■ O1 poročevalec GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA DOMŽALE Občinski poročevalec, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva občine Domžale, izhaja dvakrat mesečno, vsa gospodinjstva v občini ga dobivajo brezplačno. Glasilo ureja uredniški odbor v sestavi: Marjan Bolhar, Matjaž Brojan, Štefan Marković, Anton Orel, Marjan Gorza, Pavel Pevec, Franc Tekavec, Vera Vojska, Cveta Zalokar-Oražem. Glavna urednica: Vera Vojska, tel.: 721-359, odgovorni urednik: Matjaž Brojan, tel.: 721-686, tehnični urednik: Franc Mazovec, tel.: 323-841. Glasilo izhaja v nakladi 12.700 izvodov in ga tiska Tiskarna Ljudske pravice Ljubljana. Rokopise sprejema odgovorni urednik, Ljubljanska 94, Domžale, p.p. 20, naročene oglase posredujte v uredništvo, Ljubljanska 94. Glasilo je na podlagi sklepa št. 421-1/72 z dne, 26.11.1974 Sekretariata za informacije izvršnega sveta SR Slovenije oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. Glasilo je bilo dne, 25.7.1970 odlikovano s Priznanjem Skupščine občine Domžale za uspešno informiranje, dne, 24.4.1974 pa s srebrnim Priznanjem Osvobodilne fronte slovenskega naroda za uspešno informiranje delovnih ljudi in občanov občine Domžale. DOMŽALE, 18. III. 1985, LETO XXIV. VII VILKA 5 Komisija za izvajanje samoprispevka v občini Domžale je na svoji seji dne, 14.2.1985 obravnavala poročilo o realizaciji programa samoprispevka v času od 1. maja do 31. decembra 1984. Prav tako je bil predmet obravnave plan realizacije samoprispevka za leto 1985. Iz poročila, ki ga je pripravila komisija, povzemamo sledeče: V letu 1984 se je zbralo v času od 1.5.1984 - 31.12.1984 prihodkov za znesek 109.212.015,15 din ali cca 13.700.000 din povprečnega mesečnega dotoka. Plan prihodkov je bil realiziran z indeksom 124,4 % predvsem zaradi višjih osebnih dohodkov kot je bilo prvotno predvideno. Porabili smo 8.007.042,00din, in sicer največ za gradnjo OŠ Trzin (72.740.490,00 din), za prevezavo OŠ Josip Broz Tito na novozgrajeno kotlarno na premog (6.402.198,00 din), ostala sredstva pa za usposobitev nadomestnega objekta Čebokli na Krakovski ulici v Domžalah. Poleg tega so šla sredstva za nabavo opreme Centru srednjih šol ter za stroške v zvezi s pripravo realizacije programa, poslovanjem SDK ter uprave za družbene prihodke za pobiranje samoprispevka. Po stanju 31. 12. 1984 je na žiro računu bilo 21.204.976,15 din. V letu 1985 so planiram prihodki v skupni višini 303.500.000,00 din -mesečni dotok naj bi v povprečju dosegal 22.000.000 din. V sklopu odhodkov naj bi v letu 1985 porabili najmanj 60.000.000 din za dokončanje OŠ Trzin, 158.000.000 din za naslednje večje objekte: - vrtec v Mengšu, za prizidek OŠ Radomeljske čete namenjamo 45.000.000,00 din, za projektno dokumentacijo za Center srednjih šol 8.000.000 din, za dokumentacijo prizidek k OŠ Martin Koželj Dob in OŠ Janko Kersnik Brdo 6.000000 din; za sanacijska dela na objektih osnovnih šol (fasada učilničnega dela Šlandrove brigade, popravilo strehe v OŠ Dob in Radomlje, sanacijska dela na OŠ Janko Kersnik Brdo - odprava gobe) bomo začasno premostili iz sredstev samoprispevka sredstva v višini 20.000.000 din. Ta sredstva bodo vrnjena iz sredstev združene amortizacije šol najkasneje do 31.12.1986; pripravljalna dela za realizacijo programov krajevnih skupnosti iz viškov sredstev samoprispevka bodo stala 2.000.000 din, ostali stroški pa znašajo skupaj 4.500.00 din. V sklopu problematike gradnje objektov predvidenih v programu IV. samoprispevka, moramo omeniti teža- Uradni vestnik po novem Skupščina občine Domžale je v letu 1985 pričela izdajati Uradni vestnik občine Domžale v spremenjeni obliki in formatu. Uradni vestnik sedaj izhaja kot samostojna publikacija, ki jo sprejemajo vse organizacije združenega dela, delovne skupnosti ter krajevne skupnosti. Za vse naštete prejemnike je en izvod brezplačen, vsak nadaljnji izvod oz. posebno naročilo pa se zaračunava. Posebna naročila sprejema Sekretariat skupščine in izvršnega sveta - INDOK center, Ljubljanska 69 ali po telefonu 721-320. Z novo obliko Uradnega vestnika je bil storjen korak naprej pri informiranju, saj ga bodo podobno kot Uradni list prejemale le tiste institucije oz. posamezniki, ki so zainteresirani zanj. S takim načinom se je razbremenilo tudi občinsko glasilo, istočasno pa pocenilo izhajanje. Plačevanje samoprispevka — zvišan cenzus_ Na podlagi odloka o uvedbi občinskega samoprispevka so plačevanja le tega oproščeni delovni ljudje in občani, katerih prejemki ne dosegajo zneska 75% povprečnega čistega osebnega dohodka delavca v SR Sloveniji v preteklem letu ter delovni ljudje in občani, katerih mesečni prejemki preračunani na družinskega člana ne presegajo 60 % zgoraj navedenega povprečnega osebnega dohodka. Komite za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj občine Domžale je objavil ugotovitev, da so v letu 1985 mejni zneski oprostitve plačevanja občinskega samoprispevka tile: a) delovni ljudje in občani, katerih prejemki ne dosegajo 20.850,00 din b) delovni ljudje in občani, katerih mesečni prejemki, preračunani na družinskega člana ne presegajo 12.500,00 din. Naj ponovno poudarimo, da je za oprostitve plačila samoprispevka pristojna komisija za izvajanje samoprispevka Skupščine občine Domžale, ki izdaja sklepe o oprostitvi le na podlagi zahteve občana ter na osnovi predloženih dokazil., M.J. ve z določitvijo zmogljivosti novega vrtca v Mengšu glede na možno upadanje interesa za organizirano otroško varstvo, glede na visoke cene oskrbnin. Sočasno z gradnjo OŠ Trzin, ki nekoliko zastaja glede na terminski plan zaradi resnično hude zime v decembru, januarju, februarju, smo v okviru Samoupravne komunalne interesne skupnosti Domžale zaprli tudi finančno konstrukcijo kanal MT Domžale - Trzin v vrednosti 75.000.000 din, ki je poleg ostalega tudi pogoj za obratovanje šole. Jasno pa je, da se kanal ne gradi le zaradi nove šole temveč zaradi mnogo pomembnejših ciljev (kot npr. navezava Mengša, Loke, starega in novega dela Trzina, Depale vasi ter predela Domžal na javno kanalizacijsko omrežje ter Centralno čistilno napravo Domžale - Kamnik). Prav .tako je znano dejstvo, da so zbori občinske skupščine na zadnji seji sprejeli sklep o novih šolskih okoliših, med njimi tudi za trzinsko šolo (Trzin, Loka, Dcpala vas). Izgradnja trzinske šole bo pomenila tudi precejšnjo razbremenitev mengeške šole, ki dela v sedanjem trenutku v izredno težkih prostorskih pogojih. Praktično so v fazi projektiranja prizidka k OŠ Radomlje CELOVITO O ČRNEM GRABNU Več o knjigi v današnji številki Crni graben od Prevoj do Trojan je že peto delo znanega kronista Staneta Stražarja. Avtor se je pri zbiranju gradiva za to zanimivo delo poslužil najrazličnejših zgodovinskih in drugih virov in uporabil vse izkušnje, ki jih je pridobil pri pisanju dosedanjih del. Zaradi tega predstavlja knjiga verodostojen dokument dogajanj v Črnem grabnu in okolici od najstarejših časov pa do danes. Knjiga vsebuje 15 poglavij in v vsakem je prikazano posebno področje. V prvem opisuje geološki sestav in spremembe, vode, naravna bogastva, vremenske razmere, oblike naselij, ledinska in hišna imena. Sledijo arheološka raziskovanja, najdbe in opis najdb i še. Zelo obširno je predstavil srednji vek. Pri slednjem je avtor uporabil neštete pisane in druge vire. Bogato je prikazana ljudska tvornost, ljudsko pesništvo, pripovednost in druga ljudska izročila. Prikazano je bogastvo kulturnih spomenikov in tudi vsi znameniti in pomembnejši rojaki so predstavljeni na zanimiv način. Opiran je razvoj gospodarstva, javne uprave, delovanja društev in še mnogo drugih značilnih ter za te kraje pomembnih dogajanj: Posebno poglavje je avtor posvetil obdobju NOB. Vsebina knjige je bogata, pestra in na okoli 1000 straneh ter 500 čudovitih črnobelih in barvnih fotografijah našim ljudem predstavlja prelepo dolino in širšo okolico Črnega grabna. Prebiranju te zanimive knjige - kronike - bo obogatilo naša znanja in spoznanja iz preteklosti, saj knjiga vsebuje vse najpomembnejše, kar naj bi posameznik vedel o zgodovini svoje domače okolice. Zato bi bilo prav, da bi ta knjiga prišla v vsako hišo na področju Črnega grabna, verjetno pa bo zanimivo branje tudi za ostale občane naše občine, predvsem za mlade, ki želijo spoznati svojo ožjo domovino. Odbor za izdajo knjige (izbran kot najuglednejši ponudnik IBT Trbovlje - TOZD Projektjva Ljubljana), tik pred dokončnim izborom projektanta pa smo pri Centru srednjih šol Domžale ter pri prizidku k dobski šoli. Prav gotovo lahko mirno trdimo, da vodimo takšno politiko, da projektna dokumentacija čaka na denar in ne obratno, kot se je dogajalo v preteklosti. V letu 1985 bomo intenzivno pripravljali krajevne programe v vseh 27 KS iz ti. viškov samoprispevka, saj vemo, da bodo v letu 1986 obračunani viški iz leta 1984, 1985 in 1986 ter bodo v letu 1986 nakazana sredstva na KS v višini cca 180.000.00 din. V kolikor bodo resnično zbrana vsaj v takšni višini dodatna sredstva iz raznih SIS ter drugih sofinancerjev, lahko ugotovimo, da bo leto 1986 -leto številnih gradenj v vseh KS. Komisija za izvajanje IV. samoprispeka Predsednik: Anton PRESKAR, dipl ing. Na zadnjem zasedanju domžalske delegatske skupščine so delegati spregovorili tudi o dilemah glede ustanovitve družbene pravne pomoči. Iz delegatskih klopi: Pravna pomoč - delegati glasovali proti Kljub dobro pripravljenemu elaboratu o družbeni in ekonomski upravičenosti Skupne službe pravne pomoči za območje občin Kamnik in Domžale, so se delegati vseh treh zborov Občinske skupščine izrekli proti taki ustanovitvi. Tako je že drugič propadel poizkus, da se v naši občini ustanovi takšna služba. Glavni razlog proti ustanovitvi Službe je težaven ekonomski položaj organizacij združenega dela, saj bi le te nosile dodatno finančno breme. Delegati so ravno tako menili, da bi se novoustanovljena služba slej ko prej razbohoti/a, saj je predlagano število delavcev glede na področje dela premajhno. Opozorili so tudi na to, da se je predvsem v družbenih dejavnostih zaposlilo več novih pravnikov, manjše delovne organizacije pa dobivajo pravno pomoč s svojo povezanostjo v višjih organizacijskih oblikah združenega dela. Delegati so tudi sklenili, da obstoječe institucije (družbeni pravobranilec samoupravljanja, sindikat, sodišče) okrepijo nuđenje pravne pomoči v okviru svojih pristojnosti, delegati v Skupščini SR Slovenije pa naj dajo pobudo za dopolnitev zakona o pravni pomoči in sicer v tem smislu, da bi se z zakonom dopustila možnost nuđenja pravne pomoči v manj zahtevnih organizacijskih oblikah. ^ . /bor krajci nih skupnosti je zasedal v prostorih za restavracijo »1'ri posli«. Na fotografiji: delegati med /asedanjem. Pomagamo lačnim v Afriki »S S § i I I Tudi naše glasilo je objavilo poziv vsem delovnim ljudem in občanom, da sodelujejo v zbiranju pomoči lačnim v Afriki, ki jih je prizadela velika suša in lakota. V naši občini je aktivnosti (in jih še) vodil Občinski odbor Rdečega križa, ki je na osnovi predloga Republiškega odbora prejel določeno število zahvalnih bonov, namenskih lističev, ki služijo kot potrdilo in zahvala darovalcu denarni prispevkov za pomoč v Afriki. i Dileme Krumperk i .rad Krumperk pri Domžalah se v listinah omenja že v začetku 15. stoletja; vitezi Ravbarji pa so grad preuredili v osemdesetih letih 16. stoletja in tak se nam je ohranil do danes. Po arhitekturni zasnovi je grad renesančnega tipa s štirimi grajskimi krili in stolpi na vogalih ter z notranjim arkadnim dvoriščem. Lastništvo gradu je bilo tekom stoletij v rokah različnih plemiških družin, zadnji lastnik pred drugo svetovno vojno pa je bil tovarnar POGAČNIK iz Ruš. Grad Krumperk je bil v začetku 19. stoletja nekaj časa sedež okrajne gosposke. Dne, 14. septembra 1941 je bil v gradu, na katerem je bil oskrbnik pristaš OF Keglovič, ustanovljen pod vodstvom organizatorjev vstaje na Gorenjskem in inštruktorja CK KPS Toma Brejca - Pavleta 1. občinski odbor Osvobodilne fronte za Domžale, eden prvih na nemškem okupiranem ozemlju Slovenije. Od leta 1942 je bila v gradu nemška vojaška postojanka (graničarska šola in nato še druge enote). Po osvoboditvi je bil grad nacionaliziran in predan JLA, ki je v njem uredila okrevališče za oficirje, bolnike TBC. JLA je prenehala uporabljati objekt leta 1955. V letu 1975 je SO Domžale dobila dovoljenje, da zaradi ogroženosti slamnikarske-ga muzeja, ki ga je leta 1973 uredilo Turistično društvo Domžale, začne z ustreznimi obnovitvenimi deli. Občinska Kulturna skupnost je zbrala soglasja in ob finančni pomoči Izvršnega sveta začela obnavljati streho in vhodni del ter urejati prostore za Zgodovinski arluv iz Ljubljane. V letu 1976 je izdala tudi publikacijo Arhiv občine Domžale na Krumpcrku. Leta 1977 seje sestal prvi iniciativni odbor za celotno ureditev gradu, ki deluje v nekoliko spremenjeni sestavi še danes. Kulturna skupnost občine Domžale je uspela obnoviti ostrešje gradu, pomožnih objektov in preseliti nekaj strank, ki so se v grad naselile leta 1953 Občasno je poskrbela za ureditev okolice. JLA je prodala grad Skupščini občine Domžale leta 1979. V tem letu je izšla tudi brošura .JfCrumperk". Leta 1983 je bila vz-^ana spominska plošča ob obletnici ustanovitve OF za občino Domžale. Sedaj potekajo obnovitvena dela na stopnišču, predvidena pa je tudi postavitev muzejske zbirke NOB. Pogoste kritike glede varstva kulturne dediščine so bile naslovljene na Kulturno skupnost in Zavod za spomeniško varstvo, ki pa kljub velikim naporom ne moreta rešiti gradu, saj za to nimata potrebnih sredstev. Sicer pa kakršenkoli večji poseg onemogočajo stranke, ki prebivajo v večjem delu zgradbe. Z problematiko je potrebno seznaniti širšo družbeno skupnost in ob tem predstaviti celoten program ureditve, iz katerega bodo razvidne vse predvidene dejavnosti (kulturne, turistične, gostinske, itd.). Kulturna skupnost naj vlaga sredstva le za tisti del obnove gradu, ki bo namenjen kulturni. Zagotovo pa je najbolj nujno poskrbeti za preselitev strank, saj v gradu nimajo niti najnujnejših življenjskih pogojev. Poleg tega so stanovalci tudi ogroženi, saj je del hodnika v prvem nastropju porušen in nezaščiten. P. P. ir i i ,::::;x^ r OB VESTI L O 1 Obveščamo vse borce NOV, da bomo organizirali prevoz z avtobusom na proslavo ob 40-letnici osvoboditve Jugoslavije in zmage nad fašizmom, ki bo v soboto 18. maja 1985 ob 11. uri, v Spominskem parku svobode in miru na Poljani pri Preval/ah. Vsak udeleženec proslave bo plačal del stroškov za prevoz, tj 500.- din, ostalo pa Obč. odbor ZZB NOV Domžale. Prijavite se in plačate lahko v svoji Kraj. org. ZB NOV ali pri Občinskem odboru ZZB NOV Domžale, Ljubljanska c. 70, kjer dobite tudi vse informacije - tel. 721-329. Obč. odbor ZZB NO V Domžale 1 •:•:•: .v.; m m V skladu z dosedanjo prakso so aktivnosti stekle v vseh okoljih tako v krajevnih skupnostih, kjer so bili glavni nosilci krajevni odbori, kakor tudi v delovnih sredinah, kjer je bila akcija v rokah sindikata. Za začetek lahko rečemo, da je akcija uspešna, še zlasti pa jc potrebno pohvaliti naslednje organizacije in posameznike, ki so že do 25.2.1985 zbrali naslednja finančna sredstva, ki jih je Občinski odbor !< K nakazal na dogovorjeni žiro račun RK Slovenije: Krajevna organizacija RK Vir 4.000,00, Krajevna organizacija RK Mengeš 4.500,00 Krajevna organizacija RK Domžale 4.000,00, Krajevna organizacija RK Moravče 550,00, Krajevna organizacija RK Blagovica 1.500,00, Krajevna organizacija RK Peče 850,00, Krajevna organizacija RK Dob 3.500,00, OZD Univerzale 16.500,00, Dom upokojencev Mengeš 12.850,00, Termit Moravče 7.235,00, Rašica Moravče 6,200,00, Mizarska delavnica Moravče 800,00, Občina Domžale 3.560,00, Osnovna šola Radomlje 3.500,00, Furar Anton, Zg. Jarše 42 10.000,00 din, Gavranovič Muharem, Domžale 2.000,00 din, Do bo višek Miha in Marija, Domžale 4.000,00 din, Miillcr Marija, Domžale 4.000,00 din. Čeprav je akcija usmerjena v zbiranje denarnih prispevkov, ne kaže zavračati morebitnih materialnih prispevkov od združenega dela - proizvajalcev ali velikih distributerjev tega blaga. Ce bi morda tudi vaša DO prispevala, natančna navodila o od premi materialnih pošiljk prejmete, ko nas o tem obvestite. Občinski odbor Rdečega križa se zahvaljuje vsem darovalcem za izkazano solidarnost, ter skupaj z družbenopolitičnimi organizacijami poziva vse občane, da se v akcijo vključijo in po svojih močeh pomagajo pri reševanju življenj ljudem, ki jih je v Afriki prizadela lakota. Vlak bratstva in enotnosti tudi letos (poziv medvojnim izgnancem v SR Srbijo) Manifestacija pod nazivom „Vlak bratstva in enotnosti" se organizira kontinuirano že od leta 1961. Ta manifestacija je odraz stalnih prijateljskih in bratskih vezi med bivšimi izgnanci iz Slovenije, ki jih je okupator leta 1941 izgnal iz njihovih domov in njihovimi gostitelji v SR Srbiji, kjer so izgnanci našli svoj drugi dom. Velika večina je dobila toplo in prijateljsko zatočišče pri srbskih bratih in sestrah, ki so skupaj z njimi preživljali težave vojne vihre ter prenašali nadčloveške napore in trpljenja. Značilno za manifestacijo je. da je vlak tradicionalni simbol ohranjanja, razvijanja in utrjevanja revolucionarnih izročil NOB ter pomemben prispevek k nadaljnjemu razvoju in krepitvi bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov in narodnosti. Vlak je postal največja manifestacija povezovanja med slovenskimi izgnanci in njihovimi gostitelji, postal je porok, da velike revolucionarne izkušnje ne bmod nikoli zamrle. S to manifestacijo se revolucionarna izročila NOB prenašajo tudi na mlajše rodove. V letošnjem letu organiziramo „Vlak bratstva in enotnosti", ki bo iz SR Slovenije popeljal bivše izgnance in njihove najožje družinske člane k njihovim gostiteljem v SR Srbijo. Vlak bo predvidoma odpeljal iz Maribora oz. Jesenic 11. oktobra, vračal pa se bo iz Kraljeva oz. Titovih Užic 15. oktobra. Ker imamo tudi v naši občini precej medvojnih izgnancev v SR Srbijo, smo se odločili, da bo vlogo koordinatorja prevzel Koordinacijski odbor za ohranjanje in obujanje tradicij NOB in spomeniško varstvo, ki poziva vse udeležence „Vlaka bratstva in enotnosti", da se njegovemu vabilu odzovejo in se udeležijo skupnega sestanka, na katerem se bomo dogovorili o organizaciji njihovega obiska v SR Srbiji. Sklepi uresničevanja svobodne menjave dela v družbenih dejavnostih Po večmesečni razpravi in usklajevanju različnih stališč glede uresničevanja svobodne menjave dela v družbenih dejavnostih v občini Domžale, so ugledali luč sveta sklepi začasne medzborovske komisije, ki so jih delegati na zasedanju zborov Skupščine občine Domžale tudi potrdili. Iz sklepov je razvidno, da je dan poseben poudarek svobodni menjavi dela v povezavi s procesom planiranja in uresničevanjem deletaskega sistema v Samoupravnih interesnih skupnostih. Sodeč po sklepih bomo v Domžalah končno opredelili odnos do zagotovljenih oz. minimalnihprogramov posameznih dejavnosti ter cilje in izhodišča za politiko solidarnosti v družbenih dejavnostih. Za nadaljnje uresničevanje svobodne menjave je pomemben tudi sklep skupščine, da je potrebno iz skupnih programov posameznih SIS izločiti tiste sestavine razširjenih programov posameznih izvajalcev, ki so pomembne le za del uporabnikov. Že v razpravi o osnovnem gradivu mesecu decembru 1984 je Izvršni svet Skupščine občine ugotovil, da izvajalci v družbenih dejavnostih nimajo lastnih ovrednotenih programov dela, s katerimi bi nastopali v Samoupravnih interesnih skupnostih oziroma pred zborom uporabnikov. S takim delom bi dobili programi izvajalcev svoje pravo mesto, predvsem pa bi usklajevanje programov krepilo interes združenega dela za urejanje problemov v družbenih dejavnostih. ^ j Evidentiranje je družbeno priznanje V temeljnih okoljih poteka evidentiranje možnih kandidatov za delegate v mandatnem obdobju 1986 — 1990. Nosilci evidentiranja možnih kandidatov za družbene funkcije so delovni ljudje in občani povezani v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter organizirani v družbenopolitičnih organizacijah samoupravnih organih in delegacijah. Evidentiranje je stalna naloga, upoštevati pa je potrebno naslednja stalna izhodišča: — splošno družbenoekonomsko in razvojno usmeritev, — sprejeta načela kadrovske politike in opredelitve temeljnih kvalitet svojih prihodnjih delegatov, — evidentiranje čimvečjega števila možnih kandidatov iz vrst delavcev, iz proizvodnje, žensk, mladih oz. da bo njihov delež ustrezal njihovemu ustvarjalnemu prispevku v združenem delu in v splošnem političnem in samoupravnem življenju, — evidentiranje kandidatov, ki se v vsakodnevni samoupravni praksi uveljavljajo z delom in s tem pridobivajo ugled in zaupanje v svojem okolju, — evidentiranje mora slehernemu občanu in delovnemu človeku pomeniti družbeno priznanje za njegovo dosedanje delo, — evidentiranje mora biti rezultat najširše družbenopolitične in samoupravne aktivnosti in odgovornosti, — prilagoditev sistema evidentiranja svojim potrebam in pogojem ter ustrezna opredelitev postopkov svojega delovanja. Proces evidentiranja poteka po naslednjem postopku: — organizacija in zagotavljanje vseh pogojev za evidentiranje možnih kandidatov sta stalna naloga Socialistične zveze in Zveze sindikatov ob sodelovanju vseh drugih družbenopolitičnih in samoupravnih dejavnikov v kadrovskih pripravah na volitve, — pobudo za evidentiranje možnega kandidata lahko da vsak posameznik, samoupravni organ, delegacije, družbenopolitične in družbene organizacije in društva oz. njihovi organi, — vsaka pobuda za evidentiranje se mora v skladu s sprejetimi načeli in merili kadrovske politike obravnavati na zboru delavcev in delovnih ljudi v TOZD in delovnih skupnostih, na zboru delovnih ljudi in občanov v krajevni skupnosti, na sestanku OO ZS, KK SZDL, na drugem zboru — sestanku. Če delavci, delovni ljudje in občani pobudo sprejmejo, se možnega kandidata vključi v evidenco evidentiranih možnih kandidatov, — delovnega človeka in občana lahko evidentiramo brez njegove poprejšnje privolitve, ker je evidentiranje družbeno priznanje za njegovo delo in prizadevanje ter samo podlaga za nadaljnji kandidacijski postopek. Kandidiranje pa se lahko opravi le ob soglasju s predlaganim možnim kandidatom. — kandidiranje možnih kandidatov temelji na evidentiranih možnih kandidatih. Vsako kandidiranje mimo evidentiranja mora predlagatelj posebej utemeljiti, — pravice in dolžnosti evidentiranih možnih kandidatov so opredeljene v volilnem pravilniku SZDL Slovenije, enako tudi drugih sodelujočih v kandidacijskih in volilnih postopkih, — za vsakega delovnega človeka ali občana, ki je bil evidentiran za Opravljanje družbene funkcije, je treba izpolniti predpisan obrazec: Popisnico evidentiranega možnega kandidata. Kot smo že zapisali poteka evidentiranje v temeljnih okoljih do 30. marca 1985, zato pričakujemo od evidenličarjev, da nam bodo najkasneje do 10. aprila 1985 posredovali podrobne podatke o številu in strukturi evidentiranih, ki jih bomo posredovali ustreznim organom Republiške konference SZDL Slovenije. llillllliillllllllilltlllllllUill^ V dneh ob prazniku dneva žensk S. marcu so v Hali Komunalnega centra pripravili razstavo domžalskih Svoja dela so na razstavi v Hali Komunalnega centra razstavile Štefka Košir-Petrič, Andreja Peklaj, Vera likovnih umetnic. Trstenjak Jovičič in Bernarda Zajec. Razstavljeni eksponati so bili razstavljeni od 11. do 16. marca, v/budili pa so mnogo zanimanja, saj je bil že obisk na otvoritveni svečanosti precejšen. V kulturnem sporedu so sodelovali recitatorji s ( entra srednjih šol. V Dobu so oh H. marcu pripravili sedaj že tradicionalno razstavo ročnih del. Pripravili so jo v telovadnici osnovne šole Martina Koželja. Prostora je bilo celo premalo za vse, kar so pripravile pridne roke krajank in krajanov Doba. Ob 8. marcu so ženskam pripravili lep kulturni spored, prireditev, ki je navdušila. Nastop mlade ghwl»t«ke Zajcev«, ki j* *a*K«l» »»«-'fafc. Po končani prireditvi so ženskah i/ KS Dob- Krtina pripravili skromno pogostitev in se jim zahval« /.»trud in del«, ki so ga vložile tako v dru- V osnovni šoli Staudrove brigade so ob K. marcu tudi pripravili > rst« prireditev. Pos»etefc j« s srečanja pevski« ih*mw. °*tlNSKI FOROĆEVALEC STRAN v naše KRAJEvne sHUPnosn V Mengšu imajo mnogo načrtov: Predvsem: olepšati in ozeleniti Mengeš! Turistično olepševalno društvo mengeš je imelo ob koncu februarja svoje letno konferenco, na kateri so pregledali delo V minulem letu in si zastavili nekaj načrtov tudi za vnaprej. Društvo šteje kar 163 odraslih članov in 30 članov pomladkarjev Zelene straže na OŠ Matija Blejca - Matevža. Na kratko so ocenili, da je bilo delovanje dru sva v preteklem letu dokaj uspešno, pred člani pa se postavlja kopica novih delovnih nalog, ki bi jih radi izvedli v sodelovanju z vsemi Mengšani. Kaj je bflo storjenega Turistično olepševalno društvo si prizadeva obdržati čistočo v Mengšu in v okolici, vendar mu to vedno ne uspeva. V poročilu predsednika društva Milana Jenčiča je bilo med drugim rečeno, da se nikakor ne morejo dogovoriti s Komunalnim podjetjem Domžale, da bi vsaj Štirinajstdnevno praznili koše za smeti, sđmo društvo pa za to nima denarja. Sicer pa je bila lani v mesecu aprilu velika očiščevalna akcija, ki pa bi lahko bolje uspela, če bi sodelovalo še več Mengšanov. Tudi letos bo Turistično olepševalno društvo takšno akejo izpeljalo in upa na boljši odziv krajanov. Dobro pa so bila obiskana vsa predavanja, ki so jih organizirali, prav tako izleti na Štajersko in vse druge prireditve, ki so bile izvedene v krajevni skupnosti tudi s pomočjo društva. Smučarska vlečnica je zaradi pomanjkanja snega delovala malo časa, na srečo pa ima društvo ob njej zagnanega človeka - Franca Steleta, ki dobro skrbi zanjo, ko je sneg. Turistično olepševalno društvo je postavilo tudi tri vozne rede,' ki so izdelani domiselno in lepo. Izšla je tudi posebna razglednica Mengša. Posebej pa je treba opozoriti na knjižico iz okvira Zbirke vodnike Kulturni in naravni spomeniki Slovenije. To knjižico, ki v svojem 128-tem zvezku na tridesetih straneh dostojno prikazuje tudi Mengeš, je napisal prof. Ivan Vidali, krajani pa jo lahko debijo v vseh prodajalnah Mladinske knjige, dogovorih pa so se, da bo kmalu tudi v prodajalnah Napredek. Mengeš se je polepšal tudi zato, ker je pridobil nekaj novih stavb - nove je zdravstvena postaja, obnovljen je bil Ravbarjev grad, dozidan Dom počitka, podrli pa so tudi Tonhovo in Šušteršičevo hišo, seveda s pomočjo KS, tako da ni več dveh največjih zunanjih sramot v kraju. Križišče pri Pavovcu sicer ni funkcionalno, ureditev okoli njega pa je primerna. Ob glavni cesti je društvo posadilo tudi več grmičevja, vendar so se našli tudi takšni ljubitelji okrasja, ki so te grmiče preprosto odnesli. Novi načrti V načrtu dela na letošnje leto je nekaj stalnih zadolžitev, od čiščenja in ureditve zunanjega videza kraja, do organizacije očiščevalne akcije v aprilu obnoviti pa bo treba — iz trdnejšega lesa, verjetno kostanja, klopi na poti na Gobavico, Društvo bo organiziralo več predavanj, nekaj izletov, aktivno se bo vključevalo v večino prireditev v krajevni skupnosti, vzdrževalo bo Titov drevored, trim stezo, obnovilo bo koše za smeti, dopolnilo bo vozne rede itd. Posebno pozornost je vzbudil predlog Petra Lavriča o organiziranem očiščenju in ponovni ozelenitvi Goba-vice. Turistično olepševalno društvo bo stopilo v stik s Semesadiko. Na Gobavici bi posekali vsa suha drevesa in neprimerno grmičevje, nanovo pa posadili takšne sadike, ki bi na tej zemlji najbolje uspevale, tako da bi Mengeš dobil resnično prava pljuča, hkrati pa bi prava podrast in prava drevesa tudi polepšala podobo kraja. Nekateri so predlagali, da bi bil to načrt do leta 2000, predsednik Milan Jenčič pa pravi, da je treba iti takoj v akcijo ponovne ozelenitve okolice Mengša. V letošnjem letu bo društvo poskrbelo tudi za postavitev posebnih kozolcev pred vstopi v Mengeš, na njih pa bi napisali, kaj je znamenitega v kraju. Resnično tujec, ki potuje iz Ljubljane, ne ve, kje uiora zaviti v mengeško smer, če nima s seboj natančnejšega zemljevida. Ob tem pa ima Turistično olepševalno društvo Mengeš še celo vrsto drugih manjših delovnih načrtov, tako da se bo moralo izredno potruditi, da jih bo izpeljalo tudi v praksi. Vsak načrt je tudi delovna obveza; računajo pa, da bodo s pomočjo krajanov, ki jim ni vseeno, kakšen je Mengeš s svojo okolico, vse lahko izvedli tudi do podrobnosti. Ivan SIVEC V DOBU OB 8. MARCU 2e v dneh pred 8. marcem so se sestali člani vodstva Krajevnega odbora Rdečega križa, ki so obiskali vse starejše občanske krajevne skupnosti in jih razveselili s skromnimi darili 'iste, ki so stare nad 85 let pa tudi s šopki.. Društvo prijateljev mladine je ob tej priložnosti pripravilo razstavo ročnih del v telovadnici OS Martin Koželj Dob, na kateri se je s svojimi ročnimi deli Tretje oko ne zna lagati... Ogledalce, ogledalce, povej, je kaj nevarnosti na Kamniški cesti tej? Ogledalce vztrajno molči, svojo drugo podobo kaže ljudem vse dni... (Tekst: SI M. foto: Vido Rcpanš'-k) predstavilo blizu 40 krajanov, s svojimi izdelki pa se je predstavil tudi gost Matjaž Brojan. Razstava, ki je bila_dobro obiskana, je bila odprta ob kulturnem programu učencev OS Martin Koželj Dob, ki so svoje mamice in ostale udeleženke razveselili s prikupnim programom, po katerem je sledilo družabno srečanje Žensk iz KS Dob. Vsi razstavljeni izdelki, med njimi največ gobelinov in različnih prtov in prtičkov (vezenih, klekljanih), pričajo, da je med Dobljani veliko pridnih ljudi, ki z iiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiniH različnimi ročnimi deli bogatijo vsakdan. Društvo prijateljev mladine pripravilo tudi nagrade za najboljše izdelke. Po mnenju žirije so bih najizvirnejši prtičk Frančiške Lapajne (klckljanje), ki je tak prejela prvo nagrado, na drugo mesto uvrstili gobeline Anice Anžič, tretjo na do pa je za svoje izdelke prejela Mariji Erčulj. Posebno denarno nagrado je svoje izdelke iz lesa prejel Janez Kovic. Društvo prijateljev mladine je prep čano, da bo skupaj z vodstvom osnov šole, ki vselej kaže dovolj razumevanja skupne aktivnosti podobne razstave srečanje še organiziralo. V. V. I Mengeška razglednica za cestno skupnost Domžale 1 IHAN I H Luknja pri luknji in vsaka vodo drži, kaj je to? — Kolodvorska ulica v = §§ Mengšu na pomlad. (Zal ne samo Kolodvorska in ne samo v Mengšu.) 3j iiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiliiliiiillilliliiiliH Po otvoritvi doma, v katerem so naši mesto tudi vse organizirane sile, lahko zapišemo, da je delo vseh še bolj zaživelo-Trenutno je največ težav okoli razdelitve telefonov, ki jih je premalo za vse interesente, družbenopolitične organizacije pa posebno skrb namenjajo pripravam na volitve. Ob oceni delovanja delegacij v tej KS je bilo ugotovljeno, da večina delegacij aktivno dela, da pa bodo preko vseh družbenih organizacij, društev kakor tudi družbenopolitičnih organizacij skušali evidentirati kar največ kandidatov za delegate ob naslednjih volitvah. Predlagano je tudi bilo. da bi imeli tri volišča, medtem ko predlogov za morebitrie spremembe delegacij ni bilo. Krajani so uspešno sodelovali pri organizaciji vsakoletnega pohoda na Oklo, sprejet pa je bil tudi predlog, da bi zaradi boljšega sodelovanja med vsemi dejavniki v KS ustanovili poseben organ, ki bi usklajeval vse aktivnosti, dana je bila tudi pobuda, da se zaradi vedno večjega administrativnega dela, urejanja različnih aktov, obrambnega načrta, planov za društva in drugo zaposli tajnika za celotno krajevno skupnost. Obenem je v krajevni skupnosti Ihan začel z delom iniciativni odbor za ustanovitev TVD Partizan, v okviru katerega bi združili že tudi doslej pestre aktivnosti različnih športnih sekcij. Tonhova hiša predvčerajšnjim, včeraj in nikdar več... Nekdaj je bila tu mogočna gostilna, z velikim hlevom, ponos Mengša. Zob časa nikomur ne prizanese, tudi Tonhovini ne. Toda dolgo, dolgo ni bilo denarja, da bi se hiša podrla in s tem zaščitila človeška življenja. Končno je le prišel dan nič... (Foto: Vido tte-panšek) Mengeš se je polepšal, odpirajo pa se tudi nove možnosti za... Zaenkrat so nacrti še v oblakih, ker se dediči ne morejo zmeniti med seboj in morajo na krajevni skupnosti samo čakati in čakati, da sodni mlini zmeljejo najprej po svoje. Potem pa bomo \i-deli! IZ ORGANOV PREDSEDSTVA OKSZDL DOMŽALE: Največ pozornosti je namenjene vodenju in usklajevanju priprav na volitve. Lahko zapišemo, daje v večini temeljnih okolij že stekla akcija analiziranja delovanja delegatskega sistema in na tej osnovi tudi evidentiranje možnih kandidatov za delegate, opozorimo pa naj, da bo potrebno prve. številčne podatke o evidentiranih oddati že koncem marca. Informiranje Svet za informiranje je razpravljal o osnutku samoupravnega sporazuma o sodelovanju in izvajanju skupnih nalog pri načrtovanju, vzpostavljanju in delovanju informacijskih sistemov za podporo odločanju v SR Sloveniji. Ob tem je menil, daje potrebno do obravnave predloga zlasti analizirati uporabnost dosedanjih sistemov i-" služb, ki že delujejo na tem področju in možnosti njihovega vključevanja v bodoče sisteme, verjetno pa ne gre zanemariti tudi podatka o tem, koliko naj bi novi sistemi Predvidoma stali in v kakšni meri bi vplivali na kakovost informacij. Ob razpravi o izdajanju Občinskega poročevalca v letu 1984 je bilo ugotovljeno, da je bil dosežen določen kvaliteten premik, da pa so še možnosti, ki jih je potrebno izkoristiti ter še v večji meri prispevati k pestrosti našega časopisa. Veliko prostora je še pri zagotavljanju pretoka informacij iz vseh okolij tako KS kot DO, pri čemer bo potrebno tudi sodelovanje uredništva s posameznimi dejavniki v KS. Predsedstvo Predsedstvo je poleg gradiva, ki ga je obravnaval dnižbcnopolitični zbor, svojo skrb namenilo tudi zbiranju pomoči za prebivalstvo Afrike, ki ga je prizadela lakota ter obravnavi poročila o izvajanju samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za novoletna praznovanja, ob obravnavi dela KO in svetov pa jc bilo precej govora o problematiki socialne politike, kjer se zahteva odgovorno delo vseh nosilcev socialne politike v občini. Posebej je bilo izpostavljena problematika zagotavljanja socialne varnosti upokojencev, ki jim zaradi hitre rasti cen in nesorazmernega povečevanja pokojnin, življenjski standard stalno pada. Dana jc bila pobuda, da se ustreznim institucijam poda predlog za spremembe na tem področju. Kakor že na nekaj sejah doslej je beseda tekla tudi o problematiki regulacije, melioracije in komasacije ob Rači in Čudni, pri čemer predsedstvo vztraja, da se roki Plan krvodajalstva za leto 1985 Naziv OZD, ustanove zavoda Plan. štev. Ura Zbirno mesto TOREK, 2.4.1985 1. Lek Mengeš .2. Induplati obrat Peče 3. KO RK Peče 4. KOR K Moravče 5. Termit Moravče 6. Mizarska delav. Moravče 7. OŠ Moravče 8. KO RK Vrhpolje 9. KOR K Krtina 10. KORKRafolče 11. KORKPrevoje SREDA, 3.4.1985 12. Melodija Mengeš 13. Trak Mengeš 14. Filc Mengeš 15. Ta mi z Mengeš 16. Opekarna Mengeš 17. In da p h ti Mengeš 18. KO RK Trzin 19. KO RK Mengeš 20. KPCJable 21. Semesadika Mengeš 22. Kovinotehna Mengeš 23. Dom upokojencev Mengeš 24. Eta obrat Mengeš 25. Pivovarna Union Mengeš 26. Emona obrat Mengeš 27. Obrtnik Mengeš 28. Hidrometal Mengeš 29. Zavarovalnica Triglav 30. Center invalid.mladine 31. Varnost Mengeš 32. Osnovna šola Mengeš 33. Prehrana Mengeš 34. CSŠ - Poklicna šola Domžale 35. KORKKrašnja ČETRTEK, 4.4.1985 45. Mlinostroj Domžale 46. Termit Ihan 47. Emona-prašičereja Ihan 48. KOR K Ihan 49. Emona obrat Pšata 50. Komunalno podjetje 51. CSŠ - Ekonomska šola 52. Ljubljanska banka 53. Dom upokojencev Domžale 54. Delavska univerza Domžale 55. SDK Domžale 56. Postaja milice Domžale 57. Obrat Alko Domžale 58. Zavod za glasb.izobra. 59. PTT Domžale 60. Biro 71 Domžale 61. SIS material, proizvod. 62. Vzgoj. varstveni zavod 80 6,00 Lastni prevoz 5 6,30 pred obratom 15 6,30 pred obratom 20 , 7,00 Avtobus, postaja 25 7,00 Avtobus, postaja 5 7,00 Avtobus, postaja 10 7,00 Avtobus, postaja 10 7,00 cerkev Vrhpolje 5 7,15 OŠ Krtina 20 9,00 pred Martinčkom 20 9,00 pred gost. Škarja 40 6,00 pred delav.organ. 40 6,00 pred delav.organ. 20 6,00 pred delav.organ. 20 6,00 pred delav.organ. 10 7,00 pred delav.organ. 20 7.00 pred delav.organ. 5 7flO avtobus, postaja 20 7,00 pred Trakom Men. 10 7,00 pred Trakom Men. 10 7,00 pred Trakom Men. 5 7,00 pred Trakom Men. 5 7,00 pred Trakom Men. 5 9,00 pred Trakom Men. 5 9,00 pred Trakom Men. 5 9,00 pred Trakom Men. 5 9,00 pred Trakom Men. 25 9,00 pred Trakom Men. 5 9,00 pred Trakom Men. 5 9,00 pred Trakom Men. 20 9,00 pred Trakom Men. 10 9,00 pred Trakom Men. 5 9,00 pred Trakom Men. 40 9,00 pred šolo Domžale 30 8,00 avtobus.post.Krašnja 50 6,00 pred de/ov.organ. 15 6,00 pred delov.organ. Ihan 30 6,00 pred delov.organ. Ihan 10 6,00 pred trgovino Ihan 15 6,30 pred obratom Pšata 30 7,00 pred upravo Domžale 25 7,00 pred šolo Domžale 10 8,00 pred občino Domžale 5 8,00 pred občino Domžale 5 8,00 pred občino Domžale 3 8,00 pred občino Domžale 5 8,00 pred občino Domžale 10 8,00 pred občino Domžale 3. 8,00 pred občino Domžale 10 8,00 pred občino Domžale 10 8,00 pred občino Domžale 5 8,00 pred občino Domžale 5 8,00 pred občino Domžale dosledno spoštujejo in da se pravočasno sprejmejo dogovori o letošnji setvi. Predsedstvo je obravnavalo tudi informacijo o problematiki ogrevanja v stanovanjskih soseskah- Ob tem je bilo ugotovljeno, da je zaradi nerednega plačevanja stroškov ogrevanja Samoupravni stanovanjski skupnosti onemogočeno nabavljanje kurilnega olja, obenem pa je bil prejet tudi sklep, da Izvršni svet in Samoupravna stanovanjska skupnost pomagata skupnostim stanovalcem v SPB 1 in SPB 2 pri njihovih prizadevanjih, da izvajalci del odpravijo pomanjkljivosti na obeh poslopjih. Planiranje, plani Na razširjeni seji KO za družbeno planiranje, stabilizacijo in varčevanje je bil obravnavan osnutek zakona o temeljih sistema družbenega planiranja in o družbenem planu Jugoslavije, pri čemer je bil posebej izpostavljeno stališče, da morajo vsi nosilci planiranja v občini pristopiti k aktivnostim za pripravo planskih dokumentov za naslednje srednjeročno obdobje. Udeleženci seje so posebno skrb namenili tudi osnutku zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o skladih skupnih rezerv, v skladu s svojim programom pa so obravnavali tudi informacijo o gibanju gospodarstva v občini Domžale v začetku letošnjega leta. Ob programu aktivnosti za uresničevanje Resolucije o politiki izvajanja družbenega plana občine Domžale je bilo ugotovljeno, da predstavlja realen dokument, v okviru katerega pa bo posebna skrb namenjena tudi nadaljnjemu razvoju drobnega gospodarstva, za to področje naj bi ocenili stanje in sprejeli ustrezne usmeritve za še hitrejši kvalitetni razvoj tega področja. Svet za družbenopolitični sistem Ta svet je na svoji seji obravnaval poročila o delu posameznih skupščinskih in medzborovskih komisij, pri čemer je ugotovil, da njihovo delo predstavlja pomemben delež pri lažjem odločanju delegatov, obenem pa je bil pri njihovem delovanju dosežen tudi bistven kvaliteten premik, precej besed pa je bilo namenjenih .tudi osnutku elaborata o družbeni in ekonomski upravičenosti pravne pomoči. Osnutek elaborata je s stališča političnega sistema zelo dobro pripravljen, v njem je upoštevana tudi zakonodaja, vendar svet osnutka ni mogel podpreti, ker je bilo izrečenih preveč pomislekov v zvezi z njegovim izvaianiem v oroksi. Zato ie menil, da je potrebno. V večji meri okrepiti že obstoječe oblike nuđenja pravne pomoči in poiskati primernejšo organizacijsko obliko. Kadrovska politika Organi predsedstva OK SZDL, zadolženi za spremljanje področja kadrovske politike 63. Zdravstvena skupnost 64. Mojca Lukovica 65. Skupna strok.sl. S/S Domžale 66. Metalka Domžale 67. Slaščičarna Bistrica 68. Občinsko sodišče Domžale 69. Zora Mengeš 70. IMP dijaški dom 71. Kinopodjetje Domžale 72. KO RK Domžale 73. Občina Domžale 74. OŠ Šlandrove brigade Domžale 75. OŠ V. Perka Domžale 76. OŠJ.B. Tito Domžale 77. POZDRepovž 78. Beton Zagorje 79. Strok. si. social. skrb. Domžale 80. Integral Domžale PETEK, 5.4.1985 36. Helios Domžale 37. Helios Količevo 38. Helios Oljarna 39. Zdravstveni dom Domžale - 40. Termit uprava Domžale 41. Avtoservis Domžale 42. Toko Studa 43. Toko galanter. DSSS 44. Toko potov, izdel. male prodaje PONEDELJEK, 8.4.1985 81. Papirnica Količevo 82. Univerzah Domžale 83. KOR K Homec 84. OŠ Olge Avbelj, Domžale 85. KO RK Jarše Rodica 86. Biotehnična fakulteta 87. CSŠ — galan. usnjar, šola 88. Napredek Domžale 89. KO RK Zlato polje TOREK, 9.4.1985 90. Induplati Jarše 91. Žito Vir 92. KO RK V" 93. Slovenijales Radomlje 94. Gozdno gospodarstvo 95. Induplati obrat Radomlje 96. KO RK Radomlje 97. OŠ Radomlje 98. POZD Plastenka Rova 99. KORKDob 100. Osnovna šola Dob 101. Elektro podjetje Podrečje 102. KO RK Dragomelj 103. OŠ Dragomelj 104. Ribogojnica Dragomelj 2 8,00 pred občino Domžale 30 8,30 pred delov.organ. 10 8,00 pred občino Domžale 3 8,00 pred občino Domžale 2 9,00 pred občino Domžale 2 9,00 pred občino Domžale 10 9,00 pred občino Domžale 5 9,00 pred občino Domžale 2 9,00 pred občino Domžale 30 9,00 pred občino Domžale 30 9,00 pred občino Domžale 15 9,00 pred občino Domžale 15 9,00 pred občino Domžale 15 9,00 pred občino Domžale 5 9,00 pred občino Domžale 20 9,00 pred občino Domžale 5 9,00 pred občino Domžale 3 9,00 pred občino Domžale 60 6,00 pred delov.organ. 50 6,00 pred delov.organ. Količevo 20 6,00 pred delov.organ. Vir 20 7,00 pred ZD Domžale 10 7,00 pred upravo Domžale 30 7,00 pred delov.organ. 40 8,00 pred obratom Studa 40 8,00 pred obratom Domžale 40 8,00 pred obratom Domžale 90 6,00 pred delov.organ. 60 6,00 pred delov.O'gan. 10 7,30 gostilna Repanšek 3 7,30 gostilna Repanšek 10 8,00 Želez postaja Rodica 10 8,00 Želez.postaja Rodica 40 8,00 Želez.postaja Rodica 70 9,00 parkirni prostor Veleblagovnice Domžale 20 8,30 VObršah 120 6,00 pred delov.organ. 15 6,00 pred delov.organ. 20 6,00 pred delov.organ. 50 7,00 pred delov.organ. 5 7,00 pred delov.organ. 15 7,00 pred delov.organ. 20 7,00 pred gost. Sporen 10 7,00 pred gost. Sporen 10 7,00 pred delov.organ. 10 8,00 avtobus, postaja 10 8,00 avtobusna postaja 10 8,00 avtobusna postaja 10 9,00 avtobusna postaja 2 9,00 avtobusna postaja 2 9,00 avtobusna postaja SREDA, 10.4.1985 105. Tosama Domžale 106. KO RK Trojane 107. Gostišče Konjšek 108. KO RK Blagovica 109. Češnjice 110. KO R K Lukovica 111. OŠ Brdo OPOZORILO: Prosimo, da se držite planiranih dnevov m ur. ■ V nasprotnem primeru pride do čakalnih dob na Zavodu za transfuzijo krvi Ljubljana. OBČINSKI ODBOR RK DOMŽALE 100 6,00 pred delov.organ. 10 6,00 avtobusna postaja 5 6,00 avtobusna postaja 30 6,30 avtobus.postaja Blagovica 5 6,15 15 7,00 Zadružni dom Lukovica 10 7,00 Zadružni dom Lukovica. so poleg stalnih nalog obravnavah tudi poročila skupščinskih komisij za to področje. Zlasti v zvezi z uresničevanjem družbenega dogovora o kadrovski politiki je bilo danih več pobud, ki jih lahko strnemo - neenotna metodologija na tem področju, - neusklajenost med delom znanstvenih institucij in šol in potrebami po kadrih v združenem delu, - enotno oblikovanje ocen osebnostnih kvalitet posameznikov, ki kandidiraj- za vodstvena in vodilna mesta. Opozorjeno je bilo tudi na kontinuirano spremljanje podeljevanja priznanj, na neizkoriščene možnosti podeljevanja priznanj v temeljnih okoljih (KS, OZD) in na nepokrito področje podeljevanja priznanj za dosežke v gospodarstvu in na področju inovativne dejavnosti. V. V. Iz naših krajevnih skupnostih ROVA Krajevna konferenca SZDL Rova je v pripravah na volitve obravnavala delovanje delegatskega sistema, pri čemer se je zlasti kritično opredelila do delovanja delegacij na njihovem območju. Z njihovim delom nikakor niso zadovoljni, zato bodo posebno skrb namenili prav evidentiranju takih kandidatov, ki bodo pripravljeni delati. K evidentiranju so pritegnili tudi ostale organizacije, predlagajo pa tudi, da se ie vnaprej vključujejo v konferenco delegacij s sosednjo KS. Sprejeli so tudi rokovnik in votlini pravilnik, ter ob tem poudarili posebno vlogo članov ZK, živečih na tem območju, ki bi se morali v večji meri vključevati v družbenopolitično življenje KS Rova. Evidentirah so možne kandidate za podelitev brrnastih priznanj OF. ki jih bodo podelili ob krajevnem prazniku, obenem pa se tudi odločili, da ne bi vodili aktivnosti v zvezi s spremembo meje KS, ki naj ostane nespremenjena, s tem, da krajani »spornega" območja aktivno sodelujejo v KS Rova. Dogovorih so se tudi za zbiranje članarine SZDL ter za organizacijo tradicionalnega srečanja žena ob 8. marcu. Spregovorili so tudi o uporabljanju prostorov nekdanje OS, pri katere izgradnji so v velikem številu sodelovali tudi občani in bi morebitna odtujitev pomenila veliko nezadovoljstvo vseh občanov in delovnih ljudi. Obenem se je čimpreje potrebno dogovoriti za najnujnejša sanacijska dela. KRASNJA Ob pripravah planskih dokumentov za naslednje srednjeročno obdobje je največ skrbi usmerjeno v proučevanje možnosti, da se v Krašnji izgradi stanovanjsko-poslov-na stavba, ki naj bi stala na zemljišču sedanje stare šole, ki je predvidena za rušenje. V tej stavbi naj bi našle prostor samopostrežna trgovina, prostor za dejavnost kmetijske zadruge, večnamenska dvorana za Organizacijo kulturnih prireditev, prostori za delovanje družbenopolitičnih organizacij in društev ter stanovanja* Glede na predvideno širitev te KS je ureditev navedene problematike nujna, vendar se vsi krajani zavedajo, da bo to za njih same prevelik zalogaj, zato predlagajo, da bi izgradnjo prevzel eden izmed bodočll koristnikov te stavbe. Zal, tudi večina bodočih koristnikov ni še izrazila posebne želje, da pomaga pri uresničitvi tega cilja, vendar so krajani Krašnje prepričani, da bodo kljub ne najugodnejši finančni situaciji ob pomoči vseh zainteresiranih objekt realizirali. Sicer pa se bodo tudi v naslednjem srednjeročnem bodobju največ ukvarjali z razreševanjem komunalne problematike, pri čemer bodo še v večji meri kot doslej lahko upoštevali resnične interese in potrebe delovnih ljudi, saj je večina novoustanovljenih vaških odborov že zaži ela in so bih že doseženi določeni konkretni rezultati. V letošnjem letu jih največ dela čaka okoli napeljave telefonov, tu se srečujejo s problemi, saj je v vsako vas predviden le en telefonski priključek, tako, da bodo za 4 priključke npr. postavili kar 100 drogov. Radi bi uredili kanalizacijo v Krašnji, postavili javno razsvetljavo v sosednje vasi, precej dela je še pri ureditvi primernih parkirišč v Krašnji, neurejene so avtobusne postaje, sanirati bo potrebno nekatere hudournike, tako kot doslej pa bo posebno skrb treba namenjati vzdrževanju cest, ki pomenijo edino povezavo oddaljenejših vasi s Krašnjo in občinskim središčem. OBČinkki douiw i. v \ i ur STRAN 5 Dober dan, domžalski občan: Valentin Capuder se je rodil 8. februarja 1914 pri Oštirju v Škocjanu. zato mu domačini pravimo kar Oštirjev Tine. Zastavil sem mu nekaj vprašanj, na katera mije rad odgovoril. Kako se spominjaš svoje rane mladosti? Moja mladost se sicer v ničemer ne razlikuje od drugih mojih vrstnikov, le da sem bil prikrajšan, za očetovo ljubezen. Zaradi zadolženosti domačije je šel v oktobru 1913 v Ameriko, torej pet mesecev preden sem se rodil. Tam je živel pri Maljevem Varencu in hodil na delo. Zbolel je za pljučnico in že 7. avgusta 1914 umrl. Umaknil se je moriji prve svetovne vojne, a srečen vseeno ni bil. Kako je bilo v tvojih mladih letih? Oštirjeva kmetija ni bila velika, zato sem moral takoj po uspešno dokončani osnovni šoli za zaslužkom. Tako sem v letu 1928 in 1929 kot kitar pridno kupoval kite na Moravškem ter jih prodajal v Podgorico, kjer so skoraj pri vseh hišah iz njih pletli cekarje. Električno razsvetljavo sem videl samo enkrat v življenju in sicer pri križevem potu v rovski cerkvi ob nemem pogrebu. Da o telefonu po hišah, kot ga imajo sedaj t sploh ne govorim. Ali se spominjaš kakšnih veselih dogodkov iz fantovskih let? I, kako se jih ne bi srx»minjai. Najbolj živo so mi ostali v spominu kitarski večeri. Fantje in dekleta pa tudi starejši iz škocjanske soseske, včasih pa tudi iz drugih vasi smo se vsak večer /brali v drugi hiši na plejo slamnatih kit. Največkrat smo se dobili pri Bezniku, Phaču, Poklecinu, Urbasu pa tudi drugod. To je bilo veselje. Pri nas, pri Oštirju v Škocjanju se nas je nek večer zbralo 36 fantov iz domače vasi, iz Kokošenj in iz koseške strani. Bilo je pet godcev s harmonikami. Drugi fantje so zvečer nesli „freht" Jurkovičevi mami v Račni vrh, potem so prišli na plejo v Škocjan, kjer je bilo tudi precej deklet iz vasi. Tako smo nekaj časa pletli, nekaj časa plesali. Pri pleji je bila najbolj pridna Phačeva mama, saj je na večer napletla celo po 1 in pol kite, to je okrog 30 do 35 metrov. Kdor je kdaj pletel, že ve,kolikokrat je bilo treba slamo zasukati. Dekleta, ki so jih fantje mudili s plesom jso bila seveda manj uspešna. Vsakdo je na * plejo slamo in komolec prinesel s seboj. Pletli so največ navadne kite, s sedmimi, devetimi ah enajstimi slama-mi. Nekatere ženske so pletle tudi „parice" kar pomeni kito z dvojno širino. Teta Micka je pletla posebne cik-cak kite. V zimskem času smo pletli podnevi in dolgo v noč. Da, lepo je bilo v mladih letih do tistega zame tako usodnega sih/estrskega večera. Tine, povej, kako se je pripetila .nesreča, ko si oslepel, morda bo komu izmed mladih bralcev kdaj v pouk? Kot veš, se je to zgodilo na Silve-strovo leta 1929, ko si bil ti star komaj nekajveč kot mesec dni. Bilo je takole. Brat Jože, ki je prišel od vojakov na dopust, sosedov Tone in jaz smo se dogovorih, da bomo zvečer na silvestrovo streljali. Vsi smo bili navdušeni. Priprave so stekle. Jože je Sel po smodnik na Prevoje, Tone je od ne, od prinesel cerkveni možnar. Staremu očetu Janezu, ki je nam otrokom nadomeščal očeta, sem skrvnost zaupal, preden sem odšel iz hiše. Rekel mi je: „Tine ne hodi preblizu, strel je nevaren!" Odgovoril sem, kot bi mu najbrž še kdo pri šestnajstih letih: „Oče, vi vse veste." Odhitel sem v „ulico" blizu domače hiše, kjer je bilo že vse pripravljeno. Zvečer, ko se je že dodobra stemnilo, smo prižgali. Zal se je meni stemnilo za vedno. Zgodila seje nesreča, ki me spremlja vse življenje. Počilo je in me zadelo v glavo. Kljub prizadevanju zdravnikov sem popolnoma oslepel. V bolnici sem bil 130 dni, a ni nič pomagalo. Kako si se sprijaznil s tako hudo nesrečo, ki te je zadela? Ni bilo lahko, Začelo se je povsem novo življenje. Izbire nisem imel. Nič si nisem mogel pomagati. Priklenjen sem bil na dom. Teta Micka mi je prebrala nešteto lepih povesti, mnogih se še spominjam. Veliko mi jih je prebrala tudi Brnadova Lenka. Bolj kot vse drugo me je bolelo to, da so me po nesreči naenkrat zapustili pre-nekateri fantje, ki sem jih sicer imel za prijatelje. Mnogi so šli potem molče mimo mene, ne da bi mi privoščili prijazno besedo j ali vsaj pozdrav, saj pomagati mi tako ali tako niso mogli. Lahko si misliš, kako mi je bilo pozneje, ko sem po drugih zvedel, s kom sem se srečal. Njihovih imen ne omenjaj, saj tega niso vredni. Čeprav slep,sem se moral oprijeti dela. Najprej sem se privadil opravljati živino. Tako sem v hlevu vedno vse sam postoril. Celo „rezanco" sem na ročno slamoreznico sam narezal. Privadil se še mnogih drugih domačih del. Naučil sem se tudi mlatiti s cepcem, skupaj z drugimi sem mlatil celo pri sosedih. Kot vem si bil tudi v Zavodu za slepe v Škofji Loki, ali ti to kaj pomaga v življenju? Da, to pomeni prelomnico v mojem nesrečnem življenju. Leta 1951, ko so v Kamniku odprli neko invalidsko delavnico, me je tja povabil prijatelj Pavle firc iz Kandrš pri Pečah. Spoznala sva se že leta 1929 v bolnici, ker je tudi on prav tedaj oslepel. To srečanje po več kot dva-jestih letih je bilo zame odločilno. Pregovoril me je, da sem se odločil za Zavod za slepe. Res, da prvi dve leti tu nisem nič zaslužil,naučil pa sem se plesti najrazličnejše izdelke iz protja, košare za perilo, za dojenčke, za smeti, mizice, stolčke, opletati steklenice in drugo. V zavodu me je neki Anton Čurič iz Prekmurja, ki je bil prav tako popolnoma slep, naučil igrati harmoniko. Brat Jože, ki je bil na Koroškem, mi je leta 1953 kupil tritonsko harmoniko. Kakšno je bilo življenje v zavodu, ali se morda spominjaš kakšnega dogodka iz tistih časov? V treh letih in treh mesecih, kolikor sem bil v Škofji Loki«sem se srečal, spoznal in spoprijateljil s številnimi vrstniki. Z mnogimi smo se potem večkrat srečah, nekaterih se pogosto srjominjam. V spominu pa mi je ostal tudi tale dogodek. Nekega večera pride upravnik zavoda, kije bil HKS - hranilno kreditna služba: Kreditne možnosti za več hrane Želim vam predstaviti HKS za kmetijstvo in gozdarstvo Domžale. Pri omenjenem izrazu večina pomisli na Ljubljansko banko Domžale. Naša HKS z banko sicer tesno sodeluje, vendar pa ni njen sestavni del. Deluje namreč samostojno na specifičnem kmetijsko gozdarskem področju občin Domžale, Kamnik in Ljubljana Bežigrad. Valentin Capuder, slepi muzikant, naš današnji sogovornik v rubriki Dober dan. domžalski občan. sicer dober in prijazen, smrtno resen in je zahteval, da moramo vsi na sestanek. Povedal je, da je bil uradno obveščen, da „zavodarji" kritizirajo državo in oblast. Dodal je, da bodo odslej za kazen dobivah po eno malico na dan manj. Tedaj se oglasim in rečem: „Tovariš upravnik, nepošteno bi bilo, da bi zaradi nekaterih kritizerjev in pijancev, ki jih vsi dobro poznamo, kaznovali vse oskrbovance (bilo nas je 102). On pa pravi nato: „Capuder prav imaš", in sestanka je bilo konec. Le tisti kalčki so bili nekaj časa jezni name. Kako si se doma vživel po vrnitvi iz Škofje Loke? Doma sem začel iz protja plesti različne izdelke. Največ sem menda spletel košar za dojenčke. Mnogim kričačem v okolici in na Moravškem sem tako naredil prva ležišča. Delo mi je Mo dobro od rok. Naročil je bilo dovolj, tudi zaslužek je bil kar dober. Več težav sem imel s pripravo protja, ki ga je bilo treba pripeljati, namakati v vodi in ga olupiti. Pri tem so mi največ pomagali domači in tudi drugi iz vasi. Pomembno je bilo zame tudi to, da sem se privadil sam hoditi v Dob ah kam drugam v okolici. Nekaj veselja mi je v sicer črno življenje prinesla tudi moja harmonika. Kot se spominjaš smo včasih celo. skupaj komu nesli „freht", mnogim sem ob godovih igral podoknico in tudi ob drugih priložnostih sem igral na vasi, kamor so me pogosto vabili mlajši fantje. Nekoč so me fantje in dekleta iz Skocjana nagovorili, da sem šel za pusta z njimi, bilo nas je 15. Kaže, da je veselje do igranja na harmoniko od mene prevzel tudi nečak Tine Stare. Kako si si kljub vsemu uspel ustvariti tako prijeten dom? Mama mi je dva dni, preden je umr^svetovala, naj bi si s sestro Ano, če le moreva, ustvarila svoj dom, čeprav imava stanovanje in hrano do smrti izgovorjeno doma. Tako sem najprej leta 1956 kupil Andrletovo hišo v Krtini. Dve leti pozneje sva s sestro kupila Novakovo leseno hišo prav tako v Krtini. Staro hišo, ki je lezla na kup, sva porušila in zgradila zidano. Postavila sva tudi gospodarsko poslopje. Sosede imava dobre in se dobro razumemo. Posebej sem pa hvaležen sestri Ani, ki vse življenje skrbi zame in mi je v veliko oporo. Tako je moje življenje, kljub težavam, ki me vseskozi spremljajo, lažje, bolj prijetno in kdaj pa kdaj celo veselo. Stane Stražar HKS deluje od leta 1981 kot samostojna pravna oseba z ustanovitelji KZ Domžale, GG Domžale, GG Kamnik. Naše delo se sestoji iz: - zbiranje denarnih hranilnih vlog varčevalcev gozdarstva in kmetijstva od lesa, živine, mleka ter ostalih kmetijskih proizvodov; - hranilne vloge naših varčevalcev, združene z bančnimi sredstvi nam omogočajo dolgoročna vlaganja v kmetijstvo in gozdarstvo. Po sklepu samuupravnili organov HKS, naj bi se prvenstveno vlagalo v gradnje (hlevi, silosi), ostanek razpoložljivih denarnih sredstev pa v mehanizacijo (traktorji, prikolice, trosilci, vitli, itd.) in za nakup plemenske živine itd. V naših HKS združuje svoje hranilne vloge okoli 4.000 varčevalcev, tem smo do danes dah cea 2200 posojil. Rezultati teh vlaganj so že občutni, saj se je na našem področju povečala in stabilizirala organizirana proizvodnja mleka, prireja mesa ter ostalih kmetijskih proizvodov. Naveden trend razvoja v bodoče najverjetneje ne bo več tako skokovit, saj smo na področju gospodarjenja prišli v fazo neugodnih pogojev (visoke obrestne mere 26,5 % za gradnje, ukinitev čakalne dobe za posojila, neurejena cenovna razmerja med vhodnimi surovinami in končnimi proizvodi. Navedeni vzroki botrujejo temu, da .kmetje kooperantje najamejo povprečno za gradnje 1,000.000,-din posojila, čeprav investicije krepko presegajo navedeno vsoto. Gradnja zaradi tega ne teče „normalno", saj kmetje ulagajo tudi veliko lastnega dela, kasni proizvodnja, kapacitete niso takšne, kakor bi lahko bile. Koordinacijo med kmeti kooperanti, bodočimi posojilojemalci, ter HKS vrši pospeševalna služba pri KZ-Za posojiloprosilca pripravi na terenu elaborat, kateri vsebuje vse bistvene elemente za oceno ekonomskih in ostalih vidikov pred vlaganjem ter po vlaganju. Ta medsebojna povezanost med HKS, pospeševalno službo ter kmeti, nam omogoča kvalitetnejše ter enakomerno vlaganje na celem področju HKS Domžale. Našo poslovno politiko kroji zakon in ustanoviteljice preko svojih delegatov v samoupravnih organih HKS. Naše poslovno sodelovanje z ustanoviteljicami KZ Domžale, GG Domžale, GG Kamnik poteka zelo raznoliko. Ustanoviteljice opravljajo za HKS razna dela, dajejo jamstvo itd. HKS pa jim omogoča kreditiranje tekoče proizvodnje. Hrana je že danes strateška surovina, v prihodnosti bo še pridobila na pomembnosti, zato bi ji morali posvetiti znatno več pozornosti in sredstev. V nasprotnem primeru se proizvodnja ne bo več povečevala, glede na povečane potrebe v prihodnosti lahko tudi pričakujemo na tržnih policah pomanjkanje vseh vrst kmetijskih proizvodov. Naše delo se bo v prihodnje Še razširilo, saj predvidevamo stanovanjsko kreditiranje kmetom kooperantom. Možnost kreditiranja za reševa-j nje stanovanjskega vprašanja kmetov) pri naši HKS do sedaj namreč nismo imeli. Situacija v gospodarstvu se sicef zaostruje, navkljub vsemu pa upamo, da bo HKS še naprej opravljala svojo funkcijo za povečanje proizvodnje n* področju kmetijstva in gozdarstva. Vodja HKS: Praprotnik Anton' p ljubljanska banka \ BANKA DOMŽALE Komisija za delovna razmerja Na podlagi 12. člena Pravilnika o delovnih razmerjih in na podlagi sklepa z dne 12.03.1985 Komisije za delovna razmerja LB -Banke Domžale OBJA VLJA prosta dela in naloge I. V ODDELKU ZA POŠLO VANJE S PREBI VA LSTVOM REFERENTA TREZORSKEGA IN DEPOTNEGA POSLOVANJA - VODJA REFERATA REFERENTA TREZORSKEGA IN DEPOTNEGA PO SLO VANJ A 1. 2. J V ODDELKU SPLOŠNIH POŠLO V 3. REFERENTA ZA POSLE ORGANOV UPRAVLJANJA IN SAMOUPRAVLJANJA 4. ČISTILKE - S POLOVIČNIM DELOVNIM ČASOM % Pod 1. in 2.. Pod 3: Pod 4: štiriletna srednja šola ekonomske ali splošne smeri in tri leta delovnih izkušenj štiriletna srednja šola administrativne smeri osnovna šola in eno leto delovnih izkušenj. Delovno razmerje pod točko 1., 2. in 4. bo sklenjeno za nedoločen čas, pod točko 3. pa za določen čas — nadomeščanje delavke med porodniškim dopustom. Kandidati naj vloge oddajo v kadrovsko službo LB - Banke Domžale v roku 8 dni po objavi. Izbira bo opravljena v 20. dneh po poteku roka za prijavo. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 30. ' dneh po poteku roka za prijavo. Občinski odbor Rdečega križa v naši občini je tudi v letu 1984 v okviru svojega programa skušal zlasti s prostovoljnim delom svojih članov blažiti posledice poslabšanega socialnega stanja. Pisana paleta najrazličnejših aktivnosti, v okviru katerih so naš! občani in delovni ljudje vsakič znova izrazili svojo solidarnost in pripravljenost za pomoč, je nenazadnje tudi rezultat dobre organiziranosti te družbene organizacije tako v krajevnih skupnostih kot v osnovnih šolah, kakor tudi prizadevanj posameznih delovnih organizacij. Kri za življenje Letošnja krvodajalska akcija bo v prvih dneh aprila, tako kot lansko leto pa bo tudi letos za našo občino rezerviran tudi 25. 12. 1985. Blizu 2.400 delovnih ljudi in občanov, med njimi tudi veliko mladih, je v letu 1984 dalo kri in na tak način humano prispevalo k vzdrževanju dobre tradicije naše občine na tem področju, saj je bil plan presežen za 10 %. OO RK si je na tem področju prizadeval, da bi odvzeme organiziral v Domžalah, vendar bo to v letu 1985 še nemogoče (zlasti zaradi neustreznih prostorskih pogojev), prizadevanja pa bodo seveda tekla naprej. Razveseljivo je, da se je med stalne darovalce krvi vključilo veliko novih, zlasti pa veha pohvaliti krvodajalec iz DO Heliosa, Mlinostroja in Lek ter krajane Moravč, Blagovice in Prevoj. Teden solidarnosti Zbiralna akcija rabljenih oblačil, obutve in posteljnine, pohištva in sekundarnih surovin jc bila organizirana v 10 KS, kjer so krajevne organizacije RK ob pomoči mladih članov RK iz osnovnih šol zbrale blizu 4000 različnega materiala, v veliko pomoč pa so bila tudi prevozna sredstva, ki so jih odstopile nekatere delovne organizacije. Na predlog Centru za socialno delo ali patro-nažne službe ZD Domžale je bila v material ni obliki izdana pomoč 56 ogroženim družmam, pri predlaganju pa so sodelovale tudi KO RK, ki svoje krajane najbolj poznajo m najbolje vedo, kateri so najpotrebnejši pomoči (1 7 primerov). Skupaj je bilo izdanega približno 3500 kg blaga. Najpomembnejše je, da se je RK zelo hitro odzival na pobude in tako z obleko, kakor tudi obutvijo, posteljnino, pohištvom in še čem pomaga) ogroženim družinam. Ob tem naj omenimo, da je bila nekaterim družinam nudena tudi finančna pomoč za nakup hrane, odeje, posteljnine itd. Obdaritev starostnikov 2e osemnastjič je bila v letu 1984 organizirana akcija obiskov in obdaritev vseh starostnikov starih med 70 in 75 let starosti, bolnikov in invalidov, obenem pa tudi pregled socialnega stanja le-teh. Število skupnih obiskov je bilo blizu 2000. Akcija je bila med starejšimi občani dobro sprejeta, predvsem pa si starejši občani, invalidi in bolniki večkratnih obiskov, pogovorov in srečanj še želijo. Predsedstvo OO RK pa je obenem ugotovilo, da je bila sicer akcija izvedena v skromnejših okvirih, vendar je bila dosežena večja enotnost v vseh krajevnih skupnostih. Boj proti alkoholizmu Občinski odbor Rdečega križa se z drugimi dejavniki že vrsto let akvino vključuje tudi v aktivnosti v mesecu novembru - mesebu boja proti alkoholizmu. Zal Idjub vrsti posvetov in zlasti preventivnemu delovanju med mladimi (predavanja, zagotavljanje ustrezne strokovne literature, posredovanje kompletov gradiv o boju proti temu družbenemu zhi) ne dosegamo večjih Starši predšolskih otrok v krajevni skupnosti Mengeš, ki svojih otrok še nimate vključenih v vrtcu Mengeš! Starše predšolskih otrok v krajevni skupnosti Mengeš obveščamo, da se bo predvidoma v juniju letošnjega leta začel graditi nov vrtec v Mengšu. Zaradi določitve kapacitete novega vrtca, prosimo vse starše predšolskih otrok iz KS Mengeš, ki bi želeli svoje otroke vključiti v organizirano dnevno varstvo v novem vrtcu, da nam pomagajo in izrazijo potrebe po tem varstvu. Starše prosimo, da izpolnijo spodaj naveden vprašalnik, ki se bo upošteval kot PROŠNJA ZA SPREJEM V VRTEC. Starši, ki imajo svoje otroke že vključene v vrtcu Mengeš, naj tega vprašalnike, ne izpolnjujejo. Izpolnjene vprašalnike naj starši oddajo v vrtcu Mengeš - Zoranina 5 ali v uradu Krajevne skupnosti Mengeš - Kidričeva do 1- 4. 1985. VVO občine Domžale * VPRAŠALNIK Podpisani........................................................... sem interesent (priimek in ime enega od staršev) za sprejem svojega otroka....................................... r 1 * ° (priimek in ime otroka) v novi vrtec v Mengšu. Otrok je rojen ............................................... Stalno bivališče ................................................................................ Trenutno varstvo otroka: (ustrezno obkrožite) a porodniški stalež staršev d - varstvo v vrtcu druge KS obči- b - privatno varstvo - sorod- ne Domžale nilo e - varstvo v vrtcu druge občine c — drugo privatno varstvo f - ostalo.................................... Pripombe: Ivfengeš dne:...............................Podpis staršev: uspehov. Potrebno bo še več zlasti skupnih konkretnih aktivnosti, v katere bomo morali pritegniti zlasti ustrezne službe v delovnih organizacijah. Kopaonik, Afrika 2e lani pričeta akcija za pomoč prebivalstvu Kopaonika, ki ga je prizadel potres, uspešno poteka, pričela pa se je tudi akcija za pomoč prebivalstvu Afrike, ki umira zaradi lakote. Preko krajevnih organizacij RK, mladih članov v osnovnih šolah ter ob pomoči sindikalnih organizacij vse aktivnosti dobro potekajo, to pa obenem pomeni, da so tako aktivnosti RK kot tudi vsi delovni ljudje in občani pripravljeni s svojimi sredstvi pomagati ljudem v stiski. Mladi člani RK Pod vodstvom svojih starejših tovarišev uspešno sodelujejo v Tazličnih aktinostih. največjo skrb pa so namenili nalogi „Poma-gajmo, da bo starost lepša", v kateri nudijo pomoč tako starejšim kakor tudi invalidom. Sicer pa s svojimi pridnimi rokami pomagajo v zbiralnih akcijah, organizirani v šolskih organizacijah pa vsako leto posebno pozornost namenijo tudi vključevanju novih članov (v 1. razredu) in vključevanju v krajevne organizacije RK (v 7. razredu). Za njihovo delo skrbi in ga spremlja Komisija za mlade člane. SLO in DS Na tem področju se v okviru OO RK usposabljajo tričlanske ekipe prve pomoči, ki sodelujejo na različnih tekmovanjih, na katerih so preverjali znanje iz prve pomoči, spretnosti in ne nazadnje tudi materialno opremljenosti. Iz naše občine je tekmovalo 26 ekip, kar je premalo in bo potrebno večjo skrb nameniti prav njihovemu usp sabljanju. Prvo mesto v občini je zasedla ekipa DO TOKO, ki je bila obenem tudi 4. na republiškem prvenstvu. Če ob koncu zapišemo še dobre začetke dela na področju nuđenja laične nege na domu, ki je organizirana v okviru Zdravstvenega doma, potem smo v glavnem omenili vse najpomemnejse aktivnosti občinske organizacije RK, to pa ne pomeni, da ob teh ne poteka še vrsta drugih manjših aktivnosti, vse skupaj pa že vrsto let uresničujejo cilj pomagati sočloveku v nesreči Tako kot OO RK, si tudi vsi aktivisti te organizacije želijo, da bi v svoje vrste vključili čimveč delovnih ljudi in občanov, ki so pripravljeni pomagati in na tak način olajšati živhenje vsem pomoči potrebnim. V. V. Nova knjiga Staneta Stražarja: STANE STRAŽAR se je rodil 9. novembra 1929 v ŠkcK •janu pri Dobu. Osnovno šolo je obiskoval V Krtini, poklicno v Domžalah, srednjo pa v Ljubljani. Zaposlen je kot elektrotehnik pri Elektro Ljubljana okolica na Podrečju in živi v Domžalah. V prostem času se kot navdušen kronist in zgodovinar ljubiteljsko ukvarja s pisanjem knjig o okolju, v katerem živi. Leta 1960 je ob jubileju Gasilskega društva Domžale napisa! brošuro 80 let gasilstva, 1970 Kroniko Doba, posvečeno 750-letnici kraja, leta 1974 ob 750-letnici Ihana Svet pod Taborom, leta 1979 ob 30-letnici Kulturnega društva Miran Jarc iz Škocjana Gledališče pod kozolcem, brošuro, v kateri je objavil tudi svoje dramsko delo Bratova kn. Njegovo doslej najobšir-nejše delo je Moravska dolina, leta 1980 pa je ob 100-letnici Gasilskega društva Domžale napisal krrjigo Na pomoč. Poleg tega je Stane Stražar sodeloval tudi v več radijskih oddajah Slovenska zemlja v pesmi in besedi. Vseskozi aktivno deluje na kulturnem področju v domžalski občini, ima pa tudi veliko zaslug pri odkrivanju in urejanju podzemeljskih jam v okviru Društva za raziskavo jam Simon Robič, katerega predsednik je. Za svoje delo na kulturnem področju je prejel naivišje občinsko kulturno priznanje Kersnikovo nagrado. vir* * »• Ifl OtiVI j • mm f mm mj ■ * mm mm i m mm mlnm Črni Graben — od Prevoj do Trojan Knjiga je že peto tovrstno Stražarjevo delo (Kronika Dob, 1970; Svet pod Taborom - 1979, Moravska dolina - 1979, Na pomoč — 1980). Tudi v knjigi o Črnem grabnu, ki je od prei navedenih še bolj obsežna, so po raznih virih zbrani številni podatki, iz te prijetne doline oh Radomlji, od Prevoj do Trojan, od najstarejše zgodovine do današnjih dni. Celotna snov je pregledno razporejena v 15 poglavij, v vsakem je obdelano posebno področje. Tako je npr. v 1. poglavju opisano oblikovanje površja zemlje v posameznih geoloških dobah, sledijo podatki o vremenskih razmerah, vodovju, obliki naselij, ledinskih in hišnih imenih, rudnem bogastvu itn. Poglavje o arheologiji obsega opis raziskovanj, prazgodovinskih najdbišč na GradiSču, Kompolji, Krajnem brdu, Blagovici in bogato rimsko najdišče na Trojanah. Zelo obsežno je poglavje pisanih virov iz srednjega veka od kmetske odveze. Poleg etimoloških razlag krajevnih imen so tudi prevodi arhivskih listin. Trojane npr. se imenujejo prvič 1229 leta, Trnovče 1258, Blagovica v letih 1327, 1328 in 1329, Koseze in Jelša 1300, Lukovica in St. Vid 1304. Cešlje 1320. Krašnja 1325, Rafolče 1332, Sp. Koseze 1333, Brdo 1340, Zlato potje-1346, Prapreče in Vrhovlje 1353, itd. Opisani so tudi gradovi. Tu je tudi kratek pregled dajatev po nekaterih urbarijh od leta 1400 dalje, o kmečkih puntih, o furmanih in kmečki trgovini, opisani pa so tudi za Črni graben tudi značilni rokov-njači. Obsežno in slikovno zelo bogato je poghvje o ljudski tvornosti, o ljudskem pesništvu in pripovedništvu. Tu so I, svojo bogato zakladnico ustnega izročila našli svoje mesto številni starejši domačini Ornega grabna! Obsežno je tudi poglavje o kulturnih spomenikih, arhitekturi in raznih umetninah. Sledi zgodovina društev in pis njihove dejavnosti. Zanimivo je poglavje o znamenitih rojakih Črnega grabna, z odličnim in dobro znanim pripovednikom Jankom Kersnikom. Proti koncu sledi opis razvoja gospodar stva in javne uprave, s sedanjo samoupravno ureditvijo. Herojsko obdobje narodnoosvobodil nega boja je seveda prav tako zaslužilo posebno poglavje. Knjiga, ki obsega okrog 1000 strani in ima 500 črnobelih in barvnih fotografij, vas bo prav gotovo pritegnila kot zanimivo branje. Je pa tudi dokument trajne vrednosti, posebno za ljudi iz teh krajev, pa tudi za vse Slovence. Naša narodna knjižnica se bo obogatila še z eno dobro kroniško knjigo. «1» l*HtV0J »*» f WM.I\ Ob izidu nove knjige Staneta Stražarja smo povabili avtorja, da še sam pove nekaj besed o knjigi, ki je izšla v 3500 izvodih (Tiskarna Tone Tomšič) in je tačas že na voljo v knjigarnah, v krajevnih skupnostih in tudi v trgovinah. „V knjigi je zbrano mnogo podatkov o različnih področjih, ki so le bili dosegljivi. S posebnim zanimanjem in veseljem sem delal pri zbiranju ljudskega blaga, pesmi, napotkov o ljudskem zdravilstvu, gradiščih, pa družabnostih med ljudmi, ko so denimo pletli kite ali opravljah kaka druga opravila, pišem o ljudskih godcih in podobno. V knjigi so zbrani podatki kaj se je zgodilo posameznim domačijam, krajem, ljudem skozi stoletja. Največkrat gre za nesreče, požare, povodnji in prav zanimivo je, da so v ljudskem spominu ostali spomini tudi na dogodke izpred 200 let. V knjigi so zbrani podatki različnih arheoloških zanimivosti, čemur se ljudje še posebej z zanimanjem posvečajo. Črni graben je znan po rokovnjačih. Zgodbe o njih so mi pripovedovali v mnogo različicah. Tu so rudi znameniti možje in prav zanimivo je, da marsikaterega doslej še nismo poznali in nismo vedeli zanj. Pišem o staroselskih gradiščih, ki jih je na tem območju okrog 5. Sicer pa je knjiga ČRNI GRABEN prva celovita knjiga o tem območju, če odmislim očeta Franceta Marolta, ki je za občino Blagovico objavil podlistek v Učiteljskem tovarišu I. 1888 in sicer v nadaljevanjih. Pripomniti želim, da je izredno delo na tehničnem urejanju knjige opravil France Cerar, ki je opravil tudi celotno lektorsko delo, tu pa je še cela vrsta drugih občanov in družbenopolitičnih delavcev iz Črnega grabna, ki so tako ali drugače pripomogli k izidu knjige in se jim želim zahvaliti." Gospodarnost in pomen krme I I i 1 i I 1 i iS? I i 1 Pridelovanje detelj in deteljno-travnih mešanic Izbira ustreznega sortnega semena in količina — Uporabljeno seme mora glede čistote, kalivosti, zdravstvenega stanja in drugih lastnoti ustrezati po zakonu predpisanih normativom. — Izbor ustrezne vrste detelje ali deteljno-travne mešanice ter izbiro primernih sort in potrebno količino semena za setev smo navedli v prejšnji številki Sodobnega kmetijstva. Čas setve Sejemo zgodaj spomladi, najkasneje pa do konca aprila, v poletno-jesenskem času konec julija in v avgustu. Načini setve — Pri spomladanskem roku sejemo obvezno kot podsevek v redkeje sejani varovalni posevek (70 % normalne gostote) jari ječmen ah oves, ki ga v juniju, ko ni več nevarnosti za močnejši pojav plevela, v mladih posevkih deteljin pokosimo za zeleno krmo. — Pri poletno-jesenskem roku sejemo v čisto, brez varovalnega posevka. V tem času pleveli niso več nevarni. — Ker nimamo specialnih sejalnic za trave oziroma detelje, bomo sejah z navadno žitno sejalnico v vrste 20 cm narazen. — Najprej ločeno sejemo seme varovalnega posevka, nato detelje in nazadnje mešanico semena trav. — Seme detelj in trav sejemo plitvo, 1-2 cm globoko. Kako razširiti območje pridelovanja luceme Številni poljski poskusi in demonstracijski posevki dokazujejo, da ob upoštevanju določenih agrotehničnih ukrepov lahko 3—4 leta uspešno pridelujemo lucerno tudi na nekoliko težjih psevdooglejenih rjavih kislih tleh ter v nekoliko vlažnejšem podnebju. Da bo pridelovanje lucerne na takih rastiščih uspešno, moramo: - v kolobarju lucerno sejati za okopavinami, ki smo jih tretirali s herbicidi in tako tla razplevelili; - tla posebej pripraviti za setev (jesensko globoko oranje s podorom vsaj 30 ton hlevskega gnoja in spomladi pred setvijo le površinska obdelava do drobnogrudičaste strukture); - da pred setvijo izdatneje pognojiti s fosforjem in kalijem ter jih apniti (2000-3000 kg/ha apnenega prahu); če je kislost tal pod pil 5,5 lucerino seme pred setvijo zaprašimo znitraginom, ki vsebuje drobnoživke Rhizobium meliloti; - sejemo zgodaj spomladi v sveže obdelano zemljo kot podsevek v redko sejani jari ječmen ali oves; - lucerno sejemo v mešanici s travami (70-80 % lucerne + 20—30 % semena dveh vrst trav). Za setev uporabimo ustrezno sortno seme lucerne (orca, kruševčka K-l ali banja luka R-422); - posevek kosimo za krmo največ tri leta po setvi; - po setvi ga smemo prvič kositi šele, ko je v polnem cvetenju, v naslednjih letih pa največ štirikrat. Pri tem naj preteče med predzadnjo in zadnjo košnjo vsaj 50-60 dni. Oskrbovanje in nega posevkov — v prvem letu, zlasti po spomladanski setvi, je najpomembnejše zatiranje plevelov. Ko so deteljne rastline razvile prve triperesne liste, zaplevelnjen posevek poškropimo s 3-5 litri aretida, raztopljenega v 600 1 vode/ha. Tudi legumex M in legumex D sta v ta namen primerna herbicida. — če herbicidov nimamo ali pa niso učinkovali, zapleveljeni posevek pokosimo, preden bi začel dušiti podsevek, — starejše zapleveljene posevke lahko škropimo z istimi herbicidi v enaki količini, toda le zgodaj spomladi oziroma po košnji, ko detelje razvijejo po 3-4 triperesne liste; - pretirano razraščanje ščavja v deteljinah preprečimo z anloxom, casaronom ali prefucamci; — travne plevele v semenslSh posevkih detelj uničimo s kerbom ah basfaponom, kurja črevca v posevkih lucerne z etazinom; s kerbom in etazinom škropimo posevke še pred začetkom rasti; - prazna mesta v redkih posevkih, če jih ni več kot 35 %, zgodaj spomladi dosejemo z mešanico 3 kg bele detelje + 15 kg mnogocvetne ljuljke na hektar v 1-2-letne deteljine ali 15 kg mačjega repa v 3- in večletne deteljine; - če prazna mesta obsegajo več kot 35 % površine, posevek preorjemo in ponovno zasejemo; - zgodaj spomladi posevke deteljin prebranamo, morebiti še po prvi košnji, to še zlasti velja za deteljine na težjih zemljah. Na lažjih pa je namesto brananja bolj priporočljivo valjanje posevkov; PRIDELOVANJE DETELJ IN DETELJNO-TRAVNIH MEŠANIC Značilno za vse vrste detelj je, da dajejo s hranilnimi snovmi bogato krmo, zlasti t beljakovinami. Z razširitvijo in z boljšo agrotehniko pridelovanja detelj lahko močno zmanjšamo potrebo po nakupu dragih beljakovinskih koncentratov. Deteljna krma vsebuje tudi veliko rudninskih snovi (kalcij, fosfor). Odlikuje se še po obilici vitaminov, zlasti karotina, riboflavina in vitaminov A, E in D. Za detelje in travne deteljine so značilne tudi zelo hitra rast in regeneracija ter vsestranska uporabnost. Ker so večkosne, so ob primerni agrotehniki vse leto rasti sposobne dati tudi količinsko obilne pridelke dobre krme. Pridelovanje detelj kot meliorativk tudi močno vpliva na izboljšanje zdravstvenega stanja in rodovitnost tal ter na energetsko bilanco v kolobarju. S pomočjo drobnoživk na koreninah vežejo dušik iz zraka in obogatijo tla letno z okrog 300 kg dušika na hektar. S tem zmanjšujejo potrebo po dognojevanju z dragim dušikom. Detelje imajo močan in globok koreninski sistem, ki se stalno obnavlja, zato tla rahljajo in bogatijo s humusom. Zaradi vseh naštetih lastnosti so detelje odličen predposevek v kolobarju za vse poljščine. Izbor ustreznih vrst in sort detelj in trav Katero izmed detelj ali trav izberemo za pridelovanje v določenem kraju, je odvisno predvsem od danih talnih in podnebnih razmer in od namena pridelovanja krme (za zeleno krmljenje, za siliranje, za mrvo ali pašo, za enoletno ali 2 -4-letno pridelovanje v njivskem kolobarju). V slovenskih rastnih razmerah pridejo v poštev za pridelovanje v njivskem kolobarju od večletnih detelj zlasti črna detelja, lucerna, bela detelja, švedska detelja in nokota, od letnih pa aleksandrijska in perzijska detelja ter inkarnatka. O vseh teh, zlasti pa o pogojih za njihovo uspevanje, smo pisali v letošnji tretji številki Sodobnega kmetijstva. Agrotehnika pridelovanja Mesto v kolobarju - najbolj jim ustreza, če jih sejemo za okopavinami, - zadovoljiv predposevek so tudi žita, - v kolobarju naj ostanejo 2-3 leta (lucerna 3-4 leta), - na isto njivo se smejo vrniti po 4-5 letih, če jih sejemo v mešanici s travami, pa po 3—4 letih. Priprava zemlje za setev - Najprej moramo opraviti jesensko globoko (25-30 cm) oranje, odvisno od globine ornice (to pa je možno le, če sledijo deteljine v kolobarju za okopavinami). Spomladi, pred setvijo jesensko praho obdelamo samo s krožno brano, predsetvenikom in navadno brano do drobnogrudičaste strukture, primerne za setev. - Če jesenskega oranja iz kateregakoli vzroka nismo opravili, oziroma če sejemo v poletno-jesenskem času — na žitno strnišče, moramo njivo vsaj dva tedna pred setvijo preorati približno do globine 20 cm in ral obdelati s krožno brano, da se zemlja do setve primerno uleže. Neposredno pred setvijo nato zemljišče obdelamo še s predsetvenikom in navadno brano do drobnogrudičaste strukture. - Če pa smo setveno oranje lahko opravili šele tik pred setvijo, moramo zemljišče takoj po oranju povaljati z ježastim valjarjem. Zemlja mora biti pred setvijo primerno uležana. Gnojenje ob setvi - Če so tla srednje dobro preskrbljena s hranilnimi snovmi, bomo ob setvi gnojili z okrog 100 kg P205 + 120 kg K2O + 40 kg N na hektar (na primer s 50 kg/ha nitrofoskala 9 : 18 : 18 + 100 kg/ha kalijeve soli). - Gnojila potrosimo na brazde pred obdelavo s krožno brano in presetvenikom. - če je spomladanske posevke močno napadla snežna plesen, jih moramo čimprej pobranati; če pa so prizadeti od sreža -golomraznice, jih moramo čimprej najprej povaljati, da se dvignjene rastline bolje vrastejo; - v letih glavne rabe moramo večletne deteljine redno gnojiti vsaj z 80-100 kg P2O5 + 120-160 kg K2O na ha, travno-deteljne mešanice pa dodatno še za vsak odkos z okrog 50 kg N/ha. Čas in število košenj lucerne in deteljin S stališča največje vsebnosti in pridelka čistih hranilnih snovi bi morah lucerno in deteljine kositi vsakokrat v fazi brstenja. Vendar moramo pri določanju časa in števila košenj upoštevati tudi vpliv na uspešnost prezimitve in trpežnost posevkov. Da te lastnosti ne bi prizadeli, smemo: - prvič kositi šele, ko so detelje v polnem cvetenju in v prvem letu rasti največ dvakrat; - v drugem in naslednjih letih rabe kosimo prvič v fazi brstenja, drugič v polnem cvetenju, tretjič v začetku cvetenja (ko je desetina rastlin v. cvetenju), enako tudi četrtič in mogoče še petič. Pri tem pa mora biti presledek med predzadnjo in zadnjo košnjo vsaj 50-60 dni; - zadnji odkos je najbolje opraviti v tretji dekadi oktobra, sicer gredo deteljipe previsoke v zimo, kar pa ni zaželeno; - lucerno, belo deteljo in njene mešanice s travami smemo v naših rastnih razmerah kositi največ 4- do 5-krat, črno deteljo in druge detelje ter njihove mešanice s travami pa 3- do 4-krat. Pri tolikšni pogostnosti košnje ali paše njihova trpežnost ne bo prizadeta. Prof. dr. Jože Korošec, BF, VTOZD za agronomijo m •:-::> m m m Pridelovanje hrane Jože Korošec V slovenskih rastnferah» kjer je živinoreja poglavitna kmetijska panoga, po^krmne koševine v krmni bilanci pomemben vir zlasti zonami bogate voluminozne krme. To so krmne rastline,1 'ahko uporabljamo kot prilast za zeleno krmljenje v hlevi^ažo ali seno in dajejo ob krmi, ki jo pridelamo na travniku, ^Polnilni vir voluminozne krme. To so torej vse vrste el* večletnih detelj ter trav, ki jih pridelujemo kot glavnic v njivskem kolobarju, kot tudi številne druge kratkotfl*vske krmne rastline, ki jih sejemo kot zgodnji srx>mladafl*nadni, strniščni ali prezimni krmni dosevek. Takšne so flfr razne krmne mešanice grašice, krmnega graha z ovsCJe<5menom, mešanice perzijske in aleksandrijske detelje ^»oldsko ali tudi z mnogocvetno ljulko. Odločilen vpliv n»nost pridelovanja naštetih krmnih koševin imata izbor ustreznega, kakovostnega sortnega semena v obliki prav tržnih deteljno-travnih mešanic. Že samo z uporabo ustr^^rtnega semena lahko povečamo pridelek krmnih koševiff^dstotkov in več, kar nam narekuje, da si pravočasno, Umskem času priskrbimo dovolj kakovostnega sortnega8' potrebnega za spomladansko in poletno setev krmnih j^f" tem pa je odločilnega pomena, da si priskrbimo seme IF' ki so za naša območja rajonirana. To namreč pomeni, cM6 te sorte že preskušene v uradnih sortnih poskusih, kar wa dc razmerah. dobro uspevanje v -naših rastnih Izbira primerne sort* V spomladanskem i za dehidriranje ali za mrvo; glede časa rabe - zgO»ednJe zgodnje in pozne sorte; glede intenzivnosti gnojenja^!"osti rabe ~ eno dobro prenašajo visoke odmerke dušJ*^1"81110 košnjo ali pašnjo, druge slabše. Pri nas namreč *let Preskušamo različna tuje in nove domače sorte detelj ? ter njihovih deteljno-travnih in travno-deteljnih mešani' b»e primerne za pridelovanje krme v Sloveniji. Na podM večlet»ih opazovanj in rezultatov sortnih poskusov ptf\mo za pridelovanje v njivskem kolobarju semena nasr°"»ačih in tujih sort v čisti kulturi ali v mešanicah: _ Luceme: sejemo "a hektar, zlasti sorte osueška 70, kruševaka K-l, baST-422, elga, orca in du puits. Cma detelja: seja«"10 2<> kg semena na hektar sort poljanka, kruševačka'ln K-5, reshersberger, manno m perenta. , Bela detelja: ladino.paz*°vska in steinacher. Nokota: bosnalotus 1 Švedska detelja: hr" Aleksandrijska detPT Perzijska detelja: . Visoka pahovka: jahača, kruševačka 12 in wena. Pasja trava: kopa, Bračka 6 in 7; modac in baraula sta izrazito pašna tipa. Travniška bunica: P domača in bellimo predvsem za košno rabo in dufa zaL Mačji rep: krim, ' 1 BL_13 m kor Rdeča bilnica: jarje!nača' bargena novorubra in kos. Trpežna ljuljka: ilif"0. P61™3, križevačka in barvestra. Mnogocvetna ljuljl/J^a domača, tetraflorum in dilana. Iz navedenega sof*;? 7 ln trav so v slovneskih rastnih razmerah primerne v^olobarJu zlasti naslednje, pri nas že preizkušene detelj no-«^Jmce '■ Lucerna: za čisti f^mo 25-30 kg semena na hektar. Uspešne mešanice s a) na nekohko lažjih . Zaloge rudninskih hraniv - snovi so na melioracijskem območju izredno- nizke, zato je nujno založno gnojenje tri zaporedna leta in sicer: fosforja (P205) 250 kg/ha, kalija (K20) 250 kg/ha. Naslednja leta po triletnem zaporednem gnojenju pa redno gnojenje 200 kg P205/ha in 200 kg K20/ha za redno gnojenje, tako namreč •svetujejo pedologi. Založno gnojenje Za založno gnojenje bomo uporabili rudninska gnojila, za nadaljnja redna gnojenja pa bomo uporabili poleg organskih gnojil: gnoj, gnojevka, gnojnica tudi rudninska gnojila, da zadostimo letnemu odvzemu hraniv z letnim pridelkov po ha oz., da imamo čim večje hektarske donose. Strukturne ktttnoti tal lahko izboljšujemo in vzdržujemo bodisi z organskim gnojenjem, bodisi z ustreznim menjavanjem kultur z večjo oz. manjšo količino odmrlih organskih ostankov v tleh - s kolobarjen-jem. Z dobrim kolobarjenjem izboljšujemo rodovitnost tal, zagotavljamo in celo b? toljnijsmo tudi zdravstveno stanje tal in posevkov, rastline se bolje razvijejo in postanejo odpornejše, povečana je dejavnost koristnih mikroorganizmov v tleh predstavlja tudi povečano naravno razkuževanje tal. Razkuževalna moč tal je toliko večja, kolikor obilnejša je oskrba tal z organsko snovjo. Skratka z nekoloBarjem ali nepravilnim kolobarjem (vrstenjem poljščin) pri pregostem pridelovanju istih ali sorodnih poljščin na isti njivi pride do pojava utrujenosti tal, nakopičijo se nekatere bolezni in škodljivci. Pridelki šo očitno zaradi tega čedalje nižji. Kolobarjenje Pri oblikovanju kolobarja moramo paziti: - vrsta tal (težka tla, srednje težka tla, lahka tla) - kako se poljščine prenašajo med seboj, da preprečimo utrujenost tal - zanemariti ne smemo pravila menjavanja posevkov, da pride v kolobar vsaka poljščina na tako mesto, da bo najboljše izkoristila zapuščino prejšnje poljščine ter pustila za seboj čim boljše rastišče za naslednjo poliaino - kolobar mora biti sestavljen na osnovi usmerjenosti gospodarstva - upoštevati moramo ekološke, tehnološke in ekonomske vidike. Na osnovi dosedanjih usmerjenosti gospodarstev na melioracijskem območju priporočamo naslednja vrstenja poljščin oz. kolobarjenje: 1. Kolobarji s krmnimi rastlinami -poljščinami - usmeritev živinoreja - govedoreja a) koruza zrnje, koruza siliranje, ozimna pšenica (travno deteljna mešanica), travno deteljna mešanica, travno deteljna mešanica. b) koruza zrnje, koruza siliranje ali zrnje, ozimna pšenica - mnogocvetna ljulka, mnogocvetna ljulka. c) tmnodatoljoa mešanica (če sedaj vsejemo), travnodeteljna mešanica, trsno-deteljna mešanica, koruza kisal, ozimna pšenica (travnodeteljna mešanica). d) travnodeteljna mešanica, travnodeteljna mešanica, ovsiga + krmna pesa, koruza kisal, ozimna pšenica (travnodeteljna mešanica). 2. Kolobarji s prevladavanjem koruze in strnega žita: a) koruza zrnje, koruza silažna, ozimna pšenica (strniščni dosevek), ozimni ječmen (strniščni dosevek). b) koruza zrnje, ozimna pšenica (strniščni dosevek), koruza silažna ali zrnje zgodnejši hibrid, ozimna pšenica (strniščni dosevek). Možne pa so seveda tudi številne druge kombinacije vrstenja poljščin. Izbor in obseg vključevanja le-teh v krmni kolobar je odvisen tudi od potreb kmetijskega gospodarstva - kmetije: koliko in kakšne krme in kdaj jo potrebuje. Če potrebuje več silažne koruze, bomo pridelovanje le-te razširili iz dveh na tri ali na štiri poljine. Usmeritev v predelavo več strnega žita (pšenice) in koruze potem razširimo kolobar na te poljine. Za uspešnost pridelovanja navedenih poljščin je izrednega pomena izbor in nabava ustreznega sortnega semena za setev: - pri travah in deteljah so najprimernejše sorte navedene v sestavi travnodeteljne mešanice, - pri koruzi pridejo v poštev za setev ie hibridne sorte, predvsem iz razreda 200 in iz 300. To so zlasti sorte: BC 264 (Z 2x), B28-11 (PT, 2x) Pioneer 3839 (PT, 2X, N), BC 318 (Z 2X), OSSK 247, ZPSK 309 (PT, 2X), - pri krmni pesi: Brigddier, Ekendorf-ska rumena, Mamut, Rote, Wabre, Zeutaner, - pri kavli: Hofmanova rumena, - pri ječmenu ozimnem: Ager, Miraj, Partizan, Vega, - pri demenu jarem: Union, Trimf, Velebit, Kragaj, - pri ovsu: Leanda, - pri rži: Danko, Okta, - pri grašici - ozimni: Sirminex, Pappelesdorf ■ — pri grašici - jari: Supra, Beograd, - pri krmnem ohrovtu: Zeleni angeliter, - pri krmnih križnicah: ozimna krmna repica Perko, - pri jari krmni ogrščici (listnati ohrovt): Starški, - pri ozimni pšenici: zelo Intenzivne sorte: Nizija, Baranjka, Superzlata, Zlato-klasa, Močvanka, Dika; srednje intenzivne sorte: Banija, Nova zlata, Jugoslavija, Balkan in druge sorte. 3. Pridelovanje poljščin na meliora-tivnem območju V letošnjem letu spomladi kot meliorativne rastline prideta .v poštev koruza za zrnje ali silažo in travnodeteljne mešanice. Tako bi zadostili prehrani živine. A. Pridelovanje koruze a) Izbor hibridov - sorte: Seme mora biti pravo hibridno seme -potrjeno (Fl generacija) in sicer dvolinijski hibrid, ki daje večji pridelek kot tri in štirilinijski hibrid. Za manj ugodne rastne razmere, bodisi podnebne, talne in agrotehnične ukrepe so primernejši tri in štirilinijski hibridi. Priporočamo sorte: BC 264, BC 28-11, Pioneer 3839, B 318, OSSK 247, ZPSK 309. b) Izbor in priprava njive za setev - Koruza v njivskem kolobarju Za koruzo je značilno, da se sama s seboj prenaša, zato jo 2 do 3 leta zapored pridelujemo na isti njivi. S pretiravanjem se razširijo radi nekateri škodljivci (koruzna vešča), bolezni (bulova snet) in pleveli (npr. kostreba, divji sirek). Za prejšnji posevek koruze ni zahtevna, torej lahko sledi vsaki poljščini. , - Priprava njive za setev Težja tla je nujno preorati še pred zimo, takrat tudi zaorjemo hlevski gnoj. Spomladi površino njive, ko se primerno osuši, z vlačo razbijemo večje grude in zravnamo površino njive. Teden dni pred setvijo pripravimo njivo za setev s predsetvenikom, ki ga naravnamo tako, da rahlja le setveno plast tal (4 do 6 cm). Tako je orni sloj primerno seseden, setvena plast zemlje pa ustrezno rahla. - Gnojenje koruze Na melioracijskem območju so tla slabo preskrbljena s hranilnimi snovmi, zato je nujno poleg založnega gnojenja gnojiti poljščine tudi z odmerki hranilnih snovi, ki jih poljščina odvzame s svojim pridelkom. Potreba rudninskih hraniv za koruzo: Pridelek Pridelek v q na / ha koruznega zrnja 60 do 80 več od 80 Dušika - N ly/ha 60 do 120 90 do 150 Fosforja P205 kg/ha 60 do 80 80 do 100 Kalija K20 kg /ha 80 do 120 100 do 160 Za velik pridelek zrnja ali zelinja za siliranje moramo uporabiti poleg hlevskega gnoja tudi rudninska gnojila. Pri uporabi srednje količine gnoja 25 t/ha oskrbimo posevek z okrog 50 do 60 kg/ha dušika, 40 do 50 kg fosforjeve kisline in okrog 100 do 120 kg/ha kalijevega oksida. Najkasneje dva do tri tedne pred setvijo lahko uporabimo tudi sorazmerno veliko količino nerazredčene gnojevke 40 m 3/ha ali več, ki jo zadelamo v zemljo. Pri uporabi gnoja ali gnojevke damo v obliki mineralnih gnojil naslednje količine: 100 do 150 kg/ha N, 80 do 100 kg/ha P2O5 in 110 do 150 kg/ha K2O. Celotno potrebno količino fosforja in kalija iz mineralnih gnojil potrošimo pred pripravo zemlje za setev. Pri večjih odmerkih dušika damo eno tretino do ene polovice ob setvi, drugo polovico do dve tretjini pa ko je koruza pol metra visoka z mcdvrstnim trošenjem in zadelavjem gnojila. Primeri gnojenja: I. primer kg/ha hraniv. snovi N P2O5 K2O 250dt/ha hlev. gnoja 50 40 100 600 kg/ha 9:18:18 osnovno gnojenje 54 108 108 200 kg/ha urea - dognojevanje 92 - - Skupaj razpolož. hraniv: 196 148 208 II. primer kg/ha N 250 dt/ha hlev. gnoja 50 600 kg/ha 10:15:20 -osnovno gnojenje 60 200 kg/ha urea -dognojevanja 92 hraniv. snovi P2O5 K2O 40 100 90 120 Skupaj razpolož. hraniv 202 120 220 V kolikor želimo na melioriranem območju dosegati večje pridelke moramo bogato gnojiti poljščine, ker je zemlja siromašna na hraruvih. Navedli smo samo nekaj primerov sestavljanja obroka gnojenja za koruzo, za druge konkretne primere lahko izdela pospeševalna služba. Setev in gostota posevkov Koruzo sejemo, ko se zemlja v vrhnji plasti 6 cm ogreje vsaj na 10°C. Čas setve je od 25. aprila do 30. maja v letu za zrnje in silažo, kar je odvisno od sorte. Seme sejemo v globino: pri težjih in vlažnih tleh sejemo 4 do 5 cm v globino, pri lažjih pa v 5 do 6 cm v globino. Potrebna količina semena je odvisna od debeline, gostote setve in kakovosti zrnja. Pri ranih hibridih je treba 25 do 30 kg semena na ha. Gostota setve je odvisna od ranosti sort: Za zrnje Ranostni razred na m 2 200 300 7 do 8 6 do 7 y..i silažo na m2 8 do 9 7 do 8 Razdalja med semeni v vrsti (v cm) Število rastlin Razdalje v Med vrstna na m1- vrsti razdalja 7 8 . 9 65 cm 18 16 14 cm 70 cm 17 15 13 cm 75 cm 16 14 12 en Za setev z mehanskimi sejalniki j-" zadovoljivo le kalibru a no seme. Hitrost setve ne sme preseči 4 do 5 km na uro. Varstvo in nega posevka Zatiranje plevelov -kombinirani herbicidi za zatiranje prosnatih trav in širokolistnih plevelov: Primextra 5 do 7 l/ha, pred vznikom ali i do 6 l/ha po vzniku koruze, vendai najkasneje do razvojne faze dveh listov-Lasso kombi 5 do 7 l/ha pred vznikom ali 5 do 6 l/ha po vzniku, vendar najkasneje do razvojne faze dveh listov. Afalon coinbi 7 do 9 l/ha ali Galcx 4 do 5 l/ha uporabimo le pred vznikom koruze, prednost je v tem, da naslednje leto sejemo lahko vse poljščine. Ob pojavu pirnice zatiramo z 10 kg/M Atrazina ali Radazina, ki ga vdelamo v tla 2 do 3 tedne pred setvijo. Ob pojavu slaka in osata škropim0 koruzo, ko ima 3 do 4 liste, s pripravki Deherban „A" ali Hcrbocid' ali Lantrel 1 l/ha. Zatiranje škodljivcev Strune ah sovke zatiramo s pripravki: Furadan ali Dotam ali Volatom in sieer 40 do 50 kg/ha. Volatom je lahko primešan v gnojil" (INA Kutina) 13 : 10: 12. Sredstvo TIMET pa je primešano v gnojiM 15 : 15 : 15 (Zorka Sabac). Na ha potrosi mo 400 kg/ha po celotni površini. V vrsti ob setvi z detonatorjem pa 150 kg/h» Koruzo tako gnojimo in hkrati jo zaščitim« pred strunami in lovkami. B. Pridelovanje travnodeteljnih mešanic Na melioracijskem območju bo veliko travnih površin spremenjeno v njivske površine. Nekaj deset ha pa bo še vedno ostalo pod trajno travno rušo - trajni travniki. Na njivskih površinah bomo še vedno pridelovali večji del krmskil1 poljščin. Travno deteljna mešanica bo vključena v njivski kolobar. 1. Uvajanje sejanega travinja v kolobar Iz raznih p»i«l«««av ugotavljamo, d3 moramo travnodeteljne mešanice po 4 leti)" rabe ponovno obnoviti. Priporočamo, dl m travnodeteljne mešanice uvede v kolobar i" sicer tako, da bi po 3 ali štirih letih sejan« travnodeteljne mešanice sledile druge polj; ščine. S takim načinom koriščenja tal b> imeli možnost vsako tretje leto globoko rahljati tla, nakar bi sledile druge poljščine 2. Priprava zemlje za setev a) Klasičen način s preoravanjem Najbolj prikladen čas za oranje je * jeseni. Preorano ledino zgodaj spomlad' obdelamo s krožno brano in predsetvent' kom do drobno grudičaste strukture* primerne za setev. Sledi trošenje setveni* količin gnojil in sicer: 50 kg N/ha, 80 do 100 kg P2)5/hain 120 do 160 kg K^O/ha-Setev opravimo- s specialno sejalnico ■ travno deteljna semena oz. navadno sejalnr co v vrste 15 do 20 cm narazen. Sejemo ločeno najprej mešanico trav in nato mešanico semena detelj. b) Kemična priprava zemlje za setev i" minimalna površinska obdelava brez oranja - Uničevanje stare travne ruše z gramo* ksonom in rcglonom: Zapleveljeno travno rušo poškropimo spomladi, ko ruša ozclen' in sicer 11 Gramoksonom in 3 1 Reglonotf raztopljenega v 6001 vode na ha. Po l" dneh tretiranja s herbicidom smo uničili v# nadzemne dele rastline, zato mora sledi8 obvezno določena minimalna površinska obdelava vsaj do globine 5 do 10 cm. tako pripravljena tla potrosimo prej navede' ne količine rudninskih hraniv. Setev opra'"' mo kot smo že navedli pri a) primeru. - Uničevanje stare zapleveljene travfl' ruše z Roundupom: Zapleveljeno travni rušo poškropimo spomladi, ko ruša ozele"' s 5 do 10 l/ha herbicida Roundupo«1 razstopljenega v 500 I vode /ha. RoundnP uniči vse nadzemne in podzemne organ' vseh rastlin, zato po tretiranju z njim 1,1 potrebna posebna obdelava. Tla je lreba pred setvijo prerahljati s krožno brano o* frezo do 10 cm. Pred tem pa obvez"" potrosimo še zgoraj navedene količin' rudninskih hraniv v obliki gnojil. Set*! moramo opraviti šele 3 tedne po škroplj«'1' ju z Roundupom. » ioctpaN Uspešnost katerekoli od opisanih tehnologij obnove oblikovanja sejanega travnika je odvisna od: - Zadovoljive vlažnosti tal, tako da vsaj 14 dni po setvi ne bo čutiti suše, - od izbire in sestave primerne mešanice, vrst trav in detelj za setev. c) . Sestava in izbira ustreznih travno-deteljnih mćšanic: Pri sestavi travnodeteljne mešanice moramo upoštevati: - podnebne razmere, - vrsto in kakovost tal, na katerih bo mešanica rasla - način rabe mešanice (košnja za zeleno krmljenje, za siliranje, seno, pašo ali pašno-košno rabo) - kako dolgo naj mešanica traja (1 do 2, 3 do 4 ali 5 in več let ali trajno) - lastnosti in zahteve posameznih vrst trav in detelj, ki naj mešanico sestavljajo, ritem rasti, ranost, trpežnost itd.). d) Izbira ustreznih vrst in števila vrst trav ter detelj Na melioriranem območju pridejo v poštev za setev gospodarsko pomembne vrste trav in detelj, ki bodo navedene v travnodeteljni mešanici za različna tla. V mešanicah za pretežno košno rabo naj prevladujejo 3 do 4 visoke trave in 1 do 2 detelji, vendar brez bele detelje, v mešanicah za pašno in pašno-košno rabo pa poleg bele detelje še 1 do 2 detelji, predvsem pa se 3 do 4 nizke fave ter 1 do 2 visoki travi (brez lucerne in visoke pahovke, ker paše ne preneseta). V novejšem času se vse bolj odločamo za monokulturne mešanice: ene trave in bele detelje za zeleno krmljenje ali za siliranje. Trave in bele detelje imajo precej enake zahteve glede tal in dobro prenašajo večkratno rabo ter intenzivno gnojenje. Mešanice z večjim deležem semena detelj imenujemo deteljno-travne mešanice in pridejo za kratkotrajno njivsko pridelovanje krme. Mešanice z vejim deležem semena trav v mešanici imenujemo travno deteljne mešanice in pridejo v poštev predvsem za setev večletnih ali trajnih sejanih travnikov. Pri deteljno-travnih mešanicah nikoli ne sejemo pod 25 kg/ha, pri travnodeteljnih mešanicah pa ne manj kot 30 kg/ha. ' Delež semena posameznih izbranih vrst trav v mešanici je odvisen predvsem od rastnih razmer ter od konkurenčne sposobnosti posameznih izbranih vrst trav in detelj. Tiste vrste, ki so bolj konkurenčne, imajo večjo moč izpodrivanja, zato naj jo bo v mešanici manj. Na osnovi navedenih zahtev priporočamo naslednje deteljno-travne mešanice zaradi izredne hranilne vrednosti na bazi lucerne in sicer za 3 do 4 letno rabo: Ta travno-deteljna mešanica pride v ^poštev za območje od Podrečja do Doba in delno na drugih območjih, ki odgovarjajo lucerni. Čas setve: Sejemo zgodaj spomladi, najkasneje do konca aprila - začetku maja, v poletno jesenskem Času pa krajem julija in v avgustu. Način setve: ■fii spomladanskem času obvezno sejemo kot podsevek v redkeje sejani varovalni poscvej jari oves - 70 kg/ha, ki ga v juniju, ki ni več nevarnosti za močnejši pojav plevela, pokosimo za zeleno. Setev opravimo z žitno sejalnico. Pri tem posejemo najprej seme ovsa, nato seme lucerna in končno seme mešanice trav. Sejemo plitvo 1 do 2 cm globoko. Oskrbovanje in nega posevka: Če je posevek zaplcveljen, ga po potrebi poškropimo z 3 do 5 litri oretida razstopljenega v 600 1 vode/ha. Če herbicidov nimamo, zapleveljeni posevek pokosimo še preden bi plevel začel dušiti lucerno. V letu setve kosimo 2-krat. Prvič kosimo, ko doseže lucerna polno cvetenje. V naslednjih letih kosimo letno 4-krat, vsakokrat v fazi brstenja lucerne, le med zadnjim in predzadnjim odkosom naj bo razmaka 55 do 60 dni. V letih rabe kratke 4-kratne košnje moramo posevke gnojiti z 80 do 100 kg P205/ha, 120 do 160 kg K20/ha v jesensko zimskem času. B. Za setev v vseh primerih melioracijskega območja za vse zemljišča priporočamo travno-deteljno mešanico: 15 % črne detelje ev. poljanke 3 kg/ha ah marino 15 % bele detelje ev. milka 3 kg/ha 25 % travniške bilnice ev. jabelska ali dufa 18 kg/ha 15 % pasje trave ev. Kopa ah taki 3 kg/ha 20 % trpežne ljulke ev. marino ali ilirka 7 kg/ha 10 % rdeče bilnice e v. Jabelska 3 kg /ha Skupaj: 37 kg/ha 70 % semena lucerna ev. osiješka70 = 21 kg/ha 20 % semena trav. bilnice ev. jabelske . 14 kg/ha 10 % semena pasje trave ev. kope * ■ 2 kg/ha *nflN: 37 kg/ha Varovalni posevek jari oves za kg/ha. Za to deteljno-travno mešanico morajo biti tla globoka, obvezno dobro propustna, strukturna in zadovoljivo preskrbljena s hranilnimi snovmi. Kot varovalni posevek: mnogocvetna ljulka ev. Jabelska 5 kg/ha + oves 60 kg/ha Čas in setev je enak, kot smo ga navedli pri prvi deteljno-travno mešanici. Oskrbovanje travne ruše: v prvem letu predvsem pravočasna košnja varovalnega posevka (v fazi latenja ovsa), takoj nato dognojiti z vsaj 50 do 60 kg N/ha. (Npr. 300 kg/ha NPK 18 : 9 : 9 200 kg KAN-a na ha). V naslednjih letih pri 4 košnjah gnojimo enako kot pri primeru A in sicer 80 do 100 kg P205/ha in 120 do 160 kg K20/ha in 4 x 50 do 60 kg N/ha. Na osnovi izkušenj na drugih melioracijskih območjih lahko računamo (ob setvi v prvem tednu maja) na 2 ah celo 3 košnje, seveda v kolikor izvršujemo vse agrotehnične ukrepe, zlasti pa gnojenje. Zato moramo zaporedoma tri leta po melioraciji založno gnojiti (npr. NPK 9 : 18 : 18 vsaj 1000 kg/ha), da zemljo vzpostavimo v rodovitno stanje in da dosežemo primeren velik pridelek. Prva tri leta bomo gnojili štirikosne travnike: N kg/ha 1000 kg NPK 9:18:18 90 osnovno gnojenje 200 kg KAN 27 % 54 150 kg KAN 27 % 40,5 150 kg KAN 27 % 40,5 224,0 P205 K20 kg/ha kg/ha 180 180 180 180 V naslednjih letih pa po gnojilnih normativih za štirikosne travnike, katere vam pospeševalna služba vsako leto priporoča. Letošnje leto moramo stremeti za tem, da bo vsa zemlja primerno obdelana: izvršeno bo založno gnojenje in preorane površine. Kmetovalci pa bodo morah pomagati do dokončne obdelanosti vse kmetijske zemlje na melioracijskem območju in tudi uspeh ne bo izostal. Kmetijska zadruga Emona Voda, zrak in hrana so osnovni viri življenja, zato vse moderne družbe v svojih zakonodajah posvečajo posebno skrb zaščiti teh virov. Tako je tudi pri nas. Vendar človek v svojem ravnanju "zelo pogosto zaradi neznanja, neodgovornosti in trenutnih koristi slabo gospodari s temi viri življenja. Voda in zrak sta proizvodna dejavnika v praktično vseh tehnologijah; sta okolje na katerega je vezana večina človekovih dejavnosti in sta tudi osnova za proizvodnjo hrane. Tehnološki razvoj in sodobni način življenja pa ob tem, da sta vse bolj vezana in odvisna od njiju, ta vira istočasno nerazsodno trosita in dramatično uničujeta. Naša strokovna komisija v Društvu za varstvo okolja Domžale -Kamnik bo skuša/a, v okviru skupne in usklajene družbene skrbi za zdravo vodo, zrak in hrano, na področju obeh občin odkrivati primere ogrožanja teh virov, opozarjati in iskati rešitve za njihovo izboljšanje in reševanje. Kako je z vodami? Ozemlje občin Kamnik in Domžale je v svoji geografski obliki porečje Kamniške Bistrice, v katero se zlivajo glavni pritoki Bistričica, Nevljica, Rača - Radomlja in Pšata. Pritoke tvori večje število manjših pritokov, ki so vsi pomembni viri celotnih količin površinskih voda. Pod površino Podgorsko - Mengeškega polja do Domžal je podtalna pitna voda, ki je zaradi lege in količin republiškega pomena. Domala vse te vode izvirajo znotraj obeh občinskih meja in se na jugu občine Domžale i/.livajo kot reka Kamniška Bistrica v Savo. Ekološko stanje teh voda je torej v celoti odvisno od ravnanja prebivalcev obeh občin. Današnje stanje površinskih voda je zaradi različnih onesnaženj zelo slabo in zahteva nujno ukrepanje. Kamniška Bistrica - ni bistra! Onesnaženost Kamniške Bistrice se pričenja v Stahovici in se navzdol ob rečnem toku stopnjuje do te mere, da se v Savo izliva voda IV. kakovostnega razreda. Vzroki za to so odplake iz industrijskih obratov in delavnic ter stanovanjskih in drugih objektov ob reki. Močno onesnažena je Pšata, v gornjem toku do Mengša zaradi odplak gospodinjstev in delavnic, v Mengšu pospeši onesnaženje industrija in neustrezna čistilna naprava na koncu kanalizacije. Onesnažena je tudi Rača -Radomlja. Več ah manj so onesnažene tudi manjše vode — pritoki. Povzročitelji so gospodarske odplake, detergenti, kemikalije, kmetijske odplake, odmetavanje raznih odpadkov in poginulih živali v vodo, neodgovornost in malo marnost. Nov vir onesnaženj za Račo je odlagališče odpadkov pri Dobu. Kviz »Mlađi in kmetijstvo« v Moravčah 15. februarja 1985 smo imeli v Moravčah žc tradicionalni kviz „Mladi in kmetijstvo". Organizator kviza je bil Aktiv mladih zadružinikov iz Moravč. Na kvizu so sodelovale Štiri eWpe (Moravče I., Moravče II., Lukovica in Domžale) in gostje iz Kamnika. Vsi Aktivi mladih zadružnikov ■0 se dobro pripravili na teme, ki so jih pripravili, zmagala pa je ekipa iz Moravč. Ekipa iz Moravč se je 1. marca udeležila tudi regijskega kviz tekmovanja „Mladi in kmetijstvo", ki je bil v Logatcu. O regijskem tekmovanju bomo več poročali v nasled: njem Občinskem poročevalcu. Na kvizu v Moravčah je imel pozdravni gorov Andrej Flis,"predsednik Občinske konference ZSMS Domžale. Za povezavo pa je poskrbela aktivna članica in predsednica Aktiva mladih zadružnikov iz Moravč, Marija Klopčič. Letos so organizatorji dobili zelo veliko podporo od delovnih organizacij kot so: Melodija Mengeš, Napredek Domžale, Lek Mengeš, Planika TOZD Mojca Lukovica, Tosama Domžale, Trak Mengeš, Univerzale Domžale, Rašica Moravče, Agroemona Pg. Domžale in še polno manjših nagrad za udeležence kviza. Upajmo, da se bo tako delo Aktiva mladih zadružnikov in komisije za kmetijstvo pri Občinski konferenci ZSMS Domžale še nadaljevalo z še večjim elanom in uspehom. Z.S. Občasno pride do hudih zastrupitev posameznih voda, ki povzročajo pogin rib in drugih živali v vodi. Največkrat povzročijo zastrupitve malomarni in neodgovorni ljudje. Podtalnica pod Podgorsko - Mengeškim poljem je še toliko čista, da je uporabna za pitno vodo (zajetje nad Domžalami in bodoče zajetje nad Mengšem). Vendar je kvaliteta podtalne vode zelo ogrožena in če bi se onesnaženost ugotovila šele v samih zajetjih, bi bilo to že prepozno. Potencialni viri onesnaženj podtalnice so sledeči: - odlagališča odpadkov - kemikalij na področju podtalnice in ambicije za nadaljnjo gradnjo le-teh; - industrijski obrati na področju podtalnice; - naselja Podgorje, Križ, Moste, Suhadole, Topole so brez kanalizacije, vsako gospodinjstvo pa je onesnaževalec (le redka imajo neoporečne greznice), nekatera imajo odplake napeljane celo v opuščene vodnjake; - nepopolno izvedena kanalizacija, npr. v Mengšu; . — pretirana uporaba umetnih gnojil, pesticidov, herbicidov; - občina Kamnik nima odloka o zaščiti podtalnice (možno neovirano onesnaževanje). Dolgoročni cilj ekološkega varstva naših voda je: - doseči tako gospodarjenje s površinskimi vodami, da bodo zopet čiste, - pospešiti ukrepe, ki bodo zagotovili vsaj sedanjo čistost podtalnice na Podgorsko - Mengeškem polju in na ostalih nahajališčih. Delo komisije za uresničitev ciljev 1) izobraževanje, osveščanje in obveščanje občanov o varstvu voda: v šolah, javnih občilih, predavanjih, seminarjih, z brošurami; 2) sodelovanje pri sprejemanju prostorskih in urbanističnih aktov in. spremljanje izvajanja; 3) sodelovanje s strokovnimi organizacijami: območna vodna skupnost, raziskovalne skupnosti, občine, SKIS, društva {ribiška, jamarji, gasilci) in druge organizacije, ki imajo interes za varstvo voda; 4) dala bo pobudo za organizirano skupno akcijo vseh zainteresiranih dejavnikov za dosego navedenih ciljev, v kateri bi: a) ugotovili potek kanalizacijske mreže, njeno delovanje in kateri objekti še niso priključeni, b) ugotovili nadaljnjo izgradnjo, posebno z vidika ohranjanja podtalnice, c) podpirali nadaljnjo izgradnjo centralnih čistilnih naprav, d) ugotovili kapacitete in učinkovitost čistilnih naprav pri vseh objektih ter po potrebi zagotovili načrtne izboljšave, e) evidentirali vse iztoke hladilnih vod, ugotovili in preverili druge divje iztoke (v opuščene vodnjake in podtalnico), 0 sproti ah po terminskih fazah razreševali pomanjkljivosti, pripravili programe dolgoročnih rešitev in se zavzemali za zagotovitev potrebnih finančnih sredstev; 5) ugotavljanje primerov onesnaževanja zemlje s kemikalijami, kmetijskimi zaščitnimi sredstvi, olji, itd.; 6) sodelovanje s strokovno komisijo za ravnanje z odpadki in v okviru pravil društva z drugimi organi društva; 7) v primerih• republiškega ali večjega pomena sodelovati z Zvezo društev za varstvo okolja Slovenije in drugimi republiškimi organi; 8) spremljati dosežke in izkušnje s področja varstva voda in jih uvajati v našo prakso. Zrak Cisti zrak je dobrina, ki je vse pogosteje v nekaterih okoljih prisotna samo še občasno. Vire onesnaževanja zraka delimo na: - onesnaževanje s plini, ki so produkt zgorevanja: žveplov dioksid (SO2), ogljikov monoksid (CO). dušikovi oksidi (NOx), - onesnaževanje s plini organskega izvora, ki so produkt nepopolnega zgorevanja različnih organskih spojin (saje, ipd.), - onesnaževanje s plini iz posameznih tehnoloških procesov, - onesnaževanje z drobnim prahom. Najboljše merilo ' onesnaženosti zraka s plini je koncentracija SO2 v zraku. Viri onesnaženja s SO2 so: - motorji z notranjim zgorevanjem, predvsem v prometu, - individualna kurišča, - kurišča v proizvodnji in energetskih objektih, - odprti tehnološki procesi. Veliko nalog za varstvo zraka Da bi se ustvarili pogoji za učinkovitejše varstvo zraka pred onesnaževanjem, se bo komisija v naslednjem obdobju prizadevala za uresničitev naslednjih nalog: - izdelavo kartografskega pregleda večjih industrijskih onesnaževalcev z oceno letne emisije škodljivih snovi na področju obeh občin, - ocene emisije škodljivih snovi iz individualnih kurišč, ki postajajo čedalje večji problem v strnjenih naseljih zaradi povečanega kurjenja s premogi, ki vsebujejo znatne količine žvepla, poleg tega pa so kurišča v večini kotlov centralnih kurjav slabo prilagojena zgorevanju premoga in gre v zrak tudi večja količina trdnih delcev, - osveščanje in obveščanje javnosti o aktualnih problemih varstva zraka, - sodelovanje pri programih iti izvedbah sanacije, - spremljanje dosežkov s področja varstva zraka v svetu in pri nas. Komisija bo sprožila pobudo, da so del nalog izvedbe v okviru raziskoval nih nalog, ki jih sofinancirata občinski raziskovalni skupnosti Domžale in Kamnik. Hrana Proizvodnja zdrave hrane je v tesni povezavi z ohranjanjem zdrave vode in zraka. Ob tem je nujna skrb za tako kmetijsko proizvodnjo, ki sama ni onesnaževalec okolja in ki je ne ogrožajo druge dejavnosti. Tako bo treba skrbno spremljati načrtovano odlaganje blata iz Centralne čistilne naprave na kmetijske površine in uporabo kmetijskih zaščitnih sredstev v kmetijstvu. Nastopati bo potrebno proti negospodarni in nestrokovni rabi gnojil v kmetijstvu ter zavračati tehnologije, ki ogrožajo kakovost odprtih vodotokov. OBČINSKI POROČEVALEC STKAN 11 Informacije o delu Zveze prijateljev mladine Zveza prijateljev mladine občine Domžale bi vas rada obvestila o svoji dejavnosti. Ta org nizacija ima pomembno vlogo pri vzgoji rrJadega rodu, ki se vključuje v razne aktivnosti, kar bo otrokom koristilo v poznejšem življenju. Dne, 14.2.1985 je bil v Domžalah posvet mentorjev PO, kjer so obravnavah več zanimivih vprašanj. Seznanili so se z nalogami in akcijami ter sprejeli določene sklepe. Predlagali in razpravljali so o vzgojnoizobraževalnih programih za visokošolsko izobraževanje učiteljev. Nekateri odredi so že podpisali izjavo za prispevek (100.-) za gradnjo pionirskega doma pod partizanskim Rogom v Dolenjskih toplicah. Trije pionirski odredi so prvi del dogovora že izpolnili. (Dob, Ihan, Mengeš). Mentorji so se dogovorili, da bodo poslali pismene izjave. V okviru DPM v kraju se ustanovi Svet pionirskega odreda kot mentorski organ pionirski organizaciji na šoli, ki naj bi pomagal mentorju pri uresničevanju številnih in zahtevnih nalog na področju dela s pionirji in reševal razne probleme. Kam, moravska mladina, kam? Vsi neizmerno hvalijo Moravsko dolino. Res lepa je, čudovita, po vojni se je počasi razvijala. Morav-čani so dosegli že kar nekaj ciljev. Naša dolina je znamenita po gostilnah. Mnogo jih je. Na vsakem voglu se bohoti vsaj ena. Ob večerih tisti, ki radi malo popivajo, kar krožijo sem ter tja, kot lastovice. Pa tudi drugi niso nič boljši. Velikokrat kakšen moški teče za avtobusom. Pa obrne in ga zopet zvrne kozarček, ter počaka naslednjega. Kaj naj pa mladi počnemo? Kam naj gremo, kje naj se zabavamo? Odgovor je - nikjer. Za nas ni sredstev, prostor pa bi mogoče že kje našli. Nič nismo hudi, da nimamo kotička, kjer bi se zabavali. Vemo. kakšen je danes položaj, vemo, da šo povsod težave. Goreče upamo, da bo nekoč bolje, tolažimo pa se s tem, da je bilo pred nekaj leti še slabše, pa so vseeno vsi preživeli nora leta mladosti. Bo že kako, pogum mladina! Upanje nam še vedno ostane. Vojka Avbclj Na šolah naj bodo razprave o novih programih izobraževanja vzgojno, izobraževalnih delavcev. RTV izvaja novo oddajo za otroke pod naslovom ,.Periskop" - TV magazin za otroke. Otroke je treba vzpodbuditi, da v zvezi s to oddajo pišejo na RTV Ljubljana svoje pobude, novice, kritike, prispevke, želje, vprašanja . . . Pionirski odredi po lastni presoji in idejah organizirajo solidarnostno pomoč otrokom na Kopaoniku, ki jih je prizadejal potres. Za dom pionirjev pod partizanskim Rogom zbirajo sredstva po navodilu. Zbor pionirjev Slovenije bo letos v Ljubljani 10. maja 1985 pod naslovom: „40 let svobode". Ker so izšle vzgojne knjižice, bo ZPM PRI ZADEVANJA MLADIH Dne 21.3.1985 bo v Jaršah seja •predsedstev domžalskih in kamniških mladincev. Poglavitni temi, zaradi katerih se bomo tudi sestali, sta problem študentskega servisa in mladinske delovne akcije. Študentski servis za študente obeh omenjenih občin bo imel sedež v Domžalah. Delovati bo začel v začetku maja. Druga točka dnevnega reda bo MDA, za katero sta obe občini skupaj zbrali prijavnice. Domžalčani bomo . šli na akcijo v Trebče in sicer v 1. izmeno, Kamničani pa v Belo Krajino. Skupni interesi so pripeljali do tega, da drug drugemu več pomagamo in s tem so tudi rezultati boljši. Prej namreč tega sodelovanja ni bilo. Takšni sestanki, kot bo sestanek v četrtek, so verjetno plod prizadevanja za boljše sodelovanje in za k/alitet-nejše rezultate OK ZSMS Domžale in OK ZSMS Kamnik. Zares pohvale vredno. Več o študentskem servisu v naslednji številki. Katarina Plaznik posredovala šolam podatke, da lahko ponudijo knjižice staršem v nakup. Knjižico: Zdravilne rastline in plakat naj bi nabavila vsaka šola. Mesec „Kurirčkove pošte" bo v mesecu aprilu. Zgodovinski krožki spoznavajo letos temo: Razvoj ljudske obralsti 1943-1947. Pionirji zgodovinskih krožkov iz OS naj se v februarju prijavijo na Zvezo prijateljev mladine Slovenije, Miklošičeva 16, Ljubljana, da bodo pri tej temi sodelovali. Občinsko tekmovanje „Vesela šola" bo v Radomljah. Tekmovanje matematikov bo v Moravčah. Problemska konferenca pionirjev bo v mesecu marcu na U'mo: Prosti čas mladih. Problemske konference so izpeljali po šolah do 16. marca. O opravljenem delu je treba pošiljati poročila na ZPM Domžale. Pionirski odredi, ki so v letu 1984 opravili uspešno naloge JPI bodo dobili nekaj denarnih sredstev kot nagrado za uspešno delo. Ti pionirski odredi so: Martin Koželj Dob, Radomeljske čete Preserje, Matiji Blcjca Mengeš, Vencclj Perko Domžale, Slandrova brigada Domžale. Potrebno je pristopiti k ustanavljanju pionirskih zadrug. Pionirske simbole bo za naslednji sprejem cicibanov' v ZPI nabavila ZPM Domžale še po starih cenah. Pionirji, ki bodo sodelovali pri ..Bralni znački", bodo za nagrado obiskali Cankarjev dom v Ljubljani. Sestanek z mentorji sta vodili tov. Štefka Mlakar in tov. Cvetka Mlakar. Tudi vnaprej vas bomo obveščali o delu Zveze prijateljev mladine. Zveza prijateljev mladine občine Domžale Seminar za novinarje — amaterje_ Medobčinski»svet Zveze socialistične mladine Slovenije ljubljanske regije je že drugič po vrsti organiziral seminar za področje informiranja. Potekal je od 15.-17. februarja na Igu pri Ljubljani. Pripravili so ga za mlade „COP - ovce" (iz centra za obveščanje in propagando) iz Občinskih konferenc Zveze soc. mladine Slovenije v ljubljanski regiji. Iz OK ZSMS sva se tega seminarja udeležili Breda Habjan in Dunja Čebulj. Namen seminarja je bil, da mlade, ki se ukvarjamo z informiranjem, usposobijo za kvalitetnejše delo na tem področju. V treh dneh, kolikor je trajal seminar, smo se veliko naučili. Ko smo se zbrali vsi, so nas najprej seznanili s potekom seminaija. Nato nas je Tatjana Pire, novinarka pri Radiu Ljubljana seznanila o možnostih sodelovanja z radiom. Tatjana namreč vodi četrtkovo oddajo „Vroče -hladno" na II. programu ljubljanskega radia. Dogovorili smo se tudi za obisk v radijski hiši. Iztok Lipovšek, novinar pri dnevniku, pa nam je predaval o osnovah novinarskih zvrsti in stripa. Podano znanje smo si tudi s pridom zapisovali. Sledila je okusna večerja, nato pa „prosto po Prešernu". V soboto smo bili že zgodaj pokonci. Po zajtrku smo si razdelili naloge za delo po terenu. Nekateri so se odločili za anketo z domačini, drugi za intervju z župnikom in predsednikom mladinske organizacije V tem kraju, tretji so raje ostali na toplem in pisali komentarje. Breda in jaz sva prevzeli nalogo, da greva obiskat upravnika ribnikov iz bližnje doline Drage, ki se že vrsto let bori za njihovo ohranitev. Polni pričakovanj in delovne vneme smo nato odhiteli po zastavljenih poteh. Do kosila smo se zopet zbrali. Po kosilu nam je Iztok povedal nekaj osnovnih informacij o urejanju mladinskih glasil. Zvedeli smo, kako lahko popestrimo glasilo, ga naredimo privlačnejšega za oko in pritegnemo čim več bralcev. Nato smo se lotili pregleda prispevkov. Z glasnim prebiranjem smo lahko kritično ocenili te prispevke. Odločili smo se, da so prav vsi primerni za objavo v našem glasilu, kateremu smo dali ime FIRB'C. Sledila je večerja in nato nas je čakalo še veliko dela s tiskom in izdajo glasila. Delo je šlo počasi naprej, saj smo matrice lahko tipkali le na dveh pisalnih strojih, prispevkov za objavo pa je bilo zelo veliko. Kot zakleto nam je sredi dela odpovedal stroj za ciklostiranje. Kar nekaj časa je minilo, preden so ga fantje zopet usposobili. V zgodnjih jutranjih urah smo opravili še zadnjo fazo izdelave glasila - spenjanje. Utrujeni, toda zadovoljni z opravljenim delom, smo nato odšli spat. Zadnji dan seminarja smo skupaj ocenili seminar. Pripomb ni bilo, vsi pa smo bili zadovoljni nad potekom seminarja. Ob koncu smo imeli še okroglo mizo o problematiki informiranja v ZSMS v ljubljanski regiji. Iskali smo nove rešitve pri delu na področju informiranja in kritično ocenili naše dosedanje delo. Z Iztokom smo se dogovorili, da bomo sodelovali v Enajsti šoli pod Zmajskim mostom, ki izhaja enkrat tedensko v Dnevniku. Sledilo je kosilo in nato smo se prijateljsko razšli. Čakajoče na avtobusni postaji nas je zabavalo dogajanje na vaškem križišču. Mladina z Iga je ostala zvesta tradiciji in ob koncu tedna na pustni vikend pos*avila na križišče sredi vasi kamelo, katero so čuvali v arabce preoblečeni fantje. Ustavljali so mimoidoče in pobirali prispevke. Končno je pridrvel avtobus in odpeljali smo se proti Ljubljani. In moja želja - še veliko tako delovnih seminarjev, kot je bil ta. Dunja ČEBULJ Trojanski mladinci — obetavni načrti Predsednika mladine na Trojanah Darka Goričana in njihovega sekre-, tarja Darka Udoviča sem spoznala na zadnjem sestanku Sveta za družbene politični sistem pri Občinski konferenci ZSMS. Ker o delu njihove osnovne organizacije ZSMS nisem vedela veliko, sem ju povabila na kratek pogovor. Povedala sta mi, da je mladina na Trojanah začela s svojim delom šele v poletnih mesecih, prej pa je bilo tam nekajletno zatišje. Do januarja so organizirah vinsko trgatev in veselico, s krajevno skupnostjo so sodelovali pri pripravi proslav, ob Novem letu so se skupaj poveselili, izpeljali so dva kviza in začeli urejati prostor. Ker je moral njihov prejšnji predsednik Pavle Jošar na odslužitev vojaškega roka, so si mladinci iz Trojan izbrali za predsedujoča oba Darka. Torej sta amaterja v pravem pomenu besede in kot je videti, zelo zagnana. Kot pravita, je največja želja trojanskih mladincev ureditev lastnega prostora in igrišča. Sobici, ki ležita pod samoprostrežno trgovino, morajo le še prebeliti. Elektriko so si napeljrli pred kratkim. Prvi prostor bo sejna soba, drugega pa bodo namenili igranju namiznega tenisa in šaha. Za ureditev igrišča imajo že zbrana finančna sredstva in upajo, da bo ,še letos okoli igrišča napeta mreža in da bodo lahko metali žoge v nove gole in mogoče tudi koše. Tudi sodelovanje s krajevno skupnostjo se bo še nadaljevalo. Prav zdaj pripravljajo proslavo za osmi marec. Ko bo skopnel sneg, bodo organizirali očiščevalne akcije in tudi „tradicije" kvizov ne mislijo zanemariti. Vključevali se bodo v akcijo Občinske konference ZSMS Domžale in še naprej si želijo sodelovanja z osnovno organizacijo ZSMS Površna. Oba sogovornika sta si želela, da bi jima v njunem mandatnem obdobju uspelo pridobiti za delo v mladinski organizaciji čim več aktivnih mladincev. Mladinci Trojan! Jima boste pomagali? Breda Habjan Informacija o izvajanju melioracije in komasacije na območju Rače Že dolga desetletja so imeli kmetovalci pa tudi prebivalci vasi in zaselkov ob potoku Rače in njenih pritokov stalne preglavice s poplavami, ki so ob večjem vodovju ogrožale poleg kmetijskih površin tudi gospodarska poslopja in stanovanjske hiše od Doba do Zaloga. Z regulacijo Rače od izliva v Bistrico do Doba se je situacija znatno izboljšala. Odkar se je na osnovi skupnega projekta pristopilo k regulaciji Rače od Doba do Zaloga na dolžini 5 km, regulacije potoka Čudne na dolžini 1,5 km in izkop obodnih kanalov od vasi Rača do Zaloga ter Gorjuša — Laze se je osnovna odvodnja bistveno izboljšala. Odpravljena je nevarnost nadaljnjih poplav in tako je omogočeno, da se je pristopilo k melioraciji teh nekdaj večinoma zamočvirjenih in manjvrednih zemljišč. Tako je Kmetijska zemljiška skupnost občine Domžale nnrnj>iln pri VGP Hidrotehnik TOZD Hidroinženiring projekt melioracij zemljišč ob Rači in Čudni. Investitorja za ta dela sta Kmetijska zadruga Emona Domžale v imenu Ustnikov kooperantov, ki imajo zemljišča na tem območju na površini 408 ha ter Biotehniška fakulteta VTOZD za živinorejo za kompleks ob gradu Krumperk (56 ha). Glede na to, da je regulacijo Rače, ki jo investira Območna vodna skuprost Ljubljana - Sava izvajalo podjetje VGP Hidrotehnik lOZD Hidrogradnje, sta se oba investitorja odločila naj bi VGP Hidrotehnik izvajal tudi melioracije na tem področju. K realizaciji programa melioracij ob Rači smo prisopili v novembru leta 1983. V letu 1984 so bila v glavnem zaključena melioracijska dela na 56 ha zemljišč, kijih ima v upravljanju Biotehnična fakulteta s tem, da je dobrih 30 % površin ostalo brez detajlne drenaže zaradi prevelike zamočvirjenosti zemljišča. Na preostalem delu, kjer je investitor KZ Emona pa so se regulacijska dela zavlekla (in zaradi tega tudi melioracijska dela) čez dogovorjeni rok 15- novembra leta 1984. Izvajalec melioracije je slabo zravnal zemljišče pred polaganjem drenažne mreže, položenih ni 15 % drenažne mreže in tudi nekaterih depresij ni zravnal tako, kot je bilo predvideno. Skratka: izvajalec bo moral vse te pomanjkljivosti odpraviti do predvidenega roka 20. marca 1985, za kar je dal pismeno zagotovilo. Vzrokov za zamudo izvedbe melioracije je več in so večinoma objektivne narave. Eden od vzrokov je spreminjanje projektov regulacije Rače in vskladitev le teh z zahtevami ribičev. Njihova zahteva po izkopu dodatnih jezerc se še sedaj uresničuje. Nadaljnji vzrok je tudi korektura projekta melioracije zemljišč, sprememba iz zaprtih zbiralcev v odprte melioracijske jarke in s tem več del. Na zahtevo kmetijcev je prišlo do naknadnega povečanja in vključevanja dodatnih površin v melioracijsko območje pri Zalogu, pod Gorjušo in Lazami in ob potoku Čudna: zaradi večjega obsega del kot je bilo predvideno v projektu in predvsem poseka, ki ga nekateri lastniki niso pravočasno izvršili ter zaradi prepočasnega izvajanja melioracijskih del se je melioracija zavlekla preko roka. Do podražitve je prišlo zaradi več del in zavlačevanja izvajanja melioracije od strani izvajalca melioracij. Da bi komasacija, ki po zakonu spremlja postopek melioracije lahko bila normalno izvedena do pomladi 1985, bi morala biti melioracijska dela končana do dogovorjene- ga roka 15. novembra 1984. Zal je bila že jeseni očitno, da izvajalec ne bo uspel del opraviti del do roka. Tako je že jeseni stekla vrsta akcij in dogovarjanj med vsemi prizadetimi: KZ Emono, izvajalci, melioracijskim odborom, komasacijsko komisijo, Kmetijsko zemljiško skupnostjo SO Domžale in Geodetskim zavodom SR Slovenije, ki je prevzel nalogo, da izdela vso potrebno dokumentacijo za alofete .zemljišč komasacijo. Problematiki dokončanja melioracij in izvedbi komasacij je bilo posvečeno precej sej in tudi izredna seja Izvršnega sveta SO Domžale ,na kateri so bih prisotni vsi, ki so soudeleženi pri melioraciji, regulaciji in komasaciji. Na seji so bili sprejeti sledeči sklepi in obveznosti. 1. Treba je zastaviti vse razpoložljive sile, da se še nedokončana melioracijska dela dokončajo do 20. marca 1985. 2. VGP se je obvezal, da bo dokončal melioracijska dela do 20: marca 1985. in da bo zasul in splaniral še preostale meandre stare struge in depresije z zemljo iz jezerc v skladu z obvezo, da se nemoteno izvaja melioracija in agromelioracija 3. Izvajalec na območju Čudne Veko Titovo Velenje se je obvezal, da bo končal vsa dela do 20. marca oz. do pogodbeneaa roka. ' 4. Geodetski zavod SRS na osnovi že izvršenih geodetskih del zagotavlja, da bo skupno s komasacijsko komisijo izdelal elaborat - projekt razdelitve zemljišč ob Rači tako, da bo komasacija zaključena do 20. maja 1985. Torej bo zadnji lastnik prevzel zemljišče 20. maja 1985. Razgrnitev projekta razdelitve zemljišča bo za območje od Področja do Doba 20. marca 1985 na KS Vir in KS Dob ,za ostalo območje od Doba do Zaloga pa I. aprila na KS Krtina. Prvi lastniki na področju Podrečja do Doba bodo lahko prcv/i li svoja zemljišča do konca aprila in za območje od Doba do Zaloga pa do 20. maja 1985 dalje, tako bo zaključen prevzem zemljišč do 20. maja 1985. Vsi lastniki naj si ogledajo projekt razdelitve zemljišč v roku 14 dni od začetka razgrnitve in dajo cventuelne pripombe v knjigo pripomb, da bi lahko komasacijska komisija pravočasno razrešila pripombe, tako da bo Geodetski zaVod nemoteno prenašal novo razdelitev v naravo in lastniki prevzeli zemljišče. 5. Glede na zahteve postopka komasacije se celotno p