu pogledu: nad Črnim Školom sta v krogih drsela po zračnih tokovih dva črna križa... »Mogoče bodo, mogoče ne,« sem sam zase ponovil za njim. Potem sem vzel koso in z bratom sva se počasi začenjala vzpenjati proti senožetim pod čavenskimi krušečimi se stenami... Franc Černigoj Veliki divji petelin v Evropi Veliki divji petelin (Tetrao uro-gallus) je eden od najstarejših, a danes tudi najredkejših prebivalcev naših gozdov. Evropo je poselil že pred štirimi miljoni let. Po ledenih dobah se je zadržal v pasu borealnih gozdov in tajge, prav tako pa tudi v višjih legah evropskih planin. Je ostanek (relikt) pragozdne favne. O stanju, vzrokih za številčno nazadovanje v arealu, zaščitnih ukrepih in perspektivi v prihodnosti te divjadi je pisal Ryszard Dzieciolovvski v poljskem lovskem časopisu Lo-wiec polski 5/93. Vsesplošno nazadovanje Na Britanskem otočju se je divji petelin v zgodovinskem obdobju pojavil na Škotskem in v Severni Angliji. Iztrebljen je bil v prvi polovici 18. stoletja. Leta 1837 so to gozdno kuro uspešno ponovno naselili v Pertshiru, od koder se je razširila na vzhodno in srednjo Škotsko. Ob koncu sedemdesetih let se je pričela številčnost zmanjševati. Zdajšnji podatki iz Rdeče knjige ptic Velike Britanije kažejo številčnost 1.000 do 2.000 velikih divjih petelinov. V vzhodni Franciji se še vedno drastično zmanjšuje številčnost in oži življenjsko območje divjega petelina, ne glede, da je ta vrsta tam zaščitena že več kot 20 let. Predvsem gre tu za območje Voge-zov, pa tudi za območja v Juri in Alpah. Prav obratno pa je ob zmanjšanju številčnosti divjega petelina ostal njegov areal tu nespremenjen. V Nemčiji beležijo alarmantno zmanjšanje številčnosti te gozdne kure, ki se je pričelo že pred dvajsetimi leti. Le redki so znanstveniki, ki še upajo, da bi bilo te težnje mogoče ustaviti ali celo popraviti. V letu 1987 je bila na Češkem številčnost divjega petelina ocenjena na samo 142 ptic, na Slovaškem pa na 2.184 (letni odstrel petelinov je 33). Tudi na Poljskem se je številčnost divjega petelina zelo zmanjšala. Se med obema vojnama je bila njegova populacija na ozemlju, ki leži v sedanjih mejah Poljske, ocenjena na okroglo 2.500 ptic, v šestdesetih letih na 1.500 do 1.800, na začetku osemdesetih pa le še na 600 primerkov (Jamrozy, 1991). Kaže torej, da se je v sedemdesetih letih v zahodni in srednji Evropi pričel proces upadanja številčnosti kot posledica sprotnega zmanjševanja (krčenja) celotnega areala te vrste v tem delu sveta. Širok geografski obseg tega pojava že sam po sebi kaže skupne vzroke za celotno Evropo. Vzroki Dosedanje raziskave ne kažejo le enega, ampak kar nekaj vzrokov za nesporno nazadovanje velikega divjega petelina. Mednje spadajo pred- vsem: spremembe v gozdnem stanišču velikega divjega petelina, nemir v njih, ki ga povzroča človek, pa tudi pretirano lovsko izkoriščanje. Spremembe v stanišču so povezane z intenzivno sečnjo, ki skoraj povsod razkosava goste, stare gozdove. Norveške raziskave so dokazale, da takšno »odpiranje« petelinjih stanišč po drugi strani ustvarja ustrezne življenjske razmere za mnoge nespecializirane plenilce, ki povečujejo smrtnost (mortaliteto) teh gozdnih kur že vgnezdih, pa tudi med mladiči in med odraslimi pticami. Dokumentirano je zmanjševanje preživetja kebčkov divjega petelina v prvih štirih tednih življenja v intenzivno izkoriščanih gozdovih (VVegge in dr., 1990). V drugih raziskavah so z uporabo radiotelemetrije ugotovili, da so sečnje zmanjšale koristno stanišče velikega divjega petelina od 60 na vsega skupaj 30% gozdne površine v južni Norveški (Gjerde in drugi, 1990). Poleg tega so se pojoči petelini morali preseliti s skupnih (združenih) rastišč na raztresena posamezna rastišča. Tudi na Finskem so opravili obširnejše raziskave stanišč divjega petelina in značilnosti gozda na rastiščih (Helle in Linden, 1990). Do petdesetih let se gozdni tereni (rastišča) med seboj še niso tako zelo razlikovali kot v osemdesetih letih, ko so intenzivne sečnje spremenile sestavo gozdov. Na starih rastiščih, kjer je bila že sama po sebi večja lesna masa kot v drugih povprečnih gozdnih odsekih, so gozdarji vzeli »večji davek« gozdu... Iz raziskav ekologije divjega petelina je znano, da so najpomembnejše sestavine prehrane mladičev - kebčkov gosenice metuljev, ki živijo na grmičih borovnic (Vaccinium myr-tillus). Vzrok za zmanjšanje številčnosti teh gosenic je, kot so ugotovili, intenzivna paša jelenjadi, ki smuka grmiče borovnic. Preštevilčna populacija jelenjadi lahko s čezmerno pašo borovnic več kot petkrat zmanjša številčnost za kebčke dostopnih gosenic. Na kratko: konkurenca navadno dokaj številčnih populacij jelenjadi tudi lahko omeji številčnost velikega petelina. Često beležijo velike škode zaradi razbijanja areala divjega petelina, ki nastanejo zaradi Postavljanja ograj, ki ščitijo posamezne gozdne nasade pred divjadjo. Na Škotskem ocenjujejo, da umrljivost divjih petelinov zaradi tega vzroka presega skupno umrljivost zaradi Pienjenja lisic, kune zlatice, Pesticidov, neustrezne prehrane in drugih vzrokov. Turizem v gozdovih pomeni naraščajočo grožnjo za obstoj yelikega petelina. Nemir je škodljiv ne le v obdobju gnezditve in vodenja kebčkov, am-Pak tudi pozimi, ko je na rastiščih smučarski turizem. V Schvvarzvvaldu (Nemčija) je zato npr. tek na smučeh in spust zunaj utrjenih smučin prepovedan od 11. novembra do 15. julija! Lovsko izkoriščanje populacije uh/jega petelina v smislu odstrela pojočega petelina na ra- stišču v spomladanskem času je še znano v Nemčiji, Češki, Slovaški, Poljski in v Avstriji. Oba, samca in samico, lovijo v jeseni s pomočjo psa ali na kakšen drug način, in sicer na Britanskem otočju, v Skandinaviji in Rusiji. Zapisati pa je treba, da tudi lov velja za enega od vzrokov za zmanjševanje številčnosti velikega divjega petelina. Varstveni ukrepi Premosorazmerno glede na široko paleto domnevnih in dokazanih vzrokov za zmanjševanje številčnosti velikega petelina je v Evropi že dokaj obravnavano in proučeno. Med največkrat predlagane in tudi največkrat naštete varstvene ukrepe je treba navesti: 1. Omejiti obseg sečenj na golo in uveljaviti le prebiralno sečnjo v staniščih divjega petelina. 2. Izločevanje gnezdišč in rastišč iz načrtov sečenj za določen čas ali vse leto. 3. Izločitev iz načrtov sečenj tudi gozdove blizu drevesne meje. 4. Absolutna prepoved uporabe kemijskih zaščitnih sredstev za zaščito rastlin v staniščih velikega divjega petelina. 5. Uvajanje občasne prepovedi izvajanja gospodarskih ukrepov, npr. na mestih prezimovanja - od novembra do maja. 6. Prepoved uporabe mehaničnih prometnih sredstev ali ukvarjanje s turizmom v sta-nišču divjega petelina. Napovedi in modeli Izdelali so več uporabnih računalniških modelov za rešitev tega problema, ki ima čvrsto didaktično vrednost, zato pa toliko manjšo praktično. Tudi na osnovi teh modelov še vedno ni mogoče prepričati vseh gozdarjev o pomenu posameznih lastnosti stanišč velikega petelina ali da jih je treba popraviti s pomočjo določenih gozdarskih del redčenja, sečnje, obnove oz., širše povedano, v pomenu namenske nege gozda. Prav zaradi tega se zdi poskus napovedi razvoja staniščne situacije za divjega petelina na Bavarskem skoraj utopičen. Za zavarovano območje 13.000 ha v bavarskih Alpah je opravljena simulacija razvoja gozdov in s tem povezanih sprememb v stanišču divjega petelina za obdobje naslednjih 500 let. Cilj avtorjev (Hoferja in Liedekerja) je bilo kartiranje, analiziranje in napovedovanje sprememb v stanišču ter na osnovi tega pripraviti dolgoročen program varstva. Združene so tri metodološke koncepcije v oceni razvoja gozda kot stanišča divjega petelina. Napoved razvoja gozdarstva je temeljila na aktualni gozdarski politiki. Zd obdelavo in analizo podatkov so uporabili geografski sistem informacij GIS. Model simulacije je temeljil na izdelani računalniški operaciji načrtovanih obnov in sečenj in prostorske razdelitve gozdov v dvajsetletnem obdobju. V obdelanem modelu so bili odločujoči kazalci v stanišču: starost gozda, delež listnatega drevja, mešanica iglastega drevja, velikost ekotona. Bavarska napoved (prognoza) dokazuje, da se bo pri zadrževanju sedanje aktualne gozdarske politike 32% preostalega evropskega areala za divjega petelina zmanjšala že v 60 letih na 29%, v še naslednjih 40 letih pa se_ bo zopet povečala do 41 %. Že stoletje trajajoča sedanja gospodarska politika je ustvarila sedanji življenjski prostor in današnje razmere pri velikem divjem petelinu. Kar pri vsem tem človeka demoralizira, je, da se učinki dosedanje gozdarske politike za velikega petelina ne bodo izkazali prej kot šele čez 80 let. Postavlja se vprašanje, če bo veliki divji petelin uspel preživeti to časovno obdobje in doseči ugodno zamenjavo, ki mu bo dovoljevala nadaljevanje vrste v ustreznem številu. Prevedel: Z. Timarac Na Divjem Severu (Nadaljevanje) Poceni dovoljenja, dragi prevozi Po dobrem tednu lovskih dogodivščin sta nas česna s 35-letno pilotko Nancy in beaver s 23-letno Jeniffer (poleg kanuja in sani je hidroavion edino prevozno sredstvo Severa) odpeljali v Geraldton. Jože in Miro na to jezero nikoli več ne bosta šla lovit, ker se jima je zamerilo: lani je bilo vse polno losov, letos pa, ko sta mi izkazala čast in me povabila, da bi si prigaral eno, dve ali tri trofeje, smo videli in uplenili enega samega vrednega truda in imena. Zame je bilo tudi to dovolj. Drugega z velikimi lopatami sem videl že prej, ko nam je nekje blizu jezera Long Lake prečkal cesto. Medved, ki mi je bil namenjen, pa bo do pomladi, ko je prava sezona na lov nanj, še malce zrasel. Ob Miru in Jožetu sem spoznal, da se tudi kanadski lovci razlikujejo od naših. Tam ni lovske zavisti in prav vsi se vesele, če kdo kaj upleni ter mu pri mesarjenju, ki sledi strelu, tudi pomagajo. Dva dni potem, ko smo že bili doma v Torontu, se je na dvorišče pripeljal kombi s prikolico. Iz njega so poskakali Stane Marguč, Jože Slobodnik, Ivan Pezdirc in Štefan Muhič, ki so lovili blizu jezera Brade-rick. Tabor so postavili 88° 29' 80" W in 50° 33' 78" N. To so ugotovili z GRS, majhno elektronsko napravico, ki s pomočjo 24 satelitov v nekaj sekundah določi natančen položaj. Dokler se ne pokvari in dokler se ne izrabijo baterije, je to imenitna igrača, ki izjemno nadomešča kompas. Miro ima doma v garaži, kjer hrani svoj šestmetrski motorni čoln, pravo pravcato hladilnico in prijatelji jo večkrat uporabijo, ko se vrnejo z lova. Druščina je v prikolici pripeljala losa in losovko; Kanadčani re- čejo moos bučk in moss cow (bika in kravo). Bili so polni doživetij: kako se jim je prevrnil kanu in so popadali v ledeno reko skupaj s puškami, do lovskih zgodb, ki se spletajo na vsaki odpravi na daljnem Severu. Kdo je kaj ustrelil, je bilo pravzaprav vseeno. Pomembna so bila skupna doživetja in sprostitev! Vsi štirje so člani slovenskih lovskih društev Planica in Elk (Vapiti), dveh od treh, kolikor jih je v Ontariu. Tretje je Slovensko lovsko in ribiško društvo Alliston (S. H. A. C.), ki je največje in morda najaktivnejše, saj že dvajset let izdaja Slovenski lovski vestnik. Četrto je v Clevelandu, Ohio -ZDA, vsa štiri pa med seboj tesno sodelujejo in prirejajo razna strelska tekmovanja ter srečanja, ki se jih udeležuje na stotine Slovencev, celo nelov-ci. Tudi Margučova skupina je imela srečo. Le kakšnih trideset kilogramov mesa se je pok- varilo, preostalo je bilo dobro. Dva dni je meso viselo v Rakovi hladilnici, nato pa so vsi skupaj prišli in pripeljali še mesarja. Zablatnik je prinesel pol pečenega prašiča in do pozne noči so skupaj rezali, zavijali, klepetali, skratka žurirali. Moški v delavnici, ženske z otroki v dnevni sobi. Vrnil se je tudi Drago Gregorič, ki je gostil Edija Pišlerja iz LD Suha krajina, s katerim sva se srečala v Zurichu. Edi je prinesel iz okolice Armstronga dve trofeji in spomine na metrske ščuke. To jesen je v Ontariu lovilo lose najmanj petdeset kanadskih Slovencev, ki so povabili najmanj tri goste iz domovine. Vendar lov v Kanadi ni tako preprost, kot se sliši. Možnosti za lov pa je več. Najslabša je, če lov organizira agencija. Za približno deset tisoč mark doživiš vse lepote lova v Kanadi, le da mnogi niti ne vidijo losa ali medveda. Če gredo na karibu- je, je verjetnost, da ga bodo uplenili, mnogo večja. Druga možnost, ki jo imajo le izbranci, je, da jih na lov povabi sorodnik ali rojak, tudi sam lovec ali vsaj prijatelj slovenskih lovcev. Veliko smolo mora imeti tak gost, če ne upleni losa, ki je ponavadi tarča vseh lovcev iz Slovenije. Tretja možnost pa je, da navežeš neposreden stik z lastnikom lovskih koč in letal ter te on nato odpelje v enega od svojih taborov na ribolov in lov; spiš v leseni koči. Ponavadi je oboje kronano z uspehom. Ti ljudje žive od denarja lovcev in če bi se razvedelo, da lovci v njihovem aranžmaju bolj malo ulove, bi hitro propadli, zato se kolikor toliko potrudijo, da jim omogočijo vsaj en strel v želeno tarčo. Smešne so tudi cene lova. Domačini morajo plačati za odstrel črnega medveda 24 dolarjev, tujci pa 123 ne glede na velikost in »točke«. Los, ne glede, ali streljaš tele ali starega samca, stane Kanadčana 31, mene pa je stal 272 dolarjev, medtem ko so jeleni vseh vrst za tujce po 123 dolarjev. Dovoljenje za lov ptic in male divjadi stane 59 dolarjev, če pa loviš s psom, moraš še zanj Plačati 7,75 dolarja. Kdor bo šel tja, naj s seboj vzame overjen prevod in kopijo originala spričevala o lovskem izpitu, še bolje o izpitu za lovskega čuvaja. Brez lovskega izpita ne dobiš lovskega dovoljenja. Pametno je tudi, da se že na letališču zdravstveno zavaruješ, ker Slovenija s Kanado nima sporazuma o plačilu zdravstvenih storitev, ki niso poceni. Zavarovanje stane približno dva dolarja na dan. Lovska pravila so malce drugačna. Ranjene divjadi ne smeš iskati s krvosledcem, Prav tako pa je ponekod dovoljeno streljati jelene in drugo divjad le s šibrami, in sicer zaradi varnosti prebivalstva in lovcev. Ti morajo na skupnih lovih nositi oranžna ali rdeča oblačila, da se poveča vidljivost in varnost lova. Divjad se zaradi kričečih barv ne vznemirja prav nič bolj kot naša ob vseh zeleno rjavih odtenkih. Dovoljen je tudi lov z lokom in samostrelom, a le nekaj dni v letu. Po tistem, kar sem videl, Pa me nihče več ne bo prepri-oal, da je tak lov human in da divjad v trenutku pogine! Gledal sem lov na karibuje, v katere so vrhunski ameriški lokostrelci streljali puščice iz oddaljenosti šestih do desetih metrov. Razen domnevnega lovskega užitka, če je lov na kara-Vano karibujev, ki hodi po stopinjah^ prvega in se zlepa ne razbeži, sploh užitek, je lov z lokom dobesedno mučenje živali. Zame je bil lov na karibuja v taki karavani dolgočasen. V zasedi dvajset metrov od poti karavane se človek ne počuti kot lovec; občutek imaš kot bi bil pastir ali nekdo, ki mora šteti gostoto prometa na poti. Zanimivo je, da lovci, kljub temu, da love tristo ali štiristo kilometrov od najbližjega naselja in morda petdeset kilometrov od najbližje druge skupine lovcev, dosledno upoštevajo predpise in pravila igre. Morda zaradi kazni, ki veljajo za prekrške okroglih 25.000 dolarjev, in poleg tega določijo še leto do dve zaporne kazni za nameček. Če pa kdo ubije varovano vrsto divjadi, se kazen poveča na 50.000 dolarjev, poleg tega pa takega lovca doleti še do dve leti zapora. Lovski čuvaji imajo pri tem velika pooblastila in jih moraš nadvse resno upoštevati. Meso divjadi, ki jo uplenijo, morajo lovci odpeljati iz lovišča in je njihovo. Kožo pa lahko oddajo na zbirnih mestih in zanjo dobe kapo ter par mokasinov. Kože so namenjene Indijancem, da iz njih izdelujejo mokasine in druge spominke, ki jih nato prodajajo in se tako preživljajo. Na splošno od lova najbolje živi ogromna lovska industrija, ki na milijone severnoameriških lovcev oskrbuje z raznovrstno opremo in orožjem. Večinoma uporabljajo kaliber .300 VVinchester magnum in .30-06 Splingfield. Poleg tega pa tudi prednjače, s katerimi je prav tako dovoljeno nekaj dni v letu loviti celo medveda in losa. Naj živi duh nekdanjih traperjev in pionirjev! Kako 11- do 14-gramska krogla .30-06 učinkuje na losa, ne vem. Sam sem streljal s kal. .300 W. mag. Kljub temu, da je bila razdalja več kot primerna in da sem ga zadel skozi srce ter krogla ni zadela ob kost, se je ustavila v mišičju med rebri. Menda je ponavadi tako. Ne morem si predstavljati strela z lažjo kroglo in manjšim kalibrom, še posebno, če je treba streljati na večje razdalje in (uspešni) streli na dvesto metrov niso za kanadske razmere nikakršna posebnost. Za kanadske lovce je značilno tudi, da le izjemoma kupujejo in uporabljajo drage Zeisowe ali druge podobne daljnoglede. Zadovoljijo se s cenenimi ja- ponskimi. Skoraj vsi, ki sem jih videl pri lovcih v Geraldtonu, imajo zelo visoko montažo, da lahko, če je treba, pomerijo tudi prek muhe in kobilice. Drage evropske puške imajo le milijonarji, a še to ne vsi. Med najbolj priljubljenimi in zanesljivimi je vvinčesterka, model 70. Naprožila ne »obrajtajo«, imajo pa njihove puške zelo mehkega petelina (sprožilec), brez kolena. Vsekakor je lov v kanadskih divjinah nekaj izrednega in kdor le ima dovolj denarja in možnost, naj ga doživi, naj si ga privošči! Ne bo mu žal. Še posebno enkraten pa je lov na Vukonu, kjer žive losi z največjim rogovjem na svetu in največji krvoločni grizliji. Pametno je, da lovec, preden odide na lov, trenira tek in dviganje uteži. Ne toliko zaradi samih naporov pri zalazu, bolj zato, da bo lahko losa prenesel do kanuja in ga spravil iz divjine. S sedemdeset- ali de-vetdesetkilogramskim stegnom na plečih in močvirjem pod nogami, v katerega se pri vsakem koraku vgrezneš za četrt metra, moraš biti dedec in pol, da ne spustiš duše, preden znosiš petsto ali sedemsto kilogramov mesa od tam, kjer je padel los, do kanuja in priveslaš do tabora. Staro pravilo pri tem je, da nosiš breme, težko toliko, kolikor lahko dvigneš, le šest do osem minut, ga odložiš in se nato vrneš po drugo ter tako prenašaš iz kupa na kup, vse do kanuja. Tako se manj utrudiš, kot če bi nosil lažje breme, po en kos, brez postankov od mesta uplenitve do kanuja. Načeloma kanadski lovci raje ne ukrive prsta na petelinu, če je los, naj bo še tako mlad, več kot petdeset metrov oddaljen od kanuja. Ni odveč, če si bodoči lovci na lose in baribale pred odhodom v divjino daljnega Severa preberejo še kakšen priročnik o preživetju v divjini in se na-uče uporabljati kompas ter topografsko karto. Brez tega si v širjavah kanadskih gozdov, ki so zelo težko prehodne, izgubljen. Za lov v Kanadi so priporočljive tudi mesarske izkušnje, ker mora tisto, kar narede pri nas v klavnicah, tam znati vsak lovec, če si hoče zaslužiti to ime. Lov v Kanadi ali na Vukonu in pri nas je popolnoma neprimerljiv. Vsak ima svoje čare in pravila, ki jih mora lovec dosledno spoštovati. Nespoštovanje pravil divjine v Kanadi zelo drago plačaš, ne le z denarjem, lahko kar hitro tudi z življenjem. Andrej Dvoršak Ko smo zvečer sedeli ob ognju, nad katerim so se dimili smuči in se je na ražnju vrtela polmetrska ščukica, so se pojavila prva resna vprašanja: »Kaj če se vreme ne ohladi?« (Lovec 1914; str. 42-45 in 61-65) Nad petelina.* Fr. S. Finžgar. utro velikega tedna... Ob dveh črez polnoč... Krog ledij tesno stisnjeni pas z naboji, na rami dvocevka... Tiho sem zapustil svoj stan. Ko sem zaklepal vežna vrata, sem se ozrl na nebo in sem se razveselil. Toliko je bilo veselje, da sem občutil udarce srca. Nobenega oblaka, nobene lise po nebesu. Sama čista, nagosto v zvezdah trepetajoča božja dlan. Naprej!... In sem se napotil. Niso se oglasili psi na vasi. Zakaj skrivnosten je bil moj korak, namenjen skozi tesne vaške ulice v gorsko sotesko. Že je ostala zadnja hišica za menoj, skrita koncem vasi med drevjem, pa v nobenem oknu ni zakrvavela luč za rdečim zagrinjalom. Hiše so spale in sanjale... Iz soteske mi je dahnil v lice oster zrak. Pa ni valovil. Še toliko ne, da bi zdramil najtanjši brst na mladem bukovju. Tiho je plul po dolini, kakor je bil tih potok pod njim, kakor moj korak po kolovozu. Kot rani popotniki smo šli svojo pot. Nismo se pozdravili, ne ogovorili in vprašali: kam. Za tajnimi cilji smo šli vštric in z nami je šlo nemo hrepenenje. Zato potok ni šumel, kakor šumi ob belem dnevu in štropotajoč polni korce mlinskih koles. Potajno je točil vodo črez skalce, da je cingljalo kakor s srebrnimi kraguljci. In pred zarjo porojeni vzduh bi ne ganil kodra na čelu, pa me je vendar poljubljal z žarkim poljubom, da je skelelo v lice. Celo zvezde na ozki progi neba se niso ganile in se niso utrinjale, in je vendar žarelo iz njih s čudovitim ognjem. Vse, vse - samo kipeče koprnenje! Edino sivoumazana pot je zdajpazdaj zaječala, kadar je v temnem mraku noga prodrla tenko ledeno skorjico na strjeni luži. Ali vselej takrat je občutila moja duša, da se je dvignil božji prst in mi požugal: »Pssst!«... Iz mračnega gozda ob levi in desni je dehtel skrivnosten vonj, duh Velike noči, duh vstajenja. Srce se mi je razburjalo ob tej skrivnostni tajni pomladnega jutra. Kakor otrok, kadar zagleda prvič sveto-nočno drevo: vztrepeta, vzklikne, nato razpre oči in pije in uživa. Tudi moja duša je pila in uživala... Noga ni občutila grudave poti, teža skrbi je drsela z ramen, čelo se je jasnilo, pleča so se dvigala sproščena in prsi so se širile. Začul sem jasno klic vstajenja, zahrepenelo se mi je po življenju. - Po življenju, kateremu ni križana vsaka minuta, po življenju, ki ni kaljeno z grenkostjo, po življenju brez krvavih ran in umazanega blata... »Naprej!« je vzklikalo v duši - naprej, to je pot do paradiža, pot v deviškem, pomladnem jutru. Tedaj se je hipoma dvignil na ovinku iz gozda steber sivega dima in v motnih obrisih kipel kvišku, miren in resen, kakor v davnih dneh pred Izraelci v puščavi. Iz sanj me je prebudil, da sem za hip obstal in premišljal. »Lovčev signal!« sem hitro uganil. »Boji se, da ne najdem kraja domenjenega za sestanek!« Opozorjen sem naglo krenil na levo in kmalu zagledal skozi goščo rdeče plamene, ki so mirno, kakor na sliki, žareli in rodili oblačni steber. Ob ognju sem zapazil svojega lovca. Na štoru je sedel, resnoben in zamišljen, kot človek, ki čaka velikega dogodka. Dolgi brki so bili praznično nasukani. Tako se spodobi za slovesnost. »Dobro jutro in lovski blagor!« Lovec me ni začutil, ker sem šel nalahko in previdno po stezi. Moj pozdrav ga je predramil. Oko je v bliskih ognja zažarelo v veliki radosti, brki so se vsled smehljaja krog ustnic upokončili kakor v pozdrav. »Dobro jutro in dober pogled! Tako ste prišli, kot pride divja mačka. Sem čakal včasih drugih strelcev na petelina. Pa je ta in oni prisopihal in prilomastil, da sem mislil: Medved gre.« * Ta biser naše literature je bil objavljen v »Dom in Svetu« 1. 1910. Ker ne pride mnogim naših članov omenjeni list v roke, nam ga je prepustil g. pisatelj v ponatis, za kar se mu najiskreneje zahvaljujemo. »Če ste pa dremali?« »Kaj? Dremal? Nisem zatisnil očesa vso noč!« »Zakaj ne?« »Od skrbi, pravijo, da človek ne spi. In od veselja tudi ne!« »Ali Vas tako skrbi in veseli petelin?« »Tako-le Vam povem: Če bi prišel k meni človek in bi me povabil: Ti, France, na svatovščino pojdeš jutri in starešina boš - in ob tistem bi prišel drugi in bi govoril: Nad petelina greva jutri: tedaj bi jaz starešinstvo odpovedal in šel nad petelina. Tak-le sem, gospod!« »No, in kako sodite današnji dan? Bo?« »Snoči sem šel še oprezovat. Pa se je pripeljal na ono bukev. Starec, Vam povem, da takih ni mnogo! Tako sodim, da ga dobite, kakor bi šli v kurnik ponj.« »Bomo potlej videli.« »Je tudi res. Zakaj pretkani so stari petelini. Po trebuhu ti zakruli, brrr - pa zleti. Vse sliši, hudir! Mladega naskakovati - igrača. Nori in brusi in poka tjavendan, da bi na volu prijezdil podenj. Prav zares.« »Pa pojdiva! Ne?« Lovec se je ozrl na zvezde. »Nič se še ne mudi. Lahko se pogrejete ob ognju. Je mrzlo, da bi se mi skoro zanohtalo!« »Pa vendar! Počakava rajši jutra v hribu nego tu v dolini.« Lovec je vzel iz torbe majhno svetilko, segel po ogorek v ogenj in prižgal. »Ž lučjo bova hodila?« »Je hentano slaba pot in ledena po tem žlebu.« Nato je poteptal ogenj, da ga je ugasil, pa sva šla. Takoj za prvim robičem sva morala črez vodo. »Pazite!« Lovec je govoril skoro šepetaje, dasi je bil prej ob ognju zelo glasen. Prevzela ga je trenotna slovesnost. Prekoračila sva potok - hudournik - po gugajočih se kamenih. »Dajte mi puško! Rebar je zelo drsna!« Tudi to je govoril čisto tiho, skrivnostno. Takisto sem mu odgovoril jaz in se zahvalil za ponudbo. Nato sva krenila kvišku. "T T- orak za korakom sva se dvigala po strmini. Včasih so 1^ zahreščali žreblji na sklizki poti. Vselej je lovec hitro zaobr-nil svetilko, da sva se ognila poledičnih plasti in kosov zmrzlega snega, ki se je svetil kakor bele zaplate na črni zemlji. Izpregovorila pa nisva besedice več. Ob hoji se je razgrelo lice. Kri je zaplala z veselejšimi valovi. Noga ni čutila bremena in napora. Zdelo se mi je, da z vsakim hipom raste strast, da se razplamteva hrepenenje po cilju. Kroginkrog je pa čudovito puhtelo iz zemlje. Pa to ni bil vonj, ob katerem se jeseni povesi glava na prsi in človeka objame modrost - smrti, ko brodiš skozi gozd po vlažnem listju. Ne, to ni bila smrt, to je bilo rojstvo. Vse naokrog je dehtelo po svežem jutru, vse je v nemem molku čakalo, da zadoni po tokavah mogočni klic: Vstani! Vzbudi se, zrno, in poženi kal in obrodi cvetlico! Razmakni se, popje, in razvij list in cvet! Oživi se, grm, in zapoj, zapoj pesem vstajenja in življenja! In dvigni se tudi ti, kraljeva ptica naših gora, zapusti bivališče v robidi in smrečju in s krepkim zamahom poleti na viso bukev in - zapoj, zapoj, ti molčeči skrivač - himno ljubezni--------. Čudo! Gora se odene v sočno zelenje, iz božjega perišča se nasuje krme na bogato po zemlji, v tihi mesečini se poigravajo topli valovi poletja - on, kralj ptic - pa molči. Viharji tulijo, bliski udarjajo - on molči. Listje porumeni, senice nemirno ščebetajo, gladni lisjak zalaja - on molči. Zima zapoje requiem - on ne beži. Tisoči se selijo v strahu pred gladom - on ostane in molči in vztraja. Ko pa iznad vztočnih gora mladi konjci z zlatom pretkanih griv pripeljejo v valovih prve vesne okopano zoro, tedaj se dvigne on, kralj, in izpregovori kraljevsko besedo s trona mogočne bukve. In on, ki je molčal ob polno pogrnjeni mizi, in on, ki ni vzdihal, ko so ječala debla v burji, ki ni bežal, ko so bežali tisoči - zatisne oko in zakrkne uho ter prekipi v edini pesmi, katero zna in pozna - v pesmi ljubezni, ki je edina močna in mogočna, začetek in konec dejanja in nehanja, ki se ne piše v jezersko gladino, ampak kleše v marmor. • • "T" "V" udi strmec je bil zmagan, žleb preplezan. Po borovničevju r I in mahu je vila najina pot. Z vrha visokega bora je žvižgnila A A. perot sove, bežeče pred dnem v skrivališče. Pod borom sva obstala. Lovec je pihnil luč. Z roko je zamahnil Proti južni strani. Izpregovoril pa ni več. Tudi šepetaje ne. Nema sva stala pod drevesom. Zvezda za zvezdo je gasnila. Temni obrisi gozda so rastli od bregov v vedno razločnejših konturah. Vrh gore se je rodila iz teme siva cerkvica. Potok po dolini je šumel glasneje. Meglena tančica je puhtela iz njega. Na vzhodu je bledelo nebo, drobni kosmi meglic so bili razkropljeni po poti Prihajajoče zarje. Kakor čreda ovčic. Moj lovec pa ni imel trenotka, da bi ga privoščil vzhajajočemu jutru. Kamor je pokazal z roko, tja se je zamaknil z ostrim vidom in tankim sluhom. Zdaj pa zdaj je zaslonil uhelj z dlanjo in še oprezneje poslušal. Pri daljni podružnici je zazvonilo dan. Lovec je postal nemiren. Obe roki je zaslonil za uhlja in kretal 2 glavo na levo in jo kretal desno. Pogledal sem mu v lice in se Potajil, da se nisem nasmehnil. Napeta skrb in strah sta mu zarezala mračne poteze nad očmi, košate obrvi so bile naščeperjene srdito, slovesnost brk se je izprevrgla v truden delavnik - ves obraz gost mrak, da se ni vedelo, jeli udari iz njega blisk ali posveti solnce. In posvetilo je solnce. Bliskovito mu je zažarelo lice, stisnjene ustnice so se razširile, z desnico je krepko zamahnil proti jugovzhodu in jo obdržal napeto z iztegnjenim kazalcem, kot lesen kažipot ob cesti. Petelin je zapel . . . Komaj slišno je donelo z globokim, zamolklim tonom v hitrih presledkih daleč na pobočju gore. Razločilo se je mlaskanje in pokanje, brusiti ga še nisva čula. Petelin je bil daleč. Brez obotavljanja sva se naravnala v smer, kamor je kazala še vedno iztegnjena lovčeva roka. Prihuljeno, stopajoč po prstih, plazeč se po vseh štirih pod vejami in plezajoč po kolenih črez strmec sva lezla, združena kakor lisjaka, proti petelinu. Včasih je kljub previdnosti počila trhla vejica pod okovanim črevljem. Tedaj sva vselej obstala kakor vkopana in prisluškala. Črezdalje razločnejši je bil glas, razdalja se je krčila, srce je donelo v hitrih, glasnih udarcih. (nadaljevanje prihodnjič) mmm LUVSKA UfiClAjxJJZADJJA Jurovski lovci pod varno streho Lansko leto bo ostalo v društveni kroniki LD Jurovski dol zapisano z velikimi črkami. Slovesno so namreč odprli nov, sodoben lovski dom na Malni pri Jurovskem dolu. Slovesne otvoritve so se poleg domačih lovcev, njihovih prijateljev iz Predgrada, Mozirja in Zreč ter predstavnikov lovskih družin iz lenarškega lovskogojitvenega bazena udeležili številni kmetje, predstavniki občine Lenart in Lovske zveze Maribor. Med gosti je bil tudi poslanec državnega zbora, sicer rojak iz Maine, Jože Jagodnik. Lovska družina Jurovski dol, ki je bila ustanovljena leta 1946, šteje Slovesna otvoritev lovskega doma LD Jurovski dol, po novem LD Sv. Jurij v Slovenskih Goricah. Klopčič. Omenil je velike spremembe v naravnem okolju, kot so zgodnja košnja, uporaba kemičnih pripravkov, urbanizacija, gozdne vlake in poti, zaradi katerih je kljub velikim prizadevanjem z vlaganji in drugimi ukrepi lovcev vse manj male divjadi. Nanizal je številne ukrepe, ki so pomenili začetek vzpona strokovnega izobraževanja in usposabljanja za varovanje narave, dvig staleža in ohranitve avtohtonih vrst divjadi. LD Mlinše gospodari na 2.135ha Sodoben objekt so jurovski lovci pomagali zgraditi s prostovoljnim delom. 49 članov. Do leta 1975 niso imeli doma, takrat pa so kupili staro stanovanjsko hišo na Malni in v njej začasno uredili društvene prostore. Ker niso bili primerni, so se lotili gradnje novega doma. Lokacijsko dovoljenje za gradnjo so dobili leta 1982, gradbeno dovoljenje pa leta 1984. Tistega leta so tudi pričeli z gradnjo pod vodstvom zidarskih mojstrov Belna. Člani LD so opravili veliko prostovoljnih delovnih ur; našteli so jih več kot 8200. Ves potreben les so lovcem prispevali krajani, kmetje, s katerimi lovska družina tudi sicer vzorno sodeluje. Zato so se jim na otvoritveni slovesnosti, konec julija lani, še posebej zahvalili za sodelovanje. Ob otvoritvi je o delu LD spregovoril starešina Ivan Špindler. Pozornost je namenil zlasti aktualnim nalogam in problemom, ki tarejo lovsko organizacijo in ki terjajo od članstva nove obveznosti. Ob tej priložnosti se je zahvalil ustanovnim članom LD Jurovski dol: Ivanu Špindlerju st., Mirku Plateisu, Maksu Orniku, Hinku Kerencu, Francu Zarnecu, Ivanu Zorecu in dr. Senekoviču. Podelil je družinska priznanja, zaslužni člani pa so dobili tudi znake za lovske zasluge in rede LZS. Po blagoslovu doma, ki ga je opravil domači župnik, so dom slovesno odprli in ga predali v upora- bo. Dogodek je odmeval še pozno v noč, ko je bilo pri novem domu veliko družabno srečanje lovcev, prijateljev narave in številnih domačinov od blizu in daleč. Na novo pridobitev so lovci zelo ponosni, hkrati z otvoritvijo doma pa so se preimenovali v LD Sv. Jurij v Slovenskih goricah. Marjan Toš LD Mlinše je praznovala 40-letni jubilej V počastitev 40-letnice ustanovitve in uspešnega delovanja so člani te LD 20. novembra 1994 priredili skupni lov, na katerega so povabili tudi sosednje LD in 10 ZLD Zasavje ter stalne tujske lovske goste iz sosednje Italije. Skupne brakade se je udeležilo 38 domačih lovcev, 43 gostov in 8 mladih gonjačev, kandidatov za bodoče člane. Jutranji zbor pred gostilno Pri Vidrgarju je pozdravil starešina Franc Vidrgar in opisal razvojno pot LD. Lovska družina je bila ustanovljena na ustanovnem občnem zboru 5. 12. 1954. Zbora se je udeležilo 14 članov ustanoviteljev, od katerih živita le še dva, a le eden kot aktiven član; to je moj ded Rudi lovnih površin in šteje 44 članov. Gospodarno najpomembnejša lovna divjad je srnjad. S pravilnimi gojitvenimi ukrepi in odstrelom se je prvotni stalež 30 srnjadi povečal na 310 in odstrel od 5 na 140 srnjadi obeh spolov. V prizadevanjih za izboljšanje prehranskih razmer obdelujejo krmno njivo. Škode, ki jih povzroča divjad, rešujejo s kmetijci strpno, zaradi razumevanja, ki na splošno upošteva obojestranski interes. V lovišču je postavljenih 24 visokih prež, urejenih je 18,5km lovskih stez, 130 solnic, več električnih pastirjev pa posojajo posestnikom, ki imajo posevke v najbolj izpostavljenih predelih. LD ima funkcionalno urejeno strelišče za vse tri discipline: glinaste golobe, tarčo srnjak in bežeči merjasec. V LD je tudi kakovostna strelska ekipa s številnimi osvojenimi pokali in medaljami. Družina vsako leto organizira vsaj dve strelski prireditvi. V zadnjih letih pa se uspešno vključuje tudi v tuji lovski turizem z odstrelom 7-10 srnjadi. Na koncu nagovora je starešina zaokrožil misel, kako pomembno je, ko nekateri nenaklonjeni lobiji želijo izničiti dosedanja prizadevanja in uspehe, da se ob takšnih in drugačnih priložnostih lovske družine povezujejo, izmenjujejo izkušnje in razglašajo svoje dosežke. KRANJ, 7.-14.4. '95 mednarodna sejemska prireditev 34. SLOVENSKI SEJEM KMETIJSTVA IN GOZDARSTVA SOBOTA, 8. APRILA, DAN LOVCEV ob 10. uri predavanje LOV NA PRELOMU STOLETJA LOVCI! Obiščite sejem v Kranju in se seznanite z novimi dosežki na področju LOVSKE OPREME, OPTIKE IN OROŽJA 8. APRILA imajo lovci pri ogledu sejma z veljavno izkaznico LD 10% popust pri nakupu vstopnice PPG GORENJSKI SEJEM KRANJ Enako pomembno je tudi povezovanje z vsemi uporabniki prostora, z vodstvi političnih strank in lokalno oblastjo, da bi nova zakonodaja lovskim družinam omogočila uspešno gospodarjenje, predvsem Pa varovanje naravne in kulturne dediščine tudi v prihodnje. Zbrane udeležence je pozdravil tudi predsednik 10 ZLD Zasavje inž. Franc Trebušak. Pohvalil je prizadevanja in uspehe, ki jih je LD ob Požrtvovalnem delu vsega članstva dosegla, in jim čestital k jubi-ieju ter zaželel še veliko uspehov Pri delu in povezovanju družin tudi s takšnimi in podobnimi srečanji. Po končani brakadi in pozdravu lovini (padle so 3 lisice, 2 zajca in 17 fazanov) je lovovodja Tomo Lo-vrin povabil udeležence na skupno kosilo. Ob veselem razpoloženju in sproščenem klepetu so se predstavniki udeležencev zahvalili za lep preživeti jesenski dan v čistem naravnem okolju in za zeleno bratovščino značilni ter pristni prijateljski družbi. Matija Klopčič Kot je v uvodu poudaril predsednik izvršnega odbora Zveze lovskih družin Zasavje Franc Trebušak, je bila osrednja tema pogovora - odkrivanje in zatiranje pojavov divjega lova. Ne nazadnje so spregovorili tudi o perečem vprašanju izločanja klateških psov, ki ne opravljajo nič manjšega zla v loviščih kot je divji lov. Divji lov ni krivolov kot kaznivi dejanji predstavljata v smislu gospodarjenja s prostoživečimi živalskimi vrstami grobo in nekontrolirano poseganje v populacije divjadi. Vse se dogaja mimo bioloških in etičnih meril. Hkrati sta povezana še z drugo nevarnostjo - z nelegalno posestjo in uporabo strelnega in tudi že hladnega orožja (uporabo lokov in lokostrelov), saj je nekaj primerov z loki že evidentiranih. Pojave divjega lova in krivolova je torej treba jemati nadvse resno. Če citiramo uvodne besede Franca Trebušaka, imamo lovci svoje obveznosti natančno opredeljene v še veljavnem Zakonu o varstvu, gojitvi in lovu divjadi ter o upravljanju lovišč, v katerem je navedeno, nje zunaj domačih dvorišč ali dosegov gospodarja. Glede na to vprašanje je eden izmed predstavnikov lovskih družin omenil obvezno uporabo nagobčnikov za pse, kar naj bi bilo uzakonjeno, pa bi ubili tri muhe na en mah: v gozdu psi ne bi mogli raztrgati divjadi, sprehajalci v gozdu bi bili varnejši, lovci pa v takih primerih ne bi posegli po puški. Nesprejemljivo pa je, ko so lovci v lovišču pri pokončanju psa ravnali povsem v skladu z zakonom, pa so kljub temu vabljeni »na razgovore« na policijsko postajo. To bi bilo upravičeno le v primerih, kadar zanemarijo posamezne dolžnosti, so pokončali psa na neprimernem mestu ali pa če psa ne pokopljejo. V razpravi so nanizali še veliko aktualnih vprašanj o tem. Ob vprašanju o pooblastilih lovcev in lovskih čuvajev in glede uresničevanja pooblastil, ki jih daje zakon, je načelnik UNZ Ljubljana Boris Stadler poudaril, da ni moč pričakovati, da bi se pooblastila lovskih čuvajev in lovcev povečala, saj jih ima tudi policija vse manj, obstaja Lovci in policija o divjem lovu in krivolovu Zveza lovskih družin Zasavje je 20. januarja letos organizirala v prijaznem lovskem domu Lovske družine Litija zanimiv sestanek, ki bil namenjen pogovoru o vse Pogostejšem divjem lovu in krivolovu. V razpravi so sodelovali: načelnik Uprave za notranje zadeve Ljubljana Boris Stadler, svetovalec načelnika Marko Orožen, načelnik urada kriminalistične službe UNZ Ljubljana Jaka Demšar in inšpektor za operativne zadeve v Inšpektoratu policije UNZ Ljubljana Avgust Košnik. Pridružili so se jim še vodilni delavci Policijskih postaj Hrastnik, Trbovlje, Zagorje ob Savi, Litija, Domžale in Ljubljana-Po-jie z območja UNZ Ljubljana in Folijske postaje Laško (z območja UNC Celje). Od 20 lovskih družin, ki jih združuje ZLD Zasavje, pa so se razgovo-ra udeležili predsedniki, gospodarji a|i tajniki Lovskih družin Čemše-njk, Dole pri Litiji, Gabrovka, Kresnice, Litija, Polšnik, Mlinše, Izlake, Trbovlje, Dobovec, Senožeti, Dol, Zagorje ob Savi, Šmartno in Vače. kako morajo biti lovišča nadzorovana in kdo je za to zadolžen. V lovskih družinah je organizirana gojitvenočuvajska služba, ki jo opravljajo z lovskim (čuvajskim) izpitom izprašani lovski čuvaji, ki pa so v večini primerov volonterji. Nesmiselno pa je pričakovati, da bo nadzor nad dogajanji v lovišču slonel samo na nekaj lovskih čuvajih! V končni fazi so za nadzor zadolženi vsi člani posamezne lovske družine. Tudi v primerjavi s člani, ki imajo le lovski izpit, imajo izprašani lovski čuvaji na podlagi podpisane pogodbe o lovskočuvajski službi z lovsko družino in v skladu s predpisom (Uradni list št. 7/78 z dne 31. 3. 1978) le neznatno večje pristojnosti. Zato brez tesnega in aktivnega sodelovanja z organi pregona ne gre. V okviru pooblastil se vloga lovskih čuvajev v glavnem nanaša na indiciranje pojavov in morda le v zelo majhnih primerih na konkretno odkrivanje. Vse druge aktivnosti pa morajo potekati v sodelovanju s policijo. Spregovoril je tudi o nekontroliranem potikanju psov brez nadzorstva po loviščih, čeprav je njihovo izločanje povezano tudi s številnimi problemi. Nerazumljiva je neodgovornost lastnikov psov in njihovo spušča- pa več načinov za boljše sodelovanje s policijskimi postajami ali kriminalistično službo. Začeti bi morali z dobrim preventivnim sodelovanjem, načrtovanjem skupnih akcij za izsleditev divjega lovca, saj je nenazadnje to zatiranje kriminala. Zato so navezave stikov nujne. Načelnik urada kriminalistične službe UNZ Ljubljana Jaka Demšarje odgovoril na generalno vprašanje anonimne prijave in opravljene hišne preiskave - kot procesu-alnega opravila organov pregona. Prijavitelj namreč želi ostati v večini primerov anonimen in bi samo tako podal prijavo bodisi zaradi morebitnih sosedskih odnosov ali drugih vzrokov. Demšar je poudaril, da so organi za notranje zadeve dolžni zaščititi prijavitelja, če ne želi biti imenovan v postopku. V primerih čiste anonimne prijave sicer vzroke pretehtajo in po načelu, »kjer je dim, je tudi ogenj,« dostikrat opravljajo preverke in poizvedbe, še posebno, ko bi bilo koristno opraviti hišno preiskavo in bi tako priskrbeli in zavarovali dokaze kaznivega dejanja. Ugotovili so tudi, da je treba tu in tam najprej razmišljati in ukrepati tudi o krivolovu posameznih lovcev znotraj lovske družine (med lastni- PREŽA NE POTREBUJE LESTVE! Večnamenska prenosna kovinska preža je izdelana v večini iz ALU profilov, nerjavečih kovinskih delov, vezane plošče in zvarjenih delov. Uporabljeni so najlažji materiali, ki prenesejo ekstremne obremenitve, postopek izdelave konstrukcije je na visoki tehnološki ravni. Proizvod je testiran na preobremenitve in v izjemnih razmerah. ELEKTROMEHANIKA JANEZ GRČAR SPECIALIZIRAN SERVIS IN PROIZVODNJA 61000 LJUBLJANA, BIZJAKOVA 3 Tel. 061/266-140 mi člani), o evidentiranih in neevi-dentiranih strelih v loviščih, saj je že težko razlikovati med pokanjem petard ob raznih praznikih in streli lovskih pušk. Okrepiti in utrditi je potrebno stike z občani. Širi se lokostrelstvo in tudi že krivolov; ta dejavnost pa pomeni »tihi strel«. Okrepiti bi morali stike z ustreznimi inšpekcijskimi službami - nenazadnje tudi zaradi nalezljivih in kužnih bolezni. Na sestanku so omenili tudi nabavo puške za omamljanje živali v urbanih naseljih, kar je navedel predstavnik LD Zagorje ob Savi. Vendar pa zagotovila Medobčinskega inšpektorata revirskih občin v Trbovljah že nekaj let le vise v zraku. Pomemben je prenos informacij, ki jih lovci pošiljajo na policijske postaje ali ob nujnih primerih na številko 92 (ob evidentiranju krivolova). Razprave, v katere so se vključili tudi vodstveni delavci policijskih postaj na območju lovskih družin v Zasavju, so dokazale, da je medsebojno sodelovanje v večini primerov dobro, da pa morajo vezi še okrepiti. Poudarili so, da je policija dolžna ukrepati pravilno ob navedenem sumu kaznivega dejanja divjega lova ali krivolova. Znano je namreč, da je med ljudmi sorazmerno veliko neprijavljenega orožja. Policisti zagotavljajo, da bodo brez pomislekov ob konkretnem primeru divjega lova ali krivolova sprožili skupno akcijo za izsleditev storilca. Pobude zanje ne smejo ostati nezapažene. Sicer pa so lovci s svojo prisotnostjo v loviščih lahko učinkovita notranja kontrola in pomemben člen za zatiranje začetnih negativnih pojavov. Izhodišča za skupno delo in sodelovanje so postala jasnejša, kar je bil tudi namen sklica zanimivega pogovora, ki bo nedvomno obrodil sadove, če se bomo nalog lotili preudarno in s pravega zornega kota. Pobuda za pripravo pogovora, ki jo je dala Zveza lovskih družin Zasavje, je zato vredna pohvale. Ob tej priložnosti so namreč spregovorili o temi, zanimivi za vse slovenske lovce, ki jih tarejo enake skrbi in tegobe pri varovanju in skrbi za divjad. Radovan Palčič Kinološki lov v LD Podvelka Lovska družina Podvelka se s svojimi 2950 ha razprostira v središču Pohorja in spada v LZ Maribor. Na podlagi priporočila kinološkega referenta Vojka Zinrajha (ki je bil tudi lovovodja), je bil 7. 1. 1995 organiziran »kinološki lov« na divje prašiče, na katerega so bili poleg drugih članov povabljeni tudi lovci - kinologi iz drugih lovskih družin. Ob 9. uri se nas je pred lovskim domom LD Podvelka na Glančniku zbralo kar lepo število. Čakal nas je topel čaj ter prisrčen sprejem prirediteljev lova. Na zboru je lovovodja prisotne seznanil s potekom lova na divje prašiče ter vsem zaželel dober pogled. Lovski psi so nemirno čakali ob nogah svojih vodnikov, kot bi vedeli, da nas ob lepem, sončnem, vendar hladnem vremenu čaka lepo doživetje. Lovci so se razdelili po skupinah ter se odpravili na stojišča. Pogon je potekal od domačije Braberjevo do vznožja lovskega doma na Glančniku. V tišini gora je bilo na stojišču slišati le lahek zimski veter ter tu in tam zdrs snega z vej zasneženih dreves. Pohorsko tišino so prvi presekali psi, ki so se oglasili že takoj na začetku pogona, nato pa so se zaslišali rezki poki pušk risa-nic tistih lovcev, ki so stali na stojiščih. Že po številnih strelih je bilo mogoče sklepati, da nam bo tokrat Diana naklonjena. Z nestrpnostjo smo čakali konec pogona in sreča- nje na zbirnem mestu. Tam je nekaterim lovcem zastal dih. Le srce pravega lovca je začelo biti hitreje, saj smo stali ob šestih uplenjenih prašičih, od katerih je bil eden pravi korenjak. Ob pozdravu lovini je lovovodja na kratko opisal potek lova, se vsem navzočim zahvalil za disciplino, upleniteljem pa izrekel »lovski blagor« in jim izročil v kri orošeno smrekovo vejico. Po pozdravu lovini so bili vsi lovci povabljeni na zadnji pogon v lovsko kočo, kjer sta predsednik LKD Maribor Polde Nabernik in kinolo- ški sodnik Bojan Deberšek izrabila priložnost in najzaslužnejšim kinologom podelila priznanja. Srebrni znak za kinološke zasluge sta prejela vodnika Vojko Zinrajh in gost Aleš Vrečko. Interno priznanje za kinološke zasluge pa so prejeli Lovska družina Podvelka, za katero je sprejel odlikovanje starešina Dušan Volmajer, ter posameznika Jakob Medved st. in Stanko Mu-mel. Predsednik LKD se je vsem nagrajencem zahvalil za dosedanjo požrtvovalno delo ter jih pozval, naj z delom nadaljujejo. Eden od srečnih upleniteljev je bil gost iz LD Benedikt Ladislav Val-ner, ki se je v lovišču prvič v svoji lovski karieri srečal z divjim prašičem ter uplenil primerek merjasca, ki ga doslej ni uspelo upleniti še nobenemu v naši LD. Prašič je bil res pravi kapitalec, saj je tretjina čekana merila kar 9,5 cm. LD mu je trofejo podarila, organiziran pa je bil tudi lovski krst. Za popolno razpoloženje je poskrbel uplenitelj s plačilom žlahtne kapljice vina vsem udeležencem lova. Tako kazen mu je namreč izreklo strogo »sodišče«. Marijan Krevh Počastili jubileje najstarejših članov Upravni odbor LD Radeče je sklenil, da ob priložnosti zadnje seje, ki je bila v letu 1994, počasti tudi jubileje štirih jubilantov, starost te LD: Vojka Poharja, Franca Šušteršiča, Antona Tomažiča in Ivana Zajca. Vsi so namreč v letu 1994 praznovali svojo 70-letnico. Starešina je v kratkem nagovoru opisal življenjske poti jubilantov, nato pa so sami povedali, kako so postali lovci in da jim za to nikoli ni bilo žal. Veseli so. da so storili tudi kaj dobrega za naravo, ki jim je za vloženo delo tudi poplačala pri lovu. To je bilo zanje najlepše plačilo. Predsednik jim je v imenu vsega našega članstva zaželel vse najboljše in dober pogled v lovišču. Jože Prah Lovsko strelsko tekmovanje - memorial F. Kramariča V nedeljo, J 2. februarja 1995, smo lovci LD Žalec že drugič priredili lovsko strelsko tekmovanje v spomin na našega nesrečno preminulega Franca Kramariča. Na tekmovanje smo povabili vse LD z našega območja pa tudi iz vse Slovenije. Kako je bil naš Kramarič priljubljen, se je pokazalo že ob prvi obletnici njegove smrti 13. 2. 1994. Takrat smo organizirali prvo spominsko strelsko tekmovanje. Kljub slabemu vremenu se je že takrat zbralo precej strelcev in prva tovrstna prireditev je lepo uspela. V spomin na Kramariča smo nabavili lep prehodni pokal, ki ga je na prvi prireditvi prejela strelska ekipa LD Velenje. Letos se je vabilu na tekmovanje odzvalo rekordnih 28 strelskih ekip. Strelci so prišli skoraj iz vse države. Za tekmovanje se je prijavilo tudi 22 posameznikov, med njimi je bilo tudi nekaj strelskih veteranov. Ob taki udeležbi smo bili prireditelji prijetno presenečeni in seveda zelo zadovoljni. Pred začetkom tekmovanja smo določili delegacijo treh lovcev, ki so se med tekmovanjem odšli poklonit na Kramaričev grob in prižgat svečko. V dokaj lepem vremenu je tekmovanje nemoteno potekalo. Vsak strelec je streljal na 15. glinastih golobov. Rezultati so bili povprečni, napetost med strelci pa je naraščala, ko je med zadnjimi tekmovala strelska ekipa LD Črešnjevec. Ta ekipa je namreč osvojila prvo mesto, saj so zadeli kar 37 golobov od 45. Druga je bila ekipa LD Braslovče s 34 zadetki, tretja pa je bila ekipa LD Tabor s 33 zadetki. Tako je zmagovalna ekipa LD Črešnjevec prejela prehodni pokal in še en pokal v trajno last. V trajno last smo podelili tudi pokale trem zmagovalnim ekipam, trem posameznim zmagovalcem in trem veteranom. S tako organiziranim lovsko-strel-skim tekmovanjem na glinaste golobe smo LD Žalec in vsi sodelujoči lovci-strelci dostojno počastili spomin na našega zvestega člana in odličnega lovca-strelca. Vsem lovcem-strelcem iskrena hvala za njihovo udeležbo, zmagovalcem pa tudi ob tej priložnosti iskrene čestitke in nasvidenje prihodnje leto. Janko Krašovic Naslikal (tempera - tuš) je naš sodelavec iz Berna (Švica), ilustrator in preparator Uli Iff, ki vsako leto obišče Slovenijo. Za Lovca je naslikal še več podobnih slik, ki so v osnovi vse nastajale v loviščih. L0V3KJ DPf!TjxJJK Tudi to se žal zgodi... Zima se počasi poslavlja. Travniki in pašniki bodo spet ozeleneli in Postali cilj številne divjadi. In poleti bodo kmetje spet pasli svojo živino na ograjenih pašnikih. V sestavku bi radi opozorili na problem, ki mogoče ne izstopa, je pa vseskozi prisoten in včasih povzroči žalostne dogodke. ph tem mislimo na ograjevanje travnikov in pašnikov z žico. Včasih je bila bodeča, zdaj je tanka, gladka za električnega pastirja. Mnogokrat taka žica seka stečine divjadi, vendar smo proti temu brez moči. Ograja je pač nujno zlo. Mnogo večja nevarnost je skrita v malomarnosti ali v nevednosti pri uporabi žice. Pravzaprav je bil povod za to pisanje dogodek, ki se je zgodil lani 10. oktobra. Pri tem ne bomo omenjali ne imena lovca in ne kmeta, ker menimo, da je to splet nesrečnih okoliščin, ki bi jih bilo mogoče preprečiti, niso pa bile povzročene namenoma. Naš lovec se je tistega dne podal v lovišče pod Uršljo goro po cesti, ki vodi čez travnike. S ceste je dobro viden gozdni rob, zato je vozil počasi in gledal. Ob ograji na spodnjem travniku je zagledal gamsa v nepravilni legi. Takoj je ocenil položaj in ugotovil, da se gams davi, kajti okrog vratu je imel navito žico. Ko se mu je približal, je bilo že prepozno, zato ga je ustrelil in mu skrajšal muke. Bila je koza. Žival se je ujela v žice ograje - električnega pastirja. Žice so bile zgledno pritrjene na količkih in ob drevesih. Ni bilo znamenj trganja. Kako se je potem lahko zgodilo? Ravno na tistem kraju je divjad Prehajala iz spodnjega na zgornji travnik. Pred ograditvijo je bila pot prosta. Pričakovali bi, da koza z lahkoto preskoči žico, ki je bila napeta med dvema borovcema. Nesreča zanjo pa je bila, da je na drevesu visel kolobar neporabljene žice, ki ga je kmet pozabil odnesti. Bil je natančno v višini njene glave in ko se je koza zapletla, je v strahu in želji, da bi se osvobodita, žico spremenila v smrtonosno zanko, ki jo je vedno bolj zategovala. Ko jo je našel lovec, je bila že močno otečena in z izbuljenimi očmi. Pozneje si je dogodek ogledala tudi komisija naše lovske družine 'n ob tem naredila tudi nekaj posnetkov. Seveda lovce tak dogodek zaskrbi. !n ne brez razloga, saj ni edini. Na območju naše družine je precej Primerov, ko smo kot sanitarni odstrel ustrelili ranjene gamse ali srnjake. Res je, da je bila večina živali poškodovanih z bodečo žico, katere pa kmetje večinoma ne uporabljajo več. So pa še nevarne predvsem tam, kjer je gozd prerasel pašnik in so skrite v goščavju. Nočemo, da bi nas razumeli narobe. Ponekod so žične ograje potrebne in se jim ne moremo izogniti- Želimo le pozvati kmete, naj pri postavljanju le-teh pazijo in naj ne Predvidoma junija 1995 bo izšla 5. knjiga Strokovne knjižnice LZS z naslovom Bibliografija glasila Lovec 1910-1994 V bibliografijo, ki jo je po metodologiji inž. A. Šivica sestavil Franc Šetinc, so vključeni vsi prispevki, objavljeni v Lovcu, od prve številke leta 1910 do dvanajste številke leta 1994. Vključeno je tudi »Stvarno kazalo Lovca«, ki ga je za čas od leta 1910 do vključno leta 1956/57 sestavil inž. Anton Šivic. Bibliografija je sestavljena po veljavnih bibliografskih načelih in vsebuje več kot 25 tisoč enot. Vsebuje naslove vseh, do konca leta 1994 v Lovcu objavljenih prispevkov in fotografij ter imena avtorjev. Sestavki so razporejeni vsebinsko in kronološko. To omogoča spremljanje razvoja lovske organizacije, zakonodaje, načinov lova, gospodarjenja, varstva divjadi itn. v skladu s spremembami v družbi in zavesti ljudi. Cena knjige v prednaročilu in ob predplačilu je 2000 SIT. Naročila pošljite tajništvu LZS, Ljubljana, Zupančičeva 9/1, predplačilo v znesku 2000 SIT za eno knjigo pa nakažite na žiro račun LZS: 50101-678-47158 ali pošljite po poštni nakaznici z opombo »za Bibliografijo«. puščajo odvečne žice ob pašniku. Kar je človeku razumljivo, za divjad ni. Vsak najmanjši zadrg z žico se lahko spremeni v katastrofo. Na koncu naj bo ta žalostni dogodek opomin in opozorilo tudi lovcem, ki bdimo in posegamo med divjad. Moramo jo tudi čuvati in kmetijce na to opozoriti. Za LD Pogorevc - A. M. in Z. J. Na lov z ženami V Lovski družini Škocjan je med člani že kar nekaj časa tlela ideja, da bi organizirali lov skupaj z ženami. Nekateri so menili, da je to neresno, drugi pa so si želeli, da bi tak lov čimprej organizirali. Po skupnem tradicionalnem silvestrovanju z »boljšimi polovicami« smo se dogovorili, da bomo tak skupni lov organizirali v nedeljo, 8. 1. 1995. Tisto januarsko nedeljo je bilo zjutraj zelo hladno. Ko smo se ob 9. uri zbrali pri lovskem domu, je sonce že pošiljalo prve žarke in napovedalo, da bo lep dan. Po toplem čaju smo se dogovorili za kraj in način lova. Odločili smo se, da se bomo podali v predel Gradca. Tam je teren poraščen predvsem z bukvijo, je precej hribovit in se vzpenja. Tam se radi zadržujejo divji prašiči, stalne prebivalke so lisice in srnjad, ki pa je tistega dne nismo streljali. Dodatna ovira za hojo je bilo tudi 10 cm pomrznjenega snega, ki se je proti poldnevu pričel topiti. Vse žene so pod svojo »komando« prevzeli lovec Tone ter kandidata Rafko in Bojan. S kombijem so se odpeljali v dolino pod Gradcem in ob dogovorjeni uri pričeli s pogonom. Drugi lovci smo se odpeljali po drugi strani in odšli na stojišča. Kmalu po prihodu na stojišča so pričele vreščati šoje, v daljavi se je že slišala pesem psov istrijancev in lovski rog. Po napetem čakanju in zmrzovanju na stojiščih se je vedno bliže slišalo oglašanje žena in lovca Toneta, ki jih je neprestano vzpodbujal. V pogonu smo imeli srnjad in lisice, vendar ni bilo nobenega strela. Kmalu je lovski rog oznanil konec pogona. Zbrali smo se pri Žanovi zidanici, kjer je že gorel ogenj, pa tudi sonce je toplo grelo. Ro zboru smo odvezali nahrbtnike in pričel se je zadnji pogon. Žan je kar pogosto nosil cviček iz zidanice, tako da se je malica zavlekla v pozne popoldanske ure. Pred odhodom smo se dogovorili, da se bomo prihodnjo nedeljo zopet dobili, vendar v drugem kraju. Tudi tisti lov je potekal na enak način, vendar pa je padla ena zvitorepka. Vsi udeleženci so menili, da se bomo v jeseni zopet dobili in naj lov z ženami postane tradiciona-len- Darko Mojstrovič Rešitev iz naravne pasti Ko sem pogledal na steno in videl koledar, ki ni imel več veliko listov, sem se spomnil, da se bo izteklo leto, na katerega so mi ostali le še dobri in slabi spomini. Tudi pogled skozi okno mi je povedal, da so novoletni prazniki tik pred nami. Celo zima je poskrbela za sneg ter ga navrgla 45cm in tako polepšala okolico in naravo. Tako je vsaj za kratek čas prekrila vse človeške »odpadke« ter otrokom prinesla veselje, ubogim živalim v naravi pa še eno skrb več: iskanje hrane. V beležko, v katero vpisujem datume obhodov in opažanj v lovišču, sem zapisal: »26. 12. 1994, rahlo sneži, okrog 45cm južnega snega«. Odločil sem se za krajši obhod lovišča po revirju, ki se mi začne že pred domačim pragom in sega do kmetije Huber. S seboj sem vzel svojo stalno spemljeval-ko-puško, nahrbtnik pa sem napolnil s koruznimi storži. Po slabi uri hoje, ki je bila bolj podobna pluženju s koleni kot pa pravi hoji, sem nenadoma zaslišal čudne glasove. Bili so mi sicer znani, a tokrat povsem drugačni, obarvani s strahom in izčrpanostjo. Nekaj časa sem prisluškoval in gledal, odkod prihajajo, saj so občasno povsem utonili v tišini. Bolj po naključju sem se odločil za smer, v kateri teče Mali potok s strmih pobočij. Mislim, da sem izbral pravo pot. Pogled mi je pritegnil plaz snega, ki mi je zapiral pot navzgor ob Malem potoku. Ustavil sem se, da bi ponovno slišal ali videl, kje in kaj se dogaja. Tako sem prisluškoval in ogledoval kakšne četrt ure in ni bilo slišati nobenega glasu več. Že sem pomislil, da sem prišel prepozno in da so klateški psi že opravili svoje. V tistem trenutku sem postal zelo besen na klateške štirinožce, še Ostanki ubite vidre ob Soči bolj pa na njihove lastnike. Odločil sem se, da bom šel po isti poti nazaj in znova poskusil po malo višji poti. Ko sem napravil že precej korakov, sem ponovno slišal tope udarce, ki so odmevali nekje blizu v snežni tišini. Vrnil sem se v bližino plazu, kjer sem pred seboj nenadoma zagledal srnino glavo. Velike steklene oči so nepremično strmele vame (tiste oči so me že večkrat videle in dobro poznale, saj sem pred njimi žal v prejšnji sezoni uplenil njenega mladiča). Šele tedaj sem opazil, da je bila srna zasuta s snežnim plazom do vratu. Presenečena sva se gledala iz oči v oči. Vsa premrla in vidno izčrpana se je žival predala usodi in mi zaupala svoje življenje. Odložil sem puško, segel v nahrbtnik in ji ponudil koruzni storž. Kljub izčrpanosti je hrano odklonila. V bližini sem našel kos lesa in pričel previdno odkopavati sneg. Kmalu sem ji odkopal sprednji nogi, ki sta bili močno vpeti v robidov grm pod snegom. Žival je nenehno udarjala z glavo in dihala že povsem hropeče. Z nožem sem previdno porezal trnate robidove poganjke, ki so jo zadrževali in ki so bili tokrat zanjo skoraj usodni. Za trenutek se je umirila, nato pa se naenkrat sunkovito pognala iz naravne pasti. Vsa izčrpana in prestrašena se je po nekaj metrih še enkrat ustavila, me pogledala, kot bi se mi hotela zahvaliti in mi hkrati tudi oprostiti za uplenitev njenih mladičev v prejšnji lovni sezoni. Tudi meni se je zdelo, da sem se ji oddolžil za izgubo mladičev. Mihael Kaiser Mrtva vidra ob Soči Pri lovu na race je lovec Bogdan Volarič iz LD Kobarid 12. 10. 1994 naletel ob strugi Soče na_ vidrin kadaver, star 3 do 4 dni. Žival je imela v ledvenem delu hrbta veliko odprto rano in le upamo lahko, da ni bila posledica strela. Po podatkih, dobljenih pri prepara-torju Silvu Jelinčiču iz Kobarida, ki je žival izmeril, je bilo samica. Po oceni zobovja je bila žival starejša, težka 6 kg, z glavo in repom je merila 103 cm, mere lobanje pa so bile: širina 6,7 cm, dolžina 10,2 cm. Po več kot 20 letih, odkar je bila najdena mrtva vidra v jezeru pri Mostu na Soči, je ta najdba kar nekako presenetljiva, čeprav sledovi (ostanki rib, odtisi šap) ob Soči pričajo, da ta vodna kuna tod še živi. To nas veseli, saj nam pove, da je Soča tam še bistra in čista. Zaskrbela pa nas je takšna najdba. Damijan Muznik Lovska je ta... »Slave, samo še enkrat pusti, da ti prašič pobegne med nogami, pa boš videl hudiča; ne boš več jagal z nami!« je Silvo, gospodar LD Dutovlje, na pol za šalo na pol za res očital lovskemu gostu spodleteli poskus uplenitve divjega prašiča na enem od lovov v letošnji sezoni. Ja, ubogi gospodar, ko bi vedel, kakšno mu bo Slavko zakuhal šele danes (15. 1. 1995) po naključju, kot odgovor na njegovo grajo. Dogovor za organizacijo lova tistega dne je bil dolg in naporen. Pri tem nastanejo težave zaradi oblikovanosti, poraščenosti in večkrat težke prehodnosti kraškega sveta, predvsem pa pomanjkanja praktičnih izkušenj organizacije skupnih lovov. Velika divjad se namreč na Krasu lovi, v omembe vrednem obsegu, šele dobrih 40 let. Težave nastanejo nenazadnje tudi zaradi (ne)reda, discipline in nezadostne prizadevnosti lovcev na skupnih lovih. Nekateri se ne morejo ali pa nočejo sprijazniti z dejstvom, daje lov zahteven, naporen in odgovo- ren šport, če ga že tako jemljemo. Končno je bilo odločeno, da bomo v dveh pogonih prelevili predel lovišča v Žekancu. Prvi pogon je bil »gluh«, razen strela, ki je naznanil, da se je pogon že začel. Opazili smo bili več srnjadi, ki pa se je igraje umikala pred počasnimi psi - goniči. Tudi svežih sledov od prašičev ni bilo opaziti. Pogosti obiskovalci revirja pa so trdili, da pa le morata biti v njem najmanj dva dokaj številna tropa nerescev. Vodstvo lova je pri snovanju drugega pogona na območju Jarovce - Stara cerkev upoštevalo predlog Draga Luina, ki predel pozna kot lastni žep. In uspeh ni izostal! Kmalu po začetku pogona so pričeli na levem krilu vrste stojišč padati streli. Očitno je bilo, da se pravilno potisnjeni tropi prašičev umikajo ob vrsti stojišč, na katerih zaradi zanje neugodnega vetra pravočasno ne zaznajo lovcev. Slavo Fakin je na vidnem delu svojega stojišča naštel 17 bežečih prašičev. Ker so se umikali po slemenu vzpetine, jih je nekaj šlo gotovo tudi onstran slemena. Na zbirnem mestu smo ugotavljali uspeh, ki je bil kar obetajoč; obležali so štirje prašiči - lanščaki. Dva domnevno zadeta pa so še iskali. Večina nas je pomislila, da je šlo za obstrelitev in bo treba kasneje uporabiti izkušenega psa za krvni sled. Izkazalo pa se je, da smo delali račun brez krčmarja. Slavku Ravbarju je bilo odkazano stojišče, s katerega je imel razmeroma dober pregled za strelno daljavo brez uporabe strelnega daljnogleda. Praksa je namreč pokazala, da tak daljnogled lahko hudo moti, če se prašiči približajo strelcu na manj kot 50 metrov. V spletu okoliščin pred strelom bežečega ali begajočega prašiča preprosto ne ujamemo v polje okularja. Po prvih strelih je Slavko pazljivo motril okolico stojišča in pravočasno zagledal dva mimo njega bežeča prašiča. Pomeril je prvega in po strelu videl, da je omahnil. Ponovno je repetiral in oddal strel tudi na drugega ter ga nato takoj izgubil iz vida. Skrbno pripravljen na morebitno presenečenje je pričel iskati plen. Prašičev pa ni bilo nikjer; spraševal se je, kaj neki to pomeni. S tako preglednega terena vendar nista mogla neopazno pobegniti. Grozeča izguba plena je Slavka 2 £ Uplenitelji divjih prašičev, pred njimi pa plen; od leve: Slavko Ravbar, Jani Benčina, Stane Škabar, Aleš Trampuš, Vojko Škabar in Aleš Berne. Za njimi stojita jamarja - reševalca Jože Coraci in Niko Luin. dokončno zmedla. Na prizorišče sta med prvimi prispela lovca Klančar in Kodrič. Prizadeti je pričel tožiti in tarnati: »Pa saj sem zadel, očitno zadel, prašičev pa ne najdem nikjer.« Takega, po Kodriču ,malo utrganega' in vidno drhtečega, s sršečimi brki, sta morala najprej pomiriti. Zatem pa so se lotili iskanja in proučevanja nastrela. Prvi odkriti krvni sled je nakazal pojasnitev skrivnostnega izginotja prašičev s prizorišča. Ko je Klančar viziral smer sledov, je v njihovem podaljšku zagledal ustje (krater) brezna. Na njegovem robu v smeri potekajočih sledov pa je bil dobro viden krvni bris. Očitno je bilo, da sta prašiča, prvi smrtno zadet, drug za drugim strmoglavila v brezno. Ni bilo kaj ugibati; poiskati je bilo treba pomoč jamarjev - speleologov. Kmalu po obvestilu sta na kraj dogodka prispela izkušena jamarja - reševalca Niko Luin in Jože Coraci. Spustila sta se v 42 metrov globoko brezno, navezala uplenjena prašiča na vrvi in lovci so ju potegnili na površje. Seveda ni treba opisovati, da je lovu in reševanju sledil enako uspešen zadnji pogon. Franci Sterle Kam izginjajo damjaki iz Dobrave Leta 1971 smo v približno 1700 ha velik strnjen kompleks gozdov Dobrava pri Brežicah naselili 8 damjakov (4 moške, 4 ženske). Gozdni kompleks pripada 4 lovskim družinam (Brežice, Dobova, Globoko. Kapele) in smo ga poimenovali Lovskogojitveni bazen (LGB) Dobrava. Do vključno leta 1994 je bilo tod uplenjenih 75 glav. Od leta 1971 pa do danes (1995) je bilo povoženih 18 glav, od divjih lovcev zastreljene, poginule in najdene so bile 4 glave, 5 mladičev pa so raztrgali klateški psi. Leta 1994 smo spomladansko številčnost ocenili na 35 glav damjakov. Vendar smo že v letu 1994 in v zimi 1994/95 opažali in sledili vse manj damjakov. Na krajih, kjer je bilo mogoče prej vsak čas, od jutra do večera in ponoči, videti ob robovih gozda več damjakov, od spomladi leta 1994 skoraj ni več opaziti njihovega izstopa. Lovci, ki zelo pogosto obiskujejo in pregledujejo Dobravo, pravijo, da redko kdaj vidijo še kakšnega damjaka, sledov, še posebno letošnjo zimo v snegu, pa je izredno malo. V letu 1994 je bilo za odstrel predvidenih 11 damjakov (moških in ženskih), odstreljeni pa so bili le 3 (1 moški in 2 košuti). Damjakov preprosto ni bilo na spregled in pred cev. 12. januarja 1995 je bil bazenski posvet predstavnikov lovskih družin LGB Dobrava. Na posvetu smo med drugim obravnavali tudi zaskrbljujoče zmanjševanje številčnosti damjakov. Na tem posvetu smo sklenili, da brez konkretnega preštevanja damjakov ni mogoče reči nič o natančnejši številčnosti in odstrelu v letu 1995. 29. januarja 1995 je bil v LGB Dobrava 21. tradicionalni skupni lov na lisice, na katerem je sodelovalo 140 lovcev. Pogoni so bili opravljeni tako, da je bil zajet v glavnem Da šakali res prihajajo k nam, dokazuje tudi fotografija, ki prikazuje mrtvega šakaljega samca, ki so ga našli povoženega 7. 2.1995 ob avtocesti v bližini Sinje Gorice pri Vrhniki. Težak je bil 11,5 kg. celoten gozdni kompleks Dobrave, kjer živijo damjaki. Pred pričetkom iova so bili vsi udeleženci seznanjeni, da je razen lova na lisice za tisti dan najpomembnejše preštevanje pregnanih damjakov, kar je veljalo za lovce v pogonu kot tudi tiste na stojiščih. Lov je bil končan okrog 12. ure, uplenjeni pa sta bili dve lisici. Na stojiščih in v pogonih so lovci opazili le 4 damjake (2 košuti, 1 žensko tele in enoletnega damjaka), začuda pa niti enega odraslega moškega damjaka, čeprav je bilo celotno območje temeljito pregnano. Po končanem lovu so se sestali starešine vseh štirih lovskih družin ha posvet. Na podlagi rezultatov preštevanja so ugotovili, da je verjetno številčnost vseeno večja od ugotovljene. Damjaki so se lahko neopazno že pred pogonom u-maknili na obrobje Dobrave, pobegnili nazaj ali pa v sosednje revirje. Zato so tistega dne z veliko previdnostjo ocenili številčnost damjakov na 10 glav. Zaradi tako nizke številčnosti v letu 1995 ni predviden odstrel nobenega damjaka. Prepoved odstrela, glede na tako številčnost, pa bo verjetno potrebna tudi še vnaprej. Glavna razprava na posvetu starešin po končanem lovu je potekala glede ugotavljanja vzrokov za takšen upad številčnosti damjakov od spomladi leta 1994 naprej. Ugibanja in ugotavljanja vzrokov so številna in različna. Vsak vzrok je brez dvoma doprinesel svoj večji ali hianjši delež k takšnemu stanju. Nihče pa ne more z gotovostjo trditi, da je posamezen razlog edini in odločujoč za zmanjšano številčnost. Naj navedem le nekaj dejavnikov, ki negativno vplivajo na damjake v LGB Dobrava. Nekaj glav damjakov se je odselilo 'Z LGB. V loviščih sosednjih LD sem in tja opažajo po 1, včasih tudi po več damjakov. Podatkov o zakonitem odstrelu damjakov zunaj LGB Dobrava, razen iz LD Cerklje °b Krki, ni. Zadnje leto so v gozdovih LGB sekali vse povprek vse [eto (zaradi neurejenih in nespo-stovanih zakonskih določil), kar je 'zredno vznemirjalo in preganjalo damjake (česar pa ni občutneje opaziti pri srnjadi). Nemiru je zelo Pripomogla izredno bogata gobarska letina v letu 1994 in zato mno-zični pojavi gobarjev. Divji lov (mo- toriziran in drugačen) je zadnje čase v porastu, vendar lovskih tatov niso odkrili. Poginov damjakov zaradi bolezni niso opazili. Zelo velika nesreča za opisano območje pa so številni klateški psi. Lastniki spuščajo svoje pse, kljub razglašenemu pasjemu kontuma-cu, vse dneve in noči proste, da preganjajo divjad. Taki psi včasih preganjajo divjad kot volkovi, združeni v tropu (kardela) po dva ali več psov skupaj. V Dobravi so našli precej raztrgane divjadi od psov. Lovci uspešno preprečujejo takšna preganjanja divjadi, vendar ne bom pisal, koliko potepuških psov so postrelili. Ne bi rad bral v kakšnem časopisu kak protest »prijateljev in ljubiteljev živali« o neusmiljenem in krvoločnem pobijanju živali... Vse navedeno so le razmišljanja in ugibanja, vsaj zaenkrat, zakaj se zmanjšuje številčnost damjakov v LGB Dobrava. Z nenehnim spremljanjem in najbolj intenzivnim opazovanjem vseh dejavnikov in pojavov moramo čim prej ugotoviti glavne vzroke za opisano stanje. Sele potem se bomo odločili, kam usmeriti največ pozornosti, da bi ohranili malo kolonijo damjakov v LGB Dobrava pri Brežicah. inž. Vlado Jenko Medved in jelen Lovci ugotavljajo, da sta se lansko poletje na Jelovici, gozdnati planoti med Bohinjem in Selško dolino pri Škofji Loki, zadrževala vsaj dva medveda. Da sta oba ali pa vsaj eden (po vsem sodeč večji s širino odtisa sprednje šape 16 cm) kmetom iz vasi pod Ratitovcem grenila življenje, ker sta si tu in tam vzela ovco ali kozo (v letu 1994 9 živali - 4 koze in 5 ovc ter jagnet), ne zapišem nič nenavadnega, saj močnim medvedovim krempljem uide le malo ulovljenih živali. Kdaj pa kdaj pa se le zgodi, da sprva ujeti plen plenilcu tudi pobegne. Dogodilo se je lansko jesen. Lovec Franc Kranjc iz Bohinjske Bistrice, član LD Nomenj-Gorjuše, je na Jelovici vedel za triletnega jelena osmeraka, ki mu je že nekajkrat zmešal lovske štrene. No, 2. septembra pa ga je nad Ribčevo planino le položil na dlako. Nadvse pa je bil France presenečen, ko je na jelenovem hrbtu in delu obeh stegen opazil dolge vrste vzporednih prask in raz, ki so jih napravili medvedovi kremplji. Da so sledovi medvedovi, ni bilo dvomiti, saj ima ris, ki bi edinole še lahko bil storilec, veliko ožjo šapo in tudi drugače oblikovano. Prav gotovo je bil to tisti medvedji nespretnež, ki mu je že poleti na Bitenjski planini iz šap ušla kravja telica. Od poškodbe je moralo preteči že kar precej časa, saj so bile vse rane skoraj zaceljene. Pač pa so bili na več mestih v rano vrasli deli praproti. Morda se je jelen zaradi bolečin ali nadležnih muh valjal po praproti ali pa je skušal rano ohladiti v kaluži, pa mu je tako prišla praprot na rano. Zanimivo je, da jelen zaradi rane ni bil telesno (kondicijsko) prav nič prizadet in je bil celo nadpovprečno težak (130 kg). Branko Galjot Sledovi medvedjih krempljev so dobro vidni na koži in po stegnih jelena, ki ga je 2. 9.1994 uplenil Franc Kranjc na Jelovici. Puškar Milan šteh iz Kamnika pod Krimom v svoji delavnici kompletira odkupljene puške nekdanje tovarne Orbis-Sava-Kranj. Odkupil je dokaj osiromašeno Orbisovo opremo (razen galvanike in brunirnice). Le upamo lahko, da se bo z njegovo pomočjo ohranilo ali celo ponovno zaživelo kranjsko tradicionalno puškarstvo. Tudi lov na divje prašiče je lahko nevaren Opisal bom zgodbo starejšega lovca Alojza Permeta iz vasi Vrbičje pri Grosupljem. Ob posebnih priložnostih še vedno rad pripoveduje svoje lovske zgodbe mlajšim lovcem, ki ga seveda z veseljem poslušamo. Alojz Perme je (rojen leta 1912) je član LD Taborska Jama že od vsega začetka (1955). V mlajših letih je bil zelo aktiven lovec, saj je veliko svojega prostega časa preživel prav v gozdu. Uplenil je 15 divjih prašičev, enega pa je ujel celo živega. Kot sam pravi, ni bil nič kaj prijazen, saj se je ob prijetju močno upiral. Velikokrat je moral tudi bežati pred merjasci. Opišimo eno izmed mnogih dogodivščin lovca Permeta. Bilo je februarja leta 1955, ko je svoji, sedaj že pokojni ženi, dejal, da se bo zvečer odpravil na lov v Dole pod vasjo Rogatec pri Grosupljem. V tistem predelu je ponavadi domovalo veliko lisic, zato se je odpravil lovit prav lisice, saj takrat druge velike divjadi, kot so divji prašič in jelenjad, še ni bilo veliko, vsaj ne v našem lovišču. Ko je Alojz čakal na preži že dokaj pozno v noč, se mu je začelo dremati in skoraj bi se že odločil, da bo s čakanjem za tisti večer končal, ko je naenkrat zaslišal sumljiv šum iz bližnje goščave. Seveda je takoj pozabil na spanje in srce mu je začelo hitreje biti, saj, kot sam pravi, ga je čutil že kar v grlu. Naenkrat se je pred njim pokazala velika črna gmota, ki je nekam čudno sopihala. Takoj je pomislil, da je divji prašič. Ko pa je gmota prišla še bližje, je celo ugotovil, da je merjasec in da se je vredno potruditi za strel. Takrat vsi lovci še niso imeli takšnih lovskih pušk kot sedaj. Alojz je imel lovsko puško »ance ladarco«, v kateri je imel dva šibrena naboja za lov na lisice. Tudi je bilo še dovoljeno streljati na divje prašiče s šibrenico. Alojz Perme se je odločil za strel; dobro je pomeril in sprožil. Videl je, da je merjasca zadel, saj je odskočil nazaj proti gošči, nakar se je vse umirilo. Nekaj časa je še posedel na preži, nato pa se je odločil, da bo šel naravnost domov na kratek počitek. Ni zatisnil očesa in noč je bila strašno dolga. Zgodaj zjutraj je šel pogledat na nastrel. S seboj je vzel še sovaščana Puščakovega Žana, da bosta skupaj lažje našla ustreljenega merjasca. Ko sta stopala po pobočju iz vasi Rogatec proti ranjenemu merjascu, sta nenadoma v kaluži, nedaleč od na-strela, zagledala velikega merjasca, ki je bil še vedno živ in grozeče škrtal s čekani. Ko se mu je lovec Perme približal na kakšnih deset korakov, se je merjasec nenadoma zagnal vanj, ga podrl na tla, obenem pa mu je z ostrimi čekani poškodoval levo nogo pod kolenom. Kljub temu je Perme zbral še doliko moči, da je s svojo šibrenico merjasca še enkrat ustrelil. Strel je bil na srečo smrten in merjasec je obležal negiben. Sovaščan Žan je Alojzu zasilno obvezal poškodovano nogo, odhitel domov po konje in lojtrni voz ter pripeljal še nekaj vaščanov, ki so naložili na voz uplenjenega merjasca in seveda tudi ranjenega lovca. Kot Perme v šali rad pove, sta bila lovec in merjasec tako jezna drug na drugega, da se med prevozom tudi pogledala nista. Seveda so nato lovca odpeljali v bolnišnico, kjer je ostal kar nekaj časa na zdravljenju. Uplenjenega merjasca, ki je tehtal kar 110 kg, pa so razsekali in ga razdelili med vaščane. Podobna zgodba bi se našemu Alojzu lahko ponovila že čez leto dni, ko se je prav tako odpravil neke nedelje, že dopoldne, na lov v Kajevo, kjer je že ob 10. uri dopoldne srečal divjega prašiča in ga streljal z isto šibrenico. Tedaj pa je moral takoj po strelu kar se da hitro pobegniti na bližnje drevo, kajti divji prašič je tekel za njim, ga nato čakal pod drevesom in brusil s čekani. Perme ga je nato z drevesa s ponovnim strelom umiril. To je bilo potem veselje, ko je Perme prišel v vas po pomoč. Takrat smo otroci Jože Kraljič, Jože Štefe in jaz odšli po divjega prašiča in ga s »kulami« odpeljali v vas, kjer so se zbrali vsi vaščani. Vsi so občudovali divjega merjasca, ki je pre-nekateremu kmetu lomastil po koruzi in delal škodo. Po pripovedi Alojza Permeta zapisal Slavko Jeršin Po petdesetih letih Josip Benko se je rodil v Teša-novcih 3. julija 1889 kot sin gostilničarja in mesarja, ki je leta 1913 postavil v M. Soboti dobro organizirano obrtno klavnico z 20 mesarji. Za očetom jo je prevzel sin Josip, jo dograjeval, povečeval klavne zmogljivosti, znatno razširil predelovalne obrate. Tako je z leti iz obrtne klavnice zrasel sodoben industrijski obrat, znan po svojih kakovostnih izdelkih ne le v državi, ampak tudi zunaj njenih meja. Toliko le za uvod za predstavitev Benka kot poslovneža. Za nas, lovce, v tem prispevku ni pomembno njegovo delovanje v javnem življenju, čeprav je opravljal razne odgovorne naloge, da ga je odlikoval izrazit socialni čut, da je gmotno podpiral razna društva, ustanove, ki so se ukvarjale s humanim delom, prekmurske študente, skratka: v svojem življenju je rad pomagal vsakemu, ki je bil potreben njegove pomoči. To je prišlo predvsem do izraza v času okupacije, ko je v svoji tovarni zaposlil Slovence, ki so se v Prekmurje naselili med vojnama in jih je madžarski okupacijski sistem še posebej preganjal oziroma jih je večina ostala brez službe. Bil je domoljub in ni pozabil, da je slovenske krvi. Za nas, lovce, je pomembneje, da je v viharnih časih, ki so zajeli Prekmurje po prvi svetovni vojni, in se je zamenjalo kar nekaj oblasti, med prvimi sprevidel, da je nujno ustanoviti lovsko organizacijo in varovati divjad pred brezvestnim pobijanjem, sicer bo povsem iztrebljena. Pri tem sta se pojavili dve skupini: p n/a si je prizadevala za ustanovitev samostojnega Prekmurskega lovskega društva (PLD), vodil jo je Benko, druga pa za ustanovitev podružnice Slovenskega lovskega društva (SLD), ki jo je vodil dr. Janc, odvetnik v M. Soboti. Zaradi takrat še vladajočega nezaupanja prekmurskih lovcev do SLD v Ljubljani, je zmagala Benkova skupina in leta 1922 je bilo ustanovljeno organizacijsko samostojno PLD, v katerem je Benko opravljal funkcijo podpredsednika. Kot vsestransko nadarjena osebnost pa je kmalu spoznal, da se morajo prekmurski lovci v lastnem interesu vključiti v SLD, ki jim v vseh pogledih lahko nudi neprimerno več kot pa PLD. Zato je leta 1924 prevzel funkcijo načelnika novoustanovljene podružnice SLD, obdržal pa je mesto podpredsednika PLD v tistem in prihodnjem letu. SLD je večkrat predlagalo, da bi se PLD vključilo v vrste podružnice, vendar pri tem ni uspelo. Končno je podružnica SLD pri s rez kem poglavarstvu vložila pisni zahtevek za likvidacijo PLD. Zato je PLD na občnem zboru 20. novembra 1926 sprejelo sklep o razpustu društva, društveno premoženje pa je prevzela podružnica. Nalogo načelnika podružnice je Benko uspešno opravljal le do leta 1928, ko je na občnem zboru odstopil. Vzroki za njegov odstop niso znani, vemo pa, da so mu nekateri leta 1924, morda tudi pozneje, očitali, da so pri ustanavljanju lovske organizacije v Prekmurju odigrali določeno vlogo tudi osebni interesi. Posledica njegovega odstopa je bila vidna že čez dve leti. Zaradi mrtvila in nedelavnosti podružnice v letih 1929 in 1930 je bil za predsednika podružnice izvoljen dr. Marko Stajnko, odvetnik v Ljutomeru. S to izvolitvijo so sedež podružnice prenesli v Ljutomer. Na temelju jugoslovanskega zakona o lovu iz leta 1935 so v Sloveniji naslednje leto likvidirali podružnice SLD, ustanovili pa so lovska društva. Na Benkovo pobudo so za območje Prekmurja ustanovili PLD, včlanjeno v Zvezo lovskih' društev Dravske banovine. Za predsednika PLD je bil izvoljen Benko in je funkcijo uspešno opravljal vse do napada Nemčije na Jugoslavijo. Kot lovski zakupnik je vzgajal divjad z osvežitvijo krvi, lovski čuvaji pa so skrbeli za varnost divjadi. Vzorno organizirani lovi so ostali udeležencem v prijetnem spominu. Na love je vabil lovce raznih poklicev in stanov. Tudi mojega očeta, tedaj še vaškega čevljarja, je često vabil na love. Oče mi je o lovih povedal veliko lepega. Pripovedoval mi je o Benku kot o pravem lovcu in kot o človeku, za katerega so bili vsi udeleženci povsem enaki. Ne glede na njihov položaj v javnem življenju so bili enako deležni pohvale ali graje. Tisti, kogar je moral zaradi kršitve lovske morale odstraniti z lova, ponavadi ni več prejel vabila na lov. Bil je strog do sebe in do drugih, zato so ga cenili in spoštovali. Tako se ga je spominjal tudi moj oče. Cas osvoboditve izpod madžarske okupacije se je nezadržno bližal. Benko je kot človek čiste vesti z neomajnim zaupanjem v resnico in pravico, kljub svojemu velikanskemu premoženju, ne le pričakoval osvoboditelje doma, ampak je bil med prvimi, ki so jih sprejeli in pozdravili. Kljub vsemu je bil na sodnem procesu na temelju neresničnih priče- vanj obsojen kot izdajalec slovenskega naroda na smrt z ustrelitvijo, kar je med ljudmi povzročilo negativen odmev. Obsodba je bila izvršena 15. junija 1945 okrog 20. ure na soboškem pokopališču. Benko je umrl v času, ko nihče ni smel napisati o njem polne resnice niti je ne bi mogel nikjer objaviti. Natanko 48 let po sodnem procesu proti Josipu Benku pa so na soboškem sodišču obnovili kazenski postopek in ga rehabilitirali. Benku sicer nihče ne more vrniti življenja, vrnjena pa mu je bila pn/otno odvzeta narodna čast in opran madež narodnega izdajalca. Pri založbi Franc-Franc v M. Soboti je jeseni leta 1993 izšla knjiga Josip Benko - mit in resničnost publicista Branka Žuneca. V knjigi, ki obsega 132 strani, tiskana pa je v omejeni nakladi, je Benko kot lovec in lovski organizator omenjen le mimogrede z dvema krajšima besediloma in eno fotografijo z lova. Kot član zgodovinskega društva za Pomurje in kot dopisnik glasila Lovec sem štel za pravično, da tudi njemu, pa čeprav šele po preteku pol stoletja, namenimo v spomin nekaj vrstic. Ta kratek nekrolog naj bo večno zelena vejica s spoštovanjem položena na njegov grob! Feri Poredoš ^Stibcrtn^ (SUoolJ) d.o.o. Polje c. XL/18 61260 Ljubljana - Slovenija tel.: (0609)-618-610 tel./fax: (061)-483-529 Mongolija! Sedaj je čas, da se odločite in si rezervirate lov na kapitalnega kozoroga. Naš 12-dnevni program vključuje: - povratni polet od (do) Dunaja (Munchna) - mongolske notranje lete - vse prevoze - bivanje + polni penzion - organizacijo lova in spremstvo (1 lovec/1 vodnik) ter odstrel mongolskega kozoroga. Samo 7.990 DEM! TERMINA POTOVANJ: 4. 6.-17. 6. 1995 in 18. 6.-29. 6. 1995 Naši naslednji lovi: MAJ - SEPTEMBER safari v Afriki SEPTEMBER: - lov na losa, medveda, snežno ovco, karibuja, kavkaškega tura in druge kozoroge v Rusiji; - lov na marala v ruku v Mongoliji - lov na losa, črnega medveda, grizlija, karibuja, snežno ovco (Dallsheep), snežno kozo... na Aljaski in v Kanadi OKTOBER - NOVEMBER: - lov na sibirskega kozoroga v Kirgiziji. NE ZAMUDITE NAJBOUŠEGA TERMINA, POKLIČITE NASTm M smo sena poko-pališču na Krki avgusta 1994 poslovili od To-neta na LD Suha krajina, ki je umrl 8. 8. 1994. Tisti, ki smo z njim sodelovali, se z njim srečevali, se ga bomo spominjali kot izjemnega in duhovitega človeka, lovca in gozdarja. Z vedrino duha je znal pritegniti vsakega, ki se je kdaj srečal z njim. Vestno in uspešno je opravljal zaupane mu naloge na področju lovstva, kot gozdar pa je užival pozornost in spoštovanje. Tone se je rodil 5. junija 1914 v številni družini malega kmeta na Kamnem vrhu pri Ambrusu. Ker je bilo takrat življenje težko in ni bilo Iz lovskih vrst so za vedno odšli tudi: Jože Hauptman, LD Ivančna Gorica, * 28. 1. 1916, t 10. 2. 1995 Leopold Fojkar, LD Selca, * 17. 8. 1909, t 10. 2. 1995. Friderik Gajda, LD Nova vas, * 3. 11. 1919, t 18. 1. 1995. Lado Petretič, LD Kostanjevica, * 14. 11. 1933, t 15. 9. 1994. Mirko Žargi, LD Kostanjevica, * 29. 10. 1920, t 17. 11. 1994. Aleksander Weis, LD Predgrad, * 17. 2. 1922, t 21. 3. 1994. Franc Bratuša, LD Benedikt, * 9. 10. 1940, t 3. 10. 1994. Drago Erlač, LD Polzela. * 9. 10. 1956, t 21. 3. 1994. Franc Napotnik, LD Šoštanj, * 19. 7. 1906, t 19. 1. 1995. dr. Samo Pečar, LD Rečica, * 29. 8. 1923, t 28. 3. 1994. Franc Zupanc, LD Rečica, * 14. 10. 1935, t 3. 1. 1995. Ludvik Budna, LD Senovo, * 14. 9. 1905, t 2. 1. 1995. Albin Batagelj, LD Ajdovščina, * 12. 2. 1930, t 26. 1. 1995. Jurij Šepec, LD Zabukovje, * 18. 4. 1954, t 9. 11. 1994. Oskar Rotovnik, LD Golava-buka, * 7. 9. 1921, t 31. 3. 1994. Anton Eržen, LD Sovodenj, * 7. 6. 1933, t 5. 12. 1994. Alojz Založnik, LD Golavabuka, * 9. 5. 1910, t 10. 5. 1994. Umrlim časten spomin! doma kruha za vse, je moral že zelo mlad od doma in spoznal, kako težko si je služiti vsakdanji kruh. Tudi vojna leta mu niso prizanesla: Italijani so ga odpeljali v internacijo. Po končani vojni se je vrnil domov in se zaposlil pri KG P Kočevje kot revirni gozdar v revirju Javhe. Leta 1948 pa se mu je izpolnila velika želja, da se je včlanil v LD Suha krajina. S svojim poreklom in poklicem je tako postal živo povezan z naravo. Ves svoj prosti čas je namenil lovstvu in gozdarstvu. Bil je lovec z dušo in telesom, varuh Narave in gojitelj divjadi, mlajšim lovcem pa odličen mentor. Zaradi navedenih vrlin mu je lovska družina zaupala tudi funkcije: bil je član UO od 1953 do 1955, član NO od 1955 do 1965, v tem času pa tudi član disciplinskega razsodišča, deset let (1955 do 1965) pa je v določenem revirju brezplačno opravljal čuvajsko službo. Tako je s svojim delom veliko prispeval k napredku lovstva v lovski družini. Za njegovo uspešno delo ga je LZ Slovenije odlikovala z znakom za lovske zasluge in redom III. stopnje. Tone pa ni bil samo dober lovec, ampak tudi odličen vodnik lovskih psov ter sposoben lovovodja. V zadnjem času, ko ga je bolezen močno prizadela, se ni mogel več tako aktivno udeleževati naših akcij in srečanj. Od Toneta smo se poslovili z lovskimi častmi. Domači lovski oktet mu je zapel žalostinke, streli iz pušk lovskih prijateljev pa so otožno odmevali od bližnjih hribov. Ostal nam bo v lepem spominu. LD Suha krajina - J. Z. A Lovski veteran, ustanovni in častni član, prvi predsednik takratne LD Vito-' marci Janez Pig-| nar je v 76. letu ži-/■|jl| vljenja, utrujen od B JBH zahrbtne bolezni za vedno odšel od nas 8.8.1994. Z vsemi lovskimi častmi ob prisotnosti nepregledne množice krajanov, rojakov in lovcev smo ga pospremili k zadnjemu počitku na juršinsko pokopališče. Že v času stare Jugoslavije se je Janez Pignar (rojen 28. 10. 1918) pričel lovsko udejstvovati kot gonjač pri takratnem grofu Pongracu v Dornavi. Že takrat si je nabral bogate lovske izkušnje predvsem o gojitvi male divjadi, še posebej fazanov. Leta 1946 je zbral prijatelje narave in divjadi - delavce, kmete in delovno inteligenco ter bil eden glavnih ustanoviteljev in prvi predsednik tedanje Lovske družine Vitomarci, ki se je kasneje priključila k sedanji LD Juršinci. Od tedaj naprej je več kot 40 let deloval v upravnih organih LD Juršinci, kar 12 let kot gospodar (1953-1965) in 14 let kot tajnik LD Juršinci (1965-1979). Janez se je v lovstvu izkazoval Prav na vseh področjih. Ob hudih zimah je vzorno krmil divjad. Pri svoji domačiji v Gabrniku je pred teti vzgojil na tisoče fazanov za izpust v lovišče. Njegova dejanja haj bodo vzor in ponos prihajajoči mladi generaciji. Solovce je razveseljeval s pripovedovanjem izvirnih tevskih dogodivščin, doživljajev, izjemno lovsko vedrino. Bil je lovec “socialist«, kot se je pogosto sam imenoval. Res, kar je imel, je vedno delil z drugimi. Za izjemno plodno delo v slovenskem lovstvu ga je LZS odlikovala z znakom za lovske zasluge in redom za lovske zasluge III. stopnje, medtem ko mu je LD Juršinci podelila zlato plaketo družine, pred leti pa ga je imenovala za častnega člana. Janez je bil po vojni šest let zaposlen kot industrijski miličnik v Kidričevem, nato pa kot poštar v domačih Juršincih vse do upokojitve. Hkrati, še posebno pa po upokoji- tvi, je vzorno obdeloval srednjo kmetijo in je bil znan vinogradnik. Njegov prijazen dom v Gabrniku in še posebno »Vrh« v Gradiščaku sta bila vse povojno obdobje zbirališče juršinskih in drugih lovcev. Za slehernega obiskovalca si je vzel čas, znal poskrbeti za dobro kapljico, drobtinico kruha, kepico zaseke in rezinice iz njegove znane »tunke«. Janez je tvorno deloval tudi v trsni-čarski zadrugi Juršinci, KS, krajev- LOVSKA KliJOLOOJJA LOVSKO-KINOLOŠKE PRIREDITVE V LETU 1995 LKD BELA KRAJINA 24. 6. - telesno ocenjevanje lovskih psov vseh pasem, razen ptičarjev ob 8. uri pred gasilskim domom v Črnomlju. 7. 10. - PNZ honičev in brak-jaz-bečarjev ob 8. uri pred lovsko kočo v Adlešičih. LKD CELJE 27. 5. - telesno ocenjevanje lovskih psov vseh pasem ob 8. uri pred lovskim domom Rinka-LD Žalec 30. 9. - PNZ jamarjev / LD Žalec ob 8. uri pred lovskim domom Rinka. Prijave pošljite teden dni pred prireditvijo na naslov SKZLD Celje, Glavni trg, 63000 Celje ali po tel.: (063) 24 956. 30.9. - krvni sled za vse pasme ob 8. uri pred lovskim domom v Lačji vasi pri Nazarjih. Prijave sprejemamo najmanj teden dni pred prireditvijo na LKD Celje (pri SKZLD Celje), Glavni trg, 63000 Celje, tel.: (063) 24 956. 4. 10. - PNZ goničev in brak-jaz-bečarjev ob 8. uri pred gostilno Pri treh ribnikih v Rogaški Slatini. Prijave pošljite teden dni pred prireditvijo na LKD Celje (SKZLD Celje, Glavni trg, 63000 Celje ali po tel.: (063) 24956. 7- 10. - lokalna tekma jamarjev ob 8. uri pred motelom Merx v Šentjurju pri Celju. Prijave pošljite teden dni pred prireditvijo na LKD Celje (pri SKZLD Celje), Glavni trg, 63000 Celje ali po tel.: (063) 24 956. 7-10. - krvni sled za vse pasme ob 8. uri pred lovskim domom Rinka - LD Žalec. Prijave pošljite teden dni pred prireditvijo na LKD Celje (pri SKZLD), Glavni trg, 63000 Celje, tel.: (063) 24956. 4.11. - PNZ za španjele in mladinska in vzrejna preizkušnja za pre-peličarje ob 8. uri pred gostilno Pri pošti v Braslovčah v Savinjski dolini. Prijave pošljite teden dni pred prireditvijo na naslov LKD Čelje (pri SKZLD Celje), Glavni trg, 63000 Celje ali po tel.: (063) 24 956. 11.11. - PNZ šarivcev ob 8. uri na kmetiji Ulčnik v vasi Globinjek pri Podčetrtku. 18. 11. - PNZ goničev in brak-jazbečarjev ob 8. uri pred veterinarsko postajo v Šmarju pri Jelšah. Prijave pošljite najmanj teden dni pred prireditvijo na LKD Celje (pri SKZLD Celje), Glavni trg, 63000 Celje. LKD CERKNICA 3., 10., 17. 2. - tečaj za vodnike lovskih psov ob 17. uri v prostorih lovskega doma LD Cerknica v Zel-šah. 6. 5. - telesno ocenjevanje lovskih psov vseh pasem ob 8. uri pred veterinarsko postajo v Cerknici. 9. 9. - lokalna tekma po krvnem sledu ob 8. uri pred gostilno Mlakar v Ložu. Prijave pošljite do 1. 9. v prostore ZLDN v Cerknici. 7. 10. - PNZ goničev in brak-jaz-bečarjev ob 8. uri pred gostilno Ogrinc v Grahovem. LKD GORENJSKE___________________ 20. 5. - telesno ocenjevanje lovskih psov vseh pasem ob 8. uri na prostoru PPC Gorenjski sejem v Kranju. 10. 6. - PNZ barvarjev ob 8. uri pred lovskim domom LD Storžič, Pangršica-Trstenik. 9. 9. - lokalna tekma po krvnem sledu / Memorial M. Keliha / ob 8. uri pred Porentovim domom, LD Kranjska Gora. 16. 9. - PNZ goničev in brak-jaz-bečarjev ob 8. uri pred lovskim domom LD Bled in ob 8. uri pred lovsko kočo LD Križna gora. 23. 9. - PNZ jamarjev ob 8. uri pred lovskim domom LD Poljane. 30. 9. - lokalna tekma šarivcev ob 8. uri pred lovsko kočo LD Sorško polje. 30. 9. - lokalna tekma ptičarjev in retrieverjev ob 8. uri pred lovsko kočo LD Sorško polje. 30. 9. - PNZ šarivcev. 7. 10. - lokalna tekma jamarjev ob 8. uri pred lovsko kočo LD Sorško polje. 21. 10. - lokalna tekma goničev in brak-jazbečarjev / LD Sovodenj / ob 8. uri na Trebiji - Dom pod Planino. ni organizaciji RK, tudi kot predsednik, v strelski družini Juršinci, Ribiški družini Juršinci in Društvu upokojencev Juršinci. Zaželel si je lovski pogreb, kar je do podrobnosti napisal in zrežiral že pred smrtjo. To željo smo mu juršinski lovci v celoti izpolnili. Nadvse spoštovanemu učitelju zelene bratovščine in dragemu lovskemu tovarišu naj bo ta zapis v časten spomin! LD Juršinci - Š. G. FC1 Kinološka zveza Slovenije CACIB Ljubljana, Športni park Kodeljevo Sobota, 22. in nedelja, 23. aprila 1995 Sobota, 23. aprila 1995 skupine FCI 3, 4, 5, 6, 7, 8 in 10 Specialne razstave goničev, retrieverjev in terierjev 14. 10. - lokalna tekma goničev in brak-jazbečarjev / memorial T. Hafnerja / LD_ Jošt / ob 8. uri pred lovsko kočo Čepulje. LKD IDRIJA 6. 5. - telesno ocenjevanje, VI. skupina, krvosledci, goniči, krvo-sledci, goniči, brak-jazbečarji, jamarji ob 8. uri pred gostilno Lovec v Gorenjih Novakih. 16. 9. - PNZ goničev in brak-jazbečarjev ob 7. uri pred gostilno Lovec v Gorenjih Novakih. LKD ILIRSKA BISTRICA 6. 5. - telesno ocenjevanje goničev, brak-jazbečarjev, barvarjev ob 8. uri na strelišču za trap v Ilirski Bistrici. 30. 9. - PNZ goničev in brak-jazbečarjev ob 8. uri na strelišču za trap v Ilirski Bistrici. LKD KOPER 6. 5. - telesno ocenjevanje lovskih psov vseh pasem ob 8. uri pred tovarno Tomos v Kopru. 16. 9. - lokalna tekma barvarjev ob 8. uri pred lovsko kočo Divača. Prijave pošljite 10 dni pred prireditvijo na naslov tajnice Slavice Ska-lar-Jerman, tel.: (066) 527 588 ali SVETOVNA RAZSTAVA PSOV BRUSELJ - BELGIJA 2.-5. junij 1995 Vse informacije dobite po telefo nu (064) 57 017. na Lovsko zvezo Koper (066) 21 151. 16. 9. - PNZ barvarjev ob 8. uri pred lovsko kočo Divača. Prijave pošljite 10 dni pred prireditvijo na naslov tajnice Slavice Skalar-Jer-man (066) 527 588 ali na Lovsko zvezo Koper (066) 21 151. 7. 10. - PNZ šarivcev ob 8. uri pred trgovino v Ospu. Prijave pošljite 10 dni pred prireditvijo na naslov tajnice Slavice Skalar-Jerman tel.: (066) 527 588 ali na Lovsko kinološko zvezo Koper (066) 21151. 14. 10. - PNZ goničev ob 8. uri pred gostilno Trije lovci v Šmarjah. Prijave pošljite 10 dni pred prireditvijo tajnici Slavici Skalar-Jerman (066) 527588 ali Lovski Zvezi Koper (066) 21 151. 11. 11. - PZP, JZP, PP, ŠPP ptičarjev ob 8. uri pred klavnico v Sečovljah. Prijave pošljite 10 dni pred prireditvijo na naslov tajnice Slavice Skalar-Jerman (066) 527 588 ali na Lovsko zvezo Koper (066) 21 151. LKD KOČEVJE 13. 5. - telesno ocenjevanje lovskih psov vseh pasem, razen VII. skupine ob 8. uri pred lovskim domom LD Ribnica v Ribnici. 20. 5. - lokalna tekma po krvnem sledu vseh psov (GL Medved in GL Snežnik); čas in kraj bosta objavljena kasneje, prijave pošljite mesec dni pred prireditvijo tajniku LKD Kočevje. 9. 9. - PNZ goničev v Mali Slevici v lovišču LD Velike Lašče ob 8. uri pred gostilno v Mali Slevici. Prijave pošljite mesec dni pred prireditvijo tajniku LKD Kočevje. 23. 9. - PNZ jamarjev LD Mala Gora ob 8. uri pred lovskim domom v Željnah, Kočevje. 7.10 - krvni sled za vse pasme in PNZ LD Osilnica in GL Snežnik ob 8. uri v Iskrbi pri Kočevski Reki. Prijavnice pošljite mesec dni pred prireditvijo tajniku LKD Kočevje. 28. 10. - lokalna tekma goničev / memorial A. Ivanca / LD Velike Poljane in LD Velike Lašče ob 8. uri pred lovskim domom LD Velike Poljane. Prijave pošljite mesec dni pred prireditvijo tajniku LKD Kočevje / LKD Kočevje. LKD LJUBLJANA 23. 2. - tečaj za vodnike lovskih psov. 15. 4. - PZP ptičarji / Ljubljana. Čas in kraj bosta objavljena kasneje. 6. 5. - telesno ocenjevanje lovskih psov vseh pasem / Ljubljana, Hala Tivoli. 20. 5. - PNZ barvarji v LD Mokre. Čas in kraj bosta objavljena kasneje. 26. 8. - državna tekma, pokal Ljubljane. Čas in kraj bosta objavljena pozneje / LD Ig. 2. 9. - PNZ retrieverjev Grosuplje. Čas in kraj bosta objavljena pozneje. 9. 9. - PNZ jamarji LD Grosuplje. Čas in kraj bosta objavljena pozneje. 30. 9. - PNZ goniči v LD Motnik in v LD Krka. Čas in kraj bosta objavljena pozneje. 7. 10. - PNZ goniči v LD Šentjošt. Čas in kraj bosta objavljena pozneje. 7. 10. - JZP, PP, ŠPP ptičarjev Ljubljana. Čas in kraj bosta objavljena pozneje. 14.10. - PNZ šarivci LD Rakovnik. Čas in kraj bosta objavljena pozneje. 14. 10. - lokalna tekma goničev LD Rakovnik. Čas in kraj bosta objavljena pozneje. 14. 10. - državna tekma po krvnem sledu. Čas in kraj bosta objavljena pozneje / LD Mengeš. LKD MARIBOR 29. 4. - telesno ocenjevanje lovskih psov vseh pasem ob 8. uri pred lovskim domom v Malečniku 6. 5. - PZP ptičarjev ob 8. uri pred lovskim domom v Račah / LD Rače. 20. 5. - telesno ocenjevanje lovskih psov vseh psem, razen ptičarjev, ob 8. uri pred gostilno Rogina v Podgorju. 17. 6. - državna tekma jamarjev / LD Radlje / ob 8. uri pred lovskim domom v Radljah. 24. 6. - PNZ barvarjev ob 8. uri pred lovskim domom v Šmartnem na Pohorju. 24. 6. - lokalna tekma po krvnem sledu za vse pasme pb 8. uri pred lovskim domom v Šmartnem na Pohorju / LD Šmartno. 7. 10. - PNZ jamarjev v LD Starše ob 8. uri pred lovskim domom v Staršah. Uradni trening 4. 10. ob 15. uri. 7.10. - PNZ šarivcev LD Malečnik ob 8. uri pred lovskim domom v Malečniku. 14. 10. - PNZ šarivcev LD Radlje ob 8. uri pred bencinsko črpalko v Radljah ob Dravi. 14. 10. - ŠPP ptičarjev LD Starše ob 8. uri pred lovskim domom v Radljah ob Dravi. 21. 10. - PNZ jamarjev LD Radlje ob 8. uri pred lovskim domom v Radljah ob Dravi. 28. 10. - PNZ goničev in brak-jazbečarjev ob 8. uri pred lovskim domom v Podgorju v LD Podgorje. 11. 11. - PNZ goničev in brak-jazbečarjev ob 8. uri pred lovskim domom v Oplotnici, LD Oplotnica. LKD NOVA GORICA 29. 4. - telesno ocenjevanje ob 8. uri za domom krajevne skupnosti mesta NG. 30. 4. - PZP ptičarjev ob 8. uri pred hotelom Planika v Ajdovščini. 23. 9. - vzrejni pregled / samo za prepeličarje/. Čas in kraj objavljena pozneje. 23. 9. - PNZ jamarjev ob 8. uri pred hotelom Planika v Ajdovščini; poljsko delo v LD Vipava, delo v rovu v LD Hubelj. 30. 9. - PNZ barvarjev ob 8. uri pri spomeniku na Erzelju. 30. 9. - k n/ni sled, vse pasme ob 8. uri pri spomeniku na Erzelju. Prijave 10 dni pred prireditvijo. 14. 10. - PNZ šarivcev in VP pre-peličarjev ob 8. uri pred gostilno Štrukelj v Selu. 21. 10. - PNZ goničev in brak-jazbečarjev ob 8. uri v Vipavi pred bifejem Hrovatin in ob 8. uri na Ponikvah na Tolminskem pred lovsko kočo LD Planota. Prijave pošljite 10 dni pred prireditvijo. 28. 10. - JZP, ŠPP, PP ptičarjev ob 8. uri v Vipavi pred bifejem Hrovatin. 11. 11. - državna tekma goničev ob 8. uri v Vipavi pred bifejem Hrovatin. Prijave pošljite 10 dni pred prireditvijo. LKD NOVO MESTO 29. 4. - telesno ocenjevanje lovskih psov vseh pasem ob 8. uri LOVSKA OBLAČILA Cenjeni lovci! Iz lastne proizvodnje vam nudimo vse vrste lovskih oblačil. Na voljo so izdelki v vseh konfekcijskih številkah iz različnih materialov. Nekaj iz našega programa: • več vrst jaken, telovnikov in hlač, pumparice, pelerine, kape... • nepremočljive zaščitne vetrovke, pelerine, gamaše, hlače, ki jih oblečemo čez navadne hlače (»oberhoze«) • NOVO! telovniki za strelce na glinaste golobe. Izdelujemo tudi oblačila za ribiče, lokostrelce, paintball, pohodništvo ... Se priporočamo. CoNCORDEd.o.0. Dobja vas 121,62390 Ravne na Koroškem tel./fax: 0602/20-795 pred lovsko kočo LD Škocjan na Vrhu pri Škocjanu. 13. 5. - telesno ocenjevanje goničev, brak-jazbečarjev, barvarjev in jamarjev ob 8. uri pred gostilno Grmada v Trebnjem. 16. 9. - PNZ barvarjev ob 8. uri pred gostilno Rogelj v Rdečem Kalu. Prijave pošljite do 8. 9. na LKD Novo mesto, Cesta herojev 8, Novo mesto. 16. 9. - krvni sled, vse pasme LD Dobrnič, ob 8. uri pred gostilno Rogelj v Rdečem Kalu. Prijave pošljite do 8. 9. na LKD Novo mesto, Cesta herojev 8, Novo mesto. 7. 10. - PNZ jamarjev ob 8. uri pred gostilno Dragice Bobič v Škocjanu. 7. 10. - PNZ goničev in brak-jazbečarjev ob 8. uri pred gostilno Grmada v Trebnjem. 14. 10. - PNZ goničev in brak-jazbečarjev ob 8._ uri pred gostilno Dragice Bobič v Škocjanu. 21.10. - PNZ šarivcev LD Šentjernej ob 8. uri na kmetiji Jordan na Draškovcu pri Šentjerneju. 28. 10. - državna tekma brak-jazbečarjev, šampiona! goničev LD Škocjan in LD Otočec ob 7.30 pri avtobusni postaji v Škocjanu. Prijave najkasneje do 14. 10. na LKD Novo mesto, Cesta herojev 8, 68000 Novo mesto. LKD POSAVJE 15. 4. - telesno ocenjevanje lovskih psov vseh pasem ob 8. uri na Trški gori pri Krškem. 29. 4. - PNZ ptičarjev ob 8. uri na stadionu M. Gubca v Krškem. Prijave pošljite do 20. 4. I. 7. - lokalna tekma po krvnem sledu za vse pasme. 30. 9. in 1.10. - mednarodna tekma memorial B. Sežuna. 7.10. - PNZ ptičarjev, poljska tekma in širša poljska tekma. Prijave pošljite 10 dni pred prireditvijo. 21. 10. - PNZ jamarjev ob 8. uri pred gostilno Vahčič v Cerkljah ob Krki. 28. 10. - PNZ šarivcev LD Artiče ob 8. uri na železniški postaji Libna. II. 11. - PNZ goničev ob 8. uri pred gostilno Kopič v Pišecah. LKD POMURJE 25. 3. - telesno ocenjevanje lovskih psov vseh pasem v Radencih. 29. 4. - PNZ ptičarjev; čas in kraj objavljena kasneje. 10. 6. - lokalna tekma barvarjev; čas in kraj objavljena kasneje. 10. 6. - PNZ barvarjev; čas in kraj objavljena kasneje. 7. 10. - JZP, ŠPP, PP ptičarjev; čas in kraj objavljena kasneje. 12.-14. 10. - mednarodna tekma VUP-ptičarji-Panonski pokal; čas in kraj objavljena kasneje. 21.10. - PNZ jamarjev; čas in kraj objavljena kasneje. LKD POSTOJNA 13. 5. - telesno ocenjevanje lovskih psov vseh pasem ob 8. uri pred lovskim domom LD Hrenovi-če, H ruševje. 9. 9. - k n/ni sled za vse pasme in PNZ ob 8. uri pred gostilno Marte Benigar v Pivki (pri bencinski črpalki). Prijave pošljite 10 dni pred Prireditvijo LD Pivka. 7-10. - PNZ jamarjev LD Pivka ob 8' uri pred gostilno Benigar Marta v Pivki (pri bencinski črpalki). Prija-ve pošljite 10 dni pred prireditvijo. 14.10. - PNZ šarivcev LK Košane °b 8. uri pred bifejem pri Mirotu v Kalu pri Pivki. Prijave pošljite 10 dni pred prireditvijo. 21. 10. - PNZ goničev ob 8. uri Pred gostilno Fatur (Šime) v Zagorju, LD Tabor, Zagorje. Prijave pošljite 10 dni pred prireditvijo. LKD PTUJ 15. 4. - PZP ptičarjev ob 8. uri. Cas in kraj objavljena kasneje. Prijave pošljite 10 dni pred prireditvijo na LKD Ptuj. 15- 4. - telesno ocenjevanje lovskih psov vseh pasem ob 8. uri Pred lovskim domom LD Spodnje Ptujsko polje v Sobetincih. 20. 5. - krvni sled, vse pasme; čas ln kraj objavljena kasneje. Prijave Pošljite 10 dni pred prireditvijo na LKD Ptuj. 2. 10. - PNZ šarivcev ob 8. uri Pred lovskim domom LD Cirkovce v Starošincih. Prijave pošljite 10 dni pred prireditvijo na LKD Ptuj. 7-10. - JZP ptičarjev ob 8. uri, kraj objavljen kasneje. Prijave pošljite 10 dni pred prireditvijo na LKD ptuj. 21. 10. - PNZ jamarjev ob 8. uri Pred lovskim domom LD Boris Kidrič v Zgornji Hajdini pri Ptuju. Prijave pošljite 10 dni pred prireditvijo na LKD Ptuj. LKD ZASAVJE 3- 3. - tečaj v prostorih ZLD Zasav-Je. Ljubljanska 10, Litija. 20. 5. - telesno ocenjevanje lovskih psov vseh pasem ob 8. uri Pred gostilno Krznar v Šmartnem Pri Litiji. 21. 10. - PNZ goničev in brak-iazbečarjev ob 8. uri pred lovsko kočo na Vačah, LD Vače. 21. 10. - PNZ šarivcev in vzrejna Preizkušnja ob 8. uri pred lovsko kočo na Vačah, LD Vače. 28. 10. - PNZ jamarjev ob 8. uri Pred lovsko kočo LD Šmartno na Grilovcu. 4- 11. - lokalna tekma goničev ob 8- uri pred gostilno Krznar v Šmartnem pri Litiji. SKUP. OZD. ZA LOVSTVO !N RIBIŠTVO: 27. 5. - državna tekma, gojitveno lovišče Kozorog na Gorenjskem. VK RETRIEVERJI 13. 5. - vzrejni pregled in specialna razstava; čas in kraj objavljena kasneje. VK PTIČARJI 3. 6. - vzrejni pregled; čas in kraj objavljena kasneje. VK RETRIEVERJI 14. 10. - vzrejni pregled; čas in rai objavljena kasneje. Lovsko-kinološko društvo Ljubljana obvešča o lovsko-kinoloških prireditvah: PZP ptičarjev bo 15. 4.1995 s pričetkom ob 8. uri. Zbor bo pred gostiščem Tavčarjev dvor na Ježici. Rok za prijave je najkasneje do 5. 4. 1995, in sicer pisno ali osebno na LKD Ljubljana, Zupančičeva 9/II. Telesno ocenjevanje lovskih psov vseh pasem bo 6. 5. 1995 s pričetkom ob 8. uri pred Halo Tivoli v Ljubljani. Prijaviti se bo mogoče na prireditvi. Lokalna tekma po krvnem sledu za vse pasme lovskih psov in PNZ barvarjev bo 20. 5.1995 s pričetkom ob 8. uri. Zbor bo pred lovskim domom LD Mokre. Rok za prijave je najkasneje do 10. 5. 1995, in sicer pisno ali osebno na LKD Ljubljana, Zupančičeva 9/II. VK ŠPANJELI 4.11. - vzrejni pregled; čas in kraj objavljena kasneje. VK BRAK-JAZBEČARJI 25. 11. - vzrejni pregled; čas in kraj objavljena kasneje. VK GONIČI 25. 11. - vzrejni pregled; čas in kraj objavljena kasneje. VK KRVOSLEDCI______________ 25. 11. - vzrejni pregled; čas in kraj objavljena kasneje. PREDVIDENA LEGLA LOVSKIH PSOV Lovski terierji (SLRLt): o:5/l, m:5/l 3. 3., Stanislav Grošelj, Slovenska 12, 65281 Sp. Idrija. Kdl. jazbečarji (SLRJk): o:5/l, m:5/l, 18. 2., Albin Pehant, Zg. Hoče 52a, 62311 Maribor. Res. jazbečarji (SLRJr) o:5/l, m:5/ll, 5. 2., Jože Vester, Zvirče 84, 64290 Tržič. o:5/l, m:4/ll, 2. 2., Jaka Logar, Pod Bregom 2, 62380 Slov. Gradec. o:5/l, m:4/ll, 23. 3., Janez Markelj, Ljubno 19, 64244 Podnart. Istr. kdl. goniči (SLRGIk): o:5/l, m:5/l, 25. 3., Darij Sener, Bač 29, 66242 Materija. o:5/ll, m:4/ll, 6. 3., Franc Perušič, Butpraj 24, 68340 Črnomelj. Istr. res. goniči (SLRGIr): o:5/l, m:5/l, 14. 2., Matija Brunsko-le, Hrast 1/a, 68331 Suhor. o:5/l, m:5/l, 2. 4., Miran Prinčič, Snežeče 11/a, 65212 Dobrovo. o:5/l, m:5/l, 29. 3., Alojz Mijatovič, Davča 6, 64228 Železniki. o:5/l, m:5/l, 11. _4., Sergej Viler, Puče 14, 66274 Šmarje. o:5/l, m:4/ll, 22. 2., Jože Valentinčič, Lig 18, 65213 Kanal. Posavski goniči (SLRGp): o:5/ll, m:5/l, 21.3., Zvone Novose-lec, Zoisova 44, 64264 Boh. Bistrica. Brak-jazbečarji (SLRBj): o:5/ll, m:4/ll, 2. 4., Sašo Sila, Kajuhova 2, 66215 Divača. o:5/l, m:4/l, 9. 3., Stane Kristan, Javornik 10, 64000 Kranj. o:5/l, m:5/l, 8. 3., Branko Gorza, Lovska hiša Trnovec, 61330 Kočevje. o:5/l, m:4/ll, 27. 3., Tone Bronk, Sr. Gameljne 46, 61211 Šmartno. o:5/l, m:4/l, 28. 3., Janez Turk, Be- lokranjska 55, 68000 Novo mesto. o:5/l, m:5/l, 24. 3., Marjan Srečnik, Zg. Lipnica 28/c, 64246 Radovljica. Brandel braki (SLRBrb): o:5/l, m:5/l, 9. 4., Pavelj Boltar, Bevkova 52, 65210 Anhovo. o:5/l, m:4a/la, 27. 3., Ernest Pla-zar, Boštanj 19/a, 68294 Boštanj. o:5/l, m:5/l, 3. 4., Franc Mlakar, Lož pod Gradom 8. 61386 Stari trg/Ložu. Vestfalski brak-jazbečarji (SLRVVBj): o:4/l, m:4/l, 13. 3., Ferme Gortard, Limovce 7, 61222 Trojane. Hanovrski barvarji (SLRHB): o:5/l, m:5/l, 14. 3., Zlatko Cmok, Pečovje 4 a, 63220 Štore. Bavarski barvarji (SLRBb): o:5/l, m:5/ll, 2. 4., Marjan Brezek, Unec 19/a, 61381 Rakek. o:5/ll, m:5/l, 10. 3., Bogomil Bo-škin, Žigoni 41, 65292 Renče. Nem. kdl. ptičarji (SLRNkp): o:5/VUP, m:4/PP, 28. 3., Drago Miljevič, Ljutomerska 27, 69252 Radenci. o:5/PZP, JZP, m:5/PZP, JZP, 7. 4., Rajko Janjič, Prosenjakovci 71, 69207 Prosenjakovci. Nemški žimavci (SLRNŽ); o:5/PZP, JZP, ŠPP, VUP, m:4/ PZP, JZP, ŠPP I, 25. 4., Miran Ficko, Desnjak 37/a, 69240 Ljutomer. o:4/JZP, m:5/JZP, 4. 4., Ivan Ke-pec, Bišče 5, 61230 Domžale. Irski setri (SLRIS): o:5/l, PZP, tekma B, C, m:5/PZP, 25. 3., Marjeta Novak, Taborska c. 5/a, 61210 Šentvid. Golden retrieverji (SLRGR): o:4/ll, m:4/ll, 10. 4., Pavel Bolčina, Ob Belci 1, 64264 Boh. Bistrica. o:5/l, m:5/l PNZ, 1. 3., Ljuba Vester, Zvirče 84, 64290 Tržič. Labrador retrieverji (SLRLR): o:5/ll, ISP A, L1, R1, m:odl/L2, 14. 2., Damijana Kastelec, Goričane 8/ a, 61215 Medvode. o:5/l, m:5/l, 3. 3., Darko Kisovec, Groharjevo nas. 50, 64220 Škofja Loka. o:5/l, m:4/l, 25. 3., Gregor Vidmar, Begunjska 6B, 64248 Lesce. o:5/l, m:5/l, 22. 2., Jože Vester, Zvirče 48, 64290 Tržič. Špringer španjeli (SLRšš): o:5/l, m:4/1, 14. 4., Adolf Kapš, Brezula 46/B, 62327 Rače. Nemški prepeličarji (SLRPr): serci: o:5/l, m:4/ll, 1. 3., Silvo Pampe, Orehovo 52, 68290 Sevnica. o:5/l, m:5/l, 22. 3., Ivan Šepec, Kapele 24/a, 68258 Kapele. o:5/ll, m:5/ll, 25. 3., Franc Dečman, Dvorjane 19/a, 62241 Sp. Duplek. o:5/ll, m:4/ll, 2. 4., Franc Jelen, Šlandrova 2/e, 63320 Velenje. o:5/l, m:4/lll, 10. 4., Janez Grčar, Bizjakova 3, 61000 Ljubljana. o:5/l, m:5/l, 13. 4., Tone Miklavčič, Pod gozdom IV/13, Grosuplje. rjavci: o:5/l, m:4/ll, 1.3., Branko Grobov-šek, Ponikva 44, 63223 Ponikva. o:5/l, m:5/ll, 2. 4., Alojz Povše, Gor. Leskovec 16, 68283 Blanca. o:4/ll, m:5/ll, 10. 4., Zdravko Rebernak. Ul. talcev 20, 61410 Zagorje. o:4/l, m:ll/l, 10. 4., Mirko Slemen-šek, Dol. Brezovo 33, 68283 Blanca. o:5/l, m:5/l, 4. 4., Jože Jeraj, Za-drečka c. 27, 63331 Nazarje. o:5/l, m:4/ll, 23. 4., Darko Ermenc, C. v Rastke 80, 63333 Ljubno. KINOLOŠKA ZVEZA SLOVENIJE MALI OGLASI Prodam karabinko, kal. 6,5 x 57, s str. daljnogledom 6 x 42 Kahles (suhlska montaža). Tel.: (061) 666021, Tomažinčič. Prodam karabinko CZ, kal. 8 x 57, JS s str. daljnogledom Ha-bicht-Nova 4 x 32 (suhlska montaža). Tel.: (068) 21 725. Prodam karabinko CZ kal. .22-250sstr.daljnogledom4 x 32.Tel.: (064) 718244, Kajdiž. Popravim vam športno, zračno in drugo orožje. Jože Zadnikar, Črna vas 205, 61000 Ljubljana. Tel.: (061) 12-72-166. Lovske družine, lovci! Tudi v letošnjem letu vam lahko od sredine aprila naprej dobavimo gomolje topinamburja (ameriški sladki krompir) po 60 SIT/kg franco, lovišče Žitna Gora oziroma Ljubljanski Vrh. Za pošiljanje po železnici računamo tudi stroške embalaže in transporta. Najmanjša naročena količina je 50 kg. Ponudba velja v okviru možnih količin. Pošljite nam naročilnico z natančnim naslovom ali pa se dogovorite o osebnem prevzemu. Topinambur je idealna krmna in remizna rastlina. Strokovna služba Fax: (061) 217-994 Tel.: (061) 214-950,214-947 Lovska družina Joško čelo vabi na TRADICIONALNO MEDDRUŽINSKO STRELSKO TEKMOVANJE V POČASTITEV DNEVA UPORA PROTI OKUPATORJU Tekmovanje bo 27. 4.1995 ob 8. uri na strelišču pri lovski koči LD Toško čelo. Tekmovale bodo tričlanske ekipe (15 glinastih golobov in tarča srnjak). Najboljše tri ekipe bodo dobile pokale, prvi trije posamezniki spominske medalje, petnajst najboljših pa tudi praktična darila. Dan pred tekmo bo od 15. ure naprej uradni trening. Poskrbeli bomo za prijetno počutje! LOVSKI TEHNIKI, LOVSKI ČUVAJI! Želite slediti razvoju lovske stroke in dogajanjem v lovstvu? Vabimo vas k organiziranemu sodelovanju. Pokličite po telefonu Zvezo lovskih družin Ljubljana (061)214-900. Prodam karabinko CZ, kal. 8 x 57, JS, s str. daljnogledom 4x32 (zasučna montaža). Tel.: (064) 76 990, Černigoj. Prodam karabinko, kal. 8 x 57 JS, z nastavki za strelni daljnogled (suhlska montaža). MK rusko puško z nabojnikom za 5 nabojev in šibrenico brezpetelinko, kal. 12-12. Drago Kovšca. Gregorčičeva 23, 65000 Nova Gorica. Tel.: (065) 23469. Prodam karabinko, kal. .270 vvinch., s strelnim daljnogledom Svvarovski 6 x 42 (zasučna montaža) in češko bokarico kal. 12/ 12. Puška ima ejektorje. Tel.: (0602) 23089. Prodam češko bokarico, kal. 7x57 R/16, in karabinko, kal. .223 Rem. Obe puški imata montiran str. daljnogled. Prodam tudi lovsko terierko, staro 8 mesecev. Tel.: (063) 806139, Zupan. Prodam karabinko CZ, kal. 7 x 64, s str. daljnogledom Tasco 6 x 40 in šibrenico brezpetelinko CZ, kal. 16-16. Tel.: (067) 57603, Luzar. Prodam suhlovo bokarico, kal. 12/7 x 65 R, s str. daljnogledom Zeiss 6 x 42 (suhlska montaža) in menjalnimi cevmi, kal. 12/12. Cena 3.000 DEM. Tel.: (061) 345 450. Prodam suhlovo bokarico, kal. 16/7 x 57 R, s str. daljnogledom in menjalnimi cevmi 16/16. Tel.: (061) 485320. Prodam češko bokarico mod. ZH 308, kal. 12/7x65 R, s str. daljnogledom 6 x 40. Cena 200.000 SIT. Tel.: (0608) 75202, Škoda. Prodam češko bokarico, kal. 12/7x65 R, s str. daljnogledom, staro 6 mesecev. Tel.: (062) 601 114, Kranjc. Ugodno prodam foksterier- ja, starega 1 leto. Pesje sledoglasen, oster in vodoljuben. Boris Ši-konja, Tribuče 5, 68340 Črnomelj. Tel.: (068) 52928. Prodam češko šibrenico - brezpetelinko, kal. 16-16, z ejektorjem in trofejno polrisa-nico, kal. 20-6,5 x 58. Tel. (061) 51 265, Pratnekar. Prodam naslednje lovske puške: karabinko CZ, kal. .223 rem., in Brovvning FN B.A.R, kal. .308 winch. s str. daljnogledom Zeiss 1,5-6x42. Tel.: (061) 18531 60 dopoldne ali (061) 211 849 popoldne. Za paritev priporočam nem. lov. terierja P ANA. Na prodaj imam tudi njegove izbrane mladiče različnih starosti. Martin Kraševec, Šolska 4, 68330 Metlika. Tel.: (068) 59223. Prodam tricevko Suhi, kal. 16-16/7 x 65 R (levo ali desno kopito), s strelnim daljnogledom 4 x 32 (suhlska montaža), karabinko 8 x 57 JS, rusko bokarico 12/12 ter MK puško Brno 2. Puške so zelo dobro ohranjene. Informacije po tel. (fax): (0601) 62404. Prodam 1,5 let staro brak-jaz-bečarko. Tel.: (063) 841 422. Ugodno prodam nemško kdl. ptičarko, staro 4 leta (PZP 61 točk, JZP 184 točk). Tel.: (069) 42185, Sraka. Prodam leglo bavarskih bar-varjev odličnih delovnih staršev. Bogomil Boškin, Žigoni 41, 65292 Renče. Tel.: (065) 53492. Preparatorstvo MAUSAR Blasov breg 15, Ljubljana lahko odslej dalje pokličete na tel. številki: (061) 375275 (061)161 2285. Izdelujem čope iz dlak gamsa, jelena in d. prašiča. Tel.: (064) 66479, Basaj, Selca 137, 64227 Selca. Gumbi iz jelenje roževine za lovske obleke in lovske srajce. Izdeluje: Anton Intihar, Kamnik pod Krimom 8/a, 61352 Preserje. Tel.: (061) 631 293. Prodam dobro ohranjeno češko bokarico, kal. 7 x 57 R/12 in šibrenico kal. 16-16. Tel.: (0602) 71 563. Za paritev priporočam nem. lov. terierja Dona. Pes ima najboljše ocene in je prejel v letu 1993 pokal za najlepšega terierja. Prodam tudi njegove izbrane mladiče. Jože Gantar, Hribrnikova 10, 65280 Idrija. Tel. (065) 73-885. Kupim nem. prepeličarja — serca (mladiča!). Tel.: (067) 71 039, Bratož. Za paritev priporočam nem. kdl. ptičarja, starega 2,5 leta, z opravljeno PZP in JZP. Sašo Tonejo, Vojašniška 10, 62000 Maribor. Tel.: (062) 20189, po 20. uri. Za paritev priporočam bavarskega barvarja odličnih staršev, izredne zunanjosti, odličen na krvnem sledu in z opravljenim PNZ, 2 x CAC. Pes je star 4 leta. Interesenti naj se oglasijo po telefonu: 00385 3455 359, po 19. uri, Jakovljevič. Za paritev priporočam kdl. Istrskega goniča, starega 4 leta. Pes ima odlične ocene v delu jn po zunanjosti. Rudi Klaužar, Pečice 25, 63257 Podsreda. Tel.: (0608) 77095 Prodam lovski kroj in plašč za srednjo postavo. Tel.: (061) 322783. Ugodno prodam nevezane letnike revije LOVEC od 1972 do 1994. Tel.: (0601) 27-678, Bov-han. Prodam rusko bokarico, kal 12/12. Tel.: (061)704-107, popoldne. Prodam karabinko CZ, kal. 8 x 57, JS s str. daljnogledom Nikko 6x40. Tel.: (069) 22-364 zvečer, Kajdič. Prodam naslednje lovske puške: karabinko CZ, kal. .223 vvinch., s str. daljnogledom, karabinko CZ, kal. .243 vvinch., s str. daljnogledom, karabinko Sava-Kranj, kal. 7mm rem. mag. s str. daljnogledom. Tel.: (061) 1262-352. Prodam karabinko CZ, kal. 7x64, s str. daljnogledom Tasco 3-9x40 (zasučna mont.). Puška je kot nova; 29 strelov. Tel.: (065) 82-597, Konec. Prodam karabinko, kal. 6,5 x 57, s strelnim daljnogledom Svvarovski 6x42 (suhlska mont.) in expres bokarico (češko - stari tip), kal. 7,62x54R-7x57R,sstrelnimdalj-nogledom Schmidt & Bender4x36 (suhlska mont.); puška je primerna za pogone in čakanje. Informacije tel. (061) 374-257 zvečer, Muhič. Kupim knjige Zlatorogove knjižnice: »Po mojih lovskih stezah« in »Lovske trofeje na Slovenskem«. Tel.: (061) 374-257 zvečer, Muhič. Prodam karabinko, kal. .30-06. Puška je prirejena za streljanje na tekoče cilje (zasučna montaža). Montiran je str. daljnogled Svvarovski 6x42, v kopitu pa je shramba za rezervno strelivo. Prodam tudi karabinko, kal. .30-06, izredno natančna (tekmovalna izvedba) in rabljena le eno sezono. Ima tekmovalno kopito. Tel.: (061) 666-439, Radovan. Prodam boroveljsko bokarico, kal. 20mag/.308 vvinch., z menjalnimi cevmi 20 mag/.223 rem. Tel.: (061) 666-021. Prodam češko bokarico, kal 12/7x57R, s str. daljnogledom (suhlska mont.). Cena 1500 DEM-Tel.: (068) 45-660, po 19. uri, Slap-šak. LOVSKA DRUŽINA GLOBOKO PRI BREŽICAH prireja v nedeljo, 23. aprila 1995, ob 9. uri VELIKO TEKMOVANJE V STRELJANJU NA UMETNE GOLOBE, JURJEVO TEKMO Določila: • v ekipnem delu tekmovanja je število članov ekipe neomejeno, velja pa rezultat najboljših treh; • za posamezno uvrstitev lahko vsak tekmovalec tekmuje največ trikrat, velja boljši rezultat; • za ekipno uvrstitev šteje rezultat prve serije tekmovalca; • za posamezno uvrstitev lahko vsak tekmovalec tekmuje največ trikrat, velja boljši rezultat; • pri določanju uvrstitev v primeru enakega rezultata velja boljši rezultat prvega strela; • prvih 6 tekmovalcev v posamezni konkurenci bo streljalo še eno serijo (PLAV OFF); • tekmovalna serija 20 golobov; • posebno tekmovanje v izpadanju (FAIR PLAV)! • prijave za ekipni in posamezni del sprejemamo na dan tekmovanja do 12. ure! Nagrade: • v ekipnem delu bodo tri prvouvrščene ekipe prejele pokale v trajno last; • prvouvrščena ekipa bo prejela tudi prehodni pokal; • v posamezni konkurenci bo prvih 20 uvrščenih prejelo praktične nagrade; • skupna vrednost nagrad bo znašala 4.000 DEM - prva nagrada lovska puška! • nagrade za izpadanje: tri praktične nagrade ter pokal za prvo mesto. POSKRBELI BOMO TUDI ZA PRIJETNO POČUTJE! VABLJENI! Interclass 0 LADA Ob Dolenjski železnici 78 61000 Ljubljana tel.: (061) 12-74-687 te.: fax: (061) 12-74-689 Delovni čas: od 8. do 12. ure in od 14. do 18. ure. Sobota: od 8. do 12. ure. • PRODAJA NOVIH IN RABLJENIH VOZIL • POSREDNIŠKA PRODAJA • STALNO NA ZALOGI Lada samara in lada karavan • sodne cenitve VOZIL • POSREDOVANJE IN SVETOVANJE PRI POŠKODBAH NA VOZILU UGODNI POSOJILNI POGOJI - MOŽNOST PRODAJE NA LEASING. k ANTON ANCEU k hA N C E L J Izdelava orožja in promet z lovskim ter športnim orožjem in opremo Novo mesto, d. o. o. 68000 NOVO MESTO Lebanova 3 tel./fax: (068) 323-879 68330 METLIKA TPC, Kidričevo naselje tel./fax: (068) 58-232 Delovni čas: od 9. do 17. ure sobota od 9. do 12. ure Delovni čas: od 8. do 12. in od 13. do 16. ure sobota od 9. do 12. ure • ČEŠKE BOKARICE V VSEH KALIBRIH NOVO! • BOGATA IZBIRA STRELIVA ZA VSE ČEŠKE LOVSKE PUŠKE • ŠIROKA PALETA LOVSKE OPTIKE PRIZNANE NEMŠKE TOVARNE DOCTER • NA VOLJO SO VAM TARČE IN DIPLOME ZA STRELSKA TEKMOVANJA Kop U>r~ - I \ d o o. JOŽE ŠINIGOJ sedež: Bilje 135/a 65292 Renče tel./fax: (065) 53-284 Trgovina Lovec Prešernova 17 Nova Gorica tel: (065) 21-915 NOVO! TRGOVINA LOVEC Blagovno-trgovinski center Javna skladišča, hala A. glavni vhod Smartinska 152 tel. (061) 185-1799 Ljubljana Delovni čas: vsak dan od 9. do 19. ure. sobota: od 9. do 13. ure. LOV, RIBOLOV in LOKOSTRELSTVO Cenjeni lovci, ribiči in lokostrelci! V naših trgovinah LOVEC lahko nabavite opremo domačih in tujih proizvajalcev po zelo ugodnih cenah. Nekaj iz našega programa: • LOVSKO OROŽJE: karabinke, kombinirke, menjalne cevi, šibrenice SABATTI, EXPRES puške. šibrenice FRANCHI, MK puške, pištole BERETTA in druge, revolverji SMITH & WESSON in RUGER, plinske pištole, štartne pištole, TRAP puške od 124.000SIT naprej, kombinirke od 130.000SIT naprej. • LOVSKO STRELIVO: krogelno, šibreno in strelivo za pištole vseh vrst kalibrov in kakovosti znamke FIOCCHI, trap naboji, diabole za zračne puške RWS in druge. • LOKOSTRELSTVO: vse proizvode znanih ameriških proizvajalcev PSE, HOYT, PEARSON, BARNET EASTON • LOVSKA in RIBIŠKA konfekcija: lovske obleke MURA, podložene hlače, anoraki, ribiški in lovski telovniki, kape, srajce, kravate itn. • OPREMA: nahrbtniki s stolčkom, toki, etuiji za naboje, lovski noži. kovčki. Glinasti golobi, pokali, medalje itn. • VSI OPTIČNI PRIPOMOČKI IN MONTAŽNI DELI PRODAJA NA TRI ČEKE. PRIČAKUJEMO VAŠ OBISK. N. Gorica Delovni čas: vsak dan od 8.30 do 18. ure sobota od 8.30 do 12.30. Johann Fanzoj SWAROVSKI Široko vidno polje, izvrstna kakovost slike, prvorazredno razkošje; orožje odporno proti poškodbam zaradi anodnega postopka pri izdelavi. Ohišje je iz lahke kovine, zato neznatne teže. Nova generacija strelnih daljnogledov SVVAROVSKl je izdelana po najnovejši tehnologiji. Tri različice glavne cevi: • jeklo • lahka zlitina • lahka zlitina z ojačitvami. Poleg lovskih strelnih daljnogledov in dvogledov SVVAROVSKl so vam na voljo tudi teleskopski daljnogledi in spektivi, naprava za nočno opazovanje in laserski merilnik oddaljenosti; slednjega potrebujejo pri svojem delu tudi nekatere posebne službe! Johann FANZOJ je navdušen lovec in član Safari Guba International. Organizira love v Afriko, Kanado in na Aljasko. Za vse orožje, ki je izdelano v njegovih delavnicah, daje jamstvo. Za lovske potrebščine in dele, kol so montažni deli, strelivo, obleko, kupljeno pri njem, daje 10% popust za slovenske lovce. Veselilo nas ro, če nas boste obiskali. A-9170 BOROVLJE - FERLACH TEL.: 0043/4227/2283 • FAX: 0043/4227/2867