Družbeni plan v letu 1956
Povečanie €li*nžbeii4kg-a proizvocla
Fo družbenem planu se tudi v letu 1956 nadaljujc močan vzpon industrijske proizvodnje, ki traja že oA leta 1953. Odstotek povcčanja je nckoliko manjši, kakor je bil prejš-nja leta. V letu 1953 je znašal 12 odstotkov, v letu 1954 14 odstofkov, v letu 1956 16 odstotkov, za letos pa predvide-vajo plan 10 odsiotkov.
RAZVOJ PROIZVODNJE
Hitrost gospodarskega razvoja Je letos v celoti ne>kolčko blažja, ker v letu 1956 poatavljamo po-eebne gospodarske naloge, kd imajo v prvi vrati ta nanien, da dosežemo bolj miren razvoj, bolj enakoraernio raamerje med po-sameznimii vejami in posa.mezni-mi področji goapodarsikega živ-ijenija, več skladnosti med pro-izvcdajo in potro&njo in bclj urejeno tržišče. Letošnje le-to bo
organiizaeij in vseh tisitih činite-ljev, ka vplivajo na gosipodarsko življenje, imamo vse možnosti, da plam izpolnimo, pa tudi pre-sežemo. Razen v industriji raču-najo s porastom tudi v drugih wstah gospodarske dejavnosti. Izjeono predstavlja samo kmelij-stvo, katerega proizvodnja je od-visna od vremenskih razmer, (plao računa s talikšno fcnetij-s:ko praizvodnjo, kako-r je bila v l«tu  1955)  in v  gradbeništvu, kl
PKIPOMBA. V kmetijstvu je vzeia za 100 povprečna prolz-vodnja od leta 1947 do 1951. Zelo neenakomerni indeksi po letih kažejo, kako je kmetijska proizvodnja odvisna od vremenskib razmer.
Eksploatacija gozdov npada, ker setnjo omejujemo zaradi varovanja gozdnega sklada.
INDUSTRIJSKA PROIZVODNJA
tako obdobge pripirav za odstra-   je nekio-K'ko zmanjšalo svoj obseg.
nitev neenakomernosti, fci so na-stale v preVefclein obdobju in za Se bolj intenziven, toda bo-lj ize-načen razvoj gospodarstva v pri-bodnjih letih.
Pra.v zato pa  letos proizvodnl' program nd pronapet. Cepirav so bilii v začetiku leta neiigodoi po-goiji, pa vendar po zaslugd napo-rov in prizadevanj gospodarskih
Vs« to naj bi pnipomoglo, da bl se skupnd družbeni proizvod povečal za 4,7 odstotkov.1
1 O diružbenom proizvodu in naTOdnem dohodiku so bili ob-javljeni v »Naši sk.»ipno,9ti« se-stavki v številkah 6 in 7 iz leta 1955 in 2, 3 in 4 *z le<ta 1956.
IS A Z B> i: I. ¦ T K V
Razdeldtev   dnužbenega   proiz-  sistera  nagrajevanja   bolj   urpe-  pojaville nepričakovano v gospo-
šen, zaloge in rezerve pa bodo omogočale odpravo vseh tistih treautaih  težav, ki bi  se  lahko
RAZDELITEV DRUŽBENEGA PROIZVODA
voda v družbenem planu odraža glavne smernice letošnje gospo-darske politLke.
To razdeJitev prinašamo v tafoela »Razdelitev družbenega proizvoda«, ki je izračumama po cenah iz leta 1952. Kakor vidi-mo ie tabele, vse glavne vrste potrošnje od leta 1952 dalje ttalno rasteijo, razen narodne obrambe. Ta porast je po tcko-fcih cenaih še večji.. Toda v letu 1956 je stanje obratno. Potrošnja «e v vseh glaivnih kategorijah tazdelitve z.manjSuje, razen. oseb-ne potrošnje,  ki  nekoliko  raste.
Torej se po eni strani večajo blagovna skladj (proizvodnja in Uvoz), po drugl &trani pa se ©mejiujeijo vse t>blike potrošnje razen osebne. TeJco se zagotav-Ijajo zaželena soraizmerja v go-Bpodaretvu v tem letu. Na prvem mestu se bistveno izboJjšuoe raz-merje med količinaimi gmotn.ih df»brin vn njihovo po^trošnjo, s kafcršno rafunamo, kar pomeni, da bo skladnos.t med ponudbo in
povpraiSevasiijeim na vseh podro^-   proizvoda   se je amanjševala   v Jiih go-sipodar^ke dejavnosti mno-  letu 1953 in 1954. Lan.i se je ne-go večja in na podlagi tega tudi   koJAko povečala, letos pa se bo tržišče   bo'4   urejeno  in  gibanje   je nadalje povečevaJa. cen  normalizirano.   Sklad  pred-metov za osebno potrošnjo, to se pravi  na  koncu  kancev  za  ž.iv-
in uslužbencev. Po drugl stranl pa s tem očuvanje življenjskpga standarda kmetovalcev ni v ne-vamasti,  temve<S je  le bolj  po-
darski praksi pri izvajanju druž-  stalo  Odvjsno  od  njihove  proiz-
benega  plana sistesoda.
in  gospoda rskega
(v milijardah  dinarjev) 1952   1053   1954    1955   1956 ~ 557     571 " 612 ~ 658 ~ 684~~
1.  imdlviduaJna  potrojnja
2.   proračuni (materialni izdatki)
3.  odplačilo   inozemskih   dolgov
4.  investicije   (blto)
5.  ostalo
SkupaJ ~
P r i p o m b a:   Zaradi   prira erjalnosti so vsi zneski izkazanl po cenah iz Icta 1952, razen narodne  obrambe.
OSEBNA POTROŠNJA
V zadnjih letih je osebna po-   podlagj  približne  anaMze,  kl  so trošnja   rastla   počaaneje   kakor   jo napraivili v  Zvraiem zavodu
Je
vodnje. Davčni ukrepi, omejana uporaba delovne siJe iz vasd v neltmetiijskih deijavnostih in dru-gi ukrepi bodo mnogo bolj vzpodbujali krn«tovalce v pove-čaaiju in pospeševanju kmetiij&ke proizvodnje zlasti proizvodnje za tržišče. Hkratii pa jiim bo omogo-Eeno, da bodo nabavJLi večje kfllidine artiklov, ki so potrebni za izbolgšanje posestva.
N0VI IZOELKJ D
V letu 1956 bo del družbenega proizvoda,   ki   je   namenjen   za
lljenijiski standard, bo oslail usta-   osebno potrošnjo, porastcl za 3,9 ljen iin se bo okrepil, ne m-ore pa   odstotka. To pove-čamje bo orao-preiiti    v  druge  vrete   potrošnje  go6ila   višja   proizvodnja   prede-zato, ker so te oin&jene. Končno taka razdeliitev omogoča ustvar-janje za^lc«!;. Ko bo zadosli zalog, bo   možn-o   postopino   izogniti   se neiizenačeno^ti   pri   oskrbovanju v  najširšem  pomeau b&sede  od široke  po>trošaje  pa  do  surovdn drugih materialov za industri.jo. Take glavne postevke plana ne pomeniio samo po-memibnega na-predka pri uregevanju gospodar-Btva in vzdrževanju življenjske-
pa druge vrete potrošnje. Njena   Za    gospodarsko    planiranje, udeležba v razdeUtvi družbenega   potrošnga   vaškega   prebivalstva
dejansko porastla za 10 odstot-kov, pntrošnoa mestnega prebi-valstva pa se je zmanijšala za 4 odstatke. Tega računa ne mo-renijo vzeti kot absoluitno točne-ga, vendar pa daje določeno sliko razdelitve potrošnje med vasjo in mestoin.
Vzrok   za tak   razvoj   ne ležl lovalne industrije, doJočena pre-   tolikb v povečani kimetijsku pro-
usmeritev proievodnje v elektro-industriji in kovinsko predelo-valni  .Indu3tirij.i,    ve&ji   uvoz   za
izvodnji, pač pa v stalnem po-rastu cen kmetitjskih pridelkov in relativno veliki dohodki kmeč-
osebno potrošnjo, pa tudi  dolo-  ke>ga prebivalstva izven kmetij-
čeni    ukrepi    v    kimetijstvu    in   stva, zlasti v gradbeaištvu. Taka
davčni politiM naij bi privedli do   razdeLitev potrošnje ni koiristila
porasta   kmetigake    proizvodnje,  fuvanju življenj3.kega stamdarda
ki je namenjena za tržaiče. Osebna   potrošnja   je do
ga standarda delavcev in uslnž-beacev,  temvei   omogotajo  tudi
deiavcev ie usluabencev, pač pa zdaj   Je 'lkraH nudiila zelo malo vzpod-bude   fcmetovailcem   za   pospeše-
bolj  rastla na vasi fcakor v me-
stu. V tetu 1955 se je sploSna po-   van3e kmeUjske proizvodnje.
dosbi boJj učinkovi.to uporabo • trošnja preblvalstva povečala za Vrsta ukrepov, ki jah namera-gtjspodarslkih Inštrumentov. Zla- 7,5 odstotika, toda ta porast ni bil vajo podvzeiti letos, naj bi pred-e-ti bodo sigurnejše tržižie in praviino razdeloein ined mestnim vsem priipomogla k zagatovitvi 6tailnegše   ceme   vpiivale,   da  bo  m   vaškim    prebivalstvom.    Naživljenjskega s-tandarda deaavcev