TRST, torek septembra 1958 Let« XIV. . St. 214 (1059) PRIMORSKI DNEVNIK Cena 30 lir Tel.: Trst 94-638, 93-808, 37-338 . Gorica 33-82 Poštnina plačana v gotovini C'j' y q , ____________________________________________ £*• s:. 37J3a'_ D ?*ONTECCH1 **• 11 n«1- — TELEFON 93-*0» IN 94-63* -PoStni predal 559 - UPRAVA: UL. SV FRANČIŠKA tt 2* - °GUS0V: za Jl!~ruzr"c" GOBICA: Ulica S. Pellico HI. - Tel. 33-83 — OGLASI; od 8. do 12.30 in od 15. do 18 — Tel. 37-338 - ' CENE odkrito iz- , ^>stno "n: Va pravi za- ie velik na ^ Kitajsko. !>>ca it! . Prijateljica, za-1 Pomen i oseda naše države, 2vezn ‘ vn?pad na Sovjet-fravi’a ■ Nasa država bo na-t*)«ko „• skuppo z LR Ki-r, etl drža,, °“rambo varnosti 'inem ’ ,ln3eresov miru na !VetovneP- ztl°du in interesov Vz.hodu “ ™lru- Na Daljnem Ilir, y°ini doki, ko mogoč trajni er ne bo ameriška • - ict »v,- dinciiaiva n r°rmoškpari-Ca umaknjeni J6 bodo - ozme, m dokler fUstili tP„m<;r,®ki vojaki za- vr se vrnii; 3skega otoka n°- Gla, v svojo domo- 75rnaBa . f1- yzr°k zelo ne-!*’ ker Po ozaia, ki je nastal, a®tile p ®e ZDA s silo po-ie Vedo ,ze’ l-i- ozemlja, °kuv p« 0 , do kitajsko, ter °ke j- ,ngbu’ ker imajo te 1 t ;zonv ‘° P°d okupaci-. *ialca da Podpirajo u8kaiška inS?ega ljudstva in kpr o n t V«1 J 1 in <1kkuy ?l°ke še ?gnu- ker imajo te 'V ižEnv ‘° pod okupaci-?*ialca da PodPirajo ^ttajška • 3 ga ljudstva » ra2ši-n’ ln ker se trudijo, Ae ‘J°, sv°i napad na Hi« B. ,ot°ke. ZDA sku- ,u sve.VnaSln igrati na tem lAušče, g0 žandarj«*r-i^arja p?ziVij zatem Eisen-r k za’ .a3 “bi našli skupen A baljRp?fenebanje napetosti feb n?nnV".h0d.u.s .p?m°bi° ^neme"^!?3e. “■?**£ j*Ja amen^rugih država. Po-v ?az r»„;s“ ylado, naj «nudi ■ dejail rosy* 'n nai ne do" baj^ PaPorov SZ, ZDA, LR N® ki bi lahko imel. f'vPou lVe Posledice«. Hru-r!1*8! zn.,'3a’ da ie človeštvo ]*hkonostio* -P-red PeP°sredno ki pomorsite e-preživela stvar: in raket- K° izrna• sP°Pada, , «krati l v v°juo-° v iedrfki11'?,3133 Hruščev. da dote a. ‘8kl dobi ie St°letiu8it0a Prelive: k ,8a or0j? Jedrskega i kalo več ln;la ‘udi. da ZDA lej. rn Podr,,?^onoPola na atom- Vati ka ne k' in pravi- da se ter k2 atonr^" dala ustraho-dati 0 tnala a izsiljevanjem daijuprimeren napadena’ on. on odgovor napa- ja Uščev ^ . Za’ nai nirr>a IVa Eisenhower-za *°stro» Jlegovega pisma lo./oolističn- Pa naj ga ima Se l9' «8ii b 0Cenjevanie po- položaju, ki je nastal na področju Formoze in v Formoski ožini. Sporočilo Hruščeva o-značuje ta položaj za nevaren. ZDA so že priznale nevarnost in upajo, da se bo zmanjšala z obnovitvijo razgovorov na ravni veleposlanikov med ZDA in kitajskim komunističnim režimom« «Očitni vzrok nevarnosti je neizzvana vojaška akcija, k, so jo začeli kitajski komunisti, ki so po 23. avgustu podvrgli Kvemoj koncentriranemu bombardiranju topništva in so napadli redne oskrbovalne konvoje, ki potujejo na Kvemoj. katerega prebivalstvo šteje 125.000 ljudi. Pekinški uradni radio izjavlja, da je ta vojaška dejavnost potrebna, zato da se z oboroženo s;io polastijo Formoze. poleg Kvemoja in Macuja.s ifPredsedni'- upa. da kitajski komunistični rež'm ne bo ponovno, kakor se je zgodilo na Koreji, uoorabil oborožene si'e, da zadosti teritorialnim ambicijam. To bi bilo proti temeljnim načelom, od katerih je odvisen svetovni red. ZDA bodo z zadovoljstvom sprejele sporočilo, da je tudi sovjetska vlada prav tako zaskrbljena glede te plati tega vprašanja«. Diplomatski opazovalci v Nc\v Yorku menijo, da bo SZ v kratkem skušala postaviti vprašanje Formoze pred OZN. Vprašanje kitajskega predstavništva v OZN je že na začasnem dnevnem redu na zahtevo Indije. Diplomatski opazovalci v Moskvi pa vidijo v pismu Ni-kite Hruščeva Eisenhotverju poizkus za rešitev formoške-ga vprašanja z novimi pogajanji. Pričakujejo, da bo sovjetska vlada začela novo diplomatsko ofenzivo v zvezi z Daljnim vzhodom in morda zahtevala sklicanje nove konference najvišjih ob udeležbi Kitajske. Opazovalci imajo pismo Ni-k te Hruščeva Eisenhotverju za manj ostro od izjav, ki jih je zadnje dni objavil sovjetski tisk. Iz Londona pa poročajo, da so voditelji britanske laburistične stranke objavili uradno izjavo, v kateri pravijo, da bi morali Formozo in Peska-dorske otoke postaviti pod u-pravo in zaščito Združenih narodov, zato da bi prebivalci otoka lahko svobodno izbirali brez ustrahovanja. Izvršni odbor stranke po udarja, da britansko javno mnenje ne bi podpiralo vojne za obrambo otokov ob kitajski celini za račun Cangkaj- ška. «Sprejem predstavnikov Pekinga v OZN je bistveni del sporazuma o vprašanju Daljnega vzhoda«, pravi izjava. Glavni odbor stranke izreka zaskrbljenost zaradi nevarnega položaja, ki se ustvarja v zvezi z otoki Kvemoj in drugih, ki so v. rokah Cang-Jcajškovih sil. Izjava z naklonjenostjo sprejema predlog za sestanek ameriškega in kitajskega poslanika v Varšavi. Izjava omenja zatem, da je predsednik vlade Eden leta 1955 izjavil, da «otoki ob kitajski obal; so po našem mnenju sestavni del Kitajske«. Izjava omenja tudi, da je leta 1955 izvršni odbor stranke predlagal vladi, naj posreduje, da doseže umik Cangkuj-škovih sil s teh otokov. «Ce hi se b.la ta politika izvaja- la, nadaljuje izjava, bi se izognili sedanji krizi. Ce bo prišlo do razgovorov diplomatov med ZDA in pekinško vlado, tedaj je jasno, da se bo prihodnost Formoze in Peskadorskih otokov upoštevala. Laburistična stranka meni, da če nista obe strani pripravljeni na kompromis v zvezi s svojimi sedanjim togim stališčem, ne bo nobene možnosti olajšanja v sedanjem položaju«. 0 nemškem predlogu za mirovno NEWPORT, 8. -— Načelnik tiskovnega urada Bele hiše Hagerty je izjavil, da je Ei-senhower dobil noto, ki jo je vzhodnonemška vlada poslaia zahodnim vladam. Kakor je znano, predlaga vzhodnonemška vlada začetek pogajanj za podpis mirovne pogodbe Ha-gerty je izjavil, da pobuda Vzhodne Nemčije ni nič novega. Predstavnik državnega departmaja je izjavil, da ZDA ne bodo odgovorile na predlog Vzhodne Nemčije za sklicanje konference, na kateri naj bi pripravili mirovno pogodbo o Nemčiji. Izjavil je tudi, da se povsem strinja z mnenjem Zahodne Nemčije, da nota predstavlja »nesramno dejanje«. Predstavnik je dodal, da je za pogajanja o nemški mirovni pogodbi «nujno potrebno ustanoviti nemško vlado, ki naj prea-stavlja nemško ljudstvo«. Kitajci spet obstreljujejo Kvemoj ker ladje ZDA ščitijo konvoje za otok Dve resni opozorili kitajske vlade ZDA • Potopljena Čangkajškova ladja, ki so jo ščitile ameriške vojne ladje • Obmejni spopad na Koreji PEKING, 8. — Kakor je bilo že v soboto napovedano, so štiri ameriške vojne ladje v nedeljo popoldne spremljale konvoj Cangkajškovih ladij s Formoze na Kvemoj. V zvezi s tem je predstavnik kitajskega zunanjega ministrstva izjavil, da je tako dejanje, ki krši kitajske teritorialne vode, nevarno, in kitajska vlada izreka v zvezi s tem resen opomin. Danes je predstavnik kitajskega zunanjega ministrstva sporočil nov opomin in protest ZDA zaradi ponovnega vdora ameriških vojnih ladij v kitajske teritorialne vode. Davi je namreč osem ameriških vojnih ladij prišlo v kitajske teritorialne vode na področju Kvemoj in Arno j. Predstavnik kitajskega zunanjega ministrstva je izjavil, da so ameriške vojne ladje prišle «v notranjost novega področja 12 milj ter vdrle na področje Kvemoj in Amoj, kjer so izvršile neko akcijo«. Dalje je predstavnik izjavil, da je bil ta vdor očitno premišljen, in »predstavlja skraj- ............................ Nadaljevanje razgovorov Afera Giuffre na ju Togliatti ie napovedal protest parlamentarcev pri Gronchiju proti kršitvi ustavnih določb (Od našega dopisnika) RIM, 8. — Iz Ria de Janeira poročajo, da so se politični razgovori med Gronchijem in Kubičkom, ki so se začeli v petek v Riu de Janeiru, nadaljevali danes med obiskom v novem glavnem mestu »Braziliji« kamor je Gronchi odpotoval z letalom ob 10. uri dopol- dne. Kubiček je priredil Gronchiju svečano kosilo v novi predsedniški palači, krasni «Palacio da Alvo-rada», ki jo smatrajo za tipičen primer moderne brazilske arhitekture. Nato so Gronchiju uradno izročili v last italijanske države stav-bišče, ki ga je brazilska vlada darovala italijanski za gradnjo italijanskega veleposlaništva, Gronchi si je ogledal nato glavna dela. Razgovori so bili opoldne. Oba predsednika sta proučila formulacijo skupne izjave, ki bo objavljena pod nasloVom »Sklepi v San Paolu«. Tud: večerja je bila v predsedniški palači. Jutri bo Gronchi odpotoval v San Paolo, kjer se bo udeležil velike množične manifestacije na stadionu Pacaenbu. Iz Bologne poročajo, da je Giuffre še vedno zelo bolan, tako da je danes celo izgubil zavest. Pri njom je nenehno zdravnik dr Longo in sorodniki. Baje so se tudi danes nadaljevala izplačevanja izposojenega denarja »Anonima Banchieri«. Medtem pa se še vedno pričakuje, da bo vlada vsaj načelno določila svoj odnos do predloga za parlamentarno preiskovalno komisijo. Verjetno se bo to zgodilo na vladni seji, ki bo v sredo. Dnevni led le seje pa je zelo obširen, tako da se bo nadaljevala morda tudi v četrtek, ko bodo pravzaprav razpravljali o preiskavi. Govori se, da bo Fanfani prepustil ministrom, naj sam,- odločajo, pri čemer jim bo pojasnil, da je možna tuaT vladna križa, če bo preiskava pokazala slabe rezultate. V sredo bo v Rimu tudi Saragat. ki bo verjetno še pred sejo govoril s Fanfani-jem, predvsem o afer: Giuffre in v zvezi z prvo parlamentarno sejo, ki bo prihodnji torek. Finančni minister Preti je bil v Ferrari, kjer je razpravljal o aferi s svojimi somišljeniki in se takoj nalo vrnil v Rim ter se je sestal s Fan-fanijem, Tambronijem in Andreottijem — baje zaradi jutrišnje prihodnje seje vlade in krajevnih financ. V političnem pogledu je afera tudi danes spravila vlado v še večjo zadrego, kajti vse javno mnenje je prepričano, da je samo parlamentarna preiskava primerno sredstvo za pravilno rešitev škandala. Govori se, da Vatikan pritiska na vlado, naj ne pristane na tako preiskavo, ker se boji, da bi njen rezultat zadel nekatera duhovnike in prvake Katol ike akcije. Po drugi strani pa nadalju- kilometrov daleč od kraja izstrelitve. Bila je primerno zaščitena pred toploto, ki na-tane ob povratku v atmosfero. Domnevajo, da je dosegla višino od 480 do 640 kilometrov. Sedaj jo bodo skrbno proučili. Domnevajo, da bodo prve mesece 1960 izstrelili novo britansko balistično raketo «Blue Streak«, ki naj bi dosegla razdaljo 3520 kilometrov. «»—— Alrnlal na Dullcsa ko je bil v Braziliji RIO DE JAN-E1RO, 8. — Bra-zilsKa policija je danes sporo* čila, da je aretirala težaka Al-nja, da bo iskal zavezništvo j berta Santosa Moura, ki je i-z monarhisti, ki so se že ,2-; mel namen umoriti državnega rekli proti preiskavi prav za- i tajnika Dullesa med njegovim radi tega, ker upajo, da se obiskom v Braziliji, bodo republikanci pridružili jejo republikanci s pritiskom na Fanfanija, da bi na preiskavo pristal. Tajnik PRI je izjavil, da Krščanska demokracija »ne bi smela razočarali tistih, ki še vedno verjamejo v določene politične ip moralne vrednoste« v ravnanju KD. Izrazil je svoje globoko začudenje nad odporom nekaterih pristašev PSDI :n večine KD proti preiskavi. Spričo tega je zelo verjetno, ca bo pr.hodnji kongres PRI pod vplivom tistih, ki so proti sodelovanju z vlado, v primeru, ce se bo vlada preiskavi uprla. Nastane torej vprašanje: na koga se bi Fanfani naslonil? Večina apazovaicev je rnne- opoziciji. Ce bi do tega prišlo, bi bila to pač najbolj negativna posledica Giuffreje-ve afere. Moura je izjavil, da ni vrgel bomb, ko je bil zelo blizu Dullesa v novi prestolnici Brazilije, iz bojazni, da ne bi u-bil tudi brazilskega predsednika Kubička in nedolžnih med V nedeljo je govoril v Mi- , množico. Policija nadaljuje za. lanu Togliatti, ki je ostro SHševanje, da ugotovi, ali je nasopil proti prepovedi ko- ; Moura sam pripravil načrt za munističnih zborovanj in pro- [ atentat ali pa skupno z dru-ti policijskim ukrepom. Dajal Simi osebami, je, da te je že začelo z nadzorovanjem dopisovanja, telefonskih razgovorov in s kršitvijo svobode tiska. Napovedal je, da bo posebna delegacija parlamentarcev odšla k samemu Uronciliju m protestirala ko bi ZDA zgrešen račun, IIIIIIIIIHItlllllllllllllllllllllMIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIMIIIMIIIIIIIIIIIIIlItllllliiiiiiiiiitiiiiiiii,n,|||||||||„„|,„|„M,„||M|„ Zadušen poizkus upora v Venezueli So ,taV'na /"'slile, da se lah-nt,,° Vehi." Kitajsko, kakor ,'iiihflt,losti v aVe delale v . da bi imela to dvlMa dovru'C°' SI amen' Sfe^ati m°ljUje svojevolj-sCh ia bori, - .svo)ih inte-°borft* °cJe operac j n bi ozemr sil "a d VU^Vm‘ » kjav? *ovie?aVl dalje: «Ka-CV>, je nnf Vlada večkfat Sr*9 Zatadf n«dopust- hlilte ’iajsit, i lsCa ZDA ne ‘t ni s°dei0v hudska repu-**oij *astopan‘ pri delu OZN tnini-A bo t v tei organi-titih da V ^ ameriška vlada >ga'1l suVere0n hVanie Zak°* ^ fcitaisir«!?1.. Pravic ve* v,1 pravic ve* V5yban' barodi V3udstva- bo' k »t. bje j,,^1 cenili nieno en p sga i ?ih^zapr«;ikaezDAdo'Ki: 9jl,Vari svetou68611 Prispevek Sa te88 miru » JLP,0li‘ikaeZ2DaAkljdČU^: vI'HndnarodruhreSlt-ev številki,, !p bih vaznih -u se resr, Vaznih vpra- Nov*!0v V Piam bo zdel° mu lovori e CARACAS, 8. — Skupina častnikov, policije in udeležencev jole vojaške policije je včeraj začela upor proti sedanji vladi, toda odločen nastop ljudstva in sindikatov, ki «o proglasili splošno stavko, je onemogočil uspeh upora, ki so ga vladne čete kmalu zadušile. Vendar pa je prišlo do spopadov in streljanja, pri čemer je bilo več civilistov ubitih in ranjenih. Takoj ko se je zvedelo za upor, so tudi voditelji političnih strank pozvali prebivalstvo, naj »e zbere na množičnem zborovanju na glavnem trgu v Caracasu. Poizkus upora se je začel ob 3 zjutraj, ko so uporniki s tanki obkolili sedež vlade, medtem ko je skupina častnikov ob pomoči nekaterih civilistov zasedla vse radijske postaje v prestolnici. Pozneje so uporniki zavzeli tudi obrambno ministrstvo. Kmalu pozneje so sporočili, da so aretirali dva glavna voditelja upora. Vendar pa so se skupine upornikov zabarikadirale v nekatera poslopja, tako da je prišlo do spopadov. Danes zjutraj je notranji minister sporočil po radiu, da vlada obvladuje položaj. Združeni sindikalni odbor je objavil poročilo, v katerem pravi, da bo stavka trajala, dokler ne bo vlada objavila popolnega seznama krivcev in Nocoj se je kontraadmiral Larrazabal sestal z voditelji političnih strank, sindikatov in študentovskih združenj, katere je pozval, naj bodo še vedno budni, čeprav je položaj spet normalen. Poudaril je, da bodo uporniške častnike črtali iz kadrov jih spravili pred sodi šče in jih sodili kot izdajalce domovine. V zvezi z nekaterimi častniki, ki so se zatekli v mehiško poslaništvo, je Larrazabal izjavil, da bo vlada zavrnila dovoljenje za prost odhod iz države. Nocoj je v vsej prestolnici in v vsej državi mirno. Pr' stavki sodeluje okoli 700.000 delavcev. Nocoj je bilo v Caracasu veliko množično zborovanje, na katerem so govorili voditelji vseh političnih strank, ki so zahtevali od vlade stroge ukrepe proti povzročiteljem neredov. Vlada je sporočila, da bo v kratkem ustanovljen vojni svet, ki bo odločal o usodi uporniških častnikov. Politični, sindikalni in študentovski voditelji so na skupnem sestanku zahtevaj., naj vlada razpusti vojaško po. ličijo ter naj imenuje zanesljive častnike na ključnih polc-žajih vojske. V prestolnici in v nekaterih krajih države so proglasili policijsko uro. Policija je areti- ške palače, so danes odstranili. enciklika 0 kitajskih duhovnikih V ATfKAN, 8. — «Osserva-tere Romano« objavlja danes papeževo encikliko pod naslovom »Ad apostolorum prinei-pis> o delovanju kitajskih katoliških duhovnikov. Papež o-pozarja duhovnike in katolike na Kitajskem na načela in delovanje «patriotičriega združenja katoličanov na Kitajskem«, ki je bilo ustanovljeni pred enim letom v Pekingu. V encikliki je rečfcno, da je namen tega združenja ustanovitev »nacionalne cerkve«, l-i ne bi bila več pokorna pa- 1 ežu. NICA, 8. V torek zjutraj ob 11. uri bodo blizu Saint Martina v francoskih Alpah izvršili zelo močno eksplozijo petih ton eksploziva. Eksplozija je v okviru mednarodnega geofizičnega leta. Prva eksplozija je bila v soboto v globini 30 metrov. Sledile bodo še štiri. Zadnja bo 20. t. m., ko bo eksplodiralo 20 ton eksploziva. TEL AVIV, 8. — Na meji Moskva obtožuje Weizmanna proti krsilv. osnovnih določo ' eP^d^^^oMožuje”0 bivšega »«E5K no nevarno dejanje, ki krši suverenost nase države, posebno zaradi tega, ker je do njega prišlo potem, ko je k,-tajska vlada izrekla prvo res no opozorilo«. Toda funkcionarji r Wa-shingtonu so izjavili, • da bo ameriško VII. brodovje še dalje spremljalo Cangkajškove konvoje, ki oskrbujejo Cang-kajškovo posadko na Kvemo-ju, »dokler bo potrebno«. Posledica ameriške akcije je bila, da so Kitajci začeli danes ponovno obstreljevati Kvemoj in so potopili Čang-kajškovo ladjo, ki je vozila na Kvemoj v konvoju, ki sc ga spremljale ameriške vojne ladje. Ameriški vojaški predstavnik je izjavil, da ni bila zadeta nobena ameriška vojna ladja. Dodal je še, da so vse ameriške ladje bile »izven kitajskih teritorialnih voda«, in sicer »več kakor tri milje od obale«. Predstavnik kitajske vojske je izjavil, da je obalno tojmi-štvo v Fukjenu znova začelo obstreljevati Kvemoj, ker je Cangkajškovo topništvo s Kvemoja povzročilo žrtve med prebivalstvom v Fukjemu in napravilo veliko škodo. »Medtem,« je izjavil komentator pekinškega radia, delajo ameriške in Cangkajškove pomorske sile manevre in poudarjajo namen napasti celinsko Kitajsko. Zaradi tega in kot odgovor na ta izzivanja je topništvo ljudske vojske v B'ukje-mu začelo danes znova obstreljevati Kvemoj. To obstreljevanje je bilo prekinjeno tri dni, ker se je hotelo dati na-cionaističnim četam na obalnih otokih čas in možnost, da znova razmislijo o svojem položaju.« Na otok Kvemoj je padlo danes 53.314 granat kitajskega topništva. Obrambno ministrstvo Cangkajškove vlade pravi, da je bilo ubitih ali rgjije-nih 91 oseb. Pekinški radio je v svojem komentarju izjavil, da so vse kitajske čete v pokrajini Fukjen pripravljene «streti vse ameriške enote, ki b: si upale kršiti novo mejo kitajskih teritorialnih voda« Komentator je pripomnil, da so sštevilne kitajske enote sedaj v pripravljenosti, da ustavijo pohod ameriških napadalcev«. Dodal je. da bi kitajske sile na obali celir.e lahko porazile kakršno koli ameriško silo. Radio je tudi poudaril, da so zaradi položaja, ki vlada v Formoški ožini, kitajske pomorske enote, ki pripadajo južno-kitajskemu brodovju, »pripravljene na bitko«. Radio je dodal, da se izkrcevalne enote sedaj vežbajo, in da se je večina vojakov obvezala osvoboditvi Formozo, preden zapustijo vojsko. Radio je tudi javil, da je danes popoldne 16 Cangkajškovih letal napadlo neki otok n,- področju Kvantung. Kitajski lovci so poškodovali dve Cangkajškovi letali, ostala pa so pognali- v beg. Poročilo Cangkajškovega o-brambnega ministrstva pa pravi, da so Čangkajškova letala sestrelila ali poškodovala 9 kitajskih letal. Do bitke je prišlo nad otokom Namoa. Cangkajškovo poveljstvo trdi tudi, da so njegova letala v bitki s kitajskimi letali sestrelili sedem kitajskih letal MIG, dve pa poškodovali. Do bitke je prišlo nad otoki Kvemoj in Macu. Kakor najavljeno, so se danes začeli skupni manevri a-meriških in Cangkajškovih vojnih ladij ob južni Formozi Pri manevrih sodeluje a-meriško VII. brodovje ter n-meriško in Cangkajškovo letalstvo in tudi ameriški potapljači. Pekinški radio je v svojem komentarju poudaril, da so ti manevri novo izzivanje proti LR Kitajski. «Izhrani trenutek za te manevre, je poudaril komentator, ki so prvi, ki jih ZDA delajo skupno z nacionalistično vojsko, dokazuje, da v nasprotju kakor zatrjujejo Američani, ne gre za normalne vežhanje. Važnost in narava manevrov osvetljuje a-nitriške napore za pripravo vojaških napadov na Ljudsko republiko Kitajsko«. Ameriški državni tajnik Dul-les je sinoči izjavil, da navzočnost ameriških vojnih ladij v notranjosti področja 12 milj ne bo smela ovirati predlaganih kitajsko - ameriških t ugajanj, i-redsednik LR Kitajske Mao. cetung je v svojem zaključnem govoru na seji vrhovnega državnega sveta izjavil, da »go. ji upanje« glede obnovitve razgovorov med veleposlanikoma isitajske in ZDA v Varšavi. Izjavil je, da bodo pogajanja lahko »imela uspeh, ce obe strani iskreno želita rešiti vprašanje Daljnega vzhoda« Zatem je Maocetung izjavil, da so ameriški imperialisti zasedli kitajsko ozemlje na Formozi, poslali svoje čete na Kubo ter so zasedli Libanon. Postavili so vojaška oporišča v številnih državah. «Vsa ta o nov, ki so še zaprti na Kitajskem. Predstavnik Foreign Office« je izjavil, da je britans.ka vlada z zadovoljstvom vzela n« znanje, da sta kijtaska in ameriška vlada pripravljeni obnoviti razgovore o položaju na Daljnem vzhodu. V britanskih krogih upajo, da se bodo razgovori obnovili kljub dogodkom v zadnjih 24 urah. V londonskih poučenih krogih zatrjujejo tudi. da namerava britanska vlada podpirati ZDA na prihodnji skupščini OZN, zato da onemogoči sprejem Kitajske v.OZN. Vendar pa domnevajo, da bo Kitajska uživala podporo večjega števila držav kakor prejšnja leta, posebno pa arabskih in nevtralnih držav. V vojaških krogih v Seulu na izjavljajo, da je v današnjih zgodnjih urah pri-s!_' na demilitariziranem področju Corvon na Srednji Koreji do streljanja med severnimi in južnimi patruljami, /oi se. da 'e bil pri spopadu ubit en južnokoreiski vojak. ——«»------ Ameriška noCa SZ o tehničnih razgovorih glede nenadnih napadov VVASHINGTON, 8. — Ameriška vlada je danes formalno zahtevala od KZ odgovor na svoj predlog za začetek tehničnih razgovorov v Ženevi o preprečitvi nenadnih napadov. Nota omenja, da je sovjetska vlada privolila v pogajanja o prekinitvi jedrskih poizkusov, Začetek teh pogajanj je predviden za 31. oktobra v Ženevi. Toda, dodaja nota. SZ n odgovorila na ameriški predlog od 31. julija za »proučitev praktičnih strani obrambe pred nenadnim napadom«. Ameriška vlada je predlagali, naj bi se ti razgovori zaceli v prvem tednu oktobra v Ženevi. Ameriška nota dodaja, da bo zaradi sovjetske zakasnitve z odgovorom in ker-,su-puLini***-ne s.trbne priprave, potrebno tehničr.e razgovore sedaj odložiti za nekaj časa. Zato predlaga, naj bi se razgovori začeli dva meseca potem, ko bodo ZDA dobile sovjetski odgovor. America komisija za atomsko energijo je sporočila, da so ZDA končale vrsto jediskih objavilo izjavo, ka kontroli lefonskih razgovorov. Iz Londona poročajo, da je kateri zanika kontroliranje te- [}a’ da 3e “kradel sovjetske kemijske patente. Clan sovjetske akademije znanosti Mame-daljejev uvršča We:zmanna «8inancial Times« objavil vest med tiste tuje znanstvenike, o možnosti graditve tretje je- j ki so se »neupravičeno polasti-drske centrale v Italiji. Gra- i li sovjetskih iznajdb« za ra- dilo bi jo angleško podjetje «Nuc'ear Power Pont Co. ’7est ni bila potrjena. A. P. Beneška občina v rokah levice BENETKE, 8. — Nocoj je bil izvoljen za beneškega župana socialdemokrat Armando Gavagnin, dosedanji podžupan v občinskem odboru, ki je bil finiranje petroleja. «Zanim:vo je, da se bivši predsednik Izraela, kemik Weizmann, trudi, da bi registriral patente in objavil dokumente o procesih, ki so jih podrobno proučeval: in ki jih obširno uporabljajo v Sovjetski zvezi in dal Maocetung in nadaljeval. «Sedanji položaj je ugoden za narode vsega sveta, ki se b-. rijo za mir,« V ameriških pooblaščenih krogih izjavljajo, da bo na dnevnem redu kitajsko-ameri-ških razgovorov v Varšavi vprašanje Formoze in izpustitev štirih ameriških državlja- llllltlllllllllllltlimilllimillllllllllllltlllllMIIIIIHIIIIIItlllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIMMIIIIIllllHIftl Cosičev članek v «Borbi» o gonji proti Jugoslaviji porišča,« je dodal Maocetung, poizkusov v Pacifiku za leto »so danes zanka okoli vratu a- Med glavnimi poizkusi je meriškega imperializma. Dalj I bi*a eksplozija atomske konice ko bodo Američani ostali v na raketi. Ta poizkus spada v svojih oporiščih v tujini, bolj |°kvir več poizkusov za p i\rabo zanka stiskala,« je do-!vo stratosferskih ohrrmbnih sredstev proti sovražnim ketnim izstrelkom cCoprav nimamo spulnikov in atomske bombe, imamo hrabrost in ponos» (Od našega dopisnika) ...... .. .. . BEOGRAD, 8. — Ugledni ju- ki jih je objavil sovjetski | g»tlc;iov!iri«jri književnik Dobri- tisk«. je rečeno v članku. «Očitno se apetiti nekaterih izraelskih javnih delavcev jio tuji lastnini, zaključuje list, ne omejujejo na teritorialne zahteve po zemlji, ki je stoletja pripadala Arabcem, sestavljen iz svetovalcev KD paf pa se raztegujejo tudi na J ■ - - nekatera znanstvena odkritja# «»—*_ rala več upornikov, ki so včeraj in preteklo noč streljali organizatorjev upora. Odbor aa vojaške sile in na civiliste. . zahteva tudi degradacijo vseh ' Aretirali so tudi mnogo lju- | med Izraelom m Egiptom je iz. vojakov, ki so sodelovali pri i d:, ki so začeli pleniti po trgo- , taelski vojasKi avto naletel na uporu, njih izročitev sodišču I vinah. Barikade, ki so jih vče-j mmo 'n usmrtil enega vojaka, ter čistko v javni upravi. * raj postavili okoli predsedni- trt pa ranil, in PSDI ob zunanji podpori PSI. Novi župan je bil izvoljen z 29 glasovi od 59, medtem ko je bivši demokristjan-ski župan Tognazzi dobil 23, monarhistični kandidat pa 4 glasove. Novi odbor je sestavljen takole: 5 socialistov, 5 komunistov, 1 socialdemokrat in neodvisni svetovalec z liberalne liste. Poizkus v Woomeri z angleško raketo WOOMERA, 8. — Danes so našli kose konice angleške balistične rakete »Black Knight«, ki so jo preizkušali včeraj v \Voomeri v Avstraliji. Avstralski minister za oskrbo Totvnsley je izjavil, da bo konica dokazala, ali je Veliki Britaniji usiJelo rešiti vprašanje povratka v atmosfero z vozilom, ki bi ga izstrelili v vesolje. Dodal je, da so vče-lajšnji poizkus napravili, da dobijo podatke o pogojih v višini več sto kilometrov in da ugotovijo, ali se neko vozilo lahko vrne iz izvenatmosfer-skega prostora. Poizkusi z raketami bodo služili kot podlaga za izstrelitev umetnega satelita in za izdelavo medcelinske balistične rakete, ki raj bi dosegla razdaljo 8.000 do 10.500 kilometrov. Konico rakete so našli 80 Delegacija FLRJ za skupščino OZN BEOGRAD, 8. — Jugoslovansko delegacijo na 13. zasedanju skupščme OZN bo vodil državni tajnik za zunanje zadeve Koča Popovič. V delegaciji, ki je delno odpotovala v New York, bodo stalni zastopnik Jugoslavije v OZN Dobrivoje Vidič, pomočnik j ligence in človeka sploh«. ca Cosič ocenjuje v nocojšnji «Borbi» gonjo proti Jugosla-v.ji, ki se zadnje čase vodi v državah, »kjer so prijateljstvo med narodi proglasili za turžujski predsodek, kjer sta dogmatizem in stalinistična rnelafjzikE pregnala iz teorije in znanosti o družbi marksistično dialektiko, kier «e u-..tvarjnlna socialistična -nicia-* va zamenjuje z ukazovanjem birokracije, kjer se poslušnost in kominformizem ftroglašuje-ta za »partinost«, kjer se in-lernacionalizem dokazuje z borbo proti socialistični Jugo-s.aviji, socialistična demokracija obsoja kot buržujski liberalizem in anarhizem, kjer siie in vsa moč države zavira in paralizira ustvarjalno in revolucionarno moč delavskega razreda, ljudstva, inte- državnega tajnika za zunanje zadeve Bogdan Crnobrnja, staln: jugoslovanski zastopnik v evropskem centru OZN v Zenev. Sergije Makiedo in svetnik Djura Ninčič. »» — Bebler sprejel Guidottija BEOGRAD, 8. — Predsednik odbora za zunanje zadeve zvezne skupščine dr. Aleš Bebler je danes sprejel na poslovilnem obisku italijanskega veleposlanika v Beogradu Gui-dott-ja. ««------- MILANO, 8. — Ponovno je očprta za promet simplonska železnica, ki je bila 20. avgusta prekinjena zaradi plazu. Cosič poudarja, da bi bilo nesmiselno pobijati napade, c kazovati, da Jugoslavija ni osdla »v objem imperializma«, ter odgovarjali na vse nesmiselne trditve. Idejna in kulturna stopnja jugoslovanske javnosti je taka, da bi bila upravičeno užaljena, če bi jugoslovanski tisk vodil razpravo na ravni časopisja ne-katerih komunističnih strank. Vsi ti napadi silijo samo ria razmišljanje, kajti borba proti jugoslovanski socialistični koncepciji in praksi ni slučajen pojav. Kominformizem je izraz globoke družbene politične krize sodobnega sveta kot celote. Je izraz nerešenih vprašanj razvoja nove družbene formacije. Stalinizem je idejni izraz protislovij prehodne dobe; ima svoj teoretični sistem, svojo moralo, svo- je taktiko, svoje cilje Po nekaterih elementih ie konvn-formizem primitivna varianta klasičnega dogmatizma in klasičnega hegemonizma, ki spremljata človeštvo skozi vso njegovo moderno zgodovino. Samo končna zmaga socializma samo visoko razviti soc.a-listični odnosi med ljudmi in narodi bodo odštranili gomin-fermizem kot idejno nasledstvo predzgodovine človeštva »Revolucionar in marksist poudarja Cosič, mora hraniti ustvarjalnost in dialektična panela znanstvenega socializ-ma, kajti pravoslavno - mandarinska stalinistična dogmatika seje uničevanje in resignacijo ter grozi, da današnja doba postane doba poraženega humanizma, doba prevara-nega.človelca. Cosič ugotavlja, da bi bilo bolje za komintor-mistične države, če bi prenehale gledati na Jugoslavijo kot na mladoletnika, če bi prenehale gledati na jugoslovanske komuniste kot na izgubljene sinove, če bi prenehali z banalno demagogijo in s hinavskim poudarjanjem razlike med jugoslovanskim ljudstvom, ZKJ in njegovimi voditelji. Kajti, zaključuje Cosič, mi smo se že leta 1941 odločili in sporazumeli, da gremo po tej »revizionistični« poti in vseh teh 17 lei smo oosledno solidarno delili usodo socializma, usodo svobode. r*snice in človeštva Bilo bi spel v Amanu AMAN, 8. — Glavni tajnik OZN Hammarskjoeld je prišel danes iz Bagdada v jordansko prestolnico Aman. Takoj po pr,hodu je Hammarskjoeld odšel skupno s predsednikom ■ jordanske vlade Rifajem h i kralju Huseinu na razgovor. i Jutri zvečer bo odpotoval v Lej rut. V obveščenih krogih izjavljajo, da Hammarskjoeld vztraja, naj bi sklicali arabsko konferenco na najvišji stopnji. Konferenca naj bi bila pod njegovim vodstvom in udele-ž.li naj bi se je arabski državni poglavarji. Organizirala naj bi jo Arabska liga, po možnosti v Bejrutu. V Bagdadu se je Hammarskjoeld včeraj razgovarjal z iraškim zunanjim ministrom m z ministrom za narodno usmerjanje Zvečer pa se je sestal s predsednikom vlade generalom Kasemom. Po njegovem odhodu iz Bagdada v Aman je iraški zunanji minister iziavil: «Iraška vlada je Haniinarslcjov-ldu jasno pove« dala, da je takojšnji umik tujih čet iz Libanona in Jordanije temeljna točka pri iskanju rešitev vprašanj Srednjega vzhoda«. Stalni delegat Iraka v OZN pa je izjavil, da irašk, predstavniki niso govoril: s Ham-marskjoeldom o morebitnem sestanku arabskih predsednikov vlad. ker «to vprašanje ni v resoluciji OZN o Srednjem vzhodu«. V Bejrutu so se davi spopadli pristaš, levičarskih in desničarskih strank. Pri spopadu je bilo ubitih pet oseb. Paiiiclne ribe LONiDON, 8. — Predstavnik britanske admiralitete je da-nes potrdil, da angleški ribi-ski čolni lovijo sedaj izven področja 12 milj, ki ga je I-Islandija določila za svoje te- i t ™ ciovestva Bito bi ritorialne vode Zaradi lepšega boije za socializem, za ves je to obrazoži s t rdit. vi in da svet, če bi prenehali groziti nam s starimi nasilniškimi sredstvi, kajti mi Jugoslovani, čeprav nimamo sputnikov in atomske bombe, imamo poleg drugega dve skromni, dve navadni ljudsi lastnosti: hrabrost in ponos«. B. B. obrazožil s trditvijo da se roji rib sedaj pomikajo izven tega področja. TUNIS, 8. — Tuniška vlada je na svoji današnji seji pod predsedstvom Burgibe sklenila zahtevati sprejem Tunizije v. Arabsko ligo. Vreme včeraj: Najvišja tempe, ratura 24,9, najnižja 17,7, ob 17. uri 23,3, zračni tlak 1021,6 pada, veter zahodnik 4 km, vlaga 66 odst., nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 21,3. Tržaš dnevni Danes, TOREK, 9. scplcmNa 1-eter, Mirij h S(wic*e vzide ob 5.34 in‘^g^una lb.30. Dolžina dneva v?i:. Toda Bor-ghese sedaj pojasnjuje, da gre za očitno provokacijo Tollo-ya, da bi s tem škodoval Fronti za neodvisnost. Obenem pa Borghese pravi, da ga je Tol-loy pretekle spomladi na nekem sestanku udaril po obrazu in mu razbil naočnike, samo zato, ker mu je očital, da je protizakonito vložil v Rimu indipendentistični volilni znak za politične volitve. Sestanek tržaške in tržiške FIOM Včeraj so se v Tržiču sestali predstavniki tržaškega in trži-škega kovinarskega sindikata FIOM. Razpravljali so o stališču, ki naj bi ga oba sindikata zavzela na četrtkovem sestanku z ravnateljstvom CRDa glede odpustov starih delavcev. Obenem pa sta sindikata obvestila o svojem stališču vse sindikalne organizacije, Jci se bodo udeležile razgovorov. O-stale sindikalne organizacije iz Trsta, Tržiča in Gorice so sprejele stališče FIOM, ki bo osnova za razgovore s predstavniki CRDA. Kot smo že pisali, gre za ureditev vprašanja odpustov starih delavcev, zaposlitve novil mladih delavcev in ureditve odpravnine ter pokojninskih prejemkov odpuščenih delavcev. Angleški turisti v Trstu Včeraj zjutraj je prišlo v Trst nad 2009 angleških turistov z motorno ladjo «Arca-d;a» ki plove na krožnem potovanju po Sredozemlju. Turisti so si ogledali razne tržaške zanimivosti, več sto pa jih je odpotovalo v Avstrijo ter se bodo vrnili na ladjo v Benetkah, kamor bo odplula. • «»------ Nenadna smrt moškega Ob 21.30 so pripeljali v mrtvašnico splošne bolnišnic^ truplo pok. 51-letnega Danteja Engiara iz Istrske ulice 26. policijski zdravnik in njegov kolega Rdečega križa nista mogla ugotoviti vzroka smrti. f ŠOtSKE VESTI INDUSTRIJSKI STROKOV N, TEČAJ V NABREŽINI Z ODDELJENIMI RAZREDI V SV. KRIŽU Vpisovanje v I., II. in III. razred se ivrii neprekinjene do 25. t. m. v ravnateljstvu v Nabrežini vsak gdan od 9. ju #» INDUSTRIJSKI STROKOVNI TEČAJ V DOLINI Ravnateljstvo slovenskega industrijskega strokovnega tečaja v Dolini obvešča vse prizadete, da se vpisovanje za I., II. in III. razred vrši od L do vključno 25. septembra vsak delavnik od 9. do 12. ure. do 12. ure. jp m B • * • 11 ()0 Z2 A I glas in Robert FarJ1^,’a(]pe Sik 1 dem in zene; 11.151 a« inslrumtfl* J , Sanda igra Maribor^1 ni or. talni ansambel; 11-35 zaDa ^isti; kester Radia Ljuoljana uf|)[ 12.00 «Za veseio srce i ^ pete« (spored nomac‘h pnasveti; valčkov); 12.15 Kmet‘J^Cjtomke 'a 12.25 Naši solisti Pl>J» sivit; znanih oper; 13.39 r M Pet skladb za klavir, n. -^jjvir; jame: 12 preludijev za ljub5o 14.00 Izberite si .svoN gp. pesem; 14.30 15 pino1 - in tehnike; 14« ‘JL.,1 I nosti in tehnike; L« ^,-1 U amaterskim^ ^m»l, stvo pa je, da se tudi v Trstu /iimiiiimiiiiiiiii ii iiiiiiiiiiii i n iiiiiHiiiiiimiiiHMiiiHiiiHtiiniiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiitiiiHHiiiiiiiiii Res sreča v nesreči Avto zletel čez cesto in se ustavil v grmičevju Vozač ostal nepoškodovan, potnik pa »e bo moral zdraviti okrog 20 dni strinja. Sedaj razpravljajo ( tem vprašanju in še ne vedo. kako ga bodo rešili. Podtajnik je priznal, da je to privedlo do določenega zastoja, ker se odgovorni ursd enostavno ni več ukvarjal z iz-de.avo naprta za preostali del I roge, ki ni odvisen 6d rešitve zgoraj navedenega spora. Z načrtom se ukvarja urad za nove železniške gradnje iz Vidma, ki je dodeljen ministrstvu za javna dela in katere ga so sedaj okrepiti zato, da pospešijo priprave. 4. Sest milijard lir predvideva zakon za modernizacijo l-biške ceste. Na včerajšnjem sestanku so sklenili da bo.lo uporabil' ta sredstva izključno za oni del ceste, ki gre so žeparja identificirali za Giacoma Poropata iz Ul. Gozzi ki si je zadnje čase vzel na piko prav Jugoslovane ki prihajajo s propustnicami v Trst. Da bi bili gotovi, so Tekav-čevi pokazali tudi Poropatovc sliko in ženska je potrdila, da gre za nesramneža. Poropata so našli v ljudskem prenočišču in mož je seveda kot vedno v takih primerih tajil tatvino in trdil, da je tokrat nedolžen. Toda verjeli mu niso, še posebno ker je molčal in ni hotel odgovoriti na vprašanja preiskoval, nih organov, s čimer je še bolj dokazal svojo krivdo. Moža so prijavili sodišču in ga poslali naravnost v zapor. »s------------------- OD VČERAJ DO DANES 2 za CGIL in 2 za UIL. «»----- Zaključek «Tržaških zdravstvenih dni» Z diskusijo o zadnjih poročilih so se včeraj zaključili »Tržaški zdravstveni dnevi«, ki jih je priredila bolniška šola v Trstu pod okriljem tržaške univerze. Tema teh «dni» je bila letos jetika v raznih njenih oblikah. O tem vprašanju so imeli razni znani italijanski in tuji zdravniki petnajst poročil. Na zadnjem sestanku zasedanja sta govorila prof. Comel iz Pise in pokrajinski zdravnik prof. Nuzzolillo, VIŠJA REALNA GIMNAZIJA Na višji realni gimnaziji s slovenskim učnim jezikom v Trstu, ki ima poleg razredov realnim učnim načrtom tudi popolne razrede s klasičnim učnim načrtom, se vrši vpisovanje za šolsko leto 1958-1959 od 1. septembra do vključno 25. septembra vsak dan od 10. do 12. ure v tajništvu zavoda v Ul. Lazzaretto vecchio 9-II. Navodila glede vpisovanja so razvidna na zavodovi oglasni deski. Zrelostni izpiti v jesenskem roku šolskega leta 1957-58 se prično 17. septembra s pismenim izpitom iz italijanščine. « » • SLOVENSKO UČITELJIŠČE V TRSTU Usposobljenostni izpiti na slovenskem državnem učiteljišču v Trstu se bodo začeli dne 17. septembra 1958 ob 8,30. # * # NIŽJA STROKOVNA SOLA Ravnateljstvo Državne nižje trgovske strokovne šole s slovenskim učnim jezikom v Trstu, Piazzale Gioberti št. 4, opozarja, da se vrši vpisovanje za šolsko leto 1958-59 od 1. septembra 1958 in traja do vključno 25. septembra 1958. Tajništvo je odprto vsak delavnik od 10. do 12. ure. DRŽAVNA TRGOVSKA AKADEMIJA Ravnateljstvo državne ti^ govske akademije s slovenskim učnim jezikom v Trstu opozarja, da traja vpisovanje za šol. 1. 1958-59 do v Vključ no 25. sept. Usposobljenostni izpiti se bodo začeli v sredo 17. septem. bra s pismeno nalogo iz italijanščine. Potrebne informacije se dobijo v tajništvu vsak delavnik od 10. do 12. ure. * * * DRŽAVNA NIŽJA IND. STROKOVNA SOLA Ravnateljstvo državne nižje industrijske strokovne šole s slovenskim učnim jezikom v Trstu, Rojan, Ulica Montorsi-no 8-III. nadstropje sporoča, da še je pričelo vpisovanje za šolsko leto 1958-1959 dne 1. septembra 1958 in traja vključno do 25. septembra 1958. Kamnh^i, Laškega Si m popčvk; 17.10 ZaK jturti .?« poznavalce; 18.00 »"jj, 18.« sled; 18.15 Za-bavm zv ^ Domače aktualnosti-JKt „rawt §ke narodne P?Je 'Arne uvert* Pirnat- 20.20 Tri aptrv*^ fe^zM&jska taj\rjfc Kreft: Velika punta« a. pripr S.belius: Festivcg zaM*11 tel j e jazza; 22.35 ansam-bh. ^v.ZIJA „(1 17.00 Spored za juli£ Televropa; *9-°?.d ^ičloV^Š Pierma; 19.45 organizma; 20.30 Televizijska igra: »ZggVjg ba Meaiuze«; 22-°0 r^odelltvt Prenos sporeda * * grade »Srebrna mas«*”> ročila. K I Excelsior. 16.00: Clark Gable, 0u« lr K-»- ^ enice. 16.00: «Poskt® H-dison, Patricia LJr* Nazionale. 16.00: mija«, J. Steivard ^ majif ArcobalenO. 16.00: »M«£ L C* le na to«, J- M- Am»t0' sKi™.,. .»■» ff/fe Robert Tay)or, Filodrammatieo. 15.00. r-de sezone 1958-59: * «M est«. mati« Grattacielo. 16-00: - ti«, A. De T„effe’Arjzo(ia!>. i Cristallo. 16.30: «horo Vz|x>0> liam Hoiden. Epopej Zadnji dan. Cnpitol. 15.30: «-,?l'y Gayr.oV„j F Sinatra in M ° Astra Roiaiio. R. * zgodba bandita JeSS ’ ^ Aiaharda. 16.30: «Od Vj! reka«, R. HiM*-Od, Aidebaran. 16.00: * rK>tiuj5anJ anonimna druzoa f R Hu-ton in P. ,. j, A riaton. Glej ■ej-1!' pjiKanoV’ Aurora. 16.30: «Pct v.an, m Stanwyck. Zadnji ^ . JO.O" Garibaldi. 16.30 ‘‘ . Ideale. 16.30: ((Morilska G Stevens, W. HCPJ*' L v Impero. 16.30: ((L°re p, Luca, M._ Arena.^ p^ainCj«. A D ■ O ROJSTVA. SMRTI IN POROKE Dne 7. in 8. septembra 1958 se je v Trstu rodilo 11 otrok, umrlo je 12 -oseb, poroka pa je bila 1. POROČILA STA SE: pomor- ščak Marco Lucangelo in gospodinja Ludmilla Ren Kaiser. UMRLI SO: 49-letna Slava Magajna por. Sedmak, 74-letna A-malia Venut-ti vd. Turk, 80-letni Giuseppe Sossi, 37-leina Bruna Bronzin por. Kennedy, 51-letna Teresa Petrini por. Zanella, 85-Ietna Maria Motric vd. Lončariča, 23-letni Bruno Paduan, 72-letna Jole Menegazzi, 56-letni Sil-vestro Danieli, 57-letna Gi.ovan-nina Trevisanato, 21-Ietni Giuseppe Urdik, 70-letna Giuseppina Merhusa por. Faforis. Vreme včeraj: Najvišja temperatura 24,8, najnižja 17,1, ob 17. uri 24,1, zračni tlak 1020,1 pada, veter zahodnik 6 km, vlaga 71 odst., nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 23.1. «»------- Včeraj malo pred poldnem se je pripetila na obmorski cesti pod Križem huda nesreča, ki bi se lahko končala s smrtnimi žrtvami. Do nesreče je prišlo, ker se je hotel šofer fiata 1100 Stanislav Marinšek iz Ul. E. De Amicis izogniti pešcu, ki je nepričakovano prekoračil cesto. Trčenje v pešca rje res preprečil, a je- pri zavijanju na levo silovito treščil v obcestno ograjo na mor. ski strani ceste in jo podrl. Avto je tako, ker ni bilo več noben« ovire, padel nekaj metrov niže in se ustavil na srečo ob grmičevju. Marinšek je nemudoma prišel na cesto in iskal pomoč za sopotnika Savina Galluzzija iz Ul. dello Scoglio, ki je bil razmeroma hudo ranjen v vozilu. S pomočjo drugih so spravili Galluzzija do ceste od koder sta se z Marinškom z zasebnim avtom odpeljala v bolnišnico. Medtem ko so Marinška po nudeni zdravniški pomoči odslovili in mu vseeno priporočili okoli dva tedna počitka in zdravljenja v domači oskrbi, so morali sprejeti Galluzzija na ortopedskem oddelku, kjer so mu ugotovili razen številnih prask po obrazu tudi udarec na desni rami. Ker niso izključene kostne poškodbe v prsnem košu ter na ramenu, se bo moral Galluzzi zdraviti, seveda pod nadzorstvom zdravnikov, 20 ali morda tudi 40 dni. - .- «»---- Asetacija žeparja Okoli poldne 6. t. m. je mo rala tudi 37-letna jugoslovanska državljanka Ivanka Kozina por. Tekavec iz Kopra prestopiti ’ prag policije, kjer je prijavila, da jo je neznan človek ukradel edini tisočak, ki ga je imela pri sebi. Tekavčeva je prišla v Trst po morju skupno s svojimi mladoletnimi otroki. V Ul. Dante je stopila v menjalnico, kjer je zamenjala, kar je potrebovala za nakupe. Toda ob izstopu se je neki starejši človek grobo zaletel vanjo s hrbtne strani. Takoj zatem se je mož sklonil, pobral nekaj na cesti, dal predmet v torbo in v/viui c. i.EKARN izginil. Sele kasneje se je Te- NOCNA^SLU2BJt ^LEKARN brez^enarnice in demu-ia Alabarda, Istrska ulica 7; de brez denarnice m aenana Leitemburg, Trg San Giovanni 5: Na srečo ima zenska dobei Praxmarer, Trg Uniti 4; spomin in je policijskim ,orga- prendini Ul. Tiziano Vecellio 24; nom dala nekaj podatkov o Harabagfia, Barkovlje; Nico-li, možu, kar je zadostovalo, da 1 Skedenj« Valute 1 Milan Rim Zlati funt 5.900,— 6.150,— Marengo 4.600.— 4.800,— Dolar . . . 622.— 624,— Frank franc. 133.— 137.— Frank Švicar 144,— 146.— Sterling 1.720,— 1.750,— Dinar . 81,— 83.— 1 Šiling , 23.75 24.25 1 Zlato ; i . 706.— 709 — 1 Zah. n. marka 147.75 148.75 TOREK, 9. septembra 1951 rlADIO TRST A 7.00 Jutranja glasba; 11.30 Brez-obvezno, drobiž od vsepovsod in.. Potovanje po Italiji, turistični razgledi Maria Adriana Bernoni-ja; 12.10 Za vsakogar nekaj; 12.45 V svetu kulture; 12.55 Orkester Atmando Sciascia; 13.30 Glasba po željah; 17.30 Plesna glasba 18.00 Koncert pianistke Silve KraSovčeve; 18.20 Glasbena fantazija; 18.55 Kvintet Avsenik pojeta Sonja Hočevar in Marija Ahačič; 19.15 Sirimo obzorja Tehnika ustvarja nov svet: (8.) «Cement»; 19.30 Pestra glasba 20.00 Šport; 20.30 Iz opernega sveta; 21.00 Obletnica tedna: «Ce-sare Pavese, 50 let rojstva«; 21.20 Glasba Irvinga Berlina; 21.30 Simfonični koncert Slovenske fil. harmonije — Škerlj; Serenada za godalni orkester; Škerjanc; Klavirski koncert v a-molu; 22.15 Literatura v Sovjetski zvezi; (8.) «Druga svetovna vojna in komunistični iluminizem«; 22.30 Vo. kalni kvartet »The Diamonds« 22.50 Pri orglah Hamfhond Fela So w and e; ^3.30 Polnočna ..glasba. RADIO THS1 11.00 Skladbe Amedes Ešcoba. ra; 11.20 Baletne suite; 12.10 Or. kester Piero Rizza: t4.SO Tretja stran; 16.30 Tržaške popevke 16.45 Dario Gigli s svojo kitaro 17.30 Popevke s festivala v Gra. dežu; 18.00 Simfonični koncert; 21.00 «Piedigrotta», glasbena komedija v 3 dej. RADIO KOPER Poročila v slov.: 7.00, 7.30. 13,30, Id.OO. Poročila v ital.: 6.30. 12.30. 17.15 19 15. 22.30 7.00-7.15 Prenos RL; 7.15 Glasba za dobro jutro; 12.00 Glasba po željah- 13.40 Kmetijski nasveti; 13.45 Iz opernega sveta; 14.30 Okno v svet; 14.40 Filmska glasba; 15.20 Narodne pesmi in plesi iz raznih krajev; 15.40-17.00 Prenos RL; 17.00 Straussove in Le-harjeve melodije; 17.25 Glasbeni mozaik; 18.10 Glasba vseh narodov; 18.30 Od melodije do melodije; 19.30-22.15 Prenos RL. SLOVENIJA 327.1 m, 212,1 m, 212.4 m Poročila: 5.00, 6.00, 7.00 8,00 10.00, 13.00, 15,00. 17,00, 19,30 22.00. 22.55 8.05 Glasbeni album — W. A Mozart: Turška koračnica — F. Liszt: Madžarska rapsodija št. 3 — J. Binet: Mala suita v narodnem tonu — A. Dvorak: Legenda — Cl. Debussy: Škotska koračnica; 8.40 Potopisi In spomini — Nasredin: Ljubezen se prične pri vodnjaku; 9.00 Pisana vrsta slovenskih narodnih in domačih melodij; 9.30 Drobne skladbe W, A. Mozarta in L. van Beethovna (W!lhelm Kempff; klavir); 10.10 Zabaven dopoldanski spored: a) Pojeta Lola Novakovič in Chris Travis; b) orkestra Johnny Dou- OCČ.VS1RC vsemirja«. Variete. pO0č ltalia. 16.30; Day in J. Moderno, /aprto -j, S. Marco. Zaprto Save na, 16.00: »Mladij« y D1 dočnosti«, R. Wagn«T’ } Prepovedano mladi«1-Via?e. 16.00: «Clovek n«* ^ Havvkins. n. Vittorio Veneto. 16.ou. šine«, G. Kellv Belvedere. 16.30: «Pe Massitno. 16.30: »F- J. Davis in A - Novo cine. 16.00: eUP° gattd'f. stu«, J. Payne m Jest0*' Odeon. 16.00: «Golo ^ R,^«: »Otok parjev*, F. Peri-cr NA PROSTI^ Arena dei fiori. angel \ aruh«, J. M .fie&M Arena Diana. 20.00: Cr’aft mož«, K. Douglas C»ssn Ariston 20.00: «Kean». E. Rossi Drago. «(< _Haribald, Kot zgoraj,, ptU Marconi. 20.00: «Nag£« p noči«, Ulla J Paradlso. 20.0: «TT*1* p yumi)ri, Kerima in ' ^ dariz. . -.-go ,V ' IrelS Ponziana. 20.00: srce«, J. Ferrer, Roiano. 19.45; Vozel oj*, & rep0 mV* dmi. -n0o; ‘Ip(* Secolo Sv. Ivan „ %ardc,,6 £ lepa nevesta«, B . 1 V povedano mladini t0p3 Stadio. 19.45: «MorsK lenega otoka«, B Jggi valmaura. 19.30: R Hudson. Prepov* dini. K,N° Europa: «Velikan lrje»' Rema: eZ.g v mocv Verdi: «Vlomil«c TAKOJŠNJO 67« 1 šofer za motocarro^jjji sko združenje, Ul. 31-8O8. Kit« Gradnik: lirika Medvedja TRŽAŠKA KNJI^, Trat - Ul. N v 1.1.1«.n Včeraj nas je ** pustil naš predrag Jožko Pogreb nepozabni nika bo danes o*5. h'jt. žalosti v Mavhinja . domače pokopal150 • ,jpl> žalujoč* 50 Mavhinje 9.9.19®*'. + Sporočamo žalostno vest, da nas je 7. J® pŽe vedno zapustil naš dobri soprog, oče in st ANDREJ PREGARC , Pogreb dragega pokojnika bo danes 9. t-17. uri iz hiše žalosti Log 25 (Ricmanje) mače pokopališče. P* žalujoča ' soproga, hči Jol*J*2’0o Ignacij, zet Albin, vnuka Stojan ter ostalo sorodst Log - Ricmanje, 9 septembra 1958. .-«•*.« 1 V (C k J la na proslavi V gozdičku poj šolo se J« v prijetni senci zbrala številna množica. Slika je bila posneta med Edvina Švaba nagrajenci beneške biennale ' pedale na bitimuli \so nag- Benqfka bien_ nalagat le ra$. siav4 umetnosti, n o kateri nam to I-—’ ti slikarji 'in kiparji vsega ‘‘ sveta povedo, kakšno je njiliovo osebno likovno čutenje in izražanje, temveč je tudi plemenito tek. movanje za častne in obenem visoke denarne nag/rade, ki so zmggovalčem največje pri. znanje ia njihovo umetniško dejavnost. |j/ . Kakor všakikrut, tako so tudi na letošnji biennali med razstavljavce razdelili števil. he nagrade v skupnem znesku 15 milijonov 450 tisoč lir. Nekatere nagrade, namreč mednarodne nagrade, so namenjene italijanskim in tu. jim umetnikom, za določene nagrade pa tekmujejo samo italijanski slikarji in kiparji. Izmed vseh nagrad, ki jih na proslavi 25-letnice pred 55 leti; Josip Vodopivec, 92-letni Banii, Lovriha Antonija in Josipa Sancin mMmiiMiiniimMiimimMmmimeiiHmuininiiiniiiiiniiiiHiiiiHiHiiiiHiHiiiiiiiiiHiiiiiiiHHiUfiiiiiiiniiiuiiiiimMliiniiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiininiiiniiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinniimiui, OB SVETOVNEM KONGRESU BIOKEMIKOV NA DUNAJU Chain ne veruje, da bi Rasi imeli antibiotik proti raka Znanost je v zadnjih desetletjih šla zelo daleč, vendar mučijo človeštvo še zla, ki se ne dajo zlepa odpraviti • Od*J§> ’ ijjgrado* je s tem prišel v Olimp sodobne xvhr~m>rri6šti. TčTprmr "CU" priznanja je bilo Iftps delkžnlh iisfumetnnmv;1 po dva slikarju, fiw kiparja tei ava umetnika, ki sta razstav. Ijalu svoja dela v tako imenovani črno-beli tehniki. Za najboljša slikarja je predsedstvo ministrskega sve. ta namenilo 2 milijona lir, beneška občina pa 1 mibjon 500 tisoč lir. Ista upravna organa sta dala enaka zneska za dva kiparja. Dve nagradi za umetnine v črno-beli tehniki pa je poklonila beneška pokrajinska uprava: za prvo 500.000 lir za drugo pa 250.000 lir. Po pravilniku Beneške bien. nale je vsak preiemnik urad. ne nagrade vabljen, da pokloni eno svojih upodobitev. Ce je bil umetnik nagrajen s nagradami beneške občine oziroma uprave beneške pokrajine, preidejo darovana dela v last občin? odnosno pokrajinske uprave. Upodobitve umetnikov, ki so prejeli nagrado predsedstva ministrskega sveta pa postanejo last Biennale. Vsa dela, ki jih darujejo nagrajenci, razstavljajo v Mednarodni ga. leriji moderne umetnosti v Benetkah. Seznanimo se sedaj s slikarji in kiparji, katerim je žirija tridesetih komisarjev tujih držav in italijanskih rredstavnikov poklonila »ve. liko nagrado* in jih s tem uvrstila med vrhove sodobne upodabljajoče umetnosti! Toda preden se ozremo na podobe in kipe uglednih u-metnikov, ki so, iz rofc predsednika italijanske republike prejeli ta častna odlikovanja, moram še opozoriti nu izrtd-ni* zmago, , kflero je ob priliki letošnje biennale zuvo-, je v alg ftalspauska likovna n-lhetnost. Prvi nagradi tu sli-kurje m kiparje sta namreč prejela Italijana Osvalda Divini in Umberto Mastroian- OSVALDO LICINI Amalassunta na modrem ozadju UMBERTO M ASTROIANN1 Battaglia (Bitka), bron LOJZD SPACAL Kraška cerkev, 1951 '■■ni. Le prva nagrade z4' črno-belo umetnost « je priboril gost in, /i cer Braziljanoe k ayga Ostrutver. Ostali nagrajenci pa so slikarji Marls Tobey iz Združenih držav A. ~rn°rike, špdrislti"kipar Eduar. do ChilliCa ter tržaški rojak Lojze Spacal. In še nekaj bi■ želel omeniti. Kakor se nam letošnja b iennala predstavlja v luči brezpredmetne, abstraktne u-metnosti, tako je tudi mednarodna žirija prisodila »velike nagrade* 29. Beneške biennale umetnikom, ki u-stvarjajo svoja dela po smer_ ni?ah te umetnosti. Izjema bi bil je L. Spacal. Kljub stilističnemu komponiranju tvor. nih elementov nam iz njegovih lesorezov še vedno diha poezija resničnega sveta. Osvalda Licinija, slikarja, ki je prejel prvo nagra do 2 milijona lir, je uprava Beneške biennale povabila, da pripravi antološko razstavo s nojih del. V posebri dvorani je prikazanih 43 podob, katere nam odkrivajo razvoj Licinijere umetnosti od leta 1926 pa vse do danes V portretu njegove žene, ki nosi od vseh Licinijevih slik najstarejši datum, prihaja do iz. roza figurativno gledanje u-metnika. Vendar pa v tej po. dobi ni trdnih vezi z naravo, temveč je slika umetni* kove žene polni pesniškega nastrojenja in nam zato že nakazuje pot. na katero je Licini pozneje krenil. NasleiL nje obdobje Licinijeve umet. nosti se nam predstavlja s podobami, v katerih ni več vihravih zamahov čopiča, t~mveč so ustvarjene s črtami, ki ostro zamejujejo ploskve ter tako tvorijo geometrijske like. Osvaido Licini se pa na snoji poti v abstraktnost ni ustavil na teh togih elementarnih enotah likovne, ga podajanja, temveč ja vzplamenel v novem svetu in novem pesniškem izražanju, Katero predočujejo metomor. foze krivega črtovja in barv, s katerimi ustvarja irealna like fantastičnih figur. S svo. jevrstnimi pogledi, ki segajo preko mej resničnosti, tja v brezmejni svet doživljanja in čutenja, je 64-letni Osvaido Licini odprl novo stran italijanskega slikarstva: predsta. vil nam je neotipljivi prostor likovne poezije, v katerem lebde breztežni in nenehno se spreminjajoči liki, kakor jih vidi pesnik — slikar. Umetnik zrelih let je tudi abstraktni ameriški slikar Mark Tobey, kateremu je bila prisojena druga nagrada za slikarska dela, ki znaša poldrugi milijon lir. Neki ču. doviti in istočasno tajinstve-ni svet izstopa tz 36 Tobeg-jevih slik, .ci so razstavljene v paviljonu Združenih držav. Mark Tobeg je mnogo potoval, obiskal Evropo, Srednji in Daljni vzhod. Spoznaval je tujo umetnost ter se konč. no ustavil pri svojevrstni pi. savi Kitajcev m Japoncev. V njihovih risanih črkah je od. kril zakladnico svojih likovnih enot. Sam pravi, da je pričel proučevati uporabo čo. ptča ter se udomačil s stva-i itvami nekaterih mojstrov orientalskega slikarstva: spo. znal je, da kot slikar ne vidi neko drevo le v luči svetlobe tn v njegov i masi, temveč tudi kol dinamično črto. Na teh izkušnjah je u-stvaril svojo znametito »belo kaligrafijo*. Ni važno kakšna imena no. sijo Tobegjeve tempere, afcva. reli, gvaši in olja, pa naj bi bili to »ritmi Pacifika*, »pre. kopi*, »Riva Gauche* ali pa »nočno nebo*. Ko hočemo prodreti v tajnost njegovega izražanja nas ne zanima, kaj naj . bi Tobepjeve podobe predstavljale. Gledalčeve po. glede vabi abstraktna govorica malih vijugast-h, enkrat gosto, drugič redko prepletenih črtic, ki so podobne spi. rohetam, ali pa prelivajoč se droben barvni moza-k. U-metnost Marka Tobegja ni podoba niti odsev našega vid. nega sveta, temveč sili iz mej mikrokozma tja daleč v vesoljstvo ter se sproščena telesne teže odeva v plašč mi. stičnosti. Osebna razstava UmberVa Mastroiannija obsega 6 bronastih skulptur tet 4 kartone — osnutke, s temi deli si je italijanski kipar JVfa-stroianni priboril prvo nagra, do dveh milijonov Ur za u-stvaritve na področju tro-dimenzionalne umetnosti. Tu. di ta upodabljavec predstavlja svet ,ki je mnogim nerazumljiv in telesno nedoločen. Njegove «oznanjenje», »bitka*, »materija* in še dru. ge skulpture naj bi bile dinamične in ne abstraktne. Toko beremo v razstavnem katalogu, kjer nam Jean Cas. sou predstavlja Mastroianni-jevo umetnost. Ti broni so velikanski volumni kovinskih mas, katerih ploskve se stikajo v številnih robovih ter ustvarjajo videz ogromnih kristalov. Vsekakor je Ma-strniannijeva skulptura va- MIRAN PAVLIN .(Nadaljevanje na 5. »tranij. Goriško-beneški dnevnik Pred koncem komisarske uprave v Ronkah? Verjetno bodo v novembru izvolili nov občinski svet Socialisti in komunisti so se ie odločili za skupen nastop, ne ve se pa, ali bodo socialdemokrati zopet sodelovali s klerikalci Kot smo izvedeli bo prefektura razpisala občinske volitve v Ronkah verjetno za prvo polovico prihodnjega novembra. S tem dejanjem bo prišla u-prava te velike občine, ki je za Gorico in Tržičem na tretjem mestu v naši pokrajini, zopet v roke zakonito izvoljenin mož. Decembra bo namreč minilo leto dni, odkar so demokristjani in nekateri neodvis-neži podali ostavko in spravili tako občinski svet in občinski odbor v krizo. Tudi v Ronkah so bile upravne volitve Id. decembra 1950 kot v vseh ostalih občinah go-riške pokrajine. Takrat, kot tudi pri prejšnjih volitvah, sta bili predstavljeni dve listi: levičarska, na kateri so kandidirali socialisti, komunisti in ne-odvisneži ter sredinsko-desni-čarska, na kateri so kandidirali demokristjani, socialdemokrati in neodvisni, med katerimi so bili tudi predstavniki desnice. Ze pri sestavi drpge liste so prišla na dan številna nasprotja, a iz strahu pred levičarskimi strankami so pustili vsaj v predvolilni borbi ob strani medsebojna trenja. Sredinska lista je z malenkostno večino 37 glasov pri skoro 6000 veljavnih glasovih zmagala in tako dobila 16 svetovalcev, medtem ko so se morali levičarji zadovoljiti le s štirimi svetovalci. Upravljanje občine pa je pokazalo razpoke, zlasti med demokristjani in socialdemokrati Neki neodvisni svetovalec, kateremu so demokristjani obljubili županski stolček, je takoj podal ostavko, neki drugi se ni nikdar prikazal na seje, socialdemokrati, ki jim je u-spelo postaviti levičarskega neodvisneža na županski stolček, so očitali demokristjanom sleparije v prejšnji upravi tako kar se tiče letališča kakor tudi občinskega električnega podjetja. Manjšinski svetovalci, trije socialisti in en komunist, pa so vodili uspešno opozicijo. Posledica vsega tega je bila, da so se demokristjani in socialdemokrati pošteno skregali med'seboj in da so demokristjani prepričali neodvisne svetovalce, naj podajo ostavko. Tako se je lanskega decembra enajst svetovalcev odreklo svojemu mandatu, a občinski odbor je še naprej upravljal občino. V Ronkah so bila takrat nekatera zborovanja z medsebojnimi očitki, posebno med bivšimi zavezniki sredine in kazalo je, da bodo župan in odborniki ostali na svojem mestu, da .pripravijo v zakonitem obdobju treh mesecev nove volitve. uemokristjani in z njimi centralna oblast pa niso bili tega mnenja in v politični predvolilni borbi so po notranjem ministru Tambroniju dosegli prihod komisarja na občino. Zupan in odborniki so bili odstavljeni in pričela se je komisarska uprava. Levičarske stranke so takoj zahtevale razpis volitev, številne delegacije so se zglasile pri goriškem prefektu, v Rimu so intervenirali poslanci, a oblast ni hotela o teh volitvah nič slišati. Posebno še potem ko so bili znani rezultati političnih volitev, na katerih so socialisti in komunisti skupaj dosegli okrog 150 glasov več kot vse ostale stranke. Po podrobnih podatkih so takrat u-gotovili ,da je mladina volila za levičarje, zlasti za socialiste. Na podlagi teh podatkov je bilo torej jasno, da bo ob čina vendarle prišla ponovno v roke levičarskih strank. Občino so namreč upravljali socialisti že pred prihodom fašizma na oblast in takrat je bil župan senator Tambarin, ki se še danes kljub svoji starosti aktivno udejstvuje v domačem političnem življenju. Prebivalci Ronk bodo torej čez dva meseca volili svoj občinski svet. Ni še znano koliko list bo predstavljenih. Socialisti in komunisti so se že odločili za skupen nastop, ni pa še gotovo, ali bodo šli socialdemokrati tudi tokrat skupno z demokristjani, ko so pred osmimi meseci prisegali, da s klerikalci ni več mogoč sporazum. Naloga Slovencev, ki živijo v tej občini — in ki jih ni malo — je, da pri volitvah podprejo levičarske stranke, ki bodo enkrat za vselej napravile red v občinski upravi v očitno korist in zadovoljstvo vseh občanov. us—- V soboto seja pokrajinskega sveta V soboto 13. septembra se bo sestal na prvo sejo jesen-rkega zasedanja goriški pokrajinski svet. Na zasedanju bo brez dvoma najvažnejša točka dnevnega reda razprava o pokrajinskih in občinskih cestah, o katerih se je razpravljalo že na prejšnjih sejah pokrajin- skega sveta in na širšem zborovanju, ki ga je pred časom p: Redila pokrajinska uprava s sodelovanjem vseh županov naše pokrajine. Poleg tega važnega vprašanja bodo svetovalci razpravljali še o nabavi posojila in c državni pomoči za novo poslopje srednje tehnične šole, ki se gradi v Ulici Diaz, o nabavi posojila za gradnjo šolske telovadnice v Tržiču in o prošnji za državno pomoč za gradnjo srednje industrijske sole v Gorici. Naše kmetovalce bo prav gotovo zanimala razprava o nabavi petmilijonskega posojila za letošnji načrt o izboljšanju živinoreje v naši pokrajini. Svetovalci bodo morali odobriti tudi pokrajinske deleže šolski ambulanti v Golci, združenju «Friuli nel Mondo*, odboru za svetoivan-ske prireditve v Krminu in pokrajinskemu prazniku grozdja. Na tajni seji pa bodo razpravljali o nagradi, ki naj jo dobe naslednji pokrajinski u-službenci, ki so že petindvajset. let v službi; Maria Co-letti, Cesare Brumat, Giuseppe Colugnatti, Carlo Ziani, Mi-chele Pecorari, Giovanni Civi-dn, Valeriano Magnarin, Giuseppe Dizorz, Mario Nanut, Marino Romanut, Emilio Rus-sian, Leonardo Foraboschi, Carlo Alberto Giacomelli, Lui-gi Medeot, Onorina Donda in Maria Petrovi. seja v Steverjanu V soboto zvečer so se ponovno sestali števerjanski občinski možje, da bi razpravljali o številnih vprašanjih finančnega značaja, med katerimi je bilo brez dvoma najvažnejše vprašanje obračuna za leto 1957. Svetovalci so ta obračun sprejeli, Nato so še sprejeli sklep o prošnji za državno podporo 1,800.000 lir, ki bodo služile za opremo šolskih prostorov v Steverjanu in na Va-lerišču. Prav tako je bil sprejet sklep o prošnji za najetje posojila v znesku 3,130.000 lir za kritje občinskega primanjkljaja za leto 1956. Ob koncu so še odobrili obračun delovnih centrov za brezposelne v letu 1957-58, za katere so dobili pol milijona lir iz sredstev zimske pomoči. . «»------ Darovi za Zeleni križ Zelenemu križu so darova-1’; Nives Zuttiom 1000 lir v počastitev spomina pokojne Gilde Tomaselli; družini Pic-coli in Tommasi 1000 lir v počastitev spomina pokojne Marije Buti. Zakaj takšne ovire? V Vidmu je odpadel koncert ^Veselih planšarjev* iz Ljubljane Pohvalno pisanje časopisov o jugoslovanski razstavi v prostorih videmskega .Sodobnega doma" illllUIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIHIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIItlllluiiiliiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiHiuiiiiiiimi,,!, Se-ta mesec mednarodno konferenco? Za vzpostavitev železniške zveze med Gorico in Novo Gorico Vest je vzbudila zadovoljstvo med goriškimi gospodarstveniki Pokrajinsko tajništvo Krščanske demokracije je sporočilo, da je minister za prevoz Angelini pisal goriškemu poslancu Martini, da je uprava državnih železnic nameravala sklicati že preteklega julija mednarodno konferenco o vprašanju ponovne vzpostavitve železniške povezave med Gorico in Novo Gorico, a da so pristojne jugoslovanske oblasti predlagale sklicanje take konference v septembru. Ce je vest točna, bodo vendarle prvič po enajstih letih pričeli razgovore o tej železniški zvezi, ki bi prinesla občutno gospodarsko korist Golici. O stvari smo že večkrat pisali in tudi razne stranke ter gospodarske ustanove so večkrat zahtevale obnovitev prometa po tej progi. V zadnjem čnsu je tudi goriški župan dr. Ber-nardis izrazil dopisniku »Ljudske pravice* željo, da se promet po tej progi čimprej obnovi. Novica je vzbudila izredno zadovoljstvo med goriškimi gospodarskimi krogi, ker obstaja verjetnost, da se bo na tak način povečala mednarodna blagovna izmenjava med Italijo m Ju,' iavijo na goriškem področju •V'*—— Izid volitev oa goriški posti v soboto, nedeljo in vč»ra) so goriški poštarji glasovali skupno s 60.000 tovariši po vsej Italiji za upravni odbor poštne uprave, v katerega bodo prišli štirje predstavniki uslužbencev. V Gorici je od 123 uslužbencev glasovalo 110. Od teh je eden oddal belo glasovnico, dve sta bili neveljavni, posamezni sindikati pn so dobili sledeče število glasov: CGIL 14, UTL 38, C1SL 46 in CISNAL 9. «»------- Prireditev KPI v Sovodnjah V nedeljo popoldne je bila na sovodenjskem nogometnem igrišču prireditev, ki jo je organizirala KPI, Na okrašenem prostoru se je zbralo veliko število ljudi, ki so prisostvovali zanimivim tekmam v bri-čkoli. Z velikim uspehom je nastopil tudi doberdobski pevski zbor pod vodstvom pevovodje Verginelle. Odpel je več pesmi, ki so jih poslušalci zelo toplo pozdravili. Svoj delež k uspehu prireditve je prispeval tudi instrumentalni kvinte* iz Doberdoba »Jadran*. V razmeroma kratkem času je kvintet že trikrat nastopil in pokazal, da je na pravi poti. Prisotnim je S. Poletto go-vcril o pomenu KPI, predvsem pa o vlogi komunistov v osvobodilni borbi. Prav te dni poteka 15. obletnica bojev pri Gorici, v katerih so se prebivalci teh krajev zelo izkazali. Na »brjarju* so plesali v soboto, nedeljo in v ponedeljek zvečer. Prihodnjo nedeljo bo prireditev KPI v Do-beidobu. Padec s kolesa V nedeljo zjutraj ob 10. uri se je 45-letni Giovanni Sfiligoj iz Ulice Vittorio Veneto 6 peljal s kolesom po Korzu, ko je pred spominskim parkom padel nerodno na tla. Z rešilnim -avtomobilom Zelenega križa so ga prepeljali v bolnišnico Brigata Pavia, kjer so mu ugotovili lažje poškodbe na čelu in na desni roki. Ozdravel bo v nekaj dneh. -• ■■ «»- — Postalo ji je nenadoma slabo Včeraj ob 11.30 je 48-letni Ternardki Markič, stanujoči v Pndgori, Ul. IV. novembra 28, postalo v Ulici Locchi nenadno slabo. Z rešilnim avtomobilom Zelenega križa so jo odpeljali na zdravljenje v bolnišnico Brigata Pavia. «»------- Kino v (»ori<*i CORSO. 17.15: «Tereza Etien-ne», F. Arnoui in R. Sechti. Mladoletnim vstop prepovedan. VERDI. 17.00: «štiri ženske v pričakovanju*. J. Simmons in J. Fontaine, cinemascope. VITTORIA. 17.15: »Razbojnik Cord», J. Mc Crea in G. Tal-bott, barvni film v cinema-scopu. CENTRALE. 17.00: «Branim svojo ljubezen*. M. Carol in G. Ferzetti. MODERNO. 17,00: Varjetej- ska mešanica*. dezurna”lekarna Danes posluje ves dan In ponoči lekarna Cristofoletti na Travniku štev. 14 tel. 2972 «»------ TEMPERATURA VČERAJ Včeraj so na goriškem letališču zabeležili najvišjo temperaturo 28,6 stopinje ob 14. uri, najnižjo pa 10,4 ob 6,30 uri. Na razstavnem prostoru «Sodobnega doma* v Vidmu, bi morala biti v nedeljo popoldne v okviru jugoslovanskega dne kulturna prireditev s sodelovaniem orkestra «Ve-seUh planšariev* iz Liublia-ne Prireditev ie uprava razstave napovedala z bučno propagando -po časopisju in radiu, tako da ie prišlo v Videm ta dan precej ljudi, med niimi tudi mnogo Benečanov in mnogo Slovencev iz Gorice in Krmina. Prisotni so bil: tudi jugoslovanski konzul v Trstu dr. Žiga Vodušek in minister Tone Faifar. socialistični poslanec prof. Marango-ne in senator inž. Solari ter mnoge druge osebnosti. Po dveurnem čakaniu pa so številnim prisotnim povedali da koncerta ne bo. ker člani orkestra baje niso dobili potrebnih vizumov za vstop na italijansko ozemlie. Razstavo, ki jo letos prirejajo že .šestič, je obiskalo pre-cei ljudi Z velikim zanimanjem si ljudje ogledujejo dve sobi. v katerih so razstavljeni izdelki Jugoslovanke obrti o katerih smo že pisali v eni iiiaitiiiiiHiiiiiiiHiiiiiiiiinimmiinimmiiiiiii Rojstva, smrti in poroke V goriški občini se je v tednu od 31. avgusta do 6. septembra rodilo 21 otrok, u-mile so štiri osebe, porok pa je bilo osem. RODILI SO SE; Giordano Venturini. Alfio Bernardis. Antonella De Marchi. Elena Macus, Grazia Coli. Luciana Vomsic, Anita Devetak. Livio Gaggioli, Stella De Filippis, I.icinio Vido>z, Rodolfo Cristin, Marta Depollo, Maurizio Mat-t:uzzi, Renata Castellan, Gior gto Tomažič, Flavio Caprara, Silvano Mineo, Flavio Brai-dotti. Alessandro Clede, Mar-co Chiuzzelin. Maria Mmca. UMRLI SO: 80-!etna gospodinja Gilda Hafner por. Tomaselli; 77-letna gospodinja Maria Climan nor. Flacio; 77-letna šivilja Orsola Bensa: 76-ktna gospodinja Giovanna Zanier vd. Fabretti. POROČILI SO SE; kontrolor Iginio Ocera in gospodinja Ida Collavini; podoficir letalstva Giordano Collenz in gospodinja Carmen Antiči; mehanik Oreste Gurtner in tkalka Sonia Fini: agent javne varnosti Attilio Bettiol in gospodinja Ada Figar; kmet At ton Peršolja in gospodinja Marija Bizaj; uradnik Lucianu Palla in delavka Liliana Dramam; delavec Vittorio Re m delavka Marisa Lauriti; ba-r.rl Rocco La Macchia in gospodinja Teresa D’AJA OKLICI; orožnik Michele Pclmisano in gospodinja Pa squa Lenato; trgovec Ottavio Trevisiol in gospodinja Elvia Zancanaro; delavec Andrea Robazza in gospodinja Carlot-ta De Bortoli; delavec Dario Lcvisoni in delavka Renata Dclla Riva; profesor Emil Doktorič in gospodinja Marija Orehek; kmet Rajmund Figelj in gospodinja Lucia Bellotto; univerzitetni profesor dr. Lu-c;o Toniolo in kirurg dr. Gian-na Angelini; agent javne varnosti Umberto Torrini in učiteljica Edvige Lamberti; trgov-sk- potnik Ennio Rubino in gospodinja Mirella Zamparo; agent civilne policije Gaeta-no Gialmo in gospodinja Mar-gherita Žižmond; zidar Giuseppe Cucut in tkalka Anto-n etta Pituelli; uradnik Giovanni Vuk in uradnica Vilma Zorzenon, zidar Saverij Rožič in delavka Ines Ferligoj; trfo. vec Silvio Godina in gospodinja Pierina Cumar; električar Aldo Tabai in gospodinja Bruna Pisch; uradnik Renato Braneolini in uradnica Laura De Benedittis, izmed prejšnjih številk. Danes hočemo le omeniti, da so «e o jugoslovanskih izdelk;h zelo pohvalno izrazili tudi rami časopisi v svoji videmski kroniki. «11 Corriere di Trieste* je objavil sliko jugoslovanskega «paviljona». «11 Gazzettino* pa je objavil uvodni članek z naslovom «Svet, ki ga moramo spoznati*, v katerem pravi med drugim, potem ko govori o razstavljenih izdelkih: »Imamo torej tu le izbor, ne pa razstavo; izbor majhnih izdelkov sveta, ki je le nekaj korakov od nas oddaljen, • je vendar tako drugačen !n neznan. To je zelo enostaven in dostojen izbor, ki so ga obiskovalci zelo visoko ocenili in ki je prvi korak k zbli-žanju med obrtniki Furlanije in Slovenije, katerim želimo vedno širše in uspeha polno sodelovanje* Izpred sodišča Deset dni pripora in vožnjo z ug Beračenje ga je spravilo že šestinpetdesetič v zapor Vsakemu meščanu, ki »na je med mrkimi stanovanjskimi stenami, izpostavljeno večnemu ropotu, slepeči umetni luči in nestrpnemu mestnemu vrvežu, je nujno potrebno vsako toliko menjati okolje, m to tako, da ne čuti teh mestnih okovov in more sproščeno dihati ritem in tempo narave. Torej ven iz mestnega ozidja, v okolico, na Kras. Nismo pa mnogo na boljšem, če tukaj zavijemo v prvo gostilno. Takšen izlet je dvojno predrag: prvič, ker to stane, drugič, ker smo se s tem izognili svojemu name na. Zadnje čase pa se priporočajo daljši izleti čez državno mejo, kar je hvale vredno. Zelo umestno je priporočilo, naj bi napravili čimveč izletov na Slavnih. Danes je to res lahka reč, ko je ta vrh v obmejnem pasu. Naa 1000-metrska višina nam more nuditi bogat razgled in razvedrilo. Takšno razvedrilo pa pomeni telesno in duševno a-svežitev. Tega pa je menda vsakdo potreben. A zdi se mi, da bi mogel priti v poštev za daljše skoke v okolico tudi Trstelj (643 m) nad Temnico. Tudi ta točka je izredno privlač na, 'ker se izletniku za razmeroma majhne žrtve oddolži s pestrim razgledom čez vso •IIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIflilllllltlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltllllllllllllllllilliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Uspela proslava 80-lelnice ustanovitve PD in tabora v Dolini 31. avgusta letos so agenti zasačili v Istrski ulici nedaleč od gostiine »Nemez* človeka, ki je vozil z ugasnjenimi lučmi. Naravno je, da so ga ustavili in tedaj so ne le ugotovili, da nima niti plačane takse, temveč da je tudi precej pijan. Moža so najprej odpeljali v bolnišnico, kjer so dobili potrdilo o njegovi vinjenosti in ga nato spremili na komisariat, kjer so naslednjega dne začeli z zasliševanjem. Mož, Angelo Bersan iz Ul. Campanelle, je povedal, da je v jutranjih urah odšel s sv-ojim skuterjem na Opčine kjer se je zadrzal pri prijateljih in znancih. Seveda je obiskal nekaj gostiln in ker je spil nekaj kozarcev v eni in nekaj kozarcev v drugi gostilni, se je kaj kmalu opijanil. Zgodaj popoldne se je odpravil proti domu. a zaužito vino mu je še povečalo žejo ter ga prisililo, da se je še nekajkrat ustavil in si zmočil grlo. Ko mu je bilo vsega dovoli, se je odpravil domov in je vozil kar z ugasnjenim motorjem in seveda tudi brez luči. Takse pa ni plačal, je še dodal Bersan, ker je imel skuter dolgo časa v mehanični delavnici. Posledice njegovega pijan- toro. čevanja so se pokazale včeraj, ko je moral pred sodnika pod obtožbo pijanosti. 10 dni pripora pa je kazen, k* mu jo je sodnik prisolil za pijanost, medtem ko bo moral ostale kršitve cestno - prometnih predpisov verjetno poravnati kar z globo. * * * Pred istim sodnikom se je moral zagovarjati tudi 51-let-ni Giovanni Giovannini brez stalnega bivališča, ki je moral zopet na zagovor zarad. prosjačenja. Sicer je mož navajen tega, saj. je bil že 55-krat obsojen v glavnem zaradi pijanosti in tudi prosjačenja, s čimer se verjetno preživlja. Tuidi 5. decembra lani se je mož ulegel na pločnik Borznega trga in s stegnjeno roko ter z jokajočim glasom rotil mibioidočg za nekaj drobiža. Neki agent upravne policije ga je opazil in ga aretiral ter ga prijavil sodnikom. Še prej so mu napravili telesno preiskavo in mu našli nič manj kot... 65 lir, kar je bil možen dnevni zaslužek. Sodnik pa je sedaj preskrbel, da mu za nekaj dni ne bo treba skrbeti za hrano in stanovanje in ga je poslal za pet dni v koronejske zapore Sodnik - D’Amato, tož. - Fi-lograna, obramba . odv. Sar- PISMA UREDNIŠTVO Bralno je bilo in pevsko društvo «V. žarišče domače besede Vodnik» in pesmi Pester spored proslave s nastopom pevskih zborov, tamburaskega zbora, «Dolinskega tria», «Dueta Dario in Darko» in plesne skupine is Škorklje Ze v prvih mesecih tega leta smo tu in tam slišali, da bodo Dolinčani praznovali 80. cbletnico obstoja svojega društva in tabora obenem na svečan in dostojen način. Kasneje smo celo slišali, da bodo or. ganizirali kar cei festival, na katerega naj bi povabili vidne kulturne ustanove s Tržaškega in iz Slovenije (zbor »Vinko Vodopivec*, orkester Bojana Adamiča in druge). Naleteli so na težkoče in se omejili na tradicionalno proslavo starega kova. Jasno nebo je v nedeljo zjutraj odstranilo nemir iz src dolinskih prosvetarjev, ki sp se ves teden vneto pripravljali na proslavo. Ureditev dveh prostorov za proslavo in ples je povzročilo dovolj dela in skrbi. Poleg tega še nedeljska jutranja dirka na kvesturo v Trst in na komisariat v Milje, da bi le dali dovoljenje za prodajo brezalkoholnih pijač, ki bi marsikomu osvežile osušeno grlo. Toda nič! Ob treh popoldne, ravno ko se je na stole pred odrom pomaknila senca, so začeli prihajati prvi gostje in domačini. Začetek sporeda se je zavlekel zaradi stalno prihajajočih gostov. Ob štirih in po: je začel proslavo tajnik društva «Valentin Vodnik* domačin Edvin Švab. Takoj nato so dolinski pevci ob spremljavi tamburaškega zbora zapeli: »Naša pesem naj zaori vam v prisrčen, vesel pozdrav. Pozdravljeni! Pozdravljeni! Pozdravljeni!* skladatelja Zorka Prelovca. Sledil je naslednji slavnostni govor tajnika Edvina Švaba: ♦ V prvi polovici prejšnjega stoletja se je začel slovenski naiod zavedati, da so Gorenjci, Štajerci, Dolenjci, Primorci j. dr. iste krvi in jezika. Čutili so, da spadajo skupaj, kot je zapel goriški slavček svod streho hiše ene!» Pobor-viki teh novih idej in zahtev po narodni enotnosti j« Zedinjeni Sloveniji so bili v začetku napredni izobraženci, kasneje pa je njihovo prizadevanje podpiralo ljudstvo, ki je spoznalo lepoto in utemeljenost postavljenih zahtev- 37. oktobra leta IS78 je politično društvo «£dinost» s po. močjo naših dolinskih rodoljubov sklicalo v Dolini velik tabor. To je bila v tistih čn-sih najbolj svečana in resna manifestacija slovenstva. Od avstrijske vlade so zahtevali narodne, kulturne in človečanske pravice. Istega dne so naši pradedje ustanovili v Dolini sPevsko in bralno društvo Valentin Vodniks, ki je ves čas svojega obstoja pomenilo v Dolini važ. no kulturno in družabno usta. 7tOVO. Tudi v najtežjih dneh fašizmu niso popustili. Zatekli so st v cerkev in peli še naprej slovensko Neštetokrat je zado. nela s kora pristna narodna pesem. Leta 1945 je društvo zažive. lo na vso moč. »Vodnik* je bil povsod, piše Cuk. Tudi kasneje, ko so ideje razcep-Ijale naše ljudstvo, je društvo vztrajalo in delovalo v vedno večjem obsegu. Danes, ko slavimo 80-letni- co tako velikega dela, tolikih spominov in žrtev — želimo, da ne rečem zahtevamo od oblasti, da se naše narodne pravice spoštujejo, upoštevajo in uredijo. Mi — dragi rola ki — pa se zavedajmo, da imamo zapisano pravico, črno na belem, da govorimo in pišemo v materinem jeziku, kjerkoli na teh tleh, da damo otroke slovenskih staršev v našo slovensko šolo, da pišemo prošnje za propustnice in sio drugih stvari v slovenšči-ščmi. Dovolj nas je, da to zahtevamo, to, kar nam je bilo toliko let prepovedano. Naj zaključim z besedami, ki so jih izrekli naši pradedje pred SO leti: Želimo, da tud i današnja proslava utrdi zavedne, ojači omahljive, oživi zaspane in spodbudi narod k novemu življenju! Nato je prečita! še pismene pozdrave in voščila okoliških prosvetnih društev: PD »Prosek - Kontovel*. PD «Slavko Škamperle* od Sv. Ivana. PD »Lipa* iz Bazovice, PD »Rado Pregare* iz Škorklje, PD «Lonjer - Katinara* in PD «Slovan» iz Pa,drič. V imenu Slovenske prosvetne zveze je prinesel pozdrave predsednik dr. Andrej Budal.' ki je dejal: Redke so po naših krajih tako pomembne prosvetne pri. reditve, kakor je današnja v Dolini. Bralno in pevsko druš. liliiHiiitoiHiiiiiiiiiiimiiliiimitiHmiinmiiiiMiiiiinimiiiiiitiiiiiiiMiiiiiiiiMiiHiiiiiiiiiiimiii Nedeljske prometne nesreče Skuterist povozil žensko ki je nato podlegla poškodbam Pridržana prognoza za dekle, pone-križišču pri Miramaru sreceno na Ze nekaj nedelj se jc srečno , pregledali in ker so ji ugoto-končalo brez hujših nesreč s1 vili zlom stegnenice desne no- Po dolgem času se tudi v Sovodnjah ne bodo več dvigah oblaki prahu, ko vozijo skozi vas avtomobili. S Vm se bo povečal po tej cesti prav goiovo promet, prebivalci in izletniki pa ne bodo več pozirali prahu. Gornja slika nam kaže, kako asfaltirajo sovo- denjsko cesto smrtnimi žrtvami, pretekla nedelja pa je žal morala zabeležiti nesrečo na Trgu Val-maura, zaradi katere je 70-letna Josipina Merfcuža por. Fabris od Sv. M. M. Sp. podlegla poškodbam. Fabnsova je v nedeljo nekaj minut po 14. uri prekoračila trg, ko se je vanjo s lirbt ne strani zaletel 22-letni Nereo Comar z D’Annunziovega drevoreda. Priletna ženska je v bolečinah obležala na tleh dokler niso prišli ponjo bolničarji Rdečega križa, ki so jo z vso hitrostjo odpeljali v bolnišnico. Tu so jo morali zaradi hudih lobanjskih poškodb sprejeti s pridržano prognozo in čeprav so zdravniki uporabili vsa sredstva in znanje, je Fa-brisova malo pred L uro Izdihnila. Huda nesreča se je ravno tako v jutranjih urah pripetila tudi v Miramarskem drevoredu, kjer je prišlo na križišču s cesto, ki pelje do gradu, do trčenja med dvema motornima kolesoma. Na prvem, ki je zavrl, da bi pustil pred njim vozečemu vozilu prostor za zavijanje, sta sedela 24-letni Aurelio Mar. morato iz Ul. Machiavelli in 22-letna Clara Marangom od Gornjega Sv, Ivana, na drugem pa Mario Vicentin iz Ul. S. Zaccaria, ki je treščil v Mar-morata in povzročil padec o-beh potnikov. Smola je hotela, da je tedaj Aldo Macorsi iz Ul. Baiamonti 7 hotel s svojim avtom prehiteti motociklista, pri čemer je silovito treščil v padajoče dekle. Z avtom ki je tedaj privozil mimo, so dekle odpeljali v bolnišnico, kjer so jo zdravniki sprejeli na otorinološkem oddelku s pridržano prognozo. «»----------------- Tržačanka si je v Gradežu zlomila stegnenico Na sprejemnem oddelku bolnišnice se je včeraj zglasil bolničar iz bolnice v Gradežu in dežurnemu zdravniku po vedal, da je pripeljal 78-letno Albo Pasquotti vd. Prelc iz Ul. Maiolica. Zdravniki so žensko ge, so jo sprejeli seveda s pridržano prognozo na ortopedskem oddelku Priletno žensko je spremljala tudi njena hči, ki je še pojasnila, da sta bili z materjo na počitnicah pri prijateljski družini v Gradežu. Včeraj pa je njena mati zdrsnila v stanovanju in padla in ker je sio za hudo poškodbo, sta sklenili, da se pripeljeta v Trst kar z rešilnim avtom gradeške bolnišnice. Nesreča vespista Zvečer se je v Miramarskem drevoredu zopet pripetila prometna nezgoda m tudi tokrat zaradi neprevidnosti. Giovanjii Zochil iz Sesljana se je včeraj z vespo vozil proti Trstu in se zaletel v zadn ji del avta, ki je vozil pred njim in ki je nepričakovano zavrl. Zachil ki si je pri padcu zlomil piščal desne noge se bo moral zadržati mesec dni na ortopedskem oddelku. Nesreči na delu Rubens Bugnone iz Vernje-lisa se je včeraj popoldne pošteno prestrašil, ko ga je žica premičnega ž e r j a v a pri stolpu Tržaškega Lloytta stisnila ob drugi del stroja. Ker pa se je bal hujših poškodb, se je zatekel v bolnišnico, kjer pa so ga potolažili in ga odslovili. Dovolj mu bo nekaj dni počitka. Brunu Leonu'od Sv. M. M. Spodnje pa je med delom v ladjedelnici Felszegy padel s poldrugega metra višine precej debel kos železa na desno nogo ter mu zmečkal dva prsta in mu tudi zlomil prva členka. Leone bo ostal 8 do 20 dni na ortopedskem oddelku. «»------- O Avtonomna ustanova tržaškega občinskega gledališča «Verdi» razpisuje natečaj za dve mesti v »Filharmoničnem tižaš-kem orkestru*, in sicer: violončelo v vrsti drugi kontrabas v vrsti. Prošnje s številnimi dokumenti morajo interesenti predložiti do 10. oktobra. tvo sko, Furlanijo, e pe in celo Dolo . svojo kočo odprlo » , j, in nedeljah. Trs 1 ^ goslovanske stram j-leV no obiskovan m jočt: -V” "'tSS \ navdušeni. TTZ l> le redkokdo k®*®" , rl[i kd0 s da so mescani-trz č zabubani v trzf K(f več zabuoam - - , in ne znajo «n’sodl)J 0 lepot. Mogoče je . preostra, a vsebuje go resnice. t Od prečenskega * Trstelja je skozi d gi Ivanjigrad in L'p : 2j*-"‘ Do državne meje t avtobus. Torej pr***# dalja za enodnevni ^ t se bo enkrat P.f !p‘‘ i0 t točko, bo drugii*ati&. dvomno še bo J ,(| t zlasti če jc P”« ^ lep dan. _ „ f Tržačani, pozno P° e ,, sta z«,1 zgodnje jesen — .., merna. Izkoristite ravnif le^ Ljubitelj -«»■ Policija je nesramnega mot ^ 1. julija zveče' injo P° ’ motociklist med .. fjloD Flavia prav pri zf.a js-le«*' ni postaji Pov°z'ia Be»r!: upokojenca Anton tcregi iz Ul. Flavia 8, * j pl* morali sprejeti škem oddelku. Motociklist j« ^venlU jeji ljeval vožnjo m j* ideBU-; ‘ " neW.‘ srečilo, da ga n's°e)1„, . rali. Toda le z* \ i< Prometna policija De$t>(‘. preiskavo ter iskaiia g, • ža. Ko je ta mi*' ti bodo odkrili, so ag nJ8,, zjutraj potrkali ^ vrata in ga zaceii .jiii • Gre za 19-letnega ceSte, gno s Stare Istra«; • so ga poklicali, ag: j govor in fant je ti. PJ. krivdo pošteno P žb0 Povili so ga pod ob ,b sod čitve telesnih PoS organom. HOROS0 ZA , 10' 3- OVEN (od 21- - yl V službi bodo cen1 ■. sobnosti. V druZ' ?eU’ ne šlo dobro, kar pa , vsem za zdravje. ;j BIK (od 21. 4. ,, Zelo primeren da n tivnost, vendar s ^ ( glite, pa čeprav ,j ^ sodelavci skusali - ^jt čustvenih zadevah ^ s.Jt 6.; Na vidiku večJ* fj#^ scenje. DVOJČKA posli. Tudi na pedročju. Možna a F poklicnih sposobn , vas občuduje. j} ,. RAK (od 23. zel« Pripravite se na vo,- r odločitev. Ponujaji je v večje delo. Zadoi* tezenskih razmet. jj. • LEV (od 23. 7. ^ vet, Oa vas pričakuj«' jo#; diskretnost i- v čš* Možen dobiček y ,(e j zadevaji ne nase« ^ DEVICA (od 23-. ’ “ .ost. i ;tit\ 9 ) Vaša metodi** znala dobro kor ^ p no ob pomoči tis p nudijo nezainteres- ^ TEHTNICA (od^ottu:.' 10.) Vašo iniciat',. pte , posebno cenili v na * mki. Neka zapie j se bo dobro ute ■ \ip ŠKORPIJON ptpb/ 22 11.) Čustven1 poto f vas znali zavesU ki ga niste Pre“ irs«* J upajte se, toda n STRELEC (od 2«'te, V 12.) Možne sprede ^v^.r do vam v prid- 1 0je v uveljavljanju J ati jj. ^ KOZOROG (od fjirjaV 1) Uspeh v uS.; oa.V čustvenih zadevah bjje ten sporazum z j sebo. j, & i VODNAR (od sP«’ 2.) Skušajte izgla^ sltt*V O'”— napredek -te ” h zadev-n j •ti- ao 30 ' (od 20. ’■ pv( b*. napačno jih štev. Možen sprotniki. Dobre i-4’! predvaja d*0*5 jj. 1 z začetkom ^ t<' in na prostem cinemascope fiim; ,/VANPIRjl CIANNA MARIA CANAIE CARLO dANGtLO DARIO MICHAELIS REHAT0 T0NTINI Waxo;sa Guida ANJPJNEJAIPETRE' .PAUlMUUf^^RmRDO FRKM tK*iAnno otuur/. i uta cuvc/me*/ TtfAMVt AT M »A UMtfMT JC*AflCA Mladini pod 16. vstop prepoved* — 5 — 9. septembra 1958 ^Sfinga)) treh dedi (,l’ G. Farbenindustri leev ’ ‘S,«« tvrdke- »Ba-Delo ***** m «BASP». fuattriio v ^Lnovo firmo stari vnT,: takl meri, da *&«£££* nikakoz na Sojini da se proti **Zhb?S® pntoži- druge strarP^nP0 Prišle z “« aZSL.Med številnimi m neznanimi, v°3no de3 silili, da sn J , so jih pri’ Cah FwLali V tovar’ c'stični J**«* za na' ostalo ži^i -str0J- Jih je in 8**7* se nekaj sto tovarnah t s° našli smrt v vložili Sln,^?a koncerna, so dišču in tozbo Pri so- nčev !?P zakt°vaJo od de-n;n0 7a Faiben» odškod-niet' v n it, neplačano delo vanih so *Je6ma oskodo' NiLhove zah?Je m Poljaki-j’b ie aahteve, v kolikor stev kahm°goce označiti v ionov m 'vnS.šajo 30 mili-v Prarntft l sodiščem daj „ kfurtu čakajo se- Djdirii ?s pravice. vrgli v Farben« so se ko so zvePdIPCiimtPad’ takoj rtzpr~vn ’ a se sodna ^liivn i pr:pravlja. Ra-<0čitn» ie’, oa nvso izbrali otresali* ^ ke, da bi se jega odgovornosti svo-'nhče n« iika' ker tega So Dravi v uPošteval, saj Ho iS1 akcije in tovarno J1 S° drug0 pot' Vesti h a dni Po objavi čilo 'aa je sodišče dolo-trije an Procesa, so vsi Vseh vt?-,edniki sporočili v škin . kih zahodno-nem-tcroAj, opisih zelo vidna % ,,,a. o finančnem stajo tS*J'h .tvrdk- To sliko >Q inv azab v tako sivih satrio - harvah, da so., dediči Se solze manjkale. tirn»; s° padli v tako Difov Javo» povojnih pred-limvirta2.„dekartelizaciji in če v,lf? \da ne more nih-Pray poviti, kaj pravza-makšna ajod kje je denar, je rtov,;. jf bilanca in kolik jUObiCek bo,°2*a?tjem je bilo reče-dičev je upravljanje de-da bi PTevec komplicirano, 'n r. se moglo razumeti je, So Razumljivo Ujihova , dediči. da to ni krivrta krivda, temveč Ukazali Zaveznikov, ki so egromni , se mora bivši a novit .ncem razdeliti. *iu tiiHi fjt so v tem smi-Vse plsali-Jasno S°- predstavili kot ne-?ravna ® Problematično. t^Dia - ln tinančna vpra-ki Se t° zapletena v vozel, datki It® da razvozlati. Iz-vanie davke, prerafruna-ocera .ari“ delnic v nove, deutjij lmetja in celotne v likviH ’ status koncema 'idapii Paragrafi ii-taMovan«’ jetna poročila o dob vjjh nerazčiščenih tebSj f‘ta. Vse to je med Je ne Prepleteno, da f°hec vt ,1 ne začetek ne ®e . Za naslednike 3.000 oškodovanih deportirancev so odvetniki treh dedičev izjavili, da so terjatve «ne-realne», da se bodo njihovi klienti temu uprli, ker nimajo s čim plačati. Istočasno so sindikati na Saškem začeli objavljati seznam bivših poglavarjev, visokih nacističnih funkcionarjev tretjega raj-ha, ki od Zahodne Nemčije prejemajo odškodnino in pokojnino, kot «v vojni oškodovani*. Bivši generalfeldmaršal Erhard Milch, Goeringov namestnik in nacistični državni tajnik, načelnik urada za pošiljanje na prisilno delo (povečini Židov) v podzemeljske tovarne leta' — prejema mesečno pokojnino 1.300 mark (kar znaša približno dve do tri povprečne plače v Zahodni Nemčiji), poleg tega pa prejema še dotacije iz gospodarstva. Dr. Platza, SS-zdravnik v koncentracijskem taborišču Buchenwald, ki ima na duši množične moritve zapornikov — je prejel 29.000 mark kot- povojni »povratnik*. Paul Koemer član SS oa leta 1931, Goeringov pomočnik in sodelavec, pozneje tudi namestnik Goe-ringa, obsojen v Nuember-gu na 15 let, toda že od leta 1951 na svobodi — prejema čez 1.500 mark mesečne pokojnine. Dr. Kurt Mathey, pripadnik nacistične stranke od leta 1933, policijski komisar, zloglasni antisemit — kljub nasprotovanju pokrajinskih organov na .Saškem, je bil ponovno sprejet v siužbo in prejema 795 mark mesečne pokojnine. Pobudnik prakse ruvanja zlatih zob ubitim Židom in internirancem, dr. Hermann Pock, šef SS-zobo-zdravnikov — je bil ponovno sprejet v službo kot zobozdravnik v Berlinu. Okrožni voditelj ISDAP v Billefeldu, Bude — je prejel 21.0P0 mark odškodnine poleg mesečne pokojnine 1.345 mark. Seznam se nadaljuje. Tu 50 po vrsti imena ministrskih svetnikov, SS-Grup-penfuehrerjev, SS - Gaulei-terjev, poveljnikov koncentracijskih taborišč in večkratnih vojnih zločincev iz nacistične dobe. Za njihovo demonsko ravnanje, zločine, so sedaj proglašeni za «žrtve vojne* in vpisani v državne plačilne sezname. Tudi vojna odškodnina je postala «sfinga». B. DIK1C rmm L-j ■mmi - Alec Guinnes, angleški filmski igralec, ki je v nedeljo prejel v Benetkah prvo nagrado za najboljšo moško vlogo Ji J 1J Jil 1(1 zahtevajoč, da parlament naifdo njihovi otroci Nov poskus omejev 1 -v 1 «1 1 koroških dvojeziem Slovenci ne pristanejo na šolski zakon, ki bi bil sprejet brez njihovega sp^e/m""";A * * DtTNA.1, 8. sept. (Tanjug) — Avstrijsko ministrstvo ža prosveto je odklonilo predlog po-rajinske vlade na Koroškem o začasni ureditvi šolstva na južnem področju, dokler ne bi sprejeli vladni zakon. Predlog koroške vlade .določa, naj bi slovenski jezik ne bil obvezen predmet za otroke, začenši od 4. razreda osno vdih šol, ter da bi se zmanjšalo število dvojezičnih šol v mnogih občinah in okrajih Šmohor, Beljak, Celovec in Velikovec. Namesto teh šol bi poučevali v materinskem jeziku slovenske otroke v paralelkah ali v posebnih skupinah. Proti temu predlogu so nastopili člani vladajoče koalicijske narodne stranke ter desničarske opozicijske #svobodne stranke«, TT Dunaju sprejme predlog zakona ministra zt prosveto. Koroški Slovejici pa rrfso' pripravljeni sprdjeti nobenlga zakona o ureditvi šolskega pro blema, ki ne bi bil izdelan sporazumno s predstavnici slovenske manjšine in ne bil v' skladu z dpločbami SlengjA državne’ pogodbe iz leta Krna. Predlog zakona o šolstvu na Koroškem, ki ga je pripravilo ministrstvo za prosveto in ga je vlada sprejela ter poslala parlamentu že septembra lani, ni bil sprejet zato, ker socialisti doslej še niso dali svojega privoljenja. S tem zakonskim predlogom se določa ukinitev dvojezičnih šol v južni Koroški in uresničitev »pravic stai^ šev», da sami odločajo, ali bo- IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIlillllllllllllllllllllllllltllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIItHIMIIMIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIliaiMIIICIlOinilUlllltMllllllllllllllllltllllllllllllllllllUMIIIIIIUIHIIIIIIIIIMIIIMIIIMIIIIIinilllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII S podelitvijo ^zlatega leva» ter pokalov «Volpi di Misurata» se je zaključil beneški festival , - - y „Človek z rikšo“ Najboljši: jap ter igralca A in Sophia Podelitev nagrade Sophiji Loren pa ni naletela na odobravanje, saj je v filmih na festivalu nastopilo več igralk, ki so močno prekašale dokaj skromno kreacijo Sophije v «Crni orhideji* BENETKE, 8. — Ko so da~ nes v zgodnjih tvrah ljudje zapuščali hotel nExcelrior», ter odhajali na svoja stanovanja na Lidu, ali pa so se vkrcavali na parnik za Casinojem, je bil v ljudeh poleg občutka zadovoljstva, da se je vse skupaj končno zaključilo' vendar tudi nekak grenak občutek, da se vse vendar ni zaključilo v najlepšem redu. V razgovorih med večerjo, ki jo je na čast tujim delegacijam na festivalu v Benetkah priredilo predsedstvo vlade, katere je predstavljal državni podtajnik Ariosto, se je lahko ugotavljalo splošno nesoglašanje s komisijo glede podelitve nagrad. Prva uradna razglasitev je bila že opoldne na otoku San Giorpio, kjer je Center za kulturo podelil nagrado »Sv. Jurija« trem filmom: po enemu dokumentarnemu, filmu za otroke ter celovečernemu filmu. V prvi kategoriji je bil nagrajen angleški' film «Peo-ple like Maria« Harryja Wat-ta, v drugi francoski film Rogera Pigauta «Le cerf vo-lant au bout du monde« in v glavni kategoriji pa italijanski film «La sfida« Fran-1 fesor, sedaj že stari France-sco Carnelutti. Navzpči režiser Rosi, ki je sprejil nagrado, je izrazil svoje veliko zadovoljstvo za, to nagrado. Navzoča je bila tudi Rosanna Schiaffino ter glavni igralec Spanec Suarez, ki je Ves zadovoljen, da so mu vsi priznali, da je zelo dobro pogodiP niladega, impuhivnega Nea< peljiana. Slovesnost se je zaključila v krasnem «Zelenem gledališču» na tem ' Otoku. Ze kmalu popoldne, je bil znan tudi izid ' referindumu revije «Cinema Nuovos, ki se ga je udeležilo trinajst italijanskih in tujih sodelavcev revije, ki so bili v Benetkah. Pri tem referendumu je prejel češki film »Volčji brlog« Jirija Weissa S točk, «La sf da« pa 3 točke. Nadalje je referendum izbral za najboljšo igralko Francozinjo Jeanne Moreau (v filmu »Ljubimci«) za najboljšega igralca pa Ale-ca Guinnesa (v filmu eUsta resničen). Zlato tablico za najboljšega režiserja je torej prejel Jiri Weiss. Nekako do istega rezultata je prišlo razsodišče Mednarod ne zveze filmskega tiska (FIPRESCI), ki ga sestavlja cesca Rosija. Poročilo žirije je 18 kritikov iz 18 raznih de-prebral znani odvetnik in pro-1 žel. To razsodišče se je prav II IMIIIIItllltlllllllllMI III ■■ HflH HI imillllHIIIHIIIIIIIIIIIIt Hilli IDIIIIIIIHlIllllllllHIflllinHtHIllllUUIIIIIIIMtlllllllllllllll llllll | HIH liiiiiiiiittiiHiiiii Jiiscelino Kubiček o „Braziliji“ novem brazilskem glavnem mestu «V petih letih moramo napredovati za petdeset let», je dejal predsednik republike BRAZILIJA, 8. — Juscelino Kubiček, predsednik brazilske republike je izjavil novinarjem, »da bo novo glavno mesto, ki ga gradijo, in ki se bo imenovalo «B r a z i 1 i j a«, oddaljeno 1200 kilometrov od obale. 2e od leta 1822 nameravajo Brazilci zgradjii glavno mesto daleč ad obale. Zato je bila ta želja vnesena v drugo republiško ustavo. Toda šele leta 1946, ko je bila ustanovljena tretja republika, je bilo sklenjeno, da se «Brazilija» začne graditi. «Razlogi za gradnjo so naslednji: V naši državi, ki meri osem milijonov in pol kvadratnih kilometrov, se je razvilo civilizirano življenje samo vzdolž obale, toda šest milijonov kvadratnih kilometrov pokrivajo še vetdno puščave in gozdovi. Glavno mesto, ki bo v notranjosti države, bo prava prednja trdnjava za pobijanje osamljenosti in zapuščenosti teh ogromnih področij. Novo glavno mesto bb simbol naše voije, da spremenimo Brazilijo v veliko, gospodarsko bogato državo, o kateri sanjamo že 400 let,« je dejal Kubiček. Nato je nadaljeval: «Gospo darska reforma, ki jo nameravamo izvesti, sloni na tej osnovi: izkoristiti vse surovine, ki jih imamo v naši državi, za kar smo že sestavili program, ki deli vso državo na 30 gospodarskih področij. Razvili bomo proizvodnjo e-lektrične energije, promet, izkoriščanje • petrolejskih pol) in vse osnovne industrije kakor tudi prehrambeno industrijo. Gradimo jezove, ki spadajo med največje na svetu. Komaj pred nekaj leti smo proizvajali 5000 sodčkov, danes pa že 50.000, čez dve leti pa že 100.000. kar bo predstavljalo polovico sedanje potrošnje v državi. Cez tri leta bomo izdelovali 200.000 avtomobilov. Skratka: v petih letih bo Brazilija napredovala za 50 let, tako bomo zboljšali življenjske pogoje delavstva in vse države. Poleg tega pa bomo zgradili mrežo cest. Pomislite, kako veliko uelo bo to, kajti Brazilija je dolga, od enega konca do drugega' 5000 kilometrov, t. j ravno toliko kot je Moskva oddaljena od Lizbone«. Veter prevrnil čoln: 6 mrtvih LIZBONA, 8, — Sesv oseb se je utopilo, ker se je čoln zaradi vetra prevrnil Za nesrečo se je zvedelo šele pozno zvečer. Na čolnu so bile še tri druge osebe. Ko se je čoln prevrnil, je struja pet oseb odnesla, tako da so se utopile. Šesta oseba se je prijela za čoln, toda ni ostala živa Pravična obsodba nasilnega zločinca MESSINA, 8. — Danes je bil obsojen na 10 let in 9 mesecev zapora zločinski nasilnež Umberto La Motta, ki so ga imenovali eBruto di Ca-maro« in ki je počenjal svoje grde zločine nad otroki. Nekoč je ugrabil za dva dni dva dečka stara 11 »n 9 let. Zločinca ni bilo lahko aretirati. Moral: so mobilizirati leteči bataljon agentov, dve četi vojakov, dve čett urožn k,ov, gozdne čuvaje in prostovolj--«»<- Sodna razprava -je —fcita pri zaprtih vratih. La Motta je bil obsojen že prej pogojno na dve leti zapora; ko je kazen izdržal pa še na tri leta prisilnega dela. Tako da bo dejansko v zaporu ostai 15 let. Letalo padlo na sejem v Avstriji: sedem mrtvih LINZ, 8. — Neko enomotor-no letalo je včeraj padlo na neki sejem blizu Linza in povzročilo pet smrtnih žrtev, med katerimi so: pilot, trije potniki in tri osebe, ki so si ogledovale sejem. Pet nadaljnjih obiskovalcev sejma je bilo ranjenih. «»------- Predsednik Jamajke in rasistični incidenti LONDON, 8. — Po današnji seji vlade, na kateri so razpravljali o fašističnih in rasističnih incidentih, so objavil poročilo, v katerem je rečeno, da bo notranji minister proučil številne predloge raznih ministrov vlad Common-wealtha glede zadnjih napadov na črnce ter da bo ostal z njimi v stiku, tako da bi rešil vse sedanje težave. Predstavnik Scotland Varda pa je izjavil, da je policija v predelu Paddington prejela ukaz razpršiti vsako skupino oseb, ki bi se pojavila na ulicah. Zaradi tega se je neki častnik približal skupinici belcev in jih pozval, naj tfe razidejo. Kmalu nato se je isti častnik približal skupini črncev z istim pozivom. Toda šele pozneje se je zvedelo, da je bil v skupini predsednik vlade Jamajke, Norman Man-ley. tako odločilo za češki film »Vici jama« (»Volčji brlogn) 'zaradi točhega opazovanja atmosfere ter poglobljene analize -.značajev in tudi zaradi izrednih interpretacij Jane Breichove ter Jirine Sejba-lope. '■ - ■ * • - Toda vse to so nagrade in dlasgvanja, ki so skoraj, nepomembna spričo glavnih festivalskih nagrad. Po vesteh, ki’jih hi mogoče kontrolirati, kajti člani mednarodne žirije ne smejo dajati nikakih izjav (a se včasih vendarle od njih kaj izve), je bilo še nekaj ur pred uradno razglasitvijo v zraku ime češkega filma kot gotovega nagrajenca. Toda tele v pozni uri je baje prišlo do spremembe, po kateri se je tehtnica z glasovi članov mednarodne žirije nagnila v korist japonskega filma «Clovek z rikšo«. Čeprav nočemo reči, da japonski film ne bi zaslužil ezlatega levas, mora mo pa le poudariti, da bi to pot tudi češki film bil vsaj tako vreden te velike nagrade. Vsekakor pa podelitev ezlatega lepa« japonskemu filmu še ni predstavljalo presenečenja. Drugače pa je bilo, kar zadeva podelitev pokala za najboljšo žensko igralko. Marsikdo je videl nagrajenko u Jirini Sejbalovi, drugi spet — in tudi jih ni -bilo malo — v Jeanne Moreau ali Sonji Zie-mann in mogoče tudi v kaki Japonki. Toda nagrado je prejela igralka, ki je šele prvič nastopila z neko resnejšo vlogo — Sophia Loren za vlogo v filmu Crna orhideja. Gotovo bi moral pokal eVolpi di Misuratas pomeniti nagrado za izredno igralsko kreacijo; če pa take v vseh filmih, ki so bili na sporedu, sploh ne bi bilo, kar je možno, tedaj bi bilo treba nagraditi tisto dobro igralko, ki ima za seboj že tudi nekaj igralske preteklosti. Tako glede prve kot druge točke bi torej bil pokal v mnogo boljših rokah, če bi bil podeljen omenjeni Čehinji ali pa Francozinji. Za navzočnost Sophie Loren se niti mnogo ni vedelo! baje je priletela iz St. Trapeza v prvih popoldanskih urah. Vsekakor se je nenadoma pojavila na odru in spredlo jv j* ploskanje, ki p« ni moglo izraziti nekakega plebiscitarnega odobravanja, ne glede na to, da marsikdo od navzočih v dvorani filma iCrna orhideja» sploh ni videl. (O vlogi Sophie Loren v tem filmu smo že rekli, da ni bila slaba, vendar pa nikakor ne taka, da bi se mogla čutiti potreba po tolikšni nagradi). Nihče ni imel ničesar proti podelitvi nagrade za najboljšo moško vlogo Alecu Guin-nesu, ki ga pa žal ni bilo p Benetkah ne pri predvajanju njegovega filma ne pri podelitvi nagrade. Pokal je namesto njega sprejel režiser Nea-rhe. Posebno nagrado žirije pa sta prejela ex aequo mlada režiserja Louis Malle in Fran-cesco Rosi, zaradi «očitnih kvalitet kinematografskega izražanja«, ki sta jih pokazala v filmih eLes amants» in »La sfidat. Delo žirije gotovo ni lahko, toda včasih je tudi nekoliko nerazumljivo. Mednarodno žirijo se letos sestavljali: Gre-millon Jean (Franc.) kot predsednik in kot člani; Carlos Fernandez Cuenca (Španija), Piero Gadda Conti (Ital.), Ima Htd e mi (Japon ), Alberto Lattuada (Ital.), F.riederich Luft (Nemč.) ter Sergej Va-siljev (SZ)', Častni predsednik pa je bil Renč Clair. RADO RAUBER Beneška biennala (Nadaljevanje s 3. strani) ren dokaz sodobnega likovnega mišljenja, ki stremi za novimi cilji preračunanih od. kritij v svetu umetnosti. Tudi španski kipar Eduar-do Chillida, odlikovan z drugo nagrado enega in po’ milijona lir, je veren predstavnik naše dobe. Svoje skulpture o8likuje iz železa. Kakor so se nekdaj kiparji urili v klesanju kamna, tako nam Chillida dokazuje, da mora btti sodobni ustvarja-vec skulptur vešč kovanja J Jekel e železne palice, s katerimi ustvarja v luči abstraktnega ekspresionizma svoje trodimenzionalne irealne fu gure, so zažagane in potem preko vrezov upognjene. Tako tvorijo t zvočne prostore», »žarek*, »tiho glasbo» in še mnoge druge figure, s katerimi Eduardo Chillida ni zaslovel le v svoji španski domovini, temveč tud« na Beneški bienn ali. V salonih kjer gostuje Bra. zilija, je razstavljenih 12 tiskov Fapgea Ostrou>erja, katerim so prisodili prvo nagrad' za čmo-belo umetnost: pol milijone, lir. To so učinkoviti večbarvni'in enobarv. ni lesorezi, ki te odlikujejo tako po svojevrstni tehniki, kompoziciji, kakor po barvitosti ploskev, ki tvorijo za tega umetnika značilne abstraktne like. Drugo uradno nagrado Beneške biennale za podobe v čmo-beli tehniki je prejel tr. žaški slikar in lesorezec Loj- ze Spacal. Naš umetnik je v Benetkah zastopkn s skupino osmih, v glavnem barvnih le. so rezov, Na tej veliki razstavi mednarodne umftposti Je svojo povezanost z zemljo, na kateri prebiva. Vsi tiski, ki jih je Spacal pokazal na biennali dokazujejo umetnikovo težnjo po ustvarjanju globine z dvodimenzionalnimi tvamimi enotami, s katerimi simbolično prikazuje realnost svojega življenjskega okolja. Tako se nam torej predstavlja šest umetnikovi ki so na letošnji biennali prejeli najvišja prizndhja, in io i tem bili uvrščeni v krog vodilnih slikarjev in Jciparjeu našega časa. M. P. Ji / I 1 i obiskali potiQ£ slovenskem je* |p#-«illi ' Iz £uf vho* l>r&ni»rsm i »šolško v nemškem ali slovenskem jeziku. • stavko,, v nekaterih mestih v JUHimčMkki. Avstrijski otro~ .ct narnreč ™ obisjluiSJ0 . dvoj»- iičmj loj ’ vre protizakonito in protislovensko akcijo^aker, pili kfcroSeii tisk 'poViblhujejo * lokalni funkcionarji narodne in desničarske stranke, kakor tudi mnogi socialistični funkcionarji in člani občinskih svetov. Vsi protesti koroških Slovencev in tiska proti taki javni kršitvi zakonskih predpisov o obveznem obiskovanju šol so bili brezuspešni; prav tako tudi zahteve, naj bi pristojni organi pokrajinske vlade v Celovcu in na Dunaju ukrepali proti organizatorjem gonje proti dvojezičnim šolam in slovenskemu prebivalstvu. BEOGRAD, 8, — Ob novem šolskem letu se na Koroškem začenjajo nove akcije šovinističnih elementov proti zakonitim pravicam Slovencev v Avstriji. Te akcije, med katere spada tudi urganiziranje šolskjji ,stavk, je, po mnenju v Beogradu preudarjena poteza šovinističnih elementov, da bi pritiskali na ' poslance zveznega parlamenta, da b; sprejeli novi zakonski predlog o šolstvu, ki je bil predložen v odobritev dunajskemu parlamentu. Sprejem novega zakona bi bil po mnenju »Borbe« v nasprotju ne le z uredbo o dvojezičnem šolstvu iz leta 1945, temveč tudi, t duhom; določil avstrgske državne pogodbe, ki ureja položaj jugoslovanske ngrudje , manjšine. Tli zakon mfccP drtigmv p*epov*Aije' vfea- Lojze Spacal s svojo izvirno ko žalovanje, ki -ma za ni likovno govorico predstavil men (omejitev pravic sl oven Kraj in ponorim Izpovedal 5ke ;n hrvaške narodne manj-' šine. Kljub tem jasnim zakon-skim predpisom dp,voljujejo avstrijske oblasti dejanja, ki iMpoeredno ogrožajo pravice koroških Slovencev. »Borba« ugotavlja, da razpihovanje narodnostne mržje in hujskanje proti jugoslovanst narodni manjšini poleg drugih škodljivih posledic, ki jih ima na notranjem področju, negativno vpliva tudi v širšem smislu. »Ni dvoma, zaključuje »Borba«, da mora vsakdo, k:- iskreno želi prijateljske odnose med Avstrijo in Jugoslavijo, z zaskrbljenostjo gledati na zadnji šovinistični val na Koroškem«. ■Illllll I . Predlog parlamentarcev 28 držav Svetovni parlament in svetovna vlada r+O Ustauovli * f-a g) t VERSAILLES, 8,_ ^ Pari a- zakone izvajala w W »Wr J srn m m W*W - , i • , j, , anovliena naj* bi bila tudi mednarodna policija [bet v £U mentarci 28 držav so danes o-dobrili tako jmenovgno »versajsko listino«, V kateri se zahteva ustanovitev svetovne vlade. Parlamentarci so se sestali na VII. kongresu »Združenja parlamentarcev za ustanovitev svetovne vlade«, ki se je sestal danes v Versaillesu. Bivši voditelj angleških liberalcev Clement Davies je povedal, da so nameni listine naslednji: 1. Svetovni parlament, ki bo izglasoval take zakone, ki bodo veljali v vsem svetu za zavarovanje in ohranitev trajnega miru. 2. Izvršna oblast, ki bo te 3. Mednarodna sodišča, ki bodo imela pristojnost nad vsemi spori, ki zadevajo svetovne zakone. 4. Mednarodna policija, ki bo imela nalogo, skrbeti, da se bodo ti univerzalni zakoni spoštovali. 5. Omogočiti popolno in isto. časno razorožitev vseh držav. Listino so parlamentarci sprejeli soglasno. Nocoj pa jo bodo izročili gen. De Gaullu, nato pa še vsem vladam in parlamentom na svetu. Kon-gresistov je bilo 150. Iz. vzhodne Evrope je bila zastopana samo Poljska. ailllHIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIHIIIUHIinilUIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIUHIIIIIIHIHIIHHIHIHIIIHtnininHmiHimHIIIIIIIIIIHIINIIIIIHHIIHHIHlHI Huda prometna nesreča pri Grossetu: 4 mrtvi Zaradi premajhne opreznosti smrtno po\Qzii triletno Jjčerkico Iona (Švica). Amman je ostal nehote ubil lastno hčerkico FOLLONICA (Grosseto, 8. 4 mrtvi in 6 ranjenih so posledica hude prometne nesreče, ki se je zgodila danes v zgodnjih popoldanskih urah na državni cesti »Aure-lia«, približno 2 km od Follo-nice; Tovornjak s prikolico iz Pise je vozd sode karbida proti Rimu. Avto je upravljal 45-letni šofer Sirio Niccolai, iz Roccastrade ib bivajoč v San Giovanni alla Vena (Piša). Zraven njega je sedel tudi drugi šofer, Renato Bi-tossi; iz Viile Salette. Ro se ie tovornjak srečal z belgijskim pulmanom, ki ga je šofiral ’ 23-letni Nam Acker in na katerem se je 24 belgijskih turistov vračalo iz Rima, je šofer zavozil s tovornjakom čim bolj na desno, prikolica pa je zadela v nekatere bore ob cesti, se odbila in zadela levo stran puimana. Zaradi hudega udarca se je tovornjak zasukal za 180 stopinj. Prav v tistem trenutku pa je privozil iz Rima avto Fiat 600 s švicarsko evidenčno tablico iz Zuericha, ki se je tako znašel med tovornjakom in obcestnimi bori, v katere se je zaletel. To je imelo u-sodno posledico za vse potnike majhnega avtomobila. kvarni roboti^*"«"« v rokah zlobnežev Angleški prafesor Beer, /ravnatelj- oddelka neke ft&arhe.! v kateri dela 40 znanstvenikov, je izjavil, da je pogoče iz-®ej4li sobote, ki A bodd aarpi 04 sebe postali popolnejši. Izjava —je— -vzbudila. precejšnje presenečenje, ker gre \sztr> nevarnost, da bi taki jekleni avtomati z električnimi možgani obvladali’ ‘celo ‘ človeka. Sam profesor Beer je dejal, da bi se to lahko delno uresničilo, • če bi iznajdbe uporabljali zlobneži. Zaradi tega je tudi predlagal, naj bi avtomati ne bili opremljeni z dolo-čemimi deli, zaradi katerih bi roboti postali nevarni. Brigitte Bardot zaročena Iz francoskega letovi-šča Sain Tropez so sporočili, da se je slavna Brigitte Bardot zaročila s tistim mladeničem, ki jo je tudi prejšnji teden na beneškem festivalu tako vztrajno spremljal. Tajnik igralke, j^ izjavil, da dan poroke še 'ni dolečen. Toda verjetno je, da se bosta zaročenca poročila pred koncem letošnjega leta. Zaročencu je ime Saša Distel in je po poklicu Kitarist. Smrtno nevaren norec na mestu mrtev, ko ga je sunek vrgel iz avta. Na mestu mrtva je bila tudi neka ženska, verjetno Ammanova žena, ki pa je še niso mogli identificirati. Na zadnjem dežu sta bila dva otroka gotovo Ammanova sinova, sta tudi mrtva. Obstaja bojazen, da je med ostanki avtomobila truplo še nekega tretjega otroka. To pa bodo ugotovili šele ko bo sodna pblast dovolila .odstranitev trUpel. Šofer tovornjaka, Sirio Niccolai, je dobil živčni šok, a je le laže ranjen, medtem 4to je drugi šofer, Renato Bitos-sž, huje ranjen in so ga prepeljali v bolnišnico v Masša Marittima. Med potniki belgijskega puimana je le 5 laže ranjenih, ki so dobili prvo pomoč v Follonici. Pri, Cremi pa sta bila zaradi prometne nesreče dve mrtva in trije ranjeni. Pri Ca-taniji je neki motociklist padel z motornega kolesa, ker se je prestrašil kopja in še ubil.-Tudi blizu Rima je prometna nesreča zahtevala smrt vozača, ker se je iz neznapih vzrokov z avtom zaletel v drevo Zdi se, da je Fiat 600 šo- Iz Bergama pa poročajo o firal Eduard Amman iz Rischt-1 strašni nesreči; neki oče je motornim vozilom. Punčka je imela komaj tri leta. Oče, ki V Kairu išče policija nekega nevarnega norca, jci je že večkrat streljal iz samokresa s streh vedno proti ženskam, ki so sedele v katerem odprtem kinematografu. Doslej je ubil eno žensko, ranil pa dve v raznih kinematografih. Četrtič je zgrešil cilj in ranil moža ženske, v katero je meril. Norec strelja samo ob nedeljah. Reakcijsko letalo za 145 potnikov Reakcijsko ameriško potniško letalo je preletelo včeraj razdaljo med New Yorkom in Londonom v 7 urah in 28 minutah z brzino 840 km na uro. Na letalu lahko potuje 145 potnikov. Trdijo, da bo po vzpostavitvi rednega prometa preletelo omenjeno razdaljo samo v šestih urah in pol. Letalo se imenuje «Boeing 707». Kače v spalnici SEDGLEV (Anglija), 8. — Električar Taylor je bil pred nekaj dnevi z ženo in 16-let-no hčerko v winchesterski katedrali, kjer je napravil ne-«pj fotografskih posnetkov, Ko jv film razvil, je opazil na eni izmed fotografij tri prozorne človeške like, oblečene po modi iz XV. stoletja: nekatere na kolenih, druge pa v sedečem položaju. Skozi telesa nekaterih figur je jasno v.deti marmorne stopnice oltarja. Ena izmed oseb nosi rrado kot da gre za neko biblijško osebnost. Film je v barvah in, Taylor miali, da je eksponiral dvakrat isti film. Toda našli so se takoj stro-kovnjaki, ki so trdili, da je nekaj takega izključeno. Gre t. rej za neke vrste »čudež«, kcj v trenutku fotografiranja ni bilo v cerkvi nobene druge. oseba. V spalnici na železoi-ški postaji v .Siradelli so našli gnezdo 30 o-gromnih kač. Nekatere so bile daljše od 2 m. železniška uprava je morala izprazniti lokal, da bo mogla kače pobiti. Edenova nečakinia končno jioroiena Nečakinja bivšega predsednika britanske vlade A. Edena, Amelia Eden, se je končno le poroč'-la v Casetnicciola z i-talijanskim pomorskim motoristom Giovannijem Borreljijem. Kot prote-stantkinji ji katoliška cerkčv sprva ni hotela dovoliti poroke v katoliški cerkvi. Morala je prej obljubiti, da bo o-troke krstila v katoliški cerkvi in da bo tudi sama vstopila v katoliško vero. Prvo noč sta prespala v luksuznem hotelu v Sv. Luciji. Kam bosta odšla na poročno potovanje, pa se še ne ve. Avto jima je dal na razpolago angleški generalni konzul, ki Je sorodnik sira Tiraothyja, nevestinega očeta. Svetovno kolesarsko prvenstvo zaključeno Zadovoljiva bilanca Italijanov v «Parku princev» in v Reimsu Rousseau (Fr.) svetovni prvak v hitrostni vožnji profesionalcev - Na častnih mestih Sacchi in Maspes (It.) PARIZ, 8. — S hitrostno vožnjo profesionalcev in 7 vožnjo za motorji se je včeraj na dirkališču v «Parku prinčeva v Parizu zaključilo svetovno kolesarsko prvenstvo 1958 za dirkališčne discipline. Zadnja prosta naslova sta osvojila Francoz Rousseau in Švicar Bucher. Pred 30.000 gledalci, katerih obnašanje do italijanskih kolesarjev je bilo vse prej kot športno, se je tekmovanje začelo s polfinali hitrostne vožnje. V prvem polfinalu sta se pomerila Rousseau (Fr.) in Maspes (It.). V prvem poskusu je zmagal Francoz pred Maspesom. Cas — 12”3. V drugem poskusu je bil vrstni red isti (čas — 11 ”9) in Rousseau se je kvalificiral za finale. V drugem polfinalu sta tekmovala Francoz Gaignard in Italijan Sacchi. Vsi so seveda pričakovali gladko zmago Gaignarda in po prvem poskusu, v katerem je zmagal Francoz (čas 12"2), je tudi vse Novi prvaki Moški Cestna vožnja — diletanti: Schur (Vzh. Nem.) Cestna vožnja — profesionalci: Baldini (It.) Hitrostna vožnja — diletanti: Gasparella (It.) Hitrostna vožnja — profesionalci: Rousseau (Fr.) Zasledovalna vožnja — diletanti: Sheil (V.B.) Zasledovalna vožnja — profesionalci: Riviere (Fr.) Vožnja za motorji: Bu- cher (Sv.) Zenske Cestna vožnja: Jacobs (Luks.) Hitrostna vožnja: Jermo-lajeva (SZ) Zasledovalna vožnja: Ko-četova (SZ) je več kot zadovoljiva. Osvojili so dve prvi mesti (dva naslova), tri oruga in tri tretja mesta in za trofejo «De-sgrange« zbrali 22 točk proti-sedemnajstim, kolikor jih je zbrala Francija kljub prednosti domračega terena. Trofeja «I)esgrange» je le tcs dopolnila predvidenih 10 let obstoja. Prvo mesto v končni lestvici je z velik, n naskokom točk pripadlo Italijo. Medtem ko je Italija zbra la 198 točk, so jih njeni najresnejši tekmeci zbrali le: Francija 83, Belgija 80 in Nizozemska 73. To v ostalem dokazuje, da te I aliia še vedno vodilna sila v kolesarskem športu, čeprav je zadnje le,a preživljala krizo. TEHNIČNI REZULTATI: HITROSTNA VOŽNJA PPO FESIONALCEV L polfinale 1. poskus: 1. Rousseau (Fr ), 2. Maspes (It.). Cas — 12’\>. 2. poskus: 1. Rousseau (Fr.), 2. Maspes (It.). Cas — 11”9. 2. polfinale 1. poskus: 1. Gaignard (Fr.), 2. Sacchi (It.). Cas — 12”2. 2. Gaignard (Fr.). Cas — 12”7. 3. poskus: 1. Sacchi (It.) Gaignard (Fr.). Cas — 11"8. Finale za 1. mesto 1. poskus: 1. Rousseau, Sacchi 12”. 2. poskus: 1. Rousseau, 2. Sacchi 11"8. Finale za 3. mesto 1. poskus: 1. Maspes, 2 Gaignard 12”2. 2. poskus: 1. Maspes, 2. Gaignard 11"8. VOŽNJA ZA MOTORJI: 1. Bucher (Šv.) 1.13’45”2 -81.348 km na uro, 2. Timoner (Šv.). 3. Wagtmans (Niz.), 4. Pi/.zali (It.), 5. Veschueren (Bel.), 6. Marsel (Nem.). 7. Go. deau (Fr.). 8. Koch. Wiestra (Niz.) in bivši svetovni prvak De Paepe sta odstopila. KOLESARSTVO Zamboni zmagovalec di.ke po Benečiji PADOv A, 8. — V kolesarski dirki po Benečiji (Veneto), ki je veljala za državno cestne prvenstvo, je zmagal Zamboni, ki je v sprintu prehitel Sabba. I dina. Pallarinija, Moserja, I boni je 267 km dolgo progo prevozil v času 7.53'44” s povprečno brzino 33,94(1 km na uro. V sprintu glavnine, ki je prišla na cilj z zaostankom 6T2", se je uveljavil Baldini. ki je ves čas samo nadzoroval De-filippisa kot glavnega konkurenta za državno prvenstvo. Po tej predzadnji dirki za državno cestno prvenstvo je lestvica naslednja: 1. Baldini 41 toČK, 2. Defilippis 38 3. Maser 35, 4. Zamboni 30, 5. Con-terno in Sabbadin 29 itd K zadnji dirki na kronometer, ki bo 28. t. m. v Pratu je pripuščenih prvih 15 z gornje lestvice. «» — Riviere • Baldrni v četrtek na Vigoreiliju MILAN 8. - Roger Riviere se bo v četrtek pomeril na stadionu VigjrelU z Baldini jem v zasledovalni vožnji na 10 l;m. Zmagovalec bo prejel zlato kolajno.. 2. poskus: 1. Sacchi (II.). 2. IPambianra m Danteja. Zam- iiiiminiiiiiiHiiiiiiiiiMiiniiiiiiiitiuiiiiiiiiiiiiiiiiii Itali jan.-ki nogometni pokal Polfinalisti: Fiorentina, Juventus, Lazio, Bologna BOKS Rekord ali ne? kazalo, da se bodo prognoze uresničile. Toda v drugem poskusu je Sacchi z dobro tak tično vožnjo pustil Francoza za seboj (cas 12”7) in potreben je bil še tretji poskus. V njem je Sacchi še enkrat u-veljavil svoje bogate izkušnje in si dokončno priboril vstop v finale. V prvem finalnem poskusu je Sacchi bil na tem. da v fi-nišu prehiti Francoza, toda tik na cilju je padel. Tehnični komisar Costa je zahteval ponovitev poskusa, toda sodniki so priznali zmago Rousseauju. V drugem poskusu ie Sacchi vozil slabo pod očitnim vtisom nesrečnega padca in Rousseau si je brez posebnih naporov in tudi popolnoma zasluženo priboril svetovno prvenstvo v hitrostni vožnji profesional cev. Rousseau je sicer kolesa i brez posebnega sloga, brez fantazije in brez repertoarja taktičnih tem. Je pa tako. močan, tako borben in vzdržljiv da lahko zmaguje in ho Številna presenečenja v 2, turnusu italijanskega pokala 1958.59 Medtem k" je že v teku pila tudi Triestina, katere na- nogometno teamovanje za italijanski pokal 1958-59. se je po dVjšem presledku v soboto in v nedeljo nadaljevani tudi tekmovanje za pokal 1957-58. V soboto so se v or-vih dveh četrtfinalnih tekmah pomerili Milan in Bologna (2:4) ter Lazio in Marzolto (2:1), v nedeljo pa Juventus in Sampdoria ter Fiorentina in Padova. Obe nedeljski četrtfinalni tekmi sta se končali z zmago domačih enajsteric. Juventus je premagal Sampdorio s 3:2, vendar sele v drugem delu podaljška in po avtogolu krilca Sampdorie Bergamaschija. Fiorentina pa je odpravila Padovo s tesnim rezultatom 2:1. V polfinale so se pdtemta-kem kvalificirali Bologna, Lazio. Juventus in Fiorentina Na osnovi rezultatov v četrtfinalu pokala 1957-58, se bodo v polfinalu srečali Ju-ventns in Lazio ter Fiorentina in Bologna, za vrstni red od 5. do 8. mesta pa Sampdoria in Marzotto ter Padova in Milan. Te tekme bodo na stadionih tistih enajstorlc, ki lahko sprejmejo večje število gledalcev. V drugem turnusu tekmo- S-“ StATS V finalu za tretje mesto je Maspes v dveh poskusih odpravil Gaignarda in osvojil tretje mesto. Slab plasma Gaignarda predstavlja precejšnje presenečenje. V finalu vožnje za motorji (mezzofondo) je poskrbel za presenečenje Švicar Bucher. ki je osvojil prvensko pred velikim favoritom Špancem Timonerjem z naskokom celih treh krogov in 420 m. 100 km je Švicar prevozil v času 1.13'45”2 s povprečno hitrostjo 81.348 km na uro. Na trgtie mesto se je uvrstil znani cestni dirkač tVagtmans (Niz., na četrto pa Italijan Pizzah z zaostankom 8 krogov in 30 m. Jev'1*!^* letošnjem^^rveiTstvu V tretjem turnusu bo nasto- je bilo'igrano včeraj: Bei.koe- Gligoričev nasprotnik mnogo inrveres. ^ ~ . 111 tln ' r-A J« 4« i.nenAiinO On I Irršil TO Hi IfflTOm 9 1,11. 'sprotnik bo Reggiana, ki je premagala Anconitano. TENIS Sirola v Dubrovnik na prvenstvo Jugoslavije BEOGRAD. 8. — Na mednarodnem teniškem prvenstvu Jugoslavije, ki bo od 10. do 16. septembra bodo poleg najboljših jugoslovanskih tenisar-jev nastopili tudi: SStonecki in Licis (Poljska), Sirola in verjetno Pietrangeli (Italija), Krishnan (Indija), Haillet (Francija), Guljaš (Madžarska) in drugi. Bozzano premagal Cavicchija s K O. BOLOGNA, 8. — V okviru boksarske prireditve v Bologni je v težki kategoriji Bozzano premagal bivšega evropskega prvaka kategorije in sedanjega italijanskega prvaka Cavicchija s knock-outom v 8. rundi. Kljub porazu je Cavicchi še vedno uradni izzivalec št. 1 evropskega prvaka. Do 8. runde je bil dvoboj bolj ali manj izenačen, čeprav je bil v ofenzivi pretežno Bozzano predvsem po zaslugi svoje levice, s katero je zelo močno udarjal, medtem kc je Cavicchi težil k borbi ob telo. Ko se je že zdelo, da je Cavicchi prebolel najtežje obdobje borbe in začel prehajati v protiofenzivo, ga je Bozzano zadel z močnim desnim udarcem in Cavicchi se je zgrudil na tla in se do konca sodnikovega štetja ni več dvignil. V okviru iste prireditve je črnec Wright premagal Nemca Hasseja s k. o., drugi črnec Joe King (Nigerija) pa je premagal po točkah Camparija. ki je uradni izzivalec evropskega prvaka Caprarija. V lahki kat. je tržačan Bur-lovich izgubil po točkah proti Ravagliji. To je nemški atlet Hary, ki je v soboto v Friedricn-shafenu pretekel razdaljo 100 m v času 10”, kar predstavlja nov svetovni rekord. Da bi se prepričali, če so bili zagotovljeni pogoji za veljavnost doseženega rezultata. so takoj po teku ponovno izmerili dolžino proge in moč vetra. Vse je bilo v redu. Proga je bila dolga točno 100 m, raje centimeter več kot manj, vetra pa ni bilo niti najmanjšega. Halj' je že zavriskal od veselja, ko se je eden od prisotnih sodnikov spomnil, da je v pravilniku mednarodne atletske zveze tudi odstavek, ki govori o viseč;h progah in ki dopušča največ 10 cm viseč nosti od starta do cilja. Poklicali so geometre -in ti so najprej izmerili visečnost 10,9 cm. drugič , pa visečnost 11,1 cm, torej po-vpreček 11 cm. Zaradi tega je verjetno, da Haryjevega rekorda ne bodo priznali samo zaradi tistega nesrečnega centimetra. Sicer pa ni nikjer rečeno, da ne bo Hary v kratkem vendarle prebil zračni zid 10"1, ob katerem so se doslej zaustavili razni Kingi, Murchisoni in IVilliamsi. IIIIIMimillllllllMIIMMMIIMHimilllMHimilllimiHIIIHIItMIIMMIHMHIHIIIIHIIIIIIHIIIIMIHIIIIIIIimillllllHMHHIItMHHHIIMlHIimHHHmilUtMHI Avtomobilska dirka za veliko nagrado Italije Brooks z Vanvvallom zmagovalec pred Hawthornom s Ferrarijem Jugoslovansko nogometno prvenstvo Rijeka porazila tudi Vojvodino Katastrofa Hajduka v Beogradu Poraz ljubljanskega Odreda v II. zvezni ligi BEOGRAD, 8. — Drugo kolo je še bolj kot prvo pokazalo, da utegne biti letošnje nogometno prvenstvo Jugoslavije — prvenstvo presenečenj. Kdo bi namreč mogel pričakovati, da se bosta z dvema zaporednima zmagama znašla poleg Crvene zvezde na vrhu tudi Velež, ki se je lani komaj obdržal v ligi in Rijeka. ki je v njej novinec? In kdo si je samo upal misliti, da se bosta prav na dnu znašla Hajduk, ki ni dosegel niti enega gola, kaj šele točko in Rad-nički, ki je lani precej časa igral v prvenstvu prvo violino? Toda žoga je pač okrogla in kdo ve. kaj bomo še vse doživeli, če bo šlo tako naprej. Rijeka. ki je v prvem kolu premagala Radničkega sredi Beograda, je imela v drugem kolu v gosteh novosadsko Vojvodino — torej enajstorico velikega ugleda. Toda Rečani so zaigrali borbeno in poletno pa tudi taktično dobro in si zagotovili zmago z golom, ki ga je dosegel v 40’ prvega polčasa njihov najboljši napadalec Medle. Za rezultat ima veliko zaslug tudi vratar Rije ke Ravnik, ki je uspešno zadrževal močne strele Vojvodincev. Državni prvak Dinamo je moral tokrat položiti orožje v Titogradu proti Budučnosti, čeprav je ta nastopila brez šestih lanskih standardnih igralcev. Dinamo je v celoti razočaral, v ostalem pa je imel tudi precej smole v zaključnih strelih, saj je Banožič dvakrat streljal v drog, Šantek pa dvakrat le za las mimo Velež je na svojem igrišču premagal sarajevskega Železničarja z 2:1 predvsem po zaslugi Mujiča, Partizan pa se je moral na domačih tleh zadovoljiti z delitvijo točk prot: Vardarju pri rezultatu 0:0. Lep uspeh je zabeležil tudi Sarajevo z domačo zmago nad. Radničkim (3:2), pravo katastrofo pa je doživel pomlajeni Hajduk, ki je v Beogradu izgubil proti Crveni zvezdi kar s 7:0. V zmagovitem moštvu so bili najboljši Mitič, Kostič, Rudinski, Zekovič in Tasič, glavna strelca pa sta bila Rudinski in Kostič. Glede na mednarodno tekmo Avstrija-Jugoslavija, k. bo prihodnjo nedeljo na Dunaju. bo lahko izvrstna igra C. zvezde služila za Orienta cijo Tirnaniču pri sestavljanju reprezentance in predvsem njenega napada, ki je na dosedanjih treningih najbolj razoročal. REZULTATI: Rijeka - Vojvodina 1:0 (1:0) Sarajevo - Radnički 2:1 (0:0) Crv. zvezda - Hajduk 7:0 (4:0) Budučnost - Dinamo 2:0 (1:0) Velež železničar 2:1 (1:0) Partizan - Vardar 0:0 LESTVICA: ce - Krim 0:1, slovaV n-o So-1:1, Maribor - Branik • > bota - Rudar. Kje bo srečanje Italija - Filipini ? RIM, 8. — Itabjanskat«^. ška zveza je P?sIala. 'pjlog. teniški zvezi pismeni p naj bi bilo finalno medeom teniško srečanje za Daviso kal med Italijo in FibP „j tobra v Italiji. V PredJ°°V omenjen ne kraj ^' filipinska zveza baje Prc“‘“= sreča- canja. Ker pa je »•*— jta- eza baje predlagaM^ lijanski, naj bi bllo to .# nje na Filipinih v Ma ' j; če se ne bosta obe zve: o0te® glede tega sporazumeti P bo izbira sedeža za to 1 . ^ vanje poverjena se da J _ lastniku Davisovega po* . Avstraliji. Ce bo do teg ^ šlo, potem je zelo ver^e^’vstra‘ bo to srečanje prav v a liji prvi teden v decetnbr . KEGLJANJE Moss odstopil v 18. krogu - Nezgoda Von Tripsa in Schella MONZA, 8. — Anglež Tony Brooks je z Vanwallom zmagal na 29. avtomobilski dirki za veliko nagrado Italije, ki je veljala tud: za svetovno prvenstvo pilotov. Brooks je postavil nov rekord cestnega dirkališča v Monzi s povprečno hitrostjo 195.077 km, Phil Hill pa je postavi! nov uradni rekord enega kroga s povprečno hitrostjo 199.614 km na uro. Brooks si je praktično zagotovil zmago v 60. krogu, ko je dohitel Hawthorna, ki je dotlej vodil z avtom Ferrari. Po številnih odstopih in MNINHlMNNlIHimHHlNIHIIIIIIIHIIIIIHIlillllllHIIIIIIHINnillll IlUimillllllllllimilllllHIIIIMIMIIIIIIMIIiniinilllllllMIIMIIIIHIIHIUlMIIIHIIMailH Medconski šahovski turnir v Portorožu Gligorič ima teoretično možnost da v zadnjem kolu prehiti Talja Še vedno sedem kandidatov za šesto mesto dan, jutri zadnje kolo Danes prost seženi naslednji rezultati: Venezia - Treviso 3:0, Vare-se - Vigevano 2:0, Pro Patria-Brescia 2:1. Parma - Mantova 2:2, Simmenthal - Siena 1:0, Pordenone - Verona 3:2, Fedit - Como 1:0. Reggiana Anconitana 4:2, Prato - Saler-nitana 2:1, Sambenedettese Forli 2:0, Palermo - Trapani 1:2, Bari - Foggia 6:1. Nova ra- Sanremese 1:2, Mesnina Regina 1:0, Pisa - Lecco 1:0. Catanzaro - Catania 1:0. L'A-qui!a - Modena 2:0, Carbosar-da'- C^gliari 1:0. Lecce - Ta-ranto 1:0, Biellese - Atalan*a 2:1. Presenečenje predstavljajo porazi Atalante. Palerma. Bre-•cie. Verone, Coma, Modene itd. V tretjem turnusu bo nasto- (Od našega posebn. dopisnika) PORTOROŽ. 8. — Danes so v Portorožu na raedconskeni šahovskem turnirju odigrali samo prekinjene partije 19.. in 20. kola, povrhu pa se zaostalo prekinjeno partijo iz 18. kola men Benkoejem in dr. Filipom. Rezultati: 11. kolo: Benko« - dr. F-.lv remi; 19. kolo: Petrosian - Olifs son remi. Neikirh - Fue«ter 1:0: Rosšetto se je predal Glt-goriču brez padalievania. 2(1. kolo: Rossetto - Neikirh 0:1, Fischer - Cardosso 1:1', Bronstein - dr. Filip remi. Laz-sen - Pachman 0:1. Sanguioe’ ti - Szabo remi, Olafa««" Sherwin 0-1. Ostali rezultati 20. kola. ki Gligorič remi, Averbah - -Ma-tanovič 1:0, Panno - De Greiff remi, Talj - Petrosjan remi. Stanje pred zadnjim kolom: Talj 13, Gligorič 12,5, Petro* jan 12,5 (+), Benkoc 12, Bronstein, Fisher 11,6. Averbah, Olafsson, Pachman, Szabo 11. dr. Filip, Matanovič, Panno 10.5, Sanguinetti 9,5, Neikirh 9, Larsen 1,5, Sherwin 7, Kos setto S. Cardosso 5. De GreiU 4.5, Fuester 2. • * • 7, remijem v 20. kolu si je Talj praktično že zagotovil prvo mesto, čeprav ima Gh-gorič se vodno teoretično možnost, da ga prehiti. Usoda prvaka je v rokah Amerikan-cev, ker igra v zadnjem kolu Talj s Shertvinom. Gligorič pa s Fischerjem. Seveda i« Gligoričev nasprotnik mnogo nevarnejši, ker bi mu eventualna zmaga zagotovila mesto med prvo šeslorico. Fisher bo zaradi tega igral vet jetno ostro na vse ali nič, Gligorič pa se bo najbrž boril le za remi, ki bi mu zagotovil drugo mesto. Najbolj zanimiva pa bo vsekakor borba za 6. mesto, za katero je še vedno kar 7 kandidatov. Med njimi so vs-, m imajo sedaj najmanj 11 točk. V primeru, tla bi se na n mestu znašlo po zadnjem kfv lu več igralcev, bodo moral ti odigrati med spboj dodatni turnir, katerega zmagovalec bo šesti oz. osmi predstavnik na turnirju kandidatov, na katerem bosta poleg šesto-rice iz Portoroža sodelovala še ruska velemojstra Fmi-slnv in Keres. S. BOŽIC predvsem po odstopu Mossa, je Havvthorn zmanjšal svojo hitrost, ker ni hotel tvegati plasmaja za svetovno prvenstvo. V predvideni dvoboj med vozili Vanwall in Ferrari se je v prvem delu dirke nepričakovano vrnil Behra s svo jim BRM, ki pa je moral pozneje odstopiti. V prvih krogih' je vodil Phil Hill. sledili pa so mu v vrstnem redu Moss. Lewis-Evans. Hawthorn, Brooks in Behra. Toda Haw-thorn in Moss sta kmalu prehitela ostale in imela v 6 krogu že lahno prednst. V 7. krogu je Moss prehitel tudi Hawthorna. Hill pa se je moral za 30” ustaviti v boxu zaradi zamenjave zračnic. V vodilni skupini so tako ostali poleg treh vozil Vanwalj le Be ira z BRM in Havvthorn s Ferrari, od vidnejših pilotov pa so že odstopili Gen debien ter Schills in von Trips zaradi nezgode. Ko se je moral ustaviti za skoraj eno minuto tudi Brooks ostala v vodstvu sa-mo^ se četverica z Mossom na čelu. V 18. krogu pa ie prišlo da presenečenja, ki ie dirki od vzelo velik del njene privlačnosti. Zaradi okrave menjalnika ie moral namreč odstopiti Moss. Vrstni red ie bil poslej v 23. krogu naslednji: vodil je Havvthorn 5” pred Behro z Levis-Evansom, 50” Dred Gregorviem in Phil Hillom 1’ pred Trintignantom in 1’20” nred Brooksom. V 29. krogu je moral odstopiti Behra. v 31. na tudi T.evis-Evans. V 47. krogu je Havvthorn še veHno vodil, toda BrooVs se mu je približal že rta 6”. Do odločilnega trenutka je prišlo v 80. krogu, ko ie Brooks zmagovito zaključi! svoio zasledovalno vožnio ,n končno prehitel Havvthorna. katerega vozilo ni delovalo najbolje. V zadnjih krogih je Beotks še poiačal temno in zm a epi -t naskokom skoraj 24”. VRSTNI RED: 1. Brooks (Vanvvall) 2.3’43”8, 2. Havv- thorn (Ferrari) 2.4T2”, 3. Phil Hill (Ferrari) 2.416", 4. Gre-gory (Mascrati) 2.5’34 (zaostanek 1 krog), 5. Salvadori (Cooper) 2.3’49" (2 kroga), 6. Graham Hill (Lotus) 2.5’24" (3 krogi), 7. Allison (Lotus) 2.4’ 19” (4 krogi). Vsi ostali od 21 konkurentov, so odstopili. VRSTNI RED ZA SVETOVNO PRVENSTVO: 1. Havvihorn (Ferrari) 49 točk, 2. Moss (Vanvvall) 32, 3.Brooks (Vanvvall) 24, 4. Salvadori (Cooper) IS, 5. Scheli (BRM) 14, itd. Crvena zvezda 2 2 0 0 10:2 4 Velež 2 2 0 9 4:1 A Rijeka 2 2 0 P 4:2 4 Vojvodina 2 1 • 1 2:1 2 Zeljezničar 2 1 0 1 3:2 2 Dinamo 2 1 0 1 3:3 2 Budučnost 2 1 0 1 2:2 2 Sarajevo 2 1 0 1 3:4 7 Vardar 2 « 1 1 2:3 1 Partizan 2 e 1 1 0:2 1 Radnički 2 0 0 2 3:5 0 Hajduk 2 0 0 2 0:9 d V drugem kolu zahodne II. ATLETIKA Mazza 14”4 Švara 14"6 Jugoslovani drugi za «Pokal Evrope* _ MUENCHEN 8. — Na kegjJ^ škem tekmovanju za Evrope# je zasedla Prv0Jpmči-reprezentanca Vzhodne N® _ je, ki je podrla 5245 jp Lruga je bila Jugoslavija, ■ je dosegla le dva keglJa jr ij. (5243), čeprav je še do za ., ga metalca bila krepko v stvu. Sledijo: 3. Madžar*. 5099, 4. CSR 5092. 5. Rom«" ja 5033, 6. Avstrija, Zah. 1 čija, Švica. Zenske: 1. na Nemčija 2455, 2. Madzai^a_ 2364, 3. Romunija 2341 * ,.»»- džar Josef Szabo je z 943 lji izboljšal lastni svetovni, kord, katerega je tik P „ njim izboljšal tudi Jugos‘° Smoljanovič z 922 keglj'- NOGOMET CREMUNA. 8. — Na atlet skem troboju Lombardija Toskana - Benečija, je Mazza pretekel 110 m z ovirami > času 14”4. Ostali boljši rezul tati: 400 m — Fossati 47”8 krogla — Meconi 17,07, daij' na — Ulivelli 7,27, kopje — Lievore C. — 73.31 * * • TRST, 8. — Na atletskem mitingu Ginnastice v Trsu je Nereo Švara pretekel 110 m z ovirami v odločilnem času 14”6, čeprav je tekel brez konkurence. * * * AUSTA, 8. — Na stadionu Puchoz v Aosti je Cordovani skočil v višino 1.98. Letvico na višini 2,02 je podrl le za las. «»-------- Športne stave TOTOCALCIO 1 2 2, 1 1 1, 1 1 1, 1 1 1 I Kvote: 13 točk — 59.300 lir, 12 točk — 5820 lir. TOTIP 2 1, 1 X, 1 X, X 1, 2 I, X 1 Kvote: 12 točk — 450.115 lir. 11 točk — 40.459 lir, 10 točk 5321 lir. zvezne lige je slovenski predstavnik Odred po neodločnem rezultatu s Proleterjem na svojih tleh, doživel prvi poraz. Premagal ga je Zagreb v Zagrebu s 4:1. Ljubljančani se lahko izgovarjajo, da so morali ves drugi polčas igrat, z igralcem manj, vendar pa bi tudi kompletni prav gotovo izgubili, ker je bilo očitno, da jim primanjkuje kondicije. S štirimi točkami je po drugem kolu sama v vodstvu zagrebška Lokomotiva, ki je v Kakniu zmagala nad tamkajšnjim Rudarjem z 2:0, sledi pa ji Trešnjevka, ki je razdelila plen z Elektrostrojem. Split se je vsaj do neke mere maščeval za poraz Hajduka v prvi ligi s tem. da je doma krepko premaga! Borovo s 5:1, velik in presenetljiv poraz pa ie doživel na svojem terenu Proleter iz Osijeka, katerega je premagala Slobcda iz Tuzle tudi s 5:1. Rezultati: Split - Borovo 5:1 (2:0), Proleter - Sloboda 5:1 (0:0), Borac . Šibenik 1:4 (0:0), Rudar - Lokomotiva 0:2 (1:0). Trešnjevka - Elektrostroj 2:2 (1:1). Zagreb . Odred 4:1 (1:0). LESTVICA: Lokomotiva Trešnjevka SDlit Šibenik Zagreb S'oboda Elektrostroj Odred Proleter Borac Borovo Rudar 5:1 4:3 5:1 4:1 2 0 0 1 1 0 1 0 0 1 0 0 10 0 4:1 10 1 6:3 0 1 0 2:2 0 11 3:6 0 11 3:7 0 0 1 1:4 0 tl 2 2:8 0 0 1 0:2 Avstrijski enajsterici za tekmi z Jugoslavijo DUNAJ, 8. — Zvezni se^ cijski odbor avstrijske 0 ^ metne reprezentance je s" v čil sestavo A in B repre p. tance, ki bosta v nedelj0.^) t. m. igrali na Dunaju in v Ljubljani (B) Pr°‘ncJ govarjajočima reprezent« ma Jugoslavije. ied: A reprezentanca: sc? olleL Hanappi, Swoboda; K ^ Happel, Barschand: Halla- ^ zlicek II., Buzek, Koernet^j,, Ninaus. Rezerve: ... Hruška, Kozicek I.. Mi.,rn,per, B reprezentanca: Gar jje- Buellvvatsch, HasenkopL ^ mansky. Kolar. Huberts. fi rak, Reiter, Kaltenbrun* ,. Hof. Skerlan. Rezerve: jet maier. (Wien). Ense|rp0) (Semmering). Puschnik, ster, Knoll. ZADNJA VEST Karyjev rekord ne bo priznan! ^ FRIEDRtCHSHAFEN, *’tsKe Predsednik nemške 3*' p» zveze Max Danz je t*3 „ u» zno zvečer izjavil, da s ggo-podlagi uradnih merjenj .c(1. tovili. da proga v I’’r|e tjel shafenu, na kateri J« . r*' Hary dosegel fenomena!" f. zultat na 100 m, visi od p ta do cilja za 11 cm '„tit zaradi tega Haryjevega re»^e(|. GO”) ne bodo predložil! ^ narodni atletski zvezi _,£aJ0 trditev. Kot znano dop" jj. mednarodna pravila za P yi’ tev rekordov maksiraal" sečnost do 10 cm. ^gjal eZares je škoda — Danz — toda nemška &■ seveda do kraja spoštuje jV{. vila Mednarodne atletske ze (IAAF).» Drugo kolo so odigrali tu.ii v slovenski conski iigi. Rezultati: Kladivar - Grafičar 2:2, Ljubljana - Izola 2:2, Jeseni- Nisuvurii- uredet" STANISLAV HENKH |r1| Tiska Tiskarski zavod Z’l MIKULA LETIČ INTERNA TITIS, — Šta če meni zrak? Meni je tamo dobar zrak, gdje je lobra minaža! — Bogme, i to je istina... ^ -— Bil sem prvi od roke. Imel sem srčnega asa in kralja, itiri najvišje kare ter štiri križe z asom. Najavil sem križ idut. On je imel štiri adute in močno pikovo barvo. Dal mi je «kontra» in jaz njemu «re». — In potem? — On da «subkontra», jaz pa nisem sel naprej; žal mi ga je bilo. Seveda je izgubil. Zdaj mi se pa roga da. ne znam fgrati, ker sem opustil tako lepo priliko za «hire». AU nt čuden? Ko pa joče in se krega za vsake pol lire, ki Jo izgubi! Meni je za zabavo ne za aobiček... * * * — Ali vidiš, kako lastovke letijo nizko? Vreme se bo spre- menil0Da pravijo, da je to gotov znak. — Kdove, kakšen bi bil siilcVŽ od lastovk? . .. . . — Tjah! Poskusiti bi bilo treba. Z rižem, mislim, ne bi bil slab. — Ali pa s polento. Najprej malo čebulice, potem paradtzni ka vse da se razerve na olju, potem... ’ * * * — Meni pa žveplo v vinu nič ne škodi. Poglej! Tu imam ■tar bakren novec od deset ■totlnk, tako imenovani «patakon». Dal mi ga je Renato doli v Corropoliju. On me je naučil Patakon deneš v kozarec in takoj potegne nase vse žveplo. Nič več ga ne čutiš. Le poskusi! Dober je tudi navaden bakren novec Da boš bolj gotov, stavi dva v kozarec. Vino je Imenitno, če ne čutiš žvepla. — In še kako! To bom pa res poskusil... * * * — Saj bi bila igrača pobegniti. Toda kako boš napravil tisoč kilometrov do doma brez denarja in brez poznanja jezika? Takoj bi te spet imeli. — Eh, Da bi mi dovolili dopust! — Dopusta pa Slovencem ne dajo. Predobro nas poznajo. Italijan ni neumen. Saj vidijo, kaj se pri nas dogaja... * * * — Kaj pa dela tvoja Pierina? — Vražja baba je to. Al jo bo mož nabil, ko se vrne od vojakov. " j .» . T'~v J r — Pa se ne bojiš, da te zasačijo? — Sem preveč previden. In poleg tega hodim stalno v cerkev. Tudi na denar ne gledam. Cerkovnik je moj dober prijatelj. Ce bi se kdo oglasil, ne bi niti verjeli, da tak pobožen človek kot jaz ... * * * — Napačno je poslati vojaka v ogenj in mu vtepsti v glavo, da je nepremagljiv in da njemu ni nič nemogoče na svetu. Ko ta vojak naleti na svojega mojstra, mora izgubiti moralo. Neprimerno boljši je vojak, ki ve že od doma, da bo izgubil marsikatero bitko, da pa bo končno le zmagal. Tak vojak bo tudi v resnici zmagal, mora zmagati! — Res je. Morala vojske je ravno toliko vredna kot orožje... * * * — Ali poznaš ti mojega strica Jožeta Kozino? — Tistega milijonarja? Kaj ga ne bi poznal? — No, vidiš. Ima gotovo svojih deset milijonov. — Ce ne več. Kaj pa je z njim? — Nič. Zdaj, po enem letu internacije mi je poslal 50 lir. Moram se mu zahvaliti in mu pisati, naj se me čez kaki dve leti spet spomni. Ampak naj mi pošlje kaj manj, da mu ne bo šlo na premoženje ... * * * — Ne bo še vojne konec, ne. Poglej tukajšnjega kmeta! Za mal denar ti odstopi vsako blago. Daleč je še čas, ko do kmet spoznal, da za denar ne more kupiti tega, kar je prej dobil, in da bo začel zahtevati blago za oiago. — Da, da. Naš kmet ima v tem pogledu izkustvo že iz prve vojne. Zato je pri nas zdaj hujše življenje... * * * — Zwanzig tausend hab’ ich verdient bei dem Oesch&ft... (Dvajset tisoč sem zaslužil pri tem poslu...) — Pazi! Evo tamo Miku'e! — Bilo je vrlo lako. Niti pojma nije imao, što roba vrijedi. A pos-lao mi ga je Jakob Spitzer iz Osjeka. Oni, koji radi kožom? upi. — Pa da; kožom, žitom, stbkom, što mu didje P°° ‘r Čudom sam se čudio, da on sam nije napravio taj posao- — A gdje je sada Spitzer? — Cuo sam, da je otišo u Palestinu. — Znadeš to sigurno? orett®11 — Was heisst «sigurno»? Schworcn mocht’ ich, w to, aber nicht... (Kaj se pravi «sigurnoj-V Prisegel bi lia stavil pa ne...). jti (To sta bila dva zagrebška zida, ki sta vedela, °uel8 vedno vprašujem, cemu govorita nemški, ko sta oboS med Hrvati). * * * — Jesi li vidio, kakav je sada Kiadovič, kad si je kosu na glavi, brkove i bradu? ravi — Vidio sam, brate. Bog mu je dao glavu, a on iz nje dupe! — Ha-ha-ha . 41 * <■ sUb1 ,il»’ to — Dvanajst dni sem bil v bolnišnici. Zdravniki so da je bil tifus, ampak prav gotovi niso oili. Sem pa Ja ugotovil. Ali veš kako? — No, kako? . . j — Slišal sem, da pri tifusu počijo čreva, če zaužijes težko hrano. Torej sem se prav pošteno nabasal PaS fižola. Nič mi ni bilo. Zdaj vem, da ni bil tifus ... * * * tj^ — Rečem ti: To je bil mesar. Zabodel ga je natančP°y0č kjer je glava posajena na hrbtenico. En sam sunek ‘n kapič je bil na mestu mrtev. — In kaj se je ž njim zgodilo? ^ so — Nič. Mesec dni je bil v zaporu in v norišnici, pote*1 ga izpustili kot neodgovornega Zdaj je doma. t uii' — Bogami! Zaslužil bi, da ga pozovejo v Zagreb ko nistra za narodno zdravje ... (Nadaljevanje sic&t