k__ f*NA 120 din - Leto XL - Št. 6 Kranj, petek 23. januarja 1987 BSIGLAS LET GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO popada sedem tisoč finska knjižnica na Jeseni-*je več kot trideset let pasto-7, in kulturni nebodigatreba, je vse od ustanovitve do da- „f5 Še vedno v istih prostorih v tališču. r ^všečnosti piva dimna katla j^anj, 21. januarja — Na se-L^em območju Kranja, pred-U*"* od avtobusne postaje do 5: Franceta Prešerna, so do-l ne ^Vadne nevšečnosti. Široko odprto okno v svet Marsikje v Sloveniji že delajo manjši sistemi kabelske televizije, še več pa je razmišljanj o njej in tudi poskusov. Prve rezultate so že dosegli Mariborčani, pridružujejo se jim Medvo-ščani.__ stran 8 Šest inšpektorjev proti direktorici in izvršnemu svetu (Odstavljeni) inšpektorji pravijo: v davčni upravi lahko delajo le pošteni ljudje. Predsednik izvršnega sveta meni: inšpektorji so prekoračili pooblastila. Direktorica »davkarije«: inšpektorji so slabo izpolnjevali delovne naloge. Stroga merila za našo reprezentanco Potovanje na svetovno prvenstvo ni izlet, zato bodo v naši reprezentanci le tisti, ki imajo možnosti, da kaj dokažejo. Nikjer ne piše, da morajo biti za vsako disciplino po štirje. stran 9 stran 13 f"-f" prebivalce presenetile ^***lo se je zjutraj oziroma zgodaj v?'dne pri osnovni šoli Franceta u*,rtla> ko so se učenci pripravljali >0'0 v naravi. Nenadoma so se za-ji^lziti, imeli so težave z dihali in ^feri so tudi bruhali. Prve infor-fe 'le o tem so dobili v Pokrajinski jg[ za obveščanje (985) ob 9.45. J^ie so dobili tudi z avtobusne |^l*i iz H 8 in še nekaterih krajev vS? °bmočiu- JjJJja Centra Peter Mauser nam je j?**l( da se je v akcijo takoj vklju-c'v'me zaščite, katerega čla- !L*tem območju niso mogli ugoto-Lv*roka. Po približno dveh urah i*! u8otovili, da so vojaki vojašni-L.*>»eta Žagarja na poligonu akti-? dimno škatlo z neznano vsebi-'; vojašnici so bili nad ugotovit-J? s>cer presenečeni. Kaže pa, da jf^y to zaradi vremenskih razmer jT^°čilo precej ljudem nevščeno-i£l Pa so sorazmerno kmalu Ukini-L.vsaj za zdaj ni bilo slišati o po-*|*ah. A. Ž. Sveče, ledene sveče — Tale balkon na železniških blokih na jeseniškem Plavžu je s soncem obsijan kar idiličen, a kaj, ko se pod njim lahko znajde otrok in mu te težke sveče padejo na glavo. Z idilo te vrste se pač ni šaliti... Foto: F. Perdan l^gedija v Kranju Wka sta se zastrupila z monoksidom Š. H. j^nj, 19. januarja J^vstikove ulice v Kranju je (j^edeljek odšel po opravki v mesto, doma pa sta osta-ez nadzorstva, mati je bila namreč popoldne v službi, njegov triletni sin in dve leti starejša hči. Ko se je oče vrnil domov, je opazil, da se iz njegovega stanovanja vali dim. Po- dražje pecivo in trajni kruh . Ljubljana, 22. januarja — V Žitu so včeraj za osem-ijjJst odstotkov podražili pekovsko pecivo in trajne vrste jUhu, izdelke torej, katerih cene se prosto oblikujejo. Po-^žitev opravičujejo z višjimi cenami dodatkov k pecivu h energije ter vseh vrst embalaže in goriva pri trajnih vr-St*h kruha. grabil je sina in hči, ki sta ležala v kuhinji na tleh, in z njima stekel v zdravstveni dom Kranj, kjer pa dežurna ekipa otrokoma ni mogla več pomagati. Umrla sta zaradi zastrupitve z ogljikovim monoksidom. Komisija Uprave za notranje zadeve Kranj je ugotovila, da sta se otroka medtem, ko sta bila sama doma, igrala z vžigalicami. Ena je padla na kavč v kuhinji, začelo je tleti, pri tem pa se je sproščal ogljikov monoksid, ki je povzročil tragedijo. gorenjski predlogi k popravku mreže šol_ Kanimivi« programi dobivajo b tw£ni> 16- januarja — Se en oddelek družboslovno-jezikovne dejavnosti v Skofji Loki, še en V|j« strežbe-na Bledu, še en oddelek poslovno-finančne dejavnosti v Kranju ali Hudobi, odvisno, od kod bodo pretežno kandidati, še en oddelek metulurgije na Jesenicah in ^lovost: vsaj en oddelek smeri turistični tehnik v blejski srednji šoli za gostinstvo in turi-Tak je izkupiček današnje razprave koordinacijskega odbora za usmerjeno izobraže-H/|ltk pri medobčinskem svetu SZDL za Gorenjsko o predlogu mreže srednjih šol za Mednje šolsko leto. L°bro, da vsi dobivajo (če tudi v republiki, je še ftj^uijr), sicer so Gorenjci jjjj vo ne bi tako lahko ugla ^: Kljub vsemu namreč ob-nJ^io vprašanja, ali je ume-k da povečujejo število MQeiko ^ 0 Je. do kod. oziroma 1 dolgo bo gorenjsko h 0 srednjih šol še mogo-»eto Vzpenjati. Že s predlogom snih o 987/88 se je število mest krepko pribli |Ik. številu tri tisoč. Učencev „. JUejo nekaj več kot ^1' Ce bodo današnji pred fck*U P()V(,(-'ani«' pot i'jen i, ho LPOvečanjo spet prihodnje \JKl '(,,() za njim, bo načr mn'/r o/iroma mre postala nesmiselna. Njeni »lokalni« načrtovalci vse bolj spet izpostavljajo kot opravičilo povečanju namere učencev njihove želje, ravno tega pa se je usmerjeno izobraževanje hotelo otresti in postaviti v osprednje — oziroma vsaj enakovredno ob bok — potrebe združenega dela. Z razširjanjem pro štora v »zanimivih« programih bo še večja praznina v manj privlačnih, deficitarnih panogah. Bodo morale nekatere tovarne delavce za svojo proizvodnjo spet »uvažati«? Toliko v razmišljanje, sicer pa velja, da predlagani en oddelek več družboslovja v Loki ne prekoračuje letošnjega vpisa. Sola tudi želi, da bi že v razpisu konec februarja napravili red v zmedi in poveduli, da gre za štiri red ne oddelke in enega alpskega. Tudi oddelek več v ekonomski usmeritvi je že od letos, medtem ko za strežbo kot deficitaren poklic omejitve vpisa tako ali tako ne veljajo. Jeseničani želijo s skupaj dvema oddelkoma metalurgijo vzpostaviti izobraževanje za četrto in peto stopnjo. Še najmanj verjetno je, da bi bil že v mreži za naslednje šolsko leto sprejet predlog o izobraževanju turističnih tehnikov na Bledu. Zgolj podatek o številnih poklicnih namerah je preslab. Treba bo postreči tudi s številom kadrovskih štipendij in sploh s študijo o potrebah Gorenjske po teh kadrih. H. Jelovčan Tozdovska prepričevanja Iz ene skrajnosti prehajamo v drugo: medtem ko so delovne organizacije po sprejetju zakona o združenem delu nekritično in često pod pritiskom družbenopolitičnih »dejavnikov« ustanavljale temeljne organizacije, smo zadnja leta priča prav nasprotnemu pojavu — ukinjanju ali združevanju tozdov. Ta proces se še celo krepi, četudi mu »politika« ni najbolj naklonjena. Tako so storili v begunjskem Elanu, v škofjeloški Jelovici, v tržiškem Zlitu, v žirovski Alpini, v jeseniški Železarni .. ., o podobnem razmišljajo v leski Verigi, v gorenjskih gozdnih gospodarstvih in še kje. Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije sicer ugotavlja, da gre v mnogih primerih za nekritično in mehanično ukinjanje tozdov brez strokovne presoje, da se ponekod vsi ukrepi za izboljšanje gospodarjenja začnejo in končajo pri organizacijskih spremembah, da se z ukinjanjem tozdov »skrivajo« tudi težnje po oblasti in po odločanju z enega mesta, da se delavcem ob odločanju o ukinitvi ali združitvi tozdov obljubljajo tudi višji osebni dohodki na račun prihrankov, ki naj bi jih prinesle spremembe Pa vendarle: primer begunjskega Elana, ene najuspešnejših delovnih organizacij na Gorenjskem, dokazuje, da jim je ukinitev tozdov prinesla v prvih devetih mesecih minulega leta 273 milijonov dinarjev prihrankov oziroma toliko, kolikor morajo na mesec odšteti za osebne dohodke več kot 1200 delavcev. Ali primer Jelovice: za ukinitev tozdov se je odločila zato, ker so bile tozdovske težnje pogosto močnejše od interesov delovne organizacije in je navidezni dohodek zamegljeval dejansko finančno stanje. Se bodo takšne organizacijske spremembe v združenem delu v prihodnosti še okrepile ali ne, je za zdaj še težko reči. Nesporno pa je, da nenehne spremembe v organiziranosti (o njej je včeraj razpravljal tudi medobčinski svet Zveze sindikatov za Gorenjsko) jemljejo vodilnim delavcem in strokovnim službam veliko časa in da jim ob tem zmanjkuje energije za druga, tudi zelo pomembna vprašanja, kot so razvoj, naložbe, kadri . . . c. Zaplotnik Vsebina proti ritualu Kranj, 19. januarja — letošnja štafeta mladosti bo v Sloveniji pomenila predvsem celotno dogajanje na različnih področjih, ki ga bodo pripravili mladi v dnevih od 21. do 27. marca. Osrednje gorenjske prireditve bodo v Mojstrani, Bohinju in Kranju. O štafeti mladosti so govorili na seji MS ZSMS za Gorenjsko, ki so se je udeležili tudi predstavniki Planinske zveze Slovenijo in predsedstva RK ZSMS s predsednikom Tonetom Andrličem. Glede na obsežne razprave o letošnji štafeti mladosti v naši republiki bodo oči jugoslovanske javnosti verjetno še bolj uprte v izvedbo štafete v Sloveniji. Predvsem je treba preseči klasičen način, ki daje mladim vse premalo današnjega časa. To izhodiš-(■<■ naj bi veljalo vse od uradnega starta štafete z vrha Triglava pa do predaje hrvaškim mladincem. Nič več tradicionalniji proslav, velikih govorov in zborovanj zaradi njih sumih. Namesto tega naj bi zaživele okrogle mize, dr. Lafeto m! ilr: > • m po Počitnice v mestu feto gostila pr osrednje ptirec strani, Bohinju Ob pestrih kulti tnih prireditval pripravili še ok izobraževanju, planiranju, tur skem športu (i Nasploh so se n n'i, da bo v. al nji štafeti na Gc dila koordma. nih občinskih n ganizaerj. dan, bodo ve v Moi Vine Bešter _ ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske GLAS 2. STRAN NOVICE IN DOGODKI PETEK. 23. JANUARJA 1987 PO SLOVENIJI IN JUGOSLAVIJI Demokracija naj bo odlika socialistične zveze Ljubljana, 20. januarja — Na letni programski konferenci republiške konference SZDL je sodelovalo več kot trideset razpravljalcev. Socialistična zveza naj bo pogumna, odprta za dialog in demokratične pobude delovnih ljudi. Na letni programski konferenci republiške konference SZDL so spregovorili o vlogi in programu dela socialistične zveze. Njen predsednik JOŽE SMOLE je letošnje leto označil kot leto priložnosti za temeljit in učinkovit spopad z inflacijo in za leto doslednega uresničevanja antiinflacijske politike ter odprtega soočenja na vseh področjih našega življenja in dela. Na eni strani so še vedno tisti, ki resnično žive od sadov svojega dela, na drugi strani pa tisti, ki dobro žive od nedela. Paradoks je v tem, je dejal Jože Smole, da za slednjimi plačujemo račune prav vsi. Danes je socialistična zveza preveč mlahava, nepogumna in neodločna, ko se pred njo postavljajo nove družbene zahteve. Ljudje postajajo nestrpni, saj je vse preveč obljub, pobud in zamisli ljudi pa socialistična zveza ne obravnava. Razen tega njena aktivnost zvode-ni, ker potem ni tistih, ki bi nosili odgovornost za uresničevanje. Socialistična zveza tudi ni in ne sme biti forumska, temveč demokratična zveza vseh delovnih ljudi. V bogati razpravi je sodelovalo več kot 30 razpravljalcev, ki so kritično ocenili delo in aktivnost v dosedanjem obdobju. Menili so, da se v praksi večkrat dogaja — kar ljudje občutijo — da živita politika in oblast v nekem nerazumljivem sožitju, kar se ne nazadnje jasno izpričuje tudi v delu raznih koordinacij. Ljudje postajajo kritični in želijo, da se »ujame« kriti- čnost trenutka, da se sprosti samokritični in ustvarjalni dialog. Socialistična zveza tudi ne more biti »podaljšana« roka zveze komunistov. Nekateri komunisti jo kritično ogledujejo in ocenjujejo, namesto da bi ocenjevali svoje delo v njej. Nasploh se premalo zavzemajo za njen resnični vpliv in pomen. V republiški konferenci naj bi bilo več vernih, so dejali v razpravi. Tudi o nedavni javni čestitki vernim za božič so govorili, saj je imelo voščilo po pričakovanju precejšen odmev v jugoslovanski javnosti. Zdaj so odmevi že bolj umirjeni, strpni in razmišljajoči. Nekateri razpravljalci so bili kritični do dela slovenske delegacije v zvezni konferenci, češ da sicer prenaša slovenske pobude in mnenja, vendar pa metode dela niso prave, sploh pa ne učinkovite. Mnenja se slišijo in poslušajo, a vendar se vsa stvar končuje večinoma le pri monologih. Ko je povzel besedo Nenad Bu-čin, predsednik zvezne konference SŽDLJ, je menil, da slovenska SZDL po odprtosti in zahtevah po demokratičnosti izstopa, tudi razburja in morda še prihaja do nerazumevanja ob njenih pobudah. Dodal je, naj republiška konferenca s takim načinom dela nadaljuje. Ob koncu je republiška konferenca sprejela sklepe, da je nujna mobilizacija vseh članov in da mora ostati SZDL odprta za pobude in demokratičnost. Družbeni pravobranilec iz Kranja opozarja Invalidi imajo manjši osebni dohodek Kranj, 19. januarja — Družbeni pravobranilec samoupravljanja iz Kranja ugotavlja, da v delovnih organizacijah zelo različno (ali pa sploh ne) rešujejo problematike delovnih invalidov. Števi'ni so precej prikrajšani pri osebnih dohodkih. Družbeni pravobranilec iz Kranja je opozoril vse delavske svete delovnih organizacij v občini, da nekatere delovne organizacije prepočasi ali celo neustrezno rešujejo invalidsko problematiko, ki naj bi bila v skladu z novo zakonodajo. Opozorilo je umestno, saj je delovnih invalidov v občini že precej. Delavski sveti delovnih organizacij naj bi vsestransko analizirali vprašanja glede delovnih invalidov. Očitno je, da delovne organizacije v svojih samoupravnih splošnih aktih nimajo opredeljenih pravic delovnih invalidov, še posebej niso uredile pravice invalidov do nadomestila zaradi manjšega osebnega dohodka na drugem delu tistim delavcem, ki so bili razporejeni na drugo delovno mesto zaradi ugotovljene »spremenjene delovne zmožnosti.« Enako pravico naj bi uživali tudi invalidi II. kategorije invalidnosti, ki so bili razporejeni s krajšim delovnim časom na druga dela, ki ustrezajo njihovi strokovni usposobljenosti, če pri tem delu prejemajo manjši osebni dohodek. Zakon neposredno priznava pravico do takšnega nadomestila le invalidom, ki so bili razporejeni na »drugo ustrezno delo«, ne pa tudi delavcem s »spremenjeno delovno zmožnostjo« in invalidom II. kategorije, ki so bili razporejeni. Odločitev o priznavanju takšne pravice je v celoti prepuščena posameznim delovnim organizacijam, ki so to vprašanje uredile zelo različno ali pa sploh še ne. V praksi so zato delavci v zelo različnih, neenakopravnih položajih. Zato bi morali urediti zadeve tako, da bi morale vse delovne organizacije V Kranju (in tudi drugod) priznati pravico do nadomestila razlike v osebnem dohodku. Če že to ne, pa vsaj v primerih, ko je invalidnost ali spremenjena delovna zmožnost posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni. Nikakor ne bi bilo pravično — ugotavlja družbeni pravobranilec samoupravljanja — da bi bili delavci poleg vseh drugih neprijetnih posledic brez svoje krivde prikrajšani še pri osebnem dohodku. Dogaja se tudi, da nekatere delovne organizacije ne plačujejo invalidom primernih nadomestil. Z določenim odstotkom že odmerjena nadomestila sicer usklajujejo, niso pa poskrbele za ponovno odmero akontacije nadomestila, kar ni v skladu s predpisi in navodili skupnosti invalidskega in pokojninskega zavarovanja. «eHei 'oU^IEIIGLAS« Ob 35-letnici izhajanja je kolektiv Gorenjskega glasa prejel red zaslug za narod s srebrno zvezdo Ustanoviteljice Gorenjskega glasa so občinske konference« SZDL Jesenice, Kranja, Radovljice, Škofje Loke in Tržiča Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj, stavek Gorenjski tisk, tiska Ljudska pravica Ljubljana Predsednik izdajateljskega sveta: Boris Bavdek Gorenjski glas urejamo in pišemo: Štefan Žargi (glavni urednik in direktor), Leopoldina Bogataj (odgovorna urednica), Marija Volčjak (gospodarstvo, Kranj), Andrej Zalar (gorenjski kraji), ('veto Zaplo tnik (kmetijstvo, Radovljica), Lea Mencinger (kultura), Darinka Sc-dej (Jesenice), Helena Jelovčan (Škofja Ix>ka, kronika), Jože Koš-njek (notranja politika, šport), Dušan Humer (šport), Danica Dolenc (za dom in družino, Tržič), Marjan Ajdovec (tebnični urednik), Franc Perdan (fotografija). Časopis je poltednik, izhaja ob torkih in petkih. Naslov uredništva in uprave: Kranj, Moše Pijadeja 1 — Tekoči račun pri SDK 51500-603-31999 - Telefoni: direkten in glavni urednik 28-463, novinarji in odgovorna urednica 21-860 in 21-835, ekonom ska propaganda 23-987, računovodstvo 28-463, mali oglasi in naročnina 27-960. -časopis je oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju 4?.l-l/72. Naročnina /a I. polletje 1987 je 4.500 din Slavko Teran, predsednik izvršnega sveta Tržič Na Loki bo prostor za vse Tržič, januarja — V Tržiču pripravljajo zelo velike investicije. Proizvodnja je že predolgo preutesnjena in le nove gradnje bodo omogočile sodobnejšo. Na okrog 10 km dolgem pasu od Loke do konca same občinske meje bo dovolj prostora za vse. nomsko upravičena, vse drugo pa je pripravljeno. Na zadnji seji je izvršni svet sprejel zazidalni načrt, ki ga prav zdaj dajemo v sprejem občinskim zborom.« Pripravljate precej investicij? »Investicija v BPT se je sicer zavlekla, pomeni pa delno prestrukturiranje njihovega proizvodnega programa. Šele letos bo dala rezultate. Manjše investicije se prav zdaj loteva Mercator-jev tozd Preskrba; na Deteljici preureja in modernizira trgovino in jo prilagaja ponudbi za maloobmejni promet. Za vodno elektrarno Lomščica, ki jo gradi Elektrogospodarstvo, potekajo pripravljalna dela. Ugotavljamo, da smo v občini do zdaj premalo investirali v proizvodne programe, ki bi bili sposobni ustvarjati tak dohodek, ki bi zadovoljeval družbene in osebne potrebe ter dajal dovolj veliko akumulacijo. Kadrovski potencial je premalo izkoriščen, pa tudi premalo ga je. Dolga leta Tržič ni investiral v kadre in zdaj se to maščuje. Vendar se tam, kjer so spregledali, da brez dobrega strokovnega kadra ne gre, stvari že obračajo na bolje. Žal pa se tega dovolj zavedajo le v Peku.« Kaj pa negospodarstvo? »Prvi je zdaj na vrsti vrtec Palček, nato nabava in montaža rentgena v zdravstvenem domu ter gradnja avtomatske telefonske centrale v Križah. To področje ima veliko potreb, zato tudi veliko problemov. Ena od naših osnovnih nalog bo zagotavljanje racionalnejšega dela strokovnih služb SIS in državne uprave ter oblikovanje take organiziranosti, s katero bomo zagotovili večji učinek sredstev, ki se zbirajo v posamezne namene.« D. Dolenc »Že nekaj let si v Tržiču na vseh ravneh prizadevamo za uresničitev programa za gradnjo industrijske cone, za zagotovitev vse infrastrukture. Pripravljajo se na gradnjo daljnovoda in RTP postaje, ena prvih nalog pa bo tudi ureditev struge Trži-ške Bistrice,« pripoveduje Slavko Teran, predsednik tržiškega izvršnega sveta. »Tiko kot prvi na Loki že gradi svojo proizvodno halo,'na gradnjo se pripravlja tudi Peko. Pekova odločitev bo za tržiško občino najbolj odločilna, saj je prav ta investicija možnost za prestrukturiranje in razvoj kovinskega dela programa Pekove proizvodnje — orodjarne in kemijskega področja, proizvodnje poliuretana in gu-moplasta. S preselitvijo poliuretana v sedanje prostore Peka bomo sedanje prostore v starem delu mesta namenili razvoju drobnega gospodarstva in obrti. Peko ustvarja največji delež družbenega proizvoda v občini, 60 do 70 odstotkov, zato je zelo pomembno, da bo ta investicija dobro vodena. V Peku še vedno tehtajo, ali je ta investicija eko- Blejska cestna obvoznica ali... »Spletkarjenje« od Bleda do Ljubljane Radovljica, 19. januarja — Zdi se, da je bila današnja skupna seja družbenopolitičnega zbora radovljiške občinsk* skupščine in predsedstva občinske konference SZDL nantf' njena predvsem temu, da bi goste, med katerimi so bili pred; stavniki sveta za varstvo okolja pri republiški konferenc SZDL, republiške komisije za vloge in pritožbe ter medobčifl' s skega sveta in republiške konference SZDL, temeljito sezn«;i : nili s postopki in problematiko o načrtovani blejski južn> j. cestni obvoznici. Glas o zapletih je namreč že zdavnaj prese- . gel občinske meje, o obvoznici vse pogosteje in glasneje r&' pravljajo tudi v različnih republiških organih in komisijah. Družbenopolitični zbor in predsedstvo občinske konference SZDL Radovljica sta spet ugotovila, tokrat na skupni seji da so bili vsi dosedanji postopki pri sprejemanju srednjeročnega načrta razvoja občine in odloka' o sprejetju lokacijske] jj ga načrta za obvoznico Bled pravilni, da je južna obvoznica i? r_ raz širšega družbenega interesa za nadaljnji turistični razvoji r, kraja, za izboljšanje stanja Blejskega jezera in za pridobitev ' statusa Bleda kot zdraviliško-turističnega kraja, za kar mu z* u zdaj od petih pogojev manjkata še dva — prometna in komu nalna urejenost. Protesti proti gradnji južne obvoznice so P° mnenju delegatov in članov predsedstva posledica slabe ob" y veščenosti krajanov, zato bodo na Bledu pripravili delne zbcl JJ re krajanov in ponovno sklicali skupščino krajevne skup"j £ nosti. Predsednik radovljiške občinske skupščine Bernard T(r nejc je dejal, da se kmetje bolj kot obvoznice bojijo tega, da ne bi sčasoma pozidali tudi zemlje med obvoznico in sedanjimi stanovanjskimi naselji in da ne bi segli še prek ceste. Med varuhi kmetijske zemlje se poleg kmetov, ki jim je zemlja vir dohodka, pojavljajo tudi nesojeni graditelji, ki so si že pridobili parcele, vendar še niso uredili zemljiško-pravnih razmerij. Od 667 podpisnikov, kolikor jih je proti južni obvoznici na Bledu, jih po mnenju enega od razpravljalcev dve tretjini n« vesta, za kaj pravzaprav gre. Nasprotniki kajpak ubirajo vse možne poti, da bi preprečili gradnjo. Tega pa se najbolj bojij0 blejske hotelske in turistične organizacije, ki načrtujejo v bližnji prihodnosti za 20 milijard dinarjev turističnih in drugih naložb, predvsem na Mlinem. C. Zaplutnik __ Računalniška učilnica med počitnicami Zimske počitnice so tu in naši osnovnošolci bodo lahko prije \m preživeli proste dni. V ta prizadevanja se je vključilo tudi ElekJ ^ tehniško društvo Kranj skupaj z Občinsko zvezo za tehnično Kj ro. Pripravili so dvodnevno prireditev z naslovom Računalniška11 niča, ki bo 26. in 27. januarja od 9. do 16. ure v prostorih Delavfl doma v Kranju. Na osebnih računalnikih bodo imeli obiskovale1, razpolago različne zabavne programe in tudi take, s pomočjo ■ rih bodo lahko preverili svoje znanje. Organiziran bo tudi kviz. I bodo posamezniki lahko odgovarjali na vprašanja, ki jih bo izpis0 računalnik. Najboljši bodo prejeli skromne nagrade. Pri delu z računalniki bodo pomagali računalniški mentorj1 Vstop je prost. Odmevi: Lepo je v naši domovini biti član sindikata Novinarko D. Dolenc smo pred objavo sestavka S. Boštjančiča opozorili, da so v njenem članku napake, in se tudi dogovorih, da bomo v obširnejšem pogovoru za Gorenjski glas bralcem tudi povedali. Zal pa je bil sestavek S. boštjančiča objavljen, zato smo dolžni takoj dati nekaj pojasnil. Sredstva za stanovanjske potrebe delavcev v Samostojnem osebnem delu (pri obrtnikih) so se po izidu Zakona o stanovanjskem gospodarstvu v letu 1981 združevala samo še za vzajemnost in solidarnost, nič več pa ne za tisti del, ki ga v združenem delu namenjajo iz sklada skupne porabe. Šele v letu 1985 je osnovna organizacija sindikata delavcev na področju samo stojne^a osebnega dela v občini Kranj podpisa la samoupravni sporazum o temeljih planov samoupravne stanovanjske skupnosti V občini Kranj za obdobje 1986/1990. Po tem sporazumu se združujejo sredstva iz čistega dohodka obratovalnice po osnovi 4 % bruto izplačanih osebnih dohodkov delavcev pri obrtnikih. Tako se je do konca leta 19JMi nabralo na posebnem žiro računu pri osnovni organizaciji sindikata delavcev rta področju samostojnega osebnega dela, V občini Kranj približno 30.000.000 din, do marca, ko naj bi izšel razpis, pa se naj bi nabralo še za 30.000.000 din sredstev. Za upravljanje s sredstvi bo ustanovljen stanovanjski sklad delavcev V samostojnem osebnem delu v občim Kranj. Osnovna organizacija sindikata je dala tudi pobude za spremembe in dopolni tve kolektivne pogodbe-. Mnenje družbenega pravobranilca samoupravljanja Kranj, za kale ies;a je osnovna organizacija sindikata prosila, daje možnost, da se stanovanjske razmere tv-šuje v okviru samostojnega stanovanjskega sklada, tako kot imamo še sedaj po kolektivni pogodbi to urejeno za sklade za izobraževanje delavcev na področju samostojnega osebnega dela Stanovanjsko področje je neurejeno še kje drugod •. Sloveniji, zato naj bi s spremembami kolekli pogodbe dosegli potrebno enotnost in normativno urejenost. Tako rešitev ta podpirata tudi Občinski svet ZSS Kranj in Obrtno združenje Kranj De-tavci v obrti bodo tako imeli poleg pravice do solidarnostnih stanovanj in kreditov iz sredstev vzajemnosti tudi pravico do stanovanjskih sredstev, ki odgovarjajo sredstvom skladov skupne porabe v OZD. Pravico do stanovanjskih sredstev bodo imeli vsi delavci, za katere bodo obrtniki poravnali sprejete obveznosti. Majhno prednost, i/, naslova družbenopolitične aktivnosti, pa naj bi imeli člani sindikata m tisti delavci, ki so aktivni v delegatskem sistemu, krajevni samouprav i In drugod, saj se bodo stanovanjska Sredstvu delila na osnov, prioritetne liste, ki bo upoštevala kriterije, podobno, kot jih imajo v samouprav ni stanovanjski skupnosti ali v organizacijah združenega dela. Tak je predlog iz-vrlnega odbora OO ZS delavcev v obrti, ki bo sprejet ali zavrnjen na letnem članskem sestanku Celotna aktivnost osnovne organizacije pa tudi delegatskega skupščinskega sistema v samostojnem osebnem delu v občini Kranj temelji na I Ji ali 20 delavcih, ki so večinoma člani sindikata. StaUit in pravilnik pa bo sprejela skupščina sklada. Ptav bi bilo, da bi obrtniki bOlje poznali in delavcem razložili kolektivno pogod ho. Tako bi manjkrat prihajalo do sporov in obiskov v pravni posvetovalnici pri občinskem svetu ZSS Kranj, na kateri pa smo sprejeli vse delavce v obrti, ne glede na to, ali so člani sindikata ali ne, čeprav pa smo o tem v osnovni organizaciji sindikata že tudi razpravljali. Razmišljanja 0 osveščenosti in palici tako izhajajo iz prve napačne informacije. Sprašujemo pa se, kje je bil interes uredništva, da sestavek objavi, čeprav je bila novinarka ze p roj opozorjena na netočnosti. Od 1.200 delavcev pri obrtnikih jih je približno "iiin (kinov sindikata.' Ob poprečno 40 odstotni fluktuaciji delavcev v samostojnem OSebnettl delu se članstvo precej spreminja. Vemo, da njiho\ položaj še vedno ni tak, kot polo žaj delavcev v združenem delu. Podpis prist°qj0sti kot za združeno do-H> (l,cmo- d" se obrtniki i^l .?Un'majo za kredite, ki IKr*° porasli, saj višina kre-Htb' Ve^ omejena. Davčna \ z neštetimi olajšava-V?P<>dbuja zanimanje za °no obrt ter kooperacij sko sodelovanje obrtnikov in združenega dela. Po podatkih Medobčinske zbornice za Gorenjsko v jeseniški občini predstavlja polovico ustvarjenega prometa samostojnih obrtnikov promet v kooperaciji /. združenim delom. V primerjavi z drugimi občinami najbolj sodelujejo z delovnimi organizacijami, a ne z jeseniškimi, temveč z drugimi zunaj občine. Ko so o obrtništvu razpravljali na seji izvršnega sveta skupščine občine Jesenice, so med drugim ugotovili, da i/, družbenega malega gospodarstva odhuja veliko sposobnih kvalificiranih delavcev, ki se potem odločajo za donosnejšo zasebno obrt. Na ta način se združeno delo kadrovsko siromasi. Prav tako je nemalo primerov, ko se popoldne doma s postransko obrtjo ukvarjajo zaposleni, ki so dobili soglasje samoupravnih organov za »popoldansko« obrt. Po nekaj letih tega soglasja nihče več ne preverja in ne ugotavlja, če morda zaradi popoldanske obrti ne »trpi«delavčevo dopoldansko delo. Analiza je pokazala, da v minulih petih letih v neki slovenski občini ni bilo primera, da bi bilo delavcu tako soglasje odv/eto. I): Sedej Nekateri odklanjajo plačilo Mesto zbira denar za čistilno napravo Jesenice, 22. januarja — Na savskem bregu so že zgradili dovozno cesto do čistilne naprave, ki naj bi začela obratovati prihodnje leto. Nekateri nočejo plačati prispevka. Lani avgusta so na Jesenicah začeli graditi mestno čistilno napravo v predračun ski vrednosti milijardo 137 milijonov dinarjev. Na savskem nabrežju na Javorniku naj bi bila zgrajena prihodnje leto. Denar zanjo priteka iz več virov: iz samoupravne komunalne skupnosti Jesenice, iz samoupravnega sporazuma za razširjeno reprodukcijo, samoupravnega sporazuma za gradnjo čistilne naprave, iz sredstev območne vodne skupnosti in kredi ta temeljne banke Gorenjske. Letos naj bi zbrali 523 milijonov dinarjev, naslednje leto pa 272 milijonov dinar jev. Komunalno podjetje Kovinar je že zgradilo dovozno cesto k čistilni napravi, gradbena, obrtniška in instalacijska dela pa čakajo SGP Gradbinec, temeljno organizacijo na Jesenicah. Z Gradbincem je Kovinar kot investitor gradnje čistilne naprave sklenil pogodbo v vrednosti 880 milijonov dinarjev. Čistilno napravo za kanalizacijske vode mesta Jesenice bodo začeli graditi spomladi, še prej pa se bodo morali dogovoriti z nekaterimi temeljnimi organizacijami, ki odklanjajo plačilo. Na osnovi Izračunane porabe pit- ne vode je samoupravna komunalna skupnost predlagala, da se v sporazumu zajame 18 podpisnikov, ki naj bi prispevali ustrezna sredstva. Vendar nekateri sporazuma nočejo podpisati ali s podpisom zavlačujejo: Kovin Jesenice, Klavnica, Emona, Železniško gospodarstvo (tozd za vzdrževanje prog), Golica, Gorenjka, Merkur — Univer-zal in Špecerija Bled. Zdaj manjka 7 milijonov dinarjev, kar sicer v celotni predračunski vrednosti ni veliko, vendar je težko najti premostitvene vire. Čistilna naprava za Jesenice je res potrebna, zato naj bi vsi prispevali denar. V občini bodo morali čim prej poskrbeti za povezave na kanalizacijski mreži ter zgraditi kanalizacijske vode v naseljih, kjer na glavne kolektorje še niso priključeni. Potrebna bo kar precejšnja naložba v gradnjo kolektorja med Ko vinoservisom in »kavperji« ker bo sicer čistilna naprava obratovala le s polovično močjo in bo Sava pri Jesenicah še naprej onesnažena. Na Jesenicah naj bi pozornost namenili gradnji tega dela kolektorja. Zato naj bi ga uvrstili med prednostne naložbe. D. Sedej Kdo se boji visokih plač Pregovor pravi: Nič prida ni država, ki slabo plačuje svoje uradnike in propagandiste. Pri nas se s plačami ne morejo pohvaliti niti eni niti drugi. Ko sta pred slabima dvema letoma, bilo je tik pred 1. aprilom, bila v isti številki objavljena članek o funkcionarskih plačah v škofjeloški občini in prvoaprilska šala o slovesnem začetku gradnje ceste Trebija — Žiri, so ljudje menili, da je šala članek o plačah. Sploh niso mogli verjeti, da župan zasluži manj kot direktor manjšega tozda v srednjeuspešni delovni organizaciji ali toliko kot mojster v boljši. Lani smo imeli volitve. Toda, kdo bo kandidiral, če so na najodgovornejših funkcijah v občini in republiki osebni dohodki tako nizki? Tudi najbolj zagnane bi bilo najbrž težko prepričati, da bi delali za pol manjšo plačo. Zato so v drugi polovici leta 1985 začele funkcionarske plače rasti in do volitev so jih nekako izenačili s plačami za podobna dela v gospodarstvu. Sprejet je bil celo poseben družbeni dogovor, ki ureja plače funkcionarjev, in sicer naj bi rasle tako hitro kot plače v gospodarstvu določene družbenopolitične skupnosti. Slabo leto po volitvah se življenje vrača v stare kolesnice. Osebni .dohodki so in niso zamrznjeni, gospodarstvu očitajo, da izplačuje preveč, drugod spet, da je rast premajhna, čeprav še vedno velja načelo, da lahko delimo toliko, kot ustvarimo, rast osebnih dohodkov pa je enaka rasti dohodka. Tej zmešnjavi so se pridružili tudi v politiki, kjer so začeli sredi poletja zavirati rast plač svojih funkcionarjev. Te sedaj že skoraj za petino zaostajajo za gospodarstvom. Čez dva do tri mesece lahko županova plača ponovno zdrsne na raven plače direktorja manjšega tozda ali mojstra v boljši tovarni, podatki o funkcionarskih dohodkih pa bodo spet zveneli kot prvoaprilska šala. Ob koncu leta so dogovor spoštovali le v škofjeloški in radovljiški občinski upravi. Izplačevali so takšne plače, kot jih po dogovoru smejo. Toda Gorenjci ne bi bili Gorenjci, če ne bi ob tem zagnali vika in krika. Slišati je celo, da bodo Skofjeločane in Ra-dovljičane prijavili kot kršitelje. Hkrati pa bodo jadikovali, da se jim godi krivica. Če velja, da je dobra oblast tista, ki zna poskrbeti tudi zase, potem bi lahko (tudi malo zlobno) zapisali, da gorenjski funkcionarji dobijo toliko, kot zaslužijo. ^ jj0gataj IZ GOSPODARSKEGA SVETA Novogradnje električne mreže Pri Elektro Kranj so leta 1986 zgradili 8,4 kilometra no vih visokonapetostnih kablovodov, 9 kilometrov visokonape testnih daljnovodov in 32 transformatorskih postaj. Dograje na je bila razdelilna transformatorska postaja Primskovo (1 faza druge etape) z vključitvijo transformacije 110/20 kilovol tov in 110/10 kilovoltov napetosti ter'dvema transformatorje ma moči 20 megavoltamperov, kar izboljšuje kvalitetno ir nemoteno preskrbo z elektriko v smeri proti Preddvoru, Cer kljam, Brniku in Planini. Obratovalne razmere so se oktobre izboljšale s prestavitvijo šestih transformatorskih enot moč" 8 megavoltamperov na nove lokacije v razdelilne transforma torske postaje Tržič, Zlato polje in Skofja Loka. Decembra sc bile izboljšane napetostne razmere v vaseh, ki so napajane b daljnovodne zanke Kranj — Besnica — Lipnica — Podnar — Otoče — Podbrezje — Naklo — Kranj. 39 kilometrov dolgć daljnovoda z 62 transformatorskimi postajami sta bila pre klopljena s predhodnimi predelavami, zamenjavo vodniko'1 in izolacije iz 10-kilovoltne ravni napetostne ravni na 20-kilc voltno. Na področju Škofje Loke in Železnikov, ki ju je nc vembra 1985 prizadel žled, so čez vse leto obnavljali in sani rali visokonapetostne daljnovode in prostozračno nizkonape tostno omrežje. D. Papler IZ DELOVNIH KOLEKTIVOV Priznanje Kibernetiki Decembra so v Gospodarski zbornici Jugoslavije ob svoj: 40-letnici podelili nagrade in priznanja, med drugim tudi za naj boljši dizajn, za kar je spomenico Gospodarske zbornice Jugoslavije prejelo devet organizacij. Med njimi je tudi kranjska Iskra Kibernetika, in sicer za izdelek iskraseope LTD in za ultrazvočni defetoskop UDP-1, katerih avtor je Ljuban Klojčnik. V Peku vse več pozornosti kvaliteti Zofka Meglic, kontrolorka: Manjka nam dobrih prešivalk Tržič, januarja — Modna obutev je vse bolj zahtevna, tudi kupec je postal zahtevnejši, v proizvodnji pa so norme ostre, delavki hitijo, marsikdaj se vrine napaka. Kontrola ne sme spregledati nobene. ^ Zofka Meglic dela v Peku že triindvajseto : leto. Prva leta je sestavljala zgornje dele, potem strojno zagibavala obrobo, zdaj pa je že dve leti v kontroli zgornjih delov v šivalnici. »Pri kontroli pregledamo, kako je zgornji del zašit, če je morda usnje kje umazano, ali je v usnju morda kakšna napaka, ki se je pokazala šele pri tej delovni operaciji. Nobena napaka nam ne sme uiti. Manjše popravimo sami, če pa je večja, m del zavrnemo. Manjka nam dobrih prešivalk. Zadnja leta se jih je namreč veliko upokojilo in tudi letos jih bo še precej odšlo. Za njimi pa ni mladih moči, ki bi znale tako dobro šivati. Le po dve ali tri dobimo ob koncu šolskega leta iz čevljarske šole v Kranju. Priučiti bi morali več mladih. V prejšnjih letih, ko so prihajala dekleta iz osemletke, smo delali napake: dali smo jih naravnost ob trak, k enostavnim delom. Mladi pa ne marajo dolgočasnega dela, hoče jo različno, zanimivo delo. Ker niso prišle za stroj, so se izobraže vale ob delu, in danes so po pisarnah. Vsaj pol leta bi morali nameniti izobraževanju mladega člo veka. Podobno smo videli v obratku PIK AS v Lenartu. Priučiti b-ga morali delu ob vseh strojih, na vseh delovnih mestih, tako da bi potem lahko delal kjerkoli, tam, kjer bi delal najboljše. Pa tudi osebni dohodek bi moral biti tedaj primeren, da ne bi ušel prej, preden bi se do konca priučil.« D. Dolenc (^S^S5MJ©IEnGLAS 4. STRAN. GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE PETEK, 23. JANUARJA 1987 ... KRATKE PO GORENJSKI Sneg ne sme biti ovira — S snegom, ki ga je minuli teden na Gorenjskem padlo dober meter, so najprej — in tudi najdlje — imeli veliko dela cestarji in komunalci. Za dostope v stanovanja oziroma do blokov ter lokalov so morali poskrbeti tudi hišni sveti in lastniki lokalov. Ob spluženih cestah pa je bilo treba seveda takoj poskrbeti tudi za bencinske črpalke in servise. Petrolovi delavci so to delo na gorenjskih bencinskih črpalkah dobro opravili. Nismo slišali, da vozniki na spluženi cesti ne bi mogli po gorivo na bencinsko črpalko. — A. Ž. Poživitev dejavnosti Bled — Po nekajletnem mrtvilu je z izvolitvijo novega sekre-.arja, Braneta Groharja, lani zaživel svet zveze komunistov na Bledu. V zadnjem letu se je sešel sedemkrat in je zdaj med najaktivnejšimi v občini. Še posebno aktivni so bili člani sveta med lanskimi pripravami na volitve, pri obravnavi prostorske problematike, turističnega povezovanja, sodelovanju z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami... Svet kritično ocenjuje svojo dejavnost pri problematiki južne blejske obvoznice in pri oblikovanju informacij v Blejskih novicah ter pri delu podružničnih odborov SZDL. JR Duplje, 18. januarja — Komisija za razstavo gradiva Kokr-škega odreda, ki deluje v okviru organizacijskega komiteja množičnega smučarskega teka v Dupljah, je tudi za letošnjo prireditev razpisala natečaj na temo S smučmi po poteh Ko-krškega odreda. Žirija je prejela 61 risb in spisov, od katerih jih je 17 izbrala za nagrado. Knjige — podelili so jih v nedeljo — so dobili: Klemen Malovrh, Janko Kos, Damjan Čimžar, Uroš Renko in Žiga Teran iz kokriškega in d u pijanskega vrtca ter mladi šolarji Nataša Boncelj, Nika Zdjelar, Tadej Kramar, Milena Škufca, Zori ca Andrejevič, Igor Šavs, Boštjan Čimžar, Miha Dolinar, Mojca Muzik, Nataša Zaplotnik, Irena Kuhar in Katja Borič. — Na sliki: mladi risarji iz vrtcev prejemajo nagrado. — C. Z., foto: F. Perdan Za rože je treba imeti roko Kristusov trn cvete vso zimo V jeseni, ko smo končevali akcijo Za rože je treba imeti roko, smo zapisali tudi, da se lahko oglasijo gospodinje, ki jim bo pozimi posebno lepo cvetela katera od rož. Te dni nas je poklicala Marija Lap s Planine pri Kranju, naj pridemo pogledat njene rože, ki vso zimo tako lepo cveto. Marija ima zares lepe kri-stusove trne, kot običajno pravimo tej roži. Latinsko ime zanjo je Euphorbia milii, rečejo pa ji tudi sobni mleček ali suhi trn. V mnogočem je podoben kaktusu. Je prava sočnica ali sukulenta. Če rastlino kakorkoli ranimo, priteče bel mleček, ki je celo strupen. Paziti je treba, da nam ta sok ne pride v rane. Sončni prostor in zniemo kurjena soba ji prijala, cvete pa skoraj vse leto. Včasih izgubi celo vse liste, porumenijo in odpadejo. Vendar se nam ni treba vznemirjati; takrat hoče rastlina počivati. Mir potrebuje približno šest tednov, potem poženejo novi lističi. Tedaj j i začnemo dajati več rode in tudi majhne obro- ke gnojila. Sicer pa je ta roža precej žejna. Marija pravi, da jo presaja takrat, ko začenja spet rasti. Najboljša je rahla prst kakteje. Razmnožuje jo s potaknjenci. IMbližno 10 do 20 cm dolge mlade poganjke da najprej v vodo, da poženejo malce koreninic, potem pa posadi v rahlo peščeno zemljo. Če se ro ža prime, zdrži na leta, pravi Marija. Kar škoda se ji zdi, da velika okna bank po Kranju samevajo prazna. Kako lahko bi imeli v koritih te, iako nezahtevne rože. Pa vse leto bi cvetele. D. Dolenc Livarna popravlja, svoj o »nerodnost« do krajanov Sožitje preživelo udarec Škofja Loka, 21. januarja — Krajani Škofje Loke, še posebej pa Vincarij, ki so najbližji sosedje, so še naprej za sožitje z LTH-jevima tozdoma Livarna in Orodjarna, vendar le ob odprtih kartah, ki morajo biti pravi čas položene na mizo. Resen opomin dajejo Livarni, ker jih je zaprosila za soglasje šele potem, ko je bil prizidek že postavljen. O njem se bodo dokončno izrekli na naslednjem sestanku sveta krajevne skupnosti, ki bo v Li- Nehoteni nerodnosti, kot se je opravičila direktorica Livarne Mirjam Jan-Blažič, je botrovala hitrica. Livarna je morala lani na hitro najti prostor za še en tlačni stroj, s katerim bi se lahko zanesljivo vključila v izvozni program Zastavinih vozil, predvsem ameriških jugov. Nov stroj bo nadomestil sedanjega, ki bo po 26 letih dela zaslužil nekaj več miru kot rezerva in preizkušališče novih orodij. Da bi izkoristili ugodna, časovno močno omejena posojila, so se v Livarni brž lotili gradnje prizidka na osnovi dovoljenja o priglasitvi del, ki glede na to, da zazidalni načrt za Vincarje še ni sprejet, zadostuje. Zadnji del obrata tlačne livarne, kjer je bilo skladišče aluminijevih zlitin, so predelali v proizvodno halo. Hala že stoji, predvidoma v treh tednih bo stroj montiran in bo proizvodnja stekla. V Livarni morajo do začetka obratovanja pridobiti vsa soglasja, potrebna za izdajo gradbenega dovoljenja, ker so stavbo dvignili, pojačali temelje in jo tudi malo razširili. Prav pri tem pa so tudi zagrešili »nerodnost«, ko so precej pozno in brez podrobne obrazložitve zaprosili krajevno skupnost Škofja Loka-mesto za soglasje h gradnji. Krajani so kajpak upravičeno užaljeni skočili pokonci, zahtevali, da se stvar razčisti in se danes na pobudo Livarne sešli tako z direktorico Livarne kot direktorjem Orodjarne. V zelo strpnem pogovoru so se oglašali največ krajani Vincarij. Priznali so, da je bilo sosedsko sodelovanje doslej vedno dobro, da se je Livarna zadnjih deset let res skrbno lotevala vseh gradbenih posegov v stanovanjskem naselju. Razočarani pa so, ker so vsi pretekli občinski plani govorili o preselitvi LivariJ* v industrijsko cono, zdaj pa jo najmanj $ leta 2000 puščajo v Vincarjih. Čimprej I Škofja Loka le morala najti primerno fl% sto za industrijo, zlasti tisto, ki močn^J onesnažuje okolje. Bolj kot Livarnin prizidek za nov tlači stroj pa krajane bega, kaj se bo izcimilo' načrtovane nadomestne gradnje brvi 11 Sipci, ki je v programu vseh štirih mesl nih krajevnih skupnosti. Zdaj čakajo $ ponudbe izvajalcev. Brv bo široka 1,8 m' | tra, namenjena pešcem in v izjemnih p* I merih reševalnim vozilom, zasnovana 9 * je tako, da se k njej kasneje lahko dogr» most. Krajani se boje, ker se zadnje čai veliko govori, da je namesto brvi potre most kot druga možnost za Kapucins , most, ki je zdaj glavna prometna vez Livarno in stanovanjski del Vincarij. ■ stu na Sipci se bodo krajani uprli, saj bi njim izgubili še tistega nekaj miru p težkimi tovornjaki kot ga imajo zdaj, tudi večji del osebnega prometa iz Podl_ nika v Skofjo Loko bi šel po novi žili. K1 je zatrdila Mirjam Jan-Blažič, Livarna " ma nikakršne potrebe ali želje po most na Sipci. Kakšno rešitev bodo v zasnova f zazidalnega načrta našli strokovnjaki ureditev okolja, pa je vprašanje, o ka rem se bo veljalo tedaj pogovarjati. Krajani so Livarno opozorili še na ^-^ kirana vozila ob obeh straneh poti in pr< glavnim vhodom, zaradi katerih pogosy ne morejo mimo, moti pa jih tudi noć^ hrup, ki ga občasno zganjajo delavci,^ prekladajo odlitke. Ju Današnji sestanek je koristil sozi^ obeh sosedov, ki bosta očitno morala j ' dolgo gledati drug drugega in se ob podj *! nih prilikah še velikokrat sestajati, saj« varna (morda tudi Orodjarna) v Vinca«! načrtuje še več gradbenih posegov za i e dobno in čistejšo tehnologijo, boljše d* ^ vne razmere in lepši videz. Od nekate$k bodo imeli korist tudi krajani, med dvrui mi tudi od kanalizacije, na katero se bfl ii lahko priključili. Financirala jo bo Li^i na. Iz prispevka za razvoj krajevnih'sl^e? nosti pa bodo letos od Livarne dobili ol šest milijonov dinarjev. H. Jelovčal Pomagajmo pticam Zapadlo je veliko snega in pritisnil je mraz. Ptice so se zdaj umaknile s polj, iz gozdov in gora in se približale bivališčem. Drobne ptice nas ne razveseljujejo le s petjem in niso samo naravni okras, marveč tudi človeku pomagajo pri zatiranju mrčesa po vrtovih, sadovnjakih, poljih in gozdovih. Dr. Stanko Bevk in prof. dr. Franjo Janežič sta zapisala, da par sinic z mladiči čez leto pokonča okrog 150 kilogramov različnega mrčesa. Če pomislimo na težo treh vreč cementa, zlahko dobimo pravo predstavo. Zato pomagajmo pticam zdaj, v stiski. Zrnojedim pticam (ščin-kavec, pinoža, strnad, zelenec, dlesk ter seveda domači in poljski vrabec) pomagamo predvsem z mešanico raznih žit. Ne dajajmo pa jim kruhovih drob-tin in kuhinjskih odpadkov. Najbolj primerno je proso, pa kaša, pšenica in razni žitni odpadki. Sinice, brglezi, detli in žolne poleg semen potrebujejo tudi maščobo. Zato jih krmimo z bučnimi in sončnimi peškami, s semenom konoplje, kumar, melon in sadnimi pečkami. Še po- sebno jim godijo ptičje pogače. Goveji in ovčji loj raztopimo in nasujemo vanj sončnično seme ter ga enakomerno porazdeli- mo. Vsakega naj bo polovij se začne loj strjevati, oblikujemo, potem pa pog polivinilasti mreži obesit drevo, položimo v krmilni damo na okno. Taščica in kos pa ne maščobnih semen. Postrt jima lahko s kakšno rozin sušenimi bezgovimi jagt ali z mehkejšim in tudi of jabolkom. Brinovki bo \ tudi na vejo nasajeno mel jabolko. Vendar pa jaboll__ cam post režimo le takrat, zmrzuje. France Cvei PISALI S T NAM Še enkrat: Vezenince je lahko sram V torek, 2tl. januarja, je bil objavljen članek, v katerem je na primeru razporeditve delavke Desanke Smitran prikazan naš odnos oz. problematika zaposlitve invalidnih delavcev nasploh. Kdor se sreča s to problematiko, bodisi kot delavec, ko postane invalid, bodisi delovna organizacija, ki mora invalidu zagotoviti drugo ustrezno delo, ve, da je v posameznih primerih težko najti rešitev, ki bi zadovoljila tako možnosti v delovni organizaciji kot želje invalida, zato je pri iskanju drugega ustreznega dela potrebna strpnost obeh strani. ' Tudi v naši delovni organizaciji se iz leta v leto povečuje število invalidov in delavcev s spremenjeno delo vnn zmožnostjo, zato je iskanje drugega primernega dela težka naloga, vendar memmo, da smo t<> problematiko v delovni organizaciji vsaj zadovoljivo reševali. Zaradi objektiv nejše ocene o primernosti ra/.poreciuve Desanke Šmi- tran želimo povedati naslednje: 1 I »el.iv k.i je delov nu razmei |e skle m L. leta l«Kl Idveh letih dela kot vezilja II je bila ugotovljena alergiji nu iormalm m Miitetično preji), t ilo je bila delavka ik! prve POlaVice leta Ulit;") pogosto V bolniškem staležu, saj dela Vezilje il zaradi stika tenu snovmi m mo gla oprav bat. /.uradi alergije m bi| sprožen invalidski postopek, v katerem smo skupaj «. pristojnimi dclkvci SPI /.-a iskati1 drugo primerno delo SPI/. U smo posredovali podatke 0 vseh delovnih mestih, ki bi lah ko prišla \ poštev za prerazpore ditCV, vendar se je povsod poka/a lo, du v zaprtih prostorih delavka v takšni ali drugačni obliki pride do stika s formatinom, ki je v bla-j^u, kartonih ipd. Zato smo se skupaj s sodelavcem SPIZ-a dogovarjali o zaposlitvi te delavke v drugih organizacijah, vendar neuspešno. Po skoraj letu dni čakanja na ustrezno delo smo našli možnost, da bi delavka opravljala dela pomožnega delavca, saj se ta dela opravljajo na prostem. Pristojnim organom SPIZ-a smo dostavili opis del in nalog pomožnega delavca s podrobnejšo navedbo del, ki se opravljajo pri tem delu, kot tudi razmere, v katerih se dela opravljajo, Po preučitvi celotne dokumentacije je prvostopenjski organ SPI/, a Ugotovil, da so ta dela pri merna in s sklepom z dne 27. 1. HtiUi odločil, da je delavka zaradi alergije invalid III. kategorije s pravico dela na drugem ustrez nem delu, to je delo pomožnega delav ca. Delavka se 8 to odločitvijo ni strinjala, vložila je zahtevo za varstvo prav ic na drugostopenjski organ in bila do dokončne odločitve tega organa V bolniškem staležu. Po skoraj letu dm je drugostopenjski Organ s sklepom z dne 21. 11. 19Ht» potrdil, da jv delavk,' sposobna opravljati druga ustrezna dela npr. delo pomožnega delavca pri urejanju okolice. \a podlagi te odločitve pa je komisija za delo 1 na razmerja delavko s 1. 12. Ittltli razporedila na ta dela. . V celotnem postopku so bili v m organi, ki so odločali o primerno sti razporeditve, seznanjeni z vse bino del pomožnega delavca m za radi katerih nai bi bilo delavce »VEZENIN« sram, ker so jih ponudili ženski. Menimo, da le strokovnjaki, ki so o tem odločali, lahko podajo oceno o primernosti teh del tudi za žensko in so jo tudi dali, kar je razvidno iz njihovih odločitev, zato presoja zdravniških mnenj ni bila stvar vseh, kot se v članku navaja. V delovni organizaciji smo le realizirali odločitev, ki so jo sprejeli pristojni organi, v Katerih strokovnost ne moremo dvomiti in ne dvomimo. ti. Glede samega dela pa naslednje. Od Desanke Smitran nihče ni zahteval, da se povzpne na streho oziroma jo je naš delavec opozoril, naj stopi z lestve. Res pa je, da ji je bilo pri akciji čiščenja snega naročeno, naj pomaga, kar je tudi storila. Sprašujemo pa se, če za ženske ne velja pravilo, da je vsako delo častno, seveda, če ga glede na svoje sposobnosti lahko opravlja. 7. V delovni organizaciji je dogovoi jeno, da venec pošljemo ob vsaki smrti delavca ali ožjega družinskega člana, vendar moramo biti o tem obveščeni. V času smrti njene matere je bila delavka odsotna t dela in nas o tem ni obvestila, niti tega nismo izvedeli od njenih sorodnikov ali sodelavcev, zato ji bomo denarna sredstva za ta namen naknadno nakazali. Vsekakor pa poudarjamo, da nam Desanka Smitran rti v nadlogo, kot navaja članek, temveč smo skušali osvetliti ta primer tudi S stališča delovne organizacije. Navsezadnje pa je postopek razporejanja invalidov opredeljen v zakonskih predpisih in smo jih dolžni upoštevati. Vodja kaih. spi. sektorja: Franc I h oval Pozabili so ga na belju Šolarček 3. razreda osnovi Kokrškega odreda Križe se jev-počitnic. Starši so ga vpisali r< carski tečaj. Tako se bo otrol naučil smučati, starši pa bodi rešeni skrbi, da otrok dopol bo sam doma. Vemo, kaj vse Sj , pripeti, če so otroci brez nad; Pa so se pošteno ušteli. Ca Ze prvi dan tečaja so ga valr, »pozabili« na Ljubelju. Kaj^e 9-letni otrok moral prestati'. ' ugotovil, da ni nobenega Če je podal domov. Pot do domjia dolga 25 km. Mračilo se je i pripovedovanju otroka so bili " ji trenutki hoja v predorih. IrOZO mo je predorov na tej poti kae i Bilo ga je strah. Čakal je na a^ bil in ko je z lučjo obsvetil pi , malček tekel, da je videl vsa.e> " ti. tast Starša sta čakala avtobus govino v Križah. Njunega o p bilo. Mogoče je izstopil pred *■ pomislila, in se odpeljala pčnsl Nato v Bistrico, Tržič — če ji 1 / ic otrok vstopil v napačen ^ j. Potem sta hodila po hišah iij" . vala, če so drugi otroci že dc" " ki sta jih poznala, SO bili že I dr toplem. Odpeljala sta se k fpjč nemu vaditelju, tov. .Jakši . vrati jima je odgovoril, da j ' K< prešteli da je bilo v avtobusuor no štev ilo otrok, in zaprl vra/po la sta še okoli drugih VadVQv v s i so odgovarjali, da so o Zelenici v ideli, za prevoz pa 0 i govoren tov. Jakšič. Še enkfedf odpeljala v Tržič m pred rih. irozornost na najznačil->oti kae in v marsičem tudi J*Vna ativne gledališke pred* ieivsa'e. ki so v preteklem le- \astale na osnovi slo-/tobuskega dramskega bese-iTpred Repertoar predstav ijala pčnskih gledališč je pri-- če jil Andrej Inkret. SLG 1 "]'niri bo predstavilo dve ( ' u,ki krstni uprizoritvi, in bili ie I dramo Miloša Mikel-« »e k VEČERJA V VILI P. in ■ -'"J^isko delo Vinka M6-[vtobu&orferja PRILIKA O iprl vralTORJU JOSEPHU ih vadiJGELEJU, Slovensko ■vo/pa° gledališče iz Trsta Še enkfedstavilo dve sodobni i pred ri iz slovenske tekstilne industrije, s komitejem za pobratenje ter zamejskimi Slovenci, med katerimi načrtujejo koncert v Borovljah. Nekaj pesmi bodo posneli tudi za tržiški radio. D. P. PROPADA SEDEM TISOČ KNJIG" Jesenice, 12. januarja — Občinska knjižnica na Jesenicah je več kot trideset let pastorek in kulturni nebodigatreba, saj je vse od ustanovitve, leta 1946, še vedno v istih prostorih v gledališču. »Pred tridesetimi leti je knjižni fond obsegal 12 tisoč knjig, zdaj pa imamo 70 tisoč knjig in smo še vedno tu,« pravi upravnica Vida Hudnikova. »Prostori so naš večni problem, ki ga v občini nikakor ne morejo rešiti. Knjižni fond se, razumljivo, povečuje, zato imamo knjige povsod: na hodniku, na podstrešju in na balkonu v gledališču, kjer propadajo ali izginjajo. Denarja za knjige je dovolj, a kaj bi na Jesenicah z njimi, če pa jih nimamo kam dati. Vedno znova so nam obljubljali, da se bomo preselili: zadnja možnost je bil novi kino, a so prostori tam tako dragi, da kulturna skupnost nima dovolj denarja. Zdaj nas spet tolažijo, da bomo dobili prostore za matično knjižnico v prostorih gimnazije, ko se bo tja preselila tretja jeseniška osnovna šola. A so nam spet »rezervirali« prostore v kleti, kamor pa ne bi radi šli. Kar se na Jesenicah vsa ta dolga leta dogaja s knjižnico, je prava farsa. Nikoli ni bilo človeka, ki bi se za knjižničarje ( imamo tudi šest vaških knjižnic) resno zavzel in nam pomagal. Sami vidimo najboljšo — in kar je-tiajvežnejše — najcenejšo možnost v tem, da bi ustrezno uredili hodnik in dobili za knjižničarsko dejavnost sobo, ki je zdaj namenjena za vaje pevskega zbora. Če knjižnica ne bo zadostila normativom, bo izgubila status matične knjižnice in se s tem odrekla denarju kulturne skupnosti Slovenije.« D. Sedej GLAS 6. STRAN ZA DOM IN DRUŽINO, IZ ŠOLSKIH KLOPI PETEK, 23. JANUARJA 1981 Domači zdravnik Senen drobir S seneno kopeljo zdravimo kamne v mehurju, z njo si pomagamo pri izostanku mesečnega perila, prav tako pri sklepnem revmatizmu in pri vseh protinskih težavah, pri gripi in prehladu, pomaga, če se zapira voda, pri vnetjih in bolečinah v živcih, pri vnetju ledvic, pri mrzlici in podobno. - * Kopeli prilagodimo vrsti bolezni. Poznamo sedežne, nožne, laktne kopeli. . . Zavremo 1/4 do 2 kg drobirja, pustimo četrt ure, precedimo in se v precedku kopljemo. Kad prej ogrejemo, da ne gre preveč toplote v izgubo. Po kopeli nekaj ur počivajmo v topli postelji. V mrzlem in mokrem vremenu ne smemo takoj na prosto. To velja tudi za kopeli v sopari. Pri nekaterih boleznih je zelo priporočljiva drobirna sopara za glavo, prsi in noge. Z golim gornjim telesom in z glavo se bolnik nagne nad posodo z vrelim oparkom. Pokrijemo ga z odejo prek kake palice, da pride sopara povsod do kože. Kopel naj traja 10 do 15 minut. Če sopara prezgodaj pojenjuje, dolijemo vroči oparek ali pa spustimo v posodo razbeljeno opeko. Po kopeli umijemo telo s toplo vodo in se temeljito obrišemo, glavo pa le nekoliko otremo in jo ovijemo z volneno ruto; nato mora bolnik v toplo posteljo. Za soparo za noge položimo čez posodo z vrelim oparkom dve lati, da postavi bolnik noge nanju. Posodo in noge pokrijemo z odejo, da sopara ne more uhajati. Po 15-minutni kopeli noge umijemo, nato pa otremo in spravimo bolnika za nekaj ur v posteljo. Ljudsko zdravilstvo že stoletja prisega na senen drobir. Za nekatere bolezni uporabljajo drobirjev čaj, ki žencna vodo, mehča sluzi in pospešuje potenje, s katerim pa se.izboljša bolnikovo počutje. Kamne v mehurju zdravijo z drobir j evo sedežno kopeljo, ki naj traja četrt do pol ure. Pri bolečinah slepiča napravimo — dokler ne pride zdravnik — topel drobirjev obkladek. Pri napenjanu in pri krčih v trebuhu so dobri gorki obkladki in še kamilični čaj. Če izostane mesečno perilo ali pa je preslabo, je priporočljiva sedežna kopel; krče in bolečine olajša vroč ponoven povoj. Pri sklepnem revmatizmu in pri vseh protinskih težavah pomaga senen drobir, pripravljen na vse možne načine, toda učinka ne bo, če se hkrati temeljito ne spremeni način našega življenja. Če se zapira voda, hitro pomagajo sedežne kopeli. Pri gripi in prehladu hitro pomagajo drobirjeva sopara, sedežne kopeli, popolne kopeli v sopari ali povoji, potreben pa je brezpogojen počitek v topli postelji. Pri kožnih izpuščaejih so poleg temeljite kure za čiščenje krvi dobre večkratne kopeli. Da oteklina v kolenu in bolezni kosti čim prej pominejo, pripravljamo sopare in tople obkladke večkrat na dan. Pri vnetju ledvic delujejo sedežne kopeli čudovito, posebno, če povečamo potenje z lipovim čajem. Bolečine v hrbtu preženo topli obkladki. Pri ponovitvi bolečin je treba večkrat na teden napraviti sedežne kopeli. Da pominejo bolečine v trebuhu, so potrebni zelo topli obkladki. Čeprav si s senenim drobirjem pomagamo pri vsakovrstnih boleznih, ne pozabimo poklicati zdravnika, kajti le zdravnik lahko presodi, s katerim zdravilom bomo bolezen do konca ugnali. Kuhamo, pokušamo Piščančja prsa s peteršiljem Za 4 osebe potrebujemo 4 piščančja prsa, 4 žlice olja, 1 čebulo, 1 s'lrt česen, 2 žlici moke, 1 zajemalko juhe, sol, poper, peter-šilj. Piščančja prsa popražimo, potresemo s sesekljano čebulo in sesekljanim česnom, nato potresemo z moko, premešamo in zalijemo z juho ali vodo. Solimo, popramo, pokrijemo in dušimo približno .20 min. Preden jed postrežemo, jo obilno potresemo s sesekljanim zelenim peteršiljem. Smetanov zapečen krompir Za 4 osebe potrebujemo 1 kg krompirja, 200 Og kisle smetene, 200 g naribanega sira, 100 g masla ali margarine. Krompir skuhamo, olupimo in narežemo na kolesca. V ne-pregorni posodi stopimo polovico masla, dodamo krompir in prelijemo s smetano, ki smo jo prej segreli v vodni kopeli. Zmerno solimo, potresemo z naribanim sirom in s kosmi masla. Krompir postavimo za 15 minnut v pečice, razgreto na 180°C. Prav je, da vemo Kakšna naj bo dobra postelja V postelji preživimo največji del svojega življenja, skoraj tretjino. Torej je treba vse, kar je v zvezi s posteljo, dobro izbrati, zlasti še vzmetnice. Ležišče sicer ni porok za noči brez nespečnosti, vendar na njem ne boste užili mirnega in krepkega spanca, če bo neudobno. Na dobro ali slabo spanje vplivajo še drugi dejavniki: bolezen, uživanje poživil, neprijetno okolje, napetost, neprimerno življenje in neprimeren prostor za počitek. Če nas boli hrbet, se vprašajmo, če ni za to kriva postelja. Mnogokrat bodo težave izginile, ko si bomo preskrbeli primerno ležišče. Dodati pa moramo tudi, da še tako dobro ležišče samo še ne zravna ukrivljene hrbtenice in tudi ne pozdravi bolnega hrbta. Kakšna naj bo torej dobra postelja? Pred približno dvajsetimi leti je pri nas prevladovala klasična postelja. Izdelana je bila iz lesenega ogrodja, ki je nosilo vzmetnico, na to pa je bila položena žimnica, ki je bila napolnjena z žimo ali volno, v cenejši izvedbi pa z morsko travo. Takih postelj zdaj pri nas skoraj ni dobiti, nadomeščajo jih posteljni vložki z vgrajenimi vzmetmi, tako imenovani jogiji. Klasično ležišče pa nam lahko izdela obrtnik. Če je dobro izdelano, lahko na njem dobro spimo. Vedeti moramo, da se morata pri takem ležišču ujemati vzmetnica in žimnica. Žimnico, ki je polnjena z volno ali žimo, moramo položiti na navpične vzmeti. Na vodoravnih vzmeteh ali na mreži bi bilo lažišče pretrdo. Vzmetnice, ki jih dobimo v trgovinah — jogiji — pa so najudobnejše, če jih položimo na vzmetno mrežo. Če jih položimo na oblazinjene klasične vzmetnice z navpičnimi vzmetmi, je ležišče premehko. Nekateri tovariši radi veliko potujejo. Kadar ne potujejo, nimajo vtisa, da nekaj delajo. Kolikor več družbenega denarja potrošijo, toliko lepše mislijo o sebi. Duško Radovič MODA Na zadnjem sejmu mode v Ljubljani so bile prikazane ozke linije. Tale dva kostima sta povsem klasična. Vendar tudi prihodnjo zimo ne bo manjkalo krzna. Modna bo mehka in košata srebrna lisica. — Foto: F. Per-dan 13, y Poglejmo vsadovnja^ Zdaj, ko je zapadel visok sneg, moramo pregledati, kako drevesa zavarovana pred divjimi zajci. Kjer smo debla sadn^: drevja jeseni zavarovali pred zajčjimi zobmi, je varovalo le r%] kokdaj višje od 1 metra. Ko zapade mnogo snega in zmrzne, I'8.! meni to za zajce toliko kot odskočna deska za »višje nadstropij Posebno tam, kjer je mogoče računati na snežne zamete, taldJjjj varstvo lahko odpove. Zato moramo v visokem snegu odmet.?-; nekaj snega okoli dreves ali pa dodatno zavarujemo še zgor^-: del debla in spodnje veje, ki bi jih zajci še lahko dosegli. Odme vati moramo tudi sneg okoli vrtne ograje in ograjenih intenJ nih nasadov, da zajci ne morejo na »prepovedano območje«. Vezi, s katerimi so drevesa privezana h kolom, moramo nuarja pregledati in po potrebi obnoviti. Vez v obliki osmič eno zanko oklepa kol, z drugo pa drevesno deblo. Tako se drej sna skorja ne more oglodati ob kolu in na novo posajena drev ca se tudi še lahko usedejo, ne da bi obvisela na kolu. Vezanj tanko in ostro vrvico ni priporočljivo, zato dajemo vedno pr( nost širšim trakastim vezom. Morda vas zanima Iz ribjih kosti V samoborskem muzeju lahko vidite malce nenavadno sliko. Prikazuje pejsaž mesta Krapine, narejena pa je iz ribjih kosti. Slika izvira iz preteklega stoletja in je delo Julije Cantilv, nečakinje Ljudevita Gaja. Podobne slike, toda ž drugačnimi motivi, hranijo v muzejih v Vukovarju in Iloku. 0.3 0.3 '2.1 3.0 «.1 1 6.2 6.3 GLASBENA UGANKA ROK DOBI PLOŠČO zadnjič smo spraševali po skupini Bijelo dugme, eni najbolj znanih jugoslovanskih ročk skupin, ki je pred kratkim izdala novo ploščo z naslovom Pljuni in zapjevaj moja Jugoslavijo. Izmed pravilnih rešitev smo izžrebali odgovor, ki ga je poslal Rok Torkar iz Kranja, Juleta Gabrovška 23.Za nagrado bo prejel veliko ploščo. Lahko pride ponjo v nase uredništvo. Zdaj pa k novi glasbeni uganki. Fantje so Norvežani, iz skupine A—HA. Napišite njihova imena in prvo uspešnico, vse skupaj na dopisnico, ki jo pošljite do 15. februarja na naslov: ĆP Glas, 64 OOO Kranj, Moše Pijadeja 1. Izžre-benec bo prejel za nagrado ploščo. KAKO ŠE PRAVITE UČITELJEM Vemo, da svoje učitelje obožujete- Iz čiste ljubezni jim dajete tudi ljubkovalna imena. Na primer: učiteljice slovenščine, ki se razburja zaradi manjkajočih vejic, se je prijelo ime Vejica, učiteljico glasbe, ki vas stalno mori z notami, poznate le še kot Osminko. Izvirne, domiselne nadimke učiteljev, ki pa naj ne bodo žaljivi, sporočite v naie uredništvo. Ob nadimku tudi razložite, kako se je rodil in kaj pomeni. Če vam je nerodno ali pa se bojite »maščevanja«, vašega imena ne bomo objavili, napišite pa ga le. UGOTOVITEV »Saj vem, mami, zakaj me imaš. Samo zato, da se z mano lahko hvališ naokrog, ker sem odlična.« KAJ VAS ŠB ČAKA V TEM mesecu ČISTO ZARESEN HOROSKOP S SUPER NASVETI VOONABz Dvigni svojo leno rit In se pojdi razmigat na drsališč«. Tam te čaka novo prlvfadno poznanstvo. RtBt: S pisanjem plonkeev začni že med počitnicami, ker ti bo pozneje zmanjkalo Časa, Fazi se pr» fokse za matematiko: OVmN: Ra/ganj« te, kot bi bila že pomlad. Malo potrpi IPtički se ženijo Šele na Gregorjevo... &$ŠC«Ne preceniti svojih smučarskih sposobnosti, saj nisi Bojan Križaj, Hoja z mavcem Je naporna, posebno še po ledu. DVOJČKA: Kadar mačke (staršev) ni doma, miši (mulci) plešejo? če Že plešes, vsaj pospravi za seboj, preden se mačka vrne. Njeni kremplji lahko delujejo zelo boleče. HAKdhmv ti Je, če ne moreš vsak dan„ v kino. Zakaj si pa prej vsak dinar »zagoni!« za čungo lungo. Potoži svoji ljubezni. Morda te celo časti, L«rtr«Svtttli lasje, zapeljiv pogled modrih oči, bleščeč nasmeh, veliko ljubeče srce. Princa oziroma princeske ne bo, Če misliš čepeti samo doma. O&VICAtNe glej le zvezdnikov na plakatih, tudi v Šoli imaš veliko izbiro TEHTNICA iKoline so res okusne, a ne tri preveč, sicer ti ljubezen lahko obrne hrbet. Obožuje tvojo vitkost. ŠKOttf>tJON:Nc sanjaj z odprtimi očmi! Tudi v šolskih knjigah Je kaj zanimivega in učitelji ti ljubezenskih sanjarij ne bodo Šteli /a olajševalne okoliščin«. STRMILBCTokrnt ne boš streljal ti, Amorjeva puščica bo zadela tebe. Ne bo) »e, nič ne boli. KOZOf*€>Q sSe zardevaj, ne poveŠaj oči, ne bodi taka sramežljiva reva, če hočeš osvojiti simpatijo. 0 POČITNICAH STE ZAPISALI SMUČAL SE BOM Počitnice so tu. Jaz jih bom preživel tako, da bom hodil na Stari vrh. V šoli sem se prijavil na smučarski tečaj. Hodili se bomo smučat na Stari vrh. Skoraj vse počitnice bom smučal. Tudi z očkom bova smučala. Igral se bom tudi s prijateljem. Postavil bom snežnega moža in se sankal. Gledal bom televizijo. Na televiziji bodo dobri filmi in risanke. Če se bo le dalo, bom pogledal kakšen film in risanko. Mamica bo vzela dopust in s sestrico se bomo hodili sankat na grad. Upam, da si ne bom zlomil noge ali roke. Gašper Mohorič. Oa Petra Kavčiča Škofja Loka LED NA MLAKI Zjutraj bom lahko dalj časa spal in lenaril. Torbo bom za ta čas dal kar v kot. Še ona naj malo počiva. Dopoldne bo tudi televizijski spored za šolarje. Popoldne pa se bom šel drsat ali smučat. V bližini imamo lep hrib, kjer se lahko smučamo. Na mlaki pa imamo pravo drsališče. Bojimo se le tega, da bi se led staj al. Takrat bo postala spet mlaka, kjer včasih reglajo žabe. Pozimi pa se zarijejo v blato. Upam, da bosta zdržala sneg in led do konca počitnic. Tomaž I>angerhol, 3. b r. OS Petra Kavčiča Škofja 1 voljna, seksualno ostaja nepotešena In ko se v nju-I palači na grški obali pojavi mladi slikar Alex, se ara takoj vname zanj. Všeč pa je tudi moževi tajnici ^'iično se zapleti Prihaja do novih razburljivih Ijube-6r>skih scen v troje . . . ■ F/X — Umor s trikom je ameriška srhljivka Glavni '''nak je velik specialist za posebne efekte. Zato ga ~>dišče izrabi, da navidezno ubije nekdanjega člana 8fije, da bi pričal proti mafiji, saj ga le ta v primeru rnrti« ne bi iskala. Glavni junak dobro opravi posel, tem pa se mora sam boriti proti policistom in mati Sem ter dokazati, da je nedolžen. Pri tem se posluži *oje velike spretnosti maskiranja in tako nadvse iz ^no spravlja zasledovalce na napačno sled, glodalce * v buren smeh Ostrina britve je filmska drama, posneta po zna |*n romanu Somerseta Maughama. Larry Darrelli, ''Padnik ameriškega bogataškega sloja.se leta 1914 "fileži prve svetovne vojne v Evropi Tu pa ga vojne '°2ote tako pretresejo in preobrazijo, da se odreče "Obnemu življenju in se v Parizu preživlja s fizičnim 1 Jom. Njegova zaročenka ni pripravljena na bedno ^'jenje in ga zapusti Larrv strastno prebira knjige in sorodna duša ga napoti v Indijo, kjer je sprejet v Mitični samostan v himalajskem pogorju. Ob vrni 1 v Pariz Larry ugotovi, da se je njegova zaročenka kCas poročila z njegovim najboljšim prijateljem. Pl se naveže na Sophie, ki je v prometni nesreči iz J&ila moža in otroka in je zdaj prostitutka, povsem 1'eh Larry jo hoče vzeti za ženo, tu pa se spot vrne Njegova bivša zaročenka . . . 19.30 TV dnevnik 19.55 Propagandna oddaja 20.00 P. Scott: Dragulj v kroni, 5. del angleške nadaljevanke 20.55 Propagandna oddaja 21.00 Avstralija — zatočišče politične emigracije 21.45 Poročila 21.50 Omizje: Pogovor o odaji Avstralija — zatočišče politične emigracije Oddajniki II. TV mreže 15.45 Test 16.00 Dober dan, šport 17.10 TV dnevnik 17.30 Otroška oddaja 17.45 Vukov kotiček, otroška serija 18.00 Beograjski TV program 18.55 Premor 19.00 Indirekt, oddaja o športu 19.30 TV dnevnik TOREK 27. januarja 9.00 Periskop: Počitniška oddaja 9.50 Športnik Billy, ameiriška risana nanizanka 10.15 Kam, kje, kako med počitnicami 10.25 Star papir 11.10 Risanka 11.20 Pikica in zajček, avstralski risani film 17.20 Šola smučanja: Pluženje in plužni zavoji 17.30 Poročila 17.35 Koncert za Unicef 86 18.45 Risanka 18.55 19.00 19.26 19.30 19.55 20.00 21.30 21.35 22.15 Propagandna oddaja Danes: Obzornik Vreme TV dnevnik Propagandna oddaja D. Jančar: Veliki briljantni valček, II. del predstave SNG U Propagandna oddaja Integrali TV dnevnik SREDA 28. januarja Oddajaniki II. TV mreže: 9.00 Periskop: Glasba 10.05 Športnik Billy, ameriška risana nanizanka 10.30 Kam, kje, kako med počitnicami 10.40 Risanka 10.45 Mario, film 15.45 Šola smučanja: Zavoja s plužnim prestopom 15.55 T. Partljič: Ščuke pa ne, ponovitev 6. dela nadaljevanke 16.55 Mostovi — Hidak, ponovitev 17.30 Vijavaja: Fran Levstik, 2. oddaja 18.15 Doba televizije: Erotika in reklama, 4. del 18.45 Risanka 18.55 Propagandna oddaja 19.00 Danes:Obzornik 19.25 Vreme 19.55 Propagandna oddaja 20.00 Po sledeh napredka 20.40 Propagandna oddaja 20.45 Film tedna: Tudi konje ustrelijo, mar ne?, ameriški film 22.40 TV dnevnik 16.55 Test 17.10 TV dnevnik 17.30 Srebrna trobenta, otroška oddaja 18.00 Za lepše življenje, izobraževalna oddaja 18.30 Risanka 18.40 Številke in črke — kviz * 19.00 TV koledar 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Koncert Big banda RTV Ljubljana 21.00 Včeraj, danes, jutri 21.15 Liki revolucije, dokumentarna oddaja 21.45 Glasbena dogajanja 21.00 Propagandna oddaja 21.05 J. Austin: Mansfild park, 4. del angleške nadaljevanke 21.55 TV dnevnik 22.10 Mir in razorožitev — Kot cvetje svetlobe — NDR, 10. del dokumentarne serije OZN Oddajniki II. TV mreže: ČETRTEK 29. januarja 9.00 Periskop: Moda 9.50 Športnik Billy, ameriška nanizanka 10.15 Kam, kje, kako med počitnicami 10.25 Maček Muri 11.25 Risanka 11.30 Superman, film 17.35 Šola smučanja: Hitro vijuganje 17.45 Poročila 17.50 L. Suhadolčan: Piko dinozaver 18.00 Želeli ste, poglejte 18.25 Potrošniška porota 18.45 Risanka 18.55 Propagandna oddaja 19.00 Obzornik 19.30 TV dnevnik 19.55 Propagandna oddaja 20.00 Tednik 16.55 Test 17.10 TV dnevnik 17.30 Zadnje poletje otroštva, 5. del otroške serije 18.00 Govorimo o zdravju, izobraževalna oddaja 18.30 Risanka 18.40 Številke in črke — kviz 19.00 TV koledar • 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Zadar: košarka (m) — PEP — Zadar.Maccabi, prenos 21.30 Poročila 21.40 Telekino: Pobesneli Max, avstralski film PETEK 30. januarja 9.00 Periskop: Zanimivi športi 9.50 Športnik Billy, ameriška risana nanizanka 10.15 Kam, kje, kako med počitnicami 10.25 Prireditev za Unicef 11.35 Risanka 11.40 Plemeniti Tom, film 16.10 Šola smučanja: Alpsko tekmovalno smučanje 16.25 Tednik — ponovitev 17.25 Poročila 16.30 17.45 18.15 18.45 18.55 19.00 19.26 19.30 19.55 20.00 20.50 20.55 21.40 22.00 22.15 A. Šenoa: Zlatarjevo zlato, 3. del nadaljevanke TV Zagreb Dunja, otroški film Izkušnje in preizkušnje; Nova rast, 4. del Risanka Propagandna oddaja Danes: Obzornik Vreme TV dnevnik Propagandna oddaja L.La Plante: Vdove, 6.— zanji del angleške nadaljevanke Propagandna oddaja Obiskujemo slovenske muzeje in galerije. Pokrajinski muzej Koper, 3. del Peter's pop show TV dnevnik Nostalgija, italijanski film Oddajniki II. TV mreže 16.55 Test 17.10 TV dnevnik 17.30 Kaj naj uči šola, 2. del otroške serije 18.00 Računalniški in informacijski sistemi 18.30 Premor 18.40 Številke in črke — kviz 19.0C TV koledar 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Dokumentarni večer 21.45 En avtor, en film: Z. Jovanović: Dvojčka, risani film 22.00 Premor 22.05 Filmi po E. A. Poeu: Krokar, ameriški film RADIO PETEK, 23. januarja Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — 8.35 Glasbena pravljica - 9.05 Glasbena matineja — 9.35 Napotki za naše goste iz tujine - 10.05 Rezervirano za - 11.05 Ali poznate - 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji — 12.10 Vedri zvoki - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti - 13.00 Danes do 13.00 —ih - Iz naših krajev - 13 20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba - 13.30 Od melodije do melodije - 14.05 Glasba na vodi iz časov baroka na Angleškem deli Henryja Purcella in Georga Friedncha Haendla - 14.30 Človek in zdravje - 14.40-15.25 Popoldanski mozaik 16.00 Vrtiljak želja -17 00 Studio ob 17.00 — ih -18.00 Glasba starih mojstrov -18.15 Gremo v kino - 19.45 Po jemo in godemo - 20.00 To imamo radi - 21.05 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.30 - 24.00 Iz glasbene skrinje - 00.05-4.30 Nočni program — glasba SOBOTA, 24. januarja Prvi program 4.30 - 8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Pionirski tednik -9.05 Sobotna matineja - 10.05 Dopoldne ob lahki glasbi -11.05 S poti po Jugoslaviji -11.30 Srečanja republik in pokrajin - 12.10 — 14.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 14.05 Glasbena panorama -16.00 Vrtiljak in EP - 16.40 Lojtr-ca domačih — 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Škatlica z godbo - 18.30 Mladi mladim -20.00-23.00 Slovencem po svetu - 23.05 Od tod do polnoči -00.05-5.00 Nočni program -glasba NEDELJA, 25. januarja Prvi program 5.00-8.00 Jutranji program -8 07 Radijska igra za otroke -9.05 Še pomnite tovariši — 10.05 Nedeljska matineja — 11.00-13.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 13.10 Obvestila in zabavna glasba — 13.20 Za naše kmetovalce — 14.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.00 Nedeljska reportaža - 16.05 Humoreska tega tedna - 16.30 Pogovor s poslušalci - 17.05 Priljubljene operne melodije — 17.50 Zabavna radijska igra - 20.00 -22.00 V nedeljo zvečer — 22.20-23.00 Glasba za prijeten konec tedna - 23.00-4.30 No čni program - glasba PONEDELJEK, 26. januarja Prvi program 4.30 — 8.00 Jutranji program — glasba - 8.05 Aktualni problemi marksizma - 8.40 Izberite pesmico — 9.05 Z glasbo v dober dan — 9.35 Napotki za naše goste iz tujine — 10.05 Rezervirano za - 11.05 Ali poznate? - 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji — 12.10 Veliki revijski orkestri — 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru - 13.00 Danes do 13.00 — ih Iz naših krajev - 13.30 Od melodije do melodije -13.50 Ponedeljkov križemkraž -14.30-15.25 Popoldanski mozaik — 15.55 Zabavna glasba -16.00 Vrtiljak želja in EP - 19.25 Obvestila in zabavna glasba — 20.00 Kulturni globus - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.50 Literarni nok turno - 23.05 Zimzelene melodije - 00.05 - 4.30 Nočni program - glasba TOREK, 27. januarja Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — 8.35 Iz glasbenih šol - 9.05 Glasbena matineja — 10.05 Rezervirano za — 11.05 Ali poznate? - 11.35 Naše pesmi in plesi — 12.10 Danes smo izbrali - 13.00 Danes do 13 00 — ih Iz naših krajev - 13.30 Od melodije do melodije — 14.05 V korak z mladimi - 14.35 Iz mladih grl - 16.00 Vrtiljak želja in EP - 17.00 Studio ob 17.00 — ih - 18.00 Sotočja -19.45 Glasbena medigra - 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi — 21.05 Od premiere do premiere — 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.30 Slovenski pevci zabavne glasbe - 00.05 -4.30 Nočni program - glasba SREDA, 28. januarja Rezervirano za - 11.05 Ali poznate? - 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji - 12.10 Veliki zabavni orkestri - 13.30 Od melodije do melodije - 14.05 Razmišljamo, ugotavljamo - 16.00 Vrtiljak želja in EP - 20.00 - Koncert za besedo — Samotne ure — 22.30 Zimzelene melodije — 22.50 Literarni nokturno - 00.05-4.30 Nočni program — glasba ČETRTEK, 29. januarja Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program -glasba — 8.05 Za knjižne molje — 8.30 Govorimo angleško -9.05 Glasbena matineja - 10.05 Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Radijska šola za višjo stopnjo - 8.35 Igraj kolce - 9.05 Z glasbo v dober dan 10.05 Rezervirano za - 11.05 Znano in priljubljeno — 12.10 Znane melodije - 12.40 Od vasi do vasi - 12.30 Kmetijski nasveti - 13.30 Od melodije do melodije - -14.20 Koncert za mlade poslušalce — 14.45 Naš gost — 15.10— 15.25 Popoldanski mozaik - 16.00 Vrtiljak želja in EP -1700 Studio ob 17-ih - 18.30 Iz popularne komorne literature - 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov - 21.45 Lepe melodije - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Večerna podoknica - 00.05-4.30 Nočni program -glasba KRANJ CENTER 23. januarja: amer. pust film SUPERGIRL ob 10 uri, amer. ko medija POLICIJSKA AKADEMI JA II. - PRVI PODVIG ob 16., 18. in 20. uri 24. januarja: franc. komedija GADJE NA POČITNI CAH ob 10. uri, amer. komedija POLICIJSKA AKADEMIJA II. -PRVI PODVIG ob 16., 18. in 20. uri, premiera amer. thrillerja FX - UMOR S TRIKOM ob 22. uri 24. januarja: hongkon kung fu ZMAJ BRUCE LEE ob 10. uri, amer. komedija POLICIJSKA AKADEMIJA II - PRVI PODVIG ob 15, 17 in 19. uri, premiera amer. filma OSTRINA BRITVE ob 21 uri, 26. januarja: amer akc. glasb film OGNJEVITE ULI CE ob 10. uri, amer komedija POLICIJSKA AKADEMIJA II. -PRVI PODVIG ob 16., 18. in 20. uri, 27. januarja: amer. pust. film OCTOPUSSY ob 10 uri, amer thriller film FX - UMOR S TRIKOM ob 16., 18. in 20 uri 28. ja nuarja: amer. komedija POLICIJSKA AKADEMIJA ob 10. uri, amer. thriller FX - UMOR S TRIKOM ob 16., 18 in 20 uri, 29. januarja: ital amer komed ŠTI Rl PESTI PROTI RIU ob 10. uri, amer. thriller FX - UMOR S TRIKOM ob 16., 18 in 20. uri KRANJ STORŽIĆ januarja amer pust. film OCTO PUSSY ob 16. uri, amer. krim. film MURPHYJEV ZAKON ob 18. in 20 uri, premiera nem. erot. filma LJUBEZEN, KOPRNENJE IN EKSTAZA ob 22 uri25. januarja amer. glasb film BREAKDANCE II, ob 15. uri, amer. krim. film MURPHYJEV ZAKON ob 17. in 19. uri, premiera amer. filma MOJA LEPA ŠOFERKA ob 21. uri26. januarja franc. komedija GADJE NA POČITNICAH ob 1530, amer. krim. film GOLA KLETKA, ob 17.15 in 19. uri27. ja nuarjaamer akcij, film POLICAJ IZ BEVERLLY HILLSA ob 15.30, amer. komedija POLICIJSKA AKADEMIJA II - PRVI PODVIG ob 17.15. in 19 uri, 28. januarja amer. komedija VOJNA AKADE Ml J A ob 15 30, amer. komedija POLICIJSKA AKADEMIJA II -PRVI PODVIG ob 17.15 in 19. uri, 29. januarja hongkon kung fu ZMAJ BRUCE LEE, ob 15.30, amer. film OSTRINA BRITVE ob 17.15 in 19.15 KAMNIK DOM _ GUSARJI ob 15., 17. in 19. uri,26. januarjaamer pust. film OCTO PUSSY ob 10. uri, avstral. fant. pust. film NEBEŠKI GUSARJI ob 17. m 19. uri,27. januarjahongk kung fu ZMAJ BRUCE LEE ob 10. uri, amer. film MOJA LEPA ŠOFERKA ob 17. in 19. uri, 28. ja nuarjafranc. komedija GADJE NA POČITNICAH ob 10. uri, amer. film MOJA LEPA ŠOLAR KA ob 17 in 19. uri,29. januarjaamer. fant. pust. film SUPER GIRL ob 10. uri, amer. komedija POLICIJSKA AKADEMIJA II ob 17. in 19. uri JESENICE PLAVŽ 23. januarja: amer. pust film SUPERGIRL ob 16., 18 in 20 uri, 24. januarja: franc. komedija GADJE NA POČITNICAH ob 16., 18. in 20 uri25. januarja: hongkon. kung fu ZMAJ BRUCE LEE, ob 14 m 16. uri, ital komedija SAMO BOG ODPUŠČA ob 18. uri premiera nem erot filma LJUBEZEN, KOPRNENJE IN EK STAZA ob 20 uri, 26. januarja amer. akcij, glasb film OGNJE VITE ULICE ob 16 uri, nem. erot film LJUBEZEN, KOPRNENJE IN EKSTAZA ob 18 in 20 uri27. ja nuarja amer pust film OCTO-PUSSY ob 16 uri, nem. erot film LJUBEZEN, KOPRNENJE IN EKSTAZA ob 18 in 20 un28. ja nuarja amer komedija POLICIJ SKA AKADFMIJA ob 16 in 18 uri, nem erot film LJUBEZEN, KOPRNENJE IN EKSTAZA ob 20 uri29. januarja amer ital ko modija ŠTIRI PESTI PROTI RIU ob 16 , 18 in 20 uri TRŽIČ 24. januarja fant pust. film SU PERMAN II, ob 10. in 16. uri, amer. akcij, film YOUNGBLOOD SRDITI FANT ob 18 in 20 uri, premiera amer filma MOJA LE PA ŠOFERKA ob 22 uri25. januarja amer. pust film OCTOPUS SY, ob 15. uri, amer. akcij film YOUNGBLOOD - SRDITI FANT ob 17. in 19. uri, premiera amer thrillerja FX - UMOR S TRI KOM, ob 21 uri26. januarjaital akcij, film MOŽ, IMENOVAN BULDOŽER, ob 10. in 16. uri, amer. krim. film MURPHYJEV ZAKON ob 18 in 20. uri,27. januarjaamer komedija POLICIJ SKA AKADEMIJA ob 10. in 16 uri, ang glasb film POPOLNI ZAČETNIKI ob 18 in 20. uri,28. januarjaamer akcij glasb film OGNJEVITE ULICE ob 10 in 16 uri, avstral fant. pust film NE BEŠKI GUSARJI ob 18 in 20. uri29. januarja amer akcij, film NINJA III, ob 10 in 16. uri, avstral fant. pust film NEBEŠKI GUSARJI ob 18 in 20 uri JESENICE ŽELEZAR 23. januarja amer pust film LOV ZA IZGUBI JFNIM ZAKLA DOM ob 15 30 amer akcij tilm NINJA III, ob 17.15. in 20 un24. 23. januarja amer akcij glasb film OGNJEVITE ULICE ob 10 uri, jap fant. film VRNITEV GODZILE ob 17 in 19 uri, pre miera amer filma MOJA LEPA ŠOFERKA ob 21 uri,24. januar jaital akcij film MOŽ, IMENO VAN BULDOŽER ob 10. uri, ja-pon fant film VRNITEV GODZI LE ob 17. in 19. uri, prjmiera av stral fant pust filma NEBEŠKI GUSARJI ob 21 uri,25. januarja slov barv mladin film POLETJE V ŠKOLJKI ob 10 uri, avstral barv fant pust film NEBEŠKI 23. januarjaamer akcij glasb film OGNJEVITE ULICE ob 16 uri, amer. krim. film GOLA KLET KA ob 18. in 20. urr24. januarjai tal. akcij. film. MOŽ, IMENOVAN BULDOŽER ob 16. uri, amer ko medija DIRKA CANNONBAL II, ob 18. in 20. uri25. januarjaslov mladin film POLETJE V ŠKOLJ KI ob 16. uri, amer. komedija DIRKA CANNONBAL ob 18. in 20. uri, 26. januarja amer. pust film OCTOPUSSY ob 16. uri, ja-pon. fant. film VRNITEV GODZI LE ob 18. in 20 uri, 27. januarja hongkon. kung fu film ZMAJ BRUCE LEE ob 16 uri avstral fant. pust. film NEBEŠKI GU SARJI ob 18 in 20 uri, 28. janu arja franc komedija GADJE NA POČITNICAH ob 16. uri. 29. ja nuarja amer. fant. pust. film SU PERGIRL ob 16 uri, amer film MOJA LEPA ŠOFERKA ob 18 in 20. uri KRANJSKA GORA 23. februarja avstral fant pust film NEBEŠKI GUSARJI ob 18. uri, 24. februarja amer akcij, glasb, film OGNJEVITE ULICE ob 18. uri, 26. januarja slov. mla din film POLETJE V ŠKOLJKI ob 18. uri, 27. januarja avstral. komedija COCA COLA KID ob 19. uri, 28. januarja ital amer. komedija ŠTIRI TESTI PROTI RIU ob 18 uri 29. januarja amer komedija DIRKA CONNONBAL II ob 18 uri, DOVJE DUPLICA 24. januarja amer. komedija VOJNA AKADEMIJA ob 20. uri, 25. januarja amer. komedija POLICIJSKA AKADEMIJA ob 15. uri, amer. krim. film ZAKON MOLKA ob 17. in 19 uri, 28. januarja ang. glasb, film POPOLNI ZAČETNIKI ob 20. uri, 29. januarja nem. erot. film LJUBEZEN, KOPRNENJE IN EKSTAZA ob 20. uri CERKLJE 23. januarja amer. fant. pust. film SUPERMAN II ob 10. uri, 24. januarja amer. srhljivka MORA V ULICI BRESTOV ob 19. uri, 25. januarja avstral komedija CO CA COLA KID ob 16. in 18. uri 26. januarja amer. komedija VOJNA AKADEMIJA ob 10. uri, 27. januarja amer. pust film LOV ZA IZ GUBLJENIM ZAKLADOM ob 10. uri 28. januarja amer. pust. film OCTOPUSSY ob 10. uri, 29. januarja amer akcij, glasb, film OGNJEVITE ULICE ob 10. uri KRANJSKA GORA 20. uri, 29. in 30. januarja amer. akcijski film LOV NA ČLOVEKA ob 20. uri POUANE 23. januarja franc. erotični film JOY - RADOST ŽIVLJENJA ob 19. uri, 25. januarja amer. akcijski film POKLIC - KOMANDOS ob 17. uri, 27. januarja amer. akcijski film LOV NA ČLOVEKA ob 19. uri, ŽELEZNIKI 23. januarja amer film STAR-FIGHTER - ZVEZDNI BOJEVNIK ob 18. in 20. uri 24. januarja franc erotični film 'JOY — RADOST ŽIVLJENJA ob 20. uri, 25. januarja franc. drama NEVARNOST V ZRAKU ob 18. in 20. uri, 28. januarja amer fantast, film SUPERMAN II ob 18. uri, amer. akcijski film. POKLIC - KOMANDOS ob 20. uri, SVOBODA ŽIRI 23. januarja avstral.fant. pust. film NEBEŠKI GUSARJI ob 18. uri, 24. januarja amer akcij glasb, film BOGNJEVITE ULICE ob 18 uri, 26. januarja slov. mla din film POLETJE V ŠKOLJKI ob 18. uri, 27. januarja avstral. komedija COCA COLA KID ob 19. uri, 28. januarja ital amer komedija ŠTIRI PESTI PROTI RIU ob 18. uri, 29. januarja amer. komedija DIRKA CON NONBAL II ob 18. uri CESNJICA 25. januarja angl. glasb film PO POLNI ZAČETNIKI ob 19. uri, 27. januarja amer komedija DIRKA CONNONBAL II, ob 17. uri, 29. januarja amer akcij film POLI CAJ IZ BEVERLLY HILLSA ob 17. uri STRAŽIŠCt 23. januarja slov mladin film POLETJE V ŠKOLJKI ob 10 uri, 27. januarja amer ital vvestern film SAMO BOG ODPUŠČA ob 10 uri 23. januarja amer akcij, film ZA KON MOLKA ob 20. uri KOMENDA amer. akcij, thriller FX — UMOR S TRIKOM ob 19. uri 24. januarja angl glasb film PO POLNI ZAČETNIKI ob 19. uri, LAZE 23. januarja amer akcij. film. YOUNGBLOOD - SRDITI FANT ob 19. uri ŠKOFJA LOKA_ 23. januarja franc film NEVAR NOST V ZRAKU ob 18. in 20. uri, 24. in 25. januarja amer znan. fant. film STARFIGTHER -ZVEZDNI BOJEVNlN ob 18. in 20. uri, 27. januarja amer. krimi nal. film. DOKONČEN OBRA ČUN ob 28. uri, 28. januarja amer. fantasv film SUPERMAN II ob 10. in 16 uri, amer film DO KONČEN OBRAČUN ob 18 m 24. januarja amer. komedija LJUBEZEN V RIU ob 20. uri, 25. januarja amer vojaški film SKOZI OGENJ NIKARAGUE ob 17.10, hongk kung fu PING IN PONG ob 20. uri, 27. januarja angleška drama VEDOŽELJNA RITA ob 20. uri RADOVUICA 23. januarja ital. film NUNA IZ MONZE ob 20 uri, 24. januarja ital. film. NUNA IZ MONZE obi 18. uri, ital. pust." film SRCA IN OKLEPI ob 20. uri, 25. januarja amer. film DIRKA ZA ŽIVLJENJE ob 18. uri, ital. film NUNA IZ MONZE ob 20. uri, 26. januarja ital. pust film SRCA IN OKLEPI ob 20. uri, 27. januarja amer. film DIRKA ZA ŽIVLJENJE ob 20. uri, 28. januarja ital. pust film SRCA IN OKLEPI ob 20. uri, 29. januarja amer zabavni film MICKI IN MAUDE ob 20. uri, _BLED 23. januarja amer. film ŠKRLA TNI DEŽ ob 20. uri, 24. januarja amer. film ŠKRLATNA ROŽA KAIRA ob 18. in 20. uri, 25. januarja novozel. pust film DIRKA S SMRTJO ob 18. uri, amer. film ŠKRLATNI DEŽ ob 20. uri, 26. januarja ital. film NUNA IZ MONZE ob 20. uri, 27. januarja ital. film NUNA IZ MONZE ob 20. uri, 28. januarja amer. film DIRKA ZA ŽIVLJENJE ob 20. uri, 29. januarja ital. pust film SRCA IN OKLEPI ob 20. uri, _BOHINJ 24. januarja amer. film ŠKRLA-TNI DEŽ ob 20 uri, 25. januarja amer. film ŠKRLATNA ROZA KAIRA ob 18 in 20. uri, 29. januarja amer. film DIRKA ZA ŽIVLJENJE ob 20. uri GLAS B. STRAN REPORTAŽA PETEK, 23. JANUARJA CATV ali slovenski vzorec za kabelsko televizijo &VJL1 Kranj — Marsikje v Sloveniji že delajo manjši sistemi kabelske televizije (čeprav je v pravem pomenu besede o njih še težko govoriti), še več pa je razmišljanj in tudi poskusov. Prve rezultate na tem področju že imajo Mariborčani. Vzorčni slovenski primer pa zdaj postajajo Medvode in njihova pomanjšana enačica — Mlaka pri Kokrici. Na Kokrici v Kuratovem naselju sprejemajo šest TV programov. Signal dobivajo v stanovanja po zračnem kablu s 23 metrov visokega antenskega droga. Velikokrat slišimo govoriti o kabelski televiziji tudi na Gorenjskem. Pred leti smo tudi v Gorenjskem glasu že pisali, da se nekaj takega lotevajo zagnati Mojstrančani. Na Jesenicah so o njej razmišljali ob novem občinskem samoprispevku. Tudi v Škofji Loki so že govorili o tem. Na Mlaki pri Kokrici so se akcije že lotili, v Kuratovem (montažnem) naselju na Kokrici pa neke vrste kabelsko televizijo že imajo od oktobra lani. Ko smo se že dogovarjali s predstavniki odbora na Mlaki, da se bomo skupaj pogovorili o njihovi akciji, smo po naključju izvedeli za zanimiv program, ki se ga lotevajo v skupnosti krajevnih skupnosti v Medvodah. Njihova akcija, kot kaže, pomeni neke vrste slovenski vzorec in nabiranje izkušenj za kabelsko televizijo v Sloveniji. • CATV - kaj je to? Najprej sama oznaka CATV. V angleščini je to Cable Antenna Television, po slovensko kabelska televizija. In kaj pravzaprav je kabelska televizija? Signal v televizor dobimo po kablu, ne pa tako kot zdaj, po zračni poti do. antene na strehi ali po njej. Takoj nastane vprašanje, zakaj vendar po kablu, če signal lahko dobimo tudi po zračni poti. Razlogov za oziroma prednosti je kar precej: na ekranu ni motenj (dvojne slike), signal je veliko zanesljivejši, na strehi ne rabimo nobene antene več, drago vzdrževanje po vsaki zimi torej odpade, izognemo pa se tudi nevarnostim strele — in navsezadnje tudi padcem s strehe. To pa so najbrž za marsikoga, ki razen ljubljanskega lahko gleda tudi druge jugoslovanske in sosednja avstrijska programa, premalo prepričljivi razlogi. Vendar slednjih »srečnežev« ni tako veliko. Zato praviloma začenjajo o kabelski televiziji razmišljati povsod, kjer dobijo le en program, kvečjemu dva, in še to slabo. Druga, resnična prednost kabelske televizije pa je, da z njo dobite še več programov in da vam celo lahko nadomesti različne pisne informacije v posameznih krajih, v izrednih razmerah pa imate doma lahko tudi reden šolski pouk in podobno. To je kabelska televizija, ki ima poleg znanih VHF in UHF kanalov še S (satelitski) sistem in v okviru tega sistema še dodatne lokalne kanale. •Vzorec, ki obeta postati zgled Omenili smo, da imajo Mariborčani že nekaj rezultatov na področju kabelske televizije. Z oddajnika eksperimentalnega satelita že sprejemajo nekaj dodatnih programov po kabelski mreži. Korak naprej pa nameravajo narediti v Medvodah. O tem smo se pogovarjali z dr. Jožetom Duhovnikom, univerzitetnim učiteljem na strojni fakulteti v Ljubljani, ki je predsednik vaškega odbora za področje Preske, v glavnem odboru pa skrbi za tehnično plat pri programu za gradnjo kabelske televizije. »O kabelski televiziji smo začeli razmišljati lani v naselju Seničica, kjer so slabo sprejemali TV signal. Meritve pa so pokazale, da sta na našem območju celotna desna bregova Sore in Save v 'televizijski' senci. Zato smo začeli razmišljati o rešitvi. Še bolj pa nas je spodbudila k razmišljanju in končni odločitvi akcija, ki v petih krajevnih skupno- Dr. Jože Duhovnik Iztok Skofic stih na področju Medvod traja že nekaj časa. Gradimo namreč telefonsko omrežje. Ko smo v PTT Ljubljana ugotovili, da bi gradnjo omrežja za kabelsko televizijo lahko uresničili hkrati / gradnjo primarnega telefonskega omrežja, smo se lani odločili v nekaj mesecih. O tem smo seznanili prebivalce v petih krajevnih skupnostih in še v nekaterih sosednjih. Odziv je bil izredno velik. Vaške in glavni odbor za gradnjo telefonije smo razširili še s člani za področje kabelske televizije.« • Dva tisoč naročnikov Takoj so izdelali dokumentacijo za naselja osmih krajevnih skupnosti, ki ležijo na 64 kvadratnih kilometrov velikem področju, ''jer je 3449 gospodinjstev. Projekt temelji na 60-odstotnem pokritju, kar pomeni okrog 2000 priključkov oziroma naročnikov. Izračun je pokazal, da bo znašal prispevek 200 tisoč dinarjev na priključek k individualni hiši oziroma 120 tisoč v bloku z več kot tremi stanovanji. Vsakdo pa naj bi naredil še 30 prostovoljnih ur oziroma 20 za priključek v bloku. Celoten program je ovrednoten na milijardo dinarjev, pri Čemer je oprema vredna 400 milijonov, na 200 milijonov pa so ocenjeni izkopi jarkov za omrežje. Položiti bodo morali 41 kilometrov primarnih kablov in okrog 140 kilometrov sekundarnega omrežja. Sprejemna postaja bo pri motelu Medno, kjer je najprimernejše mesto za sprejemanje signalov. Akcija se bo začela spomladi, cilj pa je, da bodo vsi konec tega leta že lahko gledali (kabelsko) televizijo. S posebno parabolično anteno v sprejemni postaji (samo sprejemna postaja bo stala 75 milijonov dinarjev) bodo lahko gledali šest standardnih programov (ljubljanskega, mrežo, Zagreb, Koper in oba avstrijska) in še osem satelitskih programov. Skupaj torej 14. Petnajsti kanal bo rezerviran za lokalne potrebe (za različne tedenske informacije, ki jih zdaj krajani lahko preberejo v mesečnem glasilu). »Pri tej akciji je pomembnih več stvari,« pravi dr. Jože Duhovnik. »Najprej moram poudariti, da tako zasnovanega programa ne bi mogli speljati, če ne bi gradili skupaj s PTT Ljubljana, saj bo v enem jarku kabel za telefon in televizijo. Tudi kasneje pri vzdrževanju bo ta odnos 50:50. Če bi kopali jarke samo za kabelsko televizijo, tega ne bi zmogli. Nič manj pomembno pa ni, da nas je na samem začetku s krediti podprlo združeno delo Medvod, ki si je s tem zagotovilo pravico in možnost za tedenske informacije na lokalnem kanalu. Soglasje je dala tudi RTV Ljubljana, pod pogojem, da vključimo v mrežo prvi in drugi TV program. Celotno akcijo pa so seveda najprej obravnavale in sprejele družbenopolitične organizacije v okviru socialistične zveze. In še tale zanimivost! Ker smo že nabavili celotno opremo in naprave, bomo najkasneje čez 14 dni v Blagovnici v Medvodah že praktično pokazali, kako bo kabelska televizija na celotnem območju delala, ko bo zgrajena. Na osmih televizorjih bomo že sprejemali tudi satelitski program. Dvainpolmesečna zamuda je nastala zaradi zakasnitve pri dobavi opreme. • Miniatura, ki bo zrasla Podobne akcije, ki pomeni pomanjšano medvoško, so se iz podobnih razlogov — slab signal na določenem območju — lani lotili na Mlaki v krajevni skupnosti Kokrica. Za kabelsko televizijo se je odločilo 250 gospodinjstev. Plačujejo že prispevke, zgradili so že glavno postajo za stolp, položili v zemljo 1000 metrov kabla in ročno prebili vse cestne podhode. »Spomladi bomo nadaljevali in do poletja naj bi tudi pri nas že gledali kabelsko televizijo,« pravi Iztok Škofic iz Mlake, ki je predsednik 18-članskega odbora. »Tudi naš cilj je šest programov na UHF in VHF in še osem satelitskih. Najnovejše pri tem pa je, da smo o kabelski televiziji že razpravljali v svetu krajevne skupnosti in organizacijah. Zadnji sklep je, da se Parabolična antena za prikaz programov je že postavljena na strehi Blagovnice v Medvodah. Čez štirinajsti dni se bodo bodoči naročniki lahko prepričali, kaj vse bodo gledali, ko bo zgrajena kabelska televizija. gradnja kabelske televizije razširi na celotno krajevno skupnost oziroma na vsa naselja v njej. »V torek pa je svet krajevne skupnosti Iztoka Škofica že imenoval za predsednika odbora za gradnjo kabelske televizije za celotno območje. • Uspel poskus, kakršnih je že več Neke vrste kabelsko televizijo pa imajo od oktobra lani že v Kuratovem naselju na Kokrici. »Akcije smo se lotili konec 1985. leta,« pravi Miro Fornazarič, eden od članov odbora »Razlog je bil slab televizijski sprejem, opravili smo meritve, na najugodnejšem mestu postavili 23 metrov visok stolp in zdaj s pomočjo 22 anten dobivamo po zračnem kablu v stanovanja šest kvalitetnih programov. Na to omrežje je priključenih 89 lastnikov v naselju in na obeh straneh v Betonovi ulici. Vsakdo pa bo moral prispevati 62 do 72 tisoč dinarjev.« Kabelska televizija v Kuratovem naselju pa je za zdaj še tipičen primer. Gre zgolj za skupinsko sprejemno postajo Miro Fornazarič VHF in UHF. takšne, kot si običajno predstavljamo tovrstno televizijo. Satelitskega programa še ne morejo sprejemati, kar je tista prava CATV z razširjenim S kanalnim območjem. Zdaj pa imajo to prednost, da se bodo čez čas lahko priključili na takšno širše omrežje na Kokrici. #Kabelska televizija torej tudi pri nas ni več neznanka, čeprav je v njej še precej različnih temnih lis, od pravno-formalnih do ekonomsko-tehničnih. Začetnih korakov pa se ne da več ustavi-ti. Marsikje je zdaj še vedno pot: več manjših sistemov bo jutri povezanih v širšega. Na srečo pa ni nevarnosti, da bi se pri tem lahko napačno odločili, saj bo moč manjše sisteme čez čas tudi povezati. Najbrž pa je ekonomsko-tehnično prava tista pot, za katero so se odločili v Medvodah skupaj s PT7' in združenim delom. Prav je tudi, če vemo, da v tujini, kjer so precej korakov pred nami, s kabelsko televizijo upravlja prav pošta. A. Žalar Živeti v skladišču CRNE PIKE iz »Crne« vas! Blejska Dobrava, 22. januarja — Na Blejski Dobravi žil vanjskih razmerah. Ker ni bilo vode, si otroci niso mog črne pike. Ledeni kristali po stenah in neznosna vlaga. Na Blejski Dobravi pri Jesenicah domačini prav dobro vedo, kje je »črna« vas. Prebivalci velike skladiščne stavbe v železarni, čez železniško progo Jesenice — Nova Gorica in vsi tisti, ki so v okoliških lesenih ali zidanih začasnih stavbah, so zelo občutili letošnji zimski mraz in sneg. Dobravcem so se resnično zasmilili, zato so na nevzdržne stanovanjske razmere »črnovaščanov« glasno opozorili tudi v delegatskih klopeh. V veliki skladiščini stavbi je enajst družin, njihove stanovanjske, predvsem pa higienske razmere so obupne. Vhodna vrata v stavbo so iz kartona, vsa so preluknjana. V pritličju so sanitarije in umivalnica za vseh enajst družin. Stranišča so takšna, da te je strah pogledati vanje, a ne' zaradi morebitne nesnage, temveč zato, ker je v njih treba še počepniti. Straniščnih školjk tu ne poznajo, kaj šele tušev ali kopalnih kadi. V umivalnici so ledeno mrzle pipe nad dvema okroglima koritoma — in to je vse. Na betonskih tleh ne bi zdržal nihče, zato je nekaj stano- valcev prosilo, če si lahko napeljejo vodo v stano' Zdaj se umivajo po sob kuhinjah, majhnih otrok stranišče ne pustijo. Brajričevi so mlada d z dvema otrokoma in leti v »črni« vasi. Ona je slena v blejskem Lovcu dela v Železarni. Že dve 1 vita v pritličju, v dveh kjer je nenehno vlažno zlo. Kupila sta novo pol a ga je v dveh letih krepk^ čela vlaga, ki se je tu bosta nikoli znebila, vse, od oblek do poste! smrdi ti tedaj, ko ješ, in tedaj, ko se odpravljaš s Ko je pritisnil zimski so se stene v kuhinji in sketale v ledenih krist Presenetljivo snažnih pil rov, ki jih je lepo opHi Brajričeva družina, se spl° k dalo ogreti: ne z drvmi'>* premogom in tudi ne z ele b čno pečjo. Tisto jutro, ko J.k lo najbolj hladno, je Braf t va presunljivo zahlipala,' k pogledala spečega otrok* U oknu: vso glavo mu je belo V kril snežni piš, ki je pifo zi luknjice ob okenskih1 rih. Mi pa nismo se uklonili Francka Poljanec: ]v[0 PRIV Decembra je praznovala 80-le-tnico. Nikoli ni mislila, da bo doživela toliko let. Ko so 31. marca 1942. leta v Dragi ustrelili njenega moža, je čakala, kdaj bodo prišli še ponjo. A so jo po vseh neskončnih zasliševanjih in pretepanjih pustili v temnici vse do 10. junija. Takrat je bila na plakatu za ustrelitev tudi ona. Deset talcev, med njimi tudi Tončka Mokorelova. A so jih le prepeljali v Mauthausen in spet vrgli v bunker. Vse pred njimi so postrelili in še danes ne ve, zakaj so prav one ostale. Mauthausenski bunker je Tončko Mokorelovo povsem uničil. V njej so ubili duha in misel. Le premikala se je še in spala, jedla je le, če jo je pitala. 23. oktobra 1942. leta so ju prepeljali v žensko taborišče Ravvonsbriick. Tončko je tja pripeljala živo, potem ji ni mogla več pomagati. Dali so jo na revir med bolne. Francka ni vedela, kdaj je Tončka umrla. Ko so nehali klicati njeno številko, je ni bilo več... Ravvensbriick. Kadar ji kdo omeni taborišče, se spomni ceste, ki so jo delali tam blizu, štorov, ki so jih kopale, da so tam potem zidali gestapovske hiše, in cokel na nogah in blata in mraza in vetra... Če ne umreš, se moraš navaditi, razmišlja Francka. Res, kot bi se navadile. In upunje! Upanje si moral imeti. Francka se je morala vrniti domov k Verici, čeprav je bila v dobrih sestrinih rok. Toda vsaj enega od staršev mora imeti, si je zatrjevala. Domov so se vračale dva meseca. Dolga kalvarija je bila to. Ko se je vsa onemogla in utrujena vlekla od železniške postaje čez kranjski most, se je sama sebi zdela izžeta starka. Čevlji brez pet, izrabile so se na tej dolgi poti, oblečena v cunje. Bo zmogla v klanec? Ne bo. Pri MajdiČevih na koncu mostu je pozvonila. Marica jo je komaj prepoznala. Verica je živa, v Kranju je! Da jo le še vidi, saj bo tako ali tako kmalu umrla. A je najhujše šele prišlo: otrok je ni poznal. Le glas se je zdel znan. Skoraj štiri leta ni videla matere. Ves teden, dokler ni šla na zdravljenje na Golnik, je deklica sedela ob njeni postelj1, j govorila, le vsakič, W ■ Francka kaj vprašala, *V licih stekle solze... ,Jr Pljuča so bila zelo prl>i TBC. Vsaj doma bo u^jjj' je tolažila Francka. A rx v čudovite roke dr. Če^P Bolnice je hodila gledaj drit tudi ponoči. Franci^ njej dobila silno voU* vljenja. Srečo je imel* pljuča niso ognojila« |jtM zasušila. Ena stran P ^ kot svilen papir. Os6*Jj cev Golnika jo je pop jo je vrgel vsak prehj* dvema letoma, ko JtL pljučnico, je bila Pr jj^j da bo po njej. Vsa J? sicer, se smeje, a še ^ (} tU. y)h Verica je morala vh|/.t> bilo denarja ne za 0VuA za solo, a je Verica ki) ^4 m stipendiji dostudir*\j*|k njo trgovino v Beotfr tem ni dobila službj^p sta hodili od vrat do y S* Francka ne bo nikol* PETEK. 23. JANUARJA 1987 REPORTAŽA 9. STRAN S&MEHGLAS *« vasi v nemogočih stano-^ zob. Zato so v šoli dobivali Potem je zmanjkalo še vo-Nfc; teden dni je ni bilo. Tedaj [** otroka, ki si nista mogla •plivati zob, dobila v šoli črno L^ko — zato, ker so bili zobje [•mazani. Brajričevi so lahko P*mo zavzdihnili in si že spet P^čno zaželeli novega stanovanja. »Ni pomembno«, pravita !'prajričeva, »koliko stane. Tudi Mla ne bova, samo da bi ga 'obila. A tako v »črni vasi« ne mislijo vsi. Nekateri so že vrsto let, P bi najraje kar ostali, poseb-Ij0 tisti, ki živijo v »provizari-jjjh«. Brajričeva si zaradi otrok, jjjikašljata leto in dan, želita Fugam. I Takih stanovanjskih sosesk r na Gorenjskem veliko in rpveč. Kaj bi vnemarno valili frtvdo na stanovalce, češ za-pa so prišli, če ni stano-J^nj! Pri naših podjetjih, ki so ?ua brez stanovanj in so še ta-*° nespametno in brezglavo ^poslovala, je treba iskati T^ivdo za greh, ki ga z bledico ^ zdravjem plačujejo predam nič krivi otroci naših priseljencev. D. Sedej SI SE ITI jI (jj* Ve, kaj to pomeni, če mlaji' t0j?'rnaJ<' dela. Danes pa jih k So • (a^u nuni; ,n tolikšne JF tis^alru> razlike! Česa takega v fi kot revolucionarnih letih ni ,/! io ne bi vei'Jel- Kni se koplje-jP| ^ zlatu, drugi imajo komaj jfj Kruh! Eni imajo vile doma .h hj-^kend hiše ob morju pa v 'h k» ■ ' 'maJ° drage avtomobili O Privoščijo si, kar se jim t^i Uh Zuno^e- ^ zaslužkom last- i H tu^° <>n(,,m, ^()t smo bdi že ne! Če bi bili naši Skrhani odnosi v kranjski upravi za družbene prihod_ke 9 PROTI DIREKTORICI IN IZVRŠNEMU SVETU Kranj, 21. januarja — Mapa z ocenami, izjavami, pobudami, predlogi, stališči in mnenji o kranjski davčno-politični aferi, kot nekateri imenujejo zaplet v davčni upravi, je iz dneva v dan zajetnejša in kaže na to, da je v odnosih med davčnimi inšpektorji na eni strani ter direktorico davčne uprave in izvršnim svetom ne drugi zaškripalo, da je glas o tem že zdavnaj segel prek občinskih meja. (Odstavljeni) inšpektorji pravijo: v davčni upravi lahko delajo le pošteni ljudje. Predsednik izvršnega sveta meni: inšpektorji so prekoračili svoja pooblastila in so se spravili nad direktorico, ki je zahtevala boljše delo in več discipline. Marjan Burja, bivši direktor davčne uprave: ni res, da so inšpektorji leni in nesposobni, Terglav je med najboljšimi v Sloveniji — nepodkupljiv, strokovno podkovan, pošten, vesten... Direktorica »davkarije«: inšpektorji so slabo izpolnjevali delovne naloge. Kje je resnica?! Kranjski davčni inšpektorji so že dlje časa opozarjali izvršni svet na nevzdržne delovne in materialne razmere v upravi za družbene dohodke. Ko je občina prodala še dva od treh avtomobilov, s katerimi so se inšpektorji vozili na terensko delo, k davčnim zavezancem, je tedanji direktor občinske davčne službe Marjan Burja, zdaj zaposlen v Kmetij-sko-živilskem kombinatu Gorenjske, skušal predstaviti težaven položaj delegatom kranjske občinske skupščine, vendar mu je izvršni svet namero preprečil. Med uslužbenci v davčni odmeri in inšpektorji so že prej nastajala nesoglasja, ki pa jih je Burja znal pomiriti. S prihodom nove direktorice Anuške Soklič, ki je bila prej predsednica komiteja za družbeno planiranje, so se razmere, kot navajajo inšpektorji, poslabšale. 'j: "^at, bi bilo drugače d-5 kf, 'j'-nje je bilo do Francke h' i0u«> še naprej Verici se ni bi /A (}ap0,doset let, ko je iz Beogra-' * !jv.lZV(-dola, da je ni več. Zdaj l^1 za vnukinji Ireno in Ve-Posebno za Vesno, ki je ^ sama in se v svetu glasbe Aluviju z violino. Zdaj je v ^oriki Marjan Burja: »Ni res, da so inšpektorji leni in nesposobni. Le malo je tako delavnih in sposobnih; res pa je, da so že zaradi narave dela bolj grobi in odrezavi in da to potem prenašajo tudi v medsebojne odnose. Posledice sedanjih težav v upravi za družbene prihodke se bodo pokazale šele čez dve ali tri leta. Za sedanje razmere se ne čutim niti malo krivega.« »S svojim ravnanjem nas je šikanirala in žalila ter se vtikala v našo strokovnost in samostojnost. Dajala nam je nazakonita navodila v zvezi z odločitvami v postopku odmere davkov in prispevkov ter tako v celoti onemogočila našo samostojnost pri delu. Ko smo jo opozorili, da so navodila nezakonita in da bodo v primeru pritožb odločbe na višji »instanci« odpravljene, je povedala, da je to pač vseeno, ker je važno le, da zavezanec po teh odločbah plača davek. Po drugi strani nam je grozila, da nam bo z osebno oceno zmanjšala osebni dohodek, če bodo odločbe na višji »instanci« odpravljene. Inšpektorji navajajo, da so se hoteli o delovni problematiki pogovoriti z direktorico uprave, vendar je pogovor odklonila, češ da je že vse dogovorjeno. Vodja odseka inšpekcije in inšpektor Branko Terglav je zahteval pogovor s predsednikom izvršnega sveta Henrikom Peterneljem, ki pa je sporočil, naj gre po zakoniti poti; najprej na razgovor k direktorici (s katero pa je bil Terglav že v sporu), nato k podpredsednici izvršnega sveta, odgovorni za to področje, šele potem je mogoč vstop tudi v predsednikovo pisarno. ga predsednika Ivana Torkarja, potem pa še centralni komite ZKS, direktorja republiške uprave za družbene prihodke in predsedstvo občinskega komiteja ZKS Kranj. Zahtevek za odstop so utemeljili s tem, da direktorica za tako odgovorno funkcijo nima primernih moralnih vrednot, da ima žaljiv odnos do delavcev in da ne obvlada strokovnega dela. Zahtevek so »opremili« tudi z dokazili o tem, da je v začetku 1985. leta izkoristila davčnega zavezanca — obrtnika iz Preddvora, da je pri gradnji stanovanjske hiše v Hotemažah nezakonito vgrajevala material, kupljen z naročilnicami stanovanjske zadruge, in da je enemu od šušmarjev, ki jo je opozoril, da nima obrti, dejala, »da se nima ničesar bati, saj sem jaz vendarle na občini v službi.« Brez potrebnega soglasja je zamenjala stanovanje splošnega družbenega sklada za trisobno borčevsko stanovanje in potem pod pretvezo, da ima kadrovsko stanovanje, tudi pridobila posojila za gradnjo stanovanjske hiše, ki so bila višja, kot je dovoljeval pravilnik. Dva razrešena, štirje ponudili odstop Dogodki so si potem sledili z naglico: sredi oktobra je vodja inšpekcije Branko Terglav vložil na kranjskem javnem tožilstvu še predlog za *. azenski pregon Ignaca Černiča, vodja referata za potne liste, ki je nagovoril delavko občinskega referata, da mu je izdala prometno dovoljenje in registrsko tablico za nov osebni avtomobil še preden je plačal prometni davek. Inšpektorji so nameravali raziskati še en primer, vendar je direktorica Sokličeva s soglasjem izvršnega sveta izdala sklep, da se Terglava razreši kot vodjo odseka inšpekcije in da se mu odvzame inšpektorska pooblastila, enaka usoda pa je doletela tudi Janeza Potočnika. Še isti dan so dali Henrik Peternelj: »Mislim, da je izvršni svet ravnal pravilno in da ni sprejemljivo, da se inšpektorji spravijo na direktorico, ko hoče vzpostaviti red in disciplino. 28 delavcev od skupno 34 jih je sprejelo novi red, ostali ne.« Sodu je izbilo dno Inšpektorji Ivan Simič, Aljenka Eržen, Branko Terglav, Janez Potočnik, Igor Ravnik in Anton Lan-gerholc so 7. oktobra lani pisno zahtevali odstop direktorice uprave za družbene prihodke. O tem so najprej seznanili skupščino občine Kranj in njene- začasen odstop, dokler se razmere v davčni upravi ne uredijo, tudi drugi štirje, ki so podpisali zahtevo za odstop direktorice davčne uprave. Direktorica je v soglasju z izvršnim svetom teden dni kasneje tudi za te inšpektorje sprejela sklep o razrešitvi. Davčna inšpekcija je naenkrat ostala le z dvema delavcema, katerima sta se kasneje, po spremembi pravilnika o sistematizaciji del in nalog v davčni upravi, pridružili še odmerni referentki. Odstavljeni inšpektor Ivan Simič, ki je prevzel delo referentk, je letos januarja vložil proti njima predlog za disciplinski postopek, ker naj bi mu bili delavki zap istili 306 nerešenih zadev, od teh 171 iz obdobja 1982-85. KJ^ki, še leto dni, pa se bo Nej! z diplomo akademije. vLKl*Jkrat smo Vesno Stanko-jiL'Nsali tudi v Kranju. V mu-lM igrala. sporni D. Dolenc STALIŠČA IN UGOTOVITVE KRANJSKIH DRUŽBENOPOLITIČNIH ORGANIZACIJ • Predsedstvo občinskega odboja ZZB NOV Kranj: Med trditvami inšpektorjev in ugotovitvami komisije izvršnega sveta je vse preveč navzkrižij v bistvenih stvareh. Za pravilnejši razplet zadeve bi bilo priporočljivo, da bi razmere ocenila komisija, ki bi bila neodvisna od občinskih organov in bi se dobro spoznala na delo davčnih inšpektorjev. Določeni ukrepi so bili nujni, vendar bi morali biti tudi zakoniti. Funkcionar mora biti moralno čist, to pa velja tudi za druge delavce v upravi in podobnih službah, še zlasti v organih za notranje zadeve. Dosledno je treba izpeljati postopke glede odgovornosti v zadevo vpletenih oseb v upravi za družbene prihodke in zunaj nje. • Predsedstvo občinskega komiteja ZKS Kranj: Treba bo ugotavljati idejnopohtično odgovornost članov zveze komunistov za nastale razmere in oceniti stanje predvsem s stališča funkcionarja državne uprave. • Predsedstvo občinske konference ZSMS Kranj terja od izvršnega sveta, da odgovorno za gotavlja normalno delovanje uprave družbenih prihodkov. • Predsedstvo občinske konference SZDL Kranj: V vseh primerih disciplinskih kršitev, ki še nanašajo na zakonitost dela upravnih organov in njihovih delavcev, je treba dosledno ukrepati. • Predsedstvo občinskega sveta Zveze sindikatov Kranj: Vprašanje je, ali je izvršni svet ravnal pravilno, da je za reševanje spora imenoval za člane komisije svoje najožje sodelavce, saj.se je s tem postavil v vlogo tožnika in sodnika. Poročilo komisije pripisuje krivdo skoraj izključno le inšpektorjem in daje vtis, da je dogodke v upravi za družbene prihodke treba pripisati skrhanim in zaostrenim medsebojnim odnosom. Nehote se vprašamo, ali ni direktorica s svojim brezkompromisnim odnosom prispevala k nastalim razmeram. Direktorica nosi polno odgovornost, da zagotovi nemoteno delovanje in izvajanje nalog v davčni upravi. Anuška Soklič: »Gre za nasprotje med mojo zahtevo po boljšem delu in večji disciplini ter delavci, ki se po večletnem drugačnem delu s tem niso strinjali. Govorice, da je bila lani izterjava davkov in prispevkov nizka, ni utemeljena, saj presega 95 odstotkov, predvsem po zaslugi pridnih delavcev, ki so bili tudi merilo za ukrepanje proti drugim. Čeprav je bilo delo zaradi nesoglasij nekoliko oteženo, smo lani kljub temu opravili 495 inšpekcijskih pregledov, medtem ko so jih prejšnje leto 333.« Sklepi so nezakoniti Zapleta s tem še ni konec. 15. oktobra je Henrik Peternelj v imenu kranjskega izvršnega sveta vložil na kranjskem javnem tožilstvu kazensko ovadbo zoper šesterico inšpektorjev, češ da je žalila direktorico davčne uprave. Inšpektorji so predsedniku izvršnega sveta vrnili milo za drago in zoper njega vložili predlog za kazenski pregon zaradi krive ovadbe, pred novim letom pa sta odstavljena inšpektorja Branko Terglav in Janez Potočnik obdolžila predsednika še zlorabe službenega položaja, ker je na sestanku 21. aprila zahteval, naj zadeva Černič ne prestopi občinske hiše. Na pobudo inšpektorjev je ukrepe v davčni upravi ocenil tudi kranjski drubženi pravobranilec samoupravljanja, ki je ugotovil, da so sklepi o razrešitvi vodje odseka inšpekcije in drugih inšpektorjev nezakoniti, zato je dal pobudo, da se vzpostavi prejšnje stanje in da se ponovno preveri, ali so utemeljene spremembe pravilnika o sistematizaciji del in nalog v upravi za družbene prihodke, s katerimi se je število inšpektorjev zmanjšalo s sedem na štiri. Odnos do dela — brez izjem Poglejmo še drugo stran. V poročilu o razmerah v upravi za družbene prihodke, ki ga je pripravila tričlanska komisija izvršnega sveta, je med drugim rečeno, da delo v odseku za inšpekcije ni bilo ustrezno organizirano. Sokličeva je takoj po prihodu v davčno upravo lahko spremljala delo inšpektorjev in je opažala, da delajo premalo in da je pretežni del odmer narejen na najenostavnejši način — po napovedi obrtnikov. Delovna disciplina je bila pred prihodom nove direktorice v glavnem prepuščena zavesti in volji posameznih delavcev, zato je bilo tudi precej možnosti, da se zlorablja, piše v poročilu. »Tako je bilo več let v navadi, da so se bolj ali manj svobodno odločali za čas prihodov in odhodov v službo, da so v glavnem brez prave organizacije in reda hodili na teren, da so se s številnih odhodov na teren vračali brez zapisnikov ali uradnih zaznamkov, da so si neopravičeno nabirali ure...« V času od 4. oktobra predlani do 31. januarja lani so imeli 138 odhodov na teren, ki jih niso opravičili z zapisnikom. Na skupnem sestanku inšpektorjev septembra lani so se dogovorili za novi način dela, ki pa se ga — kot ugotavlja komisija — posamezni inšpektorji niso držali. Prišlo je do nesoglasij med direktorico in inšpektorji, kar se je potem samo še stopnjevalo. Člani komisije so se pogovarjali tudi s 26 delavci v davčni upravi. »Nekatere delavce je prav presneti-lo, v kako kratkem času je uspelo novi direktorici po strokovni plati obvladati zelo zahtevno področje davčne uprave. Pri svojem delu se je izkazala kot zelo natančna in vestna in takšen odnos je zahtevala tudi od vseh drugih delavcev, brez izjeme,« navaja poročilo. »V razgovorih so delavci samokritično priznali, da delovna disciplina v preteklih letih pri njih ni bila najbolj zadovoljiva in da so v tej nedisciplini še posebej izstopali inšpektorji, ki so pod prejšnjim direktorjem uživali nekakšen privilegiran položaj.« Branko Terglav: Na davkariji moraš biti pošten, da potem lahko tudi obrtniku rečeš, naj bo pošten. Jaz sem pošteno delal. Delavci, ki smo v tej službi delali povprečno šest let, smo se v tem času dobro vpeljali in smo začeli obravnavati tudi največje utajevalce davkov in prispevkov. Toda to se ne da meriti z urami, zapisniki...« Tožnik in sodnik Poročilo komisije torej spodbija nekatere trditve inšpektorjev, inšpektorji kajpak oporekajo poročilu, ob katerem so se tudi člani predsedstva občinskega sindikalnega sveta in predsedstva občinskega odbora ZZB NOV spraševali, ali je izvršni svet ravnal pravilno, ko je za reševanje zapleta imenoval člane komisije kar iz vrst najožjih sodelavcev, saj se je s tem postavil v vlogo tožnika in sodnika. Na poročilo o razmerah v upravi za družbene prihodke je pet strani pripomb napisal tudi bivši direktor kranjske »davkarije« Marjan Burja. »Trdim, da bo čas pokazal pravi vzrok za nesoglasje v davčni upravi, čeprav se ga skuša zamegliti. Verjemite mi, da zaradi tega, ker me je komisija opljuvala, nisem izgubil ponosa. Na rezultate, ki sem jih dosegel v času, ko sem bil direktor jdavčne uprave, sem še vedno ponosen. Proračun smo vedno napolnili do višine, določene z dogovorom, izterjava pa je presegla 95 odstotkov.« Izvršni svet meni, da je bistvo nesoglasij v upravi za družbene prihodke v tem, da je nova direktorica takoj po prevzemu funkcije začela z ukrepi za povečanje obsega in kakovosti dela in za izboljšanje delovne discipline, ne strinja pa se z ugotovitvijo, da^ so odnosi v davčni upravi skrajno skrhani, kot je zapisal družbeni pravobranilec samoupravljanja, in da spora s šestimi inšpektorji ne gre posploševati na vso delovno skupnost. Naj bo tako ali drugače. Nesporno je, da bo grehe nekaterih občinskih funkcionarjev oziroma delavcev težko ovreči in da se bodo zavrteli tudi sodni mlini. Nedvoumno pa je tudi to, da nesoglasja mečejo slabo luč na kranjsko davčno upravo in na vso občinsko skupščino. C. Zaplotnik (M^5M©IEIIGLAS 10. STRAN RAZVEDRILO Kaj se kuha... j \ \ i BOjuzoAgo B>|sfa|q- INŠPEKTORJA LAHKO UGRIZNE TUDI PES Inšpektorji morajo delati na terenu in občasno tudi zunaj rednega delovnega časa. Izpostavljeni so prometnim nezgodam in vremenskim neprilikam, fizičnim napadom ob izvajanju ukrepov, podkupovanju in raznim pritiskom, raznim kužnim boleznim, nevarnostim pri pregledovanju nezavarovanih gradbišč. Veliko morajo vedeti in nositi tudi težko breme odgovornosti. Na nekaj pa so inšpektorji, ko so opredeljevali, kako zahtevno je njihovo delo, še pozabili: lahko jih ugrizne tudi pes ali jih zbode (Glasov) jež! Čvek Nancy Reagan je bolna Prva dama Amerike Nancy Reagan je že nekaj let bolna — je odkril avtor njene biografije. Bela hiša že vrsto let skrbno skriva, da ima redko bolezen tistih, ki žive v strahu, da bi se zredili. Bolezen se pojavlja takoj po obrokih ali celo med obroki in sili na bruhanje. Predsednik Reagan je skrbno skrival ženino bolezen, tako da niti najbližji zanjo niso vedeli. AIDS, AIDS in spet AIDS Homoseksualec David iz Nevv Yorka se je ločil od žene, ko pa je odkril, da ima AIDS, se je z nekdanjo ženo spet želel po- p«^rif. '** ......krmilo EGS Slovenije) će *e tako obupno isoetc, reJHni P^Jj^gSS^ £ belgijski hidimano £££ P£MsloJe„lie, je pa darska skupnost. GLASOVA ŠPORTNA NAPOVED V Kitzbiihlu Križaj ali Stenmark Nekdanji državni repre-zentantje v alpskem smučanju in olimpijci Matevž Lu-kanc, Blaž Jakopič in Peter Lakota so v prejšnji Glasovi športni napovedi napovedali, da bo Bojan Križaj v wen-genskem slalomu drugi. No, Bojan je bil le za mesto slabši, od druge stopničke na zmagovalnem odru ga je ločilo le pet stotink sekunde. Zmagal ni ne Ingemark Stenmark ne Gunther Ma-der, še manj Rok Petrovič, temveč domačin Joel Gaspoz Tokrat smo tri znane Gorenjce povprašali, kdo bo v nedeljo stal na zmagovalnih stopnicah v slalomu na po- bočju Kitzbiihla. Vrstni red uganjujejD nekdanja tekmovalka Polona Poharc iz Tržiča, direktor žirovske Alpine Tomaž Košir in letos naša druga najboljša alpska smučarka, Mojca Dežman s Ko-krice. POLONA PEHARC: 1. Ingemar Stenmark 2. Joel Gaspoz 3. Bojan Križaj TOMAŽ KOŠIR: MOJCA DEŽMAN ročiti. Cerkvene oblasti pa so poroko odklonile, češ da je bolezen prehuda. Tudi znani nemški igralec Hardy Krueger, ki se je ponesrečil, je ob neznosnih bolečinah vztrajno zavračal transfuzijo in tudi v bolnici ni dovolil anastezije. Stoično je prenaša! operacijo in stalno vzklikal: »Samo ne transfuzije, bojim se, da bi dobil AIDS.« Če se Joan Collins loči Pastor v Las Vegasu je bil prijetno presenečen, ker mu je pripadla čast, da poroči televizijsko zvezdo Dinastije Joan Collins in Petra Holma. Takoj je vgradil tablico v kapelo, z označbo, da se je tam poročila slavna zvezda. Zdaj, 15 mesecev pozneje, je tablico razbil, ker se je muhasta Joan ločila. Pastor pravi, da je njena ločitev prava sramota za njegovo kapelico. Bravo, še ste za hece na svoj račun! Tokrat pošiljamo nagrado na Kokrico Jožu Keršiču za dva vica o Gorenjcih. • GORENJEC V JAVNI HIŠI Gorenjec prav korajžno prikoraka v javno hišo. Dolgo in skrbno si ogleduje ponudbo, nazadnje pa le izbere. Ko prideta v sobo, ga deklina vpraša: »Kako?« »Zastonj,« se odreže. • GASILSKI OGENJ Gasilci gasijo požar sredi svoje vasi. Nenadoma pritečejo na pomoč gasilci iz sosednje fare. Domača gasilska četa gleda gasilski obisk iz soseščine vsa nasršena in namrgođena. Domači poveljnik zarohni: »Pustite ta ogenj! To je naš! Lahko pa počakate in poberete žeblje.« • JOŽE AMBROŽIČ IZ GORIJ PA PRAVI: Janez in Micka sta se rada videla in Janez je Micko nagovoril, da sta šla skupaj na Triglav. Ko prideta na sam vrh, se Janez ustavi in reče: »Veš kaj, Micka, al te žihr kušnem?« »Janez, to bi me lahko pobarov že v Gorjah, ne pa, da sva se tako daleč matrala sem gor!« DOBILI SMO ŠE VELIKO VICEV O GORENJSKI SKO-POSTI, KI JIH BOMO OBJAVILI, OBENEM PA VAS VABIMO, DA SODELUJETE. DOBRE VICE BOMO HONORIRALI, NAGRADILI Z DARILNIMI RAZGLEDNICAMI PODARIM-DOBIM. Punce, fant je še »frej« Pride pozno — ljubi grozno! 11. novembra, prav na njegov rojstni dan (ki ga sramežljivo skriva kot kakšna ostarela devica), je izšla prva kaseta, plod njegove solistične kariere. Naslovna pesmica je Vaški lump, ob njem pa so še že omenjena Pridem pozno, ljubim grozno, Poišči me, Julija in druge. Besedila zanje je večinoma napisala mlada pesnica in glasbenica Simona Weiss. Stane Vidmar se zdaj odpravlja na turnejo s fanti iz Randez — vousa po Jugoslaviji, v načrtu pa ima še več nastopov za naše delavce v Zahodni Nemčiji.Precej so-delujeje z Zagrebčani. Zanje je posnel tri video spote, enega, za pesmico Poišči me Mikija Šarca, so snemali celo v Kranju. Punce, fant je še »frej«! H. J. 1. Bojan Križaj 2. Ingemar Stenmark 3. Rok Petrovič 1. Bojan Križaj 2. Ingemar Stenmark 3. Joel Gaspoz Prihaja res pozno. V ranih jutranjih urah, po pevskih nastopih, veselicah. Za te ure so slovenski fantje že stoletja nazaj ugotovili, da so njihov grob. Ali res ljubi grozno? Ne verjamem. Če bi bilo res, kar trdi v popevčici, se gotovo ne bi s tem široko-ustil. Za Staneta Vidmarja gre, pevca zabavne glasbe, doma z Brega ob Savi. Saj ga poznate? Sedem let je sodeloval v skupini Modrina in okrogla tri leta pri F-K Ljubim tri dečve. . . Se je v petih letih res tako obrabil, da samo še grozno ljubi? Ali pa si je samo nadel navidezni oklep pred navalom najstniških oboževalk? Dve leti po tistem, kar je orkan pretresel F 4-, je Stane pevsko počival in se v glavnem ukvarjal z drugim poslom. Od lani pu spet na veliko prepeva. S pesmico Sreča se ne vrača je startal v Pop delavnici, z Morsko vilo je gostoval na Melodijah morju in sonca. REZERVNO KOLO žrtvi, v vodstvu pa je bivši svetovni prvak v rallvju, Finec Ari Vatanen, z avtomobilom peugeot 205 turbo. 2.RALLY PARIZ — DAKAR Prvega januarja je bil v Parizu start enega izmed najtežjih rallvjev na svetu Pariz — Dakar. Na pot po afriških puščavah se je odpravilo skoraj 500 tekmovalcev, po štirinajstih etapah pa sta morali odstopiti že več kot dve tretjini nastopajočih. Na cilju etape v Barceloni se je zbralo več kot milijon gledalcev, rally je terjal že dve 3.NOVI BMW SERIJE »7« Munchenska tovarna avtomobilov BMW je prenovila svoje največje avtomobile serije »7«. Medtem ko so podvozje in motorji ostali skoraj nespremenjeni, pa so povsem na novo obdelali karoserijo in notranjost vozila. Skoraj 5 metrov dolgo vozilo bo v ZRN stalo med 60 in 70 tisoči markami. SREČANJA Z AVSTRALSKIMI SLOVENCI PlSE: ALEKSANDER ŽALAH AVSTRALIJA Delček slovenskega sveta Spreminjala je dotedanjo politiko asimilacije v integracijo in je zamenjala tudi dotedanji izraz — white Avstralian po-licy — politiko belih — v izraz farnih/ of nations — družino narodov. V Družini narodov je priznana različnost načina mišljenja, čustvovanja, govora, navad in kulturnih tradicij. Pojavi se etnični radio, pozneje multikulturna TV, prihaja do priznanja etničnih skupin in organizacij, sprejeta je ideja učenja tujih jezikov. Multikultura za vse Avstralce pomeni zah tevo po enakopravnosti etničnih skupin v javnem življenju Avstralije tako na kulturnem kot na ekonomskem in političnem področju. To je ugodna klima za slovenske priseljence. Vendar jezikovne pregraje multikultura ni odpravila. Brez znanja jezika in ob nepoznavanju zakonov je bil izseljenec pogosto prepuščen sam sebi. Delal je za nizko plačo, toliko, da je preživel. Tudi slo- venski izseljenci so morali skozi vse to. Šele znanje jezika jim je odprlo pot do boljšega kosa kruha in jim zagotovilo enakopravnost med belimi Avstralci in anglosaksonci na eni in neangleško govorečimi in avstralskim rjavim ljudstvom abot ignali na drugi strani, pri čemer so Slovence prištevali k drugi skupini. Slabše kot Slovencem se je v Avstraliji godilo prvotnim prebivalcem Avstralije — aborignulom. Njihov nomadski način življenja jim je onemogočal vKljučitev v sodobno avstralsko družbo. Njihove slike, delane na lubje dreves, in sloviti bumeranzi so skoraj vse, kar BO prispevali k avstralski kultu ri. Še vedno najraje žive svoje nomadsko življenje. Od tega jih ne odvrne niti vladni program, ki jim omogoča življenje v hišah. Ne vključujejo se v življenje Avstralije, tako kot to počno Maori, prvotni prebivalci Nove Zelan dije. Zato jim čas ni naklonjen. Počasi izginjajo. Le redko se prikažejo v mestih, saj tam nimajo česa iskati. Z njimi umira preteklost Avstralije. Sedanja Avstralija i*1 od rejšnje razen aborignalov podedovala tudi izredno rastlinstvo in živalstvo, na primer kenguruje in koale, majhne, malim medvedom podobne živali, ki jedo listje evkaliptusa. Zato ni čudno, da Sta ravno ti dve živali postali simbola Avstralije Komaj pred 400 leti je kapitan De Toresa kot prvi Evropejec videl Avstralijo. James Cook je 1770. leta Avstralijo razglasi! /,a angleško in takrat se začne moderna zgodovina te dežele. Sprva 10 jo naseljevali z angleškimi kaznjenci, pozneje pa z naseljenci i/. Evrope in Azije. Med njimi ni manjkalo avstroogrskih Slovencev in Hrvatov. Avstralija — kazenska kolonija — se je spreminjala v deželo prise ljeneev, deželo tisočerih možnosti. SE NADALJUJE ALi JIH POZNATE? Vreme iz Pratike I A A A A A A Lu na: zadnji krajec 'Četrtek, 22. januarja, ob 23.45 L i: Na pokalu Vitranc so držali pesti. Navijači od vsepovsod. Štiri smo obkrožili in če ste jih (ali ste se spoznali), nam sporočite ali se oglasite. Če jih poznate, telefonirajte na številko 21-860 in dobili boste prelepo bombažno belo majico. Gore&jski GLASILO OKRAJNEGA ODBORA O t K R A ti J Kdo bo letel k mamici ležat? Na upravi za delovno silo se je 18. t. m. zgodil drastičen primer nevljudnega uradovanja in pokazal globoko zajedeno birokracijo naših nameščencev. Zaradi zaposlitve sta se tamkaj zglasila dva mladeniča, eden čevljarski pomočnik. Zvedela sta, da mestna čevljarna Škofja Loka išče čevljarje, ker je podjetje preobloženo z delom ter ima premalo delovne sile. Ali čujte odgovor nameščenca, ki izdaja nakazila za delo: »Kaj pa mene briga, če v Škofji Loki hodijo ljudje bosi!« Že ta prvi odgovor ježaljiv in nevreden nameščenca države. Drugi pa je še hujši. Ko sta prosilca vprašala, kaj naj storita potem, če v Škofji Loki ne bo zaposlitve, jima je nameščenec odgovoril: »Potem pa pojdite k mamici ležat!« .Naj se najde nakdo, ki mu bo pokazal pravi način socialističnega uradovanja in poskrbel, da bo on letel k mamici neprostovoljno ležat! Gorenjski glas, 1950 KAM? •Četrtek, 29. januarja, ob 14.44 o Herschlovem vremenskem ključu bo po zadnjem "rajcii vreme lepo in tudi ob mlaju bo lepo in prijetno! j^n se bo januarja z 8 ur in 24 minut podaljšal na 9 ur ^ minut. Vremenski pregovor za januar * januar ne bo gorak, kmet ne bo siromak. DRSAJMO BREZPLAČNO Ni treba, da drsate in nadrsate le v službi. Naša drsališča so se vam odprla, vzemite dopust in drsajte z otroki, ki imajo več ali manj brezplačen vstop. NA JESENICAH je drsališče ob delavnikih odprto od 11. do 13. ure za polovičnih 100 din. Ob sobotah in nedeljah od 14. do 16. ure, ob nedeljah od 14. do 16. ure in od 17. do 19. ure za 200 din. V KRANJU SO BREZPLAČNI od 10. do 12. ure in od 16. do 18. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure in od 14. do 16. ure plačate od 250 do 300 din. Ob nedeljah je kranjska rekreacija od 15. do 17. ure in od 18. do 20. ure. NA BLEDU je brezplačno od ponedeljka do petka od 9. do 12. ure, v KRANJSKI GORI je drsalna rekreacija ves dan z vstopnino od 200 do 300 din. V MOJSTRANI je drsanje brezplačno. Dahnili so srečni da V Kranju: Marjeta Jerala in Andrej Kokalj iz Sp Besnice, Tanja Frece in Aleš Slibar s Planine; SlavkaHudobivnik in Janez Subelj iz Hotemož, Gospana Vukovič in Vojislav Škrbić iz Kranja, Marjana Županec in Marjan Benedičič iz Podreče, Danica Jagodic in Slavko Štern iz Srednje vasi pri Šenčurju, Irena Košir in Silvo Ušlakar iz Šenčurja. Na jesenivah: Sonja Lunder in Alojz Mesojedec z Jesenic Goja Antič in Vojko Ferjan z Breznice, Nerka Malkoč in Ermin Midzan z Jesenic, Suzana Domjanić in Marjan Poljariec z Jesenic Lidija Eržen in Božo Intihar z Jesenic. V Škofji Loki: Mojca Dernič in Vid Kokalj iz Škofje Loke, Mercedes Sojer in TeniLuskovec iz Ljubljane, Rosina Kopač in Aleš Dolenc iz Žirov, Mojca Mlinar in Ivan Gantar iz Žirov, Kristina Krajnik in Anton Kožuh iz Škofje Loke. NAGRADNA KRIŽANKA ^današnjo razpisujemo tri nagrade: nagrada 3000 dinarjev nagrada 2000 dinarjev nagrada 1500 dinarjev NAGRADNA KRIŽANKA Za prejšnjo skandinavsko križanko Kranjska gora smo izžrebali tri nagrade. Prvo, 3000 dinarjev, prejme Milica Kirbiš,Župančičeva 16, Kranj, drugo, 2000 dinarjev, Metka Legat, Ljubljanska 21, Bled, tretjo, 1500 dinarjev, pa Ivka Zaje, Gradni-kova 7, Kranj. Žrebali bomo križanke, ki bodo do srede, 28. januarja, do 12. ure v našem uredništvu. Naslov: Moše Pijadeja 1, 64 000 Kranj (nagradna križanka) CERTIFICIRANI CEK Poslovanje s čeki je postalo že vsakdanja praksa, vendar ste Verjetno tudi sami ugotovili, da je tekoči račun neprimeren za Plačevanje večjih zneskov. Poslovanje z večjimi vsotami gotovine pa je tudi vse prej kot prijetno. Zato smo se v Ljubljanski banki odločili, da ponudimo varčevalcem novo vrsto čeka, cer-tificirani ček, ki bo v prvi fazi namenjen le imetnikom žiro računov. HWtmi.Ii, l*»tM> fioNk do <%t\ y > ^f/mwf.. £T* 5 5$S S 5 5 ' t - h' ,>,i.i rta I« i'..tk Upravi«*«*) ^rtificirani ček je povsem zanesljiv, tako za vas kot za ban *°. saj je vrednost izdvojena na posebnem računu do njego e porabe. ^ertificirani ček je ček, ki se glasi na poljubno visok znesek °kviru kritja na imetnikovem računu in zanj jamči banka. Unificirani ček nima omenjenega roka veljavnosti. ^esek računa, ki ga plačujemo s certificiranim čekom, se a^ko poravna z enim ali več certificiranimi čeki. Hi ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske Zima vendarle ni tako huda kot si mislimo kajti ptičniee samevajo ... MARKAN-m, m-MIOJLST VRH V APENINSKIH HIPIH MATI Gl. MESTO FR, DEPART-MAJA iOT ET6A-RONNE TRO-BOINJCA TRENIE EVA NOVŠAK ŽENSKO IME SUROVINA ZA PIVO JAP LUKA NA OTOKU KIUŠU GORA V SOSEŠČINI TRIGLAVA PUST KOVINE KALITE NA DRUGO KOVINO «(DA 0 PO! ji DELSTVU - . — .. ■ . . „ . -1, NEKD IZ RAELSKA POLITI-CAR«« (GOLDA) : KOVINA soo'iiov PESNIK {JANEZI 4. RIMSKI IMEJ. KI ie kraDU asuo AFRIŠKA REPUBIIKA OBLIKOVANJE BESED SESTAVIL r H0Ć NAJVEČ-IA RIBA POSlfDI 1 CA VŽIGA TOGOST LESENOST igor TORKAR ŽENSKI PEV GLAS STOEPEC (čaSOPISU DAIMAT ZEN. IME RUSKI PISATEU IVANOV RIKAPOO 8IL0G0R0. prho« LOKIE _ J_ ZELEZN TRANSP SREOSTVO IGRALKA KOLESAR izdaja EfCTt-siiniz ------- -----. i i ,_________ KONCENTR TABORIŠČE PRI lublinu KRATKA. ZABAVNA ZGODBA FRANCOSKI PISAHU IN eieozoi |PAU1| MESTECE 1 Kil kra-IINI S TOVARNO BITI - --- ---- MILAN APIH ivan CARGO MARKO iisnih NAPLACI10 STAR KIT INSJRIJ MENTS STRUNAMI MESTO 01 ŽEN IEZERU UŠESNI KAMENČEK 1kvi NOKCU tkanina iz ran VIAKIN DANE KORICA TRAVNATA POKRAJINA v IUZNI AMERIKI MENCEU ETIOPSKI VELIKAŠ igor OZIM IVAN RAOS MEŠANEC VIUZNI AMERIKI misuc IAN1AN MBTA LIGNITA PREMIKA NJE PO ZRAKU REKA 1 KOLUMBIH REKA V SZ PRITOK VOLGE GLAS 12. STRAN SPORT IN REKREACIJA PETEK, 23. JANUARJA 1987 Pogovor sjtrenerjem kegljačev Triglava, Tonetom Česnom Moštvo računa na prvo ligo Kranj, 18. januarja — Kegljanje ima v Kranju bogato tradicijo. Triglavani so bili že od samega začetka steber slovenskega kegljanja. V svojih vrstah so imeli vedno reprezentante. Med njimi je bil tudi sedanji trener moških in žensk, šestinštiridesetletni Tone Česen, zaposlen v Iskri Telematiki. »Kegljaško pot sem začel leta 1965 pri Tri-I glavu. Moj prvi trener je bil Janez Rogelj, poznejši Tomo Martelanc, Rajko Stare in nato sotekmovalci, Turk in Ambrožič. Že leta 1966 sem prišel v našo reprezentanco in bil v njej vse do leta 1977. V reprezentanci sem dosegel sedmo mesto na SP v Bolzani, leta 1976 pa je bilo moštvo tretje na Svetovnem prvenstvu na Dunaju. To me je tudi pripeljalo do zaslužnega športnika Jugoslavije. V parih z Bregarjem sva bila prvaka Jugoslavije, bil sem dvakrat drugi med posamezniki, kot ekipa Triglava smo bili trikrat državni prvaki in petkrat prvi na prvenstvu Slovenije. Potem sem bil štiri leta med kegljaškimi vrstami Gradisa iz Ljubljane in tu so bili spet moštveni uspehi. Od leta 1985 sem inštruktor za kegljanje, sedaj pa sem trener moške in ženske vrste pri Triglavu. Naše moško moštvo je v drugi slovenski kegljaški ligi in skupaj s Slovenijacestami smo med vodilnimi v tej ligi. Naša želja je, da bi se spet uvrstili v prvo republiško ligo. Upam, da nam bo v postavil Česen, Boštar, Zalokar, Pavle Fende, Potočnik, Cvirn, Benedik, Oman, Hafner in Karun to tudi uspelo. Ženske so v prvi slovenski ligi in tu naj bi tudi ostale. Tako pri moških kot pri ženskah imamo sedaj dobro moštvo. Naši tekmovalci naj bi spet kmalu prišli v reprezentančne vrste. To naj bi bili Boris Benedik in Vane Oman pri moških, pri ženskah pa Marjana Zore in mladinka Zdenka Gašperlin. To ni samo moja želja, temveč želja nas vseh s predsednikom Edgarjem Vončinc« XT D. Humer Pogovor s kapetanom članskega moštva hokejistov Triglava, Darkom Furlanom Pomlajeno moštvo dobro igra Kranj, 21. januarja — Hokejsko člansko moštvo Triglav je letošnjo sezono, ko igra spet v slovensko-hrvaški ligi, precej pomlajeno. V tej ligi je^v ospredju Cinkarna iz Celja, za drugo mesto pa se borijo Slavija, Tivoli in Triglav. V ozadju sta le moštvi Ina in Mladost. Kranjske hokejiste trenira bivši igralec Jani Nadižar, kapetan članskega moštva pa je dvaintridesetletni Darko Fur-lan. Kot grafičar je bil zaposlen v Gorenjskem tisku, sedaj pa je stopil med obrtnike. V športu pa je še vedno zvest domačemu Triglavu. »Hokejsko pot sem začel kot mladinec leta 1971. Prvih hokejskih veščin in same igre me je naučil sedanji trener Kompasa Olimpije Jakopič, ki je bil dve sezoni trener članskega moštva. V začetku smo igruli in trenirali na ledu na stadionu Stanka Mlakarja. Na teniških igriščih smo si sami naredili led. Takrat namreč še ni bilo drsališča na Gorenjskem sejmu. Kot slovenski prvaki smo se leta 1975 uvrstili v slovensko-hrvaško hokejsko ligo. V tej ligi smo od leta 1975. Trikrat smo bili prvaki in smo imeli vse možnosti, da zaigramo z moštvi v prvi zvezni hokejski ligi. Prvič smo bili prvaki v sezoni 1980—81, čeprav tudi takrat v Kranju še ni bilo umetnega ledu. Drugič smo zmagali v sezoni 1983—84 in tretjič lani. Čeprav imamo v Kranju že ledeno dvorano, nam še vedno ni uspelo, da bi zaigrali v druščini najboljših članskih hokejskih moštev. V Kranju namreč ni dovolj finančnih sredstev, da bi lahko Triglav zaigral v prvi zvezni ligi. To sezono je naše člansko moštvo zapustilo kar osem ključnih igralcev. Vse smo morali nadomestiti z našimi mladinci. Za pustil nas je tudi trener Trebušak; njegovo delo je prevzel naš igralec Jani Nadižar. Jani je bil tudi kapetan našega moštva in ko je prevzel trenersko palico, sem trak prevzel jaz. V ligi igrata podrejeno vlogo Ina iz Siska in Mladost iz Zagreba. V ospredju so hokejisti Cinkarne iz Celja, ki so že igrali v prvi zvezni ligi. Za drugo mesto se borimo mi, Slavija iz Vevč in Tivoli iz Ljubljane. Upamo na dobro uvrstitev.« Naj zapišemo še to, da je Triglav v torek na domačem ledu težko premagal zagrebško Mladost. Izid — Triglav : Mladost 6:5 (2:3, 2:2. 2:0). I). Humer Vabila, obvestila, prireditve • Smučarski skoki na Gorenji Savi — Smučarska zveza Slovenije in smučarski skakalni klub Iskra Delta Triglav iz Kranja bosta organizirala jutri ob 12. uri na 12-metrski skakalnici na Gorenji Savi tekmovanje za pokal Cockte za pionirje, stare do devet let. Uradni trening bo od pol enajstih do pol dvanajstih. • štafetni tek na smučeh — Sekcija za hojo in tek na smučeh pri društvu Partizan Škofja Loka prireja v soboto, 31. januarja, za Kamnitnikom v Škofji Loki (v bližini vojašnice) prvi štafetni tek na smučeh. Tričlanske štafete, v katerih je lahko le en kategoriziran tekmovalec, bodo razdeljene v tri skupine: moški do 120 let skupne starosti, moški nad 120 tet in mešane ekipe brez starostne omejitve. Start za prvo skupino bo ob pol desetih, za ostali pa uro kasneje. Proga bo dolga 5 kilometrov. Prireditelj bo sprejemal prijave z vplačilom 1500 dinarjev za štafeto uro pred začetkom tekmovanja. • Rekreacijsko drsanje v Tržiču — Hokejsko drsalni klub Partizan Tržič je pred dnevi ponovno uredil ledeno ploskev na drsališču za Virjem. Rekreacijsko drsanje je odslej vsak dan od 16.30 do 19. ure. Vstopnica za otroke do 15. leta stane 100 dinarjev, za odrasle 200. — J. Kikel • V Tržiču spet košarkarska liga — Tekmovanje bo potekalo v dveh skupinah. V A ligi imajo pravico do nastopanja ekipe Obdukcija, Gentelmeni, Šuštarčki, Karantanci, Križe, Koprive, Loka in Vibratorji. Prva tekma bo 4. februarja ob 18. uri v telovadnici osnovne šole v Križah. Za sodelovanje v B ligi sprejemajo prijave v pisarni TKS Tržič (Bračičeva 4) do srede, 28. januarja, do 14. ure. Poleg imena igralcev je treba navesti tudi športne delavce, ki bodo pomagali kot zapisnikarji in časomerilci. Prijavnina znaša 5000 dinarjev. — J. Kikel Prva zvezna hokejska liga Doslej najboljša igra Jesenic Jesenice, 22. januar — Trinajsto kolo I. zvezne hokejske lige — Jesenice : Kompas Olimpija 5:3 (1:0, 3:1, 2:1), dvorana Podmežaklja, gledalcev 5000, sodnika J. Vister in Rozman (oba Jesenice) Trinajsto kolo v prvi zvezni hokejski ligi za državni naslov ni postreglo z večjimi presenečenji Jeseničani so doma premagali Kompas Olimpijo, Partizan iz Beograda visoko Bosno iz Sarajeva, medtem ko je Kranjska gora Gorenjka izgubila s Crveno zvezdo. Vsekakor je bila najbolj zanimiva tekma na Jesenicah. Srečala sta se namreč stara rivala jugoslovanskega hokeja. Jeseničani so bili v vseh pogledih boljši in so zasluženo zmagali. Strelci - 1:0 Tišler (2), 2:0 Borse (22), 3:0 Borse (24), 3:1 Zupančič (28), 4:1 Tišler (38), 4:2 T. Lepša (42), 4:3 Beribak (48), 5:3 Kozar (51) Čeprav na Jesenice ni bilo glavnega sodnika Džokiča iz Beograda, srečanje sta vodila le dva sodnika, so Jeseničani tokrat pokazali svojo pravo vrednost. Prikazali so eno najboljših iger v tej sezoni. Začeli so silovito in že v drugi minuti srečanja povedli. S tehnično dovršeno igro so nato nadaljevali vse do Andrej Razinger in Klemene opazujeta dogajanje na ledu. konca prve tretjine. Bili so boljši, toda ni bilo strelca, ki bi premagal dobrega vratarja gostov, Bolta. Domačini so dobro in borbeno igro pokazali v drugi tretjini. Spet so začeli silovito in takoj po drugi minuti povedli z 2:0. Strelec je bil Borse, ki je nato ugnal Bolto, še v naslednjih dveh minutah. Ko je že vse kazalo na visoko zmago, so se Ljubljančani prebudili in Zupančiču je uspelo, da je premagal tokrat res izrednega domačega vratarja Cveta Pretnarja. Gol jim je dal novega upanja, toda Tišler je z lepim zadetkom izid povišal. Svojo pravo vrednost so nato Ljubljančani pokazali v zadnji tretjini. Hoteli so iztržiti več kot samo poraz. Z goloma Tomaža Lepše in Beribaka so razlik0 znižali. Skušali so doseči izena-čenje, a to jim ni uspelo. Še p0* sebno ne, ko je Kozar v enaiflj petdeseti minuti dosegel peti g1 za Jeseničane in je bilo kon# upov, da bi Ljubljančani vsaj re-mizirali. Ta zmaga Jesenic je dala ve deti, da bo treba finalista za pr vaka iskati med njimi, Partiz8' nom, ki je prevzel vodstvo, in s6 veda Kompas Olimpijo. Jesen* čani zaostajajo zdaj le še za dv* točki. Ostala izida — Crvena zvez da : Kranjska gora Gorenjka 5> (1:1, 1:0, 3:1), Partizan : Bosn« 18:5 (4:4, 6:0, 8:1). Pari prihodnjega kola (27. j*' nuar) — Partizan : Jesenice, ■ sna: Kranjska gora Gorenjk (sreda) D. Humer Foto: F. Perdan V Crans Montani v Švici se v nedeljo začenja svetovno prvenstvo v alpskem smučanju Stroga merila za našo reprezentanco Kranj, 21. januarja — Potovanje na svetovno prvenstvo ni izlet, zato bodo v naši reprezentanci le tisti, ki imajo možnosti, da kaj dosežejo, je dejal v začetku tedna direktor naših alpskih reprezentanc Tone Vogrinec. V vsaki disciplini lahko zastopajo državo štirje tekmovalci, vendar nikjer ne piše, da morajo biti štirje. To pa ne pomeni, da so vrata v reprezentanco zaprta. Tekme do začetka svetovnega prvenstva so zadnja priložnost za uvrstitev v reprezentanco. Bujan Križaj, Rok Petrovič, Gregor Benedik, Mateja Svet in .Mojca Dežman so bili do torku naši edini zanesljivi udeleženci sve tov nega prvenstva v Švici. Večina od njih, predvsem pa Bojan, Gregor in Mateja, se je potrdila /. do brinu rezultati. Mojca Dežman se je ob Mateji edina izkazala z dobrimi uvrstitvami \ slalomu, Petrovičeva forma pa sicer še zdaleč ni takšna kot lani in kakršno Smo pričakovali, vendar reprezentančno vodstvo meni, da se bo do Crans Montane ujel. V torek si je na veleslalomu v Adelbodnu odprl vrata \ reprezentanco za svetovno prvenstvo tudi Toma/ čižman z odličnim sedmim mestom, vsi dru- gi, ki imajo možnosti za uvrstitev \ reprezentanco, pa se bodo morali ponuditi na tekmah evropskega pokala. Pogoj je uvrstitev med deseterico, če bo nastopala tudi svetov na elita, sicer pa v Crans Mnn-tanu vodijo samo uvrstitve do petega mesta. Letošnjih Matejinih in Bojanovih uspehov ni treba po-nav (jati. Benedik se je prebil v pi \ o jakostno skupino slalom istpv in več ah ma/ij je jasno, da se Gregor bolj nagiba k slalomu kot veleslalomu, ki pa ostaja še naprej naša šibka točka. V šesti t: !'>mih te m-zone je Petrovič usvojil !<• eno trinajsto mesto, sicer je vedno izpadel ali pa je bil zunaj petnajste" i icc. le v torek je v Adelbodnu na- šo črno serijo prekinil Čižman s sedmim mestom. Veleslalomistom ostaja do svetovnega prvenstva izključno vadba, slalomisti odhajajo v Kitzbuhel, kjer bo v nedeljo šesti slalom te sezone. Kdo od Jugoslovanov bo še potoval v Crans Montano, bo znano konec prihodnjega tedna. Že sedaj pa je zanesljivo, da naša odprava ne bo štev il-na in da v vseh kategorijah ne bomo imeli po štiiih smučarjev. Pretiranih apetitov pred zdajšnjim svetovnim prvenstvom nima-i; > in to je tudi realno. Seveda pa imamo mučarje, ki so sposobni poseči po kolajnah, če ocenjujemo na osnovi dosedanjih rezultatov. I'' /navalci smučanja uvrščajo med favorite Križaja in Svetovo,0 kateri trdijo, da se je edina sp0" sobna zoperstaviti Švicarka^1, Pred dvema letoma smo na prva stvu v Bormiu ostali brez kolajOe čeprav smo imeli močno moštvi pred štirimi leti pa smo v SchUS mingu blesteli s Strelovo bronast" kolajno v veleslalomu in Križaje' vim srebrom v slalomu. Zato I bolje ostati skromen in realen, I cer pa so tekme svetovnega prvefl' stva vedno ne le igra znanja, aH1' pak tudi sreče in presenečenj. Svetovno prvenstvo v Crafl5 Montani, pred njim so bila prvefl' stva v Aspenu, Areju, Badgastd' nu, Chamonixu, Portillu, Val Gaf deni. St. Moritzu, Schladmingu 1 Bormiu, se začenja v nedelj0, 25. januarja, končano pa bo v ne' deljo, 8. februarja, s slalomom 2 moške, z disciplino, v kateri let?* Jugoslovani največ pomenimo 1 do sesamo. ,, J. Košnje* Skrbne priprave na državno prvenstvo Kokrica, 21. januarja — Nova holomogirana smučarska tekaška proga na Kokrici bo 7. in 8. februarja prizorišče letošnjega drugega državnega prvenstva za pionirje v vseh štirih kategorijah. Prvenstvo je bilo prvič lani v Delnicah, na Kokrici bo torej drugič in hkrati prvič v Sloveniji. Organizacijski odbor, ki ga vodi Franci Rutar, predsednik častnega odbora je predsednik skupščine občine Kranj Ivan Torkar, dela s polno paro. Ni namreč prav lahko organizirati ta Tržiški primer ko prireditev, saj bo v d^h državnega prvenstva v Kranju, na Kokrici in okolici od 200 do 3Q0 pionirjev iz vse Jugoslavije. Maskoto drugega . državnega prvenstva v smučarskem teku je izdelal akademski slikar Jože Trobec. Slovesna otvoritev prvenstva bo v petek, 8. februarja, ob 17.,30 pred osnovno šolo na Kokrici. Povorka nastopajočih bo krenila izpred kulturnega doma na Kokrici z godbo na pihala i/. Kranja in nosilci plamenic. Predsednik krajevne skupnosti Kokrica Lojze Dežman, bo orisal zgodovino Kokrice, drugo državno prvenstvo pa bo slovesno odprl predsednik kranjske občine Ivan Torkar. Starejši pionirji in pionirke bodo v soboto, 7. februarja tekli na pet kilometrov, mlajši pionirji in pionirke pa na tri kilometre. Start štafet bo v nedeljo, 8. februarja. Starejši pionirji in pionirke bodo morali preteči 3 x 5 km, mlajši pionirji in pionirke pa 3 x 3 km. D. Humer Delavci prispevajo za športne prireditve Alpsko smučanje Čižman rešil čast naših 4 Adelhodcn, 21. januarja -" torkovem veleslalomu za sve^_ vni pokal je zmagal Pirmin Zu briggen i/. Švice, ki se je s jjfl še utrdil v tekmovanju za sve^ vni pokal, saj drugouvršc <>lU'^ VVasmeierja iz ZRN prekašaj 55 točk. Čast naših je 2 delitjgj sedmega mesta rešil Tomaž C'* man, ki je s tem dosegel svojoj, slej največji športni uspeh. ku Petroviču tudi tokrat ni šlo1, je bil šele osemnajsti. Čižma11^ je z uspehom tudi zagotovil "L sto v reprezentanci, ki bo n»s^ pila na svetovnem prvenstvi Crans Montani. D. H- Tržič, januarja — Tržiške delovne organizacije bodo letos zbrale za izvedbo največjih športnih prireditev v občini 17,5 milijona dinarjev, kar pomeni, da bo vsak zaposleni prispeval iz osebnega dohodka povprečno 3115 dinarjev. Združeno delo bo na ta način podprlo mednarodno FIS tekmovanje v supervelesla-lomu na Zelenici 3. aprila letos, mednarodno sankaško karavanško turnejo, ki jo bo 14. in 15. februarja pripravila sankaška sekcija TVD Partizan Tržič, mednarodno tekmovanje v mo-tok rosu za pokal Alpe—Jadran 14. junija v Podljubolju; podprlo pa bo tudi odpravo tržiških alpinistov na 8167 metrov visoki Daulagiri. Prav odprava v Himalajo bo letos najpomembnejši športni dogodek v tržiški občini in je zato tudi vključena v program prireditev, za katere bodo del denarja zbrali delavci. J. Kikel Plavanje Radovljičani v ZKN Radovljica. 20. januarja — Radovljiški plavalci bodo 24. in 25. januarja sodelovali na mednarodnem plavalnem mitingu v Bud Reichenballu v Zve/.ni republiki Nemčiji. Za novo plavalno sezono se bodo med drugim pripravljali tudi šest dni v postojnskem bazenu. Za vaditelje plavanja bodo od 19. do 23. januarja organizirali tečaj strokovnega usposabljanja. Tečaja naj bi se udeležili mladi, ki naj bi potem tudi prevzeli delo s posameznimi klubskimi selekcijami. Občni zbor plavalnega kluba Radovljica, na katerem bodo pregledali delo v minulem letu in sprejeli program za letos, bo 13. februarja. J. R. Košarka Kadeti za državno prvenstvo v Kranju Kranj, 22. januarja — Ko karski klub Triglav bo od danes do nedelje organizator polfinal- ne skupine za državno prven stvo za kadete. Tri dni se bodo v dvorani na Planini predstavljala moštva CrVehe zvezde i/. Beograda, Slobode Dite r/ Tuzle, Ih rije iz Ljubljane in domačega Triglava. Danes ob 17. uri bo v dvorani na Planini slovesna otvoritev, ob 17.30 pivo srečanje in ob 10.30 drugo. Jutri bo ob 18. uri prva tekma, ob 20. uri drugu. V nedeljo bo pivo srečanje OD 0.. drugo pa ob 11. uri. Tečaj za rokometne sodnike Komisija za rokomet pri ZTKO Kranj organizira od 2. do 6. februarja tečaj za nove rokometne sodnike. Kandidati naj se prijavijo do 28.junuarja na naslov Fdi .' vkovec, Golnik (>7, oziroma po telefonu 40 555. Triglavani vodijo v pokalu Žita Kranj, 21. januarja - Na B^jj pri Ljubljani je bila druga tekiJJJ V smučarskem teku za pokal /•'' za vse pionirske kategorije. N*^ boljši v moitveni razvrstitvi bili mladi smučarski tek" TSK Triglav iz Kranja, ki ; ; pl'-'' Beli \ OdstVO v skupni i s 111 v i Nastopilo je 224 tekmoV*" cev, razen najboljših, ki so na- r pili na mednarodni tekmi za * kal Topolino. Ke/.uitati 1. (tostiša ml (Logatec) p,onii| :52. ' 1 , \ »» vunu V 1 rt 'K11 w v 7 ll 2 Rubin (ŽŠD Maribor) l2:W'i 3, Žlbarl (Olimpija) rt&C st pionirji - 1. M. l'okl.HlK 15:33,9, 2. Zemvu (obu TVD (*"') je) 15:36,0, 3. Smole (I •<"i:,l.l'). 15:4(1,:!. ml pionirko 1. M<)n"r ,,, (Triglav) 13:15,5, 2. M^JJp (Crna) 13:37,8. 3. I.arisi C1 v^ Gorje) 13:42,2, st. pionirke * 1. Smrkolj (Dol) 17:52,2. 2. KaJJ£) (Katere) IH ..Ml,'. 18:51,1, 3. Gril (B I). H PETEK, 23. JANUARJA 1987 OBVESTILA, OGLASI 13. STRAN @m^B5$SkWBLf S m alples industrija pohištva Ht* modna °" MERKUR kranj PRESELILI SMO SE... Kupcem kovinskotehnlčnega blaga sporočamo, da smo prodajalno MERKUR na Koroški cesti 1 v Kranju preselili v nove prodajne prostore na Gregorčičevi 8 (za Globusom). Medtem ko bomo staro prodajalno povsem prenovili in modernizirali.vam v tej novi vendar začasni prodajalni še vedno budimo splošno železninsko blago, stavbno in pohištveno okovje, vijake, ročno in strojno orodje, razne stroje in vodoinstalacijski material. Obiščite nas in oglejte si našo ponudbo in potrudili se bomo, da bomo kljub začasni okrnjenosti ustregli vašim željam in potrebam po kovinskotehničnem blagu. Železniki, tel. 064/67 -121 sistem ŽELITE SODOBNO IN LEPO POHIŠTVO? ŽELITE SESTAVLJIVO POHIŠTVO ZA OPREMO VSEH BIVALNIH PROSTOROV? DEM sistem TRIGLAV in KOSOVNI PROGRAM vam nudimo v SALONU POHIŠTVA v Železnikih POD UGODNIMI POGOJI: — nasvete arhitekta — 4-mesečni brezobrestni kredit s pologom — brezplačna dostava in montaža na domu — predelave in dodelave standardnega pohištva po vaši želji — že ob nakupu se dogovorimo za točen datum dostave in montaže PRODAJNI SALON JE ODPRT OD 8. —19. ure IN OB SOBOTAH OD 8.-14.URE V SALONU IMAMO STALNE RAZSTAVE LIKOVNIH UMETNIKOV USLUGA KRANJ Delavska cesta 2/b Odbor za medsebojna delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge D RAČUNOVODJE Pogoji: — višja ali srednja izobrazba ekonomske smeri z najmanj 3—letnimi izkušnjami na enakem ali podobnem delovnem mestu. Delovno razmerje je za do-ločen čas s polnim delovnim časom. Kandidati naj pisne vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo na naslov: USLUGA KRANJ, Delavska cesta 2/b, v 8 dneh od objave. Prijavljeni kandidati bodo o izbiri obveščeni najkasneje v 15 dneh od opravljene izbire. DO ŽIVILA KRANJ TOZD Maloprodaja Kranj in TOZD Trgovina Bled Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge VEČ PRODAJALCEV za prodajalni SP GRINTOVEC na Planini v Kranju in za tozd Trgovina Bled za območje Bleda Pogoji: IV. stopnja SI — smer prodajalec, poskusno delo traja 60 dni. Prijave sprejema za območje Kranja kadrovska služba DO Živila Kranj, Cesta na Okroglo 3, Naklo, za območje Bleda pa tozd Trgovina Bled, Bled, Ljubljanska c. 13, 8 dni po objavi. PLANINSKO DRUŠTVO DOVJE - MOJSTRANA objavlja proste delovne naloge KNJIGOVODJE Pogoj: končana ekonomska srednja šola Kandidat bo opravil trimesečno poskusno de-lo.Zaželeno je pasivno znanje angleškega ali nemškega jezika. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi na naslov PLANINSKO DRUŠTVO DOVJE - MOJSTRANA, Savska c. 1, 64 281 Mojstrana. ARHITEKT BIRO KRANJ Tomšičeva 6 — enota SGP TRŽIČ iSČE CISTILKO ZA ČIŠČENJE PROSTOROV Dela je predvidoma za 4 ure na dan. Kandidati se lahko oglasijo vsak dan osebno ali po telefonu na številko 24-371, kjer dobijo vsa ustrezna pojasnila. 37 GLAS 14. STRAN MALI OGLASI, OGLASI, OBVESTILA PETEK, 23. JANUARJA 1987 ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske Kranj K sodelovanju vabimo sodelavca za razvoj in vzdrževanje sistemske programske opreme ter organiziranje razvoja informacijskega podsistema — sistemska analiza Pogoji: — visoka izobrazba računalniške, elektrotehnične ali ekonomske smeri — 4 leta delovnih izkušenj Delovno področje združuje naloge organiziranja razvoja informacijskega podsistema, s poudarkom na sistemski programski podpori. Delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas s trimesečnim poskusnim delom. Če vas to delo zanima in imate delovne izkušnje na tem delovnem področju, nam posredujte svoje ponudbe skupaj z dokazili o izpolnjevanju pogojev objave ter z opisom dosedanjih delovnih izkušenj. Vaše ponudbe nam posredujte v 8 dneh po objavi na naslov: Ljubljanska banka, Temeljna banka Gorenjske Kranj, Cesta JLA 1. O izbiri bomo kandidate obvestili pisno v 30 dneh po končanem zbiranju prijav. rirS alples ALPLES, INDUSTRIJA POHIŠTVA ŽELEZNIKI razpisuje po sklepu delavskega sveta TOZD Promet blaga in storitev naslednja dela in naloge: DIREKTOR TOZD Promet blaga in storitev Za direktorja je lahko imenovana oseba, ki poleg pogojev, predpisanih v 511. čl. ZZD in pogojev iz Družbenega dogovora o uresničevanju kadrovske politike v občini Škofja Loka izpolnjuje še naslednje pogoje: — visoka ali višja šola ekonomsko-komercialne ali organizacijske smeri — 3 leta delovnih izkušenj na odgovornih delih in nalogah — zunanjetrgovinska registracija — aktivno znanje enega tujega jezika — smisel za organizacijo, koordinacijo dela in sposobnost sprejemanja odločitev Mandat za razpisana dela in naloge traja štiri leta. Kandidati naj pošljejo ponudbe z dokazili v 15 dneh na naslov ALPLES, industrija pohištva Železniki, kadrovsko-socialni oddelek. Razpisna komisija Službe družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji, podružnica 51500 Kranj razpisuje naslednja dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi: L VODENJE EKSPOZITURE JESENICE Pogoji:— VI. stopnja — ekonomist ali višji upravni delavec ali pravnik ali organizator dela — 4 leta ustreznih delovnih izkušenj — aktivno znanje slovenskega jezika — prenehanje pravnih posledic po 176. členu zakona o SDK Mandat za opravljanje del in nalog traja 4 leta, možnost reelekcije. Prijave z dokazili o strokovni izobrazbi, življenjepisom in opisom dosedanjih delovnih izkušenj sprejema razpisna komisija SDK v SRS, podružnice 51500 Kranj, Trg revolucije 2 v zaprtih ovojnicah z oznako »za razpisno komisijo« 8 dni po objavi razpisa. Kandidati, ki se bodo prijavili na razpis, bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po opravljenem razpisnem postopku. KARAVANŠKA POSLOVNA SKUPNOST JESENICE Titova 41 Razpisna komisija za imenovanje direktorja Karavanške poslovne skupnosti razpisuje na podlagi 43. in 44. člena samoupravnega sporazuma o združitvi v poslovno skupnost dela in naloge DIREKTORJA KARAVANŠKE POSLOVNE SKUPNOSTI Pogoji: — višja ali srednja šolska izobrazba — najmanj 5 let delovnih izkušenj pri opravljanju odgovornih del in nalog — da je kandidat z dosedanjim delom doka/al organizacijske sposobnosti Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in s kratkim življenjepisom ter programom del pošljejo na naslov: Karavanška poslovna skupnost — za razpisno komisijo, 64 270 Jesenice, Titova 41, v osmih dneh po objavi. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po objavljeni izbiri. Lil' Bled*TO lesna predelava Podnart objavlja prosta dela in naloge: L SORTER ŽAGANEGA LESA Pogoji:— III. stopnja zahtevnosti dela lesne smeri in 3 mesece delovnih izkušenj na podobnih delih in nalogah 2. VEČ DELAVCEV ZA DELO V PREDELAVI LESA IN V SKIADIŠČU ŽAGANEGA LESA Pogoji: — L stopnja zahtevnosti dela lesne smeri 3. SNAŽILKA Pogoj:— končano osnovno izobraževanje Kandidati naj pošljejo prijave do 2. februarja 1987 na naslov: LIP Bled, TO lesna predelava Podnart, Podnart 33, 64244 Podnart. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 8 dneh po končani objavi. mah OGLASI tel.:27-960 ccrialUie apaiatl.rtroji Prodam TV color iskra. Telefon 39-225_602 Prodam TRAKTOR deutz 48, letnik 85, ali TRAKTOR zetor 59-11, letnik 79. Lahovče 32, Cerklje_ 603 Prodam črno-beli TV, PEČ z bojler-jem za kopalnico, rabljeni pralni STROJ candy, motorno ŽAGO stihi orl in KROMPIR za krmo. Zg. Bitnje 17 604 Motorno ŽAGO, staro, in novo husqvarno, TOMOS 771 in dve diato-nični HARMONIKI prodam. Godešče 17, Bled_605 Prodam prenosni RADIO z dvojnim KASETOFONOM. Cena 10 SM. Stane Oblak, Stošičeva 5, Kranj, telefon 21-896_606 Prodam KASETOFON camosonik 2x15W, dvojni kasetar, deklariran. UGODNO! Borut Murko, Planina 26, Kranj__607 Prodam TRAKTOR štajer 15 s KOSILNICO in OBRAČALNIK za seno znamke vogel. Češnjevek 25, Cerklje, telefon 42-392_608 Prodam dobro ohranjen MOTOKUL-TIVATOR F 42 in motorno ŽAGO stihi. Žirovnica 87/a, telefon 80-413 609 Prodam RADIO z dvojnim kasetofonom 2x30W (19 SM). Tel.: (064) 24-301 664 . Prodam 41-)74 barvni TV montreal Tel.: 665 Prodam RECIVER onkyo (12 postaj) 2 x 50 W. Križnar, Godešič 40, Šk. Loka _666 Prodam pletilni STROJ brother. Tel.: (067) 73-074 popoldan_667 ZVOČNIKE 2x 150 W za 13 SM in TOMOS avtomatik MS za 17 SM, prodam. Tel.: 23-159_668 Prodam ELEKTROMOTOR 8 KW 2800 obrati. Tel: 39-589, Kranj 669 Prodam nov VIDEOREKORDER si-mens tip 363- Tel : 75-979_670 Prodam ŠIVALNI stroj danica v omarici. Tel.: 27-236_671 MINIKOMPONENTO s 3 sistemskimi ločljivimi ZVOČNIKI, high speed dubbing, 2 x 30 W, soft touch, deklarirano, garancija, prodam za 17 M. Tel.: 24-971_672 Prodam HI-FI sony skoraj nov. Tel.: (064) 42-042__673 Prodam črno-bel TV iskra in moške (umetnostne) DRSALKE št. 43. Tel.: 37-797_674 Ugodno prodam starejši barvni TV gorenje. Potisk, Partizanska 46, Škofja Loka_675 Prodam TRAKTOR zetor 47 12 Lo gonder, Crngrob 6, Žabnica_676 Prodam barvni TV iskra (starejši). Kordež, Gorenjesavska 53, Kranj 710 Prodam 37-841 barvni TV gorenje. Tel.: 731 Prodam PRAŠIČE, težke od 35 do 150 kg, in rjave PISKE nesnice. Posa vec 123, Podnart, telefon 70 379 19920 Prodam več mesnatih PRAŠIČEV, težkih 100 do 120 kg. Oman, Zminec 12, Šk. Loka ___ 471_ Prodam KOKOŠI za zakol. Oman, Zminec 12, Šk. Loka_472 Prodam PUJSKE, težke od 15 do 30 kg. Berložnik Za žago 20, Bled 227 Prodam PRAŠIČA za zakol, težkega 150 kg. Jeraj, Mavčiče 109_564 Prodam PRAŠIČE za rejo in zakol. Anton Zupan, C. svobode 10, Radovljica_ ~_565 Prodam PRAŠIČA za zakol. Veho-vec, Voklo 56_566 Prodam mlado OVCO z jagnjetom. Kamna gorica 107, telefon 79-746 567 Prodam eno leto stare KOKOSI nesnice, primerne za zakol ali nadaljnjo rejo. Marija Pogačar, Sp. Gorje 43 568 Prodam 10 dni starega BIKCA frizij ca. Igor Jamnik, Žabnica 8 569 Prodam 20 do 80 kg težke PRAŠIČE in 9 mesecev staro ZREBIČKO. Jurij Stanonik, Log 9, Šk. Loka_570 Februarja, marca in aprila bom prodajal dva meseca stare rjave JARKI-CE. Sprejemam pismena naročila. Ju-rij Stanonik, Log 9, Šk. Loka_571 Prodam 9 mesecev brejo TELICO in mesec dni staro TELE. Kurirska pot 11, Primskovo _572 Prodam polovico mlade GOVEDI. Zg. Brnik 90 _573 Prodam rjavo kratkodlako JAZBE-ČARKO, staro 2 meseca. Telefon 47-383_574 Prodam 2 TELICI pred telitvijo. Janez Šos, Kovor 15, Tržič, telefon 50-864_ _ 575 Prodam 2 PRAŠIČA za zakol, doma-ča krma, ter semenski in jedilni krompir igor in desire. Anton Kokalj, Sr. Bit-nje 19_576 Prodam KRAVO simentalko, brejo 9 mesecev. Praprotna polica 7_577 Prodam 2 PUJSKA, težka od 18. do 20 kg. Mežnarec, Selo 22, Žirovnica _578 Prodam TELICO, brejo 4 mesece. Voglje89 _630 Prodam PRAŠIČKE in KRAVO pred telitvijo. Kapus, Zagoriška 16, Bled 631 KRAVO s TELETOM prodam. Zofija Praprotnik, Breje 52 pri Radovljici 632 Prodam sedem dni staro TELIČKO simentalko. Peternelj, Podbrezje 145 _633 Prodam PRAŠIČE, težke od 30 do 120 kg. Osterman, Luže 2_634 Prodam BIKCA, starega 6 tednov. Frančiška Bohinjc, Žlinje 6, Cerklje 635 Prodam KRAVO simentalko, brejo 6 mesecev, četrto tele. Janez Nastran, Rudno 11, Železniki, telefon 66 031 636 Prodam 8 tednov staro TELIČKO simentalko. Markič, Gorice 13, Golnik _637 Prodam BIKCA simentalca, starega 1 teden. Jože Rozman, Sp Duplje 29 __. 638 Prodam TELIČKO križanko in BIKCA frizijca. Gorice 11, Golnik_ 639 Prodam KRAVO po tretjem teletu, brejo KOBILO norik, staro 13 let, in nov molzni STROJ vvestfalia separa tor Štefan Horvat, Zabreznica 34/a _640 Prodam 8 tednov starega BIKCA. Vopolje 7_641 Prodam KOBILO, težko 560 kg, vajeno vseh kmečkih del. Zg. Lipnica 1, Kamna Gorica_642 Prodam polovico KRAVE in tri mesece stare nemške OVČARJE Kordeš, Jamnik, 15, Kropa, tel.: 50 820 643 PODJETJE ZA PTT PROMET KRANJ TOZD ZA PTT PROMET KRANJ objavlja prosta dela in naloge: 1. OPRAVLJANJE PTT STORITEV — 4 delavci — pripravniki 2. DOSTAVLJANJE PTT POŠILIK - PISMONOŠA — 3 delavci za ptt enoto Kranj 1 Pogoji: pod L: končana poklicna ptt šola ali gimnazija ali ekonomska srednja šola pod 2.: končano usmerjeno izobraževanje — ptt manipulant ali osemletka ali končano osnovnošolsko izobraževanje. Delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas. Poskusno delo traja pod 1 en mesec ali za pripravniško dobo 6 mesecev, pod 2 tri mesece. Komisija za delovna razmerja bo sprejemala prijave 8 dni po objavi na naslov: TOZD za ptt promet Kranj, Poštna ul. 4, 64000 Kranj. Prijavljeni kandidati bodo obveščeni v 15 dneh po opravljeni izbiri. DOM dr. JANKA HENEIMKA RADOVLJICA Komisija /a delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge: l.STREŽENJE HRANE IN PIJAČ 2. NEGOVANJE OSKRBOVANCEV 3. CIŠČENJE SOB IN SKUPNIH PROSTOROV 2 delavki 2 delavki 3 delavke Pogoji: pod 1. končana gostinska šola — skrajšani program, smer natakar ali ustrezne delovne izkušnje na podobnih delih in opravljen tečaj higienskega minimuma pod 2. — končana šola zdravstvene usmeritve, smer bolničar, lahko tudi pripravnik pod 3. — končana osnovna šola, opravljen tečaj higienskega minimuma Pod točko 2 delo združujemo za določen čas, nadomeščanje delavke, ki je na porodniškem dopustu, pod točkama 1 in 3 pa delo združujemo za nedoločen čas. Poskusno delo za vsa navedena dela in*naloge traja 3 mesece. Razpis velja do zasedbe del. Prošnje / dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na na slov Dom dr. Janka Benedika Radovljica, Sercerjeva 35, komisija za delovna razmerja. HOTEL BOR — GRAD HRIB PREDDVOR — GRAJSKA GOSTILNA odprta vska dan razen nedelje in četrtka od 18. do 23. ure, za skupine po dogovoru — STEREOKLUB odprt vsak petek in soboto od 21. do 2. ure — VSAKO SOBOTO PLES od 20. do 24. ure Igra ansambel MAGDALENA Rezervacije sprejemamo po tel. 45-080. Se priporočamo! Prodam več PRAŠIČEV, težka od 130 do 150 kg, cena 900 din. Peter Do- linar. Sv. Duh 47, Šk. Loka_644 Tel.: 645 Polovico KRAVE prodam. 46-344 4 Prodam BIKCA, starega 6 tednov, in TELIČKO, staro 2 tedna, za nadaljnjo rejo. Zaplotnik, Letence 1_646 Prodam BIKCA, starega 7 tednov. Krt, Kurirska 7, Primskovo-Kranj 647 Prodam KRAVO po drugem teletu. Krava je dobra mlekarica in jo je škoda za klavnico. Gospodar je zbolel, mi je pa ne moremo imeti. Angela Košir, Žiganja vas 21 _648 Prodam PRAŠIČE za zakol. Stara Loka 11, Šk. Loka _ 649 Prodam PRAŠIČA, težkega 150 kg, krmljenega z domačo krmo. Sv. Duh 84, Šk. Loka_650 Prodam 2 OVCI z JAGNETOM. Bo go Dežman, Brezje pri Tržiču 22 683 Prodam PRAŠIČA za zakol. Olševek 40 _ 684 Prodam KRAVO simentalko. brejo 6 mesecev Breg ob Savi 3, Mavčiče _ 685 Prodam 150 kg težkega PRAŠIČA Sv Duh 41, Škofja Loka_686 Prodam PRAŠIČE težke od 20—30 kg. Struževo 7 vozila VVARTBURG TURIST, star 1 leto. novi model, brezhiben, zaščiten, ugod no prodam. Tavčar, telefon 24-071 do-poldne, 28-041 popoldne_ Prodam KOMBI 850 furgon, letnik 83, in JUGO 45/A, star 7 mesecev. Te-lefon 50 554, po 19 uri__579 Prodam Z 101, letnik 77, cena 40 SM Franc Lovše, Valjavčeva 12, Kranj__580 VISO super E, staro 4 leta, registrirano do decembra 87, prevoženih 45.000 km, garažirano in dobro ohra njeno, prodam. Telefon 064/41 058 581 Prodam MZ (ETZ), letnik 84, in dir kalno KOLO na 10 prestav, Begunje 133 _582 Prodam Z 750 za rezervne dele. Ja-nez Stenovec, Praše 44, Mavčiče 583 Prodam ohranjen VW 1600 variant, letnik 70, cena ugodna Uroš Hafner, Huje 23/a. Kranj, telefon 22 333, zve čer_•_585 Prodam Z 101 GT, letnik 84, in Z 750, letnik 74, ugodno Kurirska pot 11, Primskovo_586 Prodam Z 750, letnik 76, cena po do govoru. Grad 49, Cerklje, telefon 42 240 _587 GOLF JL, letnik 80, prodam. Telefon 064/35 105, po 14. uri_588 Al F A 33 1,5 SI. juiij 1985, hordo rdeča. 8000 km. kot nova, naprodaj Telefon 064/22 910_589 Poceni prodam nove zimske GUME 165/13 Telefon 37 089_590 Ugodno prodam dobro ohranjen GOLF, letnik 81 Seger, Cankarjeva 31/a, Radovljica _691 Prodam Z 750 LC, letnik 79 Ziherel, Sr Bitnje 4_592 Prodam Z 101, za 42 SM, registriran do 24 decembra 1987. Ogled popol dan Suljanovic, Planina 63, Kranj 593 Prodam FIAT 128 sport, letnik 1973 Dimčo Malčov. Trg Prešernovo briga de 8. Planina III. Kranj_594 Prodam novo avtomobilsko PRI KO LICO, nosilnost 600 kg Suha 4, Kranj _596 Prodam VERIGE za TAM 110 in ZA GANJAĆ. Telefon 35-313_597 Z 750. letnik 82, registriran do 1.12. " 1988, prodam. Telefon 39 652 598 FIAT 125 special, 5 prestav, prodam za 45 SM, lahko tud* v dveh obrokih Telefon 064/34 156_599 Prodam malo rabljene zimske GU ME sava 155x13 in PLATIŠČA za SIMCO 1307 Vinko Benedik, Gorenje savska 43, Kranj, telefon 23 341 int 29 _800 Prodam CITROEN GS 1,3 letnik 79, v odličnem stanju in R 4, letnik 78, po ugodni ceni ter MENJALNIK, POL OSOVINO, VOLAN, STEKLA VRAT m ARMATURO, vse za R 4 Cveto Bečan, Zvirce36, Tržič, telefon 50 518 601 Prodam SIMCO 1005, letnik 76 Tel : 21 015 Prodam dve malo rabljeni zimski GUMI 155x13 Plemoli, Bohinjska Bi strica 137 Ugodno prodam R 4 GTL, letnik 83, garažiran, zelo ohranjen. Prerado«; Planina 2, Kranj_ 712 Ugodno prodam R 4 GTL, maj Jagodic, Trboje 124, tel.: 49-158 Ji Prodam 2 zimski GUMI na plati! za Z 750. Jamnik, Hafnerjevo nasw 29 Škofja Loka, tel.: 60-584 JI! ŠKODO Š 100, letnik 77, prevoze"* 87.000 km, ugodno prodam. Ribnik^ Zg. Bela 72__3 Osebni avto VARTBURG, star 4 18» 35.000 km, odlično ohranjen, ugodil prodam. Tel.: 40-523 Prodam LADO 1200, novi tip Kuhar, Zg. Duplje 34, Duplje Franc 71' VISO super E 1983 prodam po — Motor je razstavljen. Tel.: 25-7* Kranj__71« Prodam Z 101, letnik 78, registrira' do 20. januarja 1988. Srečo Medic, RJ blekova 1, Radovljica, tel.: 74-526 Prodam sprednjo MASKO za fičo" in sprednje LUČI. Kuprešak, Franko* 42, škofja Loka, vsak dan popoldan^ ZASTAVO 101 confort, letnik ^ 58.000 km, garažiran, prodam. Re*jr Jereb, Reteče 62, Gorenja vas, Škofij Loka__Tj; Prodam LADO 1500 S s plinskog peljavo, letnik 82, in AVTOPRIKOLlfl; z naletno zavoro. Tel.: 88-474___/J; Prodam AUSTINA 1300, vozen, r BOJLER 80-litrski, dobro ohranj^ prodam. Tel.: 70-353_ Prodam 150 litrski AKVARIJ z opjJt mo. Tel.: 33-133_ Expres PLETEM puloverje, žen*''' kostime, jopice itd. Zdenka Vočič, *"i pančičeva 12, Kranj___' Prodam »NIKILAISER« z ojača** cem 4 x 30 W, namizni vrtalni stroj 16 mm in usnjeno JAKNO št 50 T*L 42-035, popoldan __9 pi aS Prodam ženski št 42 44. Tel. 62 807 zimski Prodam tri BOJLERJE, ska, en 10 litrski, in 15 m1 klasičnega PARKETA po ugodni cejj. Horvat, C. JLA št 5, Kranj J> Prodam ladijski POD, FIČOTA I delih, več kmečkih SKRINJ in sta'f sko brušeno OGLEDALO. Tel ----g. Na Mlaki pri Begunjah prodam', NO m OTAVO Božič, Nova vas 23fi Radovljica______ Prodam moški PLAŠČ št. 50^ ;.Qt;n K 25 950 Prodam 80 basno klavirsko n7|il MONIKO melodija. Tel : 74 368__J% Prodam skoraj nov prenosni r^ POVEČEVALNIK za fotografije, 2 SM Tel 44 567 _ J< Ugodno prodam moško GARD^iU BO št. 50. Tel.: 28 726 po 17 uri Prodam sušilno NAPRAVO za s«" Franc Rozman, Podreča 8, Mavčič« Prodam zimska JABOLKA Žeje 1, Duplje, tel.: 70-314 Prodam dobro ohranjene kuhfJjjS ELEMENTE in novo kromirano P ^ valno KORITO. Rajko Leskovec 0 $ nje 4 na Gor.__ Prodam otroško POSTELJO nik, telefon 62 593 Prodain novo nerabljeno zamf' d/ no SKRINJO LTH 220 litrov za in HLADILNIK gorenje, star 6 let. »a hiben, za 4 SM Jakič, Tončka D^jtj na 6, Kranj_ -^r Prodam lončeno akumulacijsko i 2,5 m' Telefon 74 184, sobota doPj|! 0?_ _ Prodam PEČ calorex 81 na trd« va, cena 3,5 SM Suljanovic, P,B gl* 63, Kranj_ Prodam HI Al HI NIK folofon # jlj Prodam kombiniran HLADltN||(T<|. renje star 4 leta, cena 70 000 d«1 23 047_ • Prodam labljono SPAI NICO . ka Sepin, Jezorska 118/a, Kranl 36 409_ ftodam mbljimo SPAI NICO 0 /t:Ut: /y Dupljo 6 Ugodno prodam masivno ku'1''V MIZO s šestimi STOLI, otro**0.-/ STELJO 2000 x 90 1 JOGIJEM ■ tni otroški VOZIČEK peg Luža"' | ska 4 ^S. Bdi* Prodam 7 101. letnik 82, Bhtof 114 6 Prod»m ,r8'n0 žamo P6iVy Širina 35 cm Krani, Zovmkova^,/ DEŽURNI VETERINARJI od 23. januarja do 30. januarja 1987 za občini Kranj in Tržič od 6. do 22. ure Živinorejsko-ve- terinarski zavod Gorenjske, tel.: 22-781 ali 25-779 od 22. ure do 6. ure po tel.: 22-994 za občino Škofja Loka Davorin Vodopivec, dipl. vet., Gorenja vas 186, tel.: 68-590 za občini Radovljica in Jesenice Anton Globočnik, dipl. vet., Lesce. Poljska pot 3/a, tel.: 74-629 ZAHVALA Gasilsko društvo Kokrica je imelo januarja letos letno konferenco. Kot ustanovnemu članu tega društva so mi sedanji člani izkazali posebno pozornost. Vsem se iskreno zahvaljujem. JOŽA LAKNER st. Prodam dvosobno stanovanje s kabinetom (52 m2), Jože Albreht, Pod-lubnik 154, Šk. Loka_624 Par brez otrok vzame v najem ali kupi garsonjero, eno ali dvosobno stanovanje kjerkoli v Radovljici. Šifra: Nujno ___625 V najem vzamem garsonjero ali enosobno stanovanje, predplačilo do 100 SM. Telefon 25-530_626 Iščem manjše stanovanje. Marija Firbos, Zasip, Stagne 11, Bled_652 Par * brez otrok najame enosobno stanovanje v Šk. Loki. Dragosavljevič, tel. (061) 442-880, int. 281 (dopoldan) _653 Zamenjam DVOSOBNO mansardno stanovanje z etažno centralno v hiši v Kranju za ENOSOBNO s kabinetom. Tel.: sobota - 061/553-323 od 12. do 15. ure _680 Novejše enosobno centralno ogrevano stanovanje (40 m2) zamenjam za tri- ali večsobno stanovanje. Pomagam pri selitvi in povrnem stroške. Tel.: 37 521_681_ Mlada tričlanska družina najame dvo- ali večsobno stanovanje v Kranju ali okolici. Tel.: 37-521_682 Solidnemu intelektualcu (študentu ali uslužbencu) izdam lepo sobo (centralna, telefon, avtobusna postaja). Ši-fra: Dogovor_708 lokali Prodam malo rabljeno etažno centralno PEČ kuppersbusch in EKSPAN-zUSKO posodo elko-flex 18/0,8. Farič tgl^40-678_678 Prodam skoraj nov TROSED (poste-'ia), črni skaj. Tel : 47-428, proti večeru -__ 679 Uano%aw|a Mlad zakonski par najame stanova-nie na Jesenicah ali okolici Telefon §1-678 623 Oddam lokal, primeren za vsako obrt, v centru Kranja (60 m'), trifazni tok, voda. Šifra: TOK 628 kupim AVTO na obroke kupim. 10 SM me-sečno z obrestmi. Telefon 43-098 616 Kupim mlado KRAVO, dobro mleka-rico, brejo 5 do 6 mesecev. Telefon 57-143 617 ZAHVALA Ob izgubi drage mame, stare mame in tete MARIJE BREJC roj. Černivec Sp. Duplje 17 se zahvaljujemo sosedom in prijateljem z Dupelj in Strahj nja. Posebno se zahvaljujemo prijateljem iz Zg. Bitenj, g. župniku za tolažilne besede, kolektivu Živila Globus za darovano cvetje in Živila Maloprodaja, Merkurju Doni Naklo za daro vano cvetje, ZB Duplje in govorniku za tolažilne besede. Žalujoči: hčerka Vladka z družino in sin Jane/. 5. januarja 1987 ZAHVAIA Ob boleči izgubi plemenitega moža in ljubega brata dr VIKTORJA VOLČJAKA se prisrčno zahvaljujemo sorodnikom in sosedom, po sobno Ireni in Jožetu Jenko za vso pomoć v teh težkih dneh, prijateljem in znancem iz Goriških Brd, ki sle ga Pospremili na njegovi zadnji poti in mu darovali mnogo lepega cvetja. Prav posebno zahvalo dolgujemo stro kovnjakom in strežnemu osebju vojne bolnice, ki so storili vse, da bi ga ohranili pri življenju. Iskrena hvalu tudi govornikom in vojski za pokop. Končno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrekli ustno ali pisno sožalje. Vsi njegovi V SPOMIN Tiho, a brez slovesa si odšel, leto dni že t? (/robu spiš, a med nami še Živiš, K počitku leglo je telo. o delo troje in trpljenje pozabljeno ne bo. VALENTINU GASERJU p. d. Pegamovemil atu / Zalega Loga 19 ."•januarja mineva leto dni, odkar odšel si tja, kjer ni rP'Jenja in gorja, kjer vladata mir in tišina, a v našem domu je ostala praznina. VSI NJEGOVI Zali i rog, januarja 1987 Kupim PARCELO ali starejšo HIŠO z vrtom v bližini Kranja ali Radovljice. Šifra: Tržič_618 Verižno DVIGALO (.flašencug') za 500 kg kupim. Telefon 064/42-121 619 Kupim KOVAŠKO orodje. Peter Pes-jak, Mlada 6/a, Kranj_658 Kupim 10 do 14 dni staro TELE si-mentalca. Telefon 23-657, od 8 do 12. ure_ 659 Kupim HIŠO. Tel: 37-717 660 Kupim uporaben GORILEC za cen-tralno peč (stadler). Tel.: 36-416 661 Kupim plinsko PEČ. Tel.: 77-319, popoldne_662 DIANO, karambolirano, ali potrebno popravila, kupim. Tel.: 77-319 popoldne____663 Nujno kupim prednji levi KOLOTEK za 101. Jože Valjavec, Bistrica 12, Tržič, tel: 50-551 709 OITALO zapoilifve MOŽNOST ZA HITER ZASLUŽEK nudimo mlajšim osebam z lastnim prevozom pri opravljanju akviziterskih del. Napišite kratek življenjepis. Delo ni skupinsko. Šifra: Najboljši pogoji. _332 Odličen zaslužek za akvizitersko prodajo nudimo mladim, komunikativnim osebam z lastnim prevozom. Pristopite k novi skupini iz Ljubljane, ki nudi najboljše pogoje. Ponudbe s kratkim življenjepisom pod šifro: Enkratni pogoji__534 Iščem celodnevno kakršnokoli ho-norarno zaposlitev. Šifra: Kovinar 621 Iščem popoldansko delo na domu. Tel: 45-609 651 POIMAN1TVA Spoznati želim solidnega osamlje nega starejšega moškega s stanovanjem v bloku. Ponudbo pod: Gorenjka 629 Iščemo žensko za pomoč na domu enkrat do dvakrat na teden. Plačilo po opravljenih urah. Šifra: Radovljica 627 Nujno potrebujem 30 SM posojila za dobo 3 mesecev. Dam 100% obresti ter razliko v primeru devalvacije, možna vrnitev v devizah možna tudi vknjižba na premoženje. Šifra: Pod ga rancijo_689 PPIPEPITVE DISCO PLESI v Delavskem domu v Kranju vsak petek in soboto ob 20. uri. VABI VAS PLESNI KLUB_439 Največji januarski dogodek je nastop skupine AGROPOP v petek, 23. januarja 1987, ob .30 v VO-GLJAH. Parkirišča urejena. Ne zamudite!_622 V soboto, 24. januarja, ob iy. uri DISCO PLES v prostorih KS Stražišče. VLJUDNO VABLJENI!__654 OBVE1IIEA Izdelava in popravilo avtocerad, popravilo šotorov in baldahinov. Avtota-petništvo Rautar, Rožna dolina 12, Lesce Telefon 74-972_16121 POČITNIŠKO STANOVANJE ža smučanje za 6 oseb, opremljeno, na Koroškem, 110 OS na dan za osebo, oddam. Govorimo slovensko. Johann Lausegger, Slovenski Plajberg-Boden-tal, 12 km preko Ljubelja. Telefon 99434227280516_189 Popravilo termoakumulacijskih peči. Kodrič, telefon 40-684_447 Mlin NOVAK Prebačevo obvešča cenjene stranke, da je spet začel redno obratovati. SE PRIPOROČAMO za nadaljnji obisk._620 Izoliram CEVI centralne kurjave in vodovoda z našim ali vašim materia-lom Tel.: 216-673_687 Sprejemam naročila za zidarska in tesarska dela. Naslov v oglasnem oddelku 688 OSMRTNICA V 73. letu starosti nas je zapustila naša žena in mama ANA TRDINA Pogreb bo v petek, 23. januarja 1987, v družinskem krogu NJENI Zg. Bitnje, 22. januarja 1987 ZAHVALA Ob i/.gubi naše mame stare mame in prababice IVANKE JAMNIK upokojenke se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in sodelavi KŽK-tozd Mesoizdelki za izrečena sožalja in podarjene ven< e Zahvaljujemo se dr. Udirju za dolgoletno zdravljenje, bratom Zupan za zapete žalostinke in g. kaplanu za pogrebni obred. ŽALUJOČI VSI NJENI Kranj, Reka, 20. januarja 1987 V SPOMIN 24. januarja 1987 mineva leto dni, odkar je za vedno ugasnilo srd' naše dobre mame in stare mame ANE PETERNELJ roj. Konjar Iskrena hvala vsem, ki se je spominjate in prižigate S veće. VSI NJENI Bistrica, 24. januarja 1987 Sporočamo Žalostno vest, da je po težki bole/ni v 54. letu starosti preminul dolgoletni delavec naseda kolektiva IVAN GOVEKAR delavec v DE Plemenitlinica l Dolgoletnega m vestnega sodelavca bomo ohranili v trainem spominu. Delovni kolekth in sindikalna organizacija Tekstillndusa Kranj Kranj. H>. januarja 1987 Sporočamo . ulostno vest, da je v 48. letu starosti nenadoma preminil dolgoletni delavec našega kolektiva MARTIN PAVEC delavec \ DE Plemenitlinica l Dolgoletnega Ul vestnega sodelavca bomo ohranili v trajnem spominu. Delovni kolek(i\ in sindikalna organizacija Tekstilindusa Kranj Kranj, 19. januarja 1987 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža in očeta VINKA ČEFERINA se iskreno zahvaljujemo dobrim sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ker ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani in nam pomagali. Hvala za podarjeno cvetje, denarno pomoč in izrečena sožalja. Posebno se zahvaljujemo govornikoma Združenja šoferjev in Merkurja, sodelavcem Merkurja, Planike, tozd BP, sošolkam in sošolcem iz 7. d razreda šole Bratstvo in enotnost, družini Bajželj iz Nakla in g. župniku Janezu Krmelju za opravljen obred. Najlepša hvala pevcem bratom Zupan za zapete žalostinke in vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti in ga boste ohranili v lepem spominu. Žalujoči: žena Marija, hči Mojca in sin Sebastijan Kranj, 19. januarja 1987 ZAHVALA Bila je mrzla zima, velik sneg in mraz, ti pa, draga mama, same si pustila nas. V 82. letu starosti nas je zapustila naša mama in stara mama IVANA KAVCIC iz Koprivnika nad Sovodnjem Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in krajanom, ki so nam v teh težkih trenutkih kakorkoli pomagali. Posebno zahvalo izrekamo moškemu pevskemu zboru združenih podjetij iz Žirov, predstavniku KZ Šk. Loka in KS Sovodenj, tov. Viktorju Sturmu, za lepo izrečene besede, domačemu pevskemu zboru in g. župniku iz Ledin za lepo opravljen pogrebni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala. VSI NJENI! V SPOMIN V hladnem grobu, draga mama, mirno zdaj počivaš ti, ^ klic nobeden te ne zdrami tudi solza ne zbudi, napis nagrobni naj spominja, da tu najdražja nam leži, ljubezen se prek groba krije, oj. mama, nepozabna si! Danes mineva leto, odkar nas je zapustila naša draga • mama ANA KLINAR roj. Razinger iz Podhoma Vsem, ki se je kakorkoli spominjate, iskrena hvala! NJENI Podhom, Zgornje Gorje, 23. januarja 1987 V SPOMIN Zamrl veselje tvoj smehljaj, ne vrne k nam se več nazaj, le'v srcih osial boš tak — večine poln — kot tvoj korak. (L. Zalesnik) 21. januarja je minilo pet let, odkar je prezgodaj prenehalo biti plemenito srce našega ljubljenega sina, brata, vnuka in nečaka FRANCIJA BALANTIČA Hvala vsem, ki se ga spominjate, mu prinašate cvetje, prižigate lučke na njegov mnogo prerani grob ali pa se ga spominjate kako drugače. ISKRENA HVAIA! Njegovi: mamica, ati, sestra in stara mama Hotemaže in Tupaliče, 21. januarja 1987 V SPOMIN 25. januarja mineva leto, odkar je pri Češki koči tragično preminil naš ljubljeni sin in brat ROMAN MOHORIČ i/. Kranja Iskrena hvala vsem, ki obiskujete njegov grob, ga krasite s cvetjem in prižigate sveče. ' Ata, mama in brat Vinko z družino NOVICE IN DOGODKI 365 metrov v Karavankah V predoru pričaku 300 metrov skalnate hribine Hrušica, 22. januarja — Do zdaj so v predoru Karavanke izkopali že 352 metrov predorske cevi, pojavila sta se voda in metan. Električna dela so zahtevna. V predoru Karavanke je že voda, pojavil se je metan, v naslednjih tristo metrih pa pričakujejo lažji teren s skalnato hribino. — Foto: F. Perdan Na gradbišču predora Karavanke delajo kljub hudemu mrazu in kljub obilici snega nemoteno — noč in dan, v treh izmenah po osem ur. V samem predoru dela okoli 90 delavcev, na gradbišču pa jih je še 150. »Do zdaj smo izkopali 352 metrov predorske cevi, vsak dan napredujemo za približno štiri metre,« pravi vodja gradbišča, inženir Milan Črepin-šek. »Pred mesecem dni se je pojavila voda, zdaj jo prečrpa-vamo zunaj predora. Pojavil se je tudi že metan, vendar ne v velikih količinah. Pričakujemo, da bo naslednjih tristo metrov nekoliko »lažjih«, saj se že kažejo skale v novi hribini. Skozi skalnate predele pa lahko hitreje prodiramo. Pri gradnji predora ni nobenih zastojev,' saj se vsi zavedamo, da je delo najdražje, če se ustavi. Delavci so se navadili in ni nobenih problemov več. Material sproti odvažamo čez »Nekaj materiala prihaja tudi iz uvoza in skrbeti moramo, da ga je vedno dovolj na zalogi,« pravi Zoran Samardžija, ki skrbi za nabavo materiala pri gradnji predorske cevi. »Gre predvsem za nekatere jeklene, specialne predorske materiale, sicer pa uporabljamo tudi domači material.« »Napeljava elektrike za predor je naša velika izkušnja in zahtevna naloga,« pravi Anton Svetanič, vodja elektro službe na gradbišču. »Veliko je delovnih strojev, skrbeti je treba za razsvetljavo in ventilacijo, zdaj pripravljamo še signalizacijo za primere, če bi se pojavil metan. Delo mora biti dobro opravljeno, skrbeti moramo za varnost in za to, da je čim manj »izpadov« električnega toka, težko pa je zato, ker je to gradbišče in je električna napeljava začasna. Anton Svetanič savski most in vgrajujemo v mejni plato, po katerem bo kasneje tekla avtocesta. V predoru in ob njem delajo delavci Slovenijaceste-tehnika supaj z avstrijskimi. Dobro sodelujemo. Na avstrijski strani bodo predor začeli graditi letos spomladi, tako da se bomo na meji srečali predvidoma avgusta leta 1989.« Zoran Samardžija V predoru in ob njem ne poznajo počitka. Delajo resno in zavzeto, saj sleherna zamuda gradnjo zelo podraži. Res je tudi, da so Slovenijaceste-tehnika kot izvajalec poslale na gradbišče na Hrušico prave, mlade in sposobne ljudi, ki jim ni škoda ne nedelje in ne praznikov, torej so noč in dan pri predoru ali v njem . . . D. Sedej . Zunaj deset in tudi več stopinj mraza, v stanovanjih pa Skoraj povsod toplo Kranj, 22. januarja — Takšna ugotovitev pa je precej splošna. Z njo kjer imajo morda težave-kjer je hladno. Slišati pa je tudi pripombe, kar prevroče. V Kranju, kjer je bilo včasih glede ogrevanja precej pripomb, je bilo domala povsod pred novim letom slišati, da je tokrat res v redu, ogrevanje da so prav vzorno prilagajali zunanjim temperaturam. Po novem letu, ko je pritisnil mraz, pa je bilo nekaterim že kar prevroče. Ven- dar so nam v kotlarni povedali, da skušajo v vseh stanovanjih na Planini zagotavljati temperaturo okrog 20 stopinj. Seveda pa zaradi lege, izolacije, načina in časa gradnje stanovanj nastanejo predvsem ob hudem mrazu tudi odstopanja za nekaj stopinj (praviloma navzgor). Vendar Po skoraj treh mesecih prijeli ubežnika iz radovljiškega zapora Bivališče v opuščenem bunkerju Bled, 17. januarja — Miličniki oddelka milice Bled so danes v trgovini na Bledu zalotili 26-Ietnega Milana Kopšeta, stalno prijavljenega v Radovljici. Kopše in še trije se namreč 24. oktobra lani skupaj pobegnili iz preiskovalnega zapora v Radovljici na domala filmski način: prepilili so rešetke zapora, si zvezali rjuhe, se po njih spustili na dvorišče, preplezali zid in pobegnili.Eden se je kasneje javil sam,ostali pa so izginili. Kopše je bil v ponedeljek nemalo presenečen, ko so ga v trgovini zalotili miličniki. Skočil je skozi osemmilimetrsko izložbeno okno trgovine in se pognal v beg po Koritenski cesti, kjer pa ga je dohitel eden od miličnikov iz blejskega oddelka. Miličnike so kasneje sledi v visokem snegu pripeljale do njihovega skrivališča, do opuščenega bunkerja v bližini restavracije Golf ob igrišču za golf na Bledu, kjer sta si skupaj z 28-letnim Dragom Rotarjem, ki je prav tako pobegnil iz zapora, uredila kar udobno »stanovanje«. Begunca sta si v bivališče v opuščenem bunkerju iz zadnje svetovne vojne napeljala elektriko, na bližnja drevesa sta namestila televizijske antene, s pomočjo katerih sta gledala televizijski program na sprejemnikih, ki sta si jih prilastila na svojih vlomilskih in tatvinskih pohodih. Ves prostor sta tudi izolirala s stiroporom, si priskrbela dovolj hrane in da jima ne bi bilo dolgčas, sta v bunker zvabila tudi gozdno miško. Oba, Kopšeta in Rotarja, so takoj odpeljali v preiskovalni zapor in proti njima sestavili ovadbo, s katero ju sumijo, da sta s strehe stanovanjske hiše v Lescah ukradla tri televizijske antene, iz nedograjene hiše v Lescah vzela približno dva kubična metra stiropora različne debeline, oškodovala Elektro Žirovnica, ker sta nezakonito priklopila svoje »stanovanje« na električni vod, vlomila v počitniško hišo na Brezjah pri Tržiču, v tri počitniške hiše na Taležu, v pet počitniških prikolic v letnem kopališču v Radovljici ter v drvarnico v Lescah. Kradla sta oblačila, spalne vreče, hrano, svetilke, baterijske vložke, plinske jeklenke in drugo, na Taležu pa sta iz počitniške hišice odpeljala tudi kolo z motorjem. Preiskovalci sumijo, da s tem spisek še ni dokončen. se ne bodo strinjali predvsem tam, i da jim je kljub zunanjemu mrazu večjih težav ni bilo. Na Planini so porabili v tistih mrzlih dneh okrog 40 ton goriva v 24 urah, kar je za tretjino več kot povprečno na dan. Tudi goriva imajo dovolj na zalogi. Skoraj povsod so imeli toplo tudi drugod po Gorenjskem. V jeseniški občini skrbijo za ogrevanje 2800 stanovanj v Železarni. Nekateri v najhujšem mrazu v stanovanju niso imeli dovolj toplo; težave imajo zaradi prepe-relih cevi v kotlu, ki jih bodo morali poleti zamenjati. V Alpdomu v Radovljici pa so povedali, da je največ težav na Bledu v Grajski 43 do 45 in v nekaterih delih Cankarjevega naselja, kjer kurijo s premogom. Težave nastajajo predvsem zaradi slabega premoga. Ponekod pa je med dragimi briketi precej prahu. Sicer pa je goriva povsod dovolj. Tudi v Škofji Loki nagajajo kotlarne na premog. Tako je na primer v Frankovem naselju, kjer bodo morali letos opraviti remont. V Groharjevem naselju pa je bilo ponekod malo hladneje zaradi težav pri zračenju v kotlarni. Zeblo pa jih je najbrž na Partizanski cesti 40 do 43, kjer so imeli več kot teden dni težave zaradi kotla. V Tržiču pa so imeli takrat, ko smo po Gorenjskem spraševali o morebitnih težavah pri ogrevanju, okvaro v Domu družbenih dejavnosti v Bračičevi ulici. Do danes (petek) bi morala biti Že popravljena (in tudi v Škofji Loki na Partizanski cesti). Sicer pa drugih težav (ob rednem vzdrževanju) ni bilo. Le na Blejski 13 jim je takrat primanjkovalo premoga. Pogovarjali smo se z odgovornimi za ogrevanje v posameznih občinah oziroma organizacijah. Če so nam povedali vse in tako, kot je bilo, boste še najbolje vedeli sami. Morda pa ne bo odveč še tale komentar. Ponekod so imeli težave s kotli in so .ugota vljali, da bo potreben remont. Ne bi bilo napak, da bi takšne, že vnaprej pričakovane remonte opravili pravočasno (poleti), ne pa potem, ko jih v to prisilita zima in mraz. A. Žalar Po končanem tekmovanju Petrolovih servisov__ Na Gorenjskem so najboljše Lesce Brdo pri Kranju, 20. januarja — »Smo med tistimi — in to zelo pomembni — ki lahko veliko pripomoremo k dobremu imenu celotne naše skupnosti v Evropi,« je v torek na slovesnosti, ko so razglasili tri lanske najboljše bencinske servise na Gorenjskem, poudaril Alojz Udovič, direktor skupnih služb v Petrolu. Franc Tolar, vodja kranjskega tozda: »Z ocenjevanjem in tekmovanjem smo krenili po pravi poti in pohvale se že vračajo.« Za ocenjevanje bencinskih servisov so se v sozdu Petrol lani odločili iz več razlogov, med drugim tudi zato, ker so si prislužili bodečo neže in zaradi pogostih kritik na njihov račun. Pomemben razlog pa je tudi ugotovitev, ki jo je na Brdu pri Kranju povedal direktor skupnih služb v Petrolu Alojz Udovič: »Med tistimi najpomembnejšimi smo, ki lahko veliko pripomoremo k dobremu imenu celotne naše skupnosti v Evropi. Petrolovi servisi so bili že včasih znani po pozornosti, pomoči, uslužnosti do voznikov in kupcev, pa tudi po lepem zunanjem izgledu. Potem pa so te lepe lastnosti marsikje začele pešati. »Sami smo ugotovili, da tako ne gre več naprej, da je treba v odnos do kupca ,natočiti' še nekaj kulture za dobro ime in počutje. Tako so nastali kriteriji za oce- njevanje in že zelo hitro smo začeli ugotavljati, da smo krenili po pravi poti. Zdaj že vračajo tudi pohvale,« je povedal direktor Petrolovega tozda v Kranju Franc Tolar. V življenju je pač tako, da se slabosti veliko hitreje pokažejo in so tudi veliko bolj vidne kot tisto, kar je dobro. Tudi za Pe-trolove servise in zaposlene v njih je to že do zdaj marsikje veljalo. Ob napakah in slabostih namreč ne smemo pozabiti, da so "zaposleni na servisih ob kakršnihkoli vremenskih razmerah že zdaj vedno pomagali. Tudi pri 20 stopinjah pod ničlo. Seveda pa to ne more biti opravičilo za tisto, kar je slabo. »Zato smo se tudi odločili za to tekmovanje v celotnem sozdu. Prvič smo dobili šest zmagovalcev. V prihodnje bomo s to obliko nadaljevali,« je poudaril vodja sek- Priznanje in nagrado za bencinski servis Lesce je prevzel vodja §] Jože Mlakar torja organizacije trgovine % sozdu Petrol Igor Mravlja. Petrolov tozd na Gorenj skeBj s sedežem v Kranju ima dandB 33 bencinskih servisov. V ocj njevanje in tekmovanje pa je ba lo vključenih 31, saj so dva m avtocesti odprli kasneje. Vsej zaposlenih je blizu 220, od teg* na bencinskih servisih 180. N* slovesnosti na Brdu pri Kranju so se tokrat zbrali vodje vseh gO] renjskih bencinskih servisov. Trije najboljši servisi na renjskem in zaposleni v njih, so dobili diplome in nagrade, so: Lesce, kjer delajo Jože Ml kar, Andrej Pire, Ivan Podna! Jože Podgornik in Alojz Sterlj Drugo mesto je osvojil se Bled II (Ramiz Huber, Valen Rakuš, Anton Žnidar in Mari Zore). Tretji med 31 pa je bencinski servis v Cerkljah, kj4 delajo Marjan Kuhar, Janez W jovic in Klara Korošec. Zgolj 4 primerjavo in ne zaradi očitka*! marveč zaradi spodbude, pa pO' vejmo, da se je na zadnje mesto uvrstil na gorenjskem servis j Češnjica. Nekdo pač mora biti J tudi zadnji. A_ žalar I Če srednješolec manjka pri pouku Starši tudi lažejo učiteljem Kranj, 22. januarja — »Hčerka hodi v četrti letnik. Zadnjič se je nekaj slabo počutila in je dva dni ostala doma. Spet sem morala v šolo, opravičit jo razredničarki. Sem ji kar povedala, da je to smešno. Pri devetnajstih sem jaz že delala in skrbela za družino, menda bo tudi hči lahko opravila s šolo. Pa veste, da razredničarka ni bila prav nič navdušena nad mojim protestom! Nekaj časa sem ji dopovedovala, da je punca polnoletna," da je samostojna, da ji zaupam in da je predvsem njena stvar, ali dobi dvojko ali štirico. Potem sem raje odnehala. Še pol leta, potem bo konec šole in mojega letanja za opravičevanje vsakega dne, ko je manjkala.« V osnovni šoli starši napišejo opravičilo ali pa povedo, zakaj je otrok manjkal, ko pridejo na govorilne ure. Zdravnik mora potrditi le učenčevo upravičenost od pouka telesne vzgoje. Osnovna šola je obvezna za vso mladež. V srednjih šolah, ki niso obvezne, pa učitelji postavljajo pravila, ki so kratko malo absurdna v primerjavi z osnovno šolo. V srednji šoli ekonomske in družboslovne usmeritve ali v srednji šoli pedagoške, ra- čunalniške in naravoslovno-ma-tematične usmeritve v Kranju, na primer, zahtevajo, da pride krajšo odstotnost učenca osebno opravičit eden od staršev, za daljšo mora dati potrdilo zdravnik. Ponekod so za malenkost bolj življenjski, demokratični: v škofjeloški družboslovno-jeziko-vni usmeritvi, denimo, starši tridnevno odsotnost otroka lahko opravičijo kar po telefonu. S strogimi pravili se hočejo učitelji zavarovati in se otresti Prvenstvo ljubljanskega armadnega območja tokrat v Kranju odgovornosti za primer, če je vod za učenčevo odsotnost bol*J zen, ki se ji reče lenoba. V im*1 nu zaščite reda in disciplin^] brez katerih ne morejo delatki kličejo v šole starše tudi polnoč* tnih otrok. Vselej res ne zgrfll jo, saj so med starši tudi taki, zaradi lastne vzgojne neuspeh nosti otroku niso več kos in zal*' tevajo od učiteljev, da iz njeg* naredijo pokončnega človek*; Kaj pa ste delali z njim, zak« ste ga pustili, da je šprical, zak« me niste obvestili! Lažje je očitati in groziti kot dobro vzg** jati. K sreči ni veliko staršev, ki t**-' ko mislijo. Večina jih vzgaj* otroke na osnovi zaupanja, &*' je taka vzgoja uspešnejša — veda ob dobrem zgledu — od jfl sile in pretirane strogosti, ki ji mladostnik prej ali slej upf3' In ko sprosti dolgo zatajevanj podrejenost in poslušnost, je svoji »svobodi« veliko bolj **** spameten kot vrstnik, ki so g* starši z vseh plati pripravili ^ življenje. Zato je tudi vprašanje, koli™ manj učenci špricajo, če jih m*^ rajo opravičevat starši. Tisti, Kranj, 22. januarja — Letošnje, že petnajste športne igre ljubljanskega armadnega območju bodo od 26. do 30. maju v Kranju. Vojašnica v Kranju in stadion Stanka Mlakarja bosta gostila moštva garnizij iz Postojne, Maribora, Ljubljane, Vrhnike, Novega mesta, Graničarja in domačega Kranja. Prvenstvo organizirajo od leta 1972 naprej, ni ga bilo le leta 1982. V torek so se na prvi seji organizacijskega odbora, ki mu predseduje Spiro Nikolic.zbra-li v domu JlJ\ v Kranju. Prisotni so bili tudi pomočnik komandanta 1 .JAO Visniča.gene-ralpolkovnik Mirko Mirtič s svojimi sodelavci ter Ivan Torkar in Henrik Peternel. Govorniki so poudarili, da to ni samo vojaška manifestacija, ampak akcija slovenskega naroda. Športno tekmovanje vojaških moštev zajema discipline mnogoboj, streljanje, atletika, plavanje, rokomet, odbojka in košarka. Športne igre niso le tekmovanje, temveč je tudi prikaz kulturne dediščine mesta, v katerem je tekmovanje, imajo tudi družbenopolitični in seveda tudi družabno-zaba-vni namen. Prav zato si bo Kranj prizadeval, da bo to ar-madno tekmovanje dobro pripravil in izvedel. To je pokazal že leta 1976, ko je bil organizator podobnega tekmovanja in zbliževanja vojske in občanov. I) Humer to nameravajo, jim starši gotO^ niso ovira, ampak špricajo s večjim užitkom. Najslajši je P1* povedan sad. Dogodi se celo da včasih starši namesto u^j. cev lažejo učiteljem, kot je P^ znal eden od srednješolcev. ; Nezaupanje, bodisi s stTj?L staršev ali učiteljev, v ml8~S gotovo ne zbuja poštenosti, nfj in disciplino se da doseči t ud1 razumom, modrostjo, spretno* jo in zanimivimi urami v rU'jra dih, v katerih učitelj ni en brw' učenci pa drugi. H. Jelovčan^ KLUB STUDENTOV KRANJ TRADICIONALNO bruc ovan je KRANJSKIH ŠTUDENTOV DELAVSKI DOM SREDA, 28. januarja, ob 20. uri Zanimiv program, žrebanje bogatih nagrad. Predprodaja cenejiih kart * Mladinskem servisu v ponedeljek in torek od 20. do 21. ure. Vabljeni